Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 8 / Leto 79 / 22. februar 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 12-13 AKTUALNO Str. 2-3 Str. 22-23 PRIL OGA SPORED ŠT. 8 22. FEBRUAR 2024 VESELJAK GOLICA TV Amerika skozi želodec: Ljubezen do Slovenk ju je pripeljala v našo deželo SPORED SPORED V kinematografe je prišel film, ki vas bo pustil brez besed Slovenski film Jama SLOVENSKA BARBIE IZ KAMPA PARADISO MILA PERŠIN: Rada ima družabne igre in badminton PET. 23. 2. SOB. 24. 2. NED. 25. 2. PON. 26. 2. TOR. 27. 2. SRE. 28. 2. ČET. 29. 2. V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je V kinematografe je prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas prišel film, ki vas bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed bo pustil brez besed Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama SLOVENSKA BARBIE IZ KAMPA PARADISO MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN: : Rada ima Rada ima Rada ima Rada ima družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton bo pustil brez besed bo pustil brez besed Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama Slovenski film Jama SLOVENSKA BARBIE IZ KAMPA PARADISO MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN MILA PERŠIN družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton družabne igre in badminton Str. 6 CELJE VOJNIK Maša Jazbec: »Smo pripravljeni na robote? So oni pripravljeni na nas?« Stavka kaže vso bedo zdravstvenega sistema Bo moral kdo umreti, da bodo ukrepali? Str. 7 Bolero, Kirk Douglas, »nema problema« in seveda Jure Franko Spominjamo se olimpijskih iger v Sarajevu, ki so bile tudi »naše«. Prinašamo vam zgodbe Celjanov in drugih iz naše regije, ki so tako ali drugače sodelovali na prazniku športa, ki je za vedno spremenil Sarajevo. Celjski Toper je poskrbel za obleko vseh novi- narjev na igrah, ljubljenec vseh nas v tistem času Bojan Križaj pa se je zapletel pri slavnostni olimpijski zaobljubi med odprtjem iger, a se tega le redkokdo spomni. Nekaj tednov pred začetkom iger je olimpijski ogenj potoval tudi skozi Žalec. Na fotogra ji baklo nosi Franc Naraks, levo pa sta še dva nekdanja atleta, Darko Medvešček in Silva Krušič. Foto: arhiv Edija Masneca Prelomna inovacija pri upravljanju športnih letal Od protesta do kazenskih ovadb Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 8, 22. februar 2024 AKTUALNO ZADETKI Poplavljenim prebivalcem Braslovč in Šmartnega ob Paki pojenja potrpežljivost Od protesta do kazenskih ovadb Od uničujočih poplav v Savinjski dolini je minilo že več kot pol leta, številni občani, ki so jim narasle vode uničile dom in začasno bivajo v najemniških stanova- njih, pa še vedno ne vedo, kje bodo lahko varno živeli pred poplavami. Občanom Braslovč in Šmartnega ob Paki je prekipelo, zato so se v soboto zbrali na prote- stnem shodu. Poudarili so, da jih dolgotrajno čakanje in negotovost ubijata. Državni sekretar Boštjan Šefic se je v torek in sredo mudil v braslovški občini in jim zagotovil, da bodo za vsakega občana našli primerno rešitev. Naslednji teden bo obiskal Šmartno ob Paki. Občani ne izključujejo državljanske nepokorščine, če pristojne službe tokrat ne bodo ukrepale res hitro in učinkovito. Medtem prebivalci Letuša izselitvi še vedno nasprotujejo, saj menijo, da ni pravne podlage za to. Proti odgovornim so vložili kazenske ovadbe. BARBARA FURMAN Prebivalci občin Braslovče in Šmartno ob Paki na vladne odločbe o izselitvi čakajo že več mesecev. Nekateri v naje- mniških stanovanjih, drugi v vlažnih in slabo obnovljenih hišah. Kot je na sobotnem pro- testu povedal Tomaž Pevec, predsednik Krajevnega odbora Letuš, vlada ni še nič naredila za varnost in zaščito ljudi, ki živijo na poplavljenih obmo- čjih. Zato zahtevajo, da jim pristojni jasno povedo, kdaj in kam se bodo lahko preselili, kakšna bo višina odškodnine in kdaj bodo prejeli prva izpla- čila. Povedali so, da še nihče ni prejel 20-odstotnega predplači- la, ki jim ga je vlada obljubila v interventnem zakonu. Od hiše do hiše Da vlada nanje ni pozabila, zagotavlja državni sekretar in vodja vladne službe za obno- vo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. »Vse dejavno- sti potekajo v skladu z časov- nim načrtom in z natančno opredeljenimi postopki. Je pa treba vedeti, da je teh stavb v Sloveniji relativno veliko, evi- dentiranih je 348, največ v ob- čini Braslovče.« S sodelavci in strokovnjaki državne tehnične pisarne je Šefic prejšnji teden na Polzeli, ta teden pa v Bra- slovčah nadaljeval pogovore z lastniki stanovanjskih hiš, ki so predvidene za morebitno odstranitev. »Če je stavba oziroma hiša uvrščena na seznam za mo- žno odstranitev, še ne pomeni, da jo bodo dejansko odstrani- li. Državna tehnična pisarna v sodelovanju s pristojnimi ustanovami in strokovnjaki pripravlja mnenje za vsako stavbo posebej. Vsa mnenja bo posredovala v celovito pre- sojo svetu za obnovo po po- plavah. Če bodo v potrjenem strokovnem mnenju konkre- tne stavbe dejansko predvide- ne za odstranitev, bo sledila javna razgrnitev, na kateri bodo lahko lastniki in zainte- resirana javnost v 15 dneh po- dali pripombe, mnenja in pre- dloge. Na podlagi tega bodo oblikovali končni predlog, ki ga mora potrditi vlada. V skle- pih vlade bo utemeljeno, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev neka- terih objektov nujno potrebna in v javno korist,« je pojasnil Boštjan Šefic in dodal, da je povsem razumljivo, da imajo nekateri prebivalci pomisleke glede načrtovanih sanacijskih ukrepov. Vlada je pripravlje- na na dialog in rešitev ne želi vsiljevati, V slepi ulici? Tudi sicer v vladni službi ocenjujejo, da je razburjenje nekaterih prebivalcev preti- rano in nepotrebno. Neka- tere Braslovčane je razburil predlagan državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinj- ski dolini. Občina Braslovče po navedbah župana Tomaža Žoharja nasprotuje sprejemu tega načrta na podlagi obsto- ječih izhodišč, saj da ta ne upoštevajo avgustovske ujme. Zato je predsedniku vlade dr. Robertu Golobu poslal javno protestno pismo, saj meni, da vlada nima resnega namena ustrezno ukrepati in pomagati ljudem. »Pri varovanju in za- ščiti življenj več tisoč ljudi ob celotnem porečju reke Savinje smo v slepi ulici in na mrtvi točki.« Spomnimo, da je župan Žo- har predsedniku vlade lani je- seni predstavil lokacijo, kamor bi preselili krajane Letuške gmajne. Zdaj zgroženo opaža, da za to ni pravnih podlag. »Na osnovi veljavne poplav- ne uredbe ter veljavnih poplav- nih kart vsa naselja, ki so bila v minuli poplavi močno ogrože- na, uradno ležijo na območju majhne poplavne nevarnosti. T o pomeni, da nobena stavba v naši občini, enako tudi na celo- tnem porečju Savinje, na osno- vi lani sprejetega Zakona o in- terventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov ne izpolnjuje pogoja za ugotovitev realne stopnje ogroženosti. Posledično bodo morebitni izdani sklepi za nuj- no izselitev oziroma preselitev brez pravne podlage. T o pome- ni, da bodo glede na strokovna dejstva klimatologov življenja ljudi na teh območjih ogrožena tudi v prihodnje. To je nespre- jemljivo in ni v skladu z našo odgovornostjo in začrtanimi cilji.« V pismu župan Žohar opo- zarja tudi, da Zakon o obno- vi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev za namen reševanja, zaščite življenj in premoženja ne predvideva so- časne izvedbe nujno potrebnih protipoplavnih ukrepov. »Vla- da je sicer 25. januarja spreje- la sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za zmanj- šanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki pa žal temelji na strokovnih pod- lagah iz leta 2016, noveliranih marca 2021, kar pomeni, da strokovna izhodišča ne upo- števajo avgustovskega poplav- nega dogodka ter ogroženih območij. Bistveno pri vsem je, da 142 objektov v Letušu, ki so na seznamu ogroženih objek- tov, leži zunaj definiranega in vplivnega območja državnega prostorskega načrta. Posledič- no tudi zakon o obnovi ne daje strokovnih in pravnih podlag za reševanje in zaščito življenj ljudi tako v naši občini kot tudi vzdolž celotnega porečja reke »Glede selitve so občani Braslovčani deljenega mnenja. V občini Braslovče je za preselitev predvidenih 137 stanovanjskih stavb. Cenitve nepremičnin naj bi bile aprila, pogodbe pa naj bi z vsemi lastniki sklenili junija ali julija,« je povedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Savinje, vključno s Celjem in z Laškim,« je še zapisal. Vložili kazenske ovadbe Na pismo župana Tomaža Žoharja se je kritično odzval Bojan Arčan iz Civilne inici- ative proti izselitvi iz Letuša. »Sprašujem se, zakaj je župan šele zdaj poslal pismo predse- dniku vlade? Menim, da zato, ker je izvedel, da smo člani naše civilne iniciative najeli odvetniško pisarno in vložili kazenske ovadbe proti vsem, ki so odgovorni, da se 25 let ni urejalo vodotokov po vsej Savinjski dolini, čeprav je kon- cesionar, podjetje Nivo, v ta namen dobival državni denar. Nekaj ovadb še nameravamo vložiti. O tem podrobneje še ne želim govoriti. Braslovški župan ve, da ni pravnih pod- lag za preselitev stanovalcev Letuške gmajne. Pismo je zdaj napisal, da bi prisilil državo v nekatere pravne spremembe. V ozadju zagotovo obstajajo neki drugi interesi,« je prepri- čan Arčan, ki napoveduje, da bodo pravico iskali na sodišču. Če bo potrebno, tudi na evrop- skem. Bojan Arčan je kritičen do vsebi- ne pisma župana Tomaža Žoharja. (Foto: osebni arhiv) Župan Tomaž Žohar je predsedniku vlade poslal javno pismo. V občini Braslovče je za preselitev predvidenih 137 stanovanjskih stavb. Zakaj selitev? Po besedah Bojana Arčana bi bile posledice poplav bistveno manj uničujoče, če bi bile reč- ne struge poglobljene, brežine očiščene in zavarovane in če bi bili očiščeni tudi gozdovi, saj hudourniki vse nesnage ne bi odnesli v Savinjo. »Ne nazadnje je naše nase- lje Letuš, predvsem levi breg, eno najstarejših naselij. In na tem območju so bile poplave v minulih desetletjih zelo redke. Večina hiš je bilo lani avgusta poplavljenih prvič. Številna druga naselja ob Savinji so bila pogosteje poplavljena in tudi gladina narasle vode je bila višja kot pri nas. Zato se upravičeno sprašujemo, zakaj želijo izseliti prav nas, prebi- valce Letuške gmajne.« Učinkovito rešitev Arčan vidi v doslednem poglablja- nju in čiščenju rečnih strug ter ureditvi več manjših suhih zadrževalnikov. »Država naj jih uredi vzdolž celotnega toka Sa- vinje, od Ljubnega in Rečice ob Savinji do Varpolja in Mozirja. Tako bodo prebivalci krajev nižje ob Savinji bistveno bolj varni pred naraslimi vodami. Zadrževalniki naj bodo ume- ščeni smiselno, na območjih, kjer ni stanovanjskih hiš. Tako poplavno varnost zagotavljajo v tujini. Res ne razumem, za- kaj tega ne moremo urediti v naši državi?« Foto: Andraž Purg »Roboti veliko povedo o naši etiki, o tem, kakšna družba smo, kakšne vre- dnote imamo.« Maša Jazbec, doktorica humanistične informatike »Občina Šmarje pri Jel- šah je zgleden gospodar kulturne dediščine. Tudi če sama ni lastnica stavb, najde način, da pomaga pri njihovi obnovi.« Matija Plevnik, višji kon- servator v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kul- turne dediščine Slovenije »To, da si pripovedujemo, je prvinska človekova po- treba. Pripoved bo vedno ostala z nami, vendar se je v sodobnem času zgostila v kratke in jedrnate infor- macije.« Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne an- tropologije »Z glasbeno skupino Mi2 še nisem sodelovala. Upam pa, da bom lahko kdaj v prihodnosti zapela kakšen duet z očetom.« Zarja Kregar, pevka »Pomembno je, da ljudje vidijo, kako se premikajo meje miselnosti, kako je mogoče premikati sebe, kako je mogoče iti čez ovi- re in kako niso pomembne nepomembne stvari, ki ljudi delajo brezosebne.« Nataša Privošnik, paraple- zalka in predsednica Medob- činskega društva invalidov Žalec 12 4 11 7 14 6 12 3 Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 8, 22. februar 2024 AKTUALNO Mestna občina Celje je kot prva v Sloveniji prido- bila vso potrebno projektno dokumentacijo in vsa potrebna zemljišča za gradnjo ter vseh pet gradbenih dovoljenj za projekt Dodatni ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti v občini Celje. Projekt je »težak« 22 milijonov evrov, glede na tradicionalno presega- nje dogovorjenih časovnih okvirov gradbenih del v Sloveniji pa je časovnica projekta v Celju zastavljena precej optimistično. Dela naj bi bila končana do sre- dine leta 2026. V tem času naj bi zamenjali dva mosta – čez Voglajno pri nekdanjem Topru in čez Savinjo na Polulah. Na drugi strani pa protipoplavni ukrepi dvigujejo jezo in pritisk nekaterih krajanov Medloga. SIMONA ŠOLINIČ Bodo v optimistični časovnici lovili roke? Menjava dveh mostov v Celju in jeza v Medlogu Ker je ena najbolj ak- tualnih stvari trenutno v Celju osnutek Občinske- ga prostorskega načrta Mestne občine Celje, župan pojasnjuje, da so v času javne razgrnitve prejeli 368 pripomb, ki bodo obravnavane v pri- hodnjih tednih. Strokov- na služba Mestne občine Celje bo digitalizirane pripombe najprej preda- la izdelovalcu, Razvojne- mu centru Planiranje, ki se bo strokovno oprede- lil do vseh prejetih pri- pomb. Po preučitvi vseh pripomb bo izdelovalec pripravil predlog OPN, ki ga bo občina posla- la vsem 36 nosilcem urejanja prostora. Ti se bodo do končne oblike opredelili z mnenji, nato bo lahko OPN predan v obravnavo in v sprejem mestnemu svetu. Po najbolj optimističnem scenariju bi mestni svet na mizo OPN dobil do poletja. Protipoplavni ukrepi so za ob- čino Laško ključnega pomena. Načrtovani so na reki Savinji od marijagraškega ovinka (na fotografiji) do Udmata. (Foto: Andraž Purg) Gradbeno dovoljenje pravnomočno Občina Laško je pridobi- la pravnomočno gradbeno dovoljenje za protipoplavne ukrepe na reki Savinji med marijagraškim ovinkom in Udmatom. Ker gre za po- memben projekt, s katerim bo zagotovljena večja po- plavna varnost območja, v Občini Laško pričakujejo, da bo država gradbena dela začela še letos. Celoten projekt, ki je sofi- nanciran iz načrta za okre- vanje in odpornost, mora biti končan do junija 2026. Nalo- ga Občine Laško je bila prido- bitev gradbenega dovoljenja, medtem ko sta celotna izved- ba in financiranje naloga dr- žave oziroma ministrstva za naravne vire in prostor. Vre- dnost del župan Marko Šantej ocenjuje na od osem do deset milijonov evrov. Protipoplavni ukrepi so ključni za zagotovitev poplav- ne varnosti občine Laško, ki je bila v zadnjih mesecih kar trikrat poplavljena. Ukrepi so načrtovani od Laškega proti Udmatu. Gre za gra- dnjo nasipov, predvidena je tudi umestitev dveh prodnih zadrževalnikov v Radobljah. S tem bo (ob načrtovani gra- dnji suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini) po bese- dah župana Marka Šanteja zagotovljena bistveno večja poplavna varnost mesta La- ško. Del ukrepov je sicer že bil izveden v sklopu prenove železniške proge Celje–Zida- ni Most, to je v Marija Gradcu in Rimskih Toplicah. Ob tem so v občini Laško predvideni tudi protipoplav- ni ukrepi na spodnjem toku Rečice. BA Najprej k optimimističnim ukrepom občine in Direkcije RS za vode. Poleg dveh ome- njenih gradbenih zalogajev naj bi Direkcija RS za vode izvajala tudi protipoplavne ukrepe na Ločnici v Zagra- du, potoku Dajnica in po- toku Koprivnica. »Ukrep bo poplavno zaščitil približno tisoč dodatnih prebivalcev v občini in glede na tesno ča- sovnico izvedbe verjamem, da bo Direkcija RS za vode kmalu začela izvajati dela,« pravi župan Celje Matija Ko- vač. Glede na obseg vseh del, ki jih mora po lanski ujmi iz- vesti direkcija tudi drugod po Sloveniji, je ena od možnosti, da bi pri koordinaciji poma- gala tudi občina. Tako pravi celjski župan: »Kot občina iz- postavljamo pripravljenost na sodelovanje tudi v nadaljnjih fazah izvedbe projekta in pri koordinaciji izvedbe projek- ta, kjer lahko državi bistve- no pomagamo loviti zahtevne roke, ki so predpisani,« doda- ja župan Kovač. Projekt bodo izvedli na podlagi sporazuma, ki je bil leta 2022 podpisan z Direk- cijo RS za vode, leto pred tem je namreč vlada sprejela nacionalni načrt za okreva- nje in odpornost, ki je tudi podlaga za črpanje sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. »Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost, v okviru katerega bodo Slove- niji na voljo sredstva pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in razvoj podeželja,« pravijo v občini. Prejemnik teh sredstev tako uradno ni občina, temveč direkcija, ki mora s tem denarjem financi- rati projekte za ukrepe, ki so uvrščeni v noveliran načrt za zmanjšanje poplavne ogrože- nosti. Direkcija bo z ministr- stvom za naravne vire in pro- stor ter v skladu z Zakonom o vodah projekte izvajala v partnerstvu z občinami, na območju katerih so predvi- deni projekti zmanjševanja poplavne ogroženosti. Zamenjava nevarnih mostov Na območju potoka Ločnica bodo zgradili visokovodne zi- dove, obnovili mostove, vgra- dili tako imenovane motilce toka, na območju Dajnice od izliva v reko Hudinjo do meje z občino Vojnik naj bi uredili 2,4 km nabrežine, zamenjali 3 mostove, uredili protipoplav- ne nasipe in zagotovili pretoč- nost struge. Podobno tudi ob Koprivnici od Šmartinskega jezera do avtoceste, kjer naj bi z gradnjo nasipa in mostu zaščitili naselje Dobrova. Med izredno zahtevnimi deli bosta zagotovo zame- njavi mostov čez Savinjo na Polulah in čez Voglajno pri nekdanjem Topru. Na Polu- lah bodo vmes morali uredi- ti tudi ustrezno pretočnost prometa v smeri Laškega in Zagrada. Most čez Voglajno ima svojo »zgodbo« že vrsto let. Most je namreč popolno- ma načet, neuradno je že leta in leta mogoče slišati, da je prenizek, kar med ujmami, kot je bila lanska, pomeni, da bi ga lahko odnesel že nanos vejevja in drugih naplavin. Stanovalci ob Teharski cesti, od Dipa do križišča s Popovi- čevo ulico, zelo dobro vedo, kako so bili leta 2017 popla- vljeni ne zaradi Voglajne, am- pak zaradi meteorne vode ob močnem neurju. Del Tehar- ske ceste so takrat izvajalci sicer delno obnovili. Stano- valci se zdaj bojijo, da bo ob močnem nalivu, saj po jaških vsa voda ne more odteči, me- teorna voda samo še bolj za- tekala s ceste neposredno do njihovih hiš. Protipoplavne vreče so ob nekaterih hišah na Teharski cesti postavljene ves čas. A obnove Teharske ceste v celoti zaenkrat še ni na vidiku, vsaj vzporedno s protipoplavnimi ukrepi ne. Čeprav večina stanovalcev, tako pravijo, bolj pričakuje obnovo ceste kot nov most. V Medlogu vedno bolj napeto Situacija v Medlogu, kjer je občinski prostorski načrt predvideval športno-rekrea- cijske površine, se je po lan- ski ujmi spremenila, o čemer smo že poročali. Del Medlo- ga je bil lani poplavljen, zato se je na seznamu za možno preselitev tamkajšnjih sta- novalcev znašlo tudi nekaj stanovanjskih stavb s tiste- ga območja. Predvidoma so stanovalci selitvi naklonjeni, a po naših podatkih ne vsi. Toda končna odločitev o seli- tvi še ni sprejeta. Ta petek naj bi prišel v Celje tudi državni sekretar in vodja Službe Vla- de Republike Slovenije za obnovo po poplavah in pla- zovih Boštjan Šefic. Ta naj bi se najprej sestal v vodstvom Mestne občine Celje, nato pa opravil individualne razgo- vore s stanovalci. A pogovori očitno ne bodo tako zelo pre- prosti – ne z občino ne z ob- čani. Občina namreč predlaga za preselitev tudi nekatere druge objekte, ki so ogrože- ni bodisi zaradi poplave bo- disi zaradi plazov. Med temi objekti sta tudi drsališče in gasilski dom v Zagradu. »Pri- čakujemo, da bodo tudi drugi predlagani objekti za prese- litev obravnavani z enakimi merili,« je dejal župan Kovač. Na seznamu Mestne občine Celje, torej ne države, je 35 stavb, 23 od teh je poplavno ogroženih, druge potresno. Jezni so namreč nekateri kra- jani Medloga, ki so na sezna- mu za selitev. Še več, menijo, da naj bi bili celo ogoljufani, saj naj bi domnevno od ob- činskega uradnika dobili v podpis napačen obrazec in se tako znašli na seznamu za selitev. »V Medlogu se bo država morala opredeliti, ali je to območje mogoče trajno protipolavno zaščititi ali poi- skati drugačno rešitev, konč- na odločitev ni na strani ob- čine. Bo pa občina v primeru odločitve o preselitvi stavb v okviru zmožnosti in prostor- skega načrtovanja poskrbela za nadomestitvene prostor- ske akte in objekte, a o tem je zdaj prezgodaj govoriti. Državna komisija si mora na terenu najprej območje ogle- dati,« dodaja župan. Do sredine leta 2026 naj bi tu stal nov most. Realno ali preveč optimi- stično? (Foto: Andraž Purg) Teharska cesta je bila leta 2017 tako poplavljena. A ne zaradi visoke Voglajne, ki je imela takrat nizek vodostaj, ampak zaradi meteorne vode. Jaški količine vode niso zmogli in je ob neurjih še vedno ne zmorejo požirati. Stanovalci se bojijo, da nov most te težave ne bo rešil, ker tudi celotna Teharska cesta še vedno ni urejena tako, kot bi morala biti. (Foto: bralec NT) Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 8, 22. februar 2024 GOSPODARSTVO Prijavijo se lahko gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge or- ganizacijske oblike z območja Regionalne gospodarske zbornice Celje (občine: Celje, Braslovče, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec). Prijavi se inovacija, ki je bila prvič vpeljana na trg oz. prvič uporabljena v proizvodnem/poslovnem procesu v obdobju 1. 