209. številka. Trst v ponedeljek dne 15. septembra 1902. „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, oh 4 uri pnjK>lu a« evati naprej. Na naročite brez priložene naroćnisF *e uprava ne ozira. Po toliakarnali v Trstu *e prodajajo po-»amerne -teviike v<> 6 -stotink (3 nvč.|; izven Tr>t:t pa po 8 -totink <4 nvč.l Telefon &tv. Tečaj XXVII Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi »e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd., se računajo j»o pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovuni dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema u pravni stvo. Naročnino in oglase je plačevati lovo Trst Uredništvo in tiskarna nahajata v ulici Carintia a!je.) Da se umemo: svetovno naziranje, katerega smo sprejeli z odgojo, pomenja le toliko, da smo je vs p reje mali brez lastne kritike, oziroma, «ia nismo, sprejemši je, dalje razmišljali o njem — da verujemo v to ali ono le zato, ker mm ta ali oni tako pravi, z eno l>esedo: tla verujemo slejKj, a ne mislimo z lastno glavo. Postavljeni smo sedaj pred alternativo: ali se odlomimo za samostojno, osebno in kritično svetovno naziianje, ali pa za nesamostojno, slepo, tradieijonelno svetovno naziranje. — Prvo se odlikuje po aktivnosti, kritičnosti, znaka drugega pa sta pasivnost in dogma-t i č n o s t. Kodi to ali on«-: svetovno naziranje mora biti popolno, t.j. mora govoriti k razumu in k s r o u, mora se skladati iz znanosti in vere (v najširšem pomenu besede), kajti »vsako svetovno nazranje — govori ruski h i stori k-filozof Kareev — se sklada z idejo o tem, k a r j e, in idejo o tem, kar ima b i t i i to, kar je, je predmet vede in znanstvenega raziskovanja ; in to, k«r ima biti, je piedmet vere, religije in tvorbe idealov. Svetovno naziranje, iz katerega je odstranjen vsak pojm o tem, kar ima biti, kar se more nszivati dobro :n krasno, nravno in pravično, kaj verovati, v kaj upati, kaj ljubiti, čemu se truditi, zakaj živeti, v imenu česa delati : t2ko svetovno naziranje ogromne večine ljudi ne more zadovoljiti«. Značilne poteze vsakega pravega, t. j. osebnega, kritičnega svetovnega nsziranja, za katero emo se kskrr misleči ljudje gotovo » dločili in katero edino hočemo odslej imeti ca misli, so : c e 1 o t n o s t, t. j. : obsegati mora ves svet, vse stroke duha in živijenja, prirode in človeka: popolnost t. j. : vsaka stroka in vsako vprašanje ^e ima pre-motriti od vseh etraDi, vsak pro in contra uvažiti : slednjič soglasje t. j. : vse naše misli se morajo harmonično vezati, med njimi ne sme biti nobene disharmonije. To je ideal svetovnega nsziianja, za katerim se mora « brniti v«e naše hrepenenje, vse nase strem- ljenje. A če nočemo obtičali na pol poti v tem svojem stremljenju, varovati se nam je kar najskibneje treh hib v mišljenju. Te so : strah op etno s t, dogmatizem in lenoba. ■ Prva nam ne more dati nikake garancije za trdnost našega prepričanja, če smo je s strahopetno skrbnostjo obdali s kitajskim zidovjera in se že od daleč izogibamo vsakemu drugemu naziranju. Dogmatizem v mišljenju ima za posledico enostranost in nestrpnost nasproti vsem drugačno mislečim. S takim dogmatizmom Be žalostno odlikujejo vsa tradicijonalna svetovna naziranja. Nič manje nevarna za samostojno svetovno naziranje je tretja hiba v mišljenju — lenoba. Ta nas tako rada zavaja, da se zadovoljujemo s tem, kar nam priporočajo naši prijatelji, da zaupavamo preveč svoji okolici in ljudem, pred katerimi imamo morda velik respekt, da — s kratka — obtičujemo v obdajajoči nas plitvi rutini. Videli smo torej, da je namen in cilj naše spiošne izobrazbe : samostojno svetovno naziranje in povedali smo »i tudi, kakšno ima to biti i a kakšno ne ! Zdaj pa moramo poseči v jedro samo, povedati si moramo: kaj naj prav za prav obsega to svetovno naziranje ? ! Natančne« določiti njegov obseg za vsakega človeka absolutno ni mogoče. — Vsakdo se bo od drugega razlikoval v tem ali onem, ali vseeno se da postaviti nekaj spl< ša:h potez, ki morajo spremljati modernega človeka, BtremeČega po samostojnem svetovnem naziranju. (Pride še.) PODLISTEK 'M MELITA. Povest iz naše d«be. I-pisal Jo*ip Ev pen T<>mic ; prevedel Radi. Drugi del. V. In da bi je n« vazdražil, se je Branimir na mestu pokoril njeni zapovedi ter sel iz sobe in Ela za njim, ki je bila poražena radi tolike brutalnosti. Dočim je Branimir na obedu opravičeval prtd cio Melitin nastop, je Ela stanovitno obsojala Melitin postopek in ni šla do večerje k njej v sobo. Po obedu je spala nekoliko bolj dolgo, ker je bil mrzel, zimski dan, a (totem se je zabavala pri detetu, kjer je našla tudi Branimi ja. »Kje si tako dolgo danes ?« jej je rekla Melita, ko je Ela vstopila v njeno sobo, in ne da bi čakala odgovora, jo je vprašala dalje : »Si ga-li videla danes?« »Koga ?* »Branimirja vendar!« »Ti n:si zaslužila takega meža!« je rekla Ela odločno in skore jezno, ko je pomislila na ono, kar se je dogodilo. »Kaj ne, kako je mehek in pokoren?«, je nadaljevala Melita, ki je sledila svojim mislim, ne da bi kaj marala za Elino opombo. Povodom zaoeM izgredov. (Iz hrvatskih krogov.) Ob zaključku VI. stoletja so krenili »Chrobati« iz svoje dotedanje domovine na severu — iz Bele ali Vele Hrvatske — proti jugu Evrope, kamor jih je pozval iz-tocno-rimski cesar Heraklij (610—641) na pomoč proti divjim Avarom, katere so oni že prej premagali v svoji pradomovini. Po dolgi borbi so Hrvatje deloma uničili Avare, deloma si jih podložili, in to v dvostroki narodni vojni, ki so jo vodili najprej v Dalmaciji, a zatem v Iliriku in v »Oa te preveč ljubi, a ti ne ceniš nimalo njegove ljubezni«. »Motiš se, meni je bilo jako mari za njegovo ljubezen... Ona je zame glavnica, katero varujem in večam na svoj način.« »Jaz ne umejem tega tvojega načina.« »Odbijam in privlačujem po svoji volji... To je moja metoda, s katero ga bom imela vedno v svoji oblasti.« »Samo da se ne prevariš.« »Ne boj se ! Jaz poznam možke do duše !« »V tebi je nekaj satanskega, moja draga !« »Melita sem in — nič drugega!