Takole je bil v petek videti XIV. mednarodni spomladanski kmetijski sejem 100. - Foto: F. Perdan • Leto XXVIII. Številka 29 Ust; v Kranju z druge plati. Siovenijaavto je imel na sejmu okrog 200 osebnih avtomobilov. Do nedelje so jih prodali že prek ystanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka •n Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 15. 4. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredab in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Novost na letošnjem sejmu v prihodnje še več naporov za razvoj specializiranih sejmov kot je letošnji XIV. mednarodni spomladanski kmetijski sejem v Kranju - Ze prvi dan velik obisk V petek dopoldne je član republiškega izvršnega sveta in predsednik komiteja za tržišče in cene Štefan Korošec odprl v Kranju XIV. mednarodni spomladanski kmetijski sejem. Tradicionalna prireditev, za katero bi lahko rekli, da je letos bogatejša in kvalitetnejša od vseh dosedanjih, je že prvi dan privabila !ePo število obiskovalcev. Čeprav sejem ni le ozko in izključno kmetijski, ^aJ je na njem tudi bogata izbira drugega blaga, je bilo med obiskovalci prvega sejemskega dne kar precej kmetovalcev. Štefan Korošec je v otvoritvenem govoru ugotovil, da Jugoslavija po Podatkih unije mednarodnih sejmov spada med dežele, ki imajo zelo razvito sejemsko ^aktivnost, saj imamo danes v državi okrog 60 sejemskih Prireditev. Poudaril je, da je treba v Prihodnje še več naporov za razvoj specializiranih sejmov kot je sedanji kranjski. Nazadnje pa je izrazil prepričanje, da bodo tako razstavljavca kot obiskovalci zadovoljni z letošnjo prireditvijo, ki je tako po lzoiri kot po obsegu zelo bogata. Tudi površen obiskovalec letoš-nJega sejma se bo strinjal, da je SeJem tokrat vseeno malo drugačen °d dosedanjih na pogled več ali manj enakih prireditev. Toliko raz- stavnega prostora doslej še ni zasedla nobena spomladanska sejemska prireditev. Morda bo kdo menil, da tudi letošnji sejem po izbiri ni kaj dosti drugačen od prejšnjih. Res je, da je v naslovu spomladanskega sejma dan poudarek kmetijstvu in res je, da obiskovalec poleg kmetijskih strojev in tovrstne mehanizacije lahko izbira še med številnimi drugimi izdelki, od katerih nimajo nekateri niti posredne zveze s kmetijstvom. Vendar brez tega najbrž sejem ne bi bila prireditev v pravem pomenu besede. Pozornejši kmetovalec ' pa se bo lahko prepričal, da je sejem v svoji ozki specializaciji letos vseeno kvalitetnejši in pomeni korak naprej od dosedanjih, predvsem pa od prvih začetkov. Večina sicer ne bo mogla kupiti vsega, kar je razstavljeno in kar je tudi naprodaj. Vendar je nekaj vredna tudi praktična razstava kmetijske mehanizacije; tudi zato, da se lahko vsakdo sam prepriča, da tako tehnika kot sodobnejši načini in prijemi kmetovanja in obdelovanja zemlje danes enakovredno sledijo tehnološkim in. tehničnim napredkom drugih panog gospodarstva. Druga posebnost oziroma novost pa so predavanja. Včeraj dopoldne je bilo na primer v hali B na sejmu predavanje o prevetravanju in presuševanju sena, v nedeljo bo predavanje o boleznih in škodljivcih ter zatiranju le-teh na sadnem drevju, zelenjadnicah in okrasnih rastlinah. Dan prej (torej v soboto, 19. aprila, dopoldne) pa bo predavanje o tehnoloških dosežkih pri spravilu sena. Vsa predavanja so spremljana tudi s filmi in diapozitivi. A. Žalar Peter Štefančič V Planici letos slavili Avstrijci Štefan Korošec, član republiškega izvršnega sveta in predsednik komiteja za tržišče in cene Planica — Letošnji praznik Planice sredi aprila — tako pozno v dolini pod Poncami ' še ni bilo mednarodne prireditve v skokih — se je končal z velikim uspehom avstrijskih skakalcev, ki so tako v Planici dokazali, da so bili letos najmočnejša ekipa na svetu. Prvi dan je bilo na sporedu tekmovanje za Pokal Kongsberg, ki je bilo nekoliko okrnjeno, saj so manjkali Francozi pa tudi Švicarji so prišli nepopolni (samo dva tekmovalca) tako, da niso mogli ekipno poseči v borbo. Veliki favoriti Avstrijci so zanesljivo zmagali med člani, medtem ko je bila borba za drugo mesto večja. Doma- činom je tokrat uspelo premagati večne rivale Zahodne Nemce. V mladinski konkurenci pa so naši .mlad: skakalci zabeležili zmago, ker se avstrijski ekipi ni štel rezultat zmagovalca Innauerja. V posamični konkurenci je kar dvakrat zmagal 17r letni Toni Innauer. Zanimivo je, da je pri članih zmagal z večjo prednostjo kot pri mladincih. Naši skakalci so dobro skakali, še boljši uspeh pa bi dosegli, če Kranjčan Norčič pri dolžini 126 m ne bi padel. Na sobotni prireditvi je bil med našimi najboljši Janez Loštrek, ki je s tretjim mestom dosegel tudi svoj največji uspeh. Zelo soliden pa je bil tudi Štefančič, ki v Planici praktično nikoli ne razočara. Na startu se je pojavil tudi Marjan Mesec, ki je bil 12., oz. četrti najbolje uvrščeni Jugoslovan. Čeprav letos zaradi šolanja ni treniral z reprezentanco niti enkrat, je ponovno opozoril, da je tre- Štafeta v Črni gori Štafeta mladosti s pozdravi predsedniku Titu je v nedeljo popoldne prispela v Črno goro. Črn ogorskim mladincem so jo na mostu pri Grudi predali tovariši iz dubrovniške občine. Spomin na heroja Ob 60-letnici rojstva narodnega heroja Dušana Kvedra-Tomaža je bila v nedeljo slovesna seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj. Slovesnosti so se udeležili tudi pokojnikovi sorodniki, od družbenopolitičnih predstavnikov pa med drugimi predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj, predsednik RK SZDL Mitja Ribičič in članica sveta federacije Lidija Šentjurc. Na hiši, kjer je Dušan K veder preživel mladost, so odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik je bil Mitja Ribičič. Bijedić v Kijevu Danes bo predsednik zvezne skupščine Djemal Bijedić sklenil dvodnevni obisk v ukrajinski prestolnici Kijevu. V tem času se je pogovarjal s predstavniki kijevske vlade in obiskal tovarni elektronskih in računalniških naprav. Pred tem se je Bijedić mudil v Moskvi, kjer je imel uradne pogovore z najvišjimi predstavniki Sovjetske zveze. Članek Staneta Dolanca Sekretar IK predsedstva C K ZKJ Stane Dolanc je ob 30-letnici zmage nad fašizmom za glasilo KP Češkoslovaške Rude Pravo napisal članek p boju za svobodo in revolucionarno socialistično preobrazbo Jugoslavije. V članku je zapisano, da je KPJ na čelu s tovarišem Titom že pred vojno zrasla v enotno in močno revolucionarno organizacijo. Bila je edina politična sila, ki je po fašistični okupaciji Jugoslavije ohranila enotnost, ostala z ljudstvom in bila pripravljena organizirati in voditi boj proti fašističnim zavojevalcem. Ko je Rdeča armada septembra 1944 prodrla do meja Jugoslavije, je imela NOV v svoji sestavi 50 divizij z več kot 400.000 dobro oboroženih borcev, ki so nadzorovali velikanski prostor jugoslovanskega ozemlja. Manjši izvoz Jugoslovanski izvoz, ki bi se moral letos povečati za 10 odstotkov, se je doslej za 9 odstotkov zmanjšal. To je povedal predsednik koordinacijskega odbora za gospodarsko sodelovanje s tujino dr. Boris Zidanic na seminarju, ki ga je pripravila gospodarska zbornica Jugoslavije. Na zmanjšanje izvoza so vplivala predvsem notranja gospodarska gibanja. Učinkovitejše izobraževanje Na dvodnevnem posvetu direktorjev delavskih univerz, ki ga je v Celju organizirala zveza delavskih univerz Slovenije, je beseda tekla o položaju izobraževanja odraslih, o tem kakšna so izhodišča delavskih univerz v sedanjih integracijskih gibanjih na področju vzgoje in izobraževanja ter kako se uveljavlja izobraževanje zaposlenih v oblikovanju reforme vzgojnoizobra-ževalnega sistema. Prireditve ob dnevu železničarjev Konec preteklega tedna so se v Mariboru začele prireditve ob dnevu železničarjev in 30. obletnici osvoboditve. V prostorih mariborske železniške postaje so odprli razstavo slikarskih del — železničarjev amaterjev. V domu JLA pa so železničarjem za desetletno oziroma dvajsetletno d"lo pri železnici podari li odličja in priznanja. Gradnikova brigada je praznovala Preteklo soboto so se v veliki vojašnici »Srečka Kosovela« v Vipavi pri Ajdovščini zbrali borci Gradnikove brigade, da bi skupaj z vojaki JLA, ki tukaj služijo kadrovski rok in katerih enota se imenuje po njihovi III. slovenski narodnoosvobodilni udarni brigadi »Ivan Gradnik«, slovesno proslavili 30-obletnico osvoboditve. Prišli so iz vseh krajev Slovenije in srečanje je bilo veselo in prisrčno kot vedno, mladi gradnikovci in njihovi komandanti pa so jih pozdravili, počastili in pogostili tako kot se za slavne vzornike spodobi. Gradnikova brigada je nastala iz enot severno-primorskega odreda. Prve večje borbe je vodila z Italijani v gornji Soški dolini in prvi večji boj z Nemci na Stolu. Njihova borbena pot jih je vodila domala po celi Sloveniji. Na Gorenjskem so pomembni njihovi boji na Pokljuki in Jelovici. 1. maja 1944 je brigada osvobodila Gornji Bohinj in izvedla napad na Bled. Takrat so borci Gradnikove brigade svojo bojno zastavo ponesli kot prvi partizani na vrh Triglava. Od tu so se vrnili na Cerkljansko in Tolminsko in izvedli slovit napad na progo v Baski grapi, ki je povezovala srednjo Evropo s Trstom in jo tako za dalj časa onesposobili. Hude borbe so imeli tudi po Notranjskem, Dolenjskem, največ pa seveda na Primorskem. Po Gorenjskem so razbijali kar po vrsti bele in nemške postojanke v Poljanski in Selški dolini. Osvobodili so Železnike, potem pa odšli na dolgo zadnjo pot preko Vipavske doline in Krasa do Doberdoba in 1. maja 1945 razvili svojo zastavo v Tržiču pri Trstu. V soboto jih je Vipava pričakala vsa zelena in- cvetoča, prav takšna, kakršno so jo v vseh dneh borbe imeli v mislih in željah; to je bila njihova obljubljena dežela. Tu so si po borbah celili rane in nabirali novih moči za nove borbe. Tu so jih Vipavci pričakali vedno odprtih rok in src. Zato še danes radi prihajajo v to svojo deželo pomladi in nova generacija gradnikovcev je vedno vesela svojih velikih vzorov. D. D. Priprave na proslavo 30-letnice osvoboditve Begunj V četrtek, 3. aprila, je bila skupna seja komisije za program in komisije za propagando, ki delujeta pri pripravljalnem odboru občinske konference SZDL Radovljica za organizacijo osrednje gorenjske proslave ob 30. obletnici osvoboditve. Osrednja proslava bo v Begunjah, kjer se bodo slovesnosti začele že 2. julija zvečer, ko bodo na prireditvenem prostoru v Krpinu nastopile folklorne skupine. 3. julija zvečer bo koncert domače- Sindikalni seminar 8. kongres slovenskih sindikatov je naložil sindikalnim organizacijam pomembno nalogo, da razvijajo in uresničujejo samoupravljanje, delegatski sistem in zagotavljajo pogoje za vpliv neposrednega proizvajalca za vsa družbena dogajanja. Usposabljanje sindikalnih delavcev je pogoj za uresničevanje teh ciljev. Zaradi teh nalog pripravlja občinski sindikalni svet Kranj dvodnevni seminar za vodstva osnovnih organizacij v občini. Celoten program seminarja je grajen na aktivnem sodelovanju vseh udeležencev. Predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij, ki so vabljeni na seminar, bodo dobili vnaprej gradivo za teme, ki jih bodo poslušali v obliki predavanj na seminarju. Predlagane rešitve bodo potem skupaj obravnavali vsi udeleženci seminarja in jih dopolnili. Seminar se bo začel 16. aprila v hotelu Stane Žagar v Bohinju. Med drugim bodo na seminarju govorili o temeljnih nalogah sindikalnih organizacij pri gospodarski stabilizaciji, ključnih problemih kranjskega gospodarstva, razvijanju samoupravljanja, organiziranosti sindikatov v občini in o akcijskem programu občinskega sindikalnega sveta Kranj. -lb Popis članstva Aprila bo občinska konferenca ZSMS v Kranju izvedla popis članstva. Za to akcijo bo imenovala poseben štab, ki bo delo vodil politično in organizacijsko. Za popisovalce pa bo OK pripravila poseben seminar. Podobna akcija bo potekala tudi v drugih gorenjskih občinah. O tem so se dogovorili na zadnji seji medobčinskega sveta gorenjskih občinskih konferenc ZSMS v Kranju. Na tej seji so obravnavali nekatera kadrovska vprašanja v zvezi z gorenjskimi predstavniki v komisijah, ki delujejo pri republiški konferenci mladine. Beseda je tekla tudi o programu dela sveta do konca letošnjega leta. -lb ga ansambla bratov Avsenik, 4. julija dopoldne pa bo glavna proslava. Že zgodaj dopoldne bodo pripadniki teritorialnih enot prikazali napad Kokrškega odreda na Begunje. Glavna slovesnost se bo začela v Krpinu okrog 10. ure. Na njej bodo v kulturnem programu nastopili Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, znani slovenski dramski in operni umetniki, recitatorska skupina iz Radovljice ter godbi na pihala iz Gorij in Lesc. Po programu bodo organizatorji poskrbeli za ples in razvedrilo. V soboto, 5. julija, se bodo s celovečernim nastopom predstavili mladi iz radovljiške občine in vojaki iz garnizije Bihinjska Bela. Na programu bodo pevske in recitatorske točke ter uprizoritev igre Mileta Klopčiča Mati. Igro in celotno prireditev pripravlja režiser Božo Šprajc, ki služi vojaški rok na Bohinjski Beli. Kulturni teden v Begunjah bodo 6. julija zaključili člani dramske sekcije DPD Svoboda Podnart z igro Partizanka Vera, ki jo bodo za to priliko posebej naštudirali. Tako začrtan program bodo dokončno potrdili še pred 1. majem. JR Izobraževanje V jeseniški Železarni so lani po programu izobraževanja ob delu izvedli 59 tečajev in seminarjev o preizkusnem znanju, 60 uvajalnih seminarjev, več tečajev in drugih oblik praktičnega poučevanja na delovnih mestih z izpitom ter poslali več slušateljev na tečaje izven železarne. Vseh teh oblik izobraževanja se je lani udeležilo 4810 delavcev, kar je 730 delavcev več kot prejšnje leto. V železarni si prizadevajo, da bi se še več delavcev vključilo v izobraževalne procese, zato bodo poskrbeli za modernejše oblike in racionalizacijo izobraževalne tehnologije. Obenem so v železarni zelo temeljito analizirali 21 delovnih mest. V minulem letu si je železarno ogledalo 7669 udeležencev. Železarna stalno skrbi za svoj kader tudi s tem, da vsako leto štipendira več dijakov na srednjih in študentov na visokih šolah. Lani BO imeli na poklicnih, višjih in visokih šolah 418 rednih štipendistov In 211 izrednih, skupaj torej 629. Skupno število štipendistov se je od prejšnjega leta povečalo za 71. Na srednjih, višjih in visokih šolah je lani diplomiralo 10 rednih in 29 izrednih štipendistov. I). S. Kranj Včeraj dopoldne je bila v Kranju sedma seja predsedstva skupščine gorenjskih občin. Razpravljali so o stališčih Gorenjske glede programa cestnega razvoja in o lokaciji hladilnic. Na dnevnem redu pa so bile tudi spremembe in dopolnitve osnutka statuta skupščine gorenjskih občin. Danes popoldne se bo na 45. redni seji sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Člani bodo razpravljali o pripravah na sejo občinske konference socialistične zveze in o nadomestnih volitvah v družbenopolitični zbor republiške skupščine. Razen tega bodo razpravljali še o osnutku sklepa o ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in o imenovanju glavnega in odgovornega urednika Glasa. A. 2. Radovljica V petek opoldne se je v Radovljici na 26. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Med pomembnejšimi vprašanji, ki jih je obravnaval, je bila razprava o poročilih komisij za ugotavljanje posledic neurja. M inuli teden v torek je namreč izvršni svet na izredni seji imenoval komisija ki so si do petka ogledale poplavljena in prizadeta območja v občini zaradi deževja. Na petkovi seji pa so na podlagi poročil razpravljali o možnostih za odpravo in zagotovitvi pomoči za povračilo škode. Izvršni svet je nadalje razpravljal tudi o regresiranju umetnih gnojil in o delu inšpekcije za javni red m mir. Poleg tega so bili na dnevnem redu še poročilo o delu postaje milice v Radovljici v minulem letu, razprava o premoženjsko pravnih zadevah in o zadevah s področja urbanizma in gradbeništva ter komunale in razprava o ope-rativnem planu politike cen za letos. A. Z. Tržič Komite občjnske konference ZKS Tržič je oblikoval odbor, ki bo skrbel za proslavljanje 50. obletnice tiskane partijske besede, glasila Komunist. V Tržiču bodo organizirali Teden komunista. V tem času se bodo zvrstile številn proslave, slovesni sprejemi v ZK in razgovori. Starejši komunisti bodo obiskali osnovne šole in namlajšim opisovali svoje revolucionarno delo, le-ti pa bod° o tem pisali naloge. V vseh osnovnih organizacijah bodo izbrali tudi poverjenike za glasilo Komunist. Računajo, da bodo Teden komunista organizirali začetku avgusta, ko praznuje Tržič občinski praznik. Včeraj se je v Tržiču sestala občinska konferenca SZDL in sprejela temeljne dokumente za novo organiziranost SZDL v občini. Člani konference so razpravljali o pravilih SZDL Tržič, potrdili predlog sklepa o oblikovanju, merilih in številu članov nove občinske konference ter sprejeli predlog noVMj članov za najvišje organe SZDL v občini. Na konferenci so potrdili tudi nova pravila o delovanju medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. . Tržiška občinska knjižnica je odprla pred nedavnim v novem naselju Bistrica izposojevalnico knjig, s čimer bodo imeli Tržičani še lažji dostop o° knjig. Kmalu pa namerava tržiška knjižničarska ustanova organizirati še p0' tujočo knjižnico. Da je v tržiški' občini za izposojo knjig veliko zanimanje, pove podatek, da si je lani 11.500 bralcev izposodilo kar 23.500 knjig. -j» Dobro obveščanje stvar vseh Pisali smo že, da je,bilo na začetku meseca na Bledu pod pokroviteljstvom predsednika republiške konference socialistične z,veze Slovenije Mitje Ribičiča in predsednika zveznega komiteja za informacije Muhameda Berberovića zvezno posvetovanje o medrepubliškem komuniciranju. Na posvetovanju so največ govorili o številčnem pomanjkanju informacij med posameznimi republikami. Predsednik zveznega komiteja Muhamed Berberovič je poudaril, da medsebojno spoznavanje med narodi in narodnostmi Jugoslavije ne more in ne sme biti le stvar tiska in RTV po republikah in pokrajinah, marveč vseh družbenih dejavnikov. Izrazil je tudi željo, da na prihod- njem podobnem srečanju ne bi toliko govorili o količini, ampak o kvaliteti informacij in sporočil. Prav tako izmenjava informacij ne bi smela biti nekakšno naklju^n° opravilo urednikov, pač pa sestavi]1 del uredniške politike posamezni" sredstev obveščanja. Prvi korak temu je okrepitev in razširitev dop>s' niške mreže v drugih republikah • pokrajinah. Razumljivo pa je< pravočasna oziroma učinkovita 1 kvalitetna informacija v najŠirJe pomenu besede tudi ni poceni. "a širitev dopisniške mreže je nedvoni no oblika, ki terja dodatna sredstvi Vendar kvaliteta in razvoj na tem področju gledano z materialne pl*-' ne bi smela biti zgolj skrb uredništev, je bilo rečeno na blejskem P0' svetovanju. A. Z. Kandidati za republiška priznanja OF V sredo se bosta v Ljubljani na skupni seji sestala predsedstvo in izvršni odbor republiške konference socialistične zveze. Razpravljala bosta o predlogih za letošnja republiška priznanja OF. Med 40 predlogi za letošnja priznanja OF iz vse Slovenije so tudi trije z Gorenjske. Tako je predlagan Franc Kono-belj-Slovenko, upokojenec z Jesenic. Že pred vojno je bil član naprednega društva Sokol, takoj po okupaciji pa je začel zbirati orožje, nato pa je odšel v partizane. Po vojni je nadaljeval s svojo politično dejavnostjo v raznih organizacijah. Drugi kandidat je Jože Šubic iz Škofje Loke, ki je bil po zlomu Jugoslavije ujet in odpeljan v ujetniško taborišče na Sabcu, od koder je pobegnil in odšel v partizane. Ves čas po vojni je bil aktiven družbenopolitični delavec, zdaj pa je predsednik občinske konference SZDL Skofja Loka. I/, radovljiške občine pa je predlagana za letošnje republiško priznanje OF Vlasta Vidic iz vasi Kam-nje. 1943. leta je postala sekretarka socialistične mladine na vasi, leto kasneje ba se je morala umakniti ilegalo. Se zdaj je aktivna družbenopolitična delavka. ... Žirija za podeljevanje letošnji" republiških priznanj OF predlaga, da bi letos ob 30. obletnici osvobodit« podelili v republiki izjemoma 40 P1"1' znanj OF. A. Z- Spominska svečanost na Okroglem Po programu prireditev ob letosnj1 30. obletnici osvoboditve Jugoslavije, ki ga je izdelal in potrdil koordinacijski odbor za proslave in pi'1'1", ditve ob 30-letnici osvoboditve Kranju, bo v nedeljo, 20. aprila, * kranjski občini druga večja sponu'1' ska svečanost. Prva spominska svečanost, na kateri je govoril sekret« komiteja občinske konference , Kranj Henrik Peternelj, je bila pm nedavnim na Planici. V nedeljo ^ enaka svečanost ob 33-letnici bon' v okrogelski jami ha Okroglem. A. Z. Se dve specializirani konferenci Občinska konferenca ZSMS Kranj bo ta mesec zaključila postopek reorganiziranja mladinske organizacije v občini. S tem bo dokončno uskladila organiziranost s sklepi in dogovori 9. kongresa slovenske mladine. Konferenci mladih delavcev, konferenci mladih v izobraževanju in konferenci mladih v krajevnih skupnostih se bosta že aprila pridružili: konferenca mladih, ki delajo v specializiranih mladinskih organizacijah (taborniki, občinska zveza za telesno kulturo, počitniška zveza, gasilska zveza, planinci, društvo prijateljev mladine, ZKPO in še nekatere druge) in konferenca mladih V kmetijstvu. Pripravljalna odbora že delujeta in pripravljata predloge poslovnika, programske usmeritve in akcijskih programov. Novi konferenci bosta >kupaj tistimi, ki že deluje.)0' vključili v delo ZSMS vso mladino, kranjski občini, ne glede na tO W dela, živi ali se uči. -1° Sindikat o subvenciji stanarin Pri občinskem sindikalnem svfi* na Jesenicah so se ob predviden0, povečanju stanarin zavzeli za sU. vencije stanarin. Po temeljito ^ -ij lani analizi bodo upravičenci dof subvencijo iz solidarnostnega ^ novanjskega sklada. Zavedajo se. je povišanje stanarin nujno, velv*. ob tem poudarjajo, da bodo pri te 0 nujno morali pomagati gociaj' šibkim družinam. I )< ,s stolpec za upokojence ~"~e>v~ ~- -----— V sredo se bodo sestali vsi zbori škofjeloške občinske skupščine. Obravnavali bodo predlog družbenega plana razvoja občine za leto 1975, poročilo o delu izvršnega sveta občinske skupščine za leto 1974, poročilo Geološkega zavoda Ljubljana o pripravah na izgradnjo rudnika urana Žirovski vrh, poročilo pravosodnih organov in organov javne varnosti, predlog dogovora o politiki stanarin v letu 1975 in predlog dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine. Po skupni seji vseh zborov pa se bosta sestala zbor združenega dela in zbor krajevne skupnosti. Na tej seji bodo obravnavali predlog odloka o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in predlog pravilnika o osnovah in merilih za razdeljevanje združenih sredstev namenjenih za financiranje nekaterih Potreb krajevnih skupnosti v letu 1975. V poročilu o pripravah na izgradnjo rudnika Urana Žirovski vrh bo podan celoten investicijski načrt, ki vključuje tudi gradnjo stanovanj za delavce in to 250 družinskih stanovanj in samski dom s 150 posteljami. V'program pa ni vključena gradnja dodatnih infrastrukturnih objektov kot so cesta Skofja Loka-Gorenja vas, gradnja šole, vrtcev, kulturnih domov in podobnih. V poročilu je navedeno, da bi vključenje infrastrukturnih objektov v investicijski program kršilo načelo ekonomičnosti poslovanja rudnika, česar pa investitorja - Geološki zavod Ljubljana in Savske elektrarne - ne moreta prevzeti. Na seji bodo'delegati tudi odločali o pristopu k družbenemu ■ dogovoru o politiki stanarin v občini za leto 1975. Stanarine naj bi se povečale za 25 odstotkov, in sicer od 1. aprila naprej. -lb v vrtcin m jasiin Na zadnji seji obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti so razpravljali o predlogu za povišanje oskrbnin v jaslih in vrtcih. V enakem odstotku naj bi se povečali tudi prispevki staršev za varstvo v oddelkih podaljšanega bivanja otrok v šolah. Delegati so se s predlogom podražitve in predlogom za regresiranje ^oskrbnin strinjali, končno besedo pa bo imel občinski izvršni svet, ki mora dati soglasje za povišanje. Oskrbnine so se zadnjič povečale aprila lani, in to v precejšnji meri. Za ponoven dvig cen se je skupščina izobraževalne skupnosti odločila zaradi podražitev in večjih stroškov oskrbe. Po prvotnem predlogu naj bi vsi starši plačevali polno ceno, vendar so delegati že na prejšnji seji skupščine menili, da to ne bi bilo v skladu s sprejetim programom socialne politike v občini, ker bi bili prizadeti predvsem starši z več otroki in nižjimi osebnimi dohodki. Stroškovna cena varstva dojenčka v jaslih znaša 850 dinarjev in za predšolskega otroka 500 dinarjev. Navedena cena velja za 22 oziroma 23 oskrbnih dni. Varstvo ob sobotah se plačuje posebej, in sicer za predšolskega otroka 25 dinarjev in za dojenčka 40 dinarjev. Regresi izobraževalne skupnosti oziroma prispevki staršev pa bodo še naprej odvisni od dohodka na družinskega člana. Skupščina izobraževalne skupnosti je predlagala naslednjo lestvico prispevkov. Zakaj prekinitve dela? Razmišljanje ob dogodkih v nekaterih škofjeloških gospodarskih organizacijah (n ^fe(^ naJbolj »vročimi« temami, ki zadnje dni zaposlujejo glave in \Predvsem) jezike Ločanov, so nedvomno nedavne prekinitve dela Ap°djetju Jelovica, v Kmetijski zadrugi Skofja Loka in v tovarni Pma Ziri. Stavka je bila in bo vedno privlačen predmet razgovorov, osti v naših razmerah, ko spričo oblasti delavskega razreda ne bi weli vedeti zanjo. Teoretično, seveda. A teorija je eno, praksa pa e^aJ drugega. Uradno smo vsi, od »generalnega« do čistilke, od predsednika do kurirja, delavci. Delavci s pravicami in dolžnostmi, enaki Pred zakonom in enaki kar zadeva izražanje svojih stališč in predlogov. Toda ali res? Nisem še slišal, da bi katerikoli direktor v kateremkoli koncu Jugoslavije kdajkoli stavkal, stavkal zato, ker ni znal na ustreznejši, bolj primeren in logičen način izraziti ali pred podrejenimi kolegi izpričati določenih pogledov, mnenj, ugotovitev. Res so Jy\ že nekaj odstavili, zamenjali, odslovili in napodili — ampak da bi kd° stavkat?! In prav v tem grmu tiči zajec. Prav tu velja iskati odgovor na do-sunrat nerazčiščeno vprašanje, zakaj stavke v socialistični samoupravni družbi niso primerljive s stavkami v Italiji, v Franciji, v Ame-Mi - m zakaj jim rečemo prekinitve dela. Izraz ni zgolj politično-nngvisticna pogruntavščina, ki naj bi omilila problematičnost dogajanj, marveč poskus ponazoritve stvarne, vsebinske razlike med »klasičnimi strajki« in yu-inačicami slednjih. In kaj je »klasični štrajk«? Je skrajna oblika uveljavljanja, zahtev proletariata, ponavadi zahtev po izboljšanju delovnih pogojev, po zvišanju mezd, po ustreznejšem razporejanju dobičkov. Ce odpovedo prošnje, če prizadevanja sindikata ne obrodijo sadov in če so zaman tudi ultimati, je stavka pač edina alternativa. V bistvu pomeni, da prizadeti niso videli več nobene legalne poti, ki bi peljala k zaželenim spremembam. Pri nas pa brez izjeme ugotavljamo ravno nasprotno. Ko bdgo-vorni priletijo skupaj-, ko se napotijo v »levji brlog«, med razburjeno }naso, koteč izluščiti vzrok njenega revolta, je »odkritje« zmeraj isto: Ramen spotike so bodisi nesporazum, pomanjkljiva obveščenost ali zgrešeno tolmačenje posameznih določil, bodisi napačne odločitve, sprejete ne da bi avtorji predlogov kolektivu zadosti nazorno pojasnili, fQ7 sprejema in kakšne utegrtejo biti posledice večinskega »za«. In naslednje, verjetno najneprijetnejše spoznanje: stavkajoči ponavadi nf/' ny slutijo, katere možnosti vplivanja na spremembe še imajo, saj Jlh niso seznanili z njimi. Zdaj bo nemara kak zagreti kadrovnik Prizadeto odkimal in vzkliknil, kako spodaj podpisani sploh ne azume, koliko truda in časa je vodstvo podjetja vložilo v prosvetlje-vanje zaposlenih, koliko sestankov so sklicali in koliko kilogramov Potiskanega papirja potrošili. Najbrž res. Ampak 90 odstotkov izrecnih in ciklostiranih besed je obravnavalo okvirna načela, resolucije ln napotila sindikatov, socialistične zveze in zveze komunistov, niso Pa ponujala jasne, preprosto oblikovane in zgoščene aplikacije občih smernic v konkretno življenje in ravnanje. Zagotovo boste težko našli st,'ugarja, monterja, tkalko ali šoferja, ki bi iz pol centimetra debelih niaterialov umel potegniti nedvoumne zaključke. Konec koncev tega ninče niti ne pričakuje. Prirojena pravniška logika je silno redek alent. Torej bi moral nekdo prevzeti vlogo tolmača in naravnost Povedati, da, recimo, »odločanje v najširšem krogu, v bazi« ne pomeni *}ič drugega kakor Janezovo in Mickino udeležbo pri sestavljanju lfdernega akta o razdeljevanju dohodkov in osebnih dohodkov ter da naJ se v razpratfi, ki bo sklicana jutri ali pojutrišnjem v prostorih ^'nze, kar odkrito »izkašljata«. Ni dovolj utrujati ljudi z rafali puhlih iraz in neštetokrat pogretih abstraktnih formulacij, izsiliti glasovanje niinio debate ters nato, čez mesec dni, stavkajoči množici zabrusiti obraz: »Tovariši, saj ste vendar sami izglasovali takšen dokument!