66. številka. Ljubljana, sredo 23. marca. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzernši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejenian za avstro- ogerske dežele /a četo leto 1B #1., za pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., 7a četrt leta 'i gld. 'H) kr., zh en mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. --Za tuje de*, ele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejenian za četrt leta .'J gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali \erkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši ^gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozumiila, t. j. administrativne Htvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
VABILO
k
občnemu zboru
„Narodne tiskarne"
dne 6. aprila 1881 ob 6. uri zvečer v sobi uredništva ,,Slov. Naroda".
IDne-vra.! xečL:
1. Poročilo podpredsednikovo.
2. Računski sklep delniškega društva „Narodne tiskarne" za 1. 1880.
3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende,
4. Sprememba pravil, in sicer:
V § 20., v 1. odstavku mesto petnajst bode sedem, in v drugem odstavku mesto pet bode šest odbornikov.
V § 21., v drugem odstavku mesto sedem bodo trije odborniki, in v tretjem odstavku izostane „vsaj po jedeukrat vsaka dva meseca".
V § 25. se izpusti odstavek, „da članovi upravnega odbora in pregledovalnega odseka dobivajo dijete in vnanji člani tudi potne troske povrnene", odstavek, „da se v korist društva potrošeni novci dotičnemu od upravnega odbora takoj povrnejo", ostane.
5. Dopolnilna volitev dveh upravnih odbornikov.
6. Posamezni predlogi.
Opomba. § 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico, oziroma začasni list vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico vložiti.
I pravni odbor „Narodne tiskarne'4.
Zvesta ljubezen.
(Historična povest koncem 14. stoletja; iz ruščine po Hestuževem preložil Fr. GabrŠek.)
(Dalje.) IV.
Tiha tema krila je Novgorod; po hišah so ugaševale luči in spanje umirilo je marsikatero togo.
Na obrežji Volhova kraljevala je sveta tihota, le tebe, sladka Olga, se ne -ismili angelj miru. Tvoje deviško srce močno bije, prsi se ti nemirno dvigajo, strah, pričakovanje in kes te vznemirjuje. Stara, dobra pestunja ti je uže razpletla zlatolase kitice, slekla ti praznični kinč in odmolila večerno molitev.
Toda opazujmo lepo Olgo!  Mehko odejo
*) Glej št. 64 „Slovenskoga Naroda".
i
Očitna in skrivna agitacija zoper vlado.
Akopram denašnja vlado nij nam Slovencem do sedaj nič druzega storila, kakor da je obljubila, da hoče podeliti ravnopravnost vsem narodom, akopram je do sedaj le se pri obljubi na papirji ostalo, akopram se nam glede slovenskega uradovanja pod sedanjo vlado hujši godi, kakor pod Auersperg-Lasser-jem, vendar nemčurji pri nas na slovenskej zemlji hujskajo in agitirajo zoper vlado na tako silen način, kakor kaj tacega do sedaj še nij bilo nikdar čuti. V tem poslu si nabirata posebno brata Schreva posebne zasluge. Ljubljanski Schrev agitira očitno zoper vlado in Črni Slovence, kjer koli jih je mogoče. A hujši od ljubljanskega Schreva je celjski Schrey, deželne sodnije svetovalec, tedaj c. k. uradnik. Znana reč je, da skrivni sovražnik veliko več škoditi more kakor očitni, katerega se je laglje braniti. Celjski Schrev agitira kot c. kr. uradnik zoper obstoječo vlado potihoma, on je prava tiha voda, ki bregove trga. V njegovej pisarni se shajajo celjski nemčurji, skori njegove roke gredo vse agitacije na spodnjem Štajerskem zoper vlado in Slovence, on drži z gotovo roko vajeti in sika zdaj sem, zdaj tje, kakor se mu ravno potrebno zdi. Schrevjevi predstojnik, akoravno tudi zagrizen nemčur, je jagnje proti Schrevu, Schrev vodi, a njegov predstojnik mora tako plesati, kakor mu behrev gode. Neverjetno se to morda marsikomu zdi, pa vendar je istina. Schrevjevi predstojnik se Schreva samega boji, in zato stori vse tako, kakor mu Schrev na ušesa natrobi, on je le ubogljivo orodje v Schrev jevih rokah. Schrev dobiva svojo povelja od višjega predstojnika, to je Schrevjevemu pred-
odgrne, njena lepa, bela ročica razgrne dama-škova zagnnjala, potem vleče na uho ! Komaj si upa dihati, svetilnična luč pred sveto podobo jo plaši. Zavije se v kratko sobolovo srajco, zapusti ležišče, — straši se vlastnih korakov po mrzlih tleh. Odpre okno. Skozi jesensko meglo spušča luna svojo bledo luč na tiho mesto. Smrtni molk moti le zdaj pa zdaj klic prepelični na bližnjem travniku, rožljanje verig, na katerih so privezani čuvarski psi pri kavarni v Mihajlovej ulici. Ni jedno živo bitje se ue prikaže, ne zasliši se dogovorjeno znamenje, katerega devica uže teško pričakuje, a se ga tudi boji. Glavo nasloni na rame ter zre na Volhov, bliskajoč se od luninega svita, in otož-nost jo navdaja, ker bode morala zapustiti domovino. „Zadujič pozdravljam vse, kar me je sedemnajst let tu obdajalo in razveseljevalo! Vi preljubi roditelji, hči vam zadnjič kliče: zdravstvujte!
stojniku dobro znano, mora tedaj delati po Schrevjevej volji. Ko si je Schrev volil svoj stan, se je pač nekoliko zmotil. Postati bi bil imel diplomat, ali pa še bolje — policaj; tam bi lahko vohal in vohal, kolikor mu drago. Schrey pride tako prilizneno in povprašuje in pozveduje vse, česar mu je potreba za njegove agitacije, da mu gre vsakdo, kdor ga natančneje ne pozna, na limance. Zdaj se mudi Schrev uže dalje časa v Ptuji in preiskuje ondotno c. kr. okrajno soduijo. Uzrok tega preiskovanja je baje, ker so ondotni okrajni sodnik in njegovi pristavi vs« narodnjaki, in so se pregrešili s tem, da so slovenske vloge reševali slovenski. To je pa dandenes pod Stremavr-\Vaserjcm glavni greh, ta greh se mora torej, ker je baje jako nalezljiv, s korenino izdreti. Ko bi bil naroden uradnik pod prejšnjo vlado le pičico tega storil zoper vlado, kar dela zdaj Schrev, kaj bi bila pač vlada storila s takim uradnikom? Ali bi ga ne bili kar n»enkrat izpodili iz državne službe? Gotovo! Ali zdaj! kaj se zgodi Schrevu? Avanziial bode za svoje zasluge, da rije in dela zoper vlado. Res žalostna nam majka Slava !