« In začela se je zopet smejati s satanskim smehom, da je K'o zazeblo na dnu srca. VII. Minula sta več nego dva meseca, ko so mogli krstiti Branimirjevega prvorojenca. Melita je morala prej popolnoma okrevati in se okrepčati, da bi prisostvovala tej svečanej ceremoniji. Mali je dobil na krstu ime svojega deda po očetu, a kumovala sta mu grof Slavomir in Alica, ki sta prišla sedaj drugi krat v Orlovac, kjer sta našla tudi Branimirjevega očeta. Starec se je jako veselil svojega vnuka, morda ravno zato, ker je videl, da je živa slika in podoba svojega očeta, Če-gar obraz je zopet v mnogem spominjal na deda. Njegovo bivanje v Orlovcu je bilo Panoniji. Na ta način so osvobodili vztočno kiščanstvo od najstrastnejega sovražnika nje gcvega in napadalca. Uničenje Avarov je toliki) povzdignilo politično-narodni ugled Hrvatov, da so za tem ustvarjali na znotraj in na zunaj močno krščansko državo od Jadranskega morja pa tja do Dunava. Obrambena sila te države je bila vojska od 100.000 pešcev, 60.000 ko-njikov in ogromna mornarica, od 80 velikih in 100 manjih brodov, a prebivalci njeni so se mogli z vspehom lotiti poljedelstva, trgovine in brodarstva (»Chrobatia exhibet e«jui-tum stxaginta, peditum centum milia ; et Bsgenas [velike vojne ladije| tetuaginta, con-duras [manje vojne ladije) centum . . .<. ». . . navigiis Chrobati, «jui mercatus tVojuentant, ad emporia proficiscuntur, oppidatim circu-meuntes Paganiam et sinum Dalmatiae Ve-netitfs uHjue.«) Tako p.'še o Hrvatih rimBko-iztočni cesar Konstantin Porfirogenet (912 — 959) v svojem delu »De administratione imperii«. A to delo je, ker napisano leta 9f>6, najvažneji vir za zgodovino na Balkanu. Sedaj hočemo še pripomniti nekoliko besed o hrvatskem kralju Petru I. Krešimiru (1058—1080). O njem pravi Nemec Budin-ger: »Obnovitelj moči kraljestva, kralj Peter Krešimir je bil . . . v prvi vrsti kralj Hrvatov. Ko je on zbiral svoj dvor, vidimo ga obkroženega od njegovih hrvatskih veli kaše v, županov . . . , najodličneji med njimi so nosili naslov bana ... V kraljevem spremstvu dohajajo . . . dvorski častnik-, komornik in dvorski knez, majordom sli dvorski ded in natočaj, dvorski sodnik in kancelar; osobito na ugledu je kraljevi ščitonosa.« Smičiklas (predsednik jugoslovanske akademije umetnosti in znanosti) v svoji »Povje-sti hr-attkoj« piidodaje: »Peter Krešimir je v svoji notranji politiki čisto hrvatski kralj, brez vsake tuje primesi. Naj se samo ogleda dolga vrsta njegovih dvorjanikov in banov, vsa imena so čisto hrvatska ; a da se je na njegovem dvoru samo hrvatski govorilo, pričajo dverske časti, kakor: djed hrvatski, vinotok, peharnik, ščitonoša itd.« Hočete li, da vam še citiram? Citati so dolgočasni ... A to, kar sem navel, je itak že zadosten odgovor onim, ki kriče, da . . . Hrvatov ni, in onim, ki sodijo o Hrvatih, kratko. Melita s svojo hladnostjo in aristokratsko nadutostjo mu' ni mogla napraviti prijetnega časa, kakor se gaje nadejil preživeti pri sinu. Njegovo izskušeno oko je dobro opazilo, da v zakonu njegovega sina in sinahe ni ničesar, kar bi meglo osreč.ti človeka. On je bil na svojem mestu, on da ! Oa je ljubil svojo ženo, bil je obziren in nežen z njo ; bil je delaven in pešten, da je zaslužil spoštovanje vsakogar. Ali ona! Ona je mislila samo na-se, a za moža ni Čutila niti iskre nagnjenja. Vse t^je starec dobro opažal in zato je po-miloval svojega sinu. No, pred njim ni omenil o temniti besedice. To bi ga napravilo lahko še bolj nesrečni ga, nego je bil v resnici. Da ne bi moral gledati več časa te žalostne slike rodbinskega življenja, je starec odpotoval iz Orlovca takoj naslednji dan po krstu. Ko ga je Slavomir pred odhodom vprašal, zakaj tako naglo odhaja, mu je odgovoril starec s prirojeno mu odkritosrčnostjo: »Kaj naj delam tukaj? Vnuka sem videl in sem se ga naveselil, a sedaj grem. Ne dovoljuje mi srce, da bi še gledal nezadovoljstvo svojega sina... Branimir ni zasluž 1 te usode, ali to se ne da vec popraviti... Ona, žena, moja sinaha, nima srca... Lihko jej svobodno povesta, kako sodim o njej.« In ona sta povedala to Meliti še isti dan, ko so bili oni trije na samem. Tudi Slavomir in Alica sta predočila Militi, da mora da-si niso nikdar prečitali ni najmanje knjige o njihovi prošlosti. A Srbi ? Za kralja hrvatskega Tomislava (900—930), kateremu je Venecija plačevala davke v ime svobodne plovitbe ob iztočni obali Jadranskega morja, bila je Srbija pod bratskim pokroviteljstvom hrvatskim. V polovici X. stoletja in tekom XI. veka otipale po južne »banovine« in se začele zbirati okolo Zete, današnje Crnegore, kasneje pa okolo Srbije. Pozneje se je Srbija razvila do »carstva ki je propalo v»led nesrečne bitke na Kosovem polju (1389). Od tedaj do osvobo-jenja v našem stoletju ječala je Srbija tužno ali častno pod turškim jarmom. O Milanu in Aleksandru ni tu mesta, tla bi govorili. Danes toliko, ali dovolim si, gospod urednik, povrniti se k temu vprašanju. Mnogo važneje je, nego se misli na prvi mah. Morda : se, prej ali slej, vendar spametujejo tudi Hrvatje in Srbi, ki setlaj tekmujejo ! v u p r o p a š č a n j u samih sebe Mati j a r o m, Nemcem in Italijanom v radost in smeh! Hrvat. Slavnost v Kanalu. (Zvršetek.) Veselica. Čim je g. dr. R. G r u n t a r završil svoj krasni, oduševijajoči govor, nadahneni idejalnim rodoljubjem, in pričujoči o zmislu govornika za praktično narodno delovanje, so jela nastopati posamična društva kakor je bilo določeno v programu. Vspored se je vršil nenavadno točno, kar moramo tu posebno pt hvaliti. Nastopali so: Možki zbor »Narodne Čitalnice« v Kar nalu; Možki zbor »pevskega in glasbenega društva« iz Gorice; tamburaški zbor pevskega in tamburaškega društva »Podgora« iz Podgore ; Možki zbor pevskega društva »Velesila« iz Skednja: Tamburaški zbor »rokodelskega bralnega društva« iz Tolmina ; Možki zbor »bralnega in pevskega društva« iz Št. And reža; Zbora »Čitalnice« in »Sokola« iz Solkana; Mešani zbor »pevskega in glasbenega društva« iz Gorice : ženski zbor »Narodne Čitalnice« v Kanalu s spremljeva-njem tamburaškega društva »Kanal« iz Kanala ; Sokoli : goriški, — idrijski, — sol- radi svoje lastne reputacije opustiti način, s katerim je postopala z Branimirom dosedaj. »Govorilo se je že mnogo nelepega«, jej je pripovedovala Alica, »ko sta bila na i pol leta ločena. Oa se ni potožil živej duš:, niti. ni nobenemu zaupal vzroka, zakaj je moral v prognanstvo. Ali s'var se je vendar razširila. Eden je slišal to, drugi ono, dokler se naposled ni izvedela resaica. Njega ni nihče ob-dolževal, ali vse je obsojalo tebe... Mislim da ti vendar ne more biti ljubo, ako svet tako grdo sodi o teb;.