« a In čemu prekinitve dela v Jelovici, v Alpini in v Kmetijski zadrugi *>*ofja Loka? H, ±Y Jelovici jo je izzvala stimulacija, izplačana članom skupnih ' uzo< medtem koje možje v obratu oken in vrat niso dobili. Kasnejša |j*M*liza družbeno-političjiUi organizacij je pokazala, da je tovarniški Jac,/,,,/, premalo usklajen in da ne ustreza — čeprav so ga delavci Potrdi!,(!). m- V KZje obrat Mlekarna beležil višek dohodka. Mlekarji so terjali hnT brezen delež, kot nagrado za doseženi uspeh, ostalim, posebno g etom, pa to ni bilo všeč, kajti »ugoden finančni rezultat jt plod ,J'fl'rnni/i prizadevanj zadružnikov«. In v Mlekarni so iz protesta pX*hnili delo. . Značilen /e primer A/pine. kjer so ravnokar pretresali novi pra-jl'"k o obračunavanju OD ter zbrali tudi že nekaj pripomb. Toda f^avcem se v mnogočem ni zdel dober in preden je kdorkoli utegnil '['■ i/i, da gre zgolj za osnutek, ki ga bo moč poljubno popraviti in 7°P0lniti, so ustavil, stroje. I UUZ*lj Dohodek na družinskega člana nad 1500 din od 1350-1500 din od 1200-1350 din od 1050-1200 din od 900-1050 din od 800- 900 din od 700- 800 din do 700 din Prispevek staršev za predšolske otroke za dojenčke 500 din 850 din 460 din 782 din 425 din 723 din 350 din 595 din 275 din 467 din 200 din 340 din 100 din 170 din 50 din 85 din Zaradi nižjih režijskih stroškov varstva učencev v osnovnih šolah je stroškovna cena v oddelkih podaljšanega bivanja 400 din mesečno, lestvica za regresiranje pa je naslednja: Dohodek na družinskega člana Prispevek staršev nad 1500 din od 1350-1500 din od 1200-1350 din od 1050-1200 din od 900-1050 din od 800- 900 din od 700- 800 din do 700 din 400 din 350 din 280 din 210 din 150 din 100 din 70 din Skupščina izobraževalne skupnosti je razpravljala tudi o predlogu lestvice za diferencirano plačevanje prehrane na celodnevni šoli. Stroški prehrane znašajo 300 dinarjev. Dohodek na družinskega člana Prispevek staršev 200 din 150 din 100 din 50 din nad 1400 din, od 1200-1400 din od 1000-1200 din od 800-1000 din ' do 800 din Lestvica velja samo za osnovno šolo Predoslje, ki je uvedla celodnevni pouk, in sicer za obdobje od 1. 2. do 30. 6. 1975. V Tržiču za boljše planiranje v krajevnih skupnostih V tržiški občini prispevajo vsako leto organizacije združenega dela 3 odstotke ' od ostanka dohodka v sklad za negospodarske investicije. Tako zbrana sredstva potrošijo v glavnem za odstranjevalce »najhujših občinskih komunalnih problemov, predvsem v krajevnih skupnostih. Iz letošnjega sklada negospodarskih investicij bodo v tržiški občini porabili za študije in načrte 519.992 dinarjev, za rekonstrukcije in modernizacije cest 2.529.000 dinarjev in za ostale investicije 1.001.000 dinarjev. Sem sodi predvsem sofinanciranje sekundarnega telefonskega voda v Bistrici, postavitev televizijskega pretvornika za drugi program v Kovorju in Tržiču in delno popravilo stare osnovne šole heroja Bračiča. Večina letošnjega denarja za popravila in modernizacijo cest je bila razdeljena že lani, ko je občinska skupščina izdala nekaterim krajevnim skupnostim garancije, da bo denar na voljo v letošnjem skladu za negospodarske investicije. Skupščina je bila ta zagotovila skoraj primorana izdati, saj se je pred leti obvezala, da bo krajevnim skupnostim »primaknila« za posamezne akcije toliko, kolikor znaša samoprispevek občanov. Skupščinski sklep je sicer okrepil zanimanje in pripravljenost ljudi za pomoč pri reševanju najhujših komunalnih, predvsem cestnih problemov, vendar ima takšen sklep tudi drugo plat — vnaprejšnje razporejanje denarja, ki ga še ni in omogočanje posredovanja drugje. Tako so na osnovi lanskih garancij letos dobile danar krajevne skupnosti Podljubelj, Sebenje, Ravne in Lom in ga je namensko za modernizacije in rekonstrukcije cest tako ostalo le še za sofinaciranje tržiške vpadne ceste in asfaltiranje Kosar-ske ulice in ceste do vzgojno varstvene ustanove na Gradu. Čeprav bi v Tržiču takšno prakso radi opustili, sklep o 50 odstotnem prispevku skupščine še vedno velja. Praksa se zato, sicer v manjšem obsegu, ponavlja. Na osnovi zahtev zborov občanov in delovnih ljudi so delegati zborov občinske skupščine na zadnjih sejah podprli izdajo garancij, da bo skupščina prihodnje leto zagotovila Jelendolu za asfaltiranje ceste 130.000 dinarjev, krajevni skupnosti Pristava pa 83.000 dinarjev, ker je enako vsoto že zbrala skupnost s samoprispevkom! Čeprav v Tržiču samoiniciativnosti krajevnih skupnosti ne želijo hromiti, se zavzemajo za bolj načrtno delo na tem področju in zagovarjajo oblikovanje vsaj petletnega načrta večjih akcij krajevnih skupnosti, kjer bo nujna pomoč skupščine oziroma sklada za .negospodarske investicije. Predvsem opozarjajo tudi na večjo disciplino, saj so lani na primer nekatere krajevne skupnosti potrošile več denarja, kot so ga imele. Skupščini ni preostalo drugega kot nastalo »izgubo« pokriti." To velja za Pristavo, kjer dosega primanjkljah 79.000 dinarjev, in za krajevno skupnost Kovor, kjer so lani potrošili 80.000 dinarjev več, kot so imeli v krajevni »blagajni«. O problematiki načrtovanja v krajevnih skupnostih in trošenju denarja v realnih okvirih bo razpravljala tudi konferenca SZDL in njene organizacije na terenu. J. Košnjek V NOVIH PROSTORIH Pred kratkim so imeli blejski upokojenci svojo letno društveno konferenco že v novem domu, ki so ga dobili v zameno za porušene prostore pri nekdanjem Park hotelu. O težavah v zvezi z novimi prostori je spregovoril predsednik društva Lovro Zupan. Poudaril je, da bo dejavnost društva upokojencev v novih prostorih šele zdaj zaživela, saj se bodo lahko upokojenci sestajali večkrat in ne le na letni konferenci. Med načrti, kako poživiti delo v društvu, je tudi ta, da bi na vrtu ob novih društvenih prostorih zgradili kegljišče, domenili .pa so se tudi, da bodo kupili televizijski sprejemnik. Društvo upokojencev Bled bo letos organiziralo za svoje člane pet izletov. Prvi bo že 9. maja, in sicer na Rab, tja, kjer so med vojno umirali naši ljudje, zato je izlet obenem tudi namenjen proslavitvi 30- • obletnice osvoboditve. V načrtu imajo nato še izlet na Koroško, izlet v Salzburg, v jeseni pa dvodnevni izlet v Budimpešto. Končni izlet pa bodo organizirali v jeseni še na trgatev v goriška Brda in v Medano, v rojstni kraj - nekdanjega blejskega šolskega upravitelja Rajka Gradnika, brata pesnika Alojza Gradnika. Ob koncu letne konference so si člani društva tudi ogledali diapozitive vseh krajev, kamor jih bodo letos popeljali na izlet, za povezavo pa je poskrbel Pavel Merlak, referent za rekreacijo pri društvu. Konferenca je lepo uspela, za kar gre zasluga delavnemu upravnemu odboru društva, ki mu bodo člani tudi v bodoče pomagali pri njegovem delu. Janez Černe BORČEVSKE POKOJNINE Slovenski izvršni svet je konec prejšnjega tedna- sprejel sklep o določitvi letošnje najnižje pokojninske osnove pri odmeri in uskladitvi pokojnin borcev NOB ter o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov partizanske spomenice 1941 in španskih borcev. Najnižja pokojninska osnova za odmero pokojnin borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 je letos 2815 din. Taka višina pokojninske osnove velja tudi za španske borce in za jugoslovanske državljane udeležence narodnoosvobodilnega gibanja v Grčiji. , Izvršni svet je sprejel tudi odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka za borce, in sicer v višini 3547 ('in. Sprejet je tudi odlok o nadomestilu za stroške letr.ega dopusta v višini 1070 din za borce za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn v letih od 1912 do 1918. UGOTAVLJANJE POKOJNINSKE DOBE % V lanskem letu je bilo v republiki Sloveniji vloženih 24.952 zahtevkov za priznanje pravic iz dolgoročnih dajatev kot so starostne, družinske in invalidske pokojnine, invalidnine ter dodatek za pomoč in postrežbo. Lani se je kar za 44,4 odstotka zmanjšalo število zahtevkov za uveljavitev starostne pokojnine kot leto poprej, zahtevki za invalidske pokojnine so bili lani manjši za 33,5 odstotka, število zahtevkov za družinske pokojnine pa je bilo manjše za 9 odstotkov. Lani je bilo vloženih zahtevkov za odmero starostne pokojnine 4378, za invalidsko pokojnino 5262 in za družinsko pokojnino 4479 zahtevkov. Lani se je zelo povečalo število vloženih zahtevkov za invalidnine, predvsem zaradi sprememb predpisov, ki so možnost za uveljavljanje teh dajatev precej povečali. Lani se je tudi povečalo število uživalcev dodatka za pomoč in postrežbo, in sicer za 21,5 odstotka v primerjavi z letom poprej. Spii 3 Novi predsednik občinskega sodišča Z letošnjim aprilom je kot predsednik občinskega sodišča na Jesenicah začel delati Vasilij Novak iz Radovljice. , Sodnik Vasilij Novak je gimnazijo končal na Jesenicah in leta 1970 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Svojo obvezno sodniško prakso je opravljal na občinskem sodišču v Radovljici, leto dni pa tudi na okrožnem sodišču v Kranju. Poleg svojega rednega dela kot preiskovalni sodnik in kot sodnik premoženjskih zadev se je vključeval tudi v družbenopolitično življenje in je član republiškega odbora sindikatov delavcev uprave in pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti ter član republiškega sveta zveze sindikatov. 24. februarja letos pa so ga zbori občinske skupščine na Jesenicah izvolili za predsednika občinskega sodišča na Jesenicah. 29-letni sodnik Vasilij Novak je v letih svojega dela na okrožnem sodišču ter na občinskem sodišču v Radovljici pokazal prizadevnost, delavnost in učinkovitost, razen tega pa tudi svoj izreden smisel in nadarjenost za poklic, ki si ga je po končani gimnaziji izbral. Še razmeroma mlad se je zaradi svojih delovnih sposobnosti upravičeno uveljavil, postal je znan in priznan sodnik. »Kakšne so naloge občinskih sodišč in kakšne delovne obveznosti prevzema predsednik občinskega sodišča?« »Sodišča varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi, zagotavljajo ustavnost in zakonitost. Redna sodišča odločajo o sporih v temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, izrekajo kazni in druge ukrepe storilcem kaznivih dejanj, odločajo o sporih v premoženjskih razmerah. Delovno mesto predsednika sodišča je odgovorno, zahtevno družbeno delo. Predsednik opravlja delo kot sodnik, izvrševati pa mora tudi dolžnosti, ki mu jih nalaga predsedniško mesto. Skrbeti mora za tekoče delo sodišča, za posle pravosodne uprave, za to, da se rešujejo zadeve prioritetnega značaja kot so na primer gospodarski kriminal, kazniva dejanja z elementi nasilja ter nujne zadeve premoženjskega prava. Zavzemati se mora za utrjevanje zakonitosti, za pravilno kaznovalno politiko, s katero naj bi se kazniva dejanja preprečevala.« »V čem se delo občinskega sodišča na Jesenicah morda razlikuje od dela drugih podobnih sodišč?« »Na Jesenicah kot v izrazito industrijski občini prebiva in dela precej delavcev iz drugih republik, pri katerih pa zaradi njihovih neurejenih socialnih, stanovanjskih in drugih razmer prihaja do raznih problemov, ki se obravnavajo v številnih zadevah sodišča. Pogoste so tatvine, bližina meje pa je tudi vzrok za večje število zadev zaradi raznih kaznivih dejanj na meji.« »Kakšna je kadrovska zasedba jeseniškega sodišča?« »Na občinskem sodišču na Jesenicah je zaposlenih 15 delavcev, od tega smo štirje sodniki. Nekaj časa so bile občutne kadrovske težave, saj je bilo sodišče dve leti brez dveh sodnikov in so delo deloma opravljali sodniki iz Radovljice in iz Škofje Loke. Kljub precejšnjemu delu pa je delovni kolektiv z vso odgovornostjo in zavzetostjo opravil vse svoje naloge, zato z delom ne kasnimo.« D. S. Le programe je treba uresničiti Toliko različnih dobrih programov imamo, da si ni treba prav nič beliti glave z različnimi novostmi. Preglejmo le stare programe, poberimo iz njih najboljše in imeli bomo program, ki bo boljši od katerekoli poglobljene študije, ki bi se je zdaj lotili. Znebiti se moramo dosedanjega pojmovanja o nujnosti združevanja, pri čemer smo se vedno ustavljali in utrujali pri oblikah. Spoznajmo, da ime in oblika konec koncev nista tako pomembna, marveč je pomembna vsebina. Zato ne sprejemajmo novih lepih sklepov, ampak uresničimo oziroma začnimo uresničevati že sprejete. Tako so ugotovili na nedavnem sestanku koordinacijskega odbora za razvoj turizma na Gorenjskem pri Gorenjski turistični zvezi. Koordinacijski odbor so ustanovili pred slabim letom, ko so na predlog medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko razpravljali o povezovanju gorenjskega turizma in gostinstva. Zdaj, po skoraj letu dni, so ugotovili, da od takrat ni bilo nič narejenega. Ostajajo le enake - ugotovitve. Povezano gostinstvo in turizem na Gorenjskem sta edina realna osnova za hitrejši razvoj. Koordinacijski odbor naj bi torej končno začel preraščati v lani zamišljeno interesno skupnost celotnega gorenjskega turističnega gospodarstva. Zdaj so se ponovno odločili, da bodo zadolžili skupino ljudi, da se loti te akcije. Seveda jo bodo politično in strokovno temeljitvo preučili. Prav, bi bilo, da ne bi spet minilo leto dni, preden bi prišlo do ponovnega sestanka in imenovanja morda še ene skupine, ki bi pomagala, da bi zaživela sedanja skupina. Na zadnjem sestanku so omenili tudi zamisel o organiziranju posebnega odbora pri področni gospodarski zbornici. Odbor ne bi smel biti nekakšna izpostava republiške gospodarske zbornice, ampak samostojen strokovni organ za Gorenjsko, ki bi preučeval in lahko tudi svetoval, kako usmerjati nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj na Gorenjskem. A. Zalar Programi za stabilizacijo Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah ocenjujejo rezultate analize, izdelane po programih stabilizacije v nekaterih organizacijah združenega dela — prizadevanja za izdelavo programov stabilizacije v vseh organizacijah združenega dela V jeseniški občini so že lani začeli z akcijo, da se v napore za stabilizacijo vključijo vse OZD v občini tako, da izdelajo konkretne programe in jih potem dosledno tudi uresničijo. V programih naj bi predvideli in pozneje rešili najbolj problematična področja poslovanja in si