Politični razgled«
\of mu <k «1 «*#.«»■«».
V Ljubljani 22. marca. Na mesto dr. Smolke so Poljaki volili v avtonomist'ni    cliftckutiviil komitet
dr. Evzebija Črkavskega.
€''« *F<i klub v Pragi je sklenil sledečo resolucijo: Češki klub izreka svojo najglobočjo srd nad zločinom, katerega žrtev je car Aleksander II., in sicer tembolj, ker se spomina onih velikih osvobojevanjskih činov, s katerimi je ran j ki car v Rusiji dal svobodo milijonom kmet-skega prebivalstva in osvobodil one narode, ki so bili preje pod turškim gospodstvom in ker
Gorke BOlzice močile so jej lice; v vročej molitvi spusti se pred razpelom Izveličarjevim na koleni, l/e oslabeva njena strast, kes postaje voči. Zdi se jej, kot bi čula f/las, govoreč : „Nepokorno dete, nikjer ti ne bode miru, ker manjka ti blagoslova tvojih do smrti užaljenih roditeljev! Očetova kletev, britkoba vesti, zaničevanje sveta sledili ti bodo ves čas živenja ter ti zaprli nebeška vrata! V solzah bodeš preživela, ovenela v naročji moža! Tuja zemlja zatisnila ti hode oči, tvoje ime prištevalo se bode slabotnežem!"
Gorečneja postaje Olgina molitev, blago-nosen žarek, poslan od Najvišjega, razsvetli jej srce.
„Moj beg ne sme mojih roditeljev užaliti, ne sme jih onečastiti", govori krepko sama soboj; „ljubav oslepila je Romana, vendar bode slušal moj nasvet: prošnje moje ganile bodo srce roditeljev mojim, če ne — objoko-
je bilo pričakovati, da bi bil v svojej državi vpeljal še druge svobodnostne reforme.
Nekateri listi na Dunaj i in v PeSti so trdili, da avstrijski vnanji ministei baron Hay iii(>rb> ne stoji trdno, ker je on uzrok, da se v avstrijskem in ogerskem državnem zboru nij izreklo obžalovanje ob napadu na ruskega carja.   Ta vest se od vseh stranij preklicuje
Pr.ivosodno iiiiiii*<<TM< vo je izdalo ukaz do vseh sodnijskih predstojnikov, v katerem se jim nalaga, da imajo paziti na to, da prositelji za justične službe v svojih prošnjah navedejo svoje veroizpovedanje. Nadalje se ima rubrika ^veroizpovedanje" sprejeti v vse izkaze in t.ibele posebno pa v osobne stanovske izkaze.
V iltalijo «lcfc;»y<*.
Uradno se napad na \n«*k<'&»a carja Aleksandra II. tako le opisuje: Predno je padla prva bomba je nekdo ustrelil, gotovo zato, da bi se konji carjeve kočije ustrašili in se ustavili. Konji res ustavijo in takrat je Rusakov vrgel bombo, ki je zdrobila kočijo in je zato moral stopiti car z voza, kar se je ravno nameravalo. Druga bomba je bila še le na«enjena zoper carjevo življenje. Ko bi ta bomba ne bila zadela carja, vendar ne bi bil rešen, ker je Čakalo še več druzih osob v ulici, ki so imeli v rutah bombe pripiavljene. — Smrti carja Aleksandru si- je silno prestrašila kneginjn I) o I g o r u k i, druga soproga carjeva, katere poroka s carjem pa se nij javno proglasila Čuje se, da bode se svojimi otroci v Italijo odpotovala. Kneginja Dolgoruki je jako bogati*. „Agence Russe" poroča: Policaj-prefekt. F e d o r o v v Peterburgu bode iz službe odstavljen, na njegovo mesto pa pride Bara-nov, zdanji prefekt v Kovnu. V zapor dejan pa je generalmajor Mravinski, inženir pe terburgske policajske prefekture, katerega je bil Fedorov poslal prelskavat v ono hišico v v malej sadne] ulici, od kodar je šel podkop, a je Mra vinski poročal, da nij ničesa našel.
Rusko ministarsko Bvetovalstvo je carju Aleksandru lil. bsije predložilo reformske nacrte, katere je car uže potrdil, kakor se poroča. Kakšni so ti načrti reform, O tem se ne more nič gotovega vedeti.
Iz Varšave se „P. C." poroča, ('a je bila pri glavnem guvernerji Albcdinskem o priliki smrti ruskega carja deputacija poljskega p 1 e ni s t v a, katero je Albedinski jako uljudno sprejel. Dejal je deputaciji, da se je v tem času, kar je v Varšavi, prepričal o vedenji poljskega naroda nasproti Rusiji in da more to vedenje brezpogojno hvaliti in priznati. Ranjki car nij sovražil Poljske. — Poroča se nadalje, da se bodo pogrebnih slovesnostij v Peterburgu udeležile tudi deputacije Poljakov.
V poljskih krogih se baje raspravlja tudi vprašanje o poljskej adresi do novega carja, od kateregi. si nadejajo dosti dobrega.