« »Bila sem boiana«, je opomnila Melita. »Dobro, ali sedaj si zdrava, pa vendar se nasproti Branim;ru ne vedeš tako, kakor bi se pristojalo. Njegov oče je takoj opazil, opazila sva tudi midva, a opaža tudi vsakdo drugi, kdor ima oči.« »Jaz ae ne morem kazati drugačno, nego sem«, je rekla Melita. »O, motiš Be, draga moja. Pred poroko, ko si bila še deklica, si se dobro razumela v tem poslu. Spomni se le ur, ki si jih spro-vela pri nas in kasneje v Deli-dvoru, ko ga je bilo treba očarati ia omamiti... Spomni se samo !< Melite niso razžalile te besede, s katerimi jo je Alica, pol šaljivo, razorožila ; ona se je morala celo nasmehniti svojej nesreči, ker jej je Alica dokazala njeno laž. (Pride še.) kanski ter skupno v-a sodelujoča pevska društva. To vam je bilo plemenito tekmovanje, ki je blažilo dušo, vnemalo srca in podžigalo plamen ljubezni do naše lepe, divne slovanske pesmi. Hvaliti ne moremo nikogar, ker, ako bi boleli to, hvaliti bi morali vseh. Vendar pa nam bodi dovoljeno — a ne radi tega, da bi hoteli dajati prednost, ampak le v vspodbujo naš m okoličanskim pevskim društvom — pevdariti. da je nastop naše »Velesile« vzbujal občno pozornost in da je vse ol>činstvo izražalo burnimi ž i vio-klici svojo radost na tem, da ;ma v obiskih brate od sinje Adrije. Sosebno pa se domačini niso mogli prečuditi, da je ta zbor sestavljen iz takih postavnih mož. Od točke do točke je naraščalo navdušenje in razvijanje programa se je razvilo v Velike pesem, v apoteozo naše lepe |»esmi : buditeljice in dramiteljTce v časih letargije in mrtvila, tolažiteljice v časih žalosti, vspodbujevalke v časih bojev in oznanjcvalke Ijoljse bodočnosti našemu narodu.....! Svobodna zabava. Bolje, točneje in popolneje bi bilo povedano: splošno veselje, navdušenje, kakoršnjega še ni videl Kanal. Vsaka gostilna je imela odkazanih po dve, tri ali štiri društva. A ker so gostilne blizo ena drugi, okolo trga, se je vse zlivalo v eno samo veliko slavje. Med društvi se je razvilo tekmovalno pevanje, bodi, da so (»evala društva posamično, bodi po dve tri skupaj. Vmes so švigali umetalni ognji in so prasketale rakete. Naša »Velesila« je [»evala do pozno v noč in jej je občinstvo — hoteče s tem pokazati svoje bratsko čutstvovanje ter manifestirati solidarnost med primorskimi Slovenci — neprestano prirejalo burne ovacije. Kako je bilo na velikanskem plesišču — o tem niti ne govorimo. Ali jedno moramo povdariti v obrambo časti prirediteljev in udeležencev na tem slavju : nisi je mogel opaziti niti jedne nespodobnosti. Vse se je vršilo in izvršilo v najlepšem, izbornem redu, pošteno, častno. Ca-t kanalskemu ženstvu. Velik del zasluge na krasno vspelem slavju gre domačemu ženskemu odboru in kanalskemu ženstvu sploh. Jsto je podarilo trak zastavi, skrbelo je za — odičenje Kocijančičeve gomile, preskrbelo š.>pke za odičenje gostov : delalo je sploh za to slavje mnogo večerov pozno v noč, ter pokazalo s tem, kako je dušo in srcem udano slovenski stvari. Čast takemu žeustvu in našlo — obilo posnemovalk ! Pozdravi. Na slavje so došle nastopne brzojavke : Pazin : Svojoj posestrimi čestita i želi još eležiii, da sti bili po odposlanstvih zastopan« tudi goriška Čitalnica in akademičoo ferijalno društvo »Adrija« iz Gorice. Nekoliko, po na-em mnenju, potrebnih pripemb ozirom na to slavje si pridržu- jemo za pozneje. Za danes pa zaključujemo z iskreno čestitko kanalski Čitalnici in vsem prirediteljem tega slavja na krasnem doseženem vspenu ter z željo, da bi to slavje po-menjalo konec mrtvilu in začetek življenju in gibanju v lepi kanalski dolini ! Politični pregled. V Trstu, 15. septembra 1902. Praška »Politike je praznovala v nedeljo dne 14. septembra štiri desetletnico svojega obstanka. Prva številka tega lista je bila namreč izišla dne 14. septembra 1862. Iz skromnih začetkov se je ta list razvil v ugledno glasilo, napredoval je v isti meri, kakor je rastel in se jačil češki narod sam. Da je moral tudi ta list v dobi nemško liberalne, takozvane » ustavoverne« ere — v kateri pa se je vsaka ustavna svoboda faktično in brutalno odrekala vsem nenemškim narodom — prebiti in pretrpeti mnogo preganjanja, se umeje ob sebi. Sij so se takrat češki uredniki kar po vrsti postavljali pred delegirana nemška porotna sodišča, zbok česar so ti mučeniki polnili ječe. Ali se ne strinjamo v vsem in vsikdar s tem staročeškim glasilom, ali v čast mu moramo zabeležit', da je vsikdar propagiral idejo vzajemnosti med narodoma češkim in slovenskim in da je imel vsikdar toplo besedo za potrebe nas Slovencev. V tem imenu čestitamo iz srca praski tovarišici. Grof Enlenburg, nemški poslanik na Dunajn odstopi, oziroma se ne povrne več na Dunaj. Berolinski zaupnik praške »Politike« zatrja, da je izvedel to iz diplomatskih virov. Vzrok temu da je dvojen : grof Eulenburg je bolan in ob enem da je padel v nemilost pri cesarju Viljelmu. Grof Eulenburg da je Viljelmu še premalo oster, še premalo — nemški! Če pomislimo, da je isti gref Eulenburg tiral svojo drznost tako daleč, da se je utikal celo v notranje politično življenj-} naše in da je ob vsaki priliki pritiska! na našo vlado nemškim strankam in nemški propagandi v prilog, in če pomislimo, da v Berolinu vse to še ne zadošča : mislimo, da bi jih moralna Dunaju odstop Eulen-burga dovesti k zavesti, da stojimo ob nevarnem propadu — berolinskih ciljev. Izlasti to da zamerijo grofu Eulenburgu, ker ni znal tudi v Ogrsko zanesti vsenemške propagande. Na Salkann. Turška vlada, ki ni hotela podeliti »eksekvatur«: a novoimenovanemu ruskemu konzulu v Mitrovici, se je hitro udala, ko je