prizadevali za varčevanje na vseh ravneh. Do zdaj so na občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah prejeli nekaj programov jeseniških delovnih organizacij, na osnovi katerih so pripravili analizo z zaključki in pripombami, stabilizacijske programe pa so poleg strokovnih organov v OZD obravnavali tudi delavski sveti, zbori delavcev ter skupna komisija občinske konference ZK in sindikata. O teh programih so govorili tudi na razširjeni seji občinskega sveta zveze sindikatov in delno na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata. NAJBOLJ DOSLEDNO V ŽELEZARNI Razgovori s predstavniki posameznih OZD in vsebina njihovih programov nakazujejo predvsem nekaj osnovnih značilnosti: organizacije združenega dela si predvsem žele povečati proizvodnjo in zmanj- sati stroške, sprejemajo ukrepe za ublažitev inflacije, obdelujejo načine nagrajevanja in stimulacije delavcev ob uresničevanju programov. Način stimulacije ob varčevanju je v posameznih OZD različen in sicer se kaže v premijah za prihranke na materialnih stroških, gorivu, za preseganje plana količine in kvalitete proizvodnje* v stimulaciji za večji promet, za zmanjšanje kala, v nagrajevanju za racionalizacijo in novatarstvo, ki so ga uvedli poleg železarne še v SGP Sava, Gradisu in Kovinoservisu. Najbolj konkretne programe so izdelali v jeseniški železarni, nato v kovinsko predelovalnih organizacijah združenega dela, v trgovini in delno v gostinstvu. Tudi v gradbeništvu so izdelali dobre programe, vendar bi jih morali še bolj podrobno razčleniti, prikazati količinsko in vrednostno. POSAMEZNI PROGRAMI V železarni bi radi dosegli 400.000 ton končnih izdelkov in zato so dali poseben poudarek kar največjemu izkoriščanju materiala za proizvodnjo in porabo energije. Sestavni del njihovega programa je med drugim tudi naloga za boljše izkoriščanje obratovalnega časa in znižanje zastojev. SGP Sava je izdelala za svoj 25 letni jubilej obstoja poseben program, ki obsega poleg stabilizacijskih ukrepov tudi tehnološki in ekonomski razvoj organizacije. Znižanje stroškov gradnje predvidevajo z novo tehnologijo in uporabo poseb- nih opažev, pripravljajo pa se tudi na boljšo organizacijo dela. Da bi zmogljivost in delovni čas kar najbolje izkoristili, bodo organizirali tedenski 15 minutni sestanek, na katerem bodo prizadetim prikazali vrednost izgub zaradi slabšega dela. ZA 15 ODSTOTKOV MANJŠI STROŠKI Med drugimi ukrepi predvideva jeseniški Viator 4 do 7 odstotno povečanje produktivnosti. Lani so za več kot 50 odstotkov povečali produktivnost, ko so ukinili delovna mesta sprevodnikov v mestnem prometu. Ko so razpravljali z Via-torjem in transportnim podjetjem Jesenice transport so ugotovili, da ima Viator pretežno uvožen avto park, Jesenice transport pa izključno domačega. Gorenjka predvideva 15 odstotno zmanjšanje materialnih stroškov. Delavci te organizacije so se tudi zavestno odločili, da si pomagajo iz težav, ki jo je povzročila slaba turistična sezona tako, da »posodijo« enomesečni brutto osebni dohodek, svoji delovni organizaciji. Za stabilizacijo si prizadevajo tudi trgovina, Kovinoservis in nekatera druga podjetja. V jeseniški občini nobena organizacija ne posluje z izgubo. Mnoge so tudi že uvedle izplačila osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic: Železarna, Športmetal, Rožca, Kovinoservis. Nekatere OZD pa imajo težave zaradi velikega števila zaposlenih sezonskih delavcev, ki se izplačevanju prek knjižic upirajo. Pri občinskem svetu zveze sindikatov na Jesenicah si prizadevajo, da bi prek desetih odborov posameznih dejavnosti vzpostavili učinkovit in pogostejši stik z osnovnimi organizacijami sindikata, samoupravno in vodstveno strukturo v vsaki OZD in da bi tako dosledno uresničili sklepe obeh sej Centralnih komitejev. I) Sedej »Ne potrebujemo v naših glavah, v Banka. Težko je reči, kaj vse si poprečni občan predstavlja pod tem pojmom. Najbrž ga podzavestno spravlja v zvezo z denarjem, kajti k zasteklenim blagajniškim okencem, za katerimi uradniki nenehno preštevajo in prelagajo v lične kupe zložene bankovce, navadni smrtniki najčešće zaidemo prav zaradi vplačil ali dvigov določene vsote. Torej ni čudno, da nam ob besedici »banka« nehote stopijo pred oči jekleni trezorji, polni pisanih desetakov, stotakov in petsto-takov, ter da v »sušnih obdobjih« včasih potihem sanjarimo, kako čudovito bi bilo, če bi se zgodil čudež in bi lahko brez neprijetnih posledic odnesli vsaj nekaj svežnjev magičnega potiskanega papirja, ki reveže pretvarja v bogataše in bogataše v reveže. DIRIGENTI GOSPODARSKE RASTI Toda banke so veliko več kot zgolj moderen nadomestek v žimnice spravljenih nogavic in mošnjičkov. Mimo njih je nemogoče pognati v tek kakršenkoli model sodobnim razmeram prilagojene ekonomije — pri čemer kljub znatnim razlikam v ideologiji in politiki posameznih dežel ni bistveno, ali so v rokah zasebnikov, ali pa instrument vladajočega razreda. Dejstvo je, da prek sto in sto oblik učinkovanja uravnavajo utrip gospodarske rasti držav, omogočajo smotrnejše izkoriščanje razpoložljivih nacionalnih kapacitet ter, ožje vzeto, pomagajo uresničevati zastavljene programe bodisi tovarn, bodisi celih verig proizvodne in neproizvodne dejavnosti človeka. In ravno o slednjem, o bančništvu, ki mu upravičeno pripisujemo vlogo »krvnega obtoka« v razvejanem organizmu družbe, smo spraševali našega današnjega intervjujanca, direktorja Mestne hranilnice ljubljanske Čira Lendovška (53), dobitnika odlikovanja »Red dela z zlatim vencem«. Naturaliziranemu Skofjeločanu, rojenemu v štajerskih Makolah, spričo 28-letnih izkušenj v poklicu finančnega strokovnjaka pač ni mogoče očitati, da ne pozna do obisti * pomena denarnih zavodov, neločljivih sestavnih delov jugoslovanske stvarnosti. Začel je kot blagajni« v loški podružnici Narodne banke. Dve leti kasneje je napredoval v po; močnika direktorja NB v Ljubljani ter nato v direktorja NB Sevnica (1953) in Medvode (1955). Od 196J-dalje uspešno vodi Mestno hranil' nico ljubljansko, zdaj pridruženo Ljubljanski banki. Vmes je bil Pre' cej časa direktor direkcije za razvijanje poslovanja, ki so ji ob integraciji zaupali nalogo prenašalca tradicij MHL v okvire LB. Povejmo seda ima slednja trenutno 146 lastni poslovnih enot, da je število varčevalcev lani preseglo število dveh Bilijonov in da skupna vrednost in°/ vidualnih vlog, dinarskih in devlZ' nih, znaša 10 milijard novih dinarji (!). NAZAJ K DENARJU A vrnimo se k stvari. Kot sla^j poučen, v finančnih zadevah D°J šibak sobesednik sem gostitelja naj" prej poprosil, naj mi v grobem oris položaj bančništva v posamezni^ obdobjih zgodovine SFRJ. Starejsj generacija občanov namreč g°t°v dobro pomni povojne čase, ko s tudi zelo ugledni strokovnjaki nav dušeno pretresali možnost skoraj* nje uvedbe brezdenarnega gospod3 stva, ki bo »pomagalo odpraviti ne* danje kapitalistične odnose in Ju^j slaviji utrlo pot v čisto komun«' stično ureditev«. Gornji recept J kajpak izključeval obstoj bank. r° zneje smo sicer uvideli, da ni nl. smotrn, niti uresničljiv, saj bi D* v zmeraj bolj povezanem, soodvi nem in mednarodnemu moneta nemu mehanizmu prilagojenem sv tu popolnoma onemogočil, ven a kot kratkotrajna epizoda v proces vlj« iskanja samega sebe predstav^ nazorno ilustracijo naporov, ki ^ jih v uveljavljanje ene najvažnej , sestavin ekonomike SFRJ vložiti ljudje Lendovškovega k° .( »Razvoj slovenskih bank J vseskozi šel vštric s 8Prentlffijji bami v notranjem gospoda1***.^ ustroju republike in države< ^ nem ne smemo pozabiti* a -j. današnji denarni zavodi Pra B prav nasledniki marca 1944 U» 10 novih stanovanj na 100^ prebivalcev Samoupravna stanovanjska skupnost v Krd^f. razpravljala o gospodarjenju in stanovanj politiki V torek, 8. aprila, je bila v Kranju redna seja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer so pregledali in ocenili gospodarjenje posameznih enot v minulem letu in se pogovorili o nalogah skupnosti in stanovanjski politiki za naprej. Ugotovili so, da so v stanovanjskem gospodarstvu v kranjski občini v zadnjem času dosegli lepe rezultate tako na samoupravnem področju kot pri gradnji stanovanj in solidarnostni pomoči. V približno zadnjih dveh letih in pol je bilo v občini zgrajenih 797 stanovanj v blokih, kar je toliko kot prej v petih letih. Če pa k temu prištejemo še zasebne stanovanjske hiše, ugotovimo, da je bilo v tem času zgrajenih vsako leto 10 novih stanovanj na 1000 prebivalcev. Podobno bo kot kaže tudi v prihodnje, saj je gradnja v novi stanovanjski soseski na Planini letos zastavljena še bolj široko kot lani. Letos in v začetku prihodnjega leta je predvideno, da bo na Planini vseljenih prek 700 novih stanovanj. Razen tega pa bo ta čas zgrajenih okrog 300 stanovanj tudi v zasebnih hišah. Kvalitetni rezultati na samoupravnem stanovanjskem področju pa se kažejo tudi v ceni stanovanj. Lani je znašala vrednost 4100 dinarjev, letos pa bo dosegla okrog 5340 dinarjev za kvadratni meter. Menijo pa, da bi ceno lahko še znižali, če bi se v stanovanjsko graditev s sredstvi vključile tudi komunalne organizacije. Prav pomanjkanje obrtniških in inštalacijskih zmogljivosti ter nekaterih materialov namreč povzroča prekoračevanje rokov in s tem tudi podražitev gradnje. Lepe rezultate in izkušnje pri poslovanju ima tudi enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Lani je bilo razdeljenih 95 solidarnostnih stanovanj, letos pa jih bo še 87. Vendar se prav pri solidarnostnih stanovanjih kažejo nekatere težave. Prenekateri namreč na* zmorejo stroškov, ki so v novih stanovanjih. Zato sprejemajo podnajemnike in podobno. To vprašanje bo torej treba v prihodnje temelj preučiti. Druga težava pa je ■ imenovano gospodarjenje s sta/1 stanovanji. Zaradi nizkih stanari" nabere med letom premalo den* za tekoče vzdrževanje in poprav nje hiš. A> Iskra commerce Ljubljana vabi k sodelovanju novega sodelavca za pO" trebe servisne delavnice v Kranju za delovno mesto tehnik servisni SS za servisiranje elektro-t-^, stičnih izdelkov in TV »P S jemnikov črno-bele -e barvne tehnike. Delo predvsem na terenu. ka j Pogoji: končana teh»"jL elektro šola, šibki tok, dve g prakse, izpit za voznic? kategorije, odslužen v°^e|0' rok, 3-mesečno poskusno 0 Osebni dohodek je P j^r* vilniku o delitvi OD ^ft Commerce. Cenjene Pyjtff* be pošljite na naslov: ^0' Commerce Kadrov«*0 ^ cialna služba Ljun« Topnička 58. Rok za prijavo je 10 dni P javi v dnevnem časopisu- sprememb v papirnatih geslih, temveč zaokrete pojmovanju ljudi« Pomenek s Čirom Lendovškom, direktorjem Mestne hranilnice ljubljanske la je za kredite, za emisijo de narja in bonov, izdajala je pri znoninn —____v.:___l_x____ _____1__• orientacijo - preorientacijo v podjetniški princip. Nanj smo znanice prebivalstvu osvoboje- formalno prešli leta 1967, dejanjih ozemelj ter posredno krepila sko pa pred dvema letoma, ko je zaupanje v NOB. Potlej, po zma- gospodarstvo zajel val korenitih gi» je prevzela nase odgovorno preobrazb. Kar zadeva denarne dolžnost menjalca medvojnih va- zavode, so ustavni amandmaji Jut v dinarje. 1. januarja 1947 so natančno opredelili njihov stajo priključili Narodni banki, ki tus, bolj prilagojen širšim ambi-Jo leta 1955 ni bila nič drugega cijam družbe. Ozki pridobitniški, kakor instrument planskega go- kolektivu prikrojen interes LB spodarstva, usmerjan iz enot- oziroma krajevnih podružnic, v nega središča v Beogradu. V tej preteklosti dostikrat temeljno fftzi je hranilna služba še močno gibalo poslovne politike, je pre-zaostajala. Sodila je bolj v sfero nehal biti glavni jeziček na teht-Pomožnih dejavnosti, minimalno niči odločitev. Že nekaj časa se vpletenih v ekonomski potencial povsod, ne samo v bančništvu, Jugoslavije. Najvažnejši vir in- posveča največ pozornosti pri-vesticij v vzdrževanje objektov marnim, do nedavna zapostav-\n v razširjeno reprodukcijo so ljanim panogam. Dileme okrog tvorili prispevki zveze. Ko pa vprašanja, kam nalagati kapital, smo centralno dotiranje napo opustili, je bankam kot do »JK* ■"■»■—■,*"-»------------- komu odobriti posojilo in komu ne, zdaj razrešuje zbor banke.« A vse zavore na poti k poglobljeni funkciji bank vendarle še niso odstranjene, priznava Čiro Lendovšek. »Gre za nujnost kompletiranja naložb, brez katerih si je težko zamisliti kakršnokoli združevanje, kakršnokoli koncentracijo ekonomske moči. Ni dvoma, da bo borba zoper drobnjakarstvo, polovičarstvo in improvizator-stvo naletela na srdit odpor, saj so zlasti manjše enote LB izpostavljene intenzivnemu pritisku občin in pokrajin. In ravno loka-listično obarvanim zahtevkom velja pripisati krivdo, če smo Po 1 eti ProizvodnJe in ki jo je šele lani navzlic odklonilnim stali-valca r t- Povzdignil v P°speše- ščem odobrili par manjših, ne rasti ekonomskih zmogljivosti zmeraj perspektivnih kreditov. deljevalcem kreditov cena mahoma poskočila. Nenadno pomanjkanje lastnih sredstev in Prosto odločanje o smeri naložb 8*a jih prisilila, da so hranilni-stvu jele posvečati izjemno mero Pozornosti...« KAM, KOMU IN KOLIKO? Kajpak ni moč govoriti o enkratnem, sunkovitem prehodu, o hipni preobrazbi transferjev državnih interesov v samostojne, neodvisne finančne ustanove, marveč za postopen proces, ki je v Komunalno banko prekrščeni organizaciji uvodoma dovoljeval vplivati samo na terciarne panoge proizvodnje in ki jo je šele nasploh. Letos to moo premagujem« ^ »Prek 60 filial smo pokrivali uvajanjem sistema usklajenega celoten razpoložljivi prostor in vodenja, ki pa ne sme okrniti Sr»nrlK..:_i' . .. ' . , r _______ __1..*;.r«Lamimtninnsll DOdrUZ- Letos to hibo premagujemo spodbujali teritorialno usmerjenost,« pojasnjuje Lendovšek. »Ampak takšna notranja podoba »antne mreže ni mogla dolgo slediti sprva redkim nato vedno Pogostejšim pojavom medregio-nalnega povezovanja, integracij-8kim tendencam v okviru posameznih industrijskih vej itd. Spremenjene razmere so nareko-Vftle temeljito vsebinsko prenovljenega Denarnega zavoda &NOS, edine institucije svoje vrste v okupirani Evropi. Skrbe- relativne samostojnosti podruž nic« BODIMO »ZA« TUDI V PRAKSI! Kaj najhuje ovira prizadevanja slovenske skupnosti, odločene postaviti na noge zdravo, čvrsto, stabilno gospodarstvo, sposobno, da vzdržuje tudi »nerentabilno« kulturo, pro-sveto, komunalno in stanovanjsko gradnjo ter zdravstveno in socialno varstvo?. Lendovšek ni dosti preudarjal. Zlo številka 1 je inflacija, je povedal. Drugo, kar nas tepe, so (poleg zastarelih strojev in tehnoloških postopkov) škodljive razvade in pojmovanja. Preveč nestrpni smo do določenih problemov, premalo disciplinirani. Preprosto ne znamo premagati dvoličnosti, ki človeka sili, da je načeloma, okvirno, teoretično zmeraj »za« napredek, medtem ko v praksi ravna kot bi bil odločno »proti«. Dokler ne bomo posodobili pogledov, dokler bomo namesto v glavah, v zavesti prebivalstva beležili revolucionarno preokupacijo samo na papirju, ni upanja v uspeh, opozarja mož, ki zavzeto pomaga kreirati »bančno strategijo« jutrišnjega dne. »V Mestni hranilnici, recimo, tečejo prizadevanja v dveh smereh: odsluženi poziv ,Varčujte pri LB!' prilagajamo perspektivnejši vlogi izraženi geslu »Poslujte z LB!'