Najnovejši telegram iz Peterimrga javlja:
V zadnjih dneh je bilo veliko ljudij v zapor dejanih; pri jednem  prijetih so policaji našli
okolo 700.000 rubbev. V noči 20. t. m. je bil neki človek v zapor dejan, pri katerem so našli dva revolverja, bodalo, strup in 20.000 r Vesti, ki prihajejo iz Curigrada o stanji lfr«»ko-tiir»keg-a vprašanja, so jako razli-ene. Najbolj verjetna je ta vest, da se Turčija udaje iz bojazni pred posledicami ruskega vladarskega preobrata; vendar vse dozdanje njene ponudbe ne zadovoljujejo Grkov. Poročevalec pariškega „Figarow je imel zapored razgovore a Trikupisom in Komundurosom in ob: Bta delala, da je gi ško-turška vojna neizogibna, Isti poročevalec je bil zdaj tudi pri grškem kralji v avdijenriji. Grški kralj a Francozi nij prav nič zadovoljen in očita Franciji, da je prav ona uzrok vojne mej Grki in Turki. Grška armada da je popolnem pripravljena in da se hočejo Grki v Tesaliji in Epiru na vsak način združiti s kraljevino grško.
lemce je ruska okrožnica popolnem zadovoljila, kakor se poroča is Berlina; iz te okrožnice posnemajo, da namerava car Aleksander III. tesno se nasloniti na Nemčijo in Avstrijo.
V Rimu je umrl italijanski vojni minister Millon.
Na ■ raneosUein se baje pripravlja ministerska kriza zarad skrutinija po listah. Mimsterski predsednik ,lules Ferrv hoče, da se celo ministerstvo v tem vprašanji odločno postavi na j*»dno ali drugo stran. Nekateri ministri pa menijo, naj ministerstvo samo opazuje in stvar prepusti zbornici in tudi Grevy je za to, da ostane vlada nevtralna. Če se Ferrv ne uda, morali bodo nekateri ministri odstopiti.
O ruskoj okrožnici sodijo Franeozje jako trezno meneč, da se iz nje ne vidi jasno, kakšno politiko bode imel Aleksander III.
Dne 20. t. tri. je Gambetta govoril na shodu trgovcev v Parizu socijalno • političen govor, v katerem je naglašal svojo udanost do republike in da se delo in kapital ne smeta drug druzega pobijati nego oba se mo rata združiti na korist Francije.
Dopisi.
x Iz EijUblJaiic 20. marca, [Izviren dopis.] (L.j u h 1 j a n s ko izobraževalno d e-lovsko društvo) je imelo zadnjo nedeljo v čitalniškej restavraciji javno zborovanje, na katero je vabilo s plakati tudi nedruštvenike. Hvalevredno je prizadevanje društva, da skrbi t za svoj razvoj, ali z neko stvarjo se ljubljansko narodno občinstvo ne more strinjati. Ako društvo prireja j a v na zborovanja, na ka terili se razpravljajo le društvene stvari, potem naj bi imelo vsaj toliko takta, da ne bi gostov neudov Šalilo s kolosalno neumnimi napadi na slovenske drž. in dež. j)oslance, ker toliko pa mora le uvideti,  da s takimi brbljati ljudstvo ne
more simpatizirati in da to ne more biti na korist nijednemu obrtniku. Tega ne omenjam iz sovražnosti do delavskega ali obrtniškega stanu — čast in poštenje poštenemu obrtništvu — ali jaz mislim, da tudi v ljubljanskem delovskem društvu ima računeča pamet nadvladati slepo strast in šovinizem nekaterih Ijudij. Za goste je uže to dosti bilo na pr. zadnjič v čitalnici, da so imeli poslušati grozovito trde švabske „govore", in zadovoljen je bil menda ta dopoludan samo gostilničar.
X \«»<ran JMlteg-a 20. marca. [Izv. dop.] (A. FUster reete Bister.) Samo dobro govori o zamrlih! De mortuis nihil nisi bene! Lep, zares prav lep izrek! Vsak na-obraženec ga mora spoštovati, a le do gotove meje. Pri narodnosti in politiki nam ne more biti merodajalen v celem obsegu svojega pomena, pri renegatih in izdajicah ga ne moreš priznati! — Zatorej opravičuj ta princip sledeče vrste.
„Slovenski Narod" in tudi drugi slovenski listi poročali so te dni, da je na Dunaj i za-tisuil oči „naš rojak" neki Anton Fiister v svojem 73. letu. Narodil se je v Radovljici v Gorenjskej pod slamnato streho. Bil je do leta 1848. profesor theologije v Ljubljani, v Trstu; hvalili so ga zaradi njegove posebne žive besede in svobodnih mislij. — Pozneje na Dunaji postavi se na čelo akademičnim slušateljem in zastopi mesto kaplana pri njihovej legiji. Se ve da s tem priseže na nemško na-cijonalne tedence in si pripne na prsi čmo-rdeče-zlato kokardo. Ko Jelačić in „severni strijc" povrneta Avstriji red, popiše F. v Ameriko, kjer si služi kruh do pred petimi leti s poučevanjem. Zdaj se vrne na Dunaj in živi do smrti o milodarih nemških študentov in drugih nemških 481etnikov. No, to vse je čisto naraven iztek tacega časa in take nature! Nihče, od nas ne bode brodil po zmetanem privatnem F. življenji, nihče ne bode smešil njegove verske skoke in konflikte. F. je bil, kakor sem zgoraj uže mignil, duhovnik. Vsak od nas njegovih ubozih „rojakov" mu privošči, da mu zdaj glorijo pojo na grobu nemški samopašneži in židovski študentje, mi mu privoščimo, da laziliberalni listi kapital nakladajo za nemško stvar in „deutsche freiheit" sč spomini na njega. — To vse „Bog žegnaj" njegovim manom !
Ali nekaj je pa vendar več nego smešno v teh bliščeiiih nekrologih in spominih, češ, Fiister j e bil si ce r rodom Kranj ec , a pravi pravcat „deut s ch-krai ne r" in ne
vati hočem ljubitelja. Akopram nesrečna, vsaj bodem brez krivnje!" — In pribojevala je vla«tni boj; angelj spanju razprostrl je svoje peroti (rez njo.
Bodi ti rahlo spanje, čista devica! Še marsikatero noč ne bodeš mogla zatisniti oči, še mnogokrat bodeš točila britke solzicc na svoje ležišče: a ne bodo se posušile, kot solnce posuši roso, kot slailki materini poljub opere britke solze; tudi Čas jih ne bode posušil. Že dolgo bodo donele tvoje tožbe, še dolgo bodeš pričakovala ljubitelja!