dobila od ruskega poslanika v Carigradu diplomatično noto, zahtevajočo kategorično, da se izda eksekvatur tekom tolikih dni. Turčija je bržkone sprevidela, daje vendar bolje zameriti se fanatičnim Albancem, ki niso hoteli imeti ruskeg.t konzula v Mitrovici, nego da se zameri in jgočni Rusiji. Stvar pa s tem vendar še ni končana. Vprašanje je, da li bo turška vlada nasproti rao-hamedanskim Albancem mogla braniti osebno varnost ruskega konzula?! Ako turška policija in turško vojaštvo ne bosta mogla vzdrževati miru, prisiljena bo Rusija, da odpošlje v Mitrovico svoje vojake v obrambo svojega konzula. To pa bi moglo povzročiti neprera-čunljive posledice. Stvar pa ima še mnogo resnejše lice, ako je resnična vest, da so uporni Albanci od agentov neke velevlasti naščuvani proti ruskemu konzulu ! Vsled zadnjih nasilstev, ki so jih zakrivili Albanci v stari Srbiji, zapričele so interes: rane države — med temi tudi Srbija — diplomatično akcijo, ki teži za tem, da prisili Turčijo, da izvede v stari Srbiji one re forme, ki so določene v Berolinski pogodbi in one, katere je turška vlada poineje obljubila. Vlasti so predložile Porti konkretne predloge m zahtevajo razoroženje Albancev; ali pa, če to ni mogoče, da bo tudi srbskemu prebivalstvu dovoljeno nositi orožje. Nadalje se v tej noti zahteva pomnožitev garnizij v tej pokrajini in uvedenje, administrativnih in justičoih reform, v kateri namen naj se tudi vsi dosedanji nezmožni, neenergični in pristranski uradniki nadomeste z boljšimi. Slednjič zahtevajo vlasti, naj se brez odlega izvede ureditev agrarnih razmer, ker kmetje so s^daj popolnoma na milost in nemilost izročeni posestnikom in uradnikom fiskusa. Anglija in Buri Angleži so torej Bure (da rabimo neparlamentaren izraz) prav pošteno opeharili. Dali so jim podpisati dokaj neugodne pogoje za predajo, z obljubo, daje ta liBtina le taKo radi lepšega in da angležka vlada dovoli Burom velike veče ugodnosti, nego eo one, ki so obsežene v omenjeni li- stini. S pozo pravega oderuha, !ci zatrjuje svoji žrtvi, da je nedolžen, Čea, da je zakon, ki to zahteva in ne on, pa je se laj povedal angležki minister za kolonije, Chamberlain, burskim generalom, da : kar je sklenjeno in podpisano, se ne da več spremeniti. Bure je ta Chamberlainova izjava gotovo bolj poparila, nego svoječisni zanje neugodni konec južno afričanBke vojne. Takrat so vsaj nekaj upali na angležko velikodušnost, ali sedaj so jim tudi ti slednji upi splavali po vodi. Mi smo že v času, ko so se v južni Afriki vršila mirovna pogajanja, izrazili bojazen, da imajo Angleži zavratne namene, in te naše slutnje so se žalibog, izpolnile. Angleži so Bure z lepimi obljubami privabili najprej na mirovna pogajanja, potem so jih pa premotili, da so podpisali skrajno neugodno mirovno pogodbo. Neki Bur, ki je te dni prišel iz južne Afrike, je pripovedoval, da Buri nestrpno pričakujejo vspeha generalov na angležki vladi in da bodo silno razočarani, ko izvedo, da isti niso ničesar dosegli. Ogorčenje bur-skega naroda pa da se gotovo obrne tudi i proti generalom, ki o sklepanju miru niso iz-; poslovali zadostnih garancij. Iz teh dejstev da se torej sklepati, da so bili burski generali občudovanja vredni vojskovodje, ali —slabi di-plomatje. Tržaške vesti« Včerajšnji manifestacijski sliod je dal v polni meri, česar {smo pričakovali od njega, kar smo hoteli doseči. Lepše, veliča3t- j neje, impozantneje, ni moglo naše ljudstvo manifestirati svoje volje, svoje zahteve, svojega hrepenenja po sredstvih za izobrazbo, svoje zahteve po deležu na vseo^či kulturi. Bila je to manifestacija, ki mora imponirati drugorodnim sodeželanom, a če bi naša lokalna vlada hotela prezirati tudi to manifestacijo,bi si sama napisala t ajžalostneje spričevalo, na podlagi katerega bi trebalo brezobzirnih, strogih obračunov! spričevalo, da ta vlada večine prebivalstva v pokrajini niti ne vpošteva, da jej odreka vsako pravo do narodnega in kulturnega življenja. Po svoji vesti lahko trdimo, da se je shoda udeležilo najmanje 7 - SOOO ljudij. A da prav uvažujemo to številko, treba pomisliti, da je ves dan lil dež, da je lil še ob 3. uri popoludne in da še po tretji uri niti računali nismo, da bo sploh možno obdržavati shod. Kaj bi še le bilo, da je bilo ve3 dan Btalno lepo vreme! Veliki vrt družbinega za-votla bi bil gotovo premajhen. Od več strani Be nam poroča namreč, da so se tru ne, ki bo bile že na potu, vračale, ker se jim je reklo, da bo shod odložen. Shoda se je udeležilo tudi kakih 100 so-cijaliBtov, večinoma italijanskih, pod vodstvom sodrugov Kopača, Linharta, Dorbiča in Chiussija. Vsi ti štirje gospodje so govoiili in so se sicer principijelni izražali za šolo, ali vsako izjavo na to stran, ki bi nas mogla zadovoljiti, so obdajali s tolikimi klavzulami, da smo bili kmalu na čistem, da niso došli s prijateljskimi nameni. Priznavamo, da sta »e gg. Kopač in Chiussi prizadevala kolikor toliko, da bi napravila ugoden utis, ali L'n-hartov nastop je bil tak, da je kar na eu mah porušil vsako dobro mnenje o namenih socijaliBtov. Mi smo že videli mnogo viharnih shodov, ko bo nasprotstvo hudo naletala eno ob drugo, ko bo se iskrile ostrine govor-nišk'h polemik, ko so vskipevale strasti, ali tako odurnega, žaljivega govorniškega nastopa še nismo videli, kakoršen je bil včeraj Linhartov. Mnogokaj je dovoljenega, ali vsaj odpustljivega v političnih in strankarskih bojih, ali kar si je včeraj dovolil Linhart, to je presegalo vse meje, to je bila negacija najprimitivnejih oblik, veljavnih za občevanje med omikanimi ljudmi. V glavnem pa je bil narod ogorčen zato, ker seje te dni jasno pokazalo zavezništvo med socijalistično stranko in gospodovalno italijansko stranko —skupno nastopanje s Hortisi, Rascoviehi in drugimi — buržoazijci. Ali g. Linhart naj nam ve-, ruje, da mi ne obžaljujemo tega njegovega nastopa. O tem ga je mogel poučiti vihar ogorčenja, ki je vihral med tiseči slovenskih delavcev, so ga mogle poučiti neštete v jezi stiskane pesti, ki so se dvigale prm i njemu. >'e vemo, kaj bi se bilo zgo lii<«, d:t niso naši prvaki mirili