1. 2022 do 31. 3. 2024. Razpis je odprt do vključno četrtka, 4. aprila 2024. RAZPIS IN PRIJAVNI OBRAZEC sta objavljena na spletni strani RGZC: www.rgzc.si Dodatne informacije: Tel.: 03 426 74 03, E-pošta: info@rgzc.si REGIONALNA GOSPODARSKA ZBORNICA CELJE (RGZC) je objavila RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ INOVACIJAM V CELJSKI REGIJI ZA LETO 2024 Osemnajstega novembra 2016 je bilo v poslovno- -obrtni coni v Vojniku zelo praznično. Podjetje Novo Meko je odpiralo tovarno, v kateri naj bi, so takrat na- povedali njegovi italijanski lastniki, izdelovalo orodja in nekatere sestavne dele za avtomobilsko, letalsko in vesoljsko industrijo. Tovarna je bila prva tuja naložba v Vojniku. Da ne bo pomembna samo za občino, am- pak kar za vso državo, so takrat na odprtju zatrjevali vsi udeleženci. Med njimi so bili tudi predstavniki ministrstva za znanost in tehnologijo, ljubljanske strojne fakultete, Grozda obrambne industrije Slove- nije in italijanske ambasade v Sloveniji. In kako je s tovarno danes, približno sedem let kasneje? Zgradba je od predlani v lasti družbe Opticum, podjetje Novo Meko je na robu propada in pravzaprav obstaja le še na papirju. JANJA INTIHAR Izbor najboljših inovatorjev se je začel Regionalna gospodarska zbornica Celje je začela zbirati prijave na razpis za podelitev priznanj inovacijam v celjski regiji za leto 2023. Prijave je treba oddati najkasneje do 4. aprila. Na razpisu lahko sodelujejo podjetja, samostojni podje- tniki, samostojni inovatorji, raziskovalne ustanove, šole in tudi drugi posamezniki iz celjske regije. Inovacija, ki jo bodo prijavili, ne sme biti starejša od dveh let in treh mesecev. To pomeni, da je bila v proizvodnem ali poslovnem procesu prvič uporabljena v obdobju med 1. januarjem 2022 in 31. marcem 2024. Inovacije so tudi letos razdeljene na pet ka- tegorij – produktne, procesne, trženjske, organizacijske in družbene. Letošnji inovacijski izziv in rdeča nit izbora se glasita: »Izbrali smo trajnost.« Najbolje ocenjene inovacije iz posamezne regije se bodo potegovale za državna priznanja, ki jih bo Gospodarska zbornica Slovenije podelila 10. septembra na Dnevu inovativnosti. Lani se je na razpis celjske zbornice odzvalo trinajst pod- jetij, ki so prijavila šestnajst inovacij. Pri njihovem razvoju je sodelovalo 54 inovatorjev. Najbolje ocenjena inovacija je bila nova slovenska biometrična izkaznica, ki so jo v Cetisu izde- lali v sodelovanju z ministrstvoma za notranje zadeve in za digitalno preobrazbo. Zlata priznanja so dobili tudi inovatorji iz podjetja CPPE za steklen kombinirani reaktor, razvojna sku- pina iz podjetja Container za modularni baterijski hranilnik, ki omogoča hitro in učinkovito ter cenovno ugodnejšo izvedbo baterijskega hranilnika, ter inovatorji iz podjetja Pro Labor, ki so izdelali tako imenovani Pro Heat Box za obvladovanje temperaturnega polja v težki industriji. Biometrična izkaznica je dobila tudi zlato nacionalno nagrado kot najboljša inovacija leta. JI Premogovnik v mednarodnem projektu Hess Velenjski premogovnik od sredine lanskega leta sodeluje v mednarodnem projektu Hess. S partnerji iz Poljske in Češke se ukvarja z raziskavami in razvojem možnosti za shranjevanje energije v različnih oblikah v rudarski infra- strukturi po zaključku odkopavanja, so sporočili iz Velenja. Celotna vrednost projekta, ki bo trajal 36 mesecev, torej do leta 2026, znaša malo več kot 2,2 milijona evrov. Evropska ko- misija je zagotovila 60 odstotkov denarja, delež Premogovnika Velenje znaša približno 185 tisoč evrov. Vodja projekta v Premogovniku Velenje dr. Sergej Jamnikar je povedal, da v okviru projekta izvajajo tehnično-ekonomske analize za postavitve pilotnih hibridnih sistemov za shra- njevanje energije tako, da bo pri tem uporabljena obstoječa rudarska infrastruktura. Trenutno presojajo možnosti za se- kundarno uporabo jamskih prog, jaškov ter drugih rudarskih prostorov. Prvi sklop projekta so že končali s predhodnim tehničnim poročilom, ki obravnava možne izbire objektov, ki jih ima na voljo posamezen projektni partner. V nadaljevanju projekta bodo naredili analize o možnostih uporabe različnih tehnologij za shranjevanje energije. Na osnovi rezultatov teh analiz bosta za posamezne partnerje določena tudi možnost izrabe geotermalne energije ter morebitno shranjevanje oglji- kovega dioksida. Kot je še povedal dr. Jamnikar, je sodelovanje pri tovrstnih projektih za Premogovnik Velenje izjemnega pomena. Znanja, ki jih pri tem pridobivajo, bodo namreč pripomogla k boljše- mu in lažjemu prehodu iz premogovništva v druge dejavnosti ter s tem tudi k ohranjanju delovnih mest. JI Ob odprtju leta 2016 so italijanski lastniki napovedali, da bodo v tej tovarni, ki so jo zgradili v Vojniku, izdelovali orodja in nekatere sestavne dele za avtomobilsko, letalsko in vesoljsko industrijo. Napovedali so tudi dvajset novih zaposlitev. Nič od tega se ni zgodilo. Zgradba je od predlani v lasti podjetja Opticum. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Klavrn konec prve tuje naložbe v Vojniku Podjetje Novo Meko le še na papirju Kje se je zalomilo, kaj se je zgodilo, da se nič, kar je bilo povedanega na odprtju, ni uresničilo, in kdo je kriv za to, nam ni uspelo izvedeti. Kriva je kriza v avtomobilski industriji, zatrjuje ena od pri- morskih podjetnic, povezana z italijanskimi lastniki. Ven- dar pogled v javno dostopne podatke o poslovanju podje- tja Novo Meko razkriva dru- gačno in zelo zanimivo sli- ko. Pravzaprav zelo žalostno sliko. Najprej pa spomnimo, katere razloge, da so tovarno zgradili prav v Vojniku, so ob odprtju navedli italijanski la- stniki in kakšno prihodnost so napovedali podjetju. Prišli zaradi inženirskega znanja Družbo Novo Meko sta leta 2013 v Celju ustanovili italijanski družinski podjetji Avio-Composite iz Torina in Demo Technology iz Padove, ki sta se združili v Skupino Meko. Skupina, ki jo je poleg slovenskega sestavljalo še ne- kaj podjetij v Italiji, je imela na področju avtomobilske in letalske industrije že veliko izkušenj ter je zaposlovala ve- činoma visoko usposobljene strokovnjake. Podjetje Novo Meko je ne- kaj let imelo le inženirsko pisarno. Nato se je odločilo za gradnjo tovarne. »Pri izbi- ri Vojnika sta bila odločilna bližina avtoceste in to, da do Avstrije in Madžarske, kjer imamo nekaj dobaviteljev, ni daleč,« je ob odprtju po- vedala Adriana Zaccone, so- lastnica podjetja. A tudi sicer, je dodala, so se lastniki skupi- ne za Slovenijo odločili zaradi njene dobre geografske lege v Evropi. Poslovni partnerji skupine so namreč v Nemčiji, Avstriji, Srbiji ter na Madžar- skem in Poljskem. Prišli so tudi zaradi slovenskih inže- nirjev. Ugotovili so namreč, da je raven izobrazbe mladih, ki končujejo strojno in druge tehnične fakultete, pri nas zelo visoka. Nova tovarna v Vojniku s 1.500 kvadratnimi metri prostora je stala 1,5 milijo- na evrov. V njej je bilo ob odprtju zaposlenih 15 ljudi. Le dva od njih, oblikovalec in vodja proizvodnje, sta bila Italijana, drugi so bili iz Celja, Ljubljane in Mari- bora. Adriana Zaccone je napovedala, da bodo sčaso- ma zaposlili še dvajset ljudi. Ker je šlo za visokotehnolo- ška delovna mesta, so se po- vezali z ljubljansko strojno fakulteto. »Sodelujemo pri razvoju in raziskavah ter že v času šolanja usposabljamo študente, da bodo kasneje, ko se bodo zaposlili v pod- jetju, znali delati s stroji in sistemi,« je dejala Adriana Zaccone. Napovedala je še, da bodo v Vojniku nastajale tudi inovacije, zato bodo to- varno opremili s 3D-tiskalni- ki in stroji nove generacije. Tovarno predlani prodali Nič od tega se ni zgodilo. Javno dostopni podatki raz- krivajo, da podjetje ni zapo- slovalo novih ljudi, ampak je tiste, ki so v njem delali ob odprtju tovarne, začelo odpuščati. Leta 2020 je ime- lo še devet zaposlenih, leto kasneje nikogar več. Še pred pandemijo covida je namreč tovarna prenehala poslovati. Razlog naj bi bila kriza v av- tomobilski industriji. Tako je vsaj pojasnila Breda Medved, prokuristka v portoroškem podjetju Efa, ki ima v lasti 38 odstotkov vojniške družbe. Lastnik podjetja Efa, ki je v lastništvo lastništvo podjetja Novo Meko vstopilo leta 2019 po izstopu družbe Avio-Com- posite, je Ermanno Zaccone, soprog Adriane Zaccone, ki je leta 2016 vojniškemu pod- jetju napovedovala razcvet. Največji lastnik podjetja Novo Meko je uradno še ve- dno Demo Technology. Pravzaprav se je lastništvo družbe Novo Meko v prete- klih letih precej spreminjalo. Med lastniki je navedenih tudi več posameznikov, ki se pojavljajo v podjetjih s sede- žem v Portorožu in Izoli in so bila ali so še vedno lastniško povezana z vojniško družbo. Med njimi je tudi podjetje Meko Group iz Izole, ki je bilo do leta 2022 registrirano v Vojniku in v katerem ima Breda Medved 40-odstotni lastniški delež. Kljub takšni povezanosti s podjetji, ki se pojavljajo ob imenu Novo Meko, je Med- vedova zelo skopa s poja- snili, kaj se je zgodilo, da iz napovedane vojniške zgodbe o uspehu ni bilo nič. Dejala je samo, da so se lastniki pač odločili, da bodo tovarniško zgradbo v Vojniku prodali in podjetje zaprli. Zgradbo so predlani res prodali, podje- tje Novo Meko pa uradno še vedno obstaja. Medvedova je dejala, da zato, ker mora pred zaprtjem poravnati še svoje dolgove. Iz blokade v blokado Pravzaprav je nenavadno, da podjetje Novo Meko še ni šlo v stečaj. Če ga že ni pre- dlagalo vodstvo, bi to lahko storila davčna uprava, saj podjetje večino časa ni po- ravnavalo davčnih in drugih obveznosti. Blokade njegovih transakcijskih računov so se namreč začele že nekaj dni po odprtju tovarne v Vojniku. Leta 2018 je podjetje, v kate- rem je takrat še delalo 12 lju- di, imelo milijon evrov čistih prihodkov od prodaje, tri leta kasneje, ko je pravzaprav že usahnilo, je njegov promet znašal le malo več kot 35 ti- sočakov. Z izjemo leta 2019 je poslovalo z izgubo. Do pre- dlani se je je nabralo za 644 tisoč evrov. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 8, 22. februar 2024 GOSPODARSTVO Prijavijo se lahko gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge or- ganizacijske oblike z območja Regionalne gospodarske zbornice Celje (občine: Celje, Braslovče, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec). Prijavi se inovacija, ki je bila prvič vpeljana na trg oz. prvič uporabljena v proizvodnem/poslovnem procesu v obdobju 1. 1. 2022 do 31. 3. 2024. Razpis je odprt do vključno četrtka, 4. aprila 2024. RAZPIS IN PRIJAVNI OBRAZEC sta objavljena na spletni strani RGZC: www.rgzc.si Dodatne informacije: Tel.: 03 426 74 03, E-pošta: info@rgzc.si REGIONALNA GOSPODARSKA ZBORNICA CELJE (RGZC) je objavila RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ INOVACIJAM V CELJSKI REGIJI ZA LETO 2024 Osemnajstega novembra 2016 je bilo v poslovno- -obrtni coni v Vojniku zelo praznično. Podjetje Novo Meko je odpiralo tovarno, v kateri naj bi, so takrat na- povedali njegovi italijanski lastniki, izdelovalo orodja in nekatere sestavne dele za avtomobilsko, letalsko in vesoljsko industrijo. Tovarna je bila prva tuja naložba v Vojniku. Da ne bo pomembna samo za občino, am- pak kar za vso državo, so takrat na odprtju zatrjevali vsi udeleženci. Med njimi so bili tudi predstavniki ministrstva za znanost in tehnologijo, ljubljanske strojne fakultete, Grozda obrambne industrije Slove- nije in italijanske ambasade v Sloveniji. In kako je s tovarno danes, približno sedem let kasneje? Zgradba je od predlani v lasti družbe Opticum, podjetje Novo Meko je na robu propada in pravzaprav obstaja le še na papirju. JANJA INTIHAR Izbor najboljših inovatorjev se je začel Regionalna gospodarska zbornica Celje je začela zbirati prijave na razpis za podelitev priznanj inovacijam v celjski regiji za leto 2023. Prijave je treba oddati najkasneje do 4. aprila. Na razpisu lahko sodelujejo podjetja, samostojni podje- tniki, samostojni inovatorji, raziskovalne ustanove, šole in tudi drugi posamezniki iz celjske regije. Inovacija, ki jo bodo prijavili, ne sme biti starejša od dveh let in treh mesecev. To pomeni, da je bila v proizvodnem ali poslovnem procesu prvič uporabljena v obdobju med 1. januarjem 2022 in 31. marcem 2024. Inovacije so tudi letos razdeljene na pet ka- tegorij – produktne, procesne, trženjske, organizacijske in družbene. Letošnji inovacijski izziv in rdeča nit izbora se glasita: »Izbrali smo trajnost.« Najbolje ocenjene inovacije iz posamezne regije se bodo potegovale za državna priznanja, ki jih bo Gospodarska zbornica Slovenije podelila 10. septembra na Dnevu inovativnosti. Lani se je na razpis celjske zbornice odzvalo trinajst pod- jetij, ki so prijavila šestnajst inovacij. Pri njihovem razvoju je sodelovalo 54 inovatorjev. Najbolje ocenjena inovacija je bila nova slovenska biometrična izkaznica, ki so jo v Cetisu izde- lali v sodelovanju z ministrstvoma za notranje zadeve in za digitalno preobrazbo. Zlata priznanja so dobili tudi inovatorji iz podjetja CPPE za steklen kombinirani reaktor, razvojna sku- pina iz podjetja Container za modularni baterijski hranilnik, ki omogoča hitro in učinkovito ter cenovno ugodnejšo izvedbo baterijskega hranilnika, ter inovatorji iz podjetja Pro Labor, ki so izdelali tako imenovani Pro Heat Box za obvladovanje temperaturnega polja v težki industriji. Biometrična izkaznica je dobila tudi zlato nacionalno nagrado kot najboljša inovacija leta. JI Premogovnik v mednarodnem projektu Hess Velenjski premogovnik od sredine lanskega leta sodeluje v mednarodnem projektu Hess. S partnerji iz Poljske in Češke se ukvarja z raziskavami in razvojem možnosti za shranjevanje energije v različnih oblikah v rudarski infra- strukturi po zaključku odkopavanja, so sporočili iz Velenja. Celotna vrednost projekta, ki bo trajal 36 mesecev, torej do leta 2026, znaša malo več kot 2,2 milijona evrov. Evropska ko- misija je zagotovila 60 odstotkov denarja, delež Premogovnika Velenje znaša približno 185 tisoč evrov. Vodja projekta v Premogovniku Velenje dr. Sergej Jamnikar je povedal, da v okviru projekta izvajajo tehnično-ekonomske analize za postavitve pilotnih hibridnih sistemov za shra- njevanje energije tako, da bo pri tem uporabljena obstoječa rudarska infrastruktura. Trenutno presojajo možnosti za se- kundarno uporabo jamskih prog, jaškov ter drugih rudarskih prostorov. Prvi sklop projekta so že končali s predhodnim tehničnim poročilom, ki obravnava možne izbire objektov, ki jih ima na voljo posamezen projektni partner. V nadaljevanju projekta bodo naredili analize o možnostih uporabe različnih tehnologij za shranjevanje energije. Na osnovi rezultatov teh analiz bosta za posamezne partnerje določena tudi možnost izrabe geotermalne energije ter morebitno shranjevanje oglji- kovega dioksida. Kot je še povedal dr. Jamnikar, je sodelovanje pri tovrstnih projektih za Premogovnik Velenje izjemnega pomena. Znanja, ki jih pri tem pridobivajo, bodo namreč pripomogla k boljše- mu in lažjemu prehodu iz premogovništva v druge dejavnosti ter s tem tudi k ohranjanju delovnih mest. JI Ob odprtju leta 2016 so italijanski lastniki napovedali, da bodo v tej tovarni, ki so jo zgradili v Vojniku, izdelovali orodja in nekatere sestavne dele za avtomobilsko, letalsko in vesoljsko industrijo. Napovedali so tudi dvajset novih zaposlitev. Nič od tega se ni zgodilo. Zgradba je od predlani v lasti podjetja Opticum. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Klavrn konec prve tuje naložbe v Vojniku Podjetje Novo Meko le še na papirju Kje se je zalomilo, kaj se je zgodilo, da se nič, kar je bilo povedanega na odprtju, ni uresničilo, in kdo je kriv za to, nam ni uspelo izvedeti. Kriva je kriza v avtomobilski industriji, zatrjuje ena od pri- morskih podjetnic, povezana z italijanskimi lastniki. Ven- dar pogled v javno dostopne podatke o poslovanju podje- tja Novo Meko razkriva dru- gačno in zelo zanimivo sli- ko. Pravzaprav zelo žalostno sliko. Najprej pa spomnimo, katere razloge, da so tovarno zgradili prav v Vojniku, so ob odprtju navedli italijanski la- stniki in kakšno prihodnost so napovedali podjetju. Prišli zaradi inženirskega znanja Družbo Novo Meko sta leta 2013 v Celju ustanovili italijanski družinski podjetji Avio-Composite iz Torina in Demo Technology iz Padove, ki sta se združili v Skupino Meko. Skupina, ki jo je poleg slovenskega sestavljalo še ne- kaj podjetij v Italiji, je imela na področju avtomobilske in letalske industrije že veliko izkušenj ter je zaposlovala ve- činoma visoko usposobljene strokovnjake. Podjetje Novo Meko je ne- kaj let imelo le inženirsko pisarno. Nato se je odločilo za gradnjo tovarne. »Pri izbi- ri Vojnika sta bila odločilna bližina avtoceste in to, da do Avstrije in Madžarske, kjer imamo nekaj dobaviteljev, ni daleč,« je ob odprtju po- vedala Adriana Zaccone, so- lastnica podjetja. A tudi sicer, je dodala, so se lastniki skupi- ne za Slovenijo odločili zaradi njene dobre geografske lege v Evropi. Poslovni partnerji skupine so namreč v Nemčiji, Avstriji, Srbiji ter na Madžar- skem in Poljskem. Prišli so tudi zaradi slovenskih inže- nirjev. Ugotovili so namreč, da je raven izobrazbe mladih, ki končujejo strojno in druge tehnične fakultete, pri nas zelo visoka. Nova tovarna v Vojniku s 1.500 kvadratnimi metri prostora je stala 1,5 milijo- na evrov. V njej je bilo ob odprtju zaposlenih 15 ljudi. Le dva od njih, oblikovalec in vodja proizvodnje, sta bila Italijana, drugi so bili iz Celja, Ljubljane in Mari- bora. Adriana Zaccone je napovedala, da bodo sčaso- ma zaposlili še dvajset ljudi. Ker je šlo za visokotehnolo- ška delovna mesta, so se po- vezali z ljubljansko strojno fakulteto. »Sodelujemo pri razvoju in raziskavah ter že v času šolanja usposabljamo študente, da bodo kasneje, ko se bodo zaposlili v pod- jetju, znali delati s stroji in sistemi,« je dejala Adriana Zaccone. Napovedala je še, da bodo v Vojniku nastajale tudi inovacije, zato bodo to- varno opremili s 3D-tiskalni- ki in stroji nove generacije. Tovarno predlani prodali Nič od tega se ni zgodilo. Javno dostopni podatki raz- krivajo, da podjetje ni zapo- slovalo novih ljudi, ampak je tiste, ki so v njem delali ob odprtju tovarne, začelo odpuščati. Leta 2020 je ime- lo še devet zaposlenih, leto kasneje nikogar več. Še pred pandemijo covida je namreč tovarna prenehala poslovati. Razlog naj bi bila kriza v av- tomobilski industriji. Tako je vsaj pojasnila Breda Medved, prokuristka v portoroškem podjetju Efa, ki ima v lasti 38 odstotkov vojniške družbe. Lastnik podjetja Efa, ki je v lastništvo lastništvo podjetja Novo Meko vstopilo leta 2019 po izstopu družbe Avio-Com- posite, je Ermanno Zaccone, soprog Adriane Zaccone, ki je leta 2016 vojniškemu pod- jetju napovedovala razcvet. Največji lastnik podjetja Novo Meko je uradno še ve- dno Demo Technology. Pravzaprav se je lastništvo družbe Novo Meko v prete- klih letih precej spreminjalo. Med lastniki je navedenih tudi več posameznikov, ki se pojavljajo v podjetjih s sede- žem v Portorožu in Izoli in so bila ali so še vedno lastniško povezana z vojniško družbo. Med njimi je tudi podjetje Meko Group iz Izole, ki je bilo do leta 2022 registrirano v Vojniku in v katerem ima Breda Medved 40-odstotni lastniški delež. Kljub takšni povezanosti s podjetji, ki se pojavljajo ob imenu Novo Meko, je Med- vedova zelo skopa s poja- snili, kaj se je zgodilo, da iz napovedane vojniške zgodbe o uspehu ni bilo nič. Dejala je samo, da so se lastniki pač odločili, da bodo tovarniško zgradbo v Vojniku prodali in podjetje zaprli. Zgradbo so predlani res prodali, podje- tje Novo Meko pa uradno še vedno obstaja. Medvedova je dejala, da zato, ker mora pred zaprtjem poravnati še svoje dolgove. Iz blokade v blokado Pravzaprav je nenavadno, da podjetje Novo Meko še ni šlo v stečaj. Če ga že ni pre- dlagalo vodstvo, bi to lahko storila davčna uprava, saj podjetje večino časa ni po- ravnavalo davčnih in drugih obveznosti. Blokade njegovih transakcijskih računov so se namreč začele že nekaj dni po odprtju tovarne v Vojniku. Leta 2018 je podjetje, v kate- rem je takrat še delalo 12 lju- di, imelo milijon evrov čistih prihodkov od prodaje, tri leta kasneje, ko je pravzaprav že usahnilo, je njegov promet znašal le malo več kot 35 ti- sočakov. Z izjemo leta 2019 je poslovalo z izgubo. Do pre- dlani se je je nabralo za 644 tisoč evrov. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 8, 22. februar 2024 GOSPODARSTVO Celjsko podjetje LX navigation razvilo novo generacijo navigacijskih naprav Prelomna inovacija pri upravljanju športnih letal Na predstavitvi nove navi- gacijske naprave je veliko zanimanja obiskovalcev pritegnilo tudi trenutno naj- sodobnejše jadralno letalo na svetu, ki ga je podjetje LX navigation postavilo pred Narodnim domom. V podjetju LX navigation so do zdaj razvijali navigacijske naprave za jadralna in ultralahka letala, kakršna izdeluje Pipistrel. Z novo napravo Navia vstopajo tudi na trg motornih in eksperimentalnih letal, kakršnih je zelo veliko v ZDA. Zato tudi pričakujejo, da jo bodo uspešno prodajali na ameriškem trgu, kjer bodo poskušali konkurirati znanim proizvajalcem, kot je Garmin. Nik Šalej: »Navia je edini navigacijski sistem, ki ga bodo piloti rabili v letal- ski kabini. Ni samo nov izdelek, je tudi nova filozofija v jadralnem letalstvu.« V Celju na enem mestu najbrž še ni bilo zbranih toliko domačih in tudi tujih ljubiteljev jadralnega letalstva kot minulo soboto, ko je podjetje LX navi- gation predstavilo svojo novo navigacijsko napravo Navia. Gre za popolnoma nov navigacijski sistem za jadralna, ultralahka in eksperimentalna letala, za prelomno inovacijo, ki bo preoblikovala način letenja, izboljšala odločitve, povečala varnost in izboljšala tudi splošno letalsko izkušnjo, je prepričan direktor podjetja Nik Šalej. JANJA INTIHAR Podjetje LX navigation je vodilno podjetje na področju razvoja navigacijskih naprav, ki jih uporabljajo športna le- tala. V svoji niši obvladuje velik del svetovnega trga, a je pri nas kljub temu in kljub svoji dolgi zgodovini tako re- koč neznano. Idejni oče celjskih naviga- cijskih naprav je bil Črtomir Rojnik, po izobrazbi elek- troinženir, sicer velik ljubi- telj jadralnega letenja. Bil je jadralni pilot, učitelj letenja in tudi tekmovalec v jadral- nem letenju. Pred skoraj pol stoletja je najprej začel izde- lovati zvočne variometre, ki kažejo dviganje in spuščanje zraka, skozi katerega leti le- talo. Leta 1982 je te naprave že prodajal na trgu zahodne Evrope, največ v Nemčiji, prava prelomnica v jadral- nem letalstvu in tudi na Roj- nikovi poslovni poti pa se je zgodila po letu 1992, ko je združil variometer in sistem GPS. Sledila sta ustanovitev podjetja LX navigation in prodor v svet. Po letu 1996 je LX navigation začel razvijati tudi instrumente za nadzor vozil in komunikacijo z nji- mi na osnovi sistemov GSM in GPS. Zaradi hitrega razvo- ja tehnologij GSM in pove- čanja obsega dejavnosti pri nadzoru vozil je Rojnik leta 2004 ustanovil samostojno podjetje LX Track, kasneje se je iz osnovne družbe razvilo še več podjetij, ki imajo so- rodno dejavnost. Med njimi najbolj izstopata LX Nav in Navteh, ki uspešno delujeta na trgih zahodne Evrope. Z večino podjetij je LX naviga- tion ohranil prijateljske od- nose, z družbo LX Trak na primer še vedno sodeluje na področju razvoja. LX Nav pa je njegov konkurent. Navia je nova filozofija Gonilo podjetja LX naviga- tion so že ves čas inovacije in visoka kakovost navigacijskih sodelavcev je iz tujine – iz Francije, Italije in celo Indi- je. V podjetju skrbijo samo za razvoj, trženje in podpo- ro kupcem, sestavne dele za svoje naprave kupujejo pri slo- venskih podjetjih. Za tiskano vezje so na primer imeli tri do- bavitelje, a so se lani odločili za postavitev lastne manjše proizvodnje in tako postali neodvisni od drugih proizva- jalcev. V podjetju LX navigation so do zdaj razvijali navigacijske naprave za jadralna in ultra- lahka letala, kakršna izdeluje Pipistrel. Z novo napravo Na- via vstopajo tudi na trg motor- nih letal in eksperimentalnih letal, kakršnih je zelo veliko v ZDA. Zato tudi pričakujejo, da jo bodo uspešno prodajali na ameriškem trgu, kjer bodo poskušali konkurirati znanim proizvajalcem, kot je Garmin. »Lani smo se po dolgem času spet udeležili največjega sve- tovnega srečanja ljubiteljev letalstva v mestu Oshkosh v Wisconsinu, kjer je običajno na ogled do 15 tisoč eksperi- mentalnih letal. Med obisko- valci, več kot pol milijona se jih zbere, so letalci, lastniki letal in graditelji. Naš cilj je zato v še večjem obsegu kot doslej prodreti na ameriški trg in novo napravo prodajati tistim, ki sami gradijo letala,« pravi Šalej. Celjsko podjetje v Evropi največ sodeluje z nemškimi kupci, saj je v Nemčiji tudi največ jadralnih letalcev. Slo- venski trg predstavlja le maj- hen del njegove prodaje. Pri prodaji navigacijskih naprav za jadralna letala ima z druž- bo LX Nav na evropskem trgu 100-odstotni tržni delež. Ker je pred dvema letoma nehal razvijati svojo doslej najbolj uspešno navigacijsko napra- vo Zeus in se v celoti posvetil razvoju nove naprave Navia, je bil njegov del v tem sku- pnem deležu manjši. Vendar je Nik Šalej prepričan, da se bo zaradi novega navigacij- skega sistema razmerje kmalu spremenilo. Foto: Andraž Purg odločitev ter s tem zmanjšal tveganje nesreč. Sodelovali so strokovnjaki z različnih področij, od oblikovalcev, ki so ustvarili nemoteno in doslej neznano uporabniško izkušnjo, do strokovnjakov za umetno inteligenco, ki so razvili najnovejše algoritme za pilotsko kabino.« Tudi vo- denje projekta, pravi, je bilo drugačno. Uporabili so tako imenovani agilni pristop, ki spodbuja prilagodljivo načr- tovanje, hitre rešitve, nenehne izboljšave in dobre inženirske prakse. Navigacijska naprava Navia ni samo nov izdelek, pome- ni tudi novo filozofijo v ja- dralnem letalstvu, pravi Nik Šalej in pojasnjuje: »Do zdaj je bilo upravljanje jadralnih letal klasično, s pritiskanjem na gumbe in stikala, s čimer so piloti izgubljali čas. Odslej bo s pomočjo umetne inteli- gence način komuniciranja z navigacijsko napravo povsem drugačen, saj ne bo potrebno dotikanje. Navia bo edini na- vigacijski sistem, ki ga bodo jadralci potrebovali v pilotski kabini.« Ciljajo predvsem na ameriški trg Čeprav je podjetje LX navi- gation vodilni svetovni ponu- dnik navigacijskih naprav za jadralna letala, ne zaposluje veliko ljudi. Jedro podjetja predstavlja 12 zaposlenih. Večinoma so Slovenci, nekaj naprav. »Pred nekaj leti smo ugotovili, da potrebujemo nov zagon. Začeli smo razvijati novo generacijo navigacijskih naprav, ki smo jih poimenova- li Navia,« pojasnjuje Nik Šalej, ki vodi podjetje od leta 2016. »Več kot trideset nadarjenih posameznikov je več kot štiri leta vztrajno razvijalo popol- noma nov sistem, ki bo letal- cem pomagal pri sprejemanju Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 8, 22. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – »Stavka kaže vso bedo zdravstvenega sistema« Vedno bližje črnemu scenariju zdravstva »Zdravniki Splošne bolnišnice Celje že mnogo let ugo- tavljamo veliko pomanjkanje kadra pri zdravstveni oskrbi bolnikov v naši regiji. Še najbolj nas skrbi za bolnike, ki pridejo po nujno pomoč v Urgentni center Celje, kjer se raz- mere iz leta v leto poslabšujejo,« se začenja pismo celjskih zdravnikov. »Ne gre predvsem za plače, kot to javnost razu- me, vrsto let že opozarjamo na nevzdržne delovne razmere in pomanjkanje opreme,« so dejali nekateri zdravniki. Vsi ne podpirajo stavke, pojasnjujejo neuradno, a pravijo, da se mora kadrovska stiska enkrat za vselej razrešiti. Toda kmalu se lahko zgodi najbolj črn scenarij, ki ga bodo naj- bolj občutili bolniki. SIMONA ŠOLINIČ »Umik soglasij za preko- merno nadurno delo bo pov- zročil velik priliv bolnikov v Urgentni center Celje, zato bodo zdravniki specialistič- nih ambulant preusmerje- ni na delovišča urgentnega centra. Zdravstvena oskrba bolnikov, kjer ne bomo pri- čakovali skorajšnjega poslab- šanja bolezni, bo okrnjena,« pravijo v Celju. Slednje tudi na račun tega, ker zaradi okr- njenega dela pričakujejo teža- ve v specialističnih ambulan- tah. Zato naprošajo javnost za razumevanje in strpnost. »Tudi v urgentnem centru se bodo razmere kljub našemu trudu močno poslabšale. Do- daten problem predstavlja epidemija virusnih obolenj. Zmanjkuje nam bolnišničnih postelj, še bolj zdravnikov, ki bi te bolnike lahko oskrbeli,« dodajajo. Odgovornost za nastalo zadevo prelagajo na vlado, ki bi že davno morala urediti pogoje za strokovno, varno in kakovostno delo v javnem zdravstvu. »Zahte- vamo, da vlada prednostno najde rešitve za vzpostavitev normalnih pogojev dela v urgentnem centru, kjer pri- manjkuje kadra, v bolnišnič- ni novogradnji pa opreme,« so še zapisali v pismu. »Upamo, da ne bo počilo na urgenci« Vodstvo celjske bolnišnice ta teden pripravlja simulaci- jo razporeditve dela na od- delkih. Predvsem v marcu zaradi začetka veljavnosti umikov soglasij za preko- V Splošni bolnišnici Celje naj bi stavkalo 95 odstotkov zdravnikov, polovica od teh naj bi umaknila soglasje za nadurno delo. Na torkovem stavkovnem zboru v celjski bolnišnici so zdravniki ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel celo pozvali k odstopu, češ da »si naj ne dela sramote, saj ne prihaja na pogovore in se skriva za strukturo zaposlenih na ministrstvu, ki ni pristojna za pogajanja z zdravniki.« merno delo pričakujejo črn scenarij, ki bi ga z organi- zacijo dela lahko ublažili ali preprečili. »Izračuni kažejo, da bo najbolj trpelo ambu- lantno delo, potem delo na oddelkih. Problem bo tudi na področju radiologije, kjer je bilo pomanjkanje kadra že pred stavko,« pravi direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačič. Umik soglasij za delo zu- naj javnega zavoda se mu zdi nepotreben ukrep, saj tudi brez umika soglasij za nadurno delo v bolnišnici obstajajo kadrovske težave. »Zdravniki z veliko mero zavedanja pristopajo k delu, hkrati se zavedajo, da bodo predstojniki oddelkov zdaj še pod večjih pritiskom zara- di organizacije dela,« dodaja. Na naše vprašanje, ali so se v času stavke v bolnišnici po- javljala odklonska dejanja, grožnje ali verbalno nasilje, Predsednik sindikata Fides Damjan Polh je neomajen. Pravi, da stanje v celjski bolnišnici kaže, da zdravniki stavkajo zaradi ureditev kadrovske- ga primanjkljaja in pomanjkanja opreme in ne le zaradi plač. Kovačič odgovarja, da so se nekateri primeri dogajali, vendar večjih odklonilnih dejanj ni bilo. Problem je, da ljudje vse svoje morebitno nezadovoljstvo z zdravstvom povezujejo s stavko. Nekate- ri zdravniki, s katerimi smo se pogovarjali, se bojijo, da ne bi do nepredvidenih do- godkov zaradi jeze ljudi pri- šlo ravno v ves čas odprtem urgentnem centru, kjer, kot pravijo zdravniki, »delajo ravno najbolj zavzeti, ki že- lijo pomagati«. Brez nadurnega dela ne gre Da je dogovor med sindi- katom in vlado nujen, opo- zarja tudi strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina. »Slovenske bol- nišnice ne zmorejo svojega dela brez nadurnega dela,« dodaja. Omenja, da je ves čas povečan obseg dela in nada- ljevanje stavke bi povzročilo kar nekaj ozkih grl. »Problem ne bo samo na področju radi- ologije, ampak tudi pri opera- tivnih posegih. Število teh se bo prepolovilo, če ne bomo imeli dovolj zdravnikov in anesteziologov. Potrebujemo nadurno delo in zdravnike iz drugih bolnišnic, saj si tako pomagamo, da zadostimo po- trebam neprekinjenega zdra- vstvenega varstva. Poslabša- nja zdravstvenega stanja ljudi si ne smemo dovoliti. Ta stav- ka traja predlogo, rešitve je treba najti, da se bo sistem izognil dolgoročni škodi in črnemu scenariju.« Po besedah predsednika sindikata Fides Damjana Polha konca stavke še ni vi- deti. V torek je bil na stavkov- nem zboru v celjski bolnišni- ci: »V Celju je umik soglasij za nadurno delo množičen. Najverjetneje zdravniki, ki so soglasja umaknili, teh po- novno ne bodo podpisovali, saj so uvideli, da je vredno v miru delati in se posveti- V torek je bil v Celju stavkovni zbor. Na njem so ministrico za zdravje pozvali tudi k odstopu. Kaj se bo zgodilo v bolnišnici po 1. marcu? Na trnih niso samo zdravniki, ampak tudi bolniki. ti zasebnem življenju, ne le garanju. Nato zdravniki poslušajo očitke, da jim ›gre samo za denar‹. Najbrž bo po tej stavki vse drugače. Preklic soglasja za delo pri drugem delodajalcu je nek skrajni represivni ukrep, ki ga želi vlada. Zdravniki sami odločajo o tem, kakšno mo- ralno stališče imajo do tega, da delajo drugje, medtem ko v lastnem zavodu stavkajo.« Niso uslišani Polh pravi, da je v celjski bolnišnici razvidno, da za- posleni že vrsto let opozarja- jo na pomanjkanje kadra in opreme, a niso uslišani. »In to je še dodatna stvar, ki bre- meni bolnišnico. Stavka bo razgalila vso bedo javnega zdravstvenega sistema, ki te- melji na nadurah, da zadeva deluje znosno. Odziv vlade je nikakršen. Koraka naprej ni, stavka nam ni v ponos, želi- mo le rešitve in boljše pogo- je. A smo še daleč do rešitev. Zdravstvo temelji na plečih požrtvovalnih zdravnikov, ki smo vedno ›pribiti na lestvico najbolj plačanih‹, zaradi česar pride do očitkov, da nam gre samo za denar. Zdaj se jasno vidi, da gre za pomanjkanje kadra in opreme,« dodaja Polh. Srečanje z veleposlanikom CELJE – V začetku tedna se je župan Mestne občine Celje Matija Kovač prvič uradno srečal z veleposlani- kom Madžarske Andorjem Ferencm Dávidom. Slednji je bil povabljen k sodelovanju pri odprtju razstave o Ottu von Habsburgu, ki bo aprila v Celju. Otto von Habsburg je bil namreč zadnji avstro-ogrski prestolonaslednik, politik in pisatelj. V 80. letih je postal glasen podpornik osamosvo- jitve republik Jugoslavije. S svojim političnim vplivom in svojim imenom je osebno pomagal in se zavzemal za osamosvojitev Slovenije ter za njeno kasnejšo vključitev v Evropsko unijo. Župan in ve- Veleposlanik se je tudi vpisal v knjigo častnih gostov mesta Celje. (Foto: MOC) leposlanik sta se pogovarjala še o sodelovanju z mestom Veszprem, s katerim Celje že dolgo goji prijateljske od- nose predvsem zaradi roko- metnih klubov obeh mest, ter o možnem sodelovanju na področju umetnosti. V Budimpešti namreč živi in ustvarja Celjan Aleksander Drakulič, uveljavljen ume- tnik in grafični oblikovalec, ki med drugim deluje na po- dr očju kine tične ume tnos ti. SŠol Več umetnosti v izobraževanju CELJE – Pretekli teden je Mestna občina Celje v Na- rodnem domu gostila rav- nateljice celjskih vrtcev ter glasbene in likovne peda- goge osnovnih in srednjih šol v celjski občini. Namen srečanja je bil pogovor o programih, ki bi podprli učni načrt v vrtcih in šolah na področju umetnosti ter prispevali k sistematični skrbi za razvoj občinstev v Celju V občini pravijo, da gre za prizadevanje v sklopu de- javnosti, ki jih Celje izvaja v sklopu trajnostne strategije za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v občini: »Verjamemo, da lahko tudi z rednim in s po- gostim vključevanjem ume- tnosti v vsakdanje življenje vrtčevskih otrok, učencev in dijakov ustvarjamo spod- budno učno okolje, kjer bo poskrbljeno tudi za celovit estetski razvoj otrok in mla- dostnikov.