V.
Temna noč kraljuje po zemlji. Roman se prikrade iz Novgoroda skozi Sofijina vrata. Temota bila mu je pravo zavetje; čilega vranca jezdeč krene proti Moskvi. Urno, kot bi hotel ubežati izdajalčevej pušici, drvi po cesti naprej. Mrzla, gosta tema vlegla se je po okolici, a težja bila je toga njegovega srca.   Vihar mu
razpleta kodrave lase, široki plašč opleta ob tatarsko sedlo in kriva sablja rožlja nad širokim stremenom. Zamolkli zvoki iz sivega zvonika kutinskega samostana vabijo k molitvi in ubiule Romana iz globoke zamišljenosti. Pogleda tja na temne kupole z zlatimi križi na vrhu, kateri čarobno odsevajo v mesečini. Spomni se, da je vsled urnega odhoda pozabil prekrižati se. Vstavi torej znojnega konjiča, odkrije se ter moli, trikrat poklonivši se: „Po-mozi, svetil Devica!" Potem pa vzdihne: „V trenotku, ko n >ju je čakal zaročni venec, ljubico v togi in obupu zapustiti, je britko, zelo britko; a Bog nij hotel tajne, neblagoslovljene zaveze; — zgodi se volja njegova!" Ves zamaknjen jezdi dalje. Nekako temo mu je pri srci. Vest ga peče, akopram Bi nij svest kake pregrehe. Jednako orlu razjeda mu žalost srce. — Izza razpršenih oblakov pokazuje se zdaj l>a zdaj bleda luna ter razsvetljuje pusti pot skozi gozd; vse je mirno, mrtvo; celo listje
na drevji se ne gane; le tu pa tam vzleti kaka po nočna tica raz drevesa ter se vsede na drugo drevo; čuje se le prasketanje krhkih korenin pod konjskimi kopiti. Polunoč, strašna ura, se približa; a pekel nema moči do nedolžnosti; kot dan pred petelinovim petjem, razprši se strah pred njo. Romana varuje živa vera, — ničesa se mu nij bati.
V brzem teku jezdi mladenič preko visokega brega ob reki Višeri proti mostu, kjer misli stopiti na nasprotni breg. Uže je tik mostu, — kar začuje jasen žvižg pred soboj, takoj pa druzega v šumi. Vranec zarežgeče in se spne kvišku; jezdeca prešine mrzla groza. Pred njim slab, ozek most, zadaj pa temen, neprehoden gozd, čegar visoke, vitke jelke ne propuščajo solčnih žarkov na vodo. Izpod mosta, kjer je ležalo debelo kamenje v strugi, prihajalo je rahlo šepetanje.
(Daljo prih )
Slovenec! Ha, ha, kako modro!   Človek si sam določuje svojo narodnost, kali ?  Volk je i volk, Če se prav hinavi, da nosi ovčjo obleko! Kdor zataji svojo zemljo,  svoj rod,  kdor „ne ■ ljubi matere vanj upajoče44 je renegat, je ku- i kavica.   In kolikor bolj zaveden in izobražen je, kolikor laglje pozna svoje dolžnosti, kot ud človeštva in naroda, toliko večje prokletstvo nanj v narodu njegovem!
Radovljičan pa „echter deutsch-krainer" ! No, bomo pa uže prosili, da smemo mi, ki smo od tam, protestirati taeemu ciganskemu pače-nju naše lepe slovenske Radovljice! Ako ste ujeli kacega renegata, imejte ga. Habeant sibi!
Judeži, Efialti, Brankoviči, Kluni e tutti quanti imeli bodo vselej in povsod pri pošte-njacih in objektivnih zgodovinah taiste sramotne spomenike i tukaj trohne ostanki, v katerih je tičala črna duša, ki je izdala svojo zemljo, svoj narod in svojo kri, ki je teptala v prah naturne in človeške svete dolžnosti. — Prijatelj, ta smrad in ta gnjus naj te svari, ne hodi po tacem poti! — Na konci naj dodam še, da se dobro iz mladosti spominjam, ko mi je neki star mož pravil već rečij o nečem duhovnu Bi3tru (sic), ki se je spuntal in pobegnil v Ameriko itd.
No, FUster-Bister,  VVutscher-Bučar itd.! V nemških krempljih je vse mogoče! R.
Cerfkljo 19. marca. [Izv. dop.) Denes ravno ob 11. uri dopoludne zadoni žalostni glas zvonov. Sliši se vpitje: gori! gori! Gorelo je na Spodnjem Brniku sreuje cerkljanske. Več dni poprej vlekel je hud veter, a ravno denes, hvala Bogu, je bilo vse mirno. Pogorela jso šestim gospodarjem vsa poslopja. Cela vas je bila v nevarnosti, sreča je bila, da so o pravem času gasilno brizgalnico pripeljali. Ljudje so pa tudi tako delali, da jih še nikoli nijsem videl pri takej priložnosti tako delati. Hvala jim! Večjidel se pri takej priložnosti le vpije. Eden hoče tako, drugi zopet drugače. Župan, c. kr. žandarmerija in domači gospod duhovnik bili so pričujoči. Ljudje so ubogali, da so pridno delali in vodo donašali. Škoda se ceni na kakih 10.000 gld. do 12.000 gld. Živino so vso rešili in tudi nobeden Človek se nij nič poškodoval. Zavarovanih je bilo pet in sicer trije pri banki „Slaviji". Ako se jim zavarovalni znesek 3100 gold. izplača, imajo vendar le škode 7000 gld. do 1)000 gld. in gotovo se več. Zažgali so, kakor je uže v navadi, mali otroci. Čudno je to, da ljudje tako malo pazijo na svoje otroke. Žvepleni klinčki so na razpolaganje vsakemu otroku, namesto da bi se taka reč skrbno in varno skrivala.