in ce'6 grozili razgretim masam. In da namen socijalistov ui b l pri -jateljski, pričajo razne okolnosti. Izzvati so hoteli prepir že radi predsedn'štva, ko je bilo vendar jasno, da more in mora predse- dovati le predsednik društva, ki je sklicalo shod in ki je tudi prevzelo vso odgovornost nasproti oblastim. Namen, preprečiti shod, pa je bil jasen, ko je Linhart pozival policijskega komisarja, »naj napravi red«, a še jasneji je bil, ko so socijalisti pred »glasovanjem o resolucijah začeli po laski peti delavsko pesem! To naj bi bilo zavelo naše ljudstvo do dejanj, katerim posledica naj bi bilo razpušČenje. Ali naše mase so se vnovič pokazale uzorno disciplinarane, — namen socijalistov se je izjalovil. Od naše strani so govorili : M a d d i o, ki je splošno slikal pomen našega shoda, dr. G r e g o r i n, kije črtal zgodovino našega šolskega vprašanja- in dr. R v b a f, ki je tako temeljito pobil vse sofizme socijalistiških govornikov, da je neprestano izzival viharje odobravanja in živio-klicev. Ko je završil so mu t:s či delavcev prirejali prisrčne ovacije. Predložene resolucije — cesarju, ministroma Koerberju in Hartelnu ter političnemu društvu »Edinost«, ki je dobilo nalog, da se obrne do vseh slovanskih parlamentarnih klubov — so bile vsprejete neopisnim navdušenjem. Premagljiv je bil pogled na tisoče rok in — dežnikov, ki so mahali v zraku, na tisoče rok, ki so mahale z robci in klobuki. A ko je predsednik Mandic v svojem zaključnem govoru zaklical stentorskim, gro-mečim glasom : »ako ne pomore tudi ta današnji našzastop, p o j -demo na ulico« — tedaj pa je navstalo neopisno navdušenje med vsemi zborovaIci. Od ust do ust razaašal se je silen odmev, roka se je vzdigovala za roko, širila so se junaška prsa delavcev — ve3 zbor je predstavljal samo eno telo, telo razjarjenih slovenskih očetov. Tako je govoril glas slovenskega ljudstva in ta glas je bil podoben gromenju iz nebes. Ne, temu, kar so zahtevali Slovenci v tem trenotku, ne more se ustaviti trajno nobena človeška moč. Na shod je prišlo več brzojavnih po-zdrn vo v. + * * Ogorčenjem v duši in ob enem vzneše-nih src so jele mase zapuščati vrt. Prve mase so pevale »Hej Slovani«, notri vmes je kakih 50 socijalistov pevalo delavsko himno v — »internacionalnem« laškem jeziku, a med poznejimi masami je zopet mogočno donela in gromela — naša pesem. Toliko je bilo teh množic, da so se napolnile vse bližnje ulice in še doli po sredini mesta je bilo poznati, da se je godilo nekaj nenavadnega. In res ne je godilo nekaj nenavadnega : bilo je to najznxmeniteja narodno-politična manifestacija, kolikor so jih doživeli dosedaj tržaški Slovani ! Podrobneje pororočilo pride. Včerajšnji manifestacijski sliod je odposlal nastopne brzojavke : Njegovo Veličanstvo cesar Fran .Josip 1. Dunaj. Nad l»000 tržaških mestnih Slovencev, zbranih 14. t. m. na manifestacijskem shodu za slovenske šole v Trstu, izraža Vašemu Vel čanstvu svojo udanost ter pro3i Vaše Veličanstvo, da svojo mogočno besedo pripomore zvestim tržaškim Slovencem do slovenske ljudske šole v mestu tržiškem, za katero se isti že 18 let brezvspešno b »re. Ekscelenca ministerski predsednik Korber Dunaj. Nad 6lovence ni brez vsacega pomena. Zakaj pa enkrat ne bi postal Trst slovansko trgovsko mesto? In zakaj ne bi Slovenci v osredju pomagali ustanov ti krepak slovenski živelj v Trstu ? Pridružimo se torej tržaškim Slovencem ne sazu<» v duhu, ampak s faktično pomočjo, z jednakim manit'«*stacijskim shodom ! Man.te-stacijskemu shodu v nedeljo v Trstu pa želimo največ vspeha.« Zadn i »Slovenec« piše : »'.MNI slovenskih otrok nima v Trstu srednjih šol, 5360 tržaških slovenskih otrok nima ljudskih šol ! Xi-li to najboljši dokaz, kake pravice uživajo tržaški Slovenei ? Na eni strani deli jim pravice slavna vlada, na drugi strani pa pre-slavni laški magistrat. V svečanem nastopu hočejo Tržačanje* v nedeljo pokazati, da si ne pustijo več krasti svojih otrok od nikogar. Tudi slovenski otrok mora smeti v šoli Boga moliti v materinem jeziku v naši Avstriji !« Na drugem mestu pa : »Tržaški Slovenci hočejejutri popoludne ob 4. uri na vrtu družite sv. Cirila in Me-todija pri sv. Jakobu javno dokazati, da še živi čvrst slovanski rod ob Adriji, da še stoji hrabra in neustrašena straža na braniku prastare svoje rodne zemlje proti dušmaninom, ki zasajajo svoje grabežljive kremplje v živo telo naroda slovenskega in države same. Pred vgo javnostjo hočejo ožigosati neznosne razmere, v katerih morajo živeti cesarju in državi zvesti državljani, izročeni na milost in nemilost oholim nasprotnikom. Za slovenske4 mladino zahtevajo slovenskih šol že leta in leta, ravnopravnost hočejo s sodeželani drugih narodnestij. Pravico zahtevajo, katero jim odreka gospodujoča, večinoma — priseljena klika. Merodajnim krogom morajo iznova klicati v spomin, da so in hočejo ostati v Avstriji, toda kakor ravnopravni someščani. V duhu bo moj u tri zbrani s slovenskimi trpini, ko bod oglasno in jasno zahtevali ljudstvu pravico in izobrazbo! Naprej slovenska straža v boju za sveto pravdo !« »Sii Isteierische Presse« piše : Mi štajerski Slovenci se čutimo solidarne s tržaškimi ^lovenci v njih zahtevth in pritožbah. Zato poživljamo tudi naše državne poslance, naj stvar tržaških Slovencev v s p rej mo za svojo. Za sveta naša prava se ne smemo boriti po kronovinah, ampak skupno. Z» jutršnji shod pošiljamo mi štajerski Slovenci našim tlačenim bratom v Trstu najbolj prijateljske pozdrave ter želimo njihovi priredbi najboljega vspeha. Prote>fni *hod proti listu »Sole«. Včeraj ob pol uri popoludne so italijanski socijalisti sklicali shod v gledališču »Poli-teama«. Na plakatih pa niso vabili sodrugov, ampak »c i t t a d i n e«. To si moramo dobro zapomniti, ker je preznačilno za razmerje med italijanskimi socijalisti in laško gospodovalno stranko. Shodu je predsedoval socijalist Oliva, poročal pa je Pittoni, kije obžaloval, da oblast nočeza-treti lista »Sol e«, napadal »E linost« «n predlagal resolucijo, naperjeno proti listu »Sole«. Razprave so se udeležili Kopač, Dorb <\ Linhart, Prister