Poitni urad 9021 Celove< — Verlagspostam! 9021 Klagonlurl
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Letnik XXI.	Celovec, petek, 25. februar 1966	Štev. 8 (1239)
Važna odločitev
PRI VOLITVAH 6. MARCA
Samo dober teden nas se loči od volitev, ki bodo odločile o nadaljnji usodi naše domovine.
Za kaj pravzaprav gre pri teh volitvah? Brez dvoma ne zgolj za osebo bodočega kanclerja, kakor to skrajno desničarski krogi v OVP vedno spet poudarjajo. Namen je jasen: treba je volivce zaslepiti in jih odvesti od najbolj perečega in kočljivega vprašanja, ki pomeni bistvo predstoječe odločitve.
Gre namreč v bistvu za to, ali bc v bodoče Avstrija še samostojni u-smerjevalec svoje politike, ali pa bo prišla v popolno odvisnost od velc-nemškega kapitala, ki ima že danes večino avstrijskih kapitalnih družb v svojih rokah. To pa je tudi tista sila, ki zahteva čimprejšnjo vključitev Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost, in to ne glede na številne negativne posledice za avstrijsko kmetijsko gospodarstvo in tudi za avstrijsko industrijo, kakor je zelo lepo pokazal primer »Arland«, kjer so lastniki podjetje enostavno opustili zaradi ncrentabilnosti. Koliko podjetij v Avstriji bi postalo nerentabilnih v primeru odstranitve carin na uvoz iz industrijsko visoko razvite Nemčije in iz drugih zahodnih držav, ni treba posebej omenjati.
Brez dvoma bi bilo z brezpogojno vključitvijo v EGS močno prizadeto vse avstrijsko in še posebej podržavljeno gospodarstvo; v tem pa je bistvo različnih pogledov vodilnih krogov OVP in SPO na ta pereči problem. Poleg tega je z gospodarsko priključitvijo povezana tudi politična in tukaj se dotika to vprašanje tudi avstrijske nevtralnosti ter gotovih določil avstrijske državne pogodbe.
V tej luči je mogoče pravilno oceniti vprašanja dosedanje koalicije, vprašanje izključitve vidnih doslednih zagovornikov avstrijske samostojnosti — kakor n. pr. dr. Hurdesa in dr. Drimmla — iz bodočega parlamenta s strani OVP ter napad OVP na zunanjega ministra dr. Kreiskega, ker v svojem referatu o najvažnejših problemih avstrijske zunanje politike ne omenja vključitve v EGS.
Torej r.c dr. Klaus ali dr. Pitter-mann, marveč vprašanje nadaljnje gospodarske in splošne neodvisnosti Avstrije, vprašanje avstrijske nevtralnosti ter vprašanje miru v notranjosti države in na njenih mejah so tisto, o čemer bomo odločali 6. marca! Kdor je za utrditev in krepitev avstrijske neodvisnosti in samostojnosti, bo volil SPO; kdor pa je za gospodarsko priključitev in s tem za odvisnost Avstrije od nemškega kapitala, bo volil današnje ekstremno desničarsko vodstvo OVP.
Koroški Slovenci se zato 6. marca ne bomo pustili zavesti tudi ne s parolami, češ da gre za svetovnonazor-no ali versko vprašanje. Tisti, ki so izdali to parolo, so pri zadnjih de-zelnozborskih volitvah prikazali OVP čisto drugače, vsebolj pravdno. Tedaj so točno povedali, da korošk’ Slovenci OVP ne moremo in ne smemo voliti, ker za naše narodnostno vprašanje doslej ni pokazala nobenega razumevanja.
Ali se je OVP medtem morda spremenila? Ali morda pri deželno-zborskih volitvah ni šlo prav tako tudi za svetovnonazorno in versko vprašanje? Ali morda tokrat ne gre tudi in za nas koroške Slovence v prvi vrsti za narodnostno vprašanje?
Da postavimo stvari na pravo mesto: Po avstrijski ustavi je vprašanje reševanja manjšinskih zadev in vprašanj državne pogodbe zadeva zvezne vlade in ne deželne. Če so torej pri deželnozborskih volitvah — in v tem se strinjamo z Narodnim svetom — pravilno trdili, da OVP koroški Slovenci ne moremo voliti zaradi tega, ker ni pokazala nobenega razumevanja za naše narodnostne težnje, potem to še predvsem velja za dr-
Koroški deželni glavar Hans Sima:
Strpnost, sodelovanje in mirno sožitje
SO TEMELJI NADALJNJEGA USPEŠNEGA RAZVOJA DEŽELE
Koroški deželni glavar Hans Sima je v zadnjih dneh dvakrat zavzel jasno stališče do vprašanj, od katerih je odvisen nadaljnji uspešni razvoj dežele in za katerih uresničitev se dosledno zavzema Socialistična stranka Avstrije. Tako v pozivu na koroško prebivalstvo kakor tudi v govoru, ki ga je imel na velikem zborovanju socialističnih občinskih odbornikov, je deželni glavar poudaril, da so »strpnost, sodelovanje in mirno sožitje temelji uspešnega razvoja dežele".
»Koroška potrebuje miren razvoj in sodelovanje vseh dobromislečih sil. Korošci kot svobodoljubni in napredni ljudje se trudijo, da bi te dobrine ohranili. Toda to je možno samo tedaj, če vsa dejanja preveva duh strpnosti, če je zajamčeno spoštovanje dostojanstva in osebnosti vsakega posameznika. Odločilno za nadaljnji razvoj je mirno sožitje in to je tudi najboljša usluga naši skupni domovini. Prav tako pa je strpnost potrebna tudi v mednarodnih vprašanjih, v politiki dobrega sosedstva, ki je ob obojestranski pripravljenosti na sporazumevanje rodila lepe uspehe, mirne meje in odprta srca."
PROGRAM NOVE VLADE V TRSTU:
»Eno izmed načel koroških socialistov je mimo sožitje, ki predstavlja najboljši prispevek v službi domovini. Mirno sožitje pa more zagotoviti le politika strpnosti in sodelovanja vseh. Socialistična stranka Avstrije je porok strpnosti, demokracije in svobode, je zbirališče vseh svobodoljubnih in naprednih ljudi — v taboru SPd je Avstrija. Strpnost pa mora obveljati tudi v mednarodnih vprašanjih in tukaj nudi Koroška v zadnjih dneh dober primer. Konservativne sile javno zahtevajo, da je treba Slovencem, ki prihajajo na dunajsko revijo, prepovedati obisk vojvodskega prestola; bolj nedemokratičnega primera avstrijska demokracija res ne bi mogla nuditi, kajti ne gre, da bi o demokraciji govorili, hkrati pa izvajali diktaturo."
£ Koroški Slovenci se bomo 6. marca spomnili 0 tudi teh odločnih besed socialističnega deželne-0 ga glavarja ter glasovali za Socialistično stran-0 ko Avstrije. S tem bomo glasovali za strpnost, 0 sodelovanje in mimo sožitjel
Demokratična politika napram manjšini
Po vzoru osrednje italijanske vlade je bila prejšnji teden v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini tudi v deželnem merilu osnovana vlada levega centra, v kateri sodelujejo krščanski demokrati, socialisti, so-ciallni demokrati in republikanci. S tem, da so v vlado vstopili tudi socialisti, je dobila njena politika po-
vsem novo usmeritev, ki se ne odraža le v tem, da se bo zavzemala za nadaljnjo poglobitev prijateljskih odnosov s sosednima deželama Koroško in Slovenijo, marveč predvsem v dejstvu, da je v njeni programski izjavi prvič govora tudi o slovenski manjšini.
»V okviru politike leve sredine —
Naše mesto je na strani avstrijskega delovnega ljudstva
Pri volitvah 6. marca bomo koroški Slovenci glasovali za Socialistično stranko Avstrije,
0 ker se zavedamo, da je naše narodno vprašanje najtesneje povezano z razvojem demokratizacije celotnega družbenega življenja v državi;
0 ker smo prepričani, da bomo ob doslednem podpiranju demokratičnih in socialnih teženj avstrijskega delovnega ljudstva našli v njem tudi razumnega pobornika za naše pravice;
0 ker vemo, da so socialisti že doslej pokazali največ razumevanja za naše narodnostne težnje ter se dosledno prizadevali za mirno sožitje v deželi in za prijateljsko sodelovanje med narodi.
Na podlagi teh izkušenj in načel bomo glasovali za
listo 2 - Socialistično stranko Avstrije
je rečeno v tej izjavi — so bistvene važnosti odnosi medsebojnega razumevanja med različnimi civilizacijami in izročili ter zaradi tega tudi odnosi med državljani italijanskega jezika na eni ter državljani slovenskega jezika na drugi strani. Dežela bo v mejah svojih pristojnosti nadaljevala svojo dejavnost za pospeševanje razvoja skladnega in omikanega sožitja med državljani brez razlike glede na jezik, pleme, običaje in kulturo, ker so vsi enaki pred zakonom v uživanju pravic in v izpolnjevanju dolžnosti, ki iz zakona izvirajo.
V tej perspektivi bo odbor leve sredine prispeval k uresničevanju demokratične politike napram slovenski manjšini in bo podpiral tiste predloge, ki bodo težili k temu, da se priznajo upravičene potrebe in zahteve manjšinske jezikovne skupine pri čemer se bo postavil proti vsakršni obliki pobesnelega naciona-
Avstrijsko sodstvo
vzbuja mednarodno ogorčenje
Komaj se je polegel glavni val ogorčenja, ki ga je sprožila nerazumljiva oprostitev vojnega zločinca Verbelena, je avstrijsko sodstvo poskrbelo za nov škandal: porotno sodišče v Salzburgu je oprostilo brata Johanna in Wilhelma Mauerja, ki sta bila obtožena, da sta sodelovala pri množičnem pobijanju poljskih Židov. Čeprav je bila krivda obeh obtožencev med razpravo nedvoumno dokazana, je sodišče izreklo oprostilno razsodbo.
Že ta razsodba sama bi zadostovala, da bi lahko podvomili v pravičnost avstrijskega sodstva, v kolikor gre za nacistične vojne zločine. Toda takih primerov se je v zadnjih letih zgodilo že več, poleg tega pa vzbujajo resno zaskrbljenost tudi okoliščine, v katerih se taki procesi odvijajo. Salzburški proces je bil v tem oziru značilen primer, saj je dovolj jasno pokazal, kako močno je v naši državi še danes razširjena nacistična in rasitična miselnost.
Ob takih dejstvih je pač razumljivo, da se demokratična javnost — tako v Avstriji kot v svetu — zaskrbljeno vprašuje, kam vodi tak razvoj. To pa ugledu naše države gotovo ne koristi, kakor kaže razburjenje, ki ga je širom po svetu izzvala škandalozna razsodba v Salzburgu, katera pomeni očitno izzivanje vseh demokratičnih sil.
lizma in ostankov rasistične miselnosti, kjer koli bi se pojavili.«
Slovenci v Italiji so to izjavo pozdravili zelo pozitivno, vendar so hkrati izrazili tudi svojo zaskrbljenost, da ne bi — kakor že mnogokrat v povojnih latih — tudi tokrat ostalo le pri lepih besedah. Kljub vsem upravičenim pomislekom, ki izvirajo iz dolgoletnih izkušenj in neštetih razočaranj, pa izjava nove deželne vlade vsekakor pomeni važen in razveseljiv korak naprej po poti razumevanja med obema narodoma v deželi.
Ameriška politika v Vietnamu
ostro kritizirana tudi v Ameriki sami
žavnozborske volitve, od katerih izida je odvisno, ali bo v novem državnem zboru in v novi zvezni vladi več razumevanja za naše upravičene težnje ali ne. Koroški OVP-mandatarji, kakor n. pr. dr. Weiss-mann, so doslej jasno pokazali, da nimajo nobenega razumevanja za nas in tudi »krščanski« dr. Weiss je kot predsednik parlamentarnega šolskega odbora brezobzirno prezrl vse naše predloge, ki smo jih sporočili še pred sprejetjem manjšinskega šolskega zakona, kateri vsebuje tudi zahtevo po ugotavljanju manjšine. In to. čeprav so tedaj isti, ki danes pozivajo na volitev dr. Klausa iz svetov-nonazornih vidikov, pozivali na volitev dr. Weissa prav tako iz svetov-nonazomih vidikov!
Zato ne nasedajmo takim parolam, kajti čeprav je morda dr. Klaus še tako krščanski in osebno morda celo stoji k svojim besedam, ki jih je povedal v celovški koncertni dvorani — kot kancler je eksponent stranke in tistih krogov v OVP, ki do sedaj niso pokazali nobenega razumevanja za naše življenjske težnje in od katerih ga po njihovi še večji odvisnosti od velenemškega kapitala
v bodoče sploh ne smemo pričakovati. Ne smemo namreč spregledati zelo jasnih in značilnih izjav odločilnih OVP-jevskih politikov. Tako je dr. Withalm dejal: Nasprotnik je za OVP samo na levici; le če nas bo F PO napadala, se bomo branili! Dr. Bobleter pa je smatral za posebno važno, da je svaril »leve intelektualce ideološke ljudske fronte« pred njihovo propagando proti Nemčiji, prosvetni minister dr. Piffl je dosleden v svojem zagovarjanju in podpiranju Borodajkesvicza in »Alpen-vereinsjugend«, medtem ko je »krščanski« dr. Klaus v svojih govorih na Štajerskem poudaril: Nas od FPO ne loči beseda »freiheitlich«! Kaj potem?
Drži torej, kakor je izjavil dr. Pittermann, da se je dr. Hurdes kot prosvetni minister trudil za duhovno ločitev od velenemške ideje, današnje vodstvo OVP pa se trudi, da bi se korakoma odpovedala duhovni in gospodarski neodvisnosti Avstrije. Na to dejstvo mislimo, ko bomo koroški Slovenci 6. marca sooblikovali politično voljo avstrijskega ljudstva in soodločali o bodoči usodi naše domovine!
Politični opazovalci v Washing-tonu so mnenja, da je zunanji minister Dean Rusk preživel »sedem najhujših ur v svoji karieri', ko je pred zunanjepolitičnim odborom senata zagovarjal politiko, ki jo ameriška vlada vodi v Vietnamu. Precejšnje število senatorjev, med njimi zlasti predsednik zunanjepolitičnega odbora Fulbright, je namreč to politiko najostreje kritiziralo. Vladi in predsedniku Johnsonu so očitali, da zastopa politiko, ki neizbežno vodi v atomsko vojno. Na Ameriko pade zaradi Vietnama
Italija in Jugoslavija
BOSTA ODPRAVILI VIZUME Na podlagi dogovorov med lanskoletnim obiskom predsednika Italijanske vlade Mora v Beogradu je bil le dni podpisan Halijansko-jugoslovanski sporazum o odpravi vizumov med obema državama. Sporazum bo stopil v veljavo 8. marca letos.
Podobno kot med Avstrijo in Jugoslavijo bodo s tem tudi med Italijo In Jugoslavijo odpravljene vize za vsa potovanja z Izjemo zaposlitve v sosedni državi, za kar veljajo posebni predpisi.
zgodovinska odgovornost, kajti Amerika nima prav nobene pravice voditi vojno v tej deželi.
Prav tako so senatorji razgalili tako imenovano »mirovno ofenzivo" ameriške vlade ter poudarili, da ni mogoče verovati v iskrenost vladnega zagotovila o pripravljenosti na pogajanja brez pogojev, če na drugi strani od nasprotnika zahteva brezpogojno kapitulacijo.
Še bolj ostro kot v senatu pa so vplivni ameriški politiki kritizirali vlado in predsednika Johnsona v izjavah, ki so jih podali novinarjem. Vodja demokratične frakcije v senatu Morse je dejal, da je navzočnost ameriških vojakov v Južnem Vietnamu ilegalna in protiustavna. »Če bo Amerika nadaljevala svojo intervencijo v Vietnamu, bo zgodovina nekoč ugotovila, da je spravila svet v tretjo svetovno vajno.”
Najbolj pa je vladne kroge razburil senator Robert Kennedy. Podobno kot senator Fulbright je zahteval, da mora ameriška vlada priznati južnovietnamsko gibanje, toda pri tem je šel še za korak dalje, ko je dejal, da mora biti osvobodilno gibanje vključeno v južnovietnamsko vlado.
PRED VOLITVAMI V PREMISLEK:
Dobra blagovna menjava na vse strani
V letih naraščajočega blagostanja skoraj vsakdo nagiba h temu, da jemlje in uživa njene sadove, ne da bi pri tem dosti razmišljal, od kod prihajajo in kako nastajajo. Splošno socialno zavarovanje, otroške in družinske doklade, polna zaposlitev in kolikor toliko uravnovešeno razmerje med cenami in osebnimi dohodki delovnih ljudi so nas napravili nekam tope za upoštevanje dejstva, da smo — ko ni bilo socialistov v vladi — preživljali leta, ko nismo bili socialno zaščiteni, ko nismo mogli najti dela, ko naša mladina ni mogla študirati in ko smo morali živeti takorekoč iz rok v usta. Za obleko in obutev skoraj ni bilo denarja, še manj pa za udobno stanovanje in opremo, kaj še za udobje, ki nam je sedaj nekam samo po sebi razumljivo.
lopi postajamo tudi za resnico, da nihče v svetu ne more porabiti več denarja, kakor ga zasluži. Ta resnica, prakticirana na primeru naše države, pa nas uči in opominja, da bomo obstoječe blagostanje zagotovili in izboljšali le, če bo v naši državi tudi v bodoče poskrbljeno za polno zaposlitev in za naraščajočo produktivnost dela, če bodo za predelavo na razpolago potrebne surovine in če bomo svoje izdelke na mednarodnem trgu lahko zanesljivo m po dobrih cenah spravili v denar. Stvarnost industrijske družbe nas uči, da je vedno težje prodajati, kakor pa producirati. Če pa težko prodajamo, tudi težko zaslužimo. Od zanesljivosti prodaje je odvisna zanesljivost zaslužka.