« Na zadnji seji je mestni svet obravnaval tudi pre- dlog nove kulturne strate- gije, sicer pa v Celju želijo bolj sistematično slediti ra- zvoju različnih občinstev in povezovanje z vzgojno-izo- braževalnimi ustanovami je pri tem ključnega pomena, dodajajo v občini. SŠol Se bodo začele vrstiti tožbe? V odvetniških krogih je že slišati o morebitnih tožbah zoper zdravnike oziroma bol- nišnice zaradi posledic stavke na zdravje bolnikov. Celjska odvetnica Alenka Pečnik poudarja, da stavka dobiva razsežnosti kaznivih dejanj in odškodninske odgovornosti. Pravi, da zdravniki odklanjajo svoje delo, ki so ga prevzeli s pogodbo o zaposlitvi in pod Hipokratovo prisego. Zaradi večplastnosti posledic v primeru ovadb in tožb ne bo šlo za preproste primere, saj je vsakega treba obravnavati individualno. Eden od njenih klientov je bil v celjski bolnišnici naročen na poseg. »Oškodovanec se je psihično in fizično pripravil na operacijo, si uredil vse potrebno za nekaj dni odsotnosti. Ker je trpel hude bolečine, je odpoved operacije nanj vplivala šokantno. Za nameček mu je zdravnik ob pojasnilu, da operacije zaradi stavke ne bo, na neprijazen način dejal, da so njegove težave obrobne. Kljub zdravnikovemu mnenju je klient zaradi hudih bolečin poiskal pomoč pri za- sebniku, kjer je moral poseg znatno plačati, saj je bil prisiljen čim prej rešiti svojo zdravstveno stisko. Poseg, ki je bil zaradi izkazane nujnosti opravljen naslednji dan, je pokazal, da gre za hujšo bolezen, kot je bilo videti navzen, in da so bile bolečine hude, operacija pa nujna. Šele po uspešno prestani operaciji pri zasebniku je klient dobil obvestilo iz celjske bolnišnice, da je bila operacija odpovedana zaradi stavke ter da bo dobil drug datum. To pomeni, da je dobil potrditev svojih zatrjevanj, da je bil odklonjen in obravnavan v nasprotju z vsemi standardi zdravniške etike,« pravi Pečnikova. Bolnik bo odvetnici tudi podal pooblastilo, da začne ustrezne postopke zoper zdravnika in celjsko bolnišnico. Čeprav nekateri pravijo, da težav z dostopom do zdravnikov nimajo, pa je vedno več pričevanj ljudi, ki doživljajo stiske zaradi prestavljenih operacij. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 8, 22. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – »Stavka kaže vso bedo zdravstvenega sistema« Vedno bližje črnemu scenariju zdravstva »Zdravniki Splošne bolnišnice Celje že mnogo let ugo- tavljamo veliko pomanjkanje kadra pri zdravstveni oskrbi bolnikov v naši regiji. Še najbolj nas skrbi za bolnike, ki pridejo po nujno pomoč v Urgentni center Celje, kjer se raz- mere iz leta v leto poslabšujejo,« se začenja pismo celjskih zdravnikov. »Ne gre predvsem za plače, kot to javnost razu- me, vrsto let že opozarjamo na nevzdržne delovne razmere in pomanjkanje opreme,« so dejali nekateri zdravniki. Vsi ne podpirajo stavke, pojasnjujejo neuradno, a pravijo, da se mora kadrovska stiska enkrat za vselej razrešiti. Toda kmalu se lahko zgodi najbolj črn scenarij, ki ga bodo naj- bolj občutili bolniki. SIMONA ŠOLINIČ »Umik soglasij za preko- merno nadurno delo bo pov- zročil velik priliv bolnikov v Urgentni center Celje, zato bodo zdravniki specialistič- nih ambulant preusmerje- ni na delovišča urgentnega centra. Zdravstvena oskrba bolnikov, kjer ne bomo pri- čakovali skorajšnjega poslab- šanja bolezni, bo okrnjena,« pravijo v Celju. Slednje tudi na račun tega, ker zaradi okr- njenega dela pričakujejo teža- ve v specialističnih ambulan- tah. Zato naprošajo javnost za razumevanje in strpnost. »Tudi v urgentnem centru se bodo razmere kljub našemu trudu močno poslabšale. Do- daten problem predstavlja epidemija virusnih obolenj. Zmanjkuje nam bolnišničnih postelj, še bolj zdravnikov, ki bi te bolnike lahko oskrbeli,« dodajajo. Odgovornost za nastalo zadevo prelagajo na vlado, ki bi že davno morala urediti pogoje za strokovno, varno in kakovostno delo v javnem zdravstvu. »Zahte- vamo, da vlada prednostno najde rešitve za vzpostavitev normalnih pogojev dela v urgentnem centru, kjer pri- manjkuje kadra, v bolnišnič- ni novogradnji pa opreme,« so še zapisali v pismu. »Upamo, da ne bo počilo na urgenci« Vodstvo celjske bolnišnice ta teden pripravlja simulaci- jo razporeditve dela na od- delkih. Predvsem v marcu zaradi začetka veljavnosti umikov soglasij za preko- V Splošni bolnišnici Celje naj bi stavkalo 95 odstotkov zdravnikov, polovica od teh naj bi umaknila soglasje za nadurno delo. Na torkovem stavkovnem zboru v celjski bolnišnici so zdravniki ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel celo pozvali k odstopu, češ da »si naj ne dela sramote, saj ne prihaja na pogovore in se skriva za strukturo zaposlenih na ministrstvu, ki ni pristojna za pogajanja z zdravniki.« merno delo pričakujejo črn scenarij, ki bi ga z organi- zacijo dela lahko ublažili ali preprečili. »Izračuni kažejo, da bo najbolj trpelo ambu- lantno delo, potem delo na oddelkih. Problem bo tudi na področju radiologije, kjer je bilo pomanjkanje kadra že pred stavko,« pravi direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačič. Umik soglasij za delo zu- naj javnega zavoda se mu zdi nepotreben ukrep, saj tudi brez umika soglasij za nadurno delo v bolnišnici obstajajo kadrovske težave. »Zdravniki z veliko mero zavedanja pristopajo k delu, hkrati se zavedajo, da bodo predstojniki oddelkov zdaj še pod večjih pritiskom zara- di organizacije dela,« dodaja. Na naše vprašanje, ali so se v času stavke v bolnišnici po- javljala odklonska dejanja, grožnje ali verbalno nasilje, Predsednik sindikata Fides Damjan Polh je neomajen. Pravi, da stanje v celjski bolnišnici kaže, da zdravniki stavkajo zaradi ureditev kadrovske- ga primanjkljaja in pomanjkanja opreme in ne le zaradi plač. Kovačič odgovarja, da so se nekateri primeri dogajali, vendar večjih odklonilnih dejanj ni bilo. Problem je, da ljudje vse svoje morebitno nezadovoljstvo z zdravstvom povezujejo s stavko. Nekate- ri zdravniki, s katerimi smo se pogovarjali, se bojijo, da ne bi do nepredvidenih do- godkov zaradi jeze ljudi pri- šlo ravno v ves čas odprtem urgentnem centru, kjer, kot pravijo zdravniki, »delajo ravno najbolj zavzeti, ki že- lijo pomagati«. Brez nadurnega dela ne gre Da je dogovor med sindi- katom in vlado nujen, opo- zarja tudi strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina. »Slovenske bol- nišnice ne zmorejo svojega dela brez nadurnega dela,« dodaja. Omenja, da je ves čas povečan obseg dela in nada- ljevanje stavke bi povzročilo kar nekaj ozkih grl. »Problem ne bo samo na področju radi- ologije, ampak tudi pri opera- tivnih posegih. Število teh se bo prepolovilo, če ne bomo imeli dovolj zdravnikov in anesteziologov. Potrebujemo nadurno delo in zdravnike iz drugih bolnišnic, saj si tako pomagamo, da zadostimo po- trebam neprekinjenega zdra- vstvenega varstva. Poslabša- nja zdravstvenega stanja ljudi si ne smemo dovoliti. Ta stav- ka traja predlogo, rešitve je treba najti, da se bo sistem izognil dolgoročni škodi in črnemu scenariju.« Po besedah predsednika sindikata Fides Damjana Polha konca stavke še ni vi- deti. V torek je bil na stavkov- nem zboru v celjski bolnišni- ci: »V Celju je umik soglasij za nadurno delo množičen. Najverjetneje zdravniki, ki so soglasja umaknili, teh po- novno ne bodo podpisovali, saj so uvideli, da je vredno v miru delati in se posveti- V torek je bil v Celju stavkovni zbor. Na njem so ministrico za zdravje pozvali tudi k odstopu. Kaj se bo zgodilo v bolnišnici po 1. marcu? Na trnih niso samo zdravniki, ampak tudi bolniki. ti zasebnem življenju, ne le garanju. Nato zdravniki poslušajo očitke, da jim ›gre samo za denar‹. Najbrž bo po tej stavki vse drugače. Preklic soglasja za delo pri drugem delodajalcu je nek skrajni represivni ukrep, ki ga želi vlada. Zdravniki sami odločajo o tem, kakšno mo- ralno stališče imajo do tega, da delajo drugje, medtem ko v lastnem zavodu stavkajo.« Niso uslišani Polh pravi, da je v celjski bolnišnici razvidno, da za- posleni že vrsto let opozarja- jo na pomanjkanje kadra in opreme, a niso uslišani. »In to je še dodatna stvar, ki bre- meni bolnišnico. Stavka bo razgalila vso bedo javnega zdravstvenega sistema, ki te- melji na nadurah, da zadeva deluje znosno. Odziv vlade je nikakršen. Koraka naprej ni, stavka nam ni v ponos, želi- mo le rešitve in boljše pogo- je. A smo še daleč do rešitev. Zdravstvo temelji na plečih požrtvovalnih zdravnikov, ki smo vedno ›pribiti na lestvico najbolj plačanih‹, zaradi česar pride do očitkov, da nam gre samo za denar. Zdaj se jasno vidi, da gre za pomanjkanje kadra in opreme,« dodaja Polh. Srečanje z veleposlanikom CELJE – V začetku tedna se je župan Mestne občine Celje Matija Kovač prvič uradno srečal z veleposlani- kom Madžarske Andorjem Ferencm Dávidom. Slednji je bil povabljen k sodelovanju pri odprtju razstave o Ottu von Habsburgu, ki bo aprila v Celju. Otto von Habsburg je bil namreč zadnji avstro-ogrski prestolonaslednik, politik in pisatelj. V 80. letih je postal glasen podpornik osamosvo- jitve republik Jugoslavije. S svojim političnim vplivom in svojim imenom je osebno pomagal in se zavzemal za osamosvojitev Slovenije ter za njeno kasnejšo vključitev v Evropsko unijo. Župan in ve- Veleposlanik se je tudi vpisal v knjigo častnih gostov mesta Celje. (Foto: MOC) leposlanik sta se pogovarjala še o sodelovanju z mestom Veszprem, s katerim Celje že dolgo goji prijateljske od- nose predvsem zaradi roko- metnih klubov obeh mest, ter o možnem sodelovanju na področju umetnosti. V Budimpešti namreč živi in ustvarja Celjan Aleksander Drakulič, uveljavljen ume- tnik in grafični oblikovalec, ki med drugim deluje na po- dr očju kine tične ume tnos ti. SŠol Več umetnosti v izobraževanju CELJE – Pretekli teden je Mestna občina Celje v Na- rodnem domu gostila rav- nateljice celjskih vrtcev ter glasbene in likovne peda- goge osnovnih in srednjih šol v celjski občini. Namen srečanja je bil pogovor o programih, ki bi podprli učni načrt v vrtcih in šolah na področju umetnosti ter prispevali k sistematični skrbi za razvoj občinstev v Celju V občini pravijo, da gre za prizadevanje v sklopu de- javnosti, ki jih Celje izvaja v sklopu trajnostne strategije za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v občini: »Verjamemo, da lahko tudi z rednim in s po- gostim vključevanjem ume- tnosti v vsakdanje življenje vrtčevskih otrok, učencev in dijakov ustvarjamo spod- budno učno okolje, kjer bo poskrbljeno tudi za celovit estetski razvoj otrok in mla- dostnikov.« Na zadnji seji je mestni svet obravnaval tudi pre- dlog nove kulturne strate- gije, sicer pa v Celju želijo bolj sistematično slediti ra- zvoju različnih občinstev in povezovanje z vzgojno-izo- braževalnimi ustanovami je pri tem ključnega pomena, dodajajo v občini. SŠol Se bodo začele vrstiti tožbe? V odvetniških krogih je že slišati o morebitnih tožbah zoper zdravnike oziroma bol- nišnice zaradi posledic stavke na zdravje bolnikov. Celjska odvetnica Alenka Pečnik poudarja, da stavka dobiva razsežnosti kaznivih dejanj in odškodninske odgovornosti. Pravi, da zdravniki odklanjajo svoje delo, ki so ga prevzeli s pogodbo o zaposlitvi in pod Hipokratovo prisego. Zaradi večplastnosti posledic v primeru ovadb in tožb ne bo šlo za preproste primere, saj je vsakega treba obravnavati individualno. Eden od njenih klientov je bil v celjski bolnišnici naročen na poseg. »Oškodovanec se je psihično in fizično pripravil na operacijo, si uredil vse potrebno za nekaj dni odsotnosti. Ker je trpel hude bolečine, je odpoved operacije nanj vplivala šokantno. Za nameček mu je zdravnik ob pojasnilu, da operacije zaradi stavke ne bo, na neprijazen način dejal, da so njegove težave obrobne. Kljub zdravnikovemu mnenju je klient zaradi hudih bolečin poiskal pomoč pri za- sebniku, kjer je moral poseg znatno plačati, saj je bil prisiljen čim prej rešiti svojo zdravstveno stisko. Poseg, ki je bil zaradi izkazane nujnosti opravljen naslednji dan, je pokazal, da gre za hujšo bolezen, kot je bilo videti navzen, in da so bile bolečine hude, operacija pa nujna. Šele po uspešno prestani operaciji pri zasebniku je klient dobil obvestilo iz celjske bolnišnice, da je bila operacija odpovedana zaradi stavke ter da bo dobil drug datum. To pomeni, da je dobil potrditev svojih zatrjevanj, da je bil odklonjen in obravnavan v nasprotju z vsemi standardi zdravniške etike,« pravi Pečnikova. Bolnik bo odvetnici tudi podal pooblastilo, da začne ustrezne postopke zoper zdravnika in celjsko bolnišnico. Čeprav nekateri pravijo, da težav z dostopom do zdravnikov nimajo, pa je vedno več pričevanj ljudi, ki doživljajo stiske zaradi prestavljenih operacij. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 8, 22. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Kakovost življenja je odvisna tudi od prometne var- nosti. Da je slednja v občini Vojnik slaba, opažajo tudi prebivalci Globoč, ki opozarjajo na zaskrbljujoče raz- mere na cesti Vojnik–Frankolovo. »Omenjena cesta je nevarna. Toda občina težave kljub opozorilom občanov ne jemlje dovolj resno. Izgovor, da je cesta v pristojnosti države in da slednja ne vidi problemov, je prelaganje odgovornosti,« opozarja prebivalec Globoč Sebastjan Volavc. Zgrožen je nad odgovorom ministrstva za infra- strukturo, češ da cesta ni tako nevarna, saj da se na njej ne zgodi veliko nesreč oziroma da je bilo od decembra 2017 do januarja 2022 zabeleženih le pet prometnih nesreč (tri z lažjimi telesnimi poškodbami udeleženih in dve z materialno škodo). »Bo moral kdo umreti, da se bodo stvari premaknile na bolje?« se sprašuje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Sebastjan Volavc je zaskrbljen zaradi prometne varnosti na cesti Vojnik–Frankolovo. Od Občine Voj- nik in države pričakuje čimprejšnje ukrepanje. »Dolžnost občank in ob- čanov je, da opozarjamo na težave. Naloga občine je, da težave rešuje. A slednjih se ne rešuje tako, da se dopise posameznikov, ki opozarja- jo na težave, prepošilja državnim službam in da se njihove pogosto nesmiselne odgovore pošilja nazaj občanom. Prelaganje odgovornosti na druge ni rešitev,« poudarja. Odpisali za 60 tisoč evrov dolgov LAŠKO – Do občine se je v zadnjih enajstih letih nabralo za skoraj 60 tisoč evrov neizterljivih dolgov s po- dročij okoljskih dajatev, vodarine in najemnin. Laški občinski svetniki so na zadnji seji z večino glasov potrdili sklep o odpisu terjatev. Glavnina neplačanih terjatev je iz ob- dobja med letoma 2013 in 2018. Največ jih je iz naslova najemnin, in sicer za skoraj 32 tisoč evrov, pri čemer najvišji dolg znaša kar 12 tisoč evrov. Terjatev iz naslova vodarine je za skoraj 25 tisoč evrov ter iz naslova okoljskih dajatev za 2.500 evrov. Za odpis so bile predlagane terjatve, za katere so strokovne službe in pristojne komisije ugotovile, da dolga ni mogoče izterjati iz več razlogov. Bodisi ker je dolžnik umrl in ni imel pravnih naslednikov bodisi ni imel sredstev za poplačilo dolga ali so bili postopki izvršb nad dolžnikom pravnomočno končani oziroma so bili dolžniki v osebnem ste- čaju. V treh primerih je šlo za neupravi- čeno zaračunavanje terjatve. Občinski svetniki so župana opozorili, da mora občina v prihodnje več pozor- nosti nameniti bolj sprotni izterjavi dol- gov in poskrbeti, da ne bo več prihajalo do tako visokih neizterljivih zneskov. Župan Marko Šantej je dejal, da je to tudi cilj občine. BA Novi vodstvi v zdravstvenem domu in šoli LAŠKO – Potem ko je direktorica Zdravstvene- ga doma (ZD) Laško mag. Janja Knapič konec lanskega leta odstopila, so laški občinski svetni- ki na zadnji seji za novo direktorico potrdili mag. Vesno Vodišek Razboršek, dosedanjo direktorico Doma starejših Šentjur. Podali so tudi mnenje o kandidatkah za novo ravnateljico Osnovne šole (OŠ) Primoža Trubarja Laško. Na razpis za direktorja ZD Laško je svet zavo- da prejel šest prijav, med katerimi je za novo di- rektorico izbral in občinskemu svetu v potrditev predlagal Vesno Vodišek Razboršek. Pred novim vodstvom javnega zavoda je zahtevno obdobje, saj zdravstveni dom letos čaka velik projekt, to je začetek gradnje težko pričakovanega in pre- potrebnega prizidka. Gradnja naj bi se začela v spomladanskih mesecih in končala do konca leta 2025. Novo vodstvo bo dobila tudi OŠ Primoža Tru- barja Laško. Ravnatelju Marku Sajku bo maja namreč potekel mandat, za novega pa se ni pote- goval. Na razpis sta se prijavili Mateja Škorja in Polona Ramšak. Obe izpolnjujeta razpisne pogoje, imata delovne izkušnje na področju šolstva ter dobro vizijo in program vodenja javnega zavoda, zato je občinski svet dal pozitivno mnenje obema kandidatkama. Prednost pri izbiri za ravnateljico OŠ Primoža Trubarja Laško pa je glede na pretekle dolgoletne izkušnje v omenjeni šoli dal Mateji Škorja, ki zadnja leta opravlja delo pomočnice ravnatelja in vodi Podružnično osnovno šolo De- bro. Končno besedo pri imenovanju ravnateljice ima svet zavoda šole. BA Sebastjan Volavc opaža, da ima vsaka druga vas bolje urejeno infrastrukturo, ceste, pločnike, prehode za pešce. Sprašuje se, kako so vse to uredili na primer v občinah Velenje, Celje, Šentjur, Štore, Dobrna, Laško … »Beremo, da občine na evropskih razpisih pridobivajo denar za izboljša- nje prometne infrastrukture. Kaj pa Vojnik? Znano je, da bo urejeno križišče v Ivenci, kar je pohvalno in seveda nujno. Kaj pa cesta naprej proti Fran- kolovemu? Ljudje, ki živimo na območju Globoč, dobiva- mo občutek, da smo spregle- dani. Kanalizacija, obnovitev vodovoda, internet … Vse to je izvedeno do nas, ne pa pri nas.« Krajani Globoč so na Ob- čino Vojnik naslovili že več dopisov glede ureditve pro- metne varnosti na odseku Vojnik–Frankolovo. »Ker gre za državno cesto, je občina dopis posredovala ministr- stvu za infrastrukturo. Na ministrstvu so ji odgovorili, da ne vidijo večjega problema, da je bilo po njihovi statistiki na tem odseku v zadnjih letih sicer res pet nesreč z lažjimi poškodbami ali materialno škodo in da je za otroke po- skrbljeno s šolskimi prevozi. Občina nam je ta odgovor le posredovala, ne bi se do njega opredelila. Takšen odnos me jezi. Namesto da bi se resno zavzela za ureditev prometne varnosti, se le izgovarja, da je to državna cesta,« sogovornik ne skriva razočaranja. Kot do- daja, se rešitve ponujajo same, le voljo je treba imeti za njiho- vo uresničitev. Kje so rešitve? Na cesti Vojnik–Frankolovo je velika težava prehitra in obje- stna vožnja. Dovoljena hitrost od Ivence do Frankolovega je 90 km/h. Avtomobili vozijo več kot 100km/h, motoristi se celo hvalijo z doseganjem hitrosti 200 km/h ali več. Krajani so ob- čini že poslali pobudo za zniža- nje omejitve hitrosti. Težava je tudi, da na odseku od Ivence do Frankolovega ni niti enega pre- hoda za pešce. Tako nihče ne more varno prečkati ceste, kaj šele priti varno do ene od dveh avtobusnih postaj na tem odse- ku, opozarjajo krajani. Cestišče je namreč tudi brez pločnika. »Prav težko je gledati, ko ob 6. uri zjutraj šolarji v mraku (ter tudi v megli in dežju) hodijo približno dva kilometra ob ce- sti brez pločnika in prehoda do avtobusne postaje, mimo njih pa vozijo avtomobili, tovornjaki in motoristi s hitrostjo najmanj 90 km/h,« je zaskrbljen Seba- stjan Volavc. Kot pravi, so sko- Župan pojasnjuje V Občini Vojnik se zavedajo perečih prometnih razmer ne le na odseku med Vojnikom in Frankolovim, ampak tudi skozi središče Vojnika in v drugih delih občine, pravi žu- pan Branko Petre in poudarja, da se trudijo z Direkcijo RS za infrastrukturo najti rešitve. Na odseku do Frankolovega naju- streznejšo rešitev predstavlja gradnja kolesarske poti, ki je predvidena od Višnje vasi do Frankolovega oziroma naprej do Slovenskih Konjic. »Začela se je nova fi nančna perspek- tiva, ki bo fi nančni vir za ta projekt. Za kolesarsko pot je narejena idejna zasnova, na katero je bilo v preteklosti po- danih nekaj pripomb, ki jih bo treba upoštevati pri umeščanju trase. Nato bo sledilo projek- tiranje. Pričakujem, da se bo projekt izvajal v naslednjih petih letih,« pojasnjuje župan. Glede gradnje pločnika je manj optimističen. Kot pravi, odsek ceste med Vojnikom in Frankolovim glede števila pešcev po navedbah države ne izpolnjuje kriterijev za gra- dnjo pločnika. Je pa že nare- jen projekt gradnje prehoda za pešce v Ivenci v bližini av- tobusne postaje, ki pa je, pravi župan, obstal na ministrstvu za infrastrukturo, saj naj bi zanj zmanjkalo denarja. »Že več kot leto čakamo na podpis sporazuma o sofi nanciranju prehoda. Glede na to, da na tem območju trenutno gradi- mo kanalizacijo in urejamo cestne površine, bi bila zdaj idealna priložnost še za gra- dnjo prehoda. A če želimo, da država pri tem projektu fi nanč- no sodeluje, nam ne preostane drugega, kot da počakamo na podpis sporazuma.