in Zolia. Kopač je govoiil slovtnski, Einhart nemški, ostali govorniki pa italijanski. Socialistov z laškimi kamoristi vred bilo je v gledališču vsega skupaj kakih poldrugi tisoč ljudij. Nikoli ne bi bili mislili, da laški socijabsti pa lejo tako nizko, da bodo za svoje shode potrebovali pomoč laške kamore. Poziv. Tekom minolega tedna in na včerajšnjem protestnem shodu se je razdelilo 1«J. povabil. Ta povabila imajo na drugi straDi rubrike, katere saj bi izpolnili oni očetje, oziroma njihovi namestniki, ki imajo otroke, gedne za šolo (od 6 do 14 leta). Ti listki veljajo le za mesto in za one kraje v okolici, kjer še nimajo slovenskih šol. Kedor še ni vrnil takega popisanega listka, naj to stori v teku tega tedna, in sicer naj se ti listki prinesejo ali dopošljejo v »Delavsko podporno društvo« ulica Molin piccolo 1, v »Tržaško pedporno in bralno društvo« ulica Stadion liJ, ali v slov. šolo pri Sv. Jakobu (poetrežnici.) Kedor nima še takega listka in ima otroke, godne za šolo, naj se obrne na imenovane kraje, kjer mu bo postreženo. Vse zavedne narodne kroge pa piosimo, naj delajo na to, da čim več možno širijo povabila. Naši zastopniki pred škofom. Minoli teden so se predstavili naši slovenski deželni poslanci novemu škofu, prevzvišenemu mon-signoru Naglu, pod vodstvom poslanca Ivana Goritipa kakor predsednika slovenske dežel-nozU)rske delegacije, kateri p osle d-njije nagovoril vladiko v slo-venskem jeziku. V svojem nagovoru, v katerem je naglašal, da so prišli vladiko pozdravit kakor slovenski mestni zastopniki, je polagal gosp. Goriup prevzvišenemu na srce, naj bo dober in pravičen pastir slovenskemu narodu v Trstu, ki, četudi reven po večini, vendar sestavlja znaten del prebival-stpa mesta tržaškega. Prevzvišeni je na ta nagovor odgovoril v pravilni slovenščini, da ga veseli, da so slovenski mestni zastopniki prišli pozdravit svojega višega pastirja ter da se jim lepo zahvaljuje za to. Nadaljevaje je izjavil, da se za sedaj še ne more spuščati v daljši slovenski pogovor, ker ni še popolnoma vešč slovenskemu jeziku, da pa u [»a, da bo mogel v kratkem času razgovarjati se v tem jeziku. To poslednjo izjavo je podal g. škof v nemškem jeziku, v katerem se je vršil tudi na-daljni pogovor. V tem pogovoru je vladika še izjavil, da ga je veselilo, ko je videl na intronizaciji slovenske zastopnike, kar smatra za dobro znamenje gledč bodočih odnošajev mej njim in Slovenci. Izjavil je še, da prosi slovenske zastopnike, naj se v vsakem vprašanju zaupno in odkritosrčno obrnejo naravnost do njega ter da bo tudi on vedno odkritosrčen proti njim. Poslanstvo njegovo da je poslanstvo miru in pravičnosti proti vsem ter da je in ostane njegovo načelo: »Su u m c u i ijue«! (Vsakemu svoje.) Ko je še g. Goriup predstavil posa-m čne svetovalce, poslovili so se isti od go-sj>oda vladike. Zelo redka prikazen. Prejeli smo: Včeraj smo imeli priliko govoriti z nekim tržaškim laškim socijalistom. Ta mož je bil prvi, ki je v laškem jeziku izjavil, da občina oziroma vlada mtrab > j slov. šol v Trstu ! Mi nismo nikdar sovražili naših laških sodeželanov zato, ker so Lahi. Le z i vračali smo jih, ker smo bili sovražen! ! Ako pa oni premenijo svoje sovraštvo v gori označenem zmislu, je gotovo, da si p )damo roke v obrambo pred skupnim tujim so vragom. Mi narodni delavci ostanemo, kar smo bili in kar smo (namreč narodni), a bom"> v delavskih vprašanjih postopali složn j s pošte-i mi sodežeiani. V po polnilo. Piše se nam : Da De bo zamere, prosimo objavite, da je bilo Da pogrebu blagopokojnega Ivana Nabergoja, zraven že omenjenih gospodov, tudi precejšnje število narodnih delavcev iz mesta. V prvi vrsti bo se odlikovali pekovski pomoč d i k i, kater.h je bilo kakih 20. (Od v nanj. h gostov meramo posebno navesti še g. župana iz Materije, Gašparja K a-s t e l o a, čegar ime je bilo obs« ženo v poročilu, a je izostalo po neljuoi pomoti v tiskarni. Op. ured.) Zupanom v Bovcu mesto umrlega g. Matije Jonko je bil izvoljen g. Šulin, urar v Bovcu. Družbina Šola pri sv. Jakobu. Šolska maša na družbino Šob sv. Cirila in Metodija pri ev. Jakobu bo jutri v torek ob 7. uri v župni cerkvi. Porotne razprave. Danes zjutraj je bil pred tukajšnjim porotnim sod s če m obtoženec Fran Ercigoj spoznan krivim, da je dne 14. aprila t. 1. ubil v Linjerju Tomaža Semeniča. So in i dvor ga je na podlagi verdikta porotnik v obsodil na 7-letno ječo in na izplače- vanje mesečnih 24 kron udovi po pokojnem Semeniču za vzdrževanje otrok. Težka nesreča. Voz električnega tramvaja zadel je včeraj ob 7. uri tričetrt zjutraj pred lekarno Leitenburg (vogel ulice Rossetti in Stadion) v 66 letno Marijo Pipan s Trste-nika in jo podrl na tla. O padcu se je žena tako močno pobila po glavi, da je že ob 5. uri in tričetrt popoludne umrla v mestni bol nišnici, kamor so jo bili prenesli po dogodivši se nesreči. Na vozu električnega tram\vaja, ki je zadel ob ženo, bila sta zavirač Žitko in sprevodnik BrajniČ. Po izpovedbi prič, ki so se vozile v dotičnem vozu, pa Žitko ni kriv, da se je dogodila nesreča, ker je večkrat in pravočasno zvonil in potem, ko se žena kljubu temu ni oddaljila s tira, tudi ustavil voz z električno zavoro; vendar je voz prej zadel v ženo, nego se je ustavil. Draibe premičnin. V torek, dne 16. sept. ob 10. ur! predpoludne se bodo vsled •sredb« tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršil® sledeče dražbe premičnin : Opčina 19^, bicikl in kamen, ulica Nuova 31, kovaška oprema: ulica Navali 1, hišna oprava; ulica Raffineria 3, konj: ulica Acfjuedotto 45 A, mizarske klopi in stolice ; ulice delle Ac«jue stroj za neugašujočo luč; ulica del Vento 9, hišna oprava; ulica : Castaldi 3, hišna oprava: u lica deli' Oiuao 14, mizarska klop, les in drugo; ulica Ma-donnina 13, steklo. V remetiftfci vrstnik. Vesra1 : toplo a- r ob 7. uri zjutraj 20.— ob 2. ur' popoludne 19.5 C.c —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 750.