Gospodarska trdnost naše države in socialna varnost nas kot njenih državljanov je v čedalje večji meri odvisna od zunanje trgovine, od blagovne menjave z drugimi državami. Geografska lega Avstrije in stopnja njene gospodarske razvitosti nikakor ne dovoljujeta, da bi se lahko zadovoljili z enostransko trgovino in blagovno menjavo, kakor sta jo po letu 1945 razvijala OVP in njen minister za trgovino in kakor jo hočeta razvijati še naprej, ko se za vsako ceno zavzameta za vključitev v Evropsko gospodarsko skupnost, katere sistem ne odgovarja našim gospodarskim pogojem, niti ne statusu nevtralnosti naše države.
Enostranska usmeritev zunanje trgovine je bila ^glavni vzrok, da je prišlo v zadnjih letih do čedalje nevarnejše stagnacije naše industrijske proizvodnje. Le-ta bi bila še veliko nevarnejša, če bi se medtem ne pričela razvijati naša trgovina z EFTA in če se ne bi pričeli bolj zanimati za trgovino z vzhodnoevropskimi državami, ki so pred drugo svetovno vojno pokupile tretjino avstrijskega blaga in ki ga zaenkrat — zaradi našega zanemarjanja tega tržišča — pokupijo šele pičlo šestino. Ta trg pa nista odkrila OVP in njen minister za trgovino, odkrili so ga socialisti, vice-kancler Pittermann in zunanji minister Krei-sky ter predstavniki podržavljene industrije, od katere aktivnosti in iniciativnosti — kakor znova kaže primer Poljske — živi in se okorišča celotno naše gospodarstvo.
Stara je resnica, da je življenje v miru in prijateljstvu ter medsebojnem spoštovanju predpogoj dobrega gospodarskega sodelovanja in trgovanja. Socialisti so v ustvarjanju in utrjevanjit tega vzdušja že leta stalno na delu, O V P pa mu vedno spet nasprotuje, saj še do manjšin v državi ne najde odnosa, ki bi temeljil na prijateljskem sožitju in spoštovanju njihovih pravic.
Kakor iz potrebe po notranjem miru v državi in po socialni varnosti državljanov, tako tudi iz potrebe po gospodarskem uveljavljanju v svetu in po solidni blagovni izmenjavi na vse strani OVP 6. marca ne sme dobiti absolutne večine glasov in poslancev. Ta cilj, ki ga hoče doseči, bi pomenil korak nazaj v gospodarskem razvoju naše države in v socialni varnosti delovnih ljudi, delavcev in nameščencev enako, kakor kmetov in obrtnikov. V korist nas vseh bo, če pri teh volitvah okrepimo stranko delovnih ljudi — če glasujemo za
Socialistično stranko Avstrije listo 2
Vedno več ameriškega kapitala v Evropi
Ameriške družbe so za nove obrate in opremo v Evropi lani naložile 2.659 milijonov dolarjev (okroglo 69,1 milijarde šilingov), kar je za 517 milijonov dolarjev več kakor leta 1964. Letos hočejo svoje naložbe v Evropi povečati za nadaljnjih 9 %>.
Največ denarja so naložile v podjetja po državah EGS in sicer okoli 1000 milijonov dolarjev. Po državah gledano pa so ga največ naložile v Veliki Britaniji, kjer so naložile 607 milijonov dolarjev. Ostali denar so naložile po drugih zahodnoevropskih državah, kjer so ga naložile za 100 milijonov dolarjev več kakor leta 1964. Najbolj nalagajo ameriške družibe svoj denar v evropsko predelovalno industrijo in v petrolejsko industrijo.
TUDI V GOSPODARSKEM SODELOVANJU S POLJSKO:
Novi uspehi podržavljene industrije
v prid avstrijskega gospodarstva
Odkar ste pred tremi leti vicekander Pittermann in zunanji minister Kreisky proti volji OVP napravila prve korake za razvoj gospodarskega sodelovanja in trgovine avstrijske podržavljene industrije z Vzhodom, zlasti pa z Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko, Sovjetsko zvezo, Romunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo, blagovna menjava s temi državami neprenehno narašča. Medtem ko so bile te države v letih 1962—1964 na avstrijskem izvozu udeležene s 15 %, se je lani njihov uvoz iz Avstrije povečal za okroglo 15 odstotkov. Ker dela podržavljena industrija v najtesnejšem sodelovanju z drugimi industrijami v državi, koristi njeno sodelovanje z industrijami teh dežel celokupnemu avstrijskemu gospodarstvu.
V fem času pa je pričel naraščati fudi obseg industrijske in tehnične kooperacije ali sodelovanja med Avstrijo in temi deželami ter skupno nastopanje in izpopolnjevanje na tretjih tržiščih. V vrsto neposrednih pogajanj o tej kooperaciji, ki so se vrstila tekom zadnjih dveh let, prihajajo sedaj tudi pogajanja s Poljsko.
Kakor smo že poročali, je minuli teden bivala na Poljskem delegacija predstavnikov največjih podjetij podržavljene industrije, ki je po poljskih podjetjih proučevala neposredne možnosti za medsebojno sodelovanje ter za delitev dela in proizvodnje. Pri tem se je poljska kemična industrija zlasti zanimala za sodelovanje s Avstrijskimi tovarnami dušika v Linzu, posebej pa še za
SLOVENSKA MORSKA OBALA V LETU
Za eno petino več inozemskih gostov
Občine slovenske morske obale Koper, Izola in Piran je lani obiskalo 93.013 inozemskih in 86.888 'domačih turistov. Prvi so po turističnih podjetjih teh občin nočili 511.769 noči, drugi pa 439.622 noči. V primerjavi z letom 1964 se je število inozemskih turistov v teh občinah povečalo za 20 odstotkov, čeprav ni bilo slabo vreme le v prvi polovici leta, mar-
Izvoz Slovenije
v jugoslovanskem izvozu
Slovenija ima na jugoslovanskem izvozu zelo pomemben delež. Lani je bila na celokupnem jugoslovanskem izvozu udeležena s 17 odstotki, čeprav po številu prebivalstva nima niti 10 odstotkov jugoslovanskega prebivalstva. Posebno močan je izvoz Slovenije na konvertibilni trg. Medtem ko od jugoslovanskega izvoza odpade 48 odstotkov na izvoz na konvertibilni trg, ga od slovenskega izvoza odpade 64 odstotkov, torej skoraj dve tretjini.
Slovenija je edina republika Jugoslavije, ki ima v odnosu do konvertibilnega trga uravnovešeno bilanco. To prednost pred ostalimi republikami ima predvsem zaradi sorazmerno večjega uvoza reprodukcijskega materiala ter opreme za modernizacijo svojega gospodarstva.
OD 13. DO 20. MARCA:
Dunajski pomladanski velesejem v znamenju naraščajoče inozemske udeležbe
Kakor že dunajski velesejmi zadnjih let, bo imel tudi letošnji pomladanski dunajski velesejem svojo značilnost v tem, da bo število inozemskih razstavljalcev večje, kot je bilo na lanskih dveh sejmih, medtem ko se bo število domačih razstavljalcev gibalo v obsegu zadnjih dveh let. Od skupno 5232 podjetij, ki bodo po razstay|jalcih zastopana na letošnjem pomladanskem sejmu, jih bo 2332 iz inozemstva, in sicer iz 29 držav Evrope, Azije, Afrike, in Amerike. V zadnjih dveh letih je torej število inozemskih razstavljalcev na dunajskem velesejmu naraslo za okroglo 300 podjetij, število zastopanih držav pa za 3.
postopek proizvodnje aciry!nitrata, ki ga kot surovino potrebuje industrija plastičnih mas. Tovarno acirylnifrata z letno zmogljivostjo 10.000 ton je Avstrija pred kratkim dobavila Kitajski.
Avstrijske tovarne železa in jekla (VOEST) so dobile ob tej priložnosti ponujeno gradnjo tovarne gume v Plocku, gradnjo tovarne umetnih gnojil in gradnjo tovarne dušika v Pulwayu, ki bo stala okoli 370 milijonov šilingov. Sploh je Poljska pri VOEST največji naročnik, kar se tiče potrebščin za gradnjo kemične industrije. V sodelovanju z drugimi domačimi podjetji pa je VOEST zadnje čase zgradila 2 tovarni za sušenje celuloze v Bolgariji, eno pa v Romuniji, ki so skupno stale okoli 100 milijonov šilingov.
1965:
več tudi v času glavne turistične sezone. Največji porast števila gostov je zabeležila občina Koper, in sicer pri domačih gostih za 11, pri inozemskih gostih pa za 42 odstotkov.
Slovenska morska obala je postala lani izrazito devizno turistično območje. Devizni pritok je lani znašal nekaj nad 9 milijonov dolarjev in 'je bil za 30 odstotkov večji kakor leta 1964. Predstavljal je skoraj polovico deviznega dotoka, ki ga je lani Slovenija dosegla s turizmom. Posebno veliko vlogo je igral devizni dotok v okviru malega obmejnega prometa .po Videmskem sporazumu. V okviru tega prometa so imenovane občine ustvarile skoraj 3 milijone dolarjev deviznih dohodkov.
Slovenska morska dbala Jadrana je najbolj priljubljena med italijanskimi, zahodnonem-škimi in avstrijskimi turisti. Lani jo je obiskalo 20.299 italijanskih, 19.552 zahodnonemških in 19.224 avstrijskih turistov. Poleg teh je bilo lani na tej obali 6928 Britancev, 5575 Švedov, 3598 Čehov in Slovakov, 3597 Francozov, 2257 Nizozemcev, 1429 Poljakov, 1275 Američanov in še vrsta drugih gostov.
Občine slovenske jadranske obale so imele lani 48 'hotelskoturističnih podjetij, 55 drugih gostinskih podjetij in 135 počitniških domov s skupno 10.721 posteljami in 22.866 sedeži. Poleg tega je imelo še 2173 privatnikov 2659 turističnih postelj na razpolago. Na postelj je v povprečju odpadlo 87 turističnih nočitev.
Glavni avstrijski zunanjetrgovinski partnerji bodo tudi tokrat — gledano po številu zastopanih podjetij — glavni inozemski razstavljala na velesejmu. Udeležba Zahodne Nemčije s 1078 podjetji bo nekoliko slabša, kot je bila zadnje dve leti, medtem ko bo udeležba Italije, Švice, Velike Britanije in Francije večja, kot je bila v zadnjih letih. Iz teh držav bo na sejmu skupno zastopanih 796 podjetij. Vzhodnoevropske države bodo zastopane z 21 podjetji, pri čemer je treba vendar upoštevati, da gre pri teh za velika izvozna podjetja, od katerih je vsako
na prometu sejma veliko bolj udeleženo, kakor pa so udeležene druge države, čeprav gre število njihovih podjetij v desetine. Češkoslovaška bo zastopana po 10, Poljska po 4 Madžarska po 5 podjetjih. Bolgarija, Romunija in Poljska bodo imele na sejmu tudi svoje turistične razstave.
Kakšen pomen posveča uprava sejma njegovemu nadaljnjemu razvoju, je razvidno iz tega, da so bili prospekti v 11 jezikih, od tega prvič tudi v jezikih vzhodnih držav, reklamni letaki pa so bili tiskani v 18 jezikih. O podrobnostih sejma bomo še poročali.
RIM. — Po večtedenskih prizadevanjih je končno le uspelo, da je Aldo Moro sestavil novo italijansko vlado, ki jo spet sestavljajo krščanski demokrati, socialisti, socialni demokrati in republikanci. Ker so se med pogajanji o novi vladi pojavila med posameznimi strankami skoraj nepremostljiva nasprotja, je doseženi sporazum seveda le kompromis, ki nosi v sebi dovolj nevarnosti, da bi prej ali slej lahko pletlo do resne krize.
BONN. — Zahodnonemškim krogom očitno »e zadostuje več, da imajo pravico soodločanja glede ameriškega atomskega orožja samo v toliko, v kolikor je to orožje deponirano na ozemlju Zahodne Nemčije. Po pisanju nekega nemškega lista zahtevajo .pravico soodločanja” pri atomskem orožju tudi izven zahodnonemikega ozemlja. Predvsem si Bonn lasti pravico soodločanja pri vprašanju, ali naj bodo s tem orožjem napadeni samo sovjetski, ali pa tudi vzhodnonemški, poljski in češki cilji.
DUNAJ. — V zvezi z nedavno razsodbo salzburške-ga porotnega sodišča proti bratoma Mauer, ki sta bila obtožena množičnih umorov med zadnjo vojno, je avstrijska zveza borcev odporniškega gibanja ta žrtev fašizma zahtevala od zvezne vlade, naj se zavzame za ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča, ki bi sodilo nacističnim vojnim zločincem.
WASHINGTON. — Ameriški senator Philip Hart je povedal, da dobiva v zadnjih dneh neSteto dopisov v zvezi z vietnamsko vojno. Pri tem je zanimivo, da pride med dopisniki na vsakega zagovornika vojne deset takih, ki vojno obsojajo in zahtevajo takojšnjo pomiritev v Vietnamu.
RIM. — V Italiji so zbroli podatke o vsem, kar lahko poleg naravnih lepot nudijo turistom: okoli 8000 kilometrov obale, nad 2500 km avtomobilskih cest, 4000 muzejev in galerij, 170 zimsko Športnih srediSČ, 24.615 cerkva s predmeti umetniške vrednosti, 134 loptic, 2000 folklornih prireditev, 4 igralnice, 21 festivolov z mednarodno udeležbo in 40.000 predstav v 1782 gledališčih.
BERLIN. — V Vzhodni Nemčiji so pred kratkim objaviti dokumente, iz katerih je rozvidno, da je sedanji zahodnonemSki zvezni prezident LObke v nacistični dobi sodeloval pri gradnji koncentracijskih taborišč, v katerih je bilo dokazano umorjenih na stotine pripornikov. ZahodnonemSke oblasti so objavljene dokumente najprej razumljivo označile za neresnične in za .komunistično propagando*, končno pa so bile prisiljene, da se začnejo z njimi resno baviti.
WASHINGTON. — Urad za vprašanja populacije v Washingtonu je na podlagi statističnih podatkov OZN izračunal, da bo število svetovnega prebivalstva leta 2000 prekoračilo 7 milijard, če bo človeštvo obdržalo sedanji tempo razvoja. Sredi leta 1965 je bilo na svetu 3,3 milijarde ljudi, v 35 letih pa se bo Število več kot podvojilo. Največji prirastek beležijo dežele v razvoju in računajo, da bo leta 2000 živelo sedem osmin svetovnega prebivalstva v deželah Azije, Afrike in Latinske Amerike.
BEOGRAD. — Predstavnik državnega sekretoriala za zunanje zadeve je na tiskovni konferenci izjavil, da bo predsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije Petar Stambolič predvidoma v marcu obiskal Indijo in nekatere druge ozijske države. Obisk bo okrepil že tradicionalno prijateljstvo in odnose med obema državama, hkrati pa nudil priložnost tudi za izmenjavo mnenj o najvažnejših mednarodnih vprošanjih.
PARIZ. — Na prvi konferenci, ki jo je imel general de Gaulle po svoji ponovni izvolitvi za predsednika Francije, se je. zbralo okoli 1000 domačih in Inozemskih novinarjev. Ob tej priložnosti je de Gautle povedal, da bo Francija vse svoje čete odtegnila poveljstvu NATO, vendar zaradi tega ne bo izstopila Iz otlantskega zavezništva. Po 4. aprilu 1969 pa bodo pod francoskim poveljstvom tudi vse tuje čete na francoskem ozemlju (trenutno je v Franciji 20.000 ameriških vojakov).
WASHINGTON. — Vietnamska politika, Id jo vodi Johnsonova vlada, je deležna čedalje ostrejSe kritike tudi s strani vodilnih ameriških politikov. Demokratični senator Morse je ameriški vladi očital, da vzdržuje v Južnem Vietnamu policijski režim in da je leto 1956 preprečila svobodne volitve Iz strahu, da na njih ne bi zmagal severnovietnamski predsednik Ho St Minh. Predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata Fulbright in senator Robert Kennedjr pa sta zahtevala, da mora Amerika priznati vietnamsko osvobodilno gibanje Vietkong.
MOSKVA. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je bil te dni na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, kjer je razgovarjal s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom in drugimi sovjetskimi voditelji. V ospredju teh rozgovorov so bila vprošanja Vietnama In razorožitve.
BERLIN. — Vzhodnoberlinski časopis .Bauem-Echo* je objavil vest, da je zahodnonemška vlada odobrila letos 483 milijonov mark za izdelavo atomske bombe.
WASHINGTON. — Združene države Amerike so imele v začetku tega leta 194,899.000 prebivalcev; pri tem številu pa niso upoštevani ameriški vojaki, ki se trenutno izven Amerike in katerih število gre v mnoge stotisoče.
BUDIMPEŠTA. — Po vesteh madžorskUi listov so na Madžarskem odkrili protidržavno zaroto, ki je na pobudo zahodnih sil pripravljala strmoglavljenje vlade. Gre predvsem za osebe, ki so bile že prej kaznovane zaradi političnih zločinov In so bile leta 1963 izpuščene na podlagi splošne pomilostitve, vendar so zdaj s pomočjo, ki so jo prejemale z Zahoda, znova začele delovati proti državi In vladi.
DUNAJ. — Po ugotovitvah centralnega statističnega urada je bilo ob koncu minulega leta v Avstriji skupno 1,218.103 motornih vozil v prometu, od tega 798.744 osebnih avtomobilov. Za primerjovo novoja-mo, da je bilo ob koncu leta 1964 v Avstriji skupno 1,234.324 motornih in od lega 702.034 osebnih avtomobilov.
MOSKVA. — V Sovjetski zvezi je bil sprejet nov gospodarski načrt za obdobje 1966—1970, ki predvideva občutno zvišanje življenjske rovnl, glavni pov-dorek pa doje kmetijstvu.
SPb je dokazala, da jamči resnično demokratično reševanje vseh državnopo-litičnih, družbenih, kulturnih, gospodarskih In socialnih problemov v državi v prid in dobro vseh slojev avstrijskega prebivalstva!
® SPb ne stremi za samovlado, je za sodelovanje vseh demokratičnih sil in za socialno sporazumevanje v državi!