. Obenem težimo k doslednemu uresničevanju preizkušenega pravila ,Biti blizu občanom'. Namen je jasen: preseči želimo okvire hiše, kamor ljudje nosijo le zbrane prihranke. Prevzeli naj bi skrb nad celotnim sklopom privatniških denarnih manipulacij. Ta večplastna povezava, temelječa na zaupanju v poštenost in zanesljivost banke, pa ne bo enosmerna. Pospešeno namreč nabavljamo najmodernejšo tehnično opremo in načrtujemo kreditne aranžmaje za stanovanjsko zidavo, s čimer bi se radi oddolžili zvestim strankam ter podaljšali seznam prednosti, ki so jih deležne. Podatki govore, da na knjižico, skozi roke naših uslužbencev, izplačujemo mesečne prejemke že okrog 350 000 zaposlenim državljanom in približno 80 000 upokojencem. « KMETU SO VRATA ZMERAJ ODPRTA Zaupanje v banko Čiro Lendovšek, kot smo slišali, imenuje predpogoj uspešnosti prevzgoje klasičnega varčevalca v poslovnega sodelavca, vdanega zavodu »od rojstva do smrti«. Toda mar ni prav nezaupanje odgnalo številnih potencialnih varovancev, ki bi sicer zanesljivo ne oklevali prepustiti družinskih financ zavetju bančnega trezorja? »Da,« se je glasil odgovor. Posebej kvarno so menda učinkovali strogi in nestalni predpisi glede deviznih računov. Marsikakšna marka, dolar in krona je po zaslugi nesmiselne togosti zakonodajalcev namesto v jugoslovanskih pristala v švicarskih, nemških in švedskih blagajnah. »Nikakor ne smemo dovoliti uvajanja dvojnih kriterijev deviznega varčevanja — posebej za zdomce in za delavce doma. Edino vodilo pri oblikovanju pravil mora biti spoznanje, da si v inozemstvu služi kruh sto in stotisoč glava armada Jugoslovanov, katerih dohodki so v naših očeh izjemno privlačen in dobrodošel vir dragocenih tujih valut. Obenem ne kaže nikdar pozabiti, zakaj odhajajo ven, v kako težkih pogojih ponavadi živijo in kolikšno je odrekanje na račun intenzivne štednje,« svari Lendovšek, ki sem mu v zaključku pomenka »podrobil« z neštetokrat očitanim diskriminacijskim odnosom bank do kreditiranja kmetov. »Poznam tovrstne kritike in rečem vam, da so pretirane. Če kmet zavije k nam iskat zaslom-bo in podporo, ga nikoli ne odslovimo. Brez zadržkov smo pripravljeni kreditirati nakup mehanizacije in industrijskega blaga, letos pa nudimo še par dodatnih ugodnosti: možnost neposrednega najemanja posojil, kadar nekdo zaradi preusmeritve v kmečki turizem namerava opremiti sobe in kadar hoče okrepiti fond plemenske živine. Nevzdržna in nerealna je le metoda ugotavljanja odplačilne sposobnosti prosilcev, ki upošteva zgolj katastrski dohodek. To bomo morali obvezno popraviti.« »FIRBCEM« DOSTOP PREPOVEDAN Končala sva. Čiro Lendovšek-bančnik se je spremenil v Čira Len-dovška-kramljača. Ob obvezni kavici, rezultatu kuharske spretnosti prijazne soproge Bibe, mi je razkazal svojo zbirko obeskov za avtomobilske ključe. Čudoviti so. K sreči ne sodim v brezštevilno »kasto« ama- terskih zbiralcev značk in spominkov, sicer bi prejkone v hipu pozabil, po kaj sem prišel. Ampak nisem pozabil. Bolj zasebno kot službeno sem sobesednika povprašal, kako je s tajnostjo vlog v jugoslovanskih bankah, ki jo pani-čarji in razpečevalci zlonamernih klevet skušajo spremeniti v netilo nemira in sumničenj, češ da so številke o prihrankih ter deviznih in tekočih računih občanov nenehno pod drobnogledom raznih »vohlja-Čev«. Lendovšek ni utegnil zatreti prizanesljivega nasmeha. »Informacije, kakršne omenjate, dajemo na razpolago samo sodnim preiskovalcem, vendar le, kadar je lastnik vloge v kazenskem postopku in kadar bi podatek lahko odločilno prispeval k razjasnitvi krivde ali nedolžnosti obtoženca. Razne inšpekcije, kontrole, komisije za ugotavljanje premoženjskih stanj ipd. pa niti uradno, niti poluradno ali po privatni liniji tu zraven nimajo kaj iskati,« Celotni ciklus slovite pisateljice Marije Jurič-Zagorke **a>'^ »Pdcctoi mati ic i/riD\/iMA« v izvirniku »JORDANA« se- '°zba ima na vo|)° se sest kn^ romana PEKEL NA PRESTOLU l-VI »PRESTOL MATIJE KORVINA«, v izvirniku .*^OK^^se . na vffiKO soDISCE l-IV. stavljajo trije romani: »Prerokovanje pri kamnitih vratih« J^ (tri knjige - razprodano), »Pekel na prestolu« (šest knjig) in »Veliko sodišče« (sedem knjig). Po prvih štirih knjigah VELIKO SODIŠČE (MMIMV) so zdaj izšle še zadnje tri knjige romana velijo sodišče v*vfvu Knjige dobite v vseh knjigarnah, izpolnjeno naročilnico pa pošljite na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, LJUBLJANA iz ciklusa »PRESTOL MATIJE KORVINA « Vsi trije romani, ki sestavljajo ciklus o Gordani, so pripovedno tako tesno prepleteni, da ustvarjajo zaokrožen organizem; zgodba se v dramatičnih vrtincih Preliva iz knjige v knjigo, osrednje osebe se zapletajo v zmeraj nove konflikte, začetek »Velikega sodišča« je logično nadaljevanje »Pekla na prestolu«. Celoten ciklus je postavljen v petnajsto stoletje, v čas, ko je na Ogrskem in Hrvatskem vladal kralj Martija Korvin. Zgodovinskim osebnostim, kot je legendarni kralj, se pridružujejo junaki, ki jih je ustvarila pisateljičina bujna domiš-'J'ja; seveda pa se vse vrti okoli glavne junakinje Gordane... Vse tri zajetne knjige romana »VELIKO SODIŠČE« V-Vl-Vll stanejo vezane v platno (1332 strani) 380 din. Založba nudi možnost obročnega odplače Vanja v obrokih po lOO din. 'i NAROČILNICA Nepreklicno naročam:' - VELIKO SODIŠČE V-VI-VII (380 din) - VELIKO SODIŠČE l-ll-lll-IV (600 din) - PEKEL NA PRESTOLU l-ll-lll-IV-V-VI (540 din) Znesek........din bom poravnal:* - takoj - v.....mesečnih obrokih po lOO din Knjige mi pošljite na/ - moj domači naslov - kraj zaposlitve (* Ustrezno, prosimo, označite!) G4 Kraj in datum: Podpis naročnika: C J* O 0) 2 E o E c a o S o o o a — o =5 NI Nejc Slapar Slaparjeva zelo občutljiva osebnost je razpeta ne samo med delom v tiskarni, temveč se razdaja tudi na področju filma, glasbe in literature. Prvo mesto pa je Slapar odmeril likovnemu ustvarjanju in na tem področju prehodil vrsto obdobij od katerih nas na pričujoči razstavi zanimata samo izhodišče, ki temelji na »abstraktni risbi«, ki jo je Slapar razvil s pomočjo rapidografa in kri-vuljnika in jo razvijal do podobnosti z računalniško grafiko. Će primerjamo Slaparjev ^odnos do tovrstne risbe z ostalimi risarji, ki s pomočjo raznih strojev ali priprav ustvarjajo svoje likovne izdelke, je pri Slaparju opazna razlika: vsi so iskali predvsem znanstveno potrdilo svoji radovednosti; pri Slaparju pa je bil prvobiten element iskanje lastnega likovnega izraza in iskanje estetskih učinkov. Prav ti pa ga na stopnji golih geometričnih likov niso več zadovoljevali, kajti, ko je prišel do spoznanja, da se na tak način da ustvarjati tudi človeško figuro, je doseženo obdelal, in ko ga tudi to ni več zadovoljevalo, je v svojem raziskovanju prišel na kombinacijo s fotografijo. Poenostavljena fotografija in črte mu sedaj služijo za grafično reševanje problemov obravnavanja nežne risbe kot nosilke njegovih doživljanj in premišljevanj. Opazne op in pop-artistične tendence in oblikovni elementi »računalniške« grafike in predelane fotografije je uspešno združil v fotografiko, kjer je figura postala nosilec kompozicijske zgradbe in vsebinske teže likovnega dela. Figuralni skelet je osnova, ki ga strukturalno plemenitijo ostali-ne iz preteklih obdobij, na primer črte, pike, teksture. Vendar vsi ti elementi niso samo dopolnilo osnovnemu nosilcu likovnega dogajanja, imajo svojo vrednost in jo tudi izražajo na podoben način, kot na sliki barva. In že zopet se je po vsem tem pregledu prehojene poti ozrl na dosedanje delo in spoznal vrednost navpičnih in vodoravnih linij, iz katerih lahko gradi svoj posebni svet. Likovno doživljanje mu pomeni opisovanje z danimi sredstvi sicer zelo ozko odmerjen motivni svet figur, ki pa jih v odnosu do tehnične izvedbe-nosti lahko variira. Tako se sooča na področju, ki mu tehnično omogoča mnoge razsežnosti z zelo ozkim motivnim svetom in omejeno snovjo, kar mu bo verjetno še povzročalo težave. Pregled katerekoli literature nam potrdi sklep, ki smo ga pravkar izrekli, kajti tudi na področju tako imenovane računalniške grafike se avtorji srečujejo z neštevilnimi možnostmi, ki pa jih "ne zadovoljujejo v njihovi želji, da bi se docela svobodno izpovedovali. Naj gre tu npr. za primer skupine japonskih grafikov (Kamura — Yamanaka), ki ustvarjajo obris profila "s pomočjo računalnika in izbirajo njim všečne rezultate, ali pa delo Španca Sole-dad Seville, ki z vodoravnimi in navpičnimi linijami ustvarja človeški obraz. Podobno dela tudi Slapar, vendar ročno. Princip ostane princip. Pri tem-pa je prišel do mikavnega srečanja z Vasarelvjem, ki je leta 1964 naredil grafiko na bazi op-arta z naslovom — klobuk: , temne in svetle lise so razrezane in v optičnem vtisu dajo iluzijo predmet-nosti. Vse to kaže, da bo moral Slapar svoja izhodišča temeljito premisliti in zastaviti tam, kjer mu je pot najbolj odprta. To pa je njegova naloga. A. Pavlovec Dvojni jubilej v Podnartu Na predvečer 27. aprila, dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda, bo v Podnartu proslava, na kateri se bodo spomnili dveh jubilejev: 30. obletnice osvoboditve in 10. obletnice delovanja pevskega zbora. Leta 1965 je bil pri OPD Svoboda Podnart ustanovljen mešani mladinski pevski zbor, ki ga je vodil Matevž Fabijan. Po treh letih je vodstvo deklet in fantov prevzel novi pevovodja Janez Foršek. Letos pa bodo minila tri leta, odkar se je mešani pevski zbor spremenil v moškega. Vodi ga mladi pevovodja Marjan Eržen. Pevski zbor je veliko pripomogel k bogatejšemu kulturnemu življenju v Podnartu, saj niso dobro obiskani le njegovi koncerti, temveč tudi druge kulturne, družabne in zabavne prireditve v kraju. Pevski zbor iz Podnarta goji predvsem domačo narodno in umetno pesem, posega pa tudi po črnskih duhovnih, renesančnih, latinskih in pesmih drugih narodov. Zbor je nastopil že več kot stokrat. Prevladujejo koncerti doma in po gorenjskih krajih, poslušali pa so ga tudi že na Hrvaškem, na Koroškem, Primorskem itd. Za proslavo pred 27. aprilom v Podnartu bo zanimiv tudi nastop pevcev, ki so sodelovali v zboru ob ustanovitvi leta 1965. S. Mihelič v galeriji Prešernove hiše V petek, 11. aprila, zvečer so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo del likovnika-domačina Nejca Slaparja. — Foto: F. Perdan »Likovna prizadevanja na Primorskem« je naslov razstave v Galeriji Mestne hiše v Kranju, ki jo je organiziral Gorenjski muzej in ki bo odprta do 27. aprila letos. Zbirko sestavljajo dela Apollonia, Bratuša, Cihlafa, Lenassija, Marušiča, Mateliča, Medveščka,, Pečariča, Pergarja, Pogačnika, Pohlena, Varla in Volariča. — Foto: F. Perdan Gozdno gospodarstvo Kranj TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija razpisuje po zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij licitacijsko prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. KAMION TAM 4500, letnik 1965, neregistriran v voznem stanju opremljen z nakladalno napravo HIAB tip 193, izklicna cena 10.000 din 2. KAMION OM TIGROTTO, letnik 1966, nevozen, opremljen z nakladalno napravo HIAB 193, izklicna cena 20.000 din 3. KAMION TAM 5500 DK, letnik 1969, vozen, izklicna cena 10.000 din 4. KAMION TAM 5500 DK, letnik 1969, vozen, izklicna cena 15.000 din 5. KAMION ZASTAVA 620 B, letnik 1971, vozen - generalno obnovljen motor izklicna cena 8000 din 6. 2 ENOOSNI PRIKOLICI LJUTOMER APL-03, vozni, izklicna cena za eno prikolico, 2500 din. 7. DVIGALO HIAB 193 - nekompleten, izklicna cena -5000 din. V izklicnih cenah je že vštet prometni davek. Licitacijska prodaja bo v petek, 18. aprila 1975, s pričetkom ob 8. uri v Obratu transporta in mehanizacije na Primskovem. Kupci družbenega sektorja imajo pri nakupu prednost. Pred pričetkom licitacije morajo predložiti ustrezno pooblastilo svoje delovne organizacije o nakupu in akceptni nalog. Zasebni interesenti morajo vplačati pred dražbo 5 % varščino od izklicne cene, zlicitirani znesek pa v celoti pred prevzemom kupljenega osnovnega sredstva. Ogled sredstev, ki se prodajajo, je možen vsak dan v dopoldanskih urah vse do dneva, določenega za odprodajo. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Komunala b. o. objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za kanalizacijo 2. administratorja — obračunovalca 3. KV zidarja. Pogoji: pod 1.: zahteva se visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene ali komunalne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj, pod 2.: zahteva se srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravno administrativne smeri, pod 3.: zahteva se poklicna šola z nekaj prakse. Kandidati naj pošljejo ponudbe na Odbor za medsebojna razmerja TOZD Komunala v 15 dneh po objavi. -■ Nerazumevanje drugih Po dogovoru v jeseniški občini kulturna skupnost financira tisti del dejavnosti ljudske tehnike, ki spada v kulturno dejavnost. Financira torej dejavnost filmske skupine Odeon, mednarodni festival amaterskega filma, dejavnost fotokluba Andrej Prešern ter deloma dejavnost šolskih krožkov v okviru ljudske tehnike. Ker pa so sredstva kulturne skupnosti edini vir financiranja vse dejavnosti občinskega odbora ljudske tehnike, so tako namenjena sredstva rabili tudi za druge dejavnosti. Ostale samoupravne interesne skupnosti ne sode-' lujejo. Tako stanje je za ljudsko tehniko nevzdržno, saj od kulturne skupnosti podprte dejavnosti ne morejo prav zaživeti, če njim namenjena sredstva porabijo drugi. D. S. Topografija spomenikov in obeležij V dogovoru z jeseniško kulturno skupnostjo je Zavod za spomeniško varstvo Kranj lani restavriral rezljano preslico iz Prešernove rojstne hiše v Vrbi in izdelal novo fotodokumentacijo in napise v Finž-garjevi rojstni hiši. Tu je Zavod preuredil tudi vitrine za razstavljeno gradivo. Z Zavodom za spomeniško varstvo so se dogovorili tudi za nekaj drugih akcij, in sicer za nadaljevanje konservatorskih del pri odkrivanju gotskih fresk v gotski cerkvi sv. Tomaža v Ratečah. Pri tej akciji je sodelovala tudi kulturna skupnost Slovenije. Obenem se je Zavod lotil obnove Liznekove domačije v Kranjski gori. Ta akcija, ki jo s polovično vsoto sofinancira tudi kulturna skupnost Slovenije, bo predvidoma končana še v letošnjem letu. Poleg teh akcij pa Zavod v dogovoru s komisijo za varstvo spomenikov in obeležij v koordinaciji z občinskim odborom ZZB NOV Jesenice in Tehničnim muzejem pripravlja topografijo obeležij in spomenikov NOB. Akcijo bodo končali še letos. D. S. Analiza kulturnih potreb Kulturna skupnost Jesenice je izpolnila temeljno določilo programa 1974, ker je približala kulturne vrednote delovnim ljudem in občanom in jim omogočila vpliv na vsa dogajanja v kulturi. Lanski program je bil v javni razpravi, ki je bila zaključena s podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za njegovo izvedbo. Uresničili so .tudi drugo nalogo, saj se je skupnost konstituirala po delegatskih načelih v zakonskem roku. Delavska univerza Jesenice je izdelala analizo o stanju v kulturi za obdobje 1970 — 1974, pripravlja pa še poročilo o kulturnih potrebah in vključevanju občanov v kulturna dogajanja v jeseniški občini. D. S. 323 prireditev ZKPO Zveza kulturno prosvetnih organizacij jeseniške občine združuje 20 kolektivnih članov. Lani je Zveza skupaj z Glasbeno šolo ter drugimi samostojnimi skupinami prek ustrezne komisije vodila glasbeno dejavnost v občini tako z gostovanji tujih ansamblov kot z nastopi domačih skupin. Zveza je prek svoje dramske komisije in s sodelovanjem amaterskega gledališča Tone Čufar pospeševala amatersko dejavnost z organiziranjem občinskega dramskega srečanja, skupaj z republiško ZKPO pa je pospeševala amatersko likovno dejavnost z organiziranjem slikarskih kolonij, v katerih so sodelovali domači likovni ustvarjalci. Zveza kulturno prosvetnih organizacij je organizirala 9 koncertov, ki jih je obiskalo 3083 ljudi. Zveza je skupno organizirala 323 prireditev. Likovna skupina DOLIK je lani pripravila 24 razstav v občini in 23 razstav izven nje. Pevski zbori so imeli 38 koncertov, pihalni orkester jeseniških železarjev pa 43. V občini je bilo tudi 61 dramskih in 141 glasbenih prireditev. Z vso svojo dejavnostjo je ZKPO jeseniške občine ustvarila 14.413 dinarjev lastnega dohodka, dotacija kulturne skupnosti pa je znašala 463.500 dinarjev. D. S. Obnovitev objektov na Stari Savi Jeseniška kulturna skupnost je sodelovala pri adaptaciji za obnovitev objektov na Stari Savi. Po klasifikaciji sakralnih spomenikov je bila Stara Sava uvrščena v prioritetni red programa komisije pri kulturni skupnosti Slovenije in ocenjena s prvim razredom. Po javni razpravi o vrstnem redu in ponovni ocenitvi pa je Stara Sava izpadla. Kulturna skupnost je dodatno prispevala k adaptaciji, ker so med sanacijo stroški narasli. Do zdaj so obnovili in restavrirali fasado Zoisove graščine, v kateri ima prostore Tehnični muzej. Glavni finan-cer je Železarna, ki nosi tudi vse stroške Tehničnega muzeja. D. S. Izreden obisk - Število obiskovalcev v Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovčah in v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi je tudi lani naraslo. Kar 34.510 obiskovalcev beležijo v obeh muzejih. Prav zaradi tega, ker se število obiskovalcev neprestano veča, je kulturna skupnost Jesenice nabavila več spominskega gradiva za obiskovalce. Še vedno pa morajo rešiti nekaj vprašanj. Predvsem morajo postaviti potokaze do Finžgarjeve domačije in urediti parkirne prostore pri obeh spomenikih. D. S. Idejni načrti za Titov dom Lani je kulturna skupnost Jesenice nadaljevala z akcijo sanacije in funkcionalne ureditve kulturnih prostorov in domov v jeseniški občini. Kulturni prostori niso bili redno vzdrževani, zato je sedaj vsak poseg, ureditev in adaptacija, zelo drago opravilo, sredstva za te namene pa so omejena. Izdelali so vrstni red, v katerem so dali prednost domovom na Breznici, na Dovjem in na Hrušici. Zagotovili so tudi sredstva s sodelovanjem kulturne skupnosti Slovenije za obnovo strehe na domu Julke Pibemik na Javorniku, v katerem so dobili nove prostore mladinski klub in dramski odsek javorniške Svobode. Kulturna skupnost je poskrbela tudi za zavarovanje kulturnih prostorov ter financirala izdelavo idejnih načrtov za potrebno adaptacijo jeseniškega Titovega doma. / D. S. KUD Ribno gostoval v Bohinju V soboto, 5. aprila, zvečer je v dvorani gasilskega društva v Bohinjski Češnjici gostovalo kulturno-umetniško društvo iz Ribnega pri Bledu. Predstavili so se z igro Trije vaški svetniki. To pa ni bila edina gledališka predstava oziroma kulturna prireditev, ki jo je v letošnji sezoni pripravila dramska sekcija gasilskega društva Bohinjska Cešnjica. Januarja letos seje na primer KUD Zabrezni-ca predstavilo z igro Gosposka kmetija, februarja je gostovala dramska skupina radovljiške delavske univerze z veseloigro V Ljubljano jo dajmo, marca pa so se člani domare dramske sekcije predstavili z dramo Napoleonov oficir. Poleg tega je konec marca dramska sekcija organizira koncert ansambla Zadovoljni Kranjci, za prihodnjo nedeljo (20. aprila) pa so povabili v goste Prešernovo gledališče iz Kranja. Ce bodo njihovi želji ustregli, se bodo kranjski gledališčniki predstavili /. delom Lacko in Krofi i. B. Sodja Loški muzej Loški muzej v Škofji Loki je Odprl vsak dan od !). do 12. ure in od 14. do 17. ure. V galeriji na gradu je odprta razstava Mlini na Gorenjskem ob istem času, kot jo odprt muzej. Zbirke v Železnikih in Zireh s" še zaprte. I_ od 20. III. do 20. V. 1975 20 % POPUST m 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET .V Ml MIHU lil ■« JEIOVICA .i SLOVENIJALES **.*> L.HBL.I\\\ ,^ ♦V ZAGREBPUBLIC Na XIV. mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila Velika izbira modelov lastne proizvodnje Razstava in prodaja stanovanjskega pohištva 5 % popusta Kredit do 20.000 din Prodaja za devize Dostava na dom /k JESENICE na XIV. mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila Za vas in vaš dom: — pohištvo in oprema — gospodinjski aparati — konfekcija in obutev — ostali artikli široke potrošnje sejemski popust krediti dostava na dom in montaža brezplačna solidna postrežba Kmetovalci! Obveščamo vas, da sodelujemo s kompletnim prodajnim in proizvodnim programom kmetijske mehanizacije na gorenjskem kmetijskem sejmu v Kranju , kjer boste lahko kupili kmetijsko mehanizacijo tudi na kredit. obiščite naš paviljon - prepričajte se - zadovoljni boste I Na mednarodnem kmetijskem sejmu od 11. do 20. aprila boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. modno Čevljarstvo kern stanko, kranj, partizanska 5. KZ Naklo — valilnica prodaja 12 tednov stare jarčke V sredo in petek od 7. do 18. ure, ostale dneve vključno sobota od 7. do 14. ure v valilnici Naklo. Cena 30 din. KZ Naklo -Valilnica Na mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro MOŠKIH, ŽENSKIH in OTROŠKIH COPAT ter ORTOPEDSKIH COPAT po ugodnih cenah. Priporoča se MARKIC KATARINA Bečanova 1, Tržič 2IVIL-A Kranj TOZD Maloprodaja obiščite nas na XIV. mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1975 Pri nakupu v okviru sejma posebni popust od 0,5 do 2% V okviru gorenjskega kmetijskega sejma od 11. do 20. aprila 1975 priljubljeni traktorji TOMO VINKO-VIĆ s priključki po stari ceni — kratkoročni kredit Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Se o Partizanski tiskarni V 25. številki Glasa (1. 4. 1975) sem pod rubriko »Ob 30. obletnici osvoboditve« zasledil članek z naslovom »Partizanska tiskarna«. Prijetno me je presenetilo dejstvo, da je vendarle nekdo napisal članek o partizanski tiskarni na Mišačah. Resnici na ljubo pa moram zapisati, da sem bil, ko sem članek prebral do konca, resnično razočaran. V članku je bilo zapisanih toliko netočnosti, da preprosto ne morem mimo. Razen gospodarja Cirila Pečnika je za bunker vedela tudi njegova žena, Krista Rožičeva, ki je partizanom v tiskarni tudi kuhala. Gospodar Ciril je skrivnost o bunkerju v svoji hiši resda razkril svojemu prijatelju Loju (Alojzu). Lojo je za tiskarno na Mišačah pripravljal papir, ki ga je izmikal okupatorju. Nemci so to tihotapljenje papirja s pomočjo izdaje odkrili. Loja so ujeli. Po triurnem mučenju ni več zdržal in odkril mesto tiskarne. V mraku 7. aprila 1943 je v vas prišlo 7 nemških vojakov, oboroženih s strojnicami in bombami. Napad so izvedli hitro in tiho, da so tako lahko presenetili partizane. Pisec članka nadalje trdi, da o Binetu, ki je bil usodnega dne v tiskarni, ni, razen partizanskega imena, znano ničesar. To vsekakor ni res. S partizanskim imenom Bine so tovariši klicali inž. Viktorja Jurkasa, doma iz Trsta. Njegovo ime je med imeni ostalih žrtev jasno in razločno napisano tudi na spominski plošči na Poglajnovi domačiji. Cirila Pečnika-Poglajna, gospodarja domačije, v kateri je bila tiskarna, so Nemci aretirali že popoldne istega dne (7. 4. 1943) na delovnem mestu v magacinih železniške postaje v Kranju. Po aretaciji so ga odpeljali v begunjske mučilnice, kjer je bil skupaj z Ivanom Pogačnikom-Ivkom zverinsko mučen. Pri Cirilu in Ivku mučenje ni rodilo sadu. Žena pokojnega Cirila Pečnika je bila prav tako po napadu na tiskarno odgnana v begunjske mučilnice. Svojega moža je v Begunjah videla in z njim tudi govorila. Po tritedenskem mučenju so Cirila odpeljali skupaj s še nekaj zaporniki (med njimi je bil tudi Ivan Pogačnik-Ivko) v Poljansko dolino in jih tam ustrelili. Priče tega dogodka so danes še žive. Kasneje so okupatorji trupla pripeljali nazaj v Begunje in jih tam pokopali. Družina pokojnega Cirila Pečnika njegov grob redno obiskuje. Na enem od kamnov pokopališča na vrtu begunjske graščine je z rdečo barvo vpisano ime — Ciril Pečnik. Branko Pirih Obnova zemljiške knjige Aprila so dobili na Jesenicah novo zemljiško knjigo, v katero je vložil največ svojega natančnega in neumornega dela vodja zemljiške knjige v Radovljici Milan Gostiša — Od urbarjev, starih zemljiških knjig, izmer, poizvedovalnih postopkov do dokončne ureditve Ko se zgodi, da se dva soseda-me-jaša na življenje in smrt sporečeta zaradi krpice zemlje ali majavega plotu, ko si dediči lastijo več zemlje ali stavb kot je določila zapuščinska razprava, ko se začne zemljišče ali druga nepremičnina uporabljati za druge namene, tedaj se izkaže uporabnost in koristnost zemljiške knjige. In sploh ne le v teh primerih: nešteto je zadev, katerih rešitev bi bila vprašljiva, ko ne bi nekje hranili natančnih dokumentov, natančnih izmer, aktov. Vse to pa predstavlja zemljiška knjiga. PRIPRAVE ZA OBNOVO Ko hi samo en dan spremljali delo Milana Gostiše iz Radovljice, ki je letos aprila končal z o.hnovo zemljiške knjige mesta Jesenic, bi presenečeno ugotovili, da zahteva samo obnova knjige ogromno natančnega dela, kajti naglica se zna hudo maščevati in povzroča kup resnih nevšečnosti. Vse do leta 1HM0 so veljali urbarji, potem pa do 1970. leta stare zemljiške knjige, ki so jih napisali iz nekdanjih urbarjev. Te stare knjige so bile napisane v nekdaj veljavnih iz-merah in merah, zato so geometri Geodetskega zavoda iz Ljubljane mesto Jesenice ponovno premerili v izmeri 1 : HMH). Za vodjo zemljiške knjige Milana Gostiša so se začele temeljite priprave, saj je bilo treba urediti najprej staro knjigo, nato pa izvesti poizvedovalne postopke. Le-teh je bilo za 127 poizvedovalnih dni. V poizvedovalnih postopkih so morali napisati kar 1600 sklepov za stranke. Včasih je šlo gladko, včasih pa so ljudje kakorkoli ugovarjali ali zagovarjali drugačna stališča. KATASTRALNE OBĆINE Milan Gostiša svoje delo opravlja že od leta 1930. Začel je v Ljubljani, nato je delal v Radovljici, v zadnjih petih letih pa je vsak torek in četrtek urejeval jeseniško zemljiško knjigo. Tako ima bogate izkušnje pri urejevanju knjig, delu, ki zahteva določene ustaljene metode, predvsem pa smisel in natančnost. Temu delu je — z izjemo medvojnih let, ko se je aktivno udejstvoval v NOB — posvetil nešteto rednih delovnih ur in nemalo prostega časa. Ne trpi zaostankov, ne mara naglice, ki prinaša napake in včasih lahko naloži ure in ure dodatnega dela, v vsakem primeru pa povzroči nemalo zmede. Milan Gostiša je začel najprej z Borovljami, Javornikom. Pri obnovi zemljiške knjige so ustanovili tri nove katastralne občine: iz Javor-nika je nastala katastralna občina Javorniški rovt, iz Jesenic pa katastralna občina Prihodi in Podme-žaklja. Prepisati je bilo treba tudi parcele, iz Blejske Dobrave, ki spada v mesto Jesenice ter parcele z Javor-nika, ker je nastala nova meja. Ob enem je bilo precej dela tudi s tistimi parcelami Jesenic, ki so jih prepisali na Hrušico in na Dovje. RAZPRAVE DOLGE ŠTIRI MESECE Ze res, da je bilo obilo dela s poizvedovalnimi postopki, ko so lastnike zemljišč klicali na ogled stare in nove knjige, vendar je bilo največ težav pri usklajevanju posesti in lastništva med posameznimi delovnimi organizacijami. Nekaj teh razprav je trajalo tudi po štiri mesece, da so končno podpisali dogovor. Z vpisovanjem v novo zemljiško knjigo so začeli julija 1973. leta in sicer so tri nove občine predstavljene v merilu 1 :2880, medtem ko so same Jesenice v izmeri 1:1000. Tako mi.i zdaj jeseniška občina novo zem ljiško knjigo v 20 zvezkih, zelo pregledno in nič več v domala nepreglednih posameznih listih in listinah kot prej. Parcele imajo tudi svoje nove parcelne številke. Kmalu bodo btdali razglas, da je nova knjiga končana in vsakdo si jo bo lahko ogledal. D. Sedej - mm "I. .MM 1 n mm NA SVIDENJE NA GORENJSKEM SEJMU Novo odslej globoko zamrzovanje živil tudi v majhnih stanovanjih. Zamrzovalna omara Gorenje — najnovejši dosežek kolektiva Gorenje Velenje. Zamrzovalno omaro vam nudimo na tromesečno brezplačno prizkušnjo. Plačilo v šestih mesecih z brezobrestnim posojilom Jugotehnike — sejemski popust! Motorne žage, motorne in ročne kosilnice priznane švedske tovarne Husqvarna osvajajo s svoj0 tehnično dovršenostjo potrošnike vsega sveta. Varnost pri delu in lep izgled, urejen servis so razlogi, ki vas bodo prepričali o vrhunski kvaliteti Husqvarne Sejemski popust 10 % Demonstracije vak dan ob 10., 12., 14., 16. in 17. uri. gjL*LEjg+E Husqvarna Uspeh požrla inflacija Proizvodnja združenega podjetja Iskra Kranj se je lani povečala za 21,4 odstotka, kar je zelo ugodno, vendar je precej požrla inflacija, so UgOtoVl)] na zadnji seji skupščine Združenega podjetja Iskra, ko so razpravljali o poslovanju ZP Iskra v minulem letu in o letošnjem gospodarskem planu. Zanimivo Je po drugi strani, da so lani H,()-odstotno povišanje storilnosti dosegli tudi na račun H.l-odstot-nega povečailja zaposlenih. Zato so v letošnji gospodarski načrt zapisali, da je treba zaposlovanje omejiti, naložbe pa usmeriti v kapitalno-inten-zivne programe. Celotni dohodek je lani znašal nekaj nad 9,r>.milijarde dinarjev in se je povečal V primerjavi z letom poprej /a 17,3 odstotka. Ostanek dohodka pa je narasel le za petino. Prodaja je bila večja za H odstotkov, medtem ko so znašale in vest ici je 400 mili jonov dinarjev. 