Iz PolenJ«'Rra '/.<'»»i -na na Notranjskem 20. marca [Izv. dop.] Končno podpisano županstvo izjavlja p. n. gospodom državnim poslancem na Dunaji, kateri so se usmilili naših stradajočih revežev, najprisrčnišo in najgorkejo zahvalo za blagodušne darove. Ti darovi so Be, kjer je bila največi sila, po vseh osem vaseh razdelili! Bog tisočero plati! Darovali so po našem gospodu poslanci A. Obrezi p. n. gospodje: državni poslanec g. knez "VVindisch-gratz 10 gld.; g. vitez Schneid 5 gld.; g. Karel Klun 3 gld.; g. Vilj. Pfeifer 5 gld.; g. baron Švegelj 5 gld.; dr. Vošnjak 3 gld.; dr. Toklu-kar 3 gld. in g. Adolf Obreza 15 gld., skupaj 49 gld. Josip Potepan,
župan.
H Krasa 20. marca. [Izv. dop.] Vsako leto tri ali štirikrat čuti zastop sežanskega trga potrebo povedati slovenskemu svetu po tem ali onem časopisu, kaki velikanski domo-
ljubi so členi njegovi. Poslednjikrat so se ti možje zopet prav na dolgo in široko raztego-vali kot patentirani domoljubi o priliki volitve državnega poslanca. Kmalu na to so pa pro sili za vpeljavo nemščine v kraške ljudske šole in imenovali so sežanskega okrajnega gla varja, ki nij bil in ne bode nikdar prijatelj našega naroda, za Častnega občana. — Gospod urednik! Vi ste takrat molčali, misleč si menda, da si možje nijso bili v svesti tega, kar so storili.
A zopet se iz „narodne" Sežane čuje o „ narodnem" občinskem zastopu glas in sicer jako žalosten za nas Slovence. Sežanski občinski zastop izvolil je namreč — tržaškega gu-bernatorja Depretisa za Častnega občana! S tem je mero svojih proti vlastnej narodnosti storjenih grehov uže dopolnil in vi, gospod urednik! mislim da ne boste odrekli prostora v cenj. svojem listu temu mojemu pismu, čegar namen je opozoriti slovensko občinstvo, kako ti patentirani sežanski domoljubi igrajo s svetinjami našega naroda in z njegovim ponosom.
Iz Obrrža pri Središči 20. marca. [Izv. dop.] V našej občini bil je zopet požar. V petek ob 9. uri zvečer začne naenkrat goreti Bratušev skedenj. Nij še ininolo pet let, kar je ravno temu gospodarju celo domovanje zgorelo. Pravijo, da seje zažgalo; tudi kažejo v obče na hudobnežu, ali kaj, ko se mu ne da dokazati. Toliko požarov, kakor pri nas je malo kje ; skoraj leto ne mine, da ne bi se tu ali tam vnelo. Napravili smo si torej brizgalnico, tudi začeli zidati sredi vasi lopo, kjer bi jo shranjevali. Stala je uže več stotakov, ali zgotoviti je ne moremo. Več let uže tako stoji brez vrat, brez oken; odbor ima toliko drugega posla, da tega, kar je potrebno ne utegne napraviti. Ker se torej brizg«*'Inica ne more v njo spraviti, porabi ju jejo jo popotniki — za stranišče, da uže vsaj tako zastonj ne stoji. Brizgalnica pa je pri nekem kmetu, na drugem konci vasi, tako, da vsikdar prukasno pride na pogorišče. Sicer je vse jedno, ali jo dovlečejo k požaru ali ne, ker je toliko smeti, slame in blata v njej, da so skoraj droge potili, ko so jo goniti hteli!
K požaru prišli so tudi naši vrli odborniki ter so se začeli tam prepirati, kdo je kriv, da je brizgalnica v takej nesnagi. Tudi so nekateri sponašali, zakaj je ravno konec vasij, a ne kje sred vasi  shranjena,  na kar jeden kožuhar modro besedo zine:   „Čemu pa nijste včeraj povedali, da bo ogenj, pa bi jo bili uže sem dol dovlekli."   In mož se je zadovoljen nasmejal svojej bistroumnosti.   Pameten mož to!   Kadar ima občina take  odbornike, tedaj se jej se ve da mora dobro  goditi.   To se vidi tudi pri reklamacijah zarad novega zem-i Ijiščnega davka.   Središki odbor je n. pr. vzel i stvar v svoje roke. Vsak posestnik se je po-, klical, naj pogleda, ali ima vse v redu: če mu nij morebiti katera tuja parcela pripisana, ali i njegova komu drugemu Itd. Imel je odbor celi teden delo; pa središkim posestnikom se vsaj . nij treba bati, da bi se jim krivica godila. I Pri nas je se ve da to vse drugače. Naš od-i bor se za to zadevo ne briga, pusti občane, . naj sami napravijo vse.   Da  bi jih podučil, j kako se imajo vesti, Bog ne daj.  Jedino tolažbo, ki imajo zanje, so besede,  katere je govoril naš diktator rekoč: „Mužek plati in trpi !u
; Telegram »Slovenskemu Narodu".
i        Dunaj 22. marca. V denašnjej seji državnega zbora je bil v drugem in tre-
tjem branji sprejet zakon o reklainacijskih obrokih; zakon glede dovoljenja za pobiranje davkov meseca aprila in maja je bil sprejet se 174 glasovi zoper 123 glasov. Debata o zemljiškem davku se je pričela; 13 govornikov je vpisanih za postavo, 18 zoper, mej njimi tudi baron G o del.
Domače stvari.
— (NemŠkutarski a d v oka tj e in notarji na Spodnjem Štajerskem) bodo, kakor se iz Gradca v „N. Fr. Pr.u od ponedeljka telegrafira, poslali neko svojo proti-spomenico na pravosodno ministerstvo zoper memorandum slovanskih notarjev in advokatov, v katerej protispomenici bodo prosili, naj se glede aodnijskega jezika nič ne spremeni, in naj se nemški sodnijski jezik, ki je stoletja v veljavi, pusti še na dalje. — Kar se stvari same tiče, rečemo le, da krivica ostane krivica, če prav stoletja trpi. — Kar se pa tiče predrznosti štajerskih nemšku-tarukih advokatov in notarjev, ki na sioven-skej zemlji žive in od slovenskega naroda kruh služijo, a si vendar upajo zoper slovenske narodove želje peticijonirati, vprašamo, kdo je kriv, daje to mogoče? Slovenci sami. Noben Slovenec ne bi smel nemškutarskemu advokatu ali notarju ni groša zaslužiti dati, potem bi jih peticijoniranje zoper slovenščino uže minilo!