0 SPb odklanja samovlado združenih desničarskih ekstremistov in krogov domačega in inozemskega kapitala v Avstriji!
0 Ker je le sodelovanje vseh demokratičnih sil jamstvo za nadaljnji uspešni gospodarski razvoj v naši državi in za socialno varnost delavcev, nameščencev, kmetov in obrtnikov,
bomo 6. marca volili
Socialistično stranko Avstrije — listo 2!
Čudežna moč dotika
Vsak zdravnik za živčne bolezni dobro ve, koliko je človeških problemov, ki izvirajo iz pomanjkanja osebnega kontakta. To je velika bol našega časa. Kakor zveni presenetljivo, pa je vendarle res: današnji človek, ki pošilja satelite na Mesec in vesoljske sonde na Mars, še komaj najde čas, da bi s svojimi bližnjimi imel duševne stike. Znani psiholog dr. Smiley Blanton piše o tem med drugim tudi naslednje’
Ljubezen je tista klima, v kateri uspeva vse, kar živi, in samo kratek dotik že včasih ustvari pravo vzdušje. Če oče lahno poboža sina po laseh, bo s tem nehote izrazil veselje in ponos. Če mož ženi pomaga pri oblačenju plašča in njegove roke samo za trenutek počivajo na njenih ramenih, pove s tem prav tako določno >ljubim te«, kakor če bi to napisal z vznesenimi besedami.
Toda že nekaj desetletij si dopovedujemo, da je izkazovanje naklonjenosti nekaj nesodobnega, dvomljivega in nepravilnega. Ponosni smo na našo zadržanost, na premišljenost naših ustnih in pismenih izpovedi. S tem pa se vse bolj zapiramo vase. Posmehljivo se na-kremžimo, če vidimo v nekaterih deželah, da se celo moški pozdravljajo z objemom. Toda naš posmeh je nespameten.
Morda so tega deloma krivi tudi medicinci, saj toliko poudarjajo pomen higiene, da nam sčasoma vcepijo strah pred vsakim dotikom.
Z ljubeznijo je tako kakor s hvaležnostjo: ni dosti vredna, če je ne pokažemo. Če je po trebno, da otroka karamo in ga kaznujemo, pozneje ne zadostuje, da mu pomirjevalno nekaj rečemo. Morali bi ga vzeti v naročje in mu dati čutiti, da mu odpuščamo. Neki zdravnik za mladoletnike je povedal, da med sto mladimi nepridipravi ni bilo niti enega, ki bi mu bila oče in mati kot zaščitnika položila roko na ramo.
V prvih šolskih letih je nekaj telesnega kontakta med učiteljem in učencem neogibno potrebno, ker uspeva učenje samo v ozračju topline in zavetja. Na neki šoli je šolski svetnik izbiral učne moči za nižje razrede posebej po teh vidikih. Tako je neka učiteljica vzela v naročje učenčka, ki je najboljše prebral berilo. To je bila vzpodbuda za druge, ki so se prav tako potegovali za naklonjenost učiteljice.
Vse vere zelo dobro poznajo moč, ki jo ustvarja osebni dotik. Seveda je dvomljivo, ali je tako mogoče res doseči ozdravljenje, ker gre večkrat samo za primere avtosugestije. Vrednost je v tem, da tisti, ki išče pomoč, dobi stik z nekom izven svojega okolja. To je magična moč dotika — dotik more biti izraz ljubezni, dobro delo za trpeče in potrdilo o človečnosti.
Obvestilo bralcem
Zaradi pomanjkanja prostora izipade tokrat razprava »Zgodovina in problemi našega gospodarstva«, ki pa jo bomo nadaljevali spet prihodnjič.
Uredništvo
Dvajset let slovenskega filma
Pravzaprav bi jo morali obhajati že lani (že julija 1945 je bil izdelan prvi slovenski dokumentarni film »Ljubljana pozdravlja osvoboditelje«, kateremu je sledil prvi kratko-metražni film »O Vrba«), vendar se je pripravljalni odbor odločil, da proslavi 20-letni jubilej slovenskega filma letos aprila.
Za to priložnost pripravljajo celo vrsto proslav in manifestacij. Na slovenski filmski akademiji, ki jo bodo priredili v Ljubljani, bodo podelili priznanja najbolj zaslužnim slovenskim filmskim delavcem, medtem ko se bo Viba film predstavil s posebnim dokumentarnim filmom, posvečenim filmskemu jubileju. V tem filmu bo prikazana razvojna pot slo-
Prežihov teden
V občini Ravne na Koroškem so tudi letos ob obletnici smrti največjega koroškega slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca priredili poseben Prežihov teden, ki je obsegal razne kulturne prireditve. V tem okviru so med šolsko mladino priredili tudi tradicionalno tekmovanje za Prežihove značke.
Svoj višek so te prireditve doživele minuli petek, ko je bil na dan obletnice Prežihove smrti v Kulturnem domu na Ravnah literarni večer, kjer so sodelovali mnogi slovenski pisatelji in pesniki, za umetniški okvir pa je skrbel „Koroški oktet”.
Prireditve so se udeležili tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze iz Celovca ter zastopniki SPD ,.Edinost" iz Pliberka.
venske kinematografije, izpopolnjevala pa ga bo še posebna razstava o razvoju slovenskega filma.
Zanimiv pregled dosedanjega razvoja slovenskega filma bo nudila tudi retrospektiva ljubljanske kinoteke, ki bo zajela dela, posneta do leta 1961. V tem okviru bo pripravljenih 12 programov za dve predstavi dnevno; deset jih bo posvečenih celovečernemu filmu, medtem ko bosta ostala dva programa upoštevala najboljše dosežke kratkega filma.
Jubilej bo razumljivo počastila tudi revija za film in televizijo »Ekran«, ki bo izšla v posebni številki. V njej bo objavljena študija o temeljnih vprašanjih kinematografije v Sloveniji s posebnim ozirom na celovečerni film in na vse vrste kratkometražnega filma. Vsi pomembnejši avtorji bodo predstavljeni v almanahu slovenskih filmskih ustvarjalcev, v zgoščeni filmografiji pa bo prikazan slovenski film skozi dvajset let.
Problematiki slovenskega filma bo v tem času posvetila svojo redno oddajo »Kulturna panorama« tudi televizija, medtem ko bodo posamezna kinematografska podjetja priredila premiere novih slovenskih igranih filmov. Za to priložnost posebej napovedujejo Babičev film »Kratko poletje« in Štiglicev film »Amandus«. Končno pa se bodo v proslavo jubileja slovenskega filma vključili še filmski klubi, ki se bodo prav tako predstavili s svojo pestro dejavnostjo v minulih dvajsetih letih, predvsem pa organizirali filmske predstave in razgovore z znanimi filmskimi delavci.
Društvo slovenskih filmskih delavcev pa se bo ob letošnjem jubileju dostojno spomnilo tudi svojih umrlih članov, med katerimi so znani režiserji in snemalci, predvsem pa zaslužni igralci, kot na primer Stane in Lojze Potokar, Julka Staričeva, Drago Makuc In drugi, ki so si s svojimi nepozabnimi liki postavili časten spomenik v časovno sicer še mladi, po kulturno-umetniških dosežkih vendar že bogati zgodovini slovenskega filma.
Letos okoii 80.000 obiskovalcev
dunajske »Revije na ledu“ v Celovcu
Minulo nedeljo je bilo zaključeno letošnje gostovanje dunajske .Revije na ledu' v Celovcu, ki je v času od 3. do 20. februarja obsegalo skupno 31 predstav v Mestni hali. Gostovanje se je zaključilo z novim rekordnim številom obiskovalcev: program .Mavrica" si je ogledalo okoli 80.000 ljudi, medtem ko jih je bilo pri lanskem gostovanju okoli 71.000.
Ta uspeh pa je treba v veliki meri pripisati obisku iz sosednih dežel. Uradno poročilo celovškega magistrata namreč navaja, da je bilo samo iz Jugoslavije zabeleženih okroglo 35.100 obiskovalcev, medtem ko jih je 11.000 prišlo iz Italije. Pri tem pa še niso všteti obiskovalci, ki so prišli z lastnimi vozili, tako da nikakor ne bo pretirano, če ugotovimo, da je polovica vseh letošnjih obiskovalcev prišla iz Jugoslavije.
Da je dotok takšnega števila inozemskih gostov tudi velikega gospodarskega pomena, ni treba posebej poudarjati. Tega so se celovški trgovci prav dobro zavedali in so v dneh gostovanja .Revije na ledu” v mnogih primerih poskrbeli, da v njihovih trgovinah ni prišlo do jezikovnih težav. Pač pa so se tudi ob tej priložnosti našli ljudje, ki so na množični obisk iz sosedne Jugoslavije reagirali po svoji tradicionalni nacionalistični praksi. Vendar je vsak trezni človek ob tem izbruhu nepoboljšljivih šovinistov le majal z glavo in se upravičeno spraševal, kdaj bodo ti ljudje končno spoznali, da v svetu dvajsetega stoletja zanje ni več prostora.
HihcivdU Cvel
Zadnjo soboto so v Prvaeini na Goriškem pokopali Richarda Orla, profesorja glasbe in zbiralca narodnega blaga, ki je umrl v 85. letu starosti.
Poleg poklicnega dela je pokojni Rihard Orel vse svoje življenje živel za svoje ljudstvo. Predvsem so mu bili pri srcu beneški Slovenci, katerih deželo ;e mnogokrat prehodil peš podolgem in počez ter zbiral in zapisoval njihovo narodno blago. V raznih listih in drugih publikacijah je objavljal zanimive potopisne in narodopisne sestavke.
Rihard Orel je bil znan tudi pri nas, saj je pogosto obiskoval naše kraje in ljudi, v našem listu pa je pred leti objavil svojo obširno razpravo o Kanalski dolini in njenih slovenskih prebivalcih.
KUKURDeDROBCine
£) Letošnje poletne igre v Grazu, ki bodo trajale od 16. junija do 3. julija, bodo povsem v znamenju slovanske kulture in umetnosti. Za otvoritev bo uprizorjena DvotaJcova opera .Dimitrij”, 17. junija bo na sporedu •krstna predstava .Konca sedme knjige” poljskega avtorja ierzyja Broszkievricza, kateremu bo 23. junija sledilo delo hrvatskega avtorja Jovona Hrističa .Ciste roke”. Tudi dunajska Ljudska opera bo gostovala s slovanskimi deti ter 18. junija uprizorila Dvorakovo opero .Rusalka”, 19. junija pa opero .Hatka” Stanislawa Moniuszka. Narodna opera iz Zagreba se bo predstavila s .Pikovo damo” Čajkovskega in Borodmovim .Knezom Igorjem”, končno pa je na sporedu le gostovanje .Črnega gledališče” iz Prage.
O V Sovjetski zvezi predvidevajo, da se bo jeseni vpisalo na vilje in visoke lole 404.000 novih Itudentov, kar bo za 34.000 več kot jeseni 1965. Skupno Itevilo Itudentov, ki bodo vpisani na sovjetskih visokih in vlljih iolah, pa bo preseglo 4 milijone. V več mestih bodo odprti skupno 759 novih vlljih lol.
£1 Froncoskl filmski kritik in zgodovinar G. Sadoul je izdat obsežno filmsko enciklopedijo, v kateri je od kakih 100.000 filmov, kolikor jih je bilo doslej Izdelanih na svetu, obdelal 1200.
£* Sovjetski režiser J. Ozerov pripravlja s filmskimi delavci več evropskih socialističnih dežel, med katerimi je tudi Jugoslavija, film, ki bo v dveh delih pripovedoval o junaškem boju evropskih narodov proti nacistični Nemčiji. Poleg sovjetskih Igralcev bodo v filmu nastopili tudi Igralci iz Jugoslavije, Poljske in Čelkoslovaike.
V Modri dvorani celovškega Doma glasbe bo 4. marca gostovala znana japonska pevka Fumiko Matsu-moto, ki se bo predstavila s komadi Haydna, BeefhovnS, Mozarta, Schuberta In Schumanna.
Cl Za leta 1967 in 1968 je bilo predvideno, da bodo dunajska gledališča gostovala v Parizu in Londonu, medtem ko se bodo pariški in londonski gledališki umetniki predstavili na Dunaju.
£3 Znanemu marionetnemu gledališču iz Prage je bila med gostovanjem po Italiji v Rimu ukradena celotna oprema.
0 Znani slovenski umetnostni zgodovinar dr. France Stele je te dni obhajal svoj 80-letni življenjski jubilej. Ob te) priložnosti ga je predsednik SFR Jugoslavije Josip Bro* Tito odlikoval z redom zasluge za narod z zlato zvezdo. Ob letošnjem kulturnem prazniku slovenskega naroda pa je dr. Stele prejel tudi Prešernovo nagrado.
ZA OSVEŽITEV SPOMINA ŠE ENKRAT:
Čudne „zasluge“ za Avstrijo
Pod zgornjim naslovom smo pred nekaj tedni pisali o dr. Hansu Steinacherju, ki ie prejel visoko odlikovanje »za zasluge za republiko Avstrijo«. Ko smo z navedbo citatov nz njegove knjige »Sieg in deutscher Nacht« dokumentirali, kakšne so bile v resnici te »zasluge za Avstrijo«, niti nismo pričakovali, da bomo s tem tako točno zadeli v črno. Pa se je vendar zgodilo, kajti resnica o Steina-oharjevi preteklosti je gotovim krogom očitno postala neprijetna. Celovški odvetnik dr. Kurt Burger-Soheiidliin, ki je hkrati vodja OVP-jev-skith akademikov, nam je namreč poslal pismo, v katerem zahteva popravek, da dr. Steina-cher »nfkdar ni bil član NSDAP ali SA in zaradi tega tudi nikdar Standartenfiihrer«.
Toda pri stvari ne gre toliko :za formalnost take ali drugačne funkcije, marveč je zanimivo, da gotovi ljudje naenkrat nočejo biti konfrontirani s preteklostjo, ki je včasih veljala za »junaško« in »zaslužno«. Ali je vzroke za to nenadno občutljivost mar treba iskati v dejstvu, da je obujanje spominov postalo neprijetno stranki, v katere vrstah je Steinacher našel mesto po zadnji vojni; ali morda tistim njenim predstavnikom, ki so mu izposlovali visoko odlikovanje? V času pred volitvami bi bilo to vsekakor razumljivo!
Ker pa se nam ne zdi važno vprašanje formalne funkcije, marveč delovanje in miselnost, hočemo 9pomin na Steinacherjevo preteklost obuditi še z nekaterimi dokumenti:
Im Gedenken an die Opfer glauben v/ir an die Zukunft Deutscklands, glauben wir an den Fiihrer Adolf Hitler, glauben v/ir an das gan-ze deutsche Volk, glauben v/ir, dajl die Gren-zen uns nicht trennen konnen .. .
Dr. Steinacher
An den Fiihrer und Reichskanzler Adolf Hitler, Berlin: Die Teilnehmer der Ortsland-tagung des Volksbundes fiir das Deutschtum im Ausland iibermitteln dem Fiihrer und Reichskanzler ehrerbietigste Griifle. Hdrter denn je zuvor ist der Kampf des Auflenvolks-tums um seine heiligsten Lebensgiiter. Aber begeisterter Glaube an das Werk der deutschen Neugeburt und den Fiihrer des deutschen Vol-kes giht dem deutschen Auflenvolkstum Kraft
und unerschiitterlichen Lebensvtillen. In Dank-harkeit und treuer Gefolgschaft fiir Volk und Fiihrer — Dr. Hans Steinacher, Bundesleiter des VDA.
Oba citata smo povzeli po knjigi »Ostland-tagung des VDA, Pfingsten 1935«, iz katere je tudi slika s podpisom. Še bolj prepričljivo pa govorijo o Steinacherjevem odnosu do nacizma besede, ki jih navajamo iz publikacije
»Wer ist Dr. Steinacher«:
Der nach Deutschland	ausgev/anderte
Karntner Doktor Steinacher, der den unpoli-tisch arbeitenden Volksbund fiir das Deutschtum im Ausland (VDA) gdnzlich in das natio-nalsozialistische Fahrivasser	gebracht hat,
bringt es iiber sich, in einem ]ahresriickblick
i iiber den »Volk st umškampf im Jahre 1934« in | der »Miinchener Zeitung« vom 3. Jdnner fol-j gende Klagen gegen Osterreich zu richten’ »Ganz unverstandlich bleibt es, dafl mafige-bende Kreise des neuen Osterreich sich zum Werkzeug der Angriffe der Gegner unseres Volkes gemacht haben und gegen den VDA und seine Volkstumsaufgabe emen Kampf mit niedrigen \Vaffen pcrsonlicher Verunglimpfung fiihren. Die V erantzvortlichen fiir diesen Kampf diirfen iiberzeugt sein, dafl die Ge-schichte diese Versiindigung gegen den Geist der gesamtdeutschen Gemeinschaft gerade auf dem Gebiete der Volkstumserhaltung brand-marken v/ir d.«
Als Hitler an die Macht kam, tauchte pliitz-lich Herr Dr. Steinacher aus Kdmten bei der NSDAP in Berlin auf. Hatte er selbst Morgen-luft geuiittert? Hatte der Verein fiir das Deutschtum im Ausland sich des Gutsherrn vom Miklautzhof erinnert? Osterreich solite erobert, gleichgeschaltet und angescblossen vier-den. Herr Dr. Steinacher aus Kdrnten v/ar in Berlin.
\Vie das »Echo« meldet, entv/ickelt der ehe-malige Wiener Gauleiter der NSDAP Frauen-feld, der sich seit einigen Wocben v/ieder in Berlin als Gast des Bundesleiters des VDA (Verein fiir das Deutschtum im Auslande), Steinacher, befindet, v/ieder cine rege Tdtigkeit. Mit der gegen Osterreich gerichteten Tdtigkeit des VDA haben sich die hiesigen Blatter wie-derholt beschdftigt und darauf hingev/iesen, dafl die osterreichische Zv/eigstelle dieses Na-ziverbandes, der Deutsche Schulvercin Siid-mark, noch immer ungestort in Osterreich v/irken diirfte. Steinacher ist auch der ge-schaftsfiihrende Vorsitzende des Beirates des Amtes fiir Auflenpolitik der NSDAP. V on dieser Stelle aus v/erden die verschiedenen auflenpolitiscben Aktionen gegen Ostrreich ge-leitet.