— — Danes plima cb 8.47 predp. in o«» 8.8 pop.; oseKa ob 2.28 predpoludne in ob 1 42 pop >ludn i. pripomogli, da se je slavnost 35 letnice narodne čitalnice dne 7. t. m. toli sijajno in častno izvršila. Zahvaljujemo se sokolskim društvom, katera so telovadila divno, pevskim društvom, ki so pevala nebeško, tamburaškim zborom, ki so udarjali prekrasno, gospodu govorniku dr. R. Gruntarju, ki je govoril toli prepri-če,Talno, da ne sme izostati vspeh, če je le še nekaj narodnega čuta v našem ljudstvu. Zahvaljujemo se nadalje vsem drugim društvom in cenjenim gostom, katerih navzočnost je v toliki meri poveličevala našo elavnost. Zahvaljujejo se domačima pevovodjema, gg. županu M. Zegu in nadučitelju Al. Verču, ki sta se trudila z domačima pevskima zboroma in ju tako izborno izvežbala. Hvala g. vitezu Pr. Malniču za prepuščeni j veselični prostor. Zahvaljujemo se slavnemu i kanalskemu starešinstvu, ki nas je vseBtran-' sko podpiralo. Zahvaljujemo se gasilnemu društvu v Kanalu za naporno sodelovanje, domačemu tamburaškemu zboru, sploh vsem domačinom za sodelovanje in pomoč in koncem — dulce in fundo — našemu vrlemu ženstvu in istega odboru, katero je pokazalo, kai ee doseza s skupnim delom nežnih rok ter glasov, in v katero naj se ugledajo rojakinje širom domovine. Iskrena hvala vsem, vsem, in z zahvalo združujemo željo, da bi narodna misel prodirala v čimdalje širše kroge našega dragega nam naroda. Kanal, dne 14. septembra 1902. ODBOR narodne čitalnice v Kanalu. Društvene vesti. Književnost in umetnost. Vstopnino na veselici zavoda sv. Ni- II. slovenska umetniška razstava se kolaja so preplačali sledeči gospodje in torej otvori 20. t. m. v »Ntrodnem domu« gospe : v Ljubljani. Te dni se začne z opremljeva- Dr. Dolenc 60 st., Bančevič M. 30 st., njem in prirejanjem velike dvorane. Doslej Matko Mandič 1 K, J. Mandič 20 st., Z. je priglašenih 187 .del (slik, kipov in relie- Dolinar, prof. Gomiljšak, Šmid, Anton Mi- fov). Jurv se snide 15. in 16. t. m. Arran- kelič, Marija Drašček, Josip Prunk, Josi p i na gemen izvšč ljubljanski slikarji sami. V Vidmar, M. Kerševani, N. N., N. N., Gulin, kratkem izidejo lepaki, fzda se tudi katalog. Vidmar, Martin, Stemberger Ante, N. N., R^zen razstavljalcev, ki so znani že s I. Vrabec in Zink vsi po 60 st., pevski zbor umetniške razstave, se udeleži II. razstave sv. Cirila in Metodija 9 K 20 st., Vrabec tudi nekaj novih in mlajših umetnikov in 20 st., Kobau 40 st.. Vitez Josip 20 stot., umetnic. Marija Žitnik 2 K, \Vartbf13hler 80 st., dr. Razstava bo v veliki zgornji dvorani Mandič 2 K, Z\vitter 40 st., Starasinič 20 »Narodnega doma« in pa v stranskih prost., Babič 40 st., Čelan 1 K, Josip Muha štorih, kajti prirediteljem je na tem, da se 20 st., Jerič Josip 40 st., Tavčar 1 K 60 st., kolikor mogoče tudi na zunaj okusno in fino Kocijančič 1 K, Kreševič 20 st., Lah 20 st., aranžira in da je tudi lokal primeren in lep. Cevna 40 st., Vatovec poslanec 5 K, Ivana Letcšnja razstava gotovo ne bo zaostajala za Lah 20 st., Guštin k. pela n 2 K, Furlan A. prvo razstavo I. 1900 in vse, kar bo raz-5 K, Zobec Ivan 1 K, Pegan 40 st., Švagel stavljenega, bodo najnovejši umotvori sloven-40 st., Žitko Ante 1 K 60 st., Zlobec Ante ekega čopiča in dleta. Priprave se vrše zelo 40 St, Gregorič Josip 40 st.. Mici Kokalj 2 pridno in odbor ne štedi z denarjem ne s K, Cerkvenik 10 st., Zlobec 10 st., Volk 20 st., N. N. 1 K, B. B. 20 st., dr. Gregorin 4 K 60 st., Dež man 1 K 20 st., Zink, kapelan 1 K 60 st;it., Goljevšček Antonija 3 kreme. Tombola na Opčinah. Tombola, ki se je imela vršiti včeraj popoludne na Opčinah na korist tamošnje zavarovalnice za govejo živino, se je radi slabega vremena prelož.li na prihodnjo nedeljo. (Dalje na IV. strani.) XKKKXXKKXKKXXKXX X x X X Vesti iz ostale Primorske. Svoji k svojim! ZALOGA pohištva jg dobro poznane u tovarne mizarske zadruge t Gorici (Solkan) ^^ vpisana zadruga z omejenim poroštvom £ prej ^Inton Černigoj X Iz Tinjana nam p šejo Pazinsko- jg Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) motovunski Karnjeli in šarenjaki so sc spu- Št. 1. hiša Marenzi. stili v volilno borbo pod geslom : Vsi za ! S Največja tovarna pohištva primorske dežele. Vericeslava Crismaircha! Ta Crismanich je bil še nedavno temu K r i ž m a n i č, čestit naš rodoljub, ali se je dal od Karnjeiov premotiti in zaslepiti s tem, da postane proti 8ime D faru župan v Tinjanu. Tega novopečenoga Crismanicha treba že predstaviti našemu svečeništvu in našim & Solidarnost zajamčena, taj t i les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, rm-derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. X X X X X«XXXX*XXXXKX«XX X X X X X X X « X X X X X X X X X X f-amoetanom po Kranjskem, kamor pošilja ^^ '<Š © svoje vino in kjer se ponaša kakor Hrvat, ^^ Alikmflir Le?i Mlnzi i Prta la aajvečja tovarn« pohlftra gj ▼teh Trst. kakor dober katolik, v resnici pa je naroden odpadnik v službi najhujih liberalcev — italijanske gospode. Radi tega prosimo druge slovenske novine, da tudi one predstavijo v pravi luči tega našega novopečenega — Crismanicha. X V Opatiji je bilo cd 1. septembra 1902 pa do vštetega 10. septembra 1902 9370 oseb. Od 4. septembra 1902 do vštetega 10. septembra 1962 je prirastlo 676 oseb. Dne 10. septembra je bilo navzočih 1639 oseb. X Zahvala. Odbor narodne čitalnice v Kanalu izvršuje prijetno dolžnost s tem, da izreka iskreno zahvalo veem činiteljem, ki 90 © (O © i & •J T R S T TOVARNA: Via Tsta, vogal Via Llnltuea & Sf ZALOGE: ^ i Piazza Ro8ari« it. 2 gjj I (šolsko poslopje) gj Sf PJ m 3» in Via Rlbarg« it. 21 Telefon ftt. 67 O. -MOM--— _ Velik izbor tmpecarij, zrcal In slik. lx- Tršnje naročbe tadi po posebnih načrtih. fOene brest konkureno«. ILUmOTill CIIU ZiSTOII II FKilfO Predmeti postavio se na pat obrod a U železnino n- o. fsfsss&fsss^lasis aa^ trudom in hoče pred v^em, da bo prireditev tudi impozantna. Upamo in mislimo, da, kakor se je zanimalo za prvo razstavo vse slovenstvo, da se ravno tako sedaj zdramijo rojaki po vsi Sloveniji in prihi*e v brum alovenskib modric. Podpisane rodbine se zahvaljujejo iz dna srca vsem onim blagim dušam, ki so jim med l oleznijo in povodom smrti njih nepozabnega očeta, oziroma starega očeta, tasta, brata, svaka, gospoda