'An letos predvidevajo, da bo zna šala vrednost proizvodnje r>,(i milijarde in tako narasla za skoraj 30 odstotkov. Največ naj bi po planu k takšni finančni realizaciji prispevalo področje telekomunikacij oziroma tovarna avtomatskih telefonskih central. Med temeljnimi organizacijami združenega dela pa bodo proiz vodnjo najbolj razširili v tovarni v Pržanu. Posebno skrb bodo letos posvSVj, izvozu. Lani so zabeležili 4H mM* nov dolarjev, letos pa računajo j.,. bodo izvozili za 70 milijonov *L larjev. Najbolj naj bi se poveča' voz v EMO ter na področju avl "'"j tike in avtoelekt rike. Si« :< i pa l«Mos orecei den.irja namenili ti"'1!, redvidenih 362 investicije. Od preuviueum ■ ><>- ■; ,t jonov dinarjev naložb bo 19 <)('s.\,t>-kov namenjenih za potrebe dru" .j nega standarda, 70,3 odstotka P* ;1. strojno opremo. Največ pa bod'1 j^, menili za opremo tovarne na '"V. rab. Prav tako pa bo dobršen d*' () narja namenjen za semiško toV* in za gradnjo novih obratov v "\i čab in Železnikih. A Pomladanski izlet za izžrebane naročnike Glasa Črtomir Zoreč (3. zapis) S Trojan se bomo po vijugavi cesti spustili kar 200 m niže, do Medijskih toplic pri Izlakah. Do tod je le 8 km, zato je strmina kar precejšnja. No, tu v termalnem kopališču in letovišču bo kazalo, da se le spočije-mo — po 50 km vožnje. Toplice imajo ime po bližnjem medijskem gradu, ki pa je že v razvalinah. Iz1 datni topli vrelci (indiferentna akra-toterma temperature do 28 stopinj Celzija). Ze Valvasor je te toplice priporočal kot močno zdravilne. Zdaj svetujejo Medijske toplice živčnim, kožnim in očesnim bolnikom pa tudi na ženske bolezni blagodejno delujejo. — Hkrati pa je kraj sam tako zdrav, da velja za pravo okrevališče slabotnim in slabokrvnim ljudem. - Videli bomo dva vnanja bazena in enega pokritega. Posebno zanimiv pa je izvir kristalno čiste tople vode. Od Izlak do Zagorja ob Savi imamo še 9 km in zopet kar precejšnjo strmino. Vsaj 150 m niže leže Zagorje. Zagorje ob Savi — to pa ni tako majhen kraj (ima blizu 16.000 prebivalcev). Tu skoro ni več kmetij - tu so le rudniki rjavega premoga. Le-te-ga kopljejo v-jamah na Kisovcu in v Kotredežu. Bogate rudne žile so pričeli izkoriščati že v začetku prejšnjega stoletja. — Poleg premoga so pred leti kopali tudi cinkovo in svinčevo rudo. Pomembna je bila tudi velika steklarna v bližnjih Toplicah. Do zgraditve železnice Dunaj — Ljubljana (1. 1849) se je razvijal po Savi močan rečni promet. Iz Zagorja so plule proti Ljubljani barke, težko otovorjene s premogom, steklom, ogljem, cinkovo in svinčevo rudo. Seveda so čolne vlekli z volovsko pomočjo, saj je bilo treba pluti proti toku. Sledovi teh obvodnih poti za volovske vprege so še vidni. Hitro jih bomo opazili. — Ne bo napak omeniti, da je veljalo Zagorje vse do srede preteklega stoletja za pomembno rečno pristanišče. In da so imeli svojo šolo že 1. 1831 — skoraj pred 150 leti! Nadejajmo se, da bomo vsaj bežno začutili utrip tega rudarskega kraja. Seveda bomo spotoma tudi omenili, da je prav Zagorje ob Savi naj-vzhodnejša točka Gorenjske, vsaj po stari geografski delitvi nekdanje dežele Kranjske. — In prav tu, v bližini zagorske železniške postaje bomo prešli Savo in se poslej ves čas vozili ob desnem bregu reke; po cesti, ki je bila šele pred nedavnim zgrajena in usposobljena za težji promet. Celih 16 km bomo poslej vezani na smer savske struge in ves čas tik nad vodo. Pozornost, nekako na polpoti, nam bo vzbudil večji kraj onstran reke, ki se imenuje kar — Sava. Tu je bilo nekoč važno rečno pristanišče, bržčas še izza rimskih časov. Saj so prav tu našli rimski napisni kamen in druge predmete iz te dobe. Sicer pa o rimskih časih pričajo tudi staroslavne Vače (vaška situla = ve-derce, vrč iz Vač je ena od najimenitnejših prič iz naše predzgodovi-ne). — Cerkev na Savi je posvečena sv. Miklavžu, zaščitniku brodnikov — ob plovnih rekah so sploh nekoč radi postavljali svetišča v čast temu svetniku. TR07AINE /MEDI7SKE toplice 2A60P7E BOGE/SSPERK V1SM7A 60RA ŠENTVID PRI STIČNI IVAtSCtHA 60R»CA Kraji, kijih bomo na izletu obiskali, in smer (puščice) potovanja Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje v Objavljamo imena četrtih dvajset Glasovih izžrebanih naročnikov spomladanskega žrebanja: J*>nk Vladimir, Gradnikova 7, Kranj, je izžrebal naslednje naočnike: *ereb Angela, Spi. bolnica Kandija, Jovo mesto J&plotnik Gabriela, Pristava (51, ',('»sterle Loj/.e. Davča 64, Železniki Jnko Štefka, Jelendol 9. Tržič ?v«>ljšak Ivana, St. Loka 27, S '(>ka HtMr Sk. t'Kuš .Janez, Zg. Danje 4, Sorica gfankdvič Alojz, Visoko 52, Šenčur [J()|ib Ivan, Beleharjeva 7, Šenčur erne Franc, Prezren je 6, Pod nar t Ahč "i Prane, Suha 34, Kranj Ekar Franc, Nova vas 1, Preddvor, je izžrebal naslednje naročnike: Treven Andrej, Zabnica69 Ivink Silva, Kidričeva 31, Kranj Cemažar Jelka, Lenart 7, Selca Zavrl Antonija, Zerjavka 2, Smlednik Slibar Stanko, Dobrave a 3, Podnart Kranjc Edo, Lobodova 4, Domžale Cernič Milan, Lancovo 1, Radovljica Delavec Bet ka, Mojstrana 60 Kušar Pavel, Draga (i, Medvode Topolovec -Jože, Crnelo 16, Dob In tudi to je ob pogledu na vas Savo vredno omeniti: tu je v letih 1814 — 1824 služboval Franc Ksaver Prešeren, stric našega prvega poeta. In Prešeren, mlad študent (ljubljanski gimnazijec), je po tradiciji večkrat obiskal svojega radodarnega strica. Pripeljal pa se je do Save z brodniki, večkrat v družbi z bratom Jurijem. N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (Se bo nadaljevalo) C. Z. Avseniki v Bohinju Ansambel Avseniki je v sredo, 2. aprila, nastopil vv avli osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. Koncert je podobno kot druge pred tem pripravila mladinska ekipa gasilskega društva Bohinjska Češnjica. Za organizacijo koncerta so se odločili, ker je dvorana v Bohinjski Češnjici premajhna. Koncerta ansambla Avseniki se je udeležilo blizu 1000 prebivalcev iz Bohinja. B. Sodja Aktivni mladinci TOZD Tomaž Godec Aktiv mladih delavcev temeljne organizacije združenega dela Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici sodi med najbolj aktivne mladinske aktive v Bohinju. Mladi člani podjetja so letos pripravili prisrčno proslavo za dan žena. Minuli in ta mesec pa so organizirali predavanja o Španiji, Maroku, Sahari in Sinaju. Predavanja so v pionirskem domu v Bohinjski Bistrici, predavatelj pa je Stane Tavčar iz Kranja. Razen tega so mladi sklenili, da bodo ta mesec dve soboti čistili okolico tovarne/ B. Sodja (64. zapis) Preden se odpravimo z Gospo-svetskega polja proti Celovcu, povem še nekatera dejstva in domneve, ki so se mi šele zdaj nabrale v spominu in na lističih. POGANSKI ŽRTVENIK Najprej glede knežjega kamna: domnevno je služil starim poganskim Slovencem kot žrtvenik. Neizpobitno dejstvo je, da so vsi bistveni elementi umeščanja novih knezov bili poganskega izvora. Torej še iz dobe, preden so prišli slovenski Karantanci pod bavarsko nadoblast. — Slovesna izročitev oblasti novemu knezu ima vrsto bo-goslužnih oblik, ki pa'niso po izvoru prav nič krščanske (preoblačenje kneza v slovensko kmečko nošo, za-žiganje grmad, pitje vode iz klobuka, trikratno obkroževanje kamna, predpisi glede konja in bika, petje starih hvalnih pesmi idr.). Glede knežjega kamna sem naknadno zvedel, da je prvotno stal drugje, a ga je kmet Vrabl, lastnik zemljišča in kamna na njem, okoli 1. 1830 dal prestaviti kakih 150 korakov bliže cerkvici sv. Petra, ki je nadomestila nekdanji Krnski grad. Dobesedno navajam sporočilo: »Že močno poškodovan kamen je 1. 1862 po posredovanju župnika Verdnika ter z denarno pomočjo Deželnega odbora odkupilo celovško Zgodovinsko društvo, ga s tem rešilo razpada in namestilo izprva pod arkade, nato v dvorano grbov v celovškem Deželnem dvorcu, a pozneje je bil prenesen v vežo Deželnega muzeja, kjer stoji še sedaj.« KAJ PA VINDIŠARJI? Dostikrat me na poti po Koroški kdo vpraša, kdo da so ti nesimpatični Vindišarji? Na kratko povem, da so to koroški Slovenci, ki nočejo biti Slovenci... In so raje tako napol miš, napol tič. Raje bolj na nemško plat. Slovenci so se nekoč skupno z ostalimi južnimi Slovani sami imenovali Slovjene. V latinskih listinah tiste dobe jih nazivajo Sclavene, »Mik,« je izza kuhalnika zažgolela Nenca svojemu nadrejenemu v poznojutranji pozdrav, »šef hoče poročilo. Kontra, anti, proti inflaciji, nekaj takega. Nujno.« Nagovorjeni je zlovoljno zamomljal v svoj še zaspano krmežljavi brk in s treskom zaloputnil vrata »kanclije«, kar je pomenilo, da je -za ves nadležni zunanji svet absolutno nedosegljiv, ker je na internem strokovnem kolegiju. Mikov strokovni kolegij je trajal dobro uro, kolikor je pač potreboval za dvajset osebnih telefonskih pozivov. Službeno se je dal motiti le od šefa, ki mu je iz druge sobe telefonično nasvetoval vsebino varčevalnega programa njegovih služb: varčevali naj bi in bomo in takorekoč že smo na vseh področjih, načelno smo torej žes začeli z uresničevanjem programa, konkretno pa ga bomo izvajali s tem, da bomo občutno zmanjšali stroške reprezentance, omejili manj koristna službena potovanja, skrajno varčevali z elektriko, racionalno izvajali politiko zaposlovanja, do kraja izkoristili delovni čas, znižali postavko stroškov j)isarnuškega materiala itd. »Varčevalni« dan Mik si je pobude natančno beležil in ko je ravno začel z osnutkom predloga programa varčevanja za delavski svet, ga je klical zidar, ki je želel vedeti, če mu bo pojioldne pri Mikijevem vikendku kdo pomagal. Vprašanje je sprožilo novih deset osebnih telefonskih pogovorov in Mik je bil nazadnje presrečen, da mu je direktor nekega podjetja zagotovil pomoč v treh primerkih delovne sile. Obupno, je pomislil, da ga v teh pasjih dneh drži pokonci le še misel na njegov zasebni vikendek, ki bo zdaj zdaj končan in potem adijo sitna, današnjega poslovnega moža nerazumevajoča soproga, ki naj potlej tečnari v stene družbenega štirisobnega stanovanja kolikor in kakor hoče. Priskutila se mu je že kletka v stolpnici, zvedavi sosedje in godrnjajoča žena. Ko si je hotel malce oddahniti, so jjrihrumeli v pisarno njegovi sodelavci iz drugih podjetij, ki jih Nenca nikoli ni mogla zadržati. Kakor je z njimi vedno rad poklepetal urico ali dve, so mu bili v današnjem napornem dnevu zoprni in nadležni, še toliko bolj, če je pomislil, da ga čaka antiinflacijski program. Kljub temu mu prirojena gostoljubnost in misel na vedno dobrodošlo in univerzalno pomoč obiskovalcev nista dopuščali, da bi jih kratkomalo odslovil. Kot navadno jim je dal j)ostreči in ko se mu je zdelo, da so se za silo najedli in napili, se je izgovoril na nujen sestanek na občini. Tako je že moral ven, a le do bližnjega bifeja, kjer pa ga je njegova svetlolasa Marica skoraj užaljeno /)ostregla, češ, da jo vidno zanemarja, saj se komajda še kdaj oglasi. Miku je šel očitek globoko do srca, zato je kljub skrbem in delu ostal pri njej dve uri. Nenci je še danes krepko žal, da ga je ob vrnitvi spet spomnila na naročeni program. Mik je izgubil vso razsodnost in se začel obnašati kot nor. Najprej je zatulil, da so vse dnevnice tega meseca storno in da jih ne podpiše: odprl je vse pisarne in kogar ni bilo na delovnem mestu, je bil zrel za disciplinsko komisijo: s pestjo je udaril po stikalu za luč tako močno, da je komaj zadržal boleči vzklik; nad Nenco se je zadri, da bo poslej nadzoroval prihode in odhode na delo, predvsem odhode; naj si še enkrat dovoli tlačiti pisarniški material v torbico, njeni butasti otroci naj čečkajo na škrnicelj. Če pa jim ne more kupiti radirk, šestil, peres, trikotnikov, ovitkov, naj prosi za sindikalno pomoč. Ob koncu delovnega dne je bil na kraju z živci. Tak je stopil pred šefa, ki bi bil ob pogledu na do kraja izčrpanega podrejenega lahko zajokal, ko bi bil malce bolj tenkočuten. Nemudoma sta se zmenila za sistemizacijo delovnih mest, s katero bi z nekaj novimi zaposlenimi odpadlo nekaj težkih bremen z Mikijevih ramen. Načelno in v skladu s programom varčevanja so nadure sicer odpravili, vendar je bilo v konkretnem Mikijevem primeru nemogoče izpolniti vseh delovnih obveznosti v rednem času. Zato je pisal program varčevanja popoldne in ga spisal v rekordnem času sedmih nadur. D. Sedej včasih pa Vinede. Odtod izhaja tudi nemška oznaka Windische, ki jc Nemci še danes uporabljajo. Iz oblike Slovjen pa je nastalo ime Slovenec. — Vsekakor je ime VVindische napak izvedeno iz besede Vindi,. Vendi ali Vinedi. Kajti Nemci so pomešali ime staroveških Venetov za Slovane. Veneti so bili staroselci na ozemlju, ki ga danes naseljujejo Slovenci. Saj imamo tudi na Viru pri Stični grobove (gomile) starih Venetov in Ilirov. Veliki narodi so sploh mojstri slabega poznavanja zgodovine in zemljepisa! Da bomo videli, kaki ljudje pa so današnji Vindišarji, povem da so kot posebna organizacija vključeni v. koroški Heimatdienst. Torej stoje v sovražnikovih vrstah .. . POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL? Seveda mislim na Gosposvetsko polje. Saj vem, neznani dopisnik, da je Zollfeld po nemško prav in da prihaja ime pač od eolnine, ki jo je bilo treba plačevati ob cesti, ki je vodila po Gospo-svetskem polju; toda obregnil sem se ob nemško krajevno ime' kot estet; kaj mar naše Gosposvetsko polje ne zveni tisočkrat lepše? Nekaj drugega je s Colom nad Vipavo — tamkaj je res bil le ozek prehod, celo obzidan z utrdbo. Tu pa gre za lepo, široko polje. Da, lepo Gosposvetsko polje, kdo bo še tebe ljubil? Ko si že skoro povsem odtujeno, izgubljeno. Nasprotnik ni neumen. Cas dela zanj. Vsako leto je osip večji — že skozi tisoč let.. .Vsekakor pa najmočnejši od 1. 