Danes ima Steinacher svoje mesto v OVP in je svoječasno celo kandidiral na njeni listi. In tako stranko naj volimo 6. marca?

Po besedah in dejanjih ter naših izkušnjah . . .
Zadnje tedne imamo v deželi in po naših krajih toliko Obiskov najvišjih predstavnikov političnih strank, kakor jih še nismo imeli nikoli. Vsi prihajajo med nas in nas vabijo, da bi 6. marca dali njihovi stranki svoj glas. Na nas pa leži, da se odločimo. Odločili se bomo tako po dejanjih in besedah, ki smo jih slišali, kakor tudi po svoji jasni presoji vrednosti teh dejanj in besedi za našo narodno, kulturno, gospodarsko in socialno dobrobit. Pokličimo zato še enkrat v spomin nekaj izjav, ki so najtesneje povezane z našimi problemi.
C Viceknncler dr. P i t I e r m a n n 28. 1.
v Železni Kapli in Galiciji;
/z časov svojega življenja na Koroškem poznam slovenščino, poleg tega pa dobro obvladam sorodno češčino, vendar se dobri ljudje tudi negledc na jezik dobro razumejo. Program za Avstrijo v polni meri jamči pravice narodnostnih manjšin.
C) Minisfcr za zunanje zedeve dr. K r c i s k y
n« zborcverjo krajevnih zastopnikov ZSO
J. 2. v Celcvcu:
Dobro veste, da je za socialistično stranko vedno veljalo, imeti razumevanje za težnje manjšin; to spada k bistvi: stranke in sem vesel, da sem bodisi v Celovcu ali na Dunaju, kadar smo razpravljali o manjšinskih zadevah, v stranki vedno našel polno razumevanje. Zagotavljam, da bomo povsod, kjer bo le mogoče, upoštevali tudi interese manjšine, osebno pa vam obljubljam, da bom tud: v bodoče kot doslej zastopal vaše težnje. — Zunanjepolitična naloga Avstrije kot nevtralne države je v prvi vrsti, da ustvari v središču Evrope ozračje, ki bo dovoljevalo, da bomo v miru živeli in delali. Prvi pogoj za to pa je prijateljstvo s sosednimi narodi in državami. Zato se kot zunanji minister že od vsega začetka trudim za poglobitev prijateljskih odnosov s sosednimi deželami, čeprav sem zaradi tega pogosto izpostavljen ostrim napadom s strani OVP.
€> P,V! kandidat SrO Korolke za držovni zbor.
dež. posl. Lukas na zborovanju krajevnih
zotdopnlkov ZSO S. 2. v Celovcu:
Med Nemci in Slovenci na Koroškem mora biti sporazumevanje naj-višji ideal. Kdor vidi Koroško drugače, jo gleda napačno. — Ljudje iz Slovenije imajo isto kulturo kot mi in so enako srečni, da nas spoznajo, kot smo srečni mi, da jih spoznamo. Če eden drugega obiskujemo, če si izmenjamo svoje skrbi na kulturnem in gospodarskem polju in če pri tem lahko izžarevamo občutek, da se hočemo razumeti in da si hočemo pomagati, potem vemo, da s tem polagamo svoj zidak k stavbi miru v svetu. — Če ima vsaka vas pravico do kulture, potem jo ima tudi vsak.i manjšina. Socialisti cenimo vašo kulturo in se zavzemamo za vsako kulturo, če je to kultura najboljšega sporazumevanja.
€> Deželni glavar Sinic 16. 2.:
Koroška potrebuje miren razvoj in sodelovanje vseh dobromislečih sil. Do tega pa more le priti, če bodo naša dejanja napolnjena z duhom tolerance in če bomo upoštevali čast in osebna področja vsakega Korošca. Odločilno je mirno sožitje, ker najbolj služi naši skupni domovini. Nič manjšega pomena je toleranca v mednarodnih odnosih — politika dobrega sosedstva — ki predpostavlja svet obsegajočo miselnost. Obojestranska pripravljenost za sporazumevanje je rodila že lepe uspehe: mirno mejo in odprta srca.
. . . bomo volili SPD listo 2
KOLEDAR
Petak, 25. tebruor: Valburga Sobota, 26. februar: Matilda Nedelia, 27. februar: Gobriel Ponedeljek, 28. februar: Roman Torek, 1- marec: Albin Sreda, 2. marec: Karel Cofrfek, 3. marec: Kunigonda
Le socialisti se zavzemajo za resnične koristi naših krajev
Glavne skrbi Koroške, ki jih je treba ravno sedaj vedno spet zastopati in tolmačiti, so: prometna zveza sever—jug v obliki avtoceste čez Visoke ture, ki bo tudi pozimi uporabna; ustanovitev gospodar-skoznanstvene univerze v Celovcu, aktivna politika na trgu dela ter obdržanje čistoče naših jezer, od česar je v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj turizma, je pred kratkim ugotovil deželni glavar Sima. V svojem govoru je zlasti obravnaval vprašanja gospodarskega razvoja Koroške. Pri tem je zavzel tudi stališče do aktualnih gospodarskih problemov naših krajev in občin, ki zaradi pomanjkanja industrije še vedno zaostajajo za gospodarskim razvojem v državi.
Spričo gradnje naftovoda po roškem do učinka. Če se glede Re-Zilji, Rožu in Podjuni se je ponov- brce ravnamo po teh načelih, po-no zavzel za gradnjo rafinerije v tem ne za to, da bi z dirigiranjem enem teh predelov in z njo po- posegli v gospodarska dogajanja, vezano za ustanovitev petrokemič- marveč edino za to, da se zavza-ne industrije. To zahtevo je dežel- memo za koristi delojemalcev Bel-ni glavar Sima že pred meseci pri- ske doline. Mimo tega morajo biti javil pri Avstrijski upravi minerai- zajamčeni tudi gospodarski cilji de-nih olj in pri pristojnih ministrstvih, žele."
no in stvarno oblikujejo gospodarski razvoj dežele. To ne vidimo le
Kakor pa smo že poročali, se zadnje čase Štajerska z vsemi sredstvi trudi, da rafinerija ne bi bila zgrajena na Koroškem, marveč na Štajerskem. S tem v zvezi je deželni glavar Sima dejal, da je skupino ekspertov, ki proučuje vprašanje, kje naj bi bila rafinerija zgrajena, ponovno z vso resnostjo opozori! na momente, ki jih je treba upo- zula jegliča je minuli petek do-števati pri koroški zahtevi po rafi- Polidr‘e predsednik ljubljanskega neriji, tako gospodarske kot držav- "testnega sveta Marijan Tep nopolitične za ustvaritev novih stalnih delovnih mest na Južnem Koro-
na gornjih dveh primerih, marveč tudi na dolgoletni praksi komunalne politike po občinah s ocialistič-no večino. Kar gospodarski in socialni razvoj po naših krajih ovira, je ozkostrankarska politika OVP in njeno gledanje na naše probleme skozi očala nacionalistične nestrpnosti. Prav to gledanje pa je tudi krivo, da so v preteklosti naši kraji v gospodarskem razvoju zaostali in da tudi sedaj ne dohajajo razvoja v državi. V zvezni vladi imajo v teh vprašanjih odločilno besedo ministri, ki pripadajo 'OVP. Kakšno je njihovo gledanje na naše gospodarske probleme, smo znova in najbolj zgovorno videli na primeru borbe za obstoj Rebrce. Prošnja za pomoč zvezne vlade je bila od naj-Na Koroškem socialisti iniciativ- višjih predstavnikov ČfVP zavrnjena z besedami: Ihr seids ja doch lastig!
Predsednik mestnega sveta Ljubljana
na obisku v celovškem magistratu
V spremstvu svoje soproge in kon-
škem.
V svojih nadaljnih izvajanjih so je dotaknil tudi borbe za obstoj Rebrce. „Borba za Rebrco dokazuje" je dejal deželni glavar Sima, .njeno dnevnopolitično aktualnost. Nam ne gre za to, da bi gospodar-skopolitične potrebe za zagotovitev stalnih delovnih mest urejevali po strankarskopolitionih vidikih. Nam gre za to, da podpremo vsako iniciativo za aktivno politiko na trgu dela, da bo prišla tudi na Ko-
li a obiskal celovški magistrat, kjer so ga sprejeli župan Ausser-vv i n k 1 e r , referent za turizem, podžupan Novak in člani celovškega mestnega senata.
V svojem kratkem pozdravnem nagovoru
Vesela pustna prireditev na Radišah
OPOZORILO
V ZVEZI Z OBVEZNIM KMEČKIM BOLNIŠKIM ZAVAROVANJEM
Obvezno kmečko bolniško zavarovanje, ki je stopilo v veljavo 1. oktobra minulega leta, bo pričelo svoje storitve plačevati s 1. aprilom 1966. Ker s lem dnem ni več potrebno, da bi bili kmetje proti boleznim in obolenjem zavarovani pri privatnih zavarovalnicah, zakon o obveznem kmečkem bolniškem zavarovanju izrecno določa, da vsi, ki so po tem zakonu zavarovani, lahko do najpozneje
28. FEBRUARJA 1966 odpovedo bolniško zavarovalno razmerje pri privatnih zavarovalnicah. Zavarovalnice so dolžne, da vzamejo to odpoved na znanje, če je bila napravljena pismeno in odposlana v priporočenem pismu. V ka, še vedno željni poštene in pre-tem primeru morajo zavarovalnice proste domače zabave, svoje storitve, ki izvirajo iz tega Prireditev je po uvodnih po-razmerja, plačevati do vključno 31. zdravnih besedah predsednika Ši-marca I. I.	meja V/rulicha pod njegovim
Gospodarska prizadevanja med Galicijo in Ženekom
posebej poudaril skupne turistične koristi obeh mest, ki bodo dobile s pričetkom iger za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Ljubljani svoje ponovno potrdilo. Istočasno je povabil člane mestnega senata, da pridejo k tem prireditvam v Ljubljano, in jim kot simbol potrebnega sodelovanja obeh mest na področju turizma izročil prospekte o tej veliki je predsednik mg. Tepina 'letošnji zimski prireditvi v Ljubljani.
V svojem odgovoru je župan Ausserwinkler izrazil svoje veselje nad dobrimi odnosi med obema mestoma in pri tein poudaril, da bo v dneh teh prireditev prišlo v Ljubljano veliko celovških obiskovalcev in tako vrnilo obisk tisočim Ljubljančanom in Slovencem, ki so v dneh gostovanja dunajske Revije na ledu prišli v Celovec. Take prireditve so nedvomno zelo pripravne, da povečajo prijateljstvo med obema mestoma, ker pospešujejo kontakte od človeka do človeka. V zameno je ce lovški župan predsedniku mestnega sveta Ljubljana izročil turistične prospekte iz Celovca.
Bred predsednikom ing. Tepino je župan Aussersvinkler sprejel minuli teden najprej gospodarsko delegacijo Nemške demokratične republike, za tem pa športno delegacijo LR Madžarske. Vsi gostje so si ob tej priložnosti ogledali tudi predstave dunajske Revije na ledu.
SPD .Bilka" v Bilčovsu
V
zabavno prireditev
ki jo priredi Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v nedeljo 27. februarja 1966 ob
14.30	uri popoldne in ob
19.30	uri zvečer v dvorani pd Miklavžu v Bilčovsu.
Na sporedu petje in veseloigre.
Vsi prisrčno vabljeni!
Odbor
V nedeijo, 13. februarja je imelo radiško prosvetno društvo uspelo pustno prireditev. Kljub slabi poti je občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička. S tem je tudi naša prireditev potrdila, da so ljudje kljub visoki življenjski ravni in možnostim, ki jih nudi sodobna tehni-
Časi, ko so vasi in naselja med Galicijo in Ženekom samevala odmaknjena od utripa po mestih in turističnih krajih Juž,ne Koroške, gredo h kraju. Občini Galicija in Zitara vas se s svojo socialistično večino vztrajno prizadevata, da bi v svoje območje privabili čim več turistov in da bi ustvarili za nje primerne zveze do podjunskih turističnih centrov.
Občina Galicija sedaj dokončuje občinski vodovod, ki bo stal 2,5 milijona šilingov in bo zajel 165 hiš Galicije, Blata, Krejane in Klanč. Zi njegovo gradnja so občina in prebivalci teh vasi prispevali okroglo •milijon šilingov, nekaj nad pol milijona je prispevala deželna vlada, preostale stroške pa ho občina krila z najetjem posojila.
Letošnji proračun občine v skupnem obsegu nad 2,3 milijona šilin-
gov pa je v zelo veliki meri name-
vodstvom pričel domači moški pevski zbor. Za njim so se razvrstili trije recitatorji in sicer Nadika Lam-pichler, Janez VVieser pd. Šuberni-kov ter Stanko VVrulich, ki je govoril „o starih in novih časih”. Vse tri recitacije je mladi Stanko sam pripravil. Želimo, da bi še naprej razvijal svoj talent kot ljudski pesnik in da bi nam še večkrat postregel s svojimi pesmicami.
V prizoru .Čeber" smo nato doživljali .tragiko" moža, če nosi žena hlače, in njegova uspešna prizadevanja, da je zakonsko življenje končno spravil v .pravi tir". Slanko in prvenka na odru Rutarjeva Micka sta prizor odlično odigrala. Višek prireditve pa so bili
njen zboljšanju občinskih cest in pla- s)aroznani in vedno ijetni ,Trijo cilu prispevka občine za gradnjo	‘
mostu čez Bolo med Goričami in Mlinarami, s čemer bodo dobile vasi tega območja najbližjo zvezo s podjunskimi jezeri.
•Podobno iniciativna je občina 2i-tara vas, ki je soudeležena na grad ■ nji prej omenjenega mostu in ki se tudi drugače trudi za svoj gospodarski napredek. Da bi ga zagotovila tudi za svoje vzhodne vasi v območju Št. Lrpša, sc je lotila sanacije Ženeškega jezera. Z okroglo 400
SPZ NAZNANJA:
Pevski tečaj v Št. Primožu
V soboto 26. in v nedeljo 27. februarja 1966 bo v Št. Primožu v Podjuni pevski tečaj za pevska zbora Slovenskih prosvetnih društev Št. Vid v Podjuni in Železna Kapla. Pričetek v soboto ob 19.30 uri.
Na tečaj so vabljeni tudi pevovodje ostalih pevskih zborov Slovenskih prosvetnih društev. Tečaj bo vodil pevski strokovnjak iz Slovenije. Če se drugi pevovodje oz. zbori zanimajo za podoben tečaj, naj to čimprej sporočijo tajništvu SPZ v Celovcu.
tički”, ki po kvaliteti odigranih vlog in po učinku na občinstvo niso nič zaostajali za .Čebrom". Smeha je bilo toliko, da so prišli na račun celo tisti, ki se šaljivim igram naših igralcev že dolgo nismo mogli več nasmejati. Spored prijetne pustne prireditve sta zaključila društveni mešani in moški zbor.
Hvaležni občani se za prijetno prireditev zahvaljujemo vsem so-
tisoč šilingi bo iz njega odstranila delujočim pevkam in pevcem, igral-sedanje blato in utrdila njegovo oba- C6m jn igralkam, prav posebno pa j°» j«“no Pa spremenila v prikupno društVenemu predsedniku, režiser-
kopališče. Tozadevna dela, ki so se pričdla že lani, bodo letos zaključena. S tem bodo dani tudi pogoji za razvoj turizma v mirnem in idiličnem območju Ženeka in Št. Lipša.
ju in pevovodju, požrtvovalnemu Šimartu Wrulichu, ki že dolga desetletja krmari naše društvo v vsesplošno zadovoljstvo.
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Škofičch
Vabilo
OBČNI ZBOR
v petek 25. februarja 1966 ob pol osmi uri zvečer pri Umeku v Škcfičah.
Vsi člani društva prisrčno vabljeni.
Uspelo kurentovanje v Ptuju
Ptuj z dragocenimi kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki, s prirod-no lepoto in z izrednim bogastvom ljudskih običajev in folklore, ki jih naletimo v okolici, postaja vedno pomembnejše turistično središče severozahodne Slovenije. Ptujski muzeji, starodavna podoba ulic in številni kulturnozgodovinski spomeniki vseh dob in slogov ter pristna haloška in slovenjegoriška vina privabljajo vedno več gostov iz Jugoslavije in iz sosednih dežel.
/ Med številnimi etnografskimi in /folklornimi, prireditvami, za katere skrbi Zavod za ptujske etnografske prireditve, zavzemata ptujsko kurentovanje in karneval vedno pomembnejše mesto. S kurentovanjem in drugimi prireditvami, ki nosijo obeležje običajev in navad ptujske okolice je zavod ustvaril možnosti, da širni svet poleg kulturnih in zgodovinskih spomenikov spoznava ptu/Sko folklorno bogastvo.
Letošnje kurentovanje v Ptuju je preseglo vsa pričakovanja. Udeležilo se ga je okoli 50.000 biskovalcev, medtem ko se ga je lani udeležilo okoli 30.000. Rekordno je bilo tudi število avtomobilov, računajo, da jih je bilo okoli 4000. Med obiskovalci je bilo zelo veliko inozomcev. Po registracijah avtomobilov je bilo videti, da je bilo med inozemci največ gostov iz avstrijske Štajerske in Dunaja, precej pa je bilo obiskovalcev tudi s Koroške. Kurentovanje sta poleg "jugoslovanske snemali tudi avstrijska in francoska televizija.
Na obsežnem štadionu je že na pustno soboto nastopilo enajst etnografskih skupin, v nedeljo popoldne pa trinajst. Nastopili so »pokači« s svojimi biči, plesne skupine, »orači« in uprizoritelji drugih Običajev. Zanimiva je bila tudi »mavta«, ki je ipodobna našemu »šranganju« ali »zapenjanju«, ko mora ženin odkupiti nevesto. Vse je bilo pestro in živo. Tudi »ploharji« so spominjali na naš deloma še ohranjen pustni običaj, ko dekletom, ki so zamudile zakon, režejo plohe. Največ zanimanja je vendar zbudil obred tradicionalnega »•pokopa pusta«, ki je vseboval zvrhano mero ljudskoga humorja. V karnevalu, ki je bil s kurentovanjem povezan, se je po ptujskih ulicah pomikal sprevod, v katerem je sodelovalo nad 2000 značilnih pustnih mask, od katerih je bila skoraj vsaka dokaz ljudske umetnosti po teh krajih.