— (Ponarejevalec bankovcev.) Z Gorenjskega se nam 21. t. m. piše: Dno 20. t. m. so pripeljali žandarji v Radovljico v zapor po Gorenjskem zelo znanega in uže enkrat zaradi ponarejanja bankovcev kaznovanega Janeza Prešerna po domače „Tonejče-vega" iz Ljubnega. Dečko je prav v velikej meri poprijel se zopet svojega posla, in je koj pri stotakih pričel. Izdelana je huje imel dva in enega le na pol. Hišno preiskavo je vodil sodnijski adjunkt gospod Audolšek in žandar-ski vodja g. Turna. Posrečilo se jima je navihanega tičKa prekaniti in dobiti vse dokaze njegovega zločinstva v roke.
— (Ptujska čitalnica) priredi dne 27. marca veselico, katerej program se glasi: 1. Suppe. Ouvertura k opereti „Des VVande-rers Ziel" čveteroročna igra na glasoviru. 2. Dr. Benj. Ipavec. Domovini, samo in dvospev z brenčečim zborom. 3. Igra na eitrah se sprem-ljevanjem na glasoviru. 4. Davorin .Jenko. Lipa, možki zbor. 5. Tombola. <». Fiirster. Po jezeru, koncertna ilustracija narodne pesmi za glasovir. 7. Dr. Benj. Ipavec. Zapuščena, čvete-rospev. 8. Igra na goslih se spremijevanjem na glasoviru. 9. Dr. Gustav Ipavec. Na ples, moški zbor. Udje so vstopnine prosti; neudje plačajo 40 kr., in z rodbino 80 kr.
— (Sin umoril mater.) Iz Trsta se poroča 21. t. m., da je 22 let stari Karel Sa-rinich, kovač, umoril svojo lastno mater. Zjutraj, ko je 61 let stara ženica spala še v postelji, prerezal jej je zločinec vrat.
— (V Oplotnicah) so tatje v srenjsko pisarno vlomili in odnesli denarjev, kolekov in 1 puško.
Ka/Jie vesti.
* (Upor v Kun-Szent-Martonu.) Prebivalci tega kraja so mestni magistrat in mestno svetovalstvo iz mestne hiše zapodili 18. t. m., ker jih je hotelo prisiliti, da bi zarad povodnji delali na jezovih. Mestni očetje so se morali poskriti, ker se jim je grozilo se smrtjo. Jeden mož je bil res ubit. Vojaki so prišli mirit, a razdraženo prebivalstvo jih nij pustilo
v mesto. Soboto je zopet odmarSiralo tja sto vojakov.
* (Mož umoril ženo.) V Madridu je te dni umoril iz ljubosumnosti neki človek svojo ženo, ki je bi'a za kuharico pri markizu C. Strežaj je ženo branil, a tudi njega je na pastnik z nožem sunil v srce, da je na mestu umrl. Sestra markizova je videla umorjena in se tako prestrašila, da pravijo, da bode zblaznela.
Javna zahvala.
Preč. g. Jakob Strupi je za stradajoče v Dolenjem Zemomi poslal podpisanemu vsoto deset gold. katero je v ta namen prejel od preč. g. Antona Hočevarja, župniku pri sv. Lorenei ob Temenici. Obema preblagima gospodoma ^„dj zatorej izrečena v imeni siromakov tisočem zalivala!
.1 «>-.i|» Potopau, občinski načelnik.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca se prične novo naročevanje na drugo četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem Času ponovč, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta......6 gld. 50 kr.
Za četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec.....1   „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta......8 gld. — kr.
Za četrt leta.....4   „   — „
Za en mesec.....1   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za  Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „       „   3   „   — „ Opvavnistvo „Slov, Kar oda*4.
i in vi i Mo \ LJubljani:
16. marca: Janez Zoreč, c. kr. stotnik v pokoji, 50 let, v Hrenovih ulicah št. 3.
iT. marca: Franca Kržišnik, perica, GO let, na Žabjaku št. S.
18. marca: Janez Outman, 28 let, na mestnem trgu št. 13, za jetiko. — Marija .Jenko, mestna uboga, 6G let, na sv. Petra cesti št. 37, za pljučnico. — Marija Snoj, 8*/i mes., na sv. Petra cesti št. (10, za bo-žjastjo.
19. marca: Vencelj Podzimek, uradni sluga, 47 let, pred skotijo št. 22.
20. marca: Ernest Spaček, orkostavčev sin, 8 mes., v Kolodvorskib ulicah št. 81. — Toumž Pergar, mestni ubožec, 7G let, v Streliškib ulicah št. 2. — Maksu K1 i5, kotlarjev sin, G mes., na Starem trgu št. 2(5, za vnetjem pljuč. — Gabrijela Zaje, črevljar-jeva hči, 13 let, na Turjaškem trgu št. 2. — Janez Rozman, gostač, zdaj kaznjence na gradu, 43 let. — Marija (ilančnik, učiteljice godbe hči, 7 let, na Frane Jožeta cesti št. 7, za božjustjo.
V deželnej bolnici: 11. marca: Franc Eržen, dninar. M let, za oslabljen jem, — Helena Kozainernik, gostija, 70 let, za starostjo.
l.">. marca: France Ivtaver, urar, <10 let.— Franc Jereb, dninar, 38 let, za jetiko.
Pri .»»lotiti
lin iz Št. Petra, peris, Dolenee iz
riiH-i.
21. marca:
EtOBSi, \Vrauetzky iz Trsta. — Kar-VVllfert iz Stevra. — Dietnch, Do-Vipuve. — Zupoii i/. Siska. — Ain-berger z Dunaja. — Lavrončič iz Oberfelda.
Pri Ht*llcl: Knirseb, Dolczcl, Sehreyer z Dunaja. —■ Seheicher iz Hrastnika. — VVielitzer iz Gradca.
Le dobra stvar se hitro prikupi.