« Branko Petre se strinja, da bi stanje izboljšali tudi označbe, signalizacija in opozarjanje voznikov na omejitve hitrosti. »Velika težava namreč je, da vo- zniki ne upoštevamo predpisov, torej smo za varnost v prometu odgovorni sami. Občina je na direkcijo že dala pobudo za omejitev hitrosti na tem obmo- čju in čaka na odgovor sektorja za varnost cestnega prometa, ki bo zdaj preveril stanje na tem delu,« še pravi župan. Foto: Nik Jarh VOJNIK – Krajani Globoč zaskrbljeni zaradi prometne varnosti na cesti Vojnik–Frankolovo Bo moral kdo umreti, da bodo ukrepali? raj vsi krajani Globoč že imeli negativno izkušnjo med hojo ob cestišču po tej nevarni ce- sti, marsikoga je namreč avto z ogledalom zbil v jarek. Nekateri so zaradi poškodb tudi pristali v bolnišnici. Za večjo prometno varnost na tem odseku je nujna tudi gradnja kolesarske poti, ki bi otrokom omogočila varen do- stop do šolskih in zunajšolskih dejavnosti, lažje in varneje bi prišli tudi do avtobusne po- staje. Kolesarska steza bi tudi drugim občanom omogočala varno kolesarjenje. Čim prej je po besedah Volavca treba zni- žati omejitev hitrosti in posta- viti začasni radar ter kaznovati kršitelje. Na pereče prometne razmere v občini Vojnik opozarjajo tudi krajani Arclina, Vojnika in Frankolovega, ki so ustano- vili civilno iniciativo Tukaj smo. »Čas je, da krajani stopimo skupaj in zahtevamo osnovno infrastrukturo, ki nam bo za- gotovila varnost,« pravijo. Zato v petek, 15. marca, ob 18. uri vabijo na srečanje krajanov v Kulturni dom Vojnik, kjer bodo predstavili problematiko, na katero opozarjajo, ter terjali odgovore pristojnih, ki so jih prav tako povabili na srečanje. Nevarna cesta skozi Globoče, po kateri vsak dan hodijo otroci. Toda po kriterijih države je število pešcev na tem odseku premajhno, da bi bila gradnja pločnika upravičena. Dovoljena hitrost od Ivence do Frankolovega je 90 km/h, a dejanska hitrost avtomobilov je pogosto večja. Krajani pričakujejo čimprejšnjo postavitev začasnega radarja in kaznovanje prehitrih voznikov, nujne so tudi gradnje prehodov za pešce ter pločnika ali kolesarske steze. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 8, 22. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Civilna iniciativa Šoštanj, ki deluje že od leta 2017, zahteva subvencionirano ceno električ- ne energije. Zahtevo opravičuje s tem, da je energetska naprava umeščena v mestno jedro, od česar občani nimajo koristi. Podražitve toplotne energije so primerljive z drugimi sloven- skimi mesti, kjer imajo sistem daljinskega ogrevanja. »Vendar pozor! Naše omrežje je zraslo z lastnim delom občanov in s samoprispevki. Občina in ko- ŠOŠTANJ – Civilna iniciativa zahteva subvencijo »Cena energije je odraz neznanja in brezvoljnosti« Še ena civilna iniciativa v teh dneh opozarja na nezado- voljstvo, tokrat zaradi cene energije. Civilna iniciativa Šo- štanj tako zahteva subvencionirano ceno električne ener- gije, ki bi jo po njenem mnenju morala priznati država. Zahteve je vodja iniciative Valter Kolar predstavil tudi na zadnji seji sveta Občine Šoštanj. Od občine iniciativa v pri- hodnjih dneh pričakuje tudi sklic okrogle mize. Kot pravijo v Komunalnem podjetju Velenje, se je bodo predstavniki podjetja z veseljem udeležili in odgovorili na vsa vprašanja. EVA RUDMAN Foto: Andraž Purg LAŠKO – Občina želi v pri- hodnjih dveh letih energetsko obnoviti občinsko stavbo in vrtec v Rimskih Toplicah ter postaviti elektrarne na enaj- stih stavbah osnovnih šol in vrtcev v občini. Naložbe so skupaj ocenjene na 1,6 mili- jona evrov. V preteklih letih je Občina Laško energetsko obnovila že enajst javnih stavb, ostali sta še občinska stavba in vrtec. T emeljni cilj energetskih obnov je izboljšati učinkovitost rabe energije ter s tem zmanjšati stroške in negativne vplive na okolje. Občinska stavba je bila zgra- jena leta 1675 in je zavarovana kot kulturna dediščina, zato bo energetska obnova zahtevna, upoštevati bo namreč treba zahteve zavoda za varstvo kul- turne dediščine. Na stavbi bo sicer izvedena toplotna izolaci- ja fasade in strehe, zamenjano bo stavbno pohištvo, urejeno centralno prezračevanje … Na- ložba je ocenjena na približno 662 tisoč evrov z davkom. Energetska obnova vrtca v Rimskih Toplicah bo bistveno cenejša, stala naj bi 288 tisoč evrov. Vrtčevska stavba je bila Energetska obnova 350 let stare občinske stavbe 350 let staro občinsko stavbo v Laškem letos in v prihodnjem letu čaka energetska prenova. (Foto: arhiv NT/Sherpa) zgrajena leta 1977 ter dozidana v letu 2001. Energetska preno- va predvideva vgradnjo central- nonadzornega sistema, izolaci- jo fasade in strehe, zamenjavo stavbnega pohištva in razsve- tljave, vgradnjo toplotne črpal- ke … Za obe energetski obnovi, tako za občinsko stavbo kot za vrtec, bo občina finančne vire iskala na razpisih. Dela bo iz- vajala letos in prihodnje leto. Večji načrtovan projekt za Občino Laško je tudi posta- vitev sončnih elektrarn na stavbah enajstih osnovnih šol in vrtcev v občini. Ta naložba bo stala približno 700 tisoč evrov in jo bo občina letos in v prihodnjem letu predvidoma izvajala v javno-zasebnem par- tnerstvu. Občina je že objavila poziv, na katerega se je prijavi- lo eno podjetje. BA munalno podjetje sta dobila brezplačno zgrajeno omrežje. Vse je bilo pod pretvezo brez- plačnega ogrevanja, če bi sami zgradili infrastrukturo, ker Teš mora nekako hladiti svoje bloke,« je Valter Kolar pojasnil dogajanje od leta 1975 do 1990. Fotovoltaični moduli Po besedah Kolarja so pri- stojni iniciativi predstavili vi- zijo umestitve nerazgradljivih in negasljivih fotovoltaičnih modulov na Družmirskem je- zeru: »A spet gre za umestitev v prostor brez zavez do prebi- valstva. Zahtevamo, da se vla- gatelj najprej opredeli do naših zahtev in jih tudi podpiše na ravni zakona.« Po besedah Ko- larja je civilna iniciativa uradne zahteve že posredovala občini z željo po sklicu okrogle mize. Nadalje se iniciativa povezuje s Šaleškim Eko gibanjem, v načrtu ima tudi zahtevo za re- ferendum, če njene zahteve ne bodo padle na plodna tla. Številke na položnici? Podražitve, vidne na položni- cah gospodinjstev, so jasne, po- jasnjuje vodja iniciative: »De- janske podražitve ogrevanja so v povprečju za gospodinjstvo 60-odstotne, za kolikor je zra- sla cena MWh ogrevanja, s 50 na 90 evrov.« Iniciativa tako zahteva subvencionirano ceno električne energije, ki bi jo, kot pravi Kolar, morala priznati dr- žava in ne občina. »Z veseljem se bomo udeležili okrogle mize« Kot so sporočili iz Komunal- nega podjetja Velenje, Civilna iniciativa Šoštanj svojih zahtev ni nikoli naslovila neposredno na podjetje, a so jih spremljali v objavah. »Glede njenih zahtev lahko zapišemo, da se bomo sestanka oziroma okrogle mize, ki si jo želi, z veseljem udeležili in pojasnili vse, kar jo zanima v zvezi s sistemom daljinskega ogrevanja Šaleške doline.« Sistem daljinskega ogrevanja (SDO) Šaleške doline je z več kot 180 kilometri drugi najdalj- ši v Sloveniji in poleg večsta- novanjskih objektov, poslovnih uporabnikov in industrije oskr- buje enostanovanjske objekte v zaselkih v neposredni okolici mestne občine Velenje in ob- čine Šoštanj. »Preureditev sistema je ena ključnih operacij« Komunalno podjetje je z občinami lastnicami SDO junija 2022 pripravilo akcij- ski načrt preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja. Zanj bo pridobilo denar iz Sklada za pravični prehod (EU). »Če želimo doseči pravični ener- getski prehod ob prehodu iz premoga, je preureditev siste- ma daljinskega ogrevanja za zagotavljanje cenovno dosto- pnega vira energije za ogreva- nje ob hkratnem ohranjanju kakovosti zraka ena ključnih operacij. Cilji preobrazbe SDO so sistem zagotavljanja toplotne oskrbe z obnovljivi- mi viri, doseganje minimalnih toplotnih izgub ter pospešitev izvajanja energetske obnove neobnovljenih stavb. V okvi- ru preobrazbe bomo obnovili izolacije na vročevodnem di- stribucijskem omrežju v dol- žini približno 8 km, obnovili in dogradili toplotne postaje in interne toplotne podpostaje v večstanovanjskih zgradbah, obnovili približno 3 km pri- marnih in sekundarnih vodov ter sočasno obnovili komunal- ne vode. Ob koncu premogov- ništva v Šaleški dolini, kar je odločitev države po nareku EU, ne doline, bomo zagota- vljali ogrevanje z obnovljivimi viri energije.« Sicer so v Komunalnem podjetju Velenje dodali še, da so zahteve Civilne iniciative Šoštanj precej široko narav- nane. Lani je občina pripravila dan odprtih vrat Kajuhovega doma. (Foto: Andraž Purg) CELJE – Nekdanji Kaju- hov dom bo po načrtih me- stne občine v naslednjih dveh letih zaživel kot Cen- ter urbanega dogajanja, kjer bo nastalo središče ra- znolike ustvarjalnosti, uče- nja in druženja. Ocenjena vrednost celotnega projekta znaša skoraj štiri milijone evrov. Nedavno je bil pro- jekt izbran za sofinancira - nje z evropskimi sredstvi iz mehanizma CTN. Stavba ob Vodnikovi ulici v bližini nekdanje ekonomske šole je bila zgrajena leta 1924 kot Slomškov dijaški dom za zasebno dekliško šolo, ki je stala v bližini. Med letoma 1961 in 2014 je v njem delo- vala Srednja ekonomska šola Celje, leta 2016 je bil tam kra- tek čas namestitveni center za begunce. Od takrat je bila stavba prazna. Dom bo po prenovi na vo- ljo za ustvarjanje neodvisnih in ljubiteljskih ustvarjalcev s področja gledališča, filma, sodobnega plesa, glasbe, sli- karstva in drugih vizualnih umetnosti, a tudi literature, arhitekture, oblikovanja … Pripravljalna dela za pre- novo stavbe se bodo začela v začetku prihodnjega leta, le- tos poleti bo občina projekt prijavila še za drugi del za pridobitev sofinanciranja iz mehanizma CTN. Združenje mestnih občin Slovenije je za prvi del že izbralo 14 pro- jektov in na seznamu je tudi Center urbanega dogajanja. Projekti, ki so bili izbrani, se lahko uvrstijo v t. i. dru- go fazo, kjer bo dopolnjene vloge pregledalo ministrstvo za naravne vire in prostor in dokončno potrdilo ministr- stvo za kohezijo in regional- ni razvoj. TC Za Kajuhov dom evropska sredstva Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 8, 22. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Da se lahko poslovijo od kmetovanja, če bo država uresničila svoje namere glede umeščanja suhega za- drževalnika v Črnolici, je sredi februarja na protestu pred Direkcijo RS za vode poudarilo več kmetov iz šentjurske Nove vasi. Občina Šentjur poudarja, da je bil ravninski del Šentjurja v poplavah prizadet vsakih nekaj let. Zato je zagotavljanje protipoplavne varnosti zadnji dve desetletji ena njenih prednostnih nalog. Marca 2022 je z omenjeno direkcijo podpisala spora- zum o izvedbi preostalih ključnih delov protipoplavne ureditve v Šentjurju. Sporazum daje med drugim pod- lago za projektiranje suhega zadrževalnika Črnolica. Slednji je po prepričanju občine ključni del protipo- plavnih ukrepov na vodotoku Voglajna s pritoki. TINA STRMČNIK Stari šoli, nova vsebina PODČETRTEK – Občina obnavlja tako imenovano staro šolo v Polju ob Sotli, o vsebini katere se bo uskladila s tamkajšnjimi krajani. V stari šoli v naselju Sv. Ema pa načrtuje center šolskih in obšolskih dejavnosti. Šola v Polju ob Sotli že ima novo streho in stavbno pohištvo, do- bila bo tudi novo fasado. O vsebini, ki jo bo imela po obnovi, se bo občina dogovorila z občani in s predstavniki tamkajšnje krajevne skupnosti. »V stavbi je že eno stanovanje, čakajo pa nas pogovori o tem, čemu nameniti še nekaj prostorov. Verjetno bomo uredili skupne prostore, ki jih bodo lahko uporabljali krajani KS Polje,« je povedal župan Podčetrtka Peter Misja. Občina načrtuje še ureditev stare šole v Sv. Emi, kjer želi urediti center šolskih in obšolskih dejavnosti. Odkupila je del zemljišč, najprej mora do šole nape- ljati novo elektriko in optično povezavo. Župan upa, da bo občina čim prej dobila gradbeno dovoljenje in da bo pri snovanju centra sodelovala z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. Spomnimo, da je župan pomladi 2022 s takratno ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec o tem že podpisal pismo o nameri. TS ŠENTJUR – Umeščanje suhega zadrževalnika Črnolica razburja kmete Cokla kmetijstva ali ključ do poplavne varnosti? Več vprašanj glede umeščanja zadrževalnika Črnolica in glede delovanja drugih zadrževalnikov na Celjskem smo 14. februarja poslali tudi na DRSV. Iz službe za odnose z javnostmi so sporočili, da niso uspeli pripraviti odgovorov in da jih bodo poslali v čim krajšem možnem času. »V skrbi za skupno dobro, ki mu je lokalna samouprava zavezana, je ključna poplavna varnost celotnega ogroženega območja Voglajne s pritoki. Poplavna varnost je pomembna za prebivalstvo in dejavnosti, za premoženje ljudi, gospodarstvo, trgovine in obrtništvo,« pravijo v Občini Šentjur. Kot je povedal Andrej Žma- har iz Nove vasi, bi država in občina za zadrževalnike radi namenili najboljša kmetijska zemljišča. Prepričan je, da bi se za protipoplavno varnost dalo poskrbeti drugače in tako, da kmetje ne bi bili po- stavljeni v težek položaj. »Če upravljavci Slivniškega jezera vodo pravočasno uravnajo, v Črnolici ni poplav. Zato dvo- mimo v smiselnost zadrže- valnika. Slednji ne bo ščitil našega kraja, temveč druga območja, verjetno predvsem industrijsko cono.« Njegova kmetija obsega pri- bližno 9 hektarjev obdeloval- nih površin. Če bi se uresničil načrt umeščanja zadrževal- nika, bi bilo 2,35 hektarja njegovih kmetijskih površin predvidenih za nasipe. Tudi večina druge njegove zemlje je v območju zadrževalnika. Po zemljiščih, ki jih ima v najemu, je predvidena grad- bena cesta. »Glede na vse to se lahko od kmetovanja kar poslovim,« je pojasnil. In dodal, da bi zaradi umešča- nja zadrževalnika imel ve- liko težji dostop do svojega gospodarskega poslopja oz. kozolca. Da so dosedanje poplave povzročile ogromno škodo na zasebnih, gospodarskih in industrijskih objektih, javni infrastrukturi ter na kmetijskih zemljiščih, pou- darjajo v Občini Šentjur. Da bi območje zavarovali pred visokimi vodami, so doslej izvedli več sklopov protipo- plavnih ukrepov, ki so bili projektirani na podlagi za- konskih strokovnih podlag. V občini so prepričani, da bo dokončno poplavno varnost in ugoden vpliv dolvodno na celotno porečje Savinje možno doseči le, če bodo izvedeni še drugi načrtovani ukrepi. Pri tem bo imel suhi zadrževalnik Črnolica z na- črtovano prostornino pribli- žno 650 tisoč kubičnih me- trov največji pozitiven vpliv. Želijo biti bolj vključeni Žmahar je povedal, da so kmetje med razgrnitvijo ob- činskega prostorskega načrta, ki se je iztekla v začetku febru- arja 2011, podali pripombe in povedali, da želijo sodelovati pri pogajanjih. Občinski svet Občine Šentjur je občinski podrobni prostorski načrt za suhi zadrževalnik in umešča- nje navezovalne ceste sprejel jeseni 2011. »Vendar se odgo- vorni v občini z nami ne želijo pogajati. Uresničiti želijo, kar so si zamislili. Poslali so svoje predstavnike, ki so nam prine- sli pogodbe v podpis. Podpisa- ti bi morali služnosti, državi bi morali dati stavbo pravico,« je dejal sogovornik. Iz Občine Šentjur so sporo- čili, da so kot partner države le posrednik pri pridobivanju zemljišč za suhe zadrževal- nike, medtem ko celoten po- stopek narekuje DRSV, ki je tudi investitorka tega projek- ta. Da bi občanom kar najbolj izčrpno predstavila ključne informacije, je občina do njih pristopala individualno. Krajanom je bil projekt pred- stavljen na različnih forumih. Med lanskim oktobrom in letošnjim januarjem je bilo organiziranih pet javnih raz- prav, na katerih so sodelovali projekta storimo vse, kar je v naši moči.« Dodali so, da je poplavna varnost celotnega ogroženega območja Voglaj- ne s pritoki ključna za skupno dobro, prav slednje pa je ena od bistvenih zavez lokalne sa- mouprave. Občina Šentjur je na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS naslovila predlog o menjavi kmetijskih zemljišč z lastniki, ki jih potrebujejo. »Sklad v naši občini namreč upravlja kar 1.864 hektarjev zemljišč, za zadrževalnik pa bi jih bilo treba menjati približno od 55 Za novo življenje KOZJANSKO – Kozjanski park v območju Natura 2000 na Bohorju ureja 30 mlak za hribskega urha v okviru projekta Life amphicon. V Kozjanskem parku pravijo, da je izguba primernih življenjskih prostorov ena največjih groženj dvoživkam. Za te živali so še posebej pomembni vodni habitati, ki so nujni za njihovo razmnoževanje. »Z vzpostavitvijo novih mlak želimo povečati število ustreznih mrestišč hribskega urha, v katerih se bo voda zadržala dovolj časa za razvoj paglavcev v mlade živali. Tako bomo lahko povečali razmnoževalni uspeh vrste na območju in izboljšali stanje tamkajšnjih populacij,« so zapisali v tej organizaciji. Mlake bodo velike do 20 kvadratnih metrov in globoke 30 centimetrov. V njihovi neposre- dni bližini ne bo kmetijske dejavnosti, ki bi negativno vplivala na živalske vrste. V Kozjanskem parku menijo, da bo vzpostavitev mlak pomembno prispevala tudi k izboljšanju mrestišč drugih vrst dvoživk, med drugim rosnice. TS Zakaj zastoji v Lokarjah? ŠENTJUR – Vozniki, ki vozijo mimo Lokarij, se spra- šujejo, zakaj prihaja do zastojev v bližini stavbe, kjer je bila nekoč znana trgovina. Direkcija za infrastrukturo ob tamkajšnji regionalni cesti ureja avtobusno postaja- lišče. Dela bodo predvidoma končana do konca junija. Dela na odseku Dole–Šentjur obsegajo ureditev para avtobusnih postajališč v niši, ureditev površin za pešce in za priključevanje javnih poti. V sklopu del bo izvedena tudi preplastitev 235 metrov ceste. Pod okriljem projek- ta bo direkcija med drugim poskrbela še za ukrepe za umirjanje prometa, za celovito ureditev odvodnjavanja, zaščito obstoječih telekomunikacijskih vodov, zamenja- vo vodovoda in fekalne kanalizacije ter ureditev cestne razsvetljave. Vrednost gradbenih del znaša malo več kot 450 tisoč evrov. TS Andrej Žmahar: »Če so poplave, voda hitro odteče. V zadrževalniku pa voda za seboj pusti ogromno nesnage in mulja. Na takšni zemlji nato ne moremo kmetovati. Če bo v zadrževalniku voda, bomo kmetje tisto leto tudi brez pridelka. V primeru njegove izgube želimo od pristojnih izvedeti, kakšna bo odškodnina in kdaj bo izplačana.