JOŽE TOMAŽIČ:
Razbojnikova nevesta
Nekoč sta na nekem gradu živela grof in grofica, ki sta imela prelepo hčerko.
Pa je pričel na 'grad imlad vitez snubit to lepo grofico. Snubec je bil vsem po volji, zato sta mu jo grofovska obljubila. Le njegov grad si mora grofična sama prej ogledati, da bo vedela, kam bo prišla. Vitez jo je povabil m ona mu je obljubila, da Ibo prišla.
Grofična ipa je bila tako radovedna, da je takoj, komaj je vitez odšel, odjahala za njim.
Ko je zagledala njegov grad, se je skrila ter počakala noči. Proti polnoči je odšlo mnogo ljudi iz gradu in vrata so ostala samo priprta.
Privezala je svojega konja ter odšla po tihem v grad. Nikjer ni nikogar videla, zato !e stopala naravnost po stopnicah v prvo nadstropje.
Prišla je pred pozlačena vrata, odprla jih je m že je stala v prelepi zlati dvorani. V steni pa so bila srebrna vrata; odprla je tudi ta in že je bila v srebrni dvorani. Kar zagleda v steni težka, okovana hrastova vrata, ki jih le iz radovednosti rudi odprla. Ta soba pa je bita krvavo rdeča, po stenah je viselo razno orožje, na tleh pa je stal okrvavljen hrastov cok in v njem je tičala zasajena sekira.
Tedaj začuje grozno vpitje in krik. Kar se odpro neka vrata In grofična vidi, kako dva razbojnika vlečeta v sobo bogato oblečeno žensko. Grofična se hitro skrije pod posteljo. Z grozo je spoznata, da je zašla v pravi razbojniški grad.
Razbojnika privlečeta žensko do hrastove-
O zlatem jabolku
(Armenska pravljica)
Živel je kralj, ki je bil zelo bogat. Nekoč je razglasil po celem kraljestvu, da bo dobil zlato jabolko, kdor se mu bo najbolj zlagal. Na kraljevski dvor je prišlo mnogo ljudi in lagali so, da se je kar kadilo. Toda kralj je le odkimaval z glavo in odgovarjal.
— No, da seveda, tudi to bi se moglo zgoditi.
H kralju je prišel neki mladenič in v roki je držal vrč.
Dejal je kralju:
— Mogočni kralj. Prišel sem po cekine.
— Po kakšne cekine! se je začudil kralj.
— Po vrč cekinov, ki sem ti jih prejšnji leden posodil.
Kralj se je razjezil:
— Ti si meni posodil vrč cekinov! Lažeš!
— Nič zato, se je zasmejal mladenič — Če lažem, potem mi daj zlato jabolko.
Kralj se je zdrznil:
— Počakaj, saj res, čisto sem pozabil.
— Tem bolje, potem mi vrni vrč cekinov.
Kralj je spoznal da ga je mladenič prelisičil. Zasmejal se je, mu dal zlato jabolko In nikoli več ni navajal ljudi, da bi mu lagali.
ga čoka, kjer ženska obupno zajoka:
»Lepo vaju prosim, prizanesita mi! Dam vama zlata in srebra, kolikor sama hočeta, samo izpustita me!«
»Kaj nama pomaga bogastvo, če pa poglavar ustreli vsakogar, ki bi koga izpustil!«
Nič ni ženski pomagalo njeno jokanje in prošnje; s silo sta ji pritisnita roko, na kateri se je blestel prelep prstan, na hrastov čok.
»Ta prstan nama je velel prinesti naš poglavar,« je rekel prvi razbojnik, nastavil njen prst, drugi pa je zamahnil s sdkiro. Prst je odletel in prstan se je skotalil pod posteljo. Razbojnik pa je pritisnil na skriven gumb, tla so se pogreznita in ženska je padla v ječo.
»Kje je prstan?« je vprašal prvi razbojnik tovariša.
»Ni ga; nekam se je zakotalil. Ga bova pa jutri poiskala!«
»Prav imaš, pa jutri. — Toda malo počitka bi se nama prileglo!« In legla sta na posteljo ter zasmrčala.
Grofična pa je tedaj pobrala prstan. Bil je iz čistega zlata z vdelanim draguljem, ki se je ponoči svetil kot mesečina. Prisluhnita je in ko se je prepričala, da razbojnika trdno spita, je zlezla izpod ‘postelje. Tiho je odprta prva, hrastova vrata; srebrna so malo zacvilita, a zlata so zaškripata, da sta se razbojnika prebudita.
Grofična pa je takrat že bita na svojem konju. Malo je še počakata, da bi videla, če je kdo ne zasleduje.
Oba razbojnika sta zares prišla gledat pred grad, a ker nista nikogar ne videla ne slišala, sta se lepo vrnita.
Grofična pa v dir, da se je dvigal oblak prahu za njo.
Ko se je drugo jutro vrnil roparski poglavar domov, je zahteval od obeh razbojnikov dragoceni prstan. Ker ga mu nista mogla dati, ju je obdolžil, da sta ga ukradla, ter ju dal ustreliti.
Grofična pa se je srečno vrnita v očetov grad, kjer je vse povedala, kar je videla in doživeta. Ko je grof to slišal, je sklenil s svojimi vojaki zajeti vse razbojnike, toda zlepa.
Minil je teden dni, ko jih je vitez-razbojnik zopet obiskal.
»Zakaj pa vas ni bilo na obisk, kakor ste bili obljubili?« je vprašal grofično.
»Nisem imela priložnosti, ker sem pripravljata za gostijo. Moj oče pa vam kljub temu zaupa, zato ni treba, da bi si ogledata vaš grad. Gostijo bomo napravili kar na našem gradu,« mu je rekla grofična, njegova nevesta.
Vitez je bil zadovoljen.
Minili so dnevi in ženin je prihajal z dvanajsterimi svati na grad. Peljali so jih v veliko viteško dvorano, kjer naj bi počakali nevesto. Od dolgega čakanja so postajali ženin in njegovi svatje že nestrpni.
Tedaj so se v viteško dvorano odprta vrata in skoznje je stopita grofica-nevesta z dvanajsterimi svati virezu-ženinu naproti in mu rekla:
»Dragi ženin, tukaj imam prelep spomin.
Mislim, da ga poznaš!« je dejala in si je nataknila tisti zlati prstan, ki ga je pobrala pod posteljo v njegovem gradu.
Vitez-razbojnik je prebledel in stopil korak nazaj ter se ozrl po svojih svatih, toda bilo je že prepozno.
Nevestini svatje so bili preoblečeni vojaki in vsak je skočil na enega razbojnika, grof pa na poglavarja in tako so vse ujeli žive ter jih vrgli v ječo. In sporočili so kralju, da so ujeli razbojniško tolpo s poglavarjem vred.
Kralj je vse razbojnike obsodil na smrt.
Razjbojniški grad pa je poklonil grofični . dar in tedaj se je grofična spomnila tiste nesrečne ženske. Poiskali so skriven gumb in polovico tal se je pogreznilo. V ječi so našli še živo jetnico, kateri sta bita razbojnika odsekata prst zaradi prelepega prstana.
Ko so jo pripeljali na grad, je povedala, da je kraljeva hči. Tedaj je kralj priredil velikansko gostijo, ker je našel svojo zgubljeno hčer. Kraljeviča, svojega sina, pa je poročil z grofično, razbojnikovo nevesto, in vsi so živeli srečno in brezskrbno, saj ni bilo nikjer več nobenega razbojnika!
Sneženi mož - bolnik
Na nebu sonce se smeji, sneženi mož pa stoka in ječi:
»Ob, kako me trga, zvija, zbada, se tresejo mi roke, noge, brada,
Vse telo me že boli — ne dočakam več noči. ■ .«
Žalostno so ga otroci poslušali, po rešilni avto so poslali.
»Nič hudega, to je prehlad, kmalu zdrav boš, saj si mlad.
V bolnici zdravila boš popil, vsak dan injekcijo dobil in dobro se spotil...»
Naposled je rešilec pripeljal, a niso našli več bolnika, na vogalu luža je velika . . . v njej pa: lonec star, držalo metle, korenček dolg in oglja dva — vse, kar je ostalo od sneženega moža.
Gema Hafner
O deklici, ki jo je odnesel mesec
(JAKUTSKA PRAVLJICA)
Nekoč je živela jakutska deklica, ki sta ji umrla mati in oče. In ker je bila deklica še majhna in ni mogla sama poskrbeti zase, jo je vzel za svojo boga! ruski trgovec. Deklica je morala v njegovi hiši prati, pomivali posodo in ribati pod, nosila je vodo in prala perilo, kuhala je in pestovala otroke. Za vse to pa je prejemala le streho nad glavo in pičlo hrano. Nihče se ni zmenil, da je še otrok, pa mora delati več kot odrasli. Niti trenutka ni imela zase, da bi se smela odpočiti ali se poigrati z drugimi otroki. Trgovec je bil hudoben, njegova žena pa še bolj.
Neke noči, ko je svetil Mesec na nebu in je kar pokalo od mraza, je trgovka poslala
Dva petelina
Dva petelina sta dolgo živela v prijateljstvu, potem pa sta se spopadla zavoljo neke kokoši. Tisti, ki je zmagal, je zletel na streho, zmagoslavno zakikirikal in hrupno pomahal s perutmi. Zdajci ga je opazil skobec in odnesel.
Drugi, premagani petelin se je vrnil med kokoši. Sedaj so se vse vrtele okrog njega in mu izkazovale vso mogočo pozornost. Nobena ni omenjala njegovega poraza, še mislile niso nanj.
Torej ni dobro, če se kdo pusti preslepiti z mago ali uspehom in potem nespametno zgubi sadove zmage. Prav tako pa ni treba zavoljo poraza obupati, saj kolo sreče se venomer suče in tisti, ki je danes na vrhu, jutri kaj lahko pade na tla, kdor pa je spodaj, se bo jutri nemara dvignil in uspel.
deklico po vodo daleč k ribniku. Deklico je zeblo, toda vzela je vedro, sekiro in šla. Še preden je prišla do ribnika, je bila vsa premražena. S sekiro je vsekala luknjo v led, zajela je vode v vedro in se vrnila proti domu. Cesta je bila kamnita in spolzka in ko je deklica zagledala razsvetljena okna, se je spotaknila, padla in razlila vodo.
Kaj naj stori? Naj se vrne k ribniku? Saj ni imela več moči in tako strašno jo je zeblo. Toda bala se je priti v hišo brez vode.
Žalostna je stala deklica v vetru in mrazu s praznim vedrom in gledala, kako plava po nebu svetli Mesec. Zaklicala je:
— Svetli Mesec! Vidiš mojo nesrečo in se ne zganeš. Pomagaj mi vendar! Vzemi me odtod, kjer sta tema in mraz in hudobni trgovec in še zlobnejša njegova žena. Vzemi me k sebi na modro nebo!
Ko je Mesec to slišal, se je spustil na zemljo in se spremenil v prekrasnega srebrnega mladeniča. Tedaj pa je to videl Mesečev starejši brat Sonce in se je tudi spustil na zemljo ter se spremenil v prekrasnega zlatega mladeniča. Rekel je Mesecu:
— Bralec, prišel sem po to doklico, ki je ni zanjo sreče na Zemlji in hoče na nebo. Starejši sem kot ti, zato mi jo moraš odstopiti.
Toda Mesec je odgovoril:
— Brat, starejši si, toda noč je in ponoči vladam jaz. Mene je deklica klicala na pomoč, zato jo bom jaz vzel k sebi na nebo.
To je rekel in odnesel deklico. In jakutska deklica še danes živi na Mesecu. Le poglejte v polni Mesec, mogoče jo boste opazili.

Janez Švajncer:
NA MEJ|
1
Cmager se je prebudil iz morečih sanj in prisluhnil rah-lemu trkanju na majhno okno.
Z očesom, ki mu je še ostalo po vojni, je pogledal po ženi. Ni je mogel razločiti v temi. Čutil je ob sebi toploto njenega telesa in slišal njeno enakomerno dihanje.
Utrujen od dnevnega dela je najprej nejevoljno zago-drnjal, češ še ponoči mu ne dajo miru. A se je le tiho j dvignil s postelje. Žena se je premaknila in vzdihnila, toda ni se zbudila. Previdno jo je pokril z odejo.
Ni hotel prižgati petrolejke. Petroleja je bilo pri hiši ^omaj toliko, da so ob nedeljah pri večerji sedeli na svetlem. Molili so kar v temi.
Oblekel je ponošene hlače in jih držal z roko, ko je Po prstih odšel iz sobe in odklenil vežna vrata. Da bi ga ^do napadel, se ni bal. Tatovi so izbirali bogatejše.
Pri vratih je čakal neznanec in brez pozdrava reke!: •Cmager, prinašam ti veselo novico."
•Ti si, Anza?" je šepetal v odgovor. .Menda ne gori voda, da se ti tako mudi." Radovednost mu le ni dala *tiiru.
Sedla sta na klop pred hišo. Pogledal je po zvezdah, da bi približno določil, kako pozno je že.
Prišlek je izvlekel iz žepa srebrno uro In pojasnil: .Pol-n°č je minrla."
„Od kdaj imaš to uro? Da je nisi kje našel, ali pa .. .?" je skušal poizvedeti Cmager.
„Še ročno bom nosil, takšno, kakršno ima Vinko." An-zove oči so se za spoznanje zaiskrile in samozavestno je dvignil glavo.
Že precej časa je služil pri kmetu, Rojsu. Najprej sta ga starejša hlapca hladno sprejela in tudi domači mu niso privoščili prijazne besede. Trdo je moral delati vsak delavnik in vsako nedeljo. Vozil je gnojnico na položne njive, tovoril je v krpljah listje iz gozda, sekal je hosto in čistil kravjeke v hlevu.
Gospodarjev Vinko je bil prijazen z njim in Anza mu je pomagal tihotapiti živino čez mejo v Avstrijo. Napitnina je bila skromna ob Vinkovem zaslužku, toda bil je revež In denar ga je mikal.
Anza je nadaljeval: .Vinko mi je naročil, naj te pozdravim v njegovem imenu."
Cmager ni razumel teh besed, a še bolj je strmel, ko je prišlek govoril: .Vinko ti bo pomagal do lahkega zaslužka. Samo zanesljiv moraš biti in molčati ko grob. Molčati znaš in denarja se tudi ne braniš. Z njim boš nakupil oblek za otroke, tudi ženi boš lahko kupil kaj lepega. Ali veš, kaj je to, če imaš polno denarnico? Ljudje te bodo spoštovali in pozdravljali na cesti."
.Če je res tako lahko, kot praviš, zakaj ti ne začneš služiti denarja z molkom? Človek v mladih letih nikdar nima dovolj denarja ..."
Anza se je zasmejal: .Kaj vendar misliš o meni? Da si bom prav tebe sposodil ob tej uri? Odkrito ti povem, toda molči, jaz pomagam Vinku tihotapiti živino čez mejo! Me zdaj razumeš? V eni noči dobim več, kakor v enem mesecu pri gospodarju. Za tak zaslužek se še zapora ne bojim. Vidiš, zato sem prišel k tebi."
Hotel je nekaj zajecljati, a se mu je beseda izgubila v nerazumljivem grgranju.
.Kadar bomo gnali živino čez mejo, jo boš z bičevni-kom ali palico priganjal dalje. In za to boš dobil izdatno plačilo."
.Eno oko imam, ženo in otroke," je skušal ugovarjati Cmager, ki je končno razumel Anzo. Potem mu je počasi šlo skozi možgane: Vinko, sin bogatega Rojsa, mu zaupa. Vredno je pridobiti njegovo naklonjenost. Morda bo na občini rekel zanj besedo zaradi invalidnine. Poslušali ga bodo bolj kot njega, viničarja, in dobil bo podporo.
„Ti nisi kriv sam, da si zgubil oko. Vojna ti ga je vzela. Vojna nobenega ne vpraša, če hoče kaj dati od svojega telesa. Kar se tiče žene in otrok, ne toži, nekoč jih bom imel tudi jaz. Če me bo katera marala in se mi obesila na vrat. Tu, moja roka, udari! Dam ti sto dinarjev na račun."
Viničar je gledal na ponujeno rol^o. V njem sta se borila razum in poželenje. Razum je svaril pred nevarnostjo, glas denarja — prijetno šušljanje stotaka — pa je bil močnejši. .Slabše kot je bilo na fronti, mi ne bo," je rekel in hlastnil po denarju.
Zjutraj je znova doživljal nočno srečanje. V glavi mu je razbijalo: .denar, denar". Nehote se mu je vsiljevala misel, da je prodal samega sebe. Obljubljajo mu bogato plačilo, toda nepošteno ga bo zaslužil. Kaj če ga ujamejo graničarji in mu uklenejo roke in ga pretepejo do krvi? Nikdar se še ni pregrešil proti zakonu. Pošteno je delal. Ali naj zdaj poštenje zamenja goljufija? Vrnil bo stotaki Izgovoril se bo, da si je premislil. Če ga bodo zato vrgli iz hiše, se bo z družino preselil drugam.
Oblekel se je in stopil ‘k ženi v kuhinjo. .Skoraj sem zaspal. Tale je kriv," je rekel in pokazal stotak.
Lizi je od začudenja zastal dih. .Kje si to dobil?"
« — Štev. 8 (1239)
25. februar 1966
Absolutna pokorščina?
Zimska zelenjava in vitamini
Izraz zveni prav zastarelo, tako da je človeku kar neprijetno pri srcu. Dandanašnji vzgojitelji odklanjajo to, da bi se jim otroci na slepo v vsem pokoravali, ker menijo, da človek, ki vedno samo slepo uboga na ukaze drugih, nima velikih kvalitet.