Komaj je tri leta, kar sem prišel iz Novega Jorka v London, da angleško deželo seznanim z mojim novim izdelkom. Začel sem z mulini ter odprl početkom le majhno delavnico in pisarno. Pošiljal sem moj izdelek v malih zaooj.h na u&ied in poskušnjo po Angleškem, Lukom in Skopskem, Moj ekstrakt bil je povsodi z veseljem sprejet in uže v prvem lotu se je naročilo pri meni 200.000 flašic. Mnogi so se naročili še le potem, ko so dobroto mojega izdelka uže sami poskusili. Drug ga je priporočal drugemu in tako je moja obrtnija dobro napredovala.
Od začetka, prej da sem ljudi se svojim izdelkom seznanil, imel sem veo stroškov s pošiljanjem, ko dobička. Zanesel sem se pa na to, da so mi bo to po-
zneje ceniti vedelo. V tem se nijsem motil. Dobil sem toliko priznanja in naročil, da sem svojo delavnico kmalu razširiti moral. V drugem letu se je naročilo pri meni na stotine in tisoče, da jih uže nijsem vrdel kam devati. Jednoglasna bil, je hvala mojega „shaker-ekstrakta". Tako se namreč imenuje moj izdelek in je izvrstno zdravilo za bolezni na jetrah in v želodcu. Najprej se je razširilo to zdravilo po Angleškem. Po dolgih študijah in preiskavah sem se namreč prepričal, da največ, bolezni prihaja dandenašnji iz želodca in iz jeter. Iznašel sem zoper te bolezni zdravilo „shaker-ekstrakt", in ko sem se v Ameriki prepričal, da je mnogim pomagalo, sklenil sem, prinesti ga tudi v Evropo. Pa nijsem prišel v Evropo kot klativitez, kajti vodil sem tam veliko kupčijo in imel sem već ko zadosti za življenje. Moja kupčija seje v tretjem letu še bolj razširila; samo na Angleškem sem prodal 900.000 flaš, v treh letih skupaj tedaj 1,700.000 tlaš, in to je gotovo mnogo za začetek v tako kratkem času. Slaba stvar bi se ne bila tako prodajala. Na Angleškem so brž spoznali, kako dobro zdravilo je „shiikcr-ekstrakt" zoper slab želodec in bolezni na jetrah, in da je res mnogim pomagal, se vidi uže iz tega, ker se ga je toliko pokupilo. Tolika spričevala od vseh krajev dale so mi pogum, da som svojo kupčijo uže razširil na druge dežele.
Želodec se kmalu pokvari, ta bolezen pride kakor tat v noči, zdravilo za to pa je „sbiiker-ekstrakt".
Če je želodec pokvarjen, boli človeka v prsih in na straneh, včasih tudi v križi; človek je zaspan in slabe volje, usta imajo čuden duh, na zobeh je polno slin neprijetnega vsduha. Človeku se ne ljubi jeBti iu na želodci leži nekaj kakor kamen. 06i so udrte; roke in noge so mrzlo in mokre, kar priđe od mrzlega potu. Bolnik jo vodno zaspan, in če prav spi, mu vendar nič nij bolje; črez nekaj časa postane siten, razdražljiv in teman, v srcu mu je, kakor bi se nečesa bal. Glava je omotična, posebno kadar človek vstane; čeva postanejo trda, koža pa suha iu gorka. Kri jo teška in se nerada po žilah vali; belina v očesu postane rumena. Lolnik pogosto živež izbljuje in občuti pri tem kisliuast ali pa sladčikast okus. Včasih tudi srce tolčo, da bolnik dostiktat misli, da je na srcu bolan. Oči slabo vidi jo, kakor skoz meglo, človek postane klavern in slab'. Kmalu so prikaže tudi kašelj, početkom suh, pozneje pa z zelenkastim izmetkom. Te. prikazni ne pridejo vso na j eden krat, ampak zapored; pa dostikrat jih je več ua enkrat opazovati.
Lastnik A. J. VVHITE v Frankobrodu na M.
Zitlogc imajo n» Duiiujl : Stara c. kr. vojna lekarna, L, na Štefanovem trgu, Fr, Plebania, lekarja; V. Twerdy, lekar „pri zlatem jelenu", Kohlinarkt 1.; C. Haubner, lekar „pri angelju, 1., aui Hof; A, Egger, lekar „pri rudečeni raku", I., lloher Markt; H. Hibus, lekar ,.pri labudu", I., Selmttenring; Ph. Neustein, lok ar ,,pri sv. Leopoldu", I., Plankengasse G; J. VVeis, lekai ,,pri zamorcu", I., Tuchlauben 27; dr. Ehrmann, lekar ,,pri sv. Drigiti", II., Brigittaplatz; M. Sohel, lekar „pri medvedu", II., Taborstrasse; dr. Aleks. Kosenberg, lekar „pri sv. Trojici", III , Kadetzkyplatz; lekarna am Bennvveg, III., A nt. Mayerja; dr. J. Lamatsch, lekar, IV., Wied. Ilauptstrasse Hi; M. Zavaros, lekar , pri križu", VIL, Mariahiferstrasse 72: Jul. Hcrhuhnv, lekar „pri usmiljenju", VII., Kaiserstrasse 90; Ludvik Lip, lekar ,,pri zlatem slonu", Vil., Stiftgasse; 0, Firbas, lekar „pri sv. Ani", IX., vVahringstrasse; dr. Schlossor, lekar,
IV. , "VVieden, Ilauptsrassc GO; Bf. Schneid, V., Wim-inergasae 33; C. Ploy, lekar, IX.., Poreellangasse 5; G. & K. Fritz, drogist, L, liriiunerstraBse 5J lekarna udove See\vald, VII., Mariahilforstrasse 10H. — l*o raznih deželah: V Zagreba: M. L. Finsch, lekar; v Olterliei: A. Prikril; v Bademu: G. Schvvarz; v Brna:
F. Eder; v Bočnu: II. Spretter; v Briixu: Ferd. Fleck, drogist; v Brodu Kbilieija): E. Liska; v II. FbTdvarii:
Jos. IM. Pup; v flmnndenu: A. Raymann; v Iglavi:
V. Imlerka: v Iliomostil : Fr. VViiiklor; v Kančugi (Galicija): IL Ileger; v Karlovca: Z. Findcis, lekar, J. I > t rs; v Celovcu: P. I iirnbacher: v Krakoveni: Jos. Trauezynski; v Kreiusu: S. E. Klee\vein; V LJubljani: i o! i j i rultoczj : v Lvovu: Peter Mikolaš, Sigiuund Kucker in K. Križanovaki; v liincii: A. Bofsttttterja dediči in A. Rupert; v Merann: A. 1'an; \ Milovki (< ialinja): M. Quirini; v Miskolc/.u: dr. M. I Hm/. ; v N'ovomtiiinu: Jul. Neuser; v Paučovi: \Y. II Graff; v Plina: K. Kalser; v Pragi: Jos. Fiirst na Porišči; v Prerovi: Ig. Psota, lekar ,,pri zlatem orlu": v Prosburgu : Pr, lie.nrici, lekar pri sv. Trojici", in Feliks Pistorv, lekar ,,pii rudciVni raku"; V Pres-nioah: A. Gtrleiil; v liei< lienbergu: Jos pl. Ehrlieh; v Suazu: V. Kraus, drogist; v Siuigerbergll: .1. Zieglcr; v Kolnogradu: dr. pl. Sedlitzkv, c. kr. dvorni lekar; v Šenmicu: Fr. Sztaukav; v Sternbergu (Morava): A. Ferkl; v Opavi: A. 1'lalikv; v TruieSvaiii: 0. M. .loh-ner, lekar, mesto, Eunvadigasse, in Štefan Tarczay, lekar ,,pri Mariji pomagaj": V Ogei'Nkem lliudišu: J. Stanci; v Vinkovcib: L. pl. Alouiami: v Varaždinu:
G. Soohiinger, lekar: v VVelsu: K. Biohter: v Dunajskem Novem mosta: Fr. Kolčarš, lekar; v Karlsbadu: G. Findcis, lekar: v belcu (Galicija): J. G ros s, lekar; v Zyducz(iwu: M. Hardasz; v Ortinburgu (Zgor. Avstr.): J. Miiller, lekar; v Leitmericu: R. Labler, lekar „pri kro
Dunajska borza 22. marca
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   73 gld. 5'S Enotni drž. dolg v srebru   ...   74 „95
Zlata renta.........92 „05
1860 drž. posojilo.....128    „ 25
Akcije narodne banke..... 805 ,
Kreditno akcije....... 289    „ 80
London..........117    „ 45
Srebro.......... „ —
Napol...........9    , 29«/a
C. kr. cekini........6    „ 52
Državno maike.......57 .25
kr.
Pri
140—3)
Jan. Perdanu,
cesarja Jožefa, trg", (nasproti stare hranilnice), dobivajo se po najnižjej ceni vsake vrste
tletelja domača, lucernska travulja, mačji reg» pahoalta, pesn. ribniški fižol ittl.
Naročila po pošti se hitro dovršijo.
Zdravljenje po zimi.
roni": v biesiugu: A. Iluss; v Scegedinu: A. Kovacz; Beljaku: Kumpfovi dediči; v Celji: A. Kupfcrschmidt; v Deiitschhrodii: W. Kabelač ; v Osjeku: J. (iobetzky; v tlradci: Fr. K s. (i se. h i ln y; v Ur. Ueeskerck: L. Men-czer; v Gyongy(J8a: F. Mersitz; v Hcrniannstadtu: A. Teutsch: v II. M. Vasarhely: J. Kiss; v Leva Lovenz): E. Bolemann; v M. Bnkuitzu: C. Blodig; v Miihr. Weisskirchenu: J. Kriegelstein; v Nussdorfu pri Dn-naji: Kol. Uolfy; v Nyiiegyliaza: E. Korangi: V Bi Ptilnui: O. Hassak; v "NViudischgarstenu: Km. Keller; v Zaaimu: E. Scherko. (109—G)
03 L..
WIIifiUEIilHOT
untiitrlritiški anlirevmatiSki
kri čistilni čaj
od
Franc VVilhelm-a.
lekar v Neaenkirchena (Doleaje-Avatr.),
je najboljšim vspehom rabil se zoper protin, trganje po udih, zastarelo hudo bolezni, zmirom gnoječo se rane, spol-Bke in bolezni ua polti, izrastke na životu in obrazu, kito, sitilistiška ulesa, napihnenje jeter in vranice, zlato žilo, zlatenico, bolečino v živcih, kitah in udih, stiskanje v želodci, če ne gredo vetrovi od človeka, zoper zapretje, če človek ne gre lehko na vodo, zoper po-lucije, moško slabost, ženski tok, bra-uaorje, bezgavke in zoper druge bolezni, kar potrjuje tisoč priznavalnib pisem. Spričevala na zah te vanje zastonj.
Zavitki v 8 snopičih po 1 gld.; za kolek in pošiljanje 10 kr.
Popačenih izdelkov naj se nikar ne kupuje Iti gleda na znane v več državah zabranjene varstvene marke.
Zaloge imajo: V LJubljani t Peter l.assnik.
V I', rud u Evgon Schropel, lekar. V tiradei J. Purgleitner, bratje Ober-auzmeyer, VVeiid. Tvrukoczy, lekar i i.  V Kranju Karel S a v n i k, lekar.
V Mariboru A I o j zij Quandost, lekar.
V Metliki Fr. VVacha, lekar. V Novem mosta D o m. It i z z o 1 i, lekar. V Postojni Anton Leban, lekar. V Zagreba S i g.
Mitlbacb, lekar. (18—8)
rsi
o. —t
i
"3"
3
9*
Zdravljenje spomladi. •
G i
Najboljši
r za cigarete
LE HOUBLON
francoski izdelek.
!!Svari se!!
pred ponarejevanjem.
Ta papir je pravi samo tedaj, ako ima -r vsak list znamenje LE HOUBLON in vsak karton spodaj stoječe varstveno !s3 znamenje in signaturo.
CAWLEY et HENRY,    jedini rahrikantj^. PARIŠ.
Izdatelj in urednik Makso A r m i č.
Lastuiua in tisk nNarodoe tiskarne".