« tako predstavniki DRSV kot tudi projektantske družbe. Na voljo dovolj obdelovalne zemlje Kako nadaljevati umeščanje zadrževalnika, glede na to, da nekateri kmetje temu projek- tu nasprotujejo? Iz občine so sporočili, da se s protestniki pogovarja investitorka projek- ta DRSV, pogovore s kmeti so napovedali tudi predstavniki države. »V Občini Šentjur se zavedamo zgodovinske pri- ložnosti evropskega fi nanci- ranja projekta in predvsem zgodovinske odgovornosti, da za uspešno uresničitev do 60 hektarjev. Obdelovalne zemlje za kmetovanje je tako na voljo dovolj.« V občini upajo, da bo predlog sprejet, da bo med vpletenimi prišlo do dogovora ter do možnosti izvedbe suhega zadrževalni- ka v roku, ko so na voljo nujni in ključni viri sofi nanciranja. Projekt bi bil namreč lahko fi nanciran iz sredstev meha- nizma za okrevanje in odpor- nost. Kot so pojasnili v občini, so ta sredstva trenutno edini oprijemljiv in realno dosegljiv vir nepovratnih sredstev za tako obsežne protipoplavne ukrepe. Foto: Nik Jarh Andrej Žmahar na svoji kmetiji skrbi za 20 glav živine in oddaja mleko. Boji se, da bi se ob umeščanju zadrževalnika Črnolica moral posloviti od kmetovanja. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 8, 22. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Civilna iniciativa Šoštanj, ki deluje že od leta 2017, zahteva subvencionirano ceno električ- ne energije. Zahtevo opravičuje s tem, da je energetska naprava umeščena v mestno jedro, od česar občani nimajo koristi. Podražitve toplotne energije so primerljive z drugimi sloven- skimi mesti, kjer imajo sistem daljinskega ogrevanja. »Vendar pozor! Naše omrežje je zraslo z lastnim delom občanov in s samoprispevki. Občina in ko- ŠOŠTANJ – Civilna iniciativa zahteva subvencijo »Cena energije je odraz neznanja in brezvoljnosti« Še ena civilna iniciativa v teh dneh opozarja na nezado- voljstvo, tokrat zaradi cene energije. Civilna iniciativa Šo- štanj tako zahteva subvencionirano ceno električne ener- gije, ki bi jo po njenem mnenju morala priznati država. Zahteve je vodja iniciative Valter Kolar predstavil tudi na zadnji seji sveta Občine Šoštanj. Od občine iniciativa v pri- hodnjih dneh pričakuje tudi sklic okrogle mize. Kot pravijo v Komunalnem podjetju Velenje, se je bodo predstavniki podjetja z veseljem udeležili in odgovorili na vsa vprašanja. EVA RUDMAN Foto: Andraž Purg LAŠKO – Občina želi v pri- hodnjih dveh letih energetsko obnoviti občinsko stavbo in vrtec v Rimskih Toplicah ter postaviti elektrarne na enaj- stih stavbah osnovnih šol in vrtcev v občini. Naložbe so skupaj ocenjene na 1,6 mili- jona evrov. V preteklih letih je Občina Laško energetsko obnovila že enajst javnih stavb, ostali sta še občinska stavba in vrtec. T emeljni cilj energetskih obnov je izboljšati učinkovitost rabe energije ter s tem zmanjšati stroške in negativne vplive na okolje. Občinska stavba je bila zgra- jena leta 1675 in je zavarovana kot kulturna dediščina, zato bo energetska obnova zahtevna, upoštevati bo namreč treba zahteve zavoda za varstvo kul- turne dediščine. Na stavbi bo sicer izvedena toplotna izolaci- ja fasade in strehe, zamenjano bo stavbno pohištvo, urejeno centralno prezračevanje … Na- ložba je ocenjena na približno 662 tisoč evrov z davkom. Energetska obnova vrtca v Rimskih Toplicah bo bistveno cenejša, stala naj bi 288 tisoč evrov. Vrtčevska stavba je bila Energetska obnova 350 let stare občinske stavbe 350 let staro občinsko stavbo v Laškem letos in v prihodnjem letu čaka energetska prenova. (Foto: arhiv NT/Sherpa) zgrajena leta 1977 ter dozidana v letu 2001. Energetska preno- va predvideva vgradnjo central- nonadzornega sistema, izolaci- jo fasade in strehe, zamenjavo stavbnega pohištva in razsve- tljave, vgradnjo toplotne črpal- ke … Za obe energetski obnovi, tako za občinsko stavbo kot za vrtec, bo občina finančne vire iskala na razpisih. Dela bo iz- vajala letos in prihodnje leto. Večji načrtovan projekt za Občino Laško je tudi posta- vitev sončnih elektrarn na stavbah enajstih osnovnih šol in vrtcev v občini. Ta naložba bo stala približno 700 tisoč evrov in jo bo občina letos in v prihodnjem letu predvidoma izvajala v javno-zasebnem par- tnerstvu. Občina je že objavila poziv, na katerega se je prijavi- lo eno podjetje. BA munalno podjetje sta dobila brezplačno zgrajeno omrežje. Vse je bilo pod pretvezo brez- plačnega ogrevanja, če bi sami zgradili infrastrukturo, ker Teš mora nekako hladiti svoje bloke,« je Valter Kolar pojasnil dogajanje od leta 1975 do 1990. Fotovoltaični moduli Po besedah Kolarja so pri- stojni iniciativi predstavili vi- zijo umestitve nerazgradljivih in negasljivih fotovoltaičnih modulov na Družmirskem je- zeru: »A spet gre za umestitev v prostor brez zavez do prebi- valstva. Zahtevamo, da se vla- gatelj najprej opredeli do naših zahtev in jih tudi podpiše na ravni zakona.« Po besedah Ko- larja je civilna iniciativa uradne zahteve že posredovala občini z željo po sklicu okrogle mize. Nadalje se iniciativa povezuje s Šaleškim Eko gibanjem, v načrtu ima tudi zahtevo za re- ferendum, če njene zahteve ne bodo padle na plodna tla. Številke na položnici? Podražitve, vidne na položni- cah gospodinjstev, so jasne, po- jasnjuje vodja iniciative: »De- janske podražitve ogrevanja so v povprečju za gospodinjstvo 60-odstotne, za kolikor je zra- sla cena MWh ogrevanja, s 50 na 90 evrov.« Iniciativa tako zahteva subvencionirano ceno električne energije, ki bi jo, kot pravi Kolar, morala priznati dr- žava in ne občina. »Z veseljem se bomo udeležili okrogle mize« Kot so sporočili iz Komunal- nega podjetja Velenje, Civilna iniciativa Šoštanj svojih zahtev ni nikoli naslovila neposredno na podjetje, a so jih spremljali v objavah. »Glede njenih zahtev lahko zapišemo, da se bomo sestanka oziroma okrogle mize, ki si jo želi, z veseljem udeležili in pojasnili vse, kar jo zanima v zvezi s sistemom daljinskega ogrevanja Šaleške doline.« Sistem daljinskega ogrevanja (SDO) Šaleške doline je z več kot 180 kilometri drugi najdalj- ši v Sloveniji in poleg večsta- novanjskih objektov, poslovnih uporabnikov in industrije oskr- buje enostanovanjske objekte v zaselkih v neposredni okolici mestne občine Velenje in ob- čine Šoštanj. »Preureditev sistema je ena ključnih operacij« Komunalno podjetje je z občinami lastnicami SDO junija 2022 pripravilo akcij- ski načrt preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja. Zanj bo pridobilo denar iz Sklada za pravični prehod (EU). »Če želimo doseči pravični ener- getski prehod ob prehodu iz premoga, je preureditev siste- ma daljinskega ogrevanja za zagotavljanje cenovno dosto- pnega vira energije za ogreva- nje ob hkratnem ohranjanju kakovosti zraka ena ključnih operacij. Cilji preobrazbe SDO so sistem zagotavljanja toplotne oskrbe z obnovljivi- mi viri, doseganje minimalnih toplotnih izgub ter pospešitev izvajanja energetske obnove neobnovljenih stavb. V okvi- ru preobrazbe bomo obnovili izolacije na vročevodnem di- stribucijskem omrežju v dol- žini približno 8 km, obnovili in dogradili toplotne postaje in interne toplotne podpostaje v večstanovanjskih zgradbah, obnovili približno 3 km pri- marnih in sekundarnih vodov ter sočasno obnovili komunal- ne vode. Ob koncu premogov- ništva v Šaleški dolini, kar je odločitev države po nareku EU, ne doline, bomo zagota- vljali ogrevanje z obnovljivimi viri energije.« Sicer so v Komunalnem podjetju Velenje dodali še, da so zahteve Civilne iniciative Šoštanj precej široko narav- nane. Lani je občina pripravila dan odprtih vrat Kajuhovega doma. (Foto: Andraž Purg) CELJE – Nekdanji Kaju- hov dom bo po načrtih me- stne občine v naslednjih dveh letih zaživel kot Cen- ter urbanega dogajanja, kjer bo nastalo središče ra- znolike ustvarjalnosti, uče- nja in druženja. Ocenjena vrednost celotnega projekta znaša skoraj štiri milijone evrov. Nedavno je bil pro- jekt izbran za sofinancira - nje z evropskimi sredstvi iz mehanizma CTN. Stavba ob Vodnikovi ulici v bližini nekdanje ekonomske šole je bila zgrajena leta 1924 kot Slomškov dijaški dom za zasebno dekliško šolo, ki je stala v bližini. Med letoma 1961 in 2014 je v njem delo- vala Srednja ekonomska šola Celje, leta 2016 je bil tam kra- tek čas namestitveni center za begunce. Od takrat je bila stavba prazna. Dom bo po prenovi na vo- ljo za ustvarjanje neodvisnih in ljubiteljskih ustvarjalcev s področja gledališča, filma, sodobnega plesa, glasbe, sli- karstva in drugih vizualnih umetnosti, a tudi literature, arhitekture, oblikovanja … Pripravljalna dela za pre- novo stavbe se bodo začela v začetku prihodnjega leta, le- tos poleti bo občina projekt prijavila še za drugi del za pridobitev sofinanciranja iz mehanizma CTN. Združenje mestnih občin Slovenije je za prvi del že izbralo 14 pro- jektov in na seznamu je tudi Center urbanega dogajanja. Projekti, ki so bili izbrani, se lahko uvrstijo v t. i. dru- go fazo, kjer bo dopolnjene vloge pregledalo ministrstvo za naravne vire in prostor in dokončno potrdilo ministr- stvo za kohezijo in regional- ni razvoj. TC Za Kajuhov dom evropska sredstva Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 8, 22. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Da se lahko poslovijo od kmetovanja, če bo država uresničila svoje namere glede umeščanja suhega za- drževalnika v Črnolici, je sredi februarja na protestu pred Direkcijo RS za vode poudarilo več kmetov iz šentjurske Nove vasi. Občina Šentjur poudarja, da je bil ravninski del Šentjurja v poplavah prizadet vsakih nekaj let. Zato je zagotavljanje protipoplavne varnosti zadnji dve desetletji ena njenih prednostnih nalog. Marca 2022 je z omenjeno direkcijo podpisala spora- zum o izvedbi preostalih ključnih delov protipoplavne ureditve v Šentjurju. Sporazum daje med drugim pod- lago za projektiranje suhega zadrževalnika Črnolica. Slednji je po prepričanju občine ključni del protipo- plavnih ukrepov na vodotoku Voglajna s pritoki. TINA STRMČNIK Stari šoli, nova vsebina PODČETRTEK – Občina obnavlja tako imenovano staro šolo v Polju ob Sotli, o vsebini katere se bo uskladila s tamkajšnjimi krajani. V stari šoli v naselju Sv. Ema pa načrtuje center šolskih in obšolskih dejavnosti. Šola v Polju ob Sotli že ima novo streho in stavbno pohištvo, do- bila bo tudi novo fasado. O vsebini, ki jo bo imela po obnovi, se bo občina dogovorila z občani in s predstavniki tamkajšnje krajevne skupnosti. »V stavbi je že eno stanovanje, čakajo pa nas pogovori o tem, čemu nameniti še nekaj prostorov. Verjetno bomo uredili skupne prostore, ki jih bodo lahko uporabljali krajani KS Polje,« je povedal župan Podčetrtka Peter Misja. Občina načrtuje še ureditev stare šole v Sv. Emi, kjer želi urediti center šolskih in obšolskih dejavnosti. Odkupila je del zemljišč, najprej mora do šole nape- ljati novo elektriko in optično povezavo. Župan upa, da bo občina čim prej dobila gradbeno dovoljenje in da bo pri snovanju centra sodelovala z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. Spomnimo, da je župan pomladi 2022 s takratno ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec o tem že podpisal pismo o nameri. TS ŠENTJUR – Umeščanje suhega zadrževalnika Črnolica razburja kmete Cokla kmetijstva ali ključ do poplavne varnosti? Več vprašanj glede umeščanja zadrževalnika Črnolica in glede delovanja drugih zadrževalnikov na Celjskem smo 14. februarja poslali tudi na DRSV. Iz službe za odnose z javnostmi so sporočili, da niso uspeli pripraviti odgovorov in da jih bodo poslali v čim krajšem možnem času. »V skrbi za skupno dobro, ki mu je lokalna samouprava zavezana, je ključna poplavna varnost celotnega ogroženega območja Voglajne s pritoki. Poplavna varnost je pomembna za prebivalstvo in dejavnosti, za premoženje ljudi, gospodarstvo, trgovine in obrtništvo,« pravijo v Občini Šentjur. Kot je povedal Andrej Žma- har iz Nove vasi, bi država in občina za zadrževalnike radi namenili najboljša kmetijska zemljišča. Prepričan je, da bi se za protipoplavno varnost dalo poskrbeti drugače in tako, da kmetje ne bi bili po- stavljeni v težek položaj. »Če upravljavci Slivniškega jezera vodo pravočasno uravnajo, v Črnolici ni poplav. Zato dvo- mimo v smiselnost zadrže- valnika. Slednji ne bo ščitil našega kraja, temveč druga območja, verjetno predvsem industrijsko cono.« Njegova kmetija obsega pri- bližno 9 hektarjev obdeloval- nih površin. Če bi se uresničil načrt umeščanja zadrževal- nika, bi bilo 2,35 hektarja njegovih kmetijskih površin predvidenih za nasipe. Tudi večina druge njegove zemlje je v območju zadrževalnika. Po zemljiščih, ki jih ima v najemu, je predvidena grad- bena cesta. »Glede na vse to se lahko od kmetovanja kar poslovim,« je pojasnil. In dodal, da bi zaradi umešča- nja zadrževalnika imel ve- liko težji dostop do svojega gospodarskega poslopja oz. kozolca. Da so dosedanje poplave povzročile ogromno škodo na zasebnih, gospodarskih in industrijskih objektih, javni infrastrukturi ter na kmetijskih zemljiščih, pou- darjajo v Občini Šentjur. Da bi območje zavarovali pred visokimi vodami, so doslej izvedli več sklopov protipo- plavnih ukrepov, ki so bili projektirani na podlagi za- konskih strokovnih podlag. V občini so prepričani, da bo dokončno poplavno varnost in ugoden vpliv dolvodno na celotno porečje Savinje možno doseči le, če bodo izvedeni še drugi načrtovani ukrepi. Pri tem bo imel suhi zadrževalnik Črnolica z na- črtovano prostornino pribli- žno 650 tisoč kubičnih me- trov največji pozitiven vpliv. Želijo biti bolj vključeni Žmahar je povedal, da so kmetje med razgrnitvijo ob- činskega prostorskega načrta, ki se je iztekla v začetku febru- arja 2011, podali pripombe in povedali, da želijo sodelovati pri pogajanjih. Občinski svet Občine Šentjur je občinski podrobni prostorski načrt za suhi zadrževalnik in umešča- nje navezovalne ceste sprejel jeseni 2011. »Vendar se odgo- vorni v občini z nami ne želijo pogajati. Uresničiti želijo, kar so si zamislili. Poslali so svoje predstavnike, ki so nam prine- sli pogodbe v podpis. Podpisa- ti bi morali služnosti, državi bi morali dati stavbo pravico,« je dejal sogovornik. Iz Občine Šentjur so sporo- čili, da so kot partner države le posrednik pri pridobivanju zemljišč za suhe zadrževal- nike, medtem ko celoten po- stopek narekuje DRSV, ki je tudi investitorka tega projek- ta. Da bi občanom kar najbolj izčrpno predstavila ključne informacije, je občina do njih pristopala individualno. Krajanom je bil projekt pred- stavljen na različnih forumih. Med lanskim oktobrom in letošnjim januarjem je bilo organiziranih pet javnih raz- prav, na katerih so sodelovali projekta storimo vse, kar je v naši moči.« Dodali so, da je poplavna varnost celotnega ogroženega območja Voglaj- ne s pritoki ključna za skupno dobro, prav slednje pa je ena od bistvenih zavez lokalne sa- mouprave. Občina Šentjur je na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS naslovila predlog o menjavi kmetijskih zemljišč z lastniki, ki jih potrebujejo. »Sklad v naši občini namreč upravlja kar 1.864 hektarjev zemljišč, za zadrževalnik pa bi jih bilo treba menjati približno od 55 Za novo življenje KOZJANSKO – Kozjanski park v območju Natura 2000 na Bohorju ureja 30 mlak za hribskega urha v okviru projekta Life amphicon. V Kozjanskem parku pravijo, da je izguba primernih življenjskih prostorov ena največjih groženj dvoživkam. Za te živali so še posebej pomembni vodni habitati, ki so nujni za njihovo razmnoževanje. »Z vzpostavitvijo novih mlak želimo povečati število ustreznih mrestišč hribskega urha, v katerih se bo voda zadržala dovolj časa za razvoj paglavcev v mlade živali. Tako bomo lahko povečali razmnoževalni uspeh vrste na območju in izboljšali stanje tamkajšnjih populacij,« so zapisali v tej organizaciji. Mlake bodo velike do 20 kvadratnih metrov in globoke 30 centimetrov. V njihovi neposre- dni bližini ne bo kmetijske dejavnosti, ki bi negativno vplivala na živalske vrste. V Kozjanskem parku menijo, da bo vzpostavitev mlak pomembno prispevala tudi k izboljšanju mrestišč drugih vrst dvoživk, med drugim rosnice. TS Zakaj zastoji v Lokarjah? ŠENTJUR – Vozniki, ki vozijo mimo Lokarij, se spra- šujejo, zakaj prihaja do zastojev v bližini stavbe, kjer je bila nekoč znana trgovina. Direkcija za infrastrukturo ob tamkajšnji regionalni cesti ureja avtobusno postaja- lišče. Dela bodo predvidoma končana do konca junija. Dela na odseku Dole–Šentjur obsegajo ureditev para avtobusnih postajališč v niši, ureditev površin za pešce in za priključevanje javnih poti. V sklopu del bo izvedena tudi preplastitev 235 metrov ceste. Pod okriljem projek- ta bo direkcija med drugim poskrbela še za ukrepe za umirjanje prometa, za celovito ureditev odvodnjavanja, zaščito obstoječih telekomunikacijskih vodov, zamenja- vo vodovoda in fekalne kanalizacije ter ureditev cestne razsvetljave. Vrednost gradbenih del znaša malo več kot 450 tisoč evrov. TS Andrej Žmahar: »Če so poplave, voda hitro odteče. V zadrževalniku pa voda za seboj pusti ogromno nesnage in mulja. Na takšni zemlji nato ne moremo kmetovati. Če bo v zadrževalniku voda, bomo kmetje tisto leto tudi brez pridelka. V primeru njegove izgube želimo od pristojnih izvedeti, kakšna bo odškodnina in kdaj bo izplačana.« tako predstavniki DRSV kot tudi projektantske družbe. Na voljo dovolj obdelovalne zemlje Kako nadaljevati umeščanje zadrževalnika, glede na to, da nekateri kmetje temu projek- tu nasprotujejo? Iz občine so sporočili, da se s protestniki pogovarja investitorka projek- ta DRSV, pogovore s kmeti so napovedali tudi predstavniki države. »V Občini Šentjur se zavedamo zgodovinske pri- ložnosti evropskega fi nanci- ranja projekta in predvsem zgodovinske odgovornosti, da za uspešno uresničitev do 60 hektarjev. Obdelovalne zemlje za kmetovanje je tako na voljo dovolj.« V občini upajo, da bo predlog sprejet, da bo med vpletenimi prišlo do dogovora ter do možnosti izvedbe suhega zadrževalni- ka v roku, ko so na voljo nujni in ključni viri sofi nanciranja. Projekt bi bil namreč lahko fi nanciran iz sredstev meha- nizma za okrevanje in odpor- nost. Kot so pojasnili v občini, so ta sredstva trenutno edini oprijemljiv in realno dosegljiv vir nepovratnih sredstev za tako obsežne protipoplavne ukrepe. Foto: Nik Jarh Andrej Žmahar na svoji kmetiji skrbi za 20 glav živine in oddaja mleko. Boji se, da bi se ob umeščanju zadrževalnika Črnolica moral posloviti od kmetovanja. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 8, 22. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Potem ko so župani sedmih občin pod Pohorjem že pred leti pristojnim v državi posredovali pobudo za ustanovitev Regijskega parka Pohorje, je vlada ta mesec s sprejemom uredbe za njegovo ustanovitev naredila prvi korak k ohranjanju narave na Pohorju. S tem je preprečila dodatno obremenjevanje naravnega okolja in omogočila kakovostno preživljanje prostega časa domačinom in obiskovalcem, ki radi prihajajo na Pohorje na izlet ali dopust. Zreški in vitanjski župan uredbo vlade pozdravljata. BARBARA FURMAN Lilijana Keita je strokovna vodja VELENJE – Do sredine marca se lahko turistična društva, ki so dejavna na po- dročju ohranjanja naravne in kulturne dediščine v Ve- lenju oziroma Šaleški dolini, tudi letos prijavijo na občin- ski razpis za sofi nanciranje. Na voljo je 17.200 evrov, za sofi nanciranje programov in projektov turističnih pod- mladkov pa 4.000 evrov. Velenjska občina že več let v proračunu zagotavlja denar za spodbujanje prostovoljstva v turizmu. Tako je letos sku- pno na voljo 21.600 evrov razpisnih sredstev. Zanje se lahko potegujejo društva za promocijsko-informativne dejavnosti, dejavnosti na po- dročju ohranjanja naravne in kulturne dediščine, urejanje in varstvo okolja ter organi- zacijo izobraževanj, seminar- jev, predavanj in delavnic, ki so posvečene razvoju turiz- ma in uresničevanju turistič- nih projektov. Društva se pod okriljem Turistične zveze Velenje vključujejo v projekt Slovenia Green. Vanj je vključena tudi Mestna občina Velenje. Kot poudarjajo v velenjski mestni upravi, si društva pri svojem delu prizadevajo čim bolj slediti smernicam zelenega turizma ter organizirati pri- reditve na načine, ki so okolju bolj prijazni. Tako se lahko v Vinski Gori pohvalijo z učno potjo Škrata Bisera, v Šentilju z organiza- cijo blagoslova konj, kjer so v gostinski ponudbi plastične kozarce zamenjali s keramič- nimi lončki. V Turističnem društvu Velenje nagrajujejo skrb za lepo okolico v akciji Velenje – mesto cvetja. Dru- štvo zeliščarjev Velenje tesno sodeluje z Muzejem Velenje pri izvedbi etnoloških pri- reditev na Grilovi domačiji, kjer bodo poskrbeli, da obi- skovalci ne bodo povzročali dodatnih odpadkov. V dru- štvu Revivas Škale delujejo trajnostno predvsem z ohra- njanjem nesnovne kulturne dediščine – izdelavo rož iz kreppapirja ter cvetnone- deljskih butar, medtem ko si v Turističnem društvu Šalek prizadevajo ohraniti kulturno dediščino Šaleškega gradu. BF ZREČE, VITANJE – Korak bliže k ustanovitvi Regijskega parka Pohorje Kaj prinaša zavarovano območje Pohorja? »Med prednostmi, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, velja poudariti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ter večjo prepoznavnost območja,« poudarja zreški župan mag. Boris Podvršnik. Zavedamo se, da so naravo na Pohorju ohranili vestni kmetje in gozdarji, zato se v predvidenem regijskem parku gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom ne bo spremenilo. Še naprej bo mogoče z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo,« pravi vitanjski župan Andraž Pogorevc. Zreški župan mag. Boris Podvršnik (Foto: Občina Zreče) Vitanjski župan Andraž Pogorevc (Foto: Andraž Purg) Župani sedmih pohorskih občin – Zreče, Vitanje, Misli- nja, Ribnica na Pohorju, Lo- vrenc na Pohorju, Slovenska Bistrica in Ruše – so na mini- strstvo za okolje in prostor že pred leti naslovili pobudo za zavarovanje Pohorja. Lani je zavod za varstvo narave pri- pravil strokovne podlage, na ministrstvu za naravne vire in prostor pa so spisali osnutek akta za zavarovanje tega ob- močja kot regijskega parka. Območje prihodnjega regij- skega parka leži na nadmor- skih višinah nad 1200 metrov in zavzema približno 6 tisoč hektarjev. Zaradi izjemnih naravnih danosti je uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Zakaj regijski park? Regijski park Pohorje bo ustanovljen, da bi ohranili gozdove, planje in barja in tako zagotovili trajnostno rabo naravnih virov. Kot po- udarjajo predstavniki zavo- da za varstvo narave, so za Pohorje značilni izredna na- ravna ohranjenost, krajinska pestrost ter pogosti in izjemni naravni pojavi. Na tem obmo- čju so številni gozdni rezer- vati in visokogorski pašniki oziroma planje z značilno travniško strukturo in razpr- šenimi oblikami smrekovih dreves. Pohorje predstavlja življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in žival- skih vrst, ki so izrednega po- mena za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju, predlaganem za zavarovanje, še posebej izstopa favna ne- vretenčarjev in ptic, med ka- terimi je mnogo mednarodno varovanih vrst. Kot pravijo pobudniki usta- novitve Regijskega parka Po- horje, bo zavarovano obmo- čje priložnost za sodelovanje strokovnih javnih služb z občinami in lokalnim pre- bivalstvom. Ker bo območje zavarovano, bo zagotovljeno ravnotežje med varstvom narave in ekonomskim ra- zvojem, prav tako se bodo porodile nove podjetniške priložnosti s področja ohra- njene narave. Nadzor nad posegi Vlada je ta mesec sprejela uredbo o Regijskem parku Pohorje, kar pomeni, da mo- rajo akt o zavarovanju spre- jeti tudi občinski sveti vseh sedmih pohorskih občin. Kot je povedal zreški župan mag. Boris Podvršnik, bodo zreški občinski svetniki o tem raz- pravljali še pred poletjem. Že ta teden je predviden sesta- nek županov s predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor. Med drugim naj bi se dogovorili o časovnici spreje- manja odlokov o ustanavlja- nja parka ter fi nanciranju. »Med prednostmi, ki jih prebivalcem in lokalnim sku- pnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, velja pouda- riti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ter večjo pre- poznavnost območja. Upra- vljavec zavarovanega območja bo skrbel za povezanost raz- ličnih udeležencev in za z na- ravo skladen razvoj, hkrati bo nudil lokalnemu prebivalstvu potrebno tehnično pomoč pri razvojnih projektih, ki so na- klonjeni naravi. Omogočal bo tudi učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi posegi in dejavnostmi,« dodaja zreški župan. Kaj pa kmetje in gozdarji? »Ker želimo naravno podobo Pohorja ohraniti za prihodnje rodove, na območju parka ne bo dovoljeno posegati, ume- ščati ali izvajati dejavnosti, ki bi ogrožale krajino ali uniče- vale pohorske potoke, barja, jezerca, planje ali pomembne življenjske prostore rastlin in živali. Zavedamo se, da so na- ravo na Pohorju ohranili vestni kmetje in gozdarji, zato se v predvidenem regijskem parku gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom ne bo spremenilo. Dodatne ome- jitve niso predvidene. Bodo pa omejeni posegi v prostore gle- de novogradenj. Prepovedane bodo dejavnosti, ki v park ne sodijo, kot je na primer vožnja zunaj dovoljenih cest in za to določenih območij,« pravi vi- tanjski župan Andraž Pogo- revc in dodaja, da bo odlok o ustanovitvi Regijskega parka Pohorje na dnevnem redu seje občinskega sveta v sredini marca. Na sejo bodo povabili predstavnike sektorja za na- ravne vrednote in zavarovana območja z ministrstva za na- ravne vire in prostor, ki bodo svetnikom vsebino odloka po- drobneje predstavili. Strokovna vodja ZD Velenje Lilijana Keita (Foto: osebni arhiv) VELENJE – Specialistka in- terne medicine Lilijana Ke- ita je nova strokovna vodja Zdravstvenega doma Velenje. Svet javnega zavoda jo je ime- noval na predlog direktorja zdravstvenega doma mag. Janeza Kramarja. Tako je novo vodstvo zavoda v celoti imenovano. Kot je po imenovanju po- udarila Lilijana Keita, zago- varja kakovosten in dostopen javni zdravstveni sistem tako na področju kurative kot tudi preventive. Njena prizadevanja bodo, kot še pravi, prav tako usmerjena v zagotavljanje varnih in kakovostnih delov- nih pogojev za vse zaposlene v velenjskem zdravstvenem domu. Teh je več kot 400. »Kot strokovna vodja bom prav tako skrbela za širitev progra- mov zdravstvenih storitev, saj bomo tako v našem zdravstve- nem domu lahko prebivalcem Šaleške doline omogočili čim boljšo zdravstveno oskrbo. Sem zagovornica regijskega povezovanja zdravstvenih za- vodov, predvsem na področju neprekinjenega zdravstvenega varstva. Prav tako si želim na- predek pri kadrovskem razvo- ju, digitalizaciji ter raziskoval- nem in mentorskem delu.« Ob tem nova strokovna vod- ja še opozarja na kadrovsko podhranjenost, ki podobno kot druge zdravstvene domove in bolnišnice po Sloveniji pesti tudi njihov zavod. »A pomanj- kanje medicinskega osebja ni edina pereča težava. Ob širitvi zdravstvenih programov in naraščajočem številu uporab- nikov storitev se pojavlja tudi prostorska stiska. Zato rešitve za kadrovske in prostorske težave iščemo v sodelovanju z državo in občinami.« Kljub imenovanju na mesto stro- kovne direktorice bo Lilijana Keita v velenjskem zdravstve- nem domu še naprej delala tudi kot specialistka urgentne medicine. Iz Zdravstvenega doma Ve- lenje so še sporočili, da bo 1. marca v Zdravstveni postaji Šmartno ob Paki z delom za- čela pediatrinja Ksenija Kozo- rog. Pediatrična ambulanta bo odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne. Omogo- čena bo tudi možnost izbire osebnega pediatra. BF Spodbujajo prostovoljstvo v turizmu Grilova domačija je prizorišče etnoloških prireditev. (Foto: MO Velenje) Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 8, 22. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Potem ko so župani sedmih občin pod Pohorjem že pred leti pristojnim v državi posredovali pobudo za ustanovitev Regijskega parka Pohorje, je vlada ta mesec s sprejemom uredbe za njegovo ustanovitev naredila prvi korak k ohranjanju narave na Pohorju. S tem je preprečila dodatno obremenjevanje naravnega okolja in omogočila kakovostno preživljanje prostega časa domačinom in obiskovalcem, ki radi prihajajo na Pohorje na izlet ali dopust. Zreški in vitanjski župan uredbo vlade pozdravljata. BARBARA FURMAN Lilijana Keita je strokovna vodja VELENJE – Do sredine marca se lahko turistična društva, ki so dejavna na po- dročju ohranjanja naravne in kulturne dediščine v Ve- lenju oziroma Šaleški dolini, tudi letos prijavijo na občin- ski razpis za sofi nanciranje. Na voljo je 17.200 evrov, za sofi nanciranje programov in projektov turističnih pod- mladkov pa 4.000 evrov. Velenjska občina že več let v proračunu zagotavlja denar za spodbujanje prostovoljstva v turizmu. Tako je letos sku- pno na voljo 21.600 evrov razpisnih sredstev. Zanje se lahko potegujejo društva za promocijsko-informativne dejavnosti, dejavnosti na po- dročju ohranjanja naravne in kulturne dediščine, urejanje in varstvo okolja ter organi- zacijo izobraževanj, seminar- jev, predavanj in delavnic, ki so posvečene razvoju turiz- ma in uresničevanju turistič- nih projektov. Društva se pod okriljem Turistične zveze Velenje vključujejo v projekt Slovenia Green. Vanj je vključena tudi Mestna občina Velenje. Kot poudarjajo v velenjski mestni upravi, si društva pri svojem delu prizadevajo čim bolj slediti smernicam zelenega turizma ter organizirati pri- reditve na načine, ki so okolju bolj prijazni. Tako se lahko v Vinski Gori pohvalijo z učno potjo Škrata Bisera, v Šentilju z organiza- cijo blagoslova konj, kjer so v gostinski ponudbi plastične kozarce zamenjali s keramič- nimi lončki. V Turističnem društvu Velenje nagrajujejo skrb za lepo okolico v akciji Velenje – mesto cvetja. Dru- štvo zeliščarjev Velenje tesno sodeluje z Muzejem Velenje pri izvedbi etnoloških pri- reditev na Grilovi domačiji, kjer bodo poskrbeli, da obi- skovalci ne bodo povzročali dodatnih odpadkov. V dru- štvu Revivas Škale delujejo trajnostno predvsem z ohra- njanjem nesnovne kulturne dediščine – izdelavo rož iz kreppapirja ter cvetnone- deljskih butar, medtem ko si v Turističnem društvu Šalek prizadevajo ohraniti kulturno dediščino Šaleškega gradu. BF ZREČE, VITANJE – Korak bliže k ustanovitvi Regijskega parka Pohorje Kaj prinaša zavarovano območje Pohorja? »Med prednostmi, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, velja poudariti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ter večjo prepoznavnost območja,« poudarja zreški župan mag. Boris Podvršnik. Zavedamo se, da so naravo na Pohorju ohranili vestni kmetje in gozdarji, zato se v predvidenem regijskem parku gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom ne bo spremenilo. Še naprej bo mogoče z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo,« pravi vitanjski župan Andraž Pogorevc. Zreški župan mag. Boris Podvršnik (Foto: Občina Zreče) Vitanjski župan Andraž Pogorevc (Foto: Andraž Purg) Župani sedmih pohorskih občin – Zreče, Vitanje, Misli- nja, Ribnica na Pohorju, Lo- vrenc na Pohorju, Slovenska Bistrica in Ruše – so na mini- strstvo za okolje in prostor že pred leti naslovili pobudo za zavarovanje Pohorja. Lani je zavod za varstvo narave pri- pravil strokovne podlage, na ministrstvu za naravne vire in prostor pa so spisali osnutek akta za zavarovanje tega ob- močja kot regijskega parka. Območje prihodnjega regij- skega parka leži na nadmor- skih višinah nad 1200 metrov in zavzema približno 6 tisoč hektarjev. Zaradi izjemnih naravnih danosti je uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Zakaj regijski park? Regijski park Pohorje bo ustanovljen, da bi ohranili gozdove, planje in barja in tako zagotovili trajnostno rabo naravnih virov. Kot po- udarjajo predstavniki zavo- da za varstvo narave, so za Pohorje značilni izredna na- ravna ohranjenost, krajinska pestrost ter pogosti in izjemni naravni pojavi. Na tem obmo- čju so številni gozdni rezer- vati in visokogorski pašniki oziroma planje z značilno travniško strukturo in razpr- šenimi oblikami smrekovih dreves. Pohorje predstavlja življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in žival- skih vrst, ki so izrednega po- mena za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju, predlaganem za zavarovanje, še posebej izstopa favna ne- vretenčarjev in ptic, med ka- terimi je mnogo mednarodno varovanih vrst. Kot pravijo pobudniki usta- novitve Regijskega parka Po- horje, bo zavarovano obmo- čje priložnost za sodelovanje strokovnih javnih služb z občinami in lokalnim pre- bivalstvom. Ker bo območje zavarovano, bo zagotovljeno ravnotežje med varstvom narave in ekonomskim ra- zvojem, prav tako se bodo porodile nove podjetniške priložnosti s področja ohra- njene narave. Nadzor nad posegi Vlada je ta mesec sprejela uredbo o Regijskem parku Pohorje, kar pomeni, da mo- rajo akt o zavarovanju spre- jeti tudi občinski sveti vseh sedmih pohorskih občin. Kot je povedal zreški župan mag. Boris Podvršnik, bodo zreški občinski svetniki o tem raz- pravljali še pred poletjem. Že ta teden je predviden sesta- nek županov s predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor. Med drugim naj bi se dogovorili o časovnici spreje- manja odlokov o ustanavlja- nja parka ter fi nanciranju. »Med prednostmi, ki jih prebivalcem in lokalnim sku- pnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, velja pouda- riti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ter večjo pre- poznavnost območja. Upra- vljavec zavarovanega območja bo skrbel za povezanost raz- ličnih udeležencev in za z na- ravo skladen razvoj, hkrati bo nudil lokalnemu prebivalstvu potrebno tehnično pomoč pri razvojnih projektih, ki so na- klonjeni naravi. Omogočal bo tudi učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi posegi in dejavnostmi,« dodaja zreški župan. Kaj pa kmetje in gozdarji? »Ker želimo naravno podobo Pohorja ohraniti za prihodnje rodove, na območju parka ne bo dovoljeno posegati, ume- ščati ali izvajati dejavnosti, ki bi ogrožale krajino ali uniče- vale pohorske potoke, barja, jezerca, planje ali pomembne življenjske prostore rastlin in živali. Zavedamo se, da so na- ravo na Pohorju ohranili vestni kmetje in gozdarji, zato se v predvidenem regijskem parku gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom ne bo spremenilo. Dodatne ome- jitve niso predvidene. Bodo pa omejeni posegi v prostore gle- de novogradenj. Prepovedane bodo dejavnosti, ki v park ne sodijo, kot je na primer vožnja zunaj dovoljenih cest in za to določenih območij,« pravi vi- tanjski župan Andraž Pogo- revc in dodaja, da bo odlok o ustanovitvi Regijskega parka Pohorje na dnevnem redu seje občinskega sveta v sredini marca. Na sejo bodo povabili predstavnike sektorja za na- ravne vrednote in zavarovana območja z ministrstva za na- ravne vire in prostor, ki bodo svetnikom vsebino odloka po- drobneje predstavili. Strokovna vodja ZD Velenje Lilijana Keita (Foto: osebni arhiv) VELENJE – Specialistka in- terne medicine Lilijana Ke- ita je nova strokovna vodja Zdravstvenega doma Velenje. Svet javnega zavoda jo je ime- noval na predlog direktorja zdravstvenega doma mag. Janeza Kramarja. Tako je novo vodstvo zavoda v celoti imenovano. Kot je po imenovanju po- udarila Lilijana Keita, zago- varja kakovosten in dostopen javni zdravstveni sistem tako na področju kurative kot tudi preventive. Njena prizadevanja bodo, kot še pravi, prav tako usmerjena v zagotavljanje varnih in kakovostnih delov- nih pogojev za vse zaposlene v velenjskem zdravstvenem domu. Teh je več kot 400. »Kot strokovna vodja bom prav tako skrbela za širitev progra- mov zdravstvenih storitev, saj bomo tako v našem zdravstve- nem domu lahko prebivalcem Šaleške doline omogočili čim boljšo zdravstveno oskrbo. Sem zagovornica regijskega povezovanja zdravstvenih za- vodov, predvsem na področju neprekinjenega zdravstvenega varstva. Prav tako si želim na- predek pri kadrovskem razvo- ju, digitalizaciji ter raziskoval- nem in mentorskem delu.« Ob tem nova strokovna vod- ja še opozarja na kadrovsko podhranjenost, ki podobno kot druge zdravstvene domove in bolnišnice po Sloveniji pesti tudi njihov zavod. »A pomanj- kanje medicinskega osebja ni edina pereča težava. Ob širitvi zdravstvenih programov in naraščajočem številu uporab- nikov storitev se pojavlja tudi prostorska stiska. Zato rešitve za kadrovske in prostorske težave iščemo v sodelovanju z državo in občinami.