Ubogati pa se mora otrok učiti. Kam bi pa prišel človek, če bi počel vse, kar mu pride na misel! Tudi uboganje se da otroku prikazati tako, da se mu ne zdi pretežko opravilo. Dober vzgojitelj otroku skorajda ne da priložnosti, da bi ga ne ubogal. Nekateri pa iz samih občutkov manjvrednosti uživajo nad tem, da ves dan vpijejo nad otroki in jim ukazujejo, čeprav so njihove zahteve nesmiselne. Otroci se seveda upirajo. In vsi drugi odrasli ljudje, ki so navzoči, se potihem strinjajo z njimi.
Nikar preveč prepovedi in ne preveč želja naenkrat! Tako otrok kar otopi. Njegov duševni razvoj še ni tako daleč, da bi si lahko zapomnil toliko reči hkrati.
Naj sme vprašati, zakaj mora kaj storiti ali drugo opustiti. Saj tudi odrasli ne delamo na slepo ničesar, ne da bi vedeli, zakaj. To bi se nam zdelo celo brezsmiselno. Če bo otrok vedel za vzroke prepovedi ali želja, ga ne bo treba s kaznimi siliti do tega, da bo ubogal. Samo po sebi umljivo se mu bo zdelo izpolniti, kar ste mu naložili. Seveda je za odraslega laže preprosto reči: stori to! Onega ne smeš! Toda pravilno je, da se človek vživi v otrokov svet in mu vsako reč razloži tako, da bo lahko razumel in rad vam bo pomagal, še srečen bo pri tem.
Zapomniti si je treba, da ni pravi čas za vzgojo otroka, kadar je slabo razpoložen. Takrat se bo upiral vsemu, in nič ne bo uspehov. Vzgoja k poslušnosti je lahka, če je otrok umirjen in zadovoljen. Če se je v takih odko-liščinah navadil ubogati, mu bo to v pomoč tudi v težjih razmerah.
Nikakor pa ne sme trpeti otrokova samozavest in samostojnost zaradi prevelikih zahtev k poslušnosti. Samozavest in samostojnost sta glavna stebra otrokovega kasnejšega življenja. Če mu zlomite voljo, se porušita in ko bo otrok odrasel, ne bo imel lastne moči ne zaupanja vase in prav težko bo živel.
Zima je dosegla svoj višek in kmalu bo začela prehajati v pomlad. S tem v zvezi čutimo zmanjšano odpornost človeškega organizma proti boleznim. Telesna odpornost je zelo odvisna od količine vitaminov, ki jih dovajamo organizmu s hrano. Vitamini pomagajo človeškemu organizmu pri življenjskih procesih in ga varujejo pred obolenji. Zapomniti si moramo, da je za organizem najvažnejše, da uživamo svežo, surovo zelenjavo, ne pa stare, kuhane ali celo prekuhane, kar se v naših gospodinjstvih še velikokrat dogaja. V poznih zimskih mesecih pa zelenjave primanjkuje, izbira je čedalje manjša. Vendar imamo še nekaj zelenjavnih vrst, ki se jih ne spomnimo ali pa jih zaradi ozkih prehrambenih navad odklanjamo.
V tem obdobju lahko izkoriščamo:
KORENJČEK, ki je bogat na vitami-
, v) _ nih A, B, C ter na železu, sladkorju in celulozi. Pomaga pri slabokrvnosti. Ponudimo lahko surovega: drobno ga naribamo in začinimo z limoninim sokom, smetano ali majonezo. Za kuhanje ali dušenje ga narežemo na kolobarje ali rezance. Kuhati ga denemo v vrelo vodo. Dušimo ga na surovem maslu z malo vode. Hladen korenček ponudimo kot predjed ali solato, toplega pa kot prilogo k mesu.
■ ZELENA je bogata na vitaminih A, B in C ter na fosforju, kaliju in natriju. Priporočajo jo reumatikom. Nastrgano zeleno začinimo z marinado ali jo ponudimo kot solato. Zeleno lahko še dušimo, pripravimo kot ocvrte zrezke, ocvrte rezine, opečeno z jajci itd.
• CVETAČA vsebuje vitamine A, B, C ter kalij, natrij, kalcij, magnezij in fosfor. Cvetačo kuhamo v vreli vodi, in sicer 12 do
Mlade mamice
... ali veste, da dojenčka lahko peljete na sprehod že petnajst dni po rojstvu? Ne smete pa puščati vozička z otrokom na soncu, ker lahko otrok nevarno zboli. Posebno spomladansko sonce je lahko nevarno. Otrok dahko dobi foksikozo, ki se kaže v tem, da otrok izgubi precejšnjo količino vode. V nekaj urah tahko izgubi otrok toliko vode, da je to zelo nevarno, če pomislimo, da predstavlja voda 70 odstotkov njegove teže.
Krvavitev iz nosa
20 minut, celo ali v posameznih cvetkih. Kuhano mariniramo ali prelijemo z majonezo. Pripravimo lahko tudi cvetačne juhe, narastke itd.
■	ČRNA REDKEV nima veliko vitaminske vrednosti, ima pa zelo veliko rudninskih snovi. Serviramo surovo, nastrgano ali narezano, 'kot solato z jajci, fižolom ali jabolki.
® HREN je bogat na vitaminu C. Dodajamo ga raznim jedem ali pa ponudimo samega. Pekoč okus omilimo z dodatkom nastrganega jabolka, kisa, soli, sladkorja, mleka ali skute. Iz hrena pripravljamo različne omake.
■	RUMENA KOLERABA vsebuje nekaj vitaminov, na primer A in C. Od rudninskih snovi vsebuje kalij in kalcij. Precej ima ogljikovih hidratov. Uporabljamo jo za popestritev jedilnikov, predvsem v omakah, dušeno, panirano in v solati s kislim zeljem.
■	OHROVT in BRSTIČNI OHROVT ■sta izraziti zimski zelenjavi z vitamini A in C, v manjši meri E in K ter vitamini B kompleksa. Pred kuhanjem namočimo ohrovtovo glavo za nekaj časa v slano vodo, da odstranimo mrčes. Brstični ohrovt ima večjo biološko vrednost kot navadni ohrovt. Iz ohrovta pripravljamo juhe, zrezke, klobasice, sarmo, solato.
■	POR ima visoko rudninsko vrednost, na vitaminih pa je reven. Zelo skrbno ga moramo očistiti, ker se med liste zelo rada pomeša zemlja ali mivka. Iz pora pripravimo okusno rižoto, musako, lahko ga ocvremo, pečemo ali skuhamo in mariniramo.
ZELJE je bogato na vitaminih A, B in C ter kaliju, fosforju in kalciju. Kislo zelje je predvsem bogato na vitaminu C, pa tudi B. Važna je tudi mlečna kislina z mlečno kislinskimi bakterijami. Pripravljamo ga različno: kot enolončnico, kot musako, kuhanega serviramo kot prilogo in ponudimo ga surovega kot solato.
Dogaja se pogosto: kar na lepem začutiš pod nosom toplo tekočino in robček, ki si z njim obrišeš nos, je ves krvav. Mlad človek, ki se mu to pripeti, navadno ne čuti ničesar, le rahlo utrujenost, krvavitev pa pojenja po petih ali desetih minutah.
V naslednjih dneh se krvavitev ponovi, celo večkrat. Postaneš zaskrbljen, vendar ti obisk pri zdravniku razodene, da krvavitev iz nosa običajno ne pomeni nobene nevarne bolezni. Mogoče je le navadna utrujenost ali pa kvečjemu rahla anemičnost, slabokrvnost.
Res je, da je včasih krvavitev Iz nosa nerodna in nevarna zadeva, saj utegne biti znak težke krvne bolezni, tako imenovane hemofilije. Pri ljudeh, ki so ji podvrženi, se krvavitev zelo težko ustavi in pomeni zato najmanjša ranica nevarno izgubo krvi.
Sicer pa so vzrok krvavitve lahko tudi druge bolezni. Pri petdesetih letih utegne biti znak previsokega arterialnega tlaka ali pa poapnifve žil. V teh primerih nastopijo krvavitve iz nosa običajno ponoči, po izdatni večerji.
Da bi zaustavili krvavitev, je učinkovito sredstvo naslednje: sedi na stol, nagni se naprej in pritisni prst na nosnico, ki Iz nje krvaviš; v ečini primerov bo prenehalo v nekaj minutah. Brez pomena pa je držati glavo nazaj In si vtikati v nosnice košček ledu.
■	ŠPINAČA prednjači pred vso zimsko zelenjavo z bogastvom vitaminov in rudninskih snovi. Vsebuje pa tudi nekaj oksalne kisline, ki se s kalcijem veže v netopno sol, ki je organizem ne more izkoristiti. Zato prilivamo špinači mleko, da nadomestimo tisti kalcij, ki ga veže oksalna kislina. Surove špinačne liste lahko pripravimo z marinado kot solato. Znane pa so še druge špinačne jedi.
■	^ Ne smemo mimo DROBNJAKA in PETERŠILJA, katera dodajamo zaradi njune vitaminske vrednosti tik pred serviranjem pre-nekaterim jedem.
Zelenjavo pripravljamo pravilno tako-le: nabavljamo jo, če je le mogoče, sproti; ne namakamo je v vodi, peremo celo, šele nato jo razkosamo; kuhamo jo v majhni količini vode, minimalni čas in v dobro pokriti posodi; boljše kot kuhanje je dušenje v lastnem soku ali v zelo majhni količini vode; zelenjave ne
Drobni nasveti
■	OTROŠKE^ BELE USNJENE ČEVLJE lepo očistimo, če jih najprej umijemo z milnico in z njih odstranimo prah ter blato, nato pa namažemo ali prebarvamo z belo tempera barvo. Če se čevlji zamažejo tudi po premazani barvi, jih obrišemo z navlaženo knpo.
■	SVETLE IN BELE PLETENINE peremo z mlačno ali mrzlo vodo. Sušimo jih na zraku in v senci. Volnene pletenine pa ohranimo bele, če jih {»osipamo z riževo moko in nato temeljito izperemo.
■	FLANELA PRI PRANJU navadno otrdi. Mehka ostane, če primešamo vodi, v kateri peremo flanelo, malo olja in jo potem držimo nekaj trenutkov nad soparo vrele vode.
Sol in krvni pritisk
Po mnenju ameriških znanstvenikov je velika množina soli, zaužite s hrano v otroški dobi, eden izmed vzrokov visokega krvnega pritiska na stara leta. Pregled vse običajne hrane, ki jo dobivajo dojenčki in majhni otroci, je pokazal med drugim, da je v dnevnem obroku pet mesecev starega dojenčka povprečno 2,3 grama soli.
V tej zvezi so napravili laboratorijski poskus: podganjim mladičem ustrezne starosti (glede na »mladost" in na povprečno živ-Ijensiko dobo) so dali sorazmerno množino soli. Ko so podgane dorasle, so pri vseh ugotovili zvišan krvni pritisk.
Proučevalci hrane in vpliva njenih sestavin na človeški organizem so opazili, da je visok krvni pritisk skorajda reden pojav med prebivalstvom severnega dela Japonske, kjer je povprečna poraba soli daleč največja v svetovnem merilu.
Poskusite!
RIŽEVI CMOKI: skuhaj precej gost mlečni riž in pastir da se ohladi. Ohlajenega oblikuj v majhne cmoke, po* valjaj v moki, v raztepenem jajcu, drobtinicah in ocvrt na vroči masti. Cmoke serviraj k mesni omaki, lahko po jih posipat s sladkorjem in servira! s kompotom.
JETRNI KRUHKI: v mesnem strojčku zmeljemo 25 dkg svinjskih ali telečjih jeter, dve trdo kuhani jajci, dve sardeli in pol čebule. V skledi vmešamo 7 dkg ma&ia t* nato dodamo !e jetrno zmes, dobro zmešamo, dodamo že sneg enega beljaka, sol, poper in nekaj kapl)lc limoninega soka. Narežemo bel kruh in rezine namažemo z jetrno pašteto. Kruhke položimo na pekač in jih pečemo deset minut.
OCVRTE HRENOVKE: iz 40 dkg skuhanega in pretlačenega krompirja, 15 dkg moke, soli in 1 jajca napravite testo. Razvaljajte ga in narežite na tako dolge kose* da vanje dobro zavijete hrenovke. Ocvrite na vroči masti in servirajte s šolalo.
pogrevamo; pripomočki za pripravljanje zelenjave naj bodo iz nerjavečega jekla ali stekleni; emajlirana posoda ne sme biti okrušena; pred serviranjem jo biološko obogatimo s sesekljanim zelenim peteršiljem, drobnjakom ali z isto sesekljano zelenjavo.
................................................................................................................................................m....mi..................m.................................um
»Bom ti že povedal. Kupi zanj kruha, da se bodo otroci najedli."
2
Težke deževne kaplje so udarjale ob tla In s streh je curljalo. V obokanem Rojsovem hlevu je Vinko samozavestno hodil pred hlapcema Anzo in Pepetom in kočarjem Miho, ki so sedeli na spodnji, iz desk zbiti postelji, v kateri je spal Pepe; Anzevo ležišče je bilo nad njegovim; naj-sfarejši hlapec Jirga je spal v kolarnici.
»Razdelili se bomo kot vedno. Živina ne sme zaostajati ali zahajati s poti." Vinko je prenehal in se zamislil. Gledal je na konico svojega rjavega škornja in računal, koliko mu bo vrgla pot. Nato je pomočnikom ponudil cigarete.
»Nikogar se ne bojim," je Pepe pretrgal nastalo tišino in močno vdihnil dim. »V temi je najbolj varno."
»Malo drugače je le ko podnevi," je menil Miha.
Skozi lino je zavel veter in zamajal leščerbo na stropu. Pozibavala se je in risala po hlevu svetle trakove. Nekje v temi je zavijal pes. Vsi so se plašno spogledali. Cvileči glas ne pomeni nič dobrega. Pes vidi smrt, pravijo. V hiši bo kmalu mrlič.
Mrha se je stresel, ko je pomislil na dež. Segel je po čutari z žganjem in srknil nekaj požirkov.
»Cmagerja dolgo ni," je menil Anza.
»Najbrž ga žena ne pusti z doma," je pripomnil Miha in si z rokavom obrisal usta.
»Toliko pameti ima, da ji ne bo povedal, kam gre."
Pepe je zazehal in si prižgal novo cigareto.
Tedaj so se odprla vrata in v hlev je vstopil Vinkov oče. Z dlanjo je zasenčil oči in rekel: »Zunaj lije kot iz škafa."
»Oče, naj vas ne skrbi preveč. Mi smo dobro oblečeni, za živino pa je vseeno, če se zmoči."
»Zakaj pa čakate? Jutri bo zgodaj dan in hlapca ne bosta spala." Gospodar je zlil vodo s klobuka in pogledal h kravam. S palico, vedno jo je imel v rokah, je grebel slamo iz odvodnega jarka in nato je počasi odšel.
Rojs še ni prišel do gospodarskega poslopja, ko je trikrat zaporedoma potrkalo na hlevska vrata.
Vinko je pozdravil prišleca: »No, Cmager, mislil sem že, da te ne bo."
Viničar je ožel kapo in si z notranjim delom predpasnika obrisal moker obraz. Vmes se je prestopal, tako da se je iz njegovih zakrpanih čevljev cedila voda. »Prekleta steza, kako me je zdelala," je vzdihnil. »In še ta vražja Kata, ki ste jo poslali pome, je brila norca iz mene. Tule poglejte!" (Njegove hlače so bile od vrha do pet obmefane z blatom.)
»Lepo si se usedel," ga je podražil Anza.
»Se bo že posušilo,” je dejal Pepe in mu ponudil čutaro.
V gosjem redu so zavili po skrivni poti ob gozdu po klancu. Tu so še lahko govorili in se klicali med seboj. Tudi najboljše graničarjevo uho jih ne bi moglo slišati.
Vinko je šel spredaj s telico, privezano na vrv, Anza je štirim kravam zadrgnil zanke na rogovih in si konec vrvi zavezal na zapestje in za njim so se zvrstili Pepe, Miha in Cmager. Temu je upadal pogum in noge so se mu pogrezale v blato in voda je uhajala skozi slabe čevlje. Toda šel je dalje, ker je videl pred seboj lačno družino.
»Čujte me," je polglasno poklical Vinko. »Jaz grem naprej. Če grozi nevarnost, bom poklical. Malo še počakajte in potem za menoj I"
Njegove besede so se tipaje plazile v njihova ušesa. Ko so se pomaknili dalje, je krava ob Cmagerju stopila v kotanjo in brozga mu je pljusknila v obraz. Stresel se je in zaklel.
Vedno bolj strmo se je vzpenjala pot po goličavi.
Kakor otroku so Cmagerju drhtele ustnice. Pregibal jih je neprestano in boječe pričakoval, kdaj mu bodo zmanjkala tla pod nogami. Silno je želel, da bi bilo že kmalu vse končano. V glavi so mu vstajali dvomi in se zopet razblinjali nekje v temi. Ko je zaprl oči, je kakor skozi meglo zagledal obrise s slamo krite bajte. Tam je njegov prostor, v katerega ga je milostno sprejel gospodar. Uborna oprema v tesni izbi, v njej žena in otroci. V shrambi vedno prazno. Veter sili skozi majhna okna in trga pajčevino-Črni leseni križi mečejo v mesečini svojo senco po hiši. Na ilovnatih tleh rišejo čudne podobe. Ni rož, ne petja ne veselja, le žuljave roke se stiskajo v utrujeno pest. Pomanjkanje je trajni gost v hiši. — Krava ga je butnila v bok in mu pregnala temne misli.
Mimo njih je nekaj hušknilo, prav blizu, da so čutili veter za bežečo temno kepo.
»Pes je bil," je Anza zašepetal Pepetu.
„.. . pes ..." je slišal Cmager. Od vsega, kar mu je govoril Miha, je razumel le to besedo.
»Zdaj smo prestali najhujše," je potem sporočil Miha in se obrnil k Cmagerju.
»Kaj praviš? Misliš, da smo res prestali," ga je vprašal z drhtečim glasom.
»Smo že v Avstriji."
»Ni mogoče," je ušlo Cmagerju. Predstavljal si je, da bo tukaj povsem drugače. Pa je prav tako deževalo in zemlja je bila polna luž. Čeprav je bil moker do kože, mu je ob tej novici postalo toplo.
Pri dogovorjenem znamenju je čakal Vinko in pristopil k njemu. »Svoj krst si srečno prestal. Na, zmoči se tudi od znotraj, od zunaj si že tako dovolj moker."
(Dalje v prihodnji številki)
JOHN STEINBEGK:
Potovanje s Charleyem
Niagarski slapovi so zelo lepi. Podobni so povečanemu vodometu na Times Scjuareu. Prav veseil sem, da sem jih videl, kajti kadarkoli me zdaj vprašajo, če sem že videl Niagarske slapove, jim to lahko potrdim, in niti zlažem se ne.
Ko sem povedal svojemu svetovalcu, da bom šel do Erie v Pennsyl-vanii, na to sploh nisem resno pomislil. Zgodilo ipa se je, da sem vendarle šel. Nameraval sem potovati čez Ontario in si mimogrede ogledati ne (le Erie, ampak tudi Cleveland in Toledo.
I'z dolgoletnih izkušenj vem, da občudujem vse narode in hkrati sovražim vse oblasti. Nikjer pa se ta moja prirojena anarhija ne kaže holj kot prav na državnih mejan, kjer potrpežljivi državni služabniki vztrajno in učinkovito izpolnjujejo svoje dolžnosti v zvezi s priseljenci m carino. Nikoli v življenju še nisem tihotapil. Zakaj se torej počutim tako neprijetno krivega, kadarkoli se približam carini? Prekoračil sem torej visok carinski most na področju, 'ki ne pripada nikomur. Prišel sem do kraja, kjer Zvezde in Črte stojijo z ramo ob rami z Angleško Zastavo. Kanadčani so bili zelo prijazni. Vprašali so me, kam grem in za koliko uasa, površno so pregledali avtomobil in se končno ustavili pri Charlesu.
»Ali imate potrdilo, da je bil pes eepljen proti steklini?«
»Nimam ga. Saj vidite, da je zelo star. Že dolgo je, kar so ga cepili.«
Drugi uradnik pa je važno dodal: •Torej vam svetujemo, da z njim ne prekoračite meje.«
!Saj bom prečkal le majhen del Kanade in se spet vrnil v Združene države.«
»Razumemo vas,« so prijazno rekli. »Lahko ga vzamete v Kanado, samo Združene države ga ne bodo pustile nazaj.«
, »Pravzaprav pa sem zdaj v Združenih državah in nihče se ne pritožuje.«
»Gotovo se bodo, če bo prestopil ntejo in se potem hotel vrtniti.«
»Prav. Kje pa naj ga cepim?«
Niso vedeli. Moral sem iti vsaj dvajset milj daleč, najti veterinarja m cepiti Cbarleya. Potem sem se ^rnil. Mejo sem prečkal samo zato, da bi prihranil čas, ta zadeva pa mi Jf vzela ves prihranjeni čas in še \ dosti več.
»Prosim, poskušajte razumeti. To je vaša oblast in ne naša. Mi vam sa-mo svetujemo. Takšna so pravila.«
Mislim, da prav zato sovražim oblasti. Vedno postavljajo drobno tiskana pravila, ki jih izpolnjujejo prav jako neznatni ljudje. Ničesar ni, kar bi se dalo priboriti, nobene stene, pa čeprav bi po njej zaman tolkel s pestmi. Seveda se popolnoma strinjam, kar zadeva cepljenje, kajti dobro vem, da je cepljenje obvezno, oteklina je res strašna stvar. In ven-uar tako strašno sovražim pravila in fse oblasti, ki jih postavljajo. Injekcija ni bila tako važna kot potr-uilo samo. Pa saj tako je navadno v. oblastmi — ni jim važno dejstvo, am-Pak le tisti kos papirja. Ti ljudje so ze^° prijazni, prijateljski in uslužni. Na meji se jim ni mudilo. Postregli so mi s čajem in dali Char-:eyu pol ducata kolačev. Zares jim Je bilo žal, da sem moral iti zaradi Potrdila prav do Erie v Pennsylvanii. Končno sem se poslovil in potoval dalje do Zvezd in Črt in do druge vlade. Ko sem odhajal me sploh ni-s9 ustavili, tokrat pa je bila zapornica spuščena.
»Ste ameriški državljan?«
»Da, gospod. Tu je moj potni list.«
»Imate kaj za prijavo?«
»Saj še nisem prestopil meje.«
»Imate potrdilo o cepljenju proti steklini za vašega psa?«
»Tudi on še ni bil prek.«
»Pa saj vendar prihajate iz Kanade.«
Opazil sem, kako so se mu zasve-ttle oči in kako sumljivo je nagubal celo. Kazalo je, da bom verjetno iz-gubil mnogo več časa, kot sem ga na Poti do Erie.
»Bi hoteli stopiti z mano?«
Povabilo je delovalo name, kot da bi na vrata potrkal sam Gestapo. Jezo in napetost sem čutil v sebi in 'me! občutek krivde, pa naj sem
storil prav ali narobe. Moj glas je postal rezek in užaljen, kar je nehote vzbudilo sum.
»Prosim, bi vstopili?«
»Pravim vam, da še nisem bil v Kanadi. Če bi le malo bolje pogledali, bi bili videli, da sem se vrnil.«
»Stopite bliže, gospod.«
Potem pa je rekel v telefon: »New York pooblastilo. Da. Preglejte promet. Da — pes.« In potem meni: »Kakšne pasme je vaš pes?«
»Koder.«
»Koder. — Rekel sem koder. Svetlo rjav.«
»Svetal,« sem popravil.
»Svetlo rjav. V redu. Hvala.«
Upam, da v svoji nedolžnosti nisem občutil nikake žalosti.
»Pravijo, da niste prestopili meje. •< »Saj sem vam to ves čas dopovedoval.«
»Si smem ogledati vaš potni list?« »Čemu? Saj sem še vedno v Zdru-
»Zdi se mi, da nisem imel drugega papirja. Ne spominjam se niti, čigava številka je.«
Imel me je v rokah in tega se je dobro zavedal: »Mar ne veste, da je kaznivo popisati potni list?«
»Zbrisal bom.«
»V potni list ne smete ničesar napisati. Takšno je pravilo.«
»Nikdar več ne bom. Obljubim.« In hotel sem mu obljubiti, da ne bom
v •! j v i T • •	ovni mu uuiiuum, ud lic u
zemh državah. In mu ne nameravam ,ne lagal ne -kradel niti se družil s prestopiti meje.« Vendar sem mu le pokvarjenimi ljudmi niti hrepenel po
pokazal potni list. Prelistal ga je in se ustavil pri vizumih drugih potovanj. Potem si je ogledal še mojo fotografijo in razgrnil potrdilo o cepljenju proti kozam, ki je bilo pripeto na ovitku. Na zadnji strani je v kotu zagledal narahlo s svinčnikom napisane črke in številke.
»Kaj je to?«
»Ne vem. Pogledal bom. Ah, to! Pa saj to je telefonska številka!«
»Čemu to v potnem listu?«
Anekdote
Kardinal Mazarin je ob neki priliki zaprosil kralja za sprejem, fa pa mu je sporočil, da ga ne more sprejeti, ker ima migreno. Kardinal odide, a se zvečer spet javi in je takoj sprejet.
„Kako je z vašo migreno, veličanstvo!" vpraša Mazarin.
..Prešla je," reče kralj, kardinal pa se nasmehne.
„Da, videl sem jo, ko je odhajala. Imela je lepo modro obleko."
ooo
Holandskemu dirigentu Mengelbergu, ki je vsako napako v orkestru občutil kot telesno bolečino, se je na nekem koncertu zgodilo, da je trobentač pri zadnjem stavku Beethovnove „Eroice" zamudil svoj vložek.
Po izvedenem delu se je vnelo navdušeno ploskanje, ki je veljalo tudi orkestru. Godbeniki so začeli vstajati s sedežev in se priklanjati, ko je Mengelberg z roko pokazal na nesrečnega trobentača in zavpil skozi hrušč množice:
„Vi pa kar lepo obsedite!"
OOO
Znan kirurg je obiskal atelje švicarskega slikarja Bocklina. Nekatere slike so vzbudile njegovo pozornost, a že po nekaj trenutkih je vzkliknil:
„Dragi Bocklin, ta bitja tukaj nimajo nobene anatomske eksistenčne možnosti!"
..Dragi profesor," se je nasmehnil Bocklin, „te slike bodo živele dalj časa kot vi!"
sosedovi ženi ali kaj’ podobnega. Odločno je zaprl moj potni list in mi ga vrnil. Prepričan sem, da se je počutil mnogo bolje potem, ko je našel tisto telefonsko številko. Kljub vsem težavam, ki jih je imel z menoj, pa se mu niti nisem zdel tako zelo kriv.
»Hvala vam, gospod,« sem rekel. »Lahko odidem?«
Prijazno je pokimal z glavo. »Kar naravnost,« je dejal.
Zatorej sem šel torej v Erie v Penn-sylvanii. To je bila povsem Char-leyeva napaka. Prečkal sem visok železen most in se ustavil, da bi plačal mostnino.
Mož je pogledal skozi okno. »Kar dalje pojdite,« je dejal, »vse je v redu.«
»Kaj mislite s tem?«
»Ni dolgo, kar sem vas videl, ko ste šli po drugi strani. Tudi psa sem opazil. Vedel sem, da boste kmalu nazaj.«
»Zakaj mi tega niste že prej povedali?«
»Saj mi ne bi verjeli. Pojdite naprej. Po eni strani lahko greste zastonj.«
Vidite, on ni bil oblast. Vendar vas oblast lahko tako zelo poniža, da si prav s težavo pridobite spet smisel pomembnosti samega sebe. S Char-leyem sva prenočila v največjem motelu in edinem, ki sva ga našla in katerega si lahko privoščijo le bogati ljudje. Okrašen je bil s slonovo kostjo, jedilnico in sobe pa so krasili pavi in opice. Naročil sem led in sodo, si zmešal scotoh in potem še enega. Ko je prišel natakar, sem naročil juho in zrezek, Charley pa funt hamburgerja, in mu dal obilno napitnino. Preden sem zaspal, sem še enkrat premislil vse, kar sem hotel povedati tistemu cariniku. Nekaj stvari je bilo neverjetno pametnih in grenkih.
GIANNI PODARI
IGRAČKE
„To leto imamo različne novosti," mi je razlagal direktor veleblagovnice, ko sva stopala proti oddelku za igrače. »Lahko boste napisali sijajen članek o igračah, to vam zagotavljam. Naši strokovnjaki so se izkazali. Izhajali so iz splošno veljavnega načela, da so otroci človečki, ki radi živijo v svetu odraslih, in posnemajo vse, kar delajo veliki, čeprav v manjšem merilu.”
Spustil se je v predavanje o pedagoški psihologiji in me sem ter tja ošinil s pogledom, če si beležim njegova izvajanja. Na srečo do oddelka z igračami ni bilo daleč. Zgnetla sva se skozi vrste odraslih in otrok, ki so stali pred cesto s teledirigiranimi avtomobilčki. Čudovita igračka, sem moral priznati, saj je do vseh podrobnosti posnemala velemestni promet.
»Zelo pametno,” sem pripomnil in čečkal po svoji beležnici, »otroci se morajo kar najprej navaditi na cestne predpise in si pridobiti osnovno znanje o motornih vozilih."
»Zdajle dobro poglejte!" me je opozoril direktor.
Sam se je sklonil nad napravo za daljinsko upravljanje in vzel gibanje majhnega rdečega avtomobilčka v svoje roke. Glej! Ostro je zavil in zdrvel proti križišču. V tem trenutku je dvignil prometni stražnik roko in ustavil promet. Toda malemu rdečemu avtu še na misel ni prišlo, da bi ustavil. Nasprotno! Povečal je hitrost in kot puščica švignil mimo stražnika. V trenutku, ko je vse kazalo, da ga bo oplazil, se je voznik sklonil skozi okence in mu pokazal jezik.
»Ste videli?" se je razveselil direktor. »Pravo majhno čudo tehnike. V avtomobilu je namreč električna fotocelica, ki v hipu, ko gre vozilo mimo stražnika, sproži pero in tako dalje in tako dalje. Zdaj pa poglejte tistile avtomobilček!"
Bila je zelena limuzina aerodinamičnih oblik in v njej je sedelo četvero spoštovanja vrednih gospodarstvenikov v klobukih in s kožuhovinaslimi ovratniki. Avto se je z veliko hitrostjo približeval sema-foru. Tik pred prehodom za pešce je zdrvel skozi rdečo luč s še večjo hitrostjo. Pri tem so se skozi okenca pomolile štiri glave, se odkrile in spustile iz ust sočno kletvico v neapeljskem dialektu.
Splošen smeh. Nekateri so celo ploskali.
»To pa še ni vse,” je ponosno pogledal okoli direktor. »Pazite še enkrat!”
Tako spretno je vodil po cesti zeleni avto, da ga je kmalu pognal v taksi, ki je prihajal z desne. Taksi je odneslo v tička, ta pa je pristal v četrtem avtomobilu. Ob splošnem navdušenju gledalcev se je izpod avtomobilov prikazal rdeč potoček krvi.
»Nič se ne vznemirjajte, cesta je iz materiala, ki se prav lahko umije. Ali ni bilo trčenje čudovito? Z malo vaje zmore vsak otrok karambole dvajsetih voz s sedmimi mrtvimi. Ali ste že kdaj videli bolj perfektno posnemanje resničnosti?"
Direktor mi je pokazal še druge krasne igračke. Na primer striptease lutke, ki so se slačile do modrčka in hlačk. Druge so se spet sprehajale sem ter tja, se zibale v bokih in mežikale z očmi na način, ki me je na nekaj — ne vem že kaj — spominjal.
»Upam, da razumete smisel teh igrač?” me je vprašal direktor. »Dovolj je nedolžnih zastarelih igrač. Ali naj naši otroci odrastejo v nerealnem svetu in zmotnem prepričanju, da bo šlo v življenju vse gladko kot v starem svetu igračk? Naše geslo je: moderne igrače za moderno življenje.”
Spet sva šla naprej. Na pultu je stal pravi pravcati telefon z vsem potrebnim. Direktor je vzel v roko slušalko in premaknil neki vzvod. Čez nekaj trenutkov je telefon pozvonil. Direkfor mi je namignil, naj dvignem slušalko.
»Halo!”
»Tudi fu halo!” je odvrnil globok glas.
»Zabavno ali ne?” se je namuzal direkfor.
Bil sem presenečen, čeprav sem moral priznati, da ima prav. Odgovor je bil prav zabaven. Toda kje je tu pedagoški cilj?
»Otroci se morajo pripraviti, kaj vse lahko pričakujejo od telefona. V življenju ne bodo srečali samo prijaznih ljudi. Samo dve možnosti sta torej: ali bodo vsi ljudje prijazni ali pa moramo izdelovati take telefone. Recite zdaj še v telefon: ,Halo, kdo je pri aparatu?'”
»Halo, kdo je pri aparatu?” sem poslušno vprašal.
»Ti povej, kdo si, cepec stari!” se je začulo iz slušalke.
Zardel sem, direktor pa je užival.
»Čudovito, kaj? Kot v resničnem življenju!"
„Ali ni to vseeno malo preveč grobo?”
»Samo toliko, kolikor je potrebno. Otroci bodo prišli v življenje pripravljeni na vse.”
MIHAIL ZOŠČENKO:
Navadna stvar
V	naši hiši se je, veste, dogodil nemil dogodek: človeka so zabodli z nožem. Vendar je treba priznati, da se je to zgodilo zelo kulturno.
Če bi se kaj takega zgodilo v kakšni drugi, malomeščanski hiši, bi nastalo zaradi tega prerivanje, vpitje in pretep. Pričeli bi zahrbtno razbijati okenska stekla, lomiti ograjo na stopnišču in tako dalje. Tu pa sta se tiho in mirno pograbila dva državljana zaradi družinskih zadev in eden je zaril drugemu nož v prsi. Na srečo je nosila žrtev zaradi mraza na sebi telovnik in tri flanelaste srajce. Sicer bi gotovo umrla v strašnih mukah.
Seveda so takoj poklicali rešilni avto in milico. Enega so vtaknili sem, drugega tja. In tako bi se morala zadeva končati.
Pa se ni.
Stanovalci so pričeli javno izražati svoje vtise. Razpravljali so o tem, komu se bo dodelil izpraznjeni stanovanjski prostor. Ker je bil državljan K ost ja Ponomarev aretiran, je ostala njegova soba prazna. Čigava bo zdaj? Kandidatov je dovolj. Vsi so nestrpni. Nekateri čakajo že od devetsto sedemnajstega leta.
Zdaj pa se je pričela še sama žrtev zanimati za to osebo. Poslala je iz bolnice bolničarja. Prosi, da bi Kost-jevo sobo dodelili njemu kot žrtvi.
Kmalu se je tudi osebno pojavil na obzorju. V bolnici so mu zakrpali luknjo in zdaj je zopet med nami z novimi silami in velikimi zahtevami. Soba pripada žrtvi — je dejal. Obstoji, je dejal, talešen predpis.
Predsednik hišnega sveta pravi:
— Oprostite, državljan, o čem takem nisem nikoli ničesar slišal — to je čista demagogija! T oda kljub temu, — nadaljuje predsednik, — se je treba vživeti v položaj žrtve. Tem prej, ker stanuje tale materin sin v kuhinji in vdihava različne škodljive vonjave, in sploh, zakaj so ravno njega zabodli in ne koga drugega!
Žrtev sc je ob teh besedah sključila in se prijela z roko za preluknjano mesto. Videlo se je, kako človek trpi.
Stanovalci so popustili. Naj, pravijo, uživa. Vrag z njim! Imel je pač srečo!
Toda sreča niti ni bila tako velika: Kosija Ponomarev je bil obsojen samo na pol leta. Zaradi tega se je žrtev zelo vznemirila. Drugi kandidati so ga pričeli tolažiti:
— Nikar se tako ne vznemirjajte, mladi mož! Le zakaj bi ga naj obsodili na večjo kazen! Ali je poneveril denar? Ali je morda koga po službeni dolžnosti oklofutal?
Žrtev pravi:
— To je res. Razumem, da je to navadna stvar. Kljub temu pa mislim, da je pol leta premalo. V tem času se ne moreš niti prav obrniti v njegovi sobi.