1920 (plebiscit), še zlasti pa zadnjih dvajset let, ko se odlaga z izpolnitvijo določil državne pogodbe. Le imena vasi na Gosposvetskem polju in na obeh straneh ravnine govore, kake krvi so sedanji prebivalci, čeprav ne znajo ali nočejo več govoriti po naše . . . Tu so Teleče (Teltschach), Račja vas (Ratzendorf), Vogljiče (Win-klern), Dominča vas (Deinsdorf), Orešovec (Nessendorf), Dob (Aich), Modrinja vas (Mbderndorf), Goričja vas (Horzendorf), Poreče (Per-tsehach), Lipa (Lind), Sme-rovčice (Emmersdorf — imeniten prevod, ni kaj — saj vendar .gre za smerovčice =■= smrečice, ne pa za kafco Emo!), Breza vas (Wriesnick), Tešnja vas (Tessendorf), Trnja vas (Terndorf), Hrastovica (Krasto-witz), Blažja vas (Blasendorf), Dhovše (Lendorf), Goričica (Ma-rienhof), Važenše (Feschnig) itd. GROB ANTONA JANEŽIČA Kot pobožnega literarnega romarja me vselej pot zanese tudi na pokopališča, ki hranijo ostanke naših velikih mož. In tako se, preden zaidemo v celovške ulice, ustavimo tudi na tej poti v severnem celovškem predmestju, v Trnji vasi (Terndorf — Annabichl), kjer leži glavno mestno pokopališče (drugo je v Šentrupertu, južno od središča Celovca). Tu počiva jezikoslovec Anton Ja-nežič, gimnazijski profesor v Celovcu. Rojen je bil 19. decembra 1828 v Lešah pri Šentjakobu v Rožti, umrl pa je 18. septembra 1869 v Celovcu. Komaj štiridesetletnik . . . Iskal sem njegov grob. Nisem ga našel. Pa vendar ni pozabljen in izgubljen? Morda mi kdo sporoči, če Janežičev grob še obstoja? Saj ne bi bilo mogoče, da bi bil tako velik, zaslužen slovenski mož, brez vsaj skromnega pomnika. Anton Janežič (1828^1869), profesor slovničar in književni organizator Torek — 15. aprila 1975 KRANJ obvešča cenjene potrošnike, da ima od 14. do 30. aprila v svojem salonu na Primskovem velikega gosta iz Zagreba to je tovarna pohištva »MARKO ŠAVRIĆ« največji proizvajalec na Hrvatskem. »Šavrič« se vam v Lesninskem salonu na Primskovem predstavlja s celotnim programom vseh vrst pohištva po zelo ugodni ceni in še 5 % popustom. Strokovne nasvete za opremo stanovanja bo dajal arhitekt. Informacije lahko dobite tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju v informativnem paviljonu Les-nine. Izkoristite ugodnosti 5 % popusta in še 3 % deviznega popusta, posojilo do 20.000 din brez porokov. Dostava brezplačna Za nakup se priporoča KRANJ! TRGOVSKO PROIZVODNO IN SERVISNO PODJETJE agrotehnika L J U B L J A NA / n. sol. o. / Kmetovalci! Ne zamudite ugodne prilike in si že v predsezoni kupite kmetijske stroje za vsa letošnja dela, posebno za spravilo sena po konkurenčnih cenah. Za pomlad si nabavite takoj: trosilnike hlevskega gnoja KRPAN 30, razsipalnike umetnih gnojil Vicon-Creina B-75. Za spravilo sena takoj dobite motorne kosilnice BCS, traktorske bočne in zadnje-domače-uvožene, obračalnike za seno Favorit 220 in Panonija 0-220, samonakla-dalne prikolice Senator 22 in Pionir-17, puhalnika Tajfun, ventilatorje za dosuše-vanje sena, silokombajn Mengele MB-J. Informacije daje Agrotehnika TOZD trgovina Ljubljana s poslovalnicami Ljubljana, Titova 38 (315-555), prodajalna Jurček, Ljubljana, Titova 50 (313-398), Murska Sobota, Titova 25 (069 21-508), Celje, Aškerčeva 19 (063 25-500), Maribor, Meljska 5 (062 23-081), Ljutomer (069 81-083). Dobava blaga takoj! l 4*1 P »Mi. mm EXP0RT - IMPORT KOVINOTEHNA CELJE blagovnica fuž in ar-jesenice na spomladanskem sejmu v Kranju od 1 1. do 20. aprila 1 975 zamrzovalne skrinje LTH I.a sejemski popust 11 % radiatorji - AKLIMAT - 5 % - GORENJE - 6 % - EMO televizorji color Gorenje cenejši za 1 20.000 st. din kosilnice peči za centralno ogrevanje - TAM-STADLER. — 5 — 6% - BUDERUS - 5 % - KOMFOR — 3 % - FERROTHERM - 8 % ptži formo pol S OVO D E NJ Pred poldrugim desetletjem je bilo v Sovodnju v zgornjem koncu Poljanske doline ustanovljeno podjetje za predelavo plastičnih mas, eno prvih te vrste pri nas. Z vztrajnim delom predvsem pa z dobro kvaliteto smo si pridobili renome in priznanje potrošnikov plastičnih mas. Naši izdelki iz vakuumirane in varjene plastike imajo vsestransko uporabnost, tako ža industrijsko kot za široko potrošnjo. Obiščite nas na mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1975. Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! albume za značke vseh vrst (male, velike) albume za slike in razglednice albume za vizitke albume za kovance (za numizmatike) albume za kasete albume za znamke torbice za kasete mape ivo, reklam, agent itd. Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu, ali pa jih naročite (po povzetju) na naš naslov Termopol Sovodenj p. 64225 Sovodenj Graditelji! IKmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n. sol. o. obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po konkurenčnih cenah: — stavbno pohištvo — okna, vrata — parket — hidrirano apno — cement ' — betonsko železo — betonske mešalce — 100 1 Do 25. maja 1975 vam pri nakupu stavbnega pohištva (okna, vrata) •Inles • nudimo 5 % popusta Izkoristite ugoden nakup! Informacije dobite na tel. 21-611. Sejemski popust — kredit — dostava na dom Korak s Kovinotehno, dva koraka s časom Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi T proizvaja in dobavlja PGP Gradnja Žalec GORENJSKA OBLAČILA KRANJ pripravlja za spomladanski sejem v Kranju ugodno prodajo ženske konfekcije Znižane cene do 60% vam omogočajo edinstven nakup Obiščite paviljon Gorenjskih oblačil Najnovejše modele modne in športne obutve za pomlad in poletje '75 dobite v vseh poslovalnicah Peka na Gorenjskem TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Obiščite nas in se prepričajte Potrošniki ! Mercator vam v hali A nudi poleg konkurenčnih^ cen še posebni sejemski popust, brezplačno dostavo na dom in možnost nakupa na potrošniško posojilo. Mercator vas vabi na ogled in jakup blaga v času od 11. do j«, aprila 1975 na spomladanskem kmetijskem sejmu v Paviljon Mercatorja je v hali a, tam si lahko ogledate in nabavite POHIŠTVO STROJE ZA GOSPODINJSTVO TV APARATE PREPROGE BETONSKE MEŠALCE PECI ZA CENTRALNO KURJAVO KOSILNICE MOTORNA KOLESA IN DRUGO POTROŠNO BLAGO ZA VSAKDANJO UPORABO. Mercator vas vabi v svoj paviljon v hali A. LESTENCE MOTORNE ŽAGE MLINE ZA KORUZO KERAMIČNE PLOŠČICE KZ Naklo - Valilnica razprodaja 10 tednov stare jarčke (rjave in bele) v sredo, 16. aprila, od 8. do 16. ure v vzrejališču Pod-brezje. Cena 27 din. KZ Naklo -Valilnica Graditelji! Kranjske opekarne, Kranj iz obratov Cešnjevek in Stražišče vam nudijo na kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1975 zidne in stropne opečne izdelke po ugodnih cenah: modularni blok zidak BH/ 4 pregradni blok porulit 8 norma polnila in drugo opeko 2 % znižan prometni davek in še 3 % izredni sejemski popust 29x19x14 cm M 150 25 x 12 x 6 cm M 200 25 x 25 x 14 cm M 100 29x25x 12 cm 29x25x 8 cm 30 x 30 x 14 cm Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo. Sodišče združenega dela v Kranju objavlja prosta delovna mesta: 1. vodje predsedstvene pisarne 2. vodje vpisnika 3. računovodje Pod 1. in 2. točko je določen polni delovni čas, za delovno mesto pod točko 3. pa 4 ure dnevno. Za vsa delovna mesta je potrebna ekonomska srednja šola ali srednja admmistrativno-upravna šola in najmanj 5 let delovnih izkušeni na podobnih delovnih mestih. Nastop službe takoj ali po dogovoru! Prošnje s kratkim življenjepisom in drugimi podatki je treba poslati na Sodišče združenega dela v Kranju, v 14 dneh po objavL Motorna kolesa — Tomos — automatic NT — automatic 3 — 14TLS colibri Motorna kolesa iz uvoza — jawa 2 % znižanje prometnega davka na XIV. mednarodnem spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1 975 Dvokolesa — Rog otroška kolesa Projektivno podjetje Kranj potrebuje več figurantov za občasna geodetska dela. V poštev pridejo mlajši upokojenci. Prijave pošljite na naslov: Projektivno podjetje Kranj, Cesta JLA 6, telefon 21-144, kjer dobite tudi v\sa pojasnila. Smučarska vlečnica Tomos Žage Alpina Slovenija avto Cl M O S A CITROEN Vzgojno-izobraževalni zavod Jesenice razpisuje prosto delovno mesto materialno- finančnega knjigovodje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: srednja izobrazba — finančni tehnik — šifra 361 — 01. Nastop dela takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega •mesta. Poskusna doba traja tri mesece. Prošnje z navedbo strokovnosti in z opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: Vzgojno izobraževalni zavod Jesenice, Jesenice Tomšičeva 5 — p. p. 4. ZASTAVA tat TOZD Pekarna Kranj objavlja prosto delovno mesto: kurjača parnih kotlov Pogoj: vojaščine prost, opravljen izpit in stanovanje v Kranju OD po pravilniku. Nastop je možen t*koj. Poleg tega vabimo dijake in študente, ki bi želeli delati med šolskimi počitnicami v pekarni, da se pravočasno javijo na razgovor, na upravo TOZD. Pogoj je starost vsaj 16 let. mali oglasi • SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Veterinarska inšpekcija Številka: 322-020/75-06 Datum: 7/4-1975 Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in O zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65) in 8. točke Odredbe o preventivnih, ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 1/75) veterinarska inšpekcija skupščine občine Kranj OBVEŠČA, da bo obvezno cepljenje psov po naslednjem "razporedu: Predoslje Preddvor Bela Gorice Trstenik Kokrica Šenčur Trata Visoko Cerklje Podbrezje Jezersko Kokra Zalog Naklo Bitnje Zabnica Duplje St razišče Kranj Primskovo Prebačevo Trboje Voklo Voglje Orehek Breg ob Savi Mavčiče Podreča Rakovica Besnica Nemilje dan ura 15/4-1975 15- 15/4-1975 15 15/4-1975 17 16/4-1975 15 16/4-1975 16 16/4-1975 15 16/4-1975 16 16/4-1975 15 17/4-1975 16 17/4-1975 15 17/4-1975 16 17/4-1975 14 17/4-1975 16 18/4-1975 15 18/4-1975 15 18/4-1975 15 18/4-1975 16 18/4-1975 15 19/4-1975 15 21/4-1975 15 21/4-1975 15 22/4-1975 15 22/4-1975 16.30 22/4-1975 15 22/4-1975 16.30 22/4-1975 15 22/4-1975 16 23/4-1975 15 23/4-1975 16 23/4-1975 15 23/4-1975 16 23/4-1975 17 kraj pred Krajevnim uradom pri gostilni »Majč« na običajnem mestu pred gostilno na običajnem mestu pri Gasilskem domu pri Gasilskem domu pri Godelmanu pri Zadružnem domu pri Zadružnem domu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu pri Zadružnem domu pri Zadružnem domu pri Strahincu pred Krajevnim uradom na običajnem mestu pri Gasilskem domu na Sejmišču pri Vrečku pri Novaku pri Zadružnem domu pri Zadružnem domu pred trgovino pred trgovino na običajnem mestu pri Zadružnem domu v mlinu pred Zimoprejo pri Zadružnem domu pred gostilno Za zamudnike s področja Cerkelj bo cepljenje 24/4-1975 ob 15. uri pri Zadružnem domu, za zamudnike iz.ostalih krajev pa bo cepljenje 25/4-1975 ob 15. uri na Sejmišču v Kranju. K cepljenju se mora pripeljati vse pse, ki so starejši od 3 mesecev. Prijaviti pa je treba tudi vse mlajše pse, da se vpišejo v register psov. Tarifa za cepljenje in značko je 40 N din, za zamudnike 45 N din. Cepljenje je zaradi nevarnosti izbruha bolezni strogo obvezno. Necepljeni psi bodo pokončani, lastniki pa kaznovani po temeljnem zakonu. Veterinarska inšpekcija skupščina občine Kranj Odbor za kadre Konfekcije Mladi rod Kranj Pot na kolodvor 1 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: referenta prodaje Pogoj: ekonomska srednja šola ali K V trgovski delavec z dvoletno prakso administratorke (v komercialnem oddelku) Pogoj: ekonomska ali administrativna šola Pogoj: K V šivilja ;™KtnJeJe t!^ba P 1390 obratov, 220-380 in »PUNTE« za opaže. Ferdin, Grenc 4, Skofja Loka 2087 Prodam simentalki s teletom in visoko brejo. Zg. Lipnica 17, Kamna Gorica 2136 Prodam 800 litrov hrušovega MOŠTA in OBRAČALNIK - priključek za MOTIVERK. AJjančič, Hudo nad Kovorjem 2137 Prodam dobro ohranjeno SLA-MOREZNICO s puhalnikom. Tirin-ger, Šmarjetna gora 2, Kranj 2138 Prodam dve TRAVERZI NPI 40 X 6 m, tri stebre, zvarjene iz p° dveh NPU 24 X 5 m, zvarjeno kozo h = 2,2 m ter dva reduktorja i= 10 in i=50, moči 15 KW. Bregar, Šorlijeva 24, Kranj . 2139 V sredo in četrtek, 16. in 17. aprila, bom prodajala 3 mesece stare JARČKE (rjave nesnice). Pavlin, Pivka 45, Naklo, (vprašate lahko, Pivka 11) 2140 Plastični ČOLN za štiri osebe, prodam. Mavec, Šorlijeva 31, Kranj 2141 Prodam SENO. Papler, Zg. Besnica 4, Zg. Besnica 2142 Prodam 8 mesecev stare KOKOŠI-dobre nesnice, in 10 tednov stare JARČKE. Cegelnica 1, Naklo 2143 Ugodno prodam dobro ohranjen ŠPORTNI VOZIČEK. Tel. 22-987 _ 2144 Prodam HLEVSKI GNOJ. 'Luže 2, Šenčur 2145 Prodam stare JARČKE, 2-3 me-' sece, PHISEK. Senično 19, Tržič 2146 Prodam semenski KROMPIR igor. Srednja vas 51, Šenčur 214' Nemško OVČARKO, čistokrvno z mladičem, 6 tednov starim, prodam skupno ali posamezno. Rotar Franc, Cankarjeva 26, Tržič 2148 Prodam BETONSKO ŽELEZO 6 in 10 mm. Zor, Moše 10, Smlednik 2149 Po ugodni ceni prodam dobro kuhinjsko ČEBULO. Grad 7, Cerklje 2150 Prodam mlado KRAVO s pet tednov starim teličkom in 14 mesecev staro TELICO. Viševca 2, pod Sen tursko goro. 2151 Prodam ORGLE HOHNER ter ojačevalec 60 W s štirimi vhodi. Stara Loka 58, Skofja Loka 2152 Prodam dobro ohranjeno kosilnico MOTO BENASI. Raztresen Marjan, Žirovski vrh 6, Gorenja vas 2153 Prodam SENO in OTAVO. Zgoša 50, Begunje na Gor. 2154 Prodam BETONSKO ŽELEZO 9 mm, 1000 kg. Pongerc, Sp. Otok 1, Radovljica 2155 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZAKONSKO SPALNICO z VLOŽKI. Ogled vsak dan od 18. ure dalje-Zaj)lotnik, St. Rozmana 5 — telefon 23-124 vozila Prodam osebni avto ŠKODA 1000 MB, letnik 1968, dobro ohranjen, vse plačano do marca 1976. Dobravec Frankovo naselje 74 a, tel. 60-889, Skofja Loka 2109 Prodam avto FIAT 750, letnik 1965. Pižent, Frankovo naselje Hi' Skofja Loka 211° ZASTAVO 750 z vgrajenim m«; torjem 850, prodam. Telefon 22-68» 2156 ' Poceni prodam FIAT 850,, letnik 1969, prevoženih 63.000 km. Ogled v soboto. Mikič Cveto, Ročevnica 3l> Tržič 2157 Po zelo ugodni ceni je naprodaj ZASTAVA 750, prenosni TELEVIZOR MINI RAMA, žepni RAČUNALNIK ter razni deli za NSy 1000. Ogled do 15. ure. Šrimf Božidar, Nasičeva 5, Tržič 21?? Prodam AMI 8 BREAK, letn|J 1972, v dobrem stanju. Levičng Živko, Maistrov trg 9, Kranj 21^ Prodam ZASTAVO 750, letn>K 1969. Miha Finžgar, Nova vas 5, B*' dovljica 216