« Kljub imenovanju na mesto stro- kovne direktorice bo Lilijana Keita v velenjskem zdravstve- nem domu še naprej delala tudi kot specialistka urgentne medicine. Iz Zdravstvenega doma Ve- lenje so še sporočili, da bo 1. marca v Zdravstveni postaji Šmartno ob Paki z delom za- čela pediatrinja Ksenija Kozo- rog. Pediatrična ambulanta bo odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne. Omogo- čena bo tudi možnost izbire osebnega pediatra. BF Spodbujajo prostovoljstvo v turizmu Grilova domačija je prizorišče etnoloških prireditev. (Foto: MO Velenje) Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 8, 22. februar 2024 KULTURA Na kulturni praznik so v likovnem salonu v Celju na ogled postavili razstavo z naslovom Gibljive sli- ke. Avtor razstave je znan fotograf Jaka Babnik, ki v svojem ciklu nadaljuje aktivno opazovanje in doku- mentiranje javnega prostora. Razstava bo na ogled do sredine aprila. EVA RUDMAN Pihalni orkester Svea navdušil Abstraktno spregledanega V veliki galeriji konjiškega doma kulture je do 7. marca na ogled razstava fotografi nje Karmen Kuko- vič z naslovom Abstraktno spregledanega. Karmen Kukovič iz Slovenskih Konjic fotografi ra motive, ki so v osnovi banalni. Predstavljajo makro izreze površin predmetov in objektov, ki so sicer po- gosto spregledani, grdi, zavrženi, mrtvi. So zgolj v službi ali produkt nekega delovnega procesa in jih nikakor ne vidimo kot potencialne, kaj šele dejanske umetniške objekte. Za fotografi ranje ne uporablja fo- toaparata, ampak kamero na telefonu. Pri ustvarjanju jo žene predvsem proces iskanja, povečevanja in po- sredovanja motiva. Njeni motivi so, kot navaja stroka, izredno likovni in delujejo kot slikarska dela, grafi ke, kolaži ali mešane tehnike. Pri obdelavi fotografi j, ki je minimalna, sodeluje z grafi čno oblikovalko Nušo Hohnec. Za svoja dela je bila Karmen Kukovič lani v sklopu Kranj Foto Festa izbrana za Portfolio Review. Na regij- ski tematski razstavi Javnega sklada Republike Slove- nije za kulturne dejavnosti Polnost praznine je za delo Sij prejela srebrno priznanje in se z delom uvrstila na 9. državno tematsko razstavo. Je tudi letošnja prejemnica priznanja za uspešno delo na kulturnem področju v Občini Slovenske Konji- ce. Avtoričin mentor je likovni pedagog in vsestranski umetnik Milan Lamovec – Didi. BF Pihalni orkester Svea Zagorje je med bolj prepoznavnimi orkestri v Sloveniji. (Foto: Gregor Jeromel) Predzadnji koncert v nizu šestnajste abonmajske sezone Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, na katerem so gostili Pihalni orkester Svea Zagorje, je navdušil. Kot solist na klarinetu se je predstavil Matic Kuder, kot solist na baritonu Luka Tomažin, vokalistka je bila Neva M. Hafner. Abonmaj- sko sezono bo 13. aprila zaključil Pihalni orkester Premo- govnika Velenje s tradicionalnim pomladnim koncertom. te in televizijske oddaje. Med drugim je orkester prejel na- ziv naj godbe Slovenije in imel osrednjo vlogo pri snemanju celovečernega fi lma Orkester režiserja Matevža Luzarja. Leta 2019 je na mednarodnem tek- movanju pihalnih orkestrov Flicorno d’Oro v Rivi del Garda v Italiji dosegel prvo mesto v prvi tekmovalni kategoriji. Kot solist na klarinetu se je predstavil Matic Kuder, ki kljub mladosti sodi med naj- boljše slovenske klarinetiste, saj je dosegel nekaj, kar je za večino slovenskih vrhun- skih glasbenikov nepredsta- vljivo – po uspešni avdiciji je postal član berlinskih fi l- harmonikov. Matic je lanski prejemnik Grumove plakete za izstopajoče dosežke na kulturnem področju, ki mu jo je podelila Občina Zagorje ob Savi, ter prejemnik Prešer- nove nagrade Akademije za glasbo v Ljubljani. Kot solist na baritonu se je predstavil Luka Tomažin, ki se z glas- bo ne ukvarja profesionalno. Vokalistka Neva M. Hafner je dolgoletna članica Pihal- nega orkestra Svea Zagorje, kot pevka ali saksofonistka sodeluje tudi z različnimi big bandi ter drugimi glasbenimi skupinami in s solisti. BF Pihalni orkester Svea Zagorje velja za enega najbolj uspešnih in prepoznavnih orkestrov v Sloveniji, ki neprekinjeno de- luje od leta 1861. V orkestru igra več kot 60 godbenikov, ki pod taktirko Petra Kudra letno izvedejo najmanj dva samostojna koncerta in več kot 25 nastopov ob različnih priložnostih. Gostovali so že v različnih evropskih državah, osvojili številna priznanja na mednarodnih tekmovanjih, izdali več plošč in zgoščenk ter posneli različne videospo- Oglasi, ki smetijo Fotografska razstava našega okolja hkrati pa humorno komenti- ra vizualno onesnaževanje v vsakdanji realnosti, ki je na vsakem koraku prepredena z reklamami in hitrimi modeli komuniciranja potrošniške družbe. Podoba popolnega življenja Razstava dokazuje, kako bolj in manj znane blagovne znamke navidezno srečne, zadovoljne in navadno pri- vlačne modele uporabljajo za reklame, ne ozirajoč se na njihovo vlogo. Tako so največkrat ženske prikazane stereotipno in le sredstvo za dosego cilja ali pritegnitev pozornosti. Sicer ljubljanski fotograf Jaka Babnik, ki trenutno razstavlja v Celju, že slabih 30 let deluje kot samostojni umetnik, je fotograf, tudi ure- dnik, snemalec in fi lmar. Jaka Babnik je tokrat tako s fotografi jo kot z video- posnetki zabeležil prizore reklamnih oglasov na me- stnem in tovornem prometu. Razstava je prikaz vizualne- ga onesnaževanja z rekla- mami in s hitrimi modeli komuniciranja potrošniške družbe. Kot je o predstavi zapisala kustosinja Maja Antončič, fotografi je kažejo na hotene ali spodletele smernice rekla- miranja: »Tako prepoznavne blagovne znamke kot rekla- me manj znanih podjetij upo- rabljajo zadovoljne, privlačne in na videz srečne modele, ne ozirajoč se na dvomljivost nji- hove vloge ali eksplicitnost fotografi ranih objektov. Žen- ske, prikazane skozi najbolj pogoste stereotipe, zvezdnik ali kos mesa, vsi postanejo sredstvo za doseganje ena- kega cilja: pritegniti pogled in ustvariti komunikacijski kod ustvarjanja želje, ki v končni fazi izzove še tako osveščenega potrošnika.« Kot so zapisali v Centru sodob- nih umetnosti Celje, serija z vso resnostjo dokumentira, Utrinek z odprtja razstave, na sredini avtorica Karmen Kukovič (Foto: CKP Slovenske Konjice) Maja Antolič: »Luka Dončič kuka iz smeti, salama Poli se pelje po cesti, blondinke kukajo izza dreves, napis Fast food se morda spremeni v Fast foo(l) … Ob soočenju z množico tovrstnih na prvi pogled povsem banalnih prizorov avtor na razstavi v novem kontekstu kljub humorni noti ustvarja nelagodje, ki ga podkrepi s tiskom fotografij na material za množično uporabo.« (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 8, 22. februar 2024 NAŠA TEMA Ob štirideseti obletnici zimskih olimpijskih iger v Sarajevu Ostala nam je nostalgija po nekem času, ki se ne more več ponoviti. Svet je nedol- go zatem več ali manj nemo opazoval, kako so napadalci z bližnjih hribov rušili in dolgo časa oblegali olimpijsko me- sto. Spomini na olimpijsko leto 1984 Veliko vlogo predvsem pri oblačenju sarajevskih olimpijcev je igral takra- tni direktor Topra Zvone Dežnak. »Nikoli si nisem predstavljal, da mi bo usoda namenila, da bom aktivno sodeloval na tako velikem tekmovanju, kot so olimpij- ske igre,« se spominja De- žnak. Čeprav je bil Toper v začetku osemdesetih let v velikih težavah, je znani novinar Zvoneta Dežnaka pregovoril, da je podjetje sprejelo pokroviteljstvo in organizacijo srečanja špor- tnih novinarjev jugoslovan- skih televizijskih postaj, kjer so se prisotni dogovo- rili, da bo ravno Toper po- skrbel za obleko vseh novi- narjev na olimpijskih igrah (OI). To je bil povod za vse zgodbe, ki jih je Zvone De- žnak pred štirimi desetletji s sabo v Celje prinesel iz Sarajeva. Leto pred olimpijskim praznikom mimoz, prosla- vljanjem zmag športnikov v Toprovi športni opremi in mnogimi drugimi zgodbami je bila prva preizkušnja To- provih oblačil na generalki na Jahorini. »Bila je huda zima, temperature so se spustile tudi do minus 20 stopinj.« Dežnak pravi, da so bila oblačila kakovostna in lepa, a so imela usodno napako. »Tkanina je bila mešanica bombaža in poliestra, pre- maz pa akrilni, ki pri nizkih temperaturah zmrzne in na- stanejo kristali, ki razrežejo Drugi krog v Atenah Zakaj je Sarajevo dobilo priložnost, da organizira olimpijske igre? Zakaj je čast pripadla takratni Jugoslaviji? Kdo bi vedel … Raziskovalci imajo več razlag. Bili smo ne- uvrščeni. A bistveno je, da se Mednarodni olimpijski komi- te ni uštel pri svoji odločitvi. Igre so se v zgodovino zapi- sale kot dogodek, ki so ga zaznamovali meščani s svojo pomočjo na vsakem koraku in s stavkom: »Nema proble- ma.« (Težave ni). Glasovanje je bilo leta 1978 v Atenah. V prvem krogu je Sarajevo »vi- selo«. Dobilo je 31 glasov, ja- ponski Sapporo pa 33. A tu je bil še švedski kandidat Falun oziroma Göteborg. Njemu je zaupanje izkazalo 10 glaso- valcev. V drugem krogu pa: Sarajevo 39, Sapporo 36! Sre- dišče Bosne in Hercegovine z okolico je postalo veliko gradbišče. Kaj pa tekmoval- ni pomen? Vsi so upali, da bo kaj velikega uspelo komu od slovenskih športnikov. Humor in toplina ljudi »Pa kje je to Sarajevo?« je vprašal ameriški predsednik. »Pet mest za Željezničarjem,« je sledil odgovor iz Jugoslavi- je. To je bila šala, ki so jo pri- povedovali navijači nogome- tašev Željezničarja, mestnega tekmeca Sarajeva. Očetova bratranca Mišo in Duško sta bila na nasprotnih navijaških bregovih. Mlajši, Duško, mi je poslal sličice šampionske generacije FK Željezničar iz Bolero, Kirk Douglas, »nema problema« in seveda Jure Franko Brezčasni Bolero sta v dvorani Zetra na drsalkah odple- sala Angleža Jayne Torvill in Christopher Dean. »Njuna« dvorana je bila uničena že čez približno osem let. Tudi zdaj že pokojni ameriški fi lmski igralec Kirk Douglas je kmalu pozabil, da je moral za večerjo v restavraciji na Baščaršiji namesto 40 plačati 400 dolarjev. Ljubljenec vseh nas v tistem času Bojan Križaj se je žal zapletel pri slavnostni olimpijski zaobljubi med odprtjem iger na stadionu Koše- vo, a tudi tega se le redkokdo spomni. DEAN ŠUSTER, JANŽE FRIC, foto: Edi Masnec, Andraž Purg Na tekmi smučarskih skakalcev so bili tudi navijači iz Prebolda. Nekaj tednov pred začetkom iger je olimpijski ogenj potoval tudi skozi Žalec. Na fotografiji baklo nosi Franc Naraks, levo pa sta še dva nekdanja atleta, Darko Medvešček in Silva Krušič. tkanino.« To je seveda pov- zročilo, da so bili novinarji, ki so nosili Toprovo opravo, jezni, a jih je Zvone Dežnak pomiril, kasneje pa poskrbel, da so tkanino na oblačilih za- menjali in je bilo med igrami vse tako, kot mora biti. To- prova oblačila so nosili tudi hostese in vsi spremljevalci, ki jih je bilo mogoče videti na odprtju OI, kasneje pa tudi po celem Sarajevu. Prenočišče v Sarajevu »Po podpisu vseh pogodb z olimpijskim komitejem je bilo treba misliti na to, kje bomo v Sarajevu prenočevali. Sarajevski predstavnik nam je predlagal, da nam odda sta- novanje v središču Sarajeva, a pod pogojem, da plačamo ureditev kopalnice.« Dežnak je ponudbo sprejel, kar se je po njegovih besedah izkazalo za odlično idejo. »Oče sara- jevskega predstavnika je bil upokojen sodnik, mama pa gospodinja, ki je skrbela za nas, kot da smo njeni otroci.« Uspešnica iger – Toprovi klobučki »S sodelavcem Džemalom Džokovićem – Džokom sva se odpravila na ženski sla- lom, s seboj sva vzela vrečo s Toprovimi klobučki, ki sva jih nameravala razdeliti med udeležence, a je tekma za- radi slabega vremena odpa- dla.« Slalom so organizatorji prestavili na naslednji dan, Dežnak in Džoko pa sta se odpravila v kočo. Pred njo sta srečala nemškega funk- cionarja, ki se je jezil nad svojimi rokavicami, češ da so zanič. »Dal sem mu naše rokavice znamke Topsport, kar je funkcionarja zelo pre- senetilo.« V koči je Džoković razdelil klobučke, dva je za svoja otroka dobil tudi gene- ral jugoslovanske vojske. »V koči je bilo veliko pomemb- nežev, med njimi tudi sekre- tar kanadske smučarske zve- ze. Tudi on je dobil Toprov klobuček, se zanj zahvalil in mi podaril značko njihove smučarske zveze.« Zvonetove značke Klobuk, poln značk, je še danes zaščitni znak Zvoneta Dežnaka, med OI igrami pa je imel zanje poseben sis- tem. »Vse značke, ki sem jih dobil, sem skrbno shranil in nekatere v naslednjih dneh nosil na zavihku suknjiča. Na neki tekmi je poleg mene stal moški, ki si je skrbno ogledal moje značke in me vprašal, kje imam angleško. Ker je ni- sem imel, mi jo je seveda po- daril.« Tako je Zvone ustvaril bogato in dragoceno zbirko značk, ki so mu še danes pri srcu. Smučarski skoki, Finec in reli V času iger so v okolici tek- movališč promet organizirali krožno, da ne bi prišlo do zastojev. A Zvone Dežnak je kljub temu obstal na cesti in ostal brez parkirnega mesta. V zameno za dva Toprova klobučka je iskanje parkiri- šča prepustil policistu, sam pa se je odpravil na tekmo v smučarskih skokih. »Po tek- mi se je parkirišče praznilo, žena se je v dolino odpeljala z našo reprezentanco, jaz sem pa čakal na policista s ključi mojega avtomobila.« Policist se je vrnil, ključi prav tako, zato sta se Zvone in Džoko odpeljala nazaj proti Sara- jevu. Na poti do mesta sta na avtobusnem postajališču srečala moškega, oblečene- ga v laponsko narodno nošo. »Povabila sva ga v avto, za kar nama je bil zelo hvaležen, saj je bilo zunaj res mrzlo. Pove- dal je, da je dopisnik fi nske Spomini na osemdeseta Zvone Dežnak s parom Toprovih ro- kavic in Toprovim klobučkom, polnim značk, ki je postal njegov zaščitni znak. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 8, 22. februar 2024 NAŠA TEMA OB ROBU DEAN ŠUSTER Ko smo prispeli v Sarajevo, smo izvedeli, da je Stari sat zaprt. Ne- uradno naj bi to bil prvi »kafič« v mestu. V ulici nedaleč od Baščarši- je so zaposleni s tovornjaka nosili škatle s steklenicami viskija v lo- kal, ki stoji nasproti policijske po- staje. »Šverc« je bil tako očiten, da je morala slediti nekajdnevna ka- zen. Potem so »se stvari uredile«. Zapadel je sneg in celotna repu- bliška komunala ne bi zmogla tako hitro opraviti naloge, kot so jo meščani, ki so takoj prijeli za lopate. Včasih se ne spomniš, kaj si jedel prejšnji dan, kaj šele, kje si bil pred desetimi leti. A pojavijo se slike, spomniš se tudi besed. Meni je najbolj v spominu ostal vonj. Vonj v zasneženem mestu. Vonj dobrot iz aščinic, burekdžinic in čevapčičarnic. Na Igman sem odpotoval sam. Tudi tistega vonja v avtobusu se spomnim. Po cigaretnem dimu. Pomisleki o varnosti tedaj niso obstajali. Morda ti je lahko kdo izmaknil denarnico, toda med igrami v mestu ni bilo potepuhov. Sarajevčani so napolnili vsa možna javna prevozna sredstva, želeli so se vpisati med rekorderje po obisku na tekmi smučarskih skakalcev. Na Igmanu nas naj bi bilo 70 tisoč. Ker so Sarajevčani s posebnimi odtegljaji od plač so- financirali igre, so bili deležni nekaj vstopnic. Ogledal sem si hokejsko tekmo v Skenderiji. Vem, da so igrali Nemci, zahodni. Torej predstavniki države, ki je štiri desetletja prej morila tudi v Sarajevu. Zdaj skačemo s spominom 40 let nazaj, ko vemo, kaj se je zgodilo z olimpijskim Sarajevom. Ostala je rana v srcu za ljublje- nim mestom. In tudi za stanovanjem v ulici Logavina, v katerega je skozi okno padla bomba in pustila za seboj krater v dnevni sobi. Spomnim se samo srečnih dni, je pela Gabi Novak. Besedilo je napisal njen mož Arsen Dedić, za glasbo je poskrbela še ena sarajevska legenda, žal tudi že pokojni Kemal Monteno. Spominjajmo se srečnih dni. Čeprav ne smemo nikoli pozabiti, kako se je raj prelevil v pekel. Na olimpijskih igrah sta bila predstavnika Novega tednika in Radia Celje, no- vinar Tone Vrabl in fotograf Edi Masnec, ki je ovekovečil nekaj najpomembnejših do- godkov. Masnec je bil fotograf No- vega tednika skoraj 13 let. Kasneje je vodil zasebno turi- stično agencijo Dober dan, ki je nastala že pred slovensko osamosvojitvijo, zdaj, ko je v pokoju, pomaga nasledniko- ma pri agenciji Ojla. »Potovala sva z vlakom. Celjska regija je bila s podje- tji zelo dobro zastopana na igrah. Po tekmah smo se vsak dan dobivali v dvorani Sken- derija. V trgovinah so imeli banane in ananas, kar je bilo tedaj zelo neobičajno. Prvič sem videl znano gazirano pijačo v pločevinki. Direktor Topra Zvone Dežnak je bil presenečen zaradi dosežka Jureta Franka in mu je poda- ril – Toprovo bundo. Najbrž jih je imel že veliko. A Jure je bil vesel. Če se prav spo- mnim, je bila največja nagra- da, ki jo je prejel, videorekor- der. Predstavnike medijev so nas pokrovitelji vsakodnevno razveselili z različnimi dari- li.« Tedaj 25–letnemu Ediju so uspele kakovostne fotografi- je, ki so v današnji številki Novega tednika precej lepše kot pred 40 leti: »Mislim, da je bilo na igrah 9 tisoč novi- narjev in fotoreporterjev. Pr- »Juretu je podaril Toprovo bundo« Rana v srcu, luknja v stanovanju leta 1972 (Janjuš, Katalinski, Bukal …), Mišo je bil malce pozen in mi je, ko je moje srce že bílo za »Željo«, poslal knjigo o zvezdniku Sarajeva Safetu Sušiću. Odprtje iger je bilo na njegovem stadio- nu na Koševu. Tam sem bil med 45 tisoč obiskovalci. To je bilo v času, ko je bil za mano maturantski izlet, pred mano pa maturantski ples in kasneje služenje vojaškega roka v cvetu mladosti. Misel na obisk odprtja iger me ni privlačila, a nikoli mi ni bilo žal, da je bil oče vztrajen. Mama seveda ni nasprotova- la načrtu. Nikoli več ne bom na odprtju olimpijskih iger. Ko smo se utrujeni vračali v središče mesta, me je prega- njala le ena misel: »Zakaj ni Bojan Križaj prižgal olimpij- skega ognja namesto Sande Dubravčić, ki bi lahko izrekla prisego namesto njega?« Celjski pečat »Brez vas, Slovencev, teh iger ne bi zmogli izpeljati,« Celjan Marjan Rosina je bil pomočnik glavnega reprezentančnega trenerja za hitre discipline. Rosina je bil zelo uspešen v celjskem klubu, toda njegovo življenje se je ustavilo že naslednje leto po olimpijskih igrah, usodna pa je bila prometna nesreča. Ob njem sta smukača Janez Pleteršek (27. mesto) in Tomaž Jemc (30.). V objektiv Edija Masneca je pogledal tudi junak iger. so, bolj ko se je čas odmikal, priznavali tako v Sarajevu kot tudi v Bosni in Hercegovini in nasploh v Jugoslaviji. Go- renje iz Velenja je skrbelo za antenski del. Toper je priskr- bel 7 tisoč različnih oblačil za slavnostno odprtje iger. V takratnem Yu ski poolu so bili zelo opazni še Unior iz Zreč, Kors iz Rogaške Slati- ne, Zlatarna Celje, ki je Inge- marja Stenmarka potolažila s srebrnimi darili … Celjan Marjan Rosina je bil pomoč- nik trenerja smukaške repre- zentance, njegova someščana Borivoj Belcer in Srečko Šeti- na sta kot sodnika pomagala na hokejskih tekmah. Namerno »špricanje« Ko smo že bili v Celju po slabem tednu bivanja v takrat »najlepšem mestu na svetu«, je v torek, 14. februarja, po prvi vožnji dobro kazalo na- šim veleslalomistom. Morda Boris Strel, mogoče Bojan Križaj ali celo golobradi Jure Franko … Druga vožnja je bila med mojim popoldan- skim poukom na gimnaziji. Ostal sem doma. Franko je navdušil, »rešil« je igre in se zapisal v zgodovino s srebrno medaljo. Naslednji dan sem se moral zagovar- jati pred razredničarko. A starša mi tistih treh neupra- vičenih ur nista zamerila. Še več, oče se je spraševal, kaj je bilo sploh narobe – po vsej tisti evforiji ob koncu sedemdesetih let in v začet- ku osemdesetih, ko je bil osnovnošolski pouk po Slo- veniji prekinjan zaradi ogle- dov prenosov tekem svetov- nega pokala na televizijskih zaslonih. Sarajevo je bilo prikrajšano za nastop naj- večjega ambasadorja »ela- novk« Ingemarja Stenmarka. Dveh zlatih medalj iz Lake Placida (1980) hladnokrvni Šved ni smel braniti zaradi statusa profesionalca. Zdaj to zveni smešno, takrat ni bilo. In če bi kdo leta 1984 napovedal, da bo Sarajevo čez osem let napadeno in oblegano, bi zvenelo sme- šno. Očetova teta Lojzka, nosilka spomenice (vsi so jo klicali Zdenka, kar je bilo njeno partizansko ime), je bolj zaradi žalosti kot zaradi bolezni umrla med vojno v Sarajevu. Duško je z družino v Vancouvru. Mišo je ostal v Sarajevu, v stanovanju, sto metrov oddaljenem od Baščaršije, v katerem sem s staršema preživel olimpijske dneve. televizije, in naju prosil, da ga zapeljeva do