Stanovalci mu pravijo:
— Morda vas bo še enkrat zabodel, ko pride iz zapora. Morda vas ho čisto ubil, ko vas bo videl v svoji sobi. Tedaj mu bodo kazen povečali. Morda ga bodo obsodili celo na poldrugo leto.
Žrtev odgovarja:
— Ne, prijatelj. Vidim, da sem zaman trpel. Naposled bi bilo še dobro, če bi se vrnil čez pol leta. Kaj pa, če pride prej? Če ga zajame amnestija in se vrne že jutri? Mar naj živim v neprestanem strahu?
Tako se žrtev sploh ni preselila v Kostjevo sobo.
2a dobro voljo
V	neki družbi je sedela operna pevka Mary Garden nasproti staremu industrialcu, ki ves večer ni odmaknil pogleda od globokega izreza njene obleke. Končno ga je vprašala, kaj ga tako zanima. Odgovoril je: »Ves čas premišljam, kaj neki drži vašo obleko, da vam ne zdrkne s telesa.«
»Dvoje stvari,* je odvrnila pevka, »moja dostojnost in vaša leta.*
Milostljiva gospa je naročila radijskega tehnika, da bi popravil njen televizor. Mož je pripravil svoje o-rodje. »Torej, kaj mu pa manjka?* je vprašal z najboljšo voljo, da pomaga.
»Predvsem,* je odvrnila dama, »je spored več kot zanič.*
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nale — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže
—	11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi	—	12.40	Deželna poročila	— 13.05	Opoldanski koncert	—	14.00	Objave — 14.55	Posebej	za	vas — 16.00
Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 26. 2.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 12.45 Smučarske tekme v Schwatzu — 13.25 Deželna poročila —- 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika — 16.00 Aktualna reportaža — 18.00 Kulturni razgledi	—	18.25	Kjer pojejo, tam	ostanemo	—	19.10 Odmev
časa	—	20.15	Zimski večer, pripovedka	—	20.45 Nemški
rekviem od Brahmsa.
Nedelja, 27. 2.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kdo je storilec — 21.15 Meje in problemi.
Ponedeljek, 28. 2.: 8.15 Zločin in kazen, roman — 8.45 Ljudska glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.25 Za vas — za vse — 18.35 Mladinska oddaja
—	19.00 Glasbeno srečanje žensk — 20.15 Vsakdanji problemi — 20.30 Koroška lovska ura — 21w15 Operetni koncert.
Torek,	1.	3.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.30
Madžarske ljudske pesmi — 15.45 Iz kulturnega dela v deželi — 18.00 Četrt ure mestne uprave — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Med derviši in maharadži — 19.00 XY ve vse — 20.'15 Zastrta, slušna igra — 21.30 Pesem za lahko noč.
Sreda,	2.	3.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.15
Koroški visokošolski tedni — 15.45 O glasbeni vzgoji —
18.00	Krojač, ki je hotel potovati — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Pa-lestrina, glasbena legenda.
četrtek, 3. 3.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški pesniki — 18.00 Koroška deželna kulturna poročila — 18.05 In ljudje so tako prijazni — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20-15 Alpska lovska ura —
21.00	Zveneča alpska dežela.
Petek,	4.	3.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.15
Komorna	glasba —	15.45 Kulturno	ogledalo	—	18.00
Ljudska visoka šola v radiu — 18.35 Kaj provi industrija — 20.15 Vsaka reč ima dve strani — 21.00 Koncert celovškega komornega orkestra.
II. PROGRAM
Potočila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja i plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni
komentar — 22.10 Pregled po svetu.
Sobota, 26. 2.; 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Pariški ABC — 14.40 Tehnični razgledi — 15.20 Popevke o ljubezni — 16.00 Šport in glasba — 17.35 Za delovno ženo — 18.05 Poznane melodije — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 Velika šansa — 20.20 Avstrijska hitparada — 21.35 In sedaj mehki val.
Nedelja, 27. 2.: 8-15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 13.10 Za avtomobiliste — 14.20 Smučarske tekme v Schwatzu
—	15.40 Zločin in kazen, roman — 16.10 Ljudstvo in
domovina —	18.00 Mednarodna radijska univerza —
18.25	Nazaj v šolsko klop — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodija za nedeljski večer — 20.00 Nedeljski koncert iz Munchena.
Ponedeljek, 23. 2.: 8-10 Prosimo, prav prijazno — 13.30 Za prijatelja opere —- 14.35 Fant in dekle, ljudska glasba — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 2enska oddoja — 19.35 Orkestralni koncert — 21.10 Vladimir Vogel ob svoji 70-letnici.
Torek, 1. 3.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Športni zdravnik —
13.30	Pomembni orkestri — 14.35 Lirika Ernsta Randala
—	16.00 Esej v našem času — 16.15 Imeti in dati —
47.25	Znanje za vse — 17.40 Naloge instituta za Avstrijo
—	19.35 Poleti z nami — 20.30 Priljubljeni operetni pevci
—	21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 2. 3.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Sola branja — 15.45 Otroška ura — 16.00 Opis pokrajine — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.35 Halo, teenagerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Popravi, kar so drugi zakrivili.
četrtek, 3. 3.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Orkestralni koncert — 14.35 Ljudska glasba — 15.35 Avstrijski komponisti — 16.00 Poslednji raj — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 2enska oddaja — 18.45 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Jugoslaviji — 19.35 Zveneče platno — 20.00 Zveneči filmski magazin — 21.00 Kaj je za mladino v industrijski družbi.
OKNO
v svet — televizorje in vse električne naprave
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
le!. 0-42-36 281
Petek, 4. 3.: 8J10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Avstrijska snežna poročila — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Pojoča alpskb dežela — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Sola in dom — 18.45 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Ljubljani — 19.30 Baraka sreče, slušna igra
—	21.00 Iz nabiralnika za pritožbe.
Slovenske oddaje
Sobota, 26. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 27. 2.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 28. 2.; 14.15 Poročila, objave — Kaj smo pripravili — športni mozaik — Kaj pravite k temu —
18.00	Za našo vas.
Torek, 1. 3.: 14.15 Poročila, objave — Iz ljudstva za ljudstvo — Beremo za vas.
Sreda, 2. 3.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
četrtek, 3. 3: 14,15 Poročila, objave — Posfno doživetje.
Petek, 4. 3.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Cerkev in svet — Beremo za vas.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 -- 92,9 — 94,1 — 90,5 — «7,9 MHZ Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert —
19.05	Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba.
Sobota, 26. 2.; 8.05 Glosbena matineja — 9.25 Mladi glasbeniki — 10j15 Odlomki iz komičnih oper — 12.05 Kraška suita — 12.40 Kvintet in trio Vitala Ahačiča —
14.05	Z jugoslovanskimi pevci v italijanskih operah —
14.35	Voščila —	15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih
narodov — 17.35 Popevke tega tedna — 18.20 Studio Maribor —• 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni večer lahko glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino —
22.10	Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 27. 2.: 8.05 Veseli tobogan, otroška oddaja —
9.05	Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.45 Nedeljska reportaža —
12.05	Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 17.05 Znamenite arije, slavni pevci — 17.30 Ministrant, radijska igra — 18.00 Iz solistične glasbe — 20.00 Glasba ne pozna meja — 21.00 Glasba pripoveduje.
Ponedeljek, 28. 2.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Naš juke box — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Bachova suita št. 3 — 12.40 Ruske narodne pesmi — 14.05 Glasba Marijana Lipovška — 14.35 Voščila — 15.30 Stanko Premrl in Davorin Jenko v zborovskih pesmih — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.20 Signali — 18.45 Narava in človek — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana.
Torek, 1. 3.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz »štirih grobijanov" — 12.05 Slavni virtuozi — 12.40 Ansambel Frenka Jankoviča in trio Avgusta Stanka — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje —
17.05	Koncert po željah poslušalcev — 18.20 PORL in ansambel Mojmira Sepeta — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 20.00 Koncert zbora primorskih študnefov »Vinko Vodopivec’ — 20.20 Primer Mihael Zazmerom, radijska igra.
Sreda, 2. 3.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.15 Pianistka Zlata Feller iz Sarajeva — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Prizori iz opere »Acis in Galathea" — 12.40 Slovenske narodne — 14.35 Voščila — 15.30 Pihalna glasba — 17.05 Nacionalne smeri v glasbi — 18.15 Iz radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Evgenij Onjegin, opera.
Četrtek, 3. 3.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Bremenski mestni godoi — 9.40 Novi in stari znanci — 10.15 Z našimi pevci v italijanskih operah — 12.05 Od Sibe-liusa do Griega — 12.40 Na kmečki peči — 14.05 Chopin na baletnem odru — 14.35 Otroci so pripravili koncert — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori —
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer.
Petek, 4. 3.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 V Istrskem načinu — 10.35 Novost na knjižni potici — 12.05 Iz oper Umberta Giordana — 12.40 Iz narodne zakladnice — 14.35 Francoske in baskovske pesmi — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.20 Zabavni orkester RTV Beograd — 18.45 Kulturni globus — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled —
20.30	Iz sodobne slovenske zborovske ustvarjalnosti — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Sobota, 26. 2.; 9.55 Svetovno prvenstvo v smučanju v Oslu — 17.03 Knjižni kotiček — 17.35 Družina Leitner —
18.05	Veselje z glasbo —	18.40 Kaj Vidimo novega	—
19.30	Cas v sliki	—	20.10	Zapravljivec, ljudska	igra	—
22.10	Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju na ledu v Davosu — 22.55 Sedem dni časovnih dogajanj.
Nedelja, 27. 2. 10.25 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju na ledu v Davosu — 16.15 Plesno prvenstvo v Munchenu — 17.25 Svet mladine — 17.50 Film zate —
18.25	šah za vse — 19.00 Ob oknu — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Ostanek je molk, film.
Ponedeljek, 28.	2.:	18.35	Tečaj francoščine —	19.00	V
zadnjem trenutku	—	19.30	Čas v sliki — 20.15	Maigref
in zločin na ladji — 2(1.05 športno omizje.
Torek, 1. 3.: 10.55 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju na ledu v Davosu — 18.35 Tečaj angleščine — 19.30 Cas v sliki — 20,15 Čevljar, opera — 21.10 Prometni razgledi — 22.20 Razdelitev nagrad v Davosu.
Sreda, 2. 3.: 11.03 Maigret In zločin na ladji — 12.00 športno omizje — 17.03 Listamo po slikanici — 17.25 Pit in Petra — 17.35 Mala športna abeceda — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Tudi v starosti zdravi — 20.45 Mati najdenčka — 22.00 Podobe iz Avstrije.
Četrtek,	3. 3.:	11.03 Ameriš-ke	literarne	revije —	12.00
Kaj lahko postanem — 18.35 Tečaj angleščine — 19.CO športni kalejdoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prenos iz gledališča — 22.05 Otvoritev svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v Ljubljani in Zagrebu.
Petek, 4. 3.: 12.55 Podobe iz Avstrije — 16.00 Svetovno prvenstvo	v hokeju na ledu v	Ljubljani	in Zagrebu —
18.35	Potovanje po Pirenejih — 19.00 Trg ob koncu tedna
—	19.30	Cas v	sliki — 20.15	Ob oknu	— 20.45	Dekle
z mačjimi očmi, kriminalka.
RADIO TRST
Sobota, 26. 2.: 12.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan —	16.30	Zgodbe druge	svetovne	vojne —	17.30
Jutrišnji solisti — 19.15 Družinski obzornik — 20.35 leden v Italiji — 20.45 Vokalni kvintet Niko Štritof — 21.30 Vabilo na ples.
Nedelja, 27. 2.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 15.00 Sanremo 1966 — 15.30 Blizu in težko — 17.45 Glasba tržaških skladateljev — 19.00 Dve sto let valčkov — 19.15 Nedeljski vestnik — 20.30 Iz slovenske folklore.
Ponedeljek, 28. 2.: 12.15 Brali smo za vas — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Francoske simfonične skladbe
—	19.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti —
21.00	La baronessa stramba, operna enodejanka.
Torek, 1. 3.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Javni koncerti Radia Trst —-
19.00	Plošče za vas — 21.00 Pregled slovenske dramatike. Sreda, 2. 3.: 12,15 Pomenek $ poslušalkami — 18.00 Ne
vse, toda o vsem — 18.30 Klavirska glasba — 19.15 Higiena in zdravje — 19.30 Moški pevski zbor iz Celja —
20.35	Kulturnfi odmevi — 21.00 Simfonični koncert, četrtek, 3. 3.: 12.i15 Znanost in tehnika — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Klasiki moderne glasbe —
19.10	Pisani balončki — 21.00 Federicova smrt, radijska drama — 22.45 Slovenski solisti.
Petek, 4. 3.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 No vse, toda o vsem — 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja — 19.00 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe — 22.00 Zgodovina sodobnih političnih strank.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik; Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tkka Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124.
iiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiisiiiiniiiiiiiiisiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ta teden vam priporočamo:
Iz zbirke »Sto romanov"
V zbirki „Sto romanov” bodo tekom let izšla najbolj znana dela svetovne književnosti. Trenutno so na zalogi naslednja dela;
Q Ivan A. Gončarov: OBLOMOV, eden najpomembnejših romanov ruske
literature, 564 sir., br. 25 šil.
Q Oscar Wilde: SLIKA DORINA GRAYA, roman o idealnem liku človeka,
264 sir., br. 25 šil.
£ Thomas Wolfe: OZRI SE PROTI DOMU, ANGEL, roman malega ameriškega
mesta, dve knjigi skupaj 712 str., br. 50 šil. £ Nikolaj V. Gogolj; MRTVE DUŠE, roman iz časov caristične Rusije,
316 str., br. 25 šil.
Bi Jean-Paul Sartre: GNUS, roman sodobnega francoskega pisatelja,
248 str., br. 25 šil.
W John Steinbeck: VZHODNO OD RAJA, roman ameriškega Nobelovega
nagrajenca, dve knjigi skupaj 824 str., br. 50 šil. B9 Andre Gide: VATIKANSKE JEČE, ironičen roman na meji med verjetnim
in neverjetnim, 288 str., br. 25 šil.
B Virginia Woolf: GOSPA DALLOWAY, roman obtožbe vojnega nasilja,
220 str., br. 25 šil.
Lev N. Tolstoj: VSTAJENJE, v vse svetovne jezike preveden roman
ruskega pisatelja, dve knjigi skupaj 552 str., br. 50 šil. Jack London: MARTIN EDEN, avtobiografski roman o vzponu in razočaranju
pisatelja, 464 str., br. 25 šil.
H Albert Camus: TUJEC — KUGA, dva romana francoskega Nobelovega
nagrajenca, 352 str., br. 25 šil.
Za dijake In Študente Izjemna cena 20 šilingov za knjigo.
Knjige lahko naročite tudi po poiti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga", Wuifengassek*p
Razpored felsem
na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu
O letošnjem svetovnem in evropskem prvenstvu v hokeju na ledu, ki se bo v času od 3. do 13. marca odvijalo na treh prizoriščih (skupina A v Ljubljani, skupina B v Zagrebu in skupina C na Jesenicah) v J ugoslaviji, smo v našem listu že obširno poročali. Povedali smo tudi že, da vlada za prireditev izredno zanimanje v široki mednarodni javnosti, tako da so vstopnice za posamezne tekme (razumljivo predvsem za srečanja hokejskih »velesil*) več ali manj razprodane, pa tudi za vse ostale igre je predprodaja vstopnic v polnem teku.
Hokej na ledu ima posebno pri nas na Koroškem mnogo ljubiteljev in je torej razumljivo, da se bomo Korošci svetovnega prvenstva udeležili v častnem številu — vsaj kot gledalci. Ker pa si tudi najbolj navdušeni »hokejist* ne bo mogel ogledati vseh tekem, si ho po možnosti izbral tista srečanja, ki ga najbolj zanimajo. V ta namen objavljamo v današnji številki točen razpored tekem za prvo polovico prvenstva, drugi del razporeda pa bo sledil v prihodnji številki.
® 3. marca 1966:
SKUPINA A — LJUBLJANA
Sovjetska zveza — Poljska (ob 10. uri) Češkoslovaška — Vzh. Nemčija (13.30) Švedska — Finska (17.00)
Kanada — Amerika (20.30)
SKUPINA B — ZAGREB
Norveška — Velika Britanija (10.00) Švica — Romunija (13.00)
Zahodna Nemčija — Avstrija (16.00) Madžarska — Jugoslavija (19.00)
SKUPINA C — JESENICE Danska — Bolgarija (19.00)
$ 4. marca 1966:
SKUPINA A — LJUBLJANA
Dan počitka.
SKUPINA B — ZAGREB
Zahodna Nemčija — Romunija (10.00) Švica — Velika Britanija (13.00) Madžarska — Avstrija (16.00)
Norveška — Jugoslavija (19.00)
SKUPINA C — JESENICE Južna Afrika — Italija (19.00)
Q 5. marca 1966:
SKUPINA A — LJUBLJANA
Kanada — Poljska (10.00) Češkoslovaška — Finska (13.30) Švedska — Vzhodna Nemčija (17.00) Sovjetska zveza — Amerika (20.30)
SKUPINA B — ZAGREB
Dan počitka.
SKUPINA C — JESENICE Danska — Francija (19.00)
$ 6. marca 1966:
SKUPINA A — LJUBLJANA
Češkoslovaška — Poljska (10.00) Kanada — Finska (13.30)
Švedska Amerika (17.00)
Sovjetska zveza — Vzh. Nemčija (20.30)
SKUPINA B — ZAGREB
Norveška — Romunija (10.00) Madžarska — Velika Britanija (13.00) Švica — Avstrija (16.00)
Zahodna Nemčija — Jugoslavija (19.00)
SKUPINA C — JESENICE Bolgarija — Južna Afrika (19.00)
Q 7. marca 1966:
SKUPINA A — LJUBLJANA
Dan počitka.
SKUPINA B — ZAGREB
Norveška — Avstrija (13.00)
Madžarska — Romunija (16.00)
Zah. Nemčija — Velika Britanija (19.00)
SKUPINA C — JESENICE
Danska — Italija (9.30)
Švica — Jugoslavija (19.00) Tekma >*
skupine B.