Brzojavk paročila Za vseučilišče v Trst«. TRJDENT 15. (B> Včeraj se je vršil tu 9. kongres dručtva »Studenti Trentini*, ki ie razpravljal tudi \pr*šanje laškega vseučilišča v Trstu ter je vsprejel tozadevno resolucijo. Popoludne so v mestnem parku ob veliki udeležbi lilveralnih in sccijalističnih društev razkrili poprsje darvinista, prc f. Ca-nestrimja. r,. državni gimnazij v Lvovu. LVOV 14. (B.) Z najvišim odlokom od dne 11. avgusta je dovoljeno, da se s septembrom 1902 v Lvovu dvori šesti državni gimnazij s polakim učnim jezikom. + Grof Karol Dzieduszvek'. LVOV 15. (B.) V StTviu je umrl včeraj državni p<*lt>n-lancev. Ivana Nabergoja izražali svoje sočutje, oziroma spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. I zlasti pa se zahvaljujejo gg. državnim in deželnim poslanocm, posebej še gg. poshineeina d.ni Andreju Feijančiču in pni. M. Mandiću na nadrobnih govorih, segajoč h v dno duše: dalje si. političnemu društvu „Edinost«, si. poso:dniei in hranilnici v Trstu, družini Tarman-Treo, rodbini A d drč z Nabrežine in si. pevskemu društvoma »Zvon« in »Hajdrih« /a podarjene krasne vence; potem prečastiti duiiovščini, ge. učiteljem, si. pevskim društvom »Hnjdrih«, »Zarja«, »Adrija« za milo petje; deputacijam vseli druzih društev ; vsem onim milim priiateljem in odličnim osebam, ki so prihitele od daleč, da p«k. prijatelju izkažejo zadnjo 1 ubav : gp. Jakobu Stoki in Davorinu L.ukši, ki sta toli lepo skrbela za red; sosebno hvaležni smo dragim sovaščanom, ki so v znak žalosti razobesili zastave: in slednjič vsem vsem. ki so na toli ganljiv način počastili spomin pokojnika in ga spiemili k večnemu počitku, nem pa s tem dajali najizdatnejo tolažbo v teh težkih urah. Bog sam poplačaj vsem ! NA PROŠEKU, 14. septembra 1902. Rodbine Nabergoj-Nachtigal-Dolenc-Rupel. - MMf Jzabela Joroš jrfnton Joroš poročena. K n m ti i k dne 15. septembra. /902. Trst. n * Najstarejsa slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča evojim cenjenim rojakom svoj" najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno pobtirano, kakor za ppalne, jedilne ;n vizitr.e sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne icdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnoet naroČitelja. Cene brez konkurence. Za obilne narocbe ne top'o priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v :.misiu p^sla : Svoji k svojim ! Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih ;enab. Za enkratno insercijo s»e plača po '2 stot. z& oeEedo: za večkratno insercijo pa se cena primerne iniŽa. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejc-po -20 K7 ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnili obrokih. Najmanja objava f»0 ^tot. V Trstu. Zaloga likerjev v sodeih in bn*el1kah. Perhauc Jakob Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Nepregorljive mrežice. X »«. _ n v Trstu, Piazza Negozianti št. 1 V^ ^^ ff l!(;l Lt. priporoča slavnemu občinstu QXXXXXXXXXXXXXXXDCXXXXXXXXXXX50CX> «*> negorljive mreiice (rettipe, .Meteor" in v,e Loterijske septfmbra : Gradec Dunaj Številke, izžrebane dne 1-*». 11 63 31 42 •2 19 9 67 76 31 / Dva praktikanta in en težak si* vsprejinejo v manit^k. novo trgovino. Praktikanta morata imeti vsaj dva razreda, srednjih sol in veselje za trgovino. I'rodnost imajo okoličani iz boljših hiš. P< Idižje informacije se dobivajo v našem npravništvu. FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster 1RST m Ciiliui li — BARKCVLJE mm pokopališča Izvršuje vsakovrstna in najhneja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike. kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi ] slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih . itd. itd. Vet slik je na ogded v »Narodnem J domu c v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in jako nizke. Priporočuje se slav*, slovenskemu občinstvu za obile naroćbe udani Ferdo Guštinčič klesarski mojster. Nova Droflajalnica usnja Podpisani javlja slavnemu občinstvu v prvi vrsti pa čevljarjem v mestu, okolici in na deželi, da je odprl v ulici Areata št. 4 novo prodajalnico vsakovrstnega usnja kakor tudi vseh drugih v to stroko spada joči 11 predmetov po zmernih cenah. I Mani Tavčar Josip. koncesijonirana pisarna za trgovske informacije Centrala : Squero nuovo 13, II. TRST Squero nuovo 13. II. Telefon štv. S45. D*" Telefon štv. 845. Prospekti brezplačno in poštnine prosti, c c ccc c 12 c j fivc y £clxi:c£lih sveta, ccocc ^^^ iruge priprave za plinovo lue „Auer. Kavarne. Aninri Qori! priporoča svojo kavarno MISIUII OUMI »Commercio. kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago so vsi slo7enski in mnogi drugi časniki. Jak. Perhauc Ulica Stadion Jt. 2i), pe karna in sladčičarna ivež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema ;adi domači kruh v pecivo. Postrežba točna N z Svilene plinove MliEZICEH dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJET.IE ZA KEPREGORL.J I VE LUĆI F. RCZZO, vil. S. Antonio 5. JAKOB BAMBIO trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij^. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Kajfineje testenine, po jako nizkih cenah., ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in .irobno. — Cenike razpošilja fran ko. * Danes zvečer x se odpre nova trgovina na drobno Peter Klansicb Piazza Nuova (Gadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris. X £ j Specijalitete: ^ platenine in bombaževine za opravo nevestam, g Edini zastoj se zalop za Trst. Goriško, Reko. Istro in Dalmacijo K TOVARN ZA PLATNO IN PRTE v COURTRAI, FIANDRIJA (BELGIJA), g XXXXXXX*XXXXXXOXXXXXXXXXXXXXXX>' ie Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jVletoDijevo w cikorijo. „AMeino It Fraz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: liter po 40 kr. ,,3 6 ,, Bela vipavska . . Črna istrska . . . Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-k i mi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 32 kr. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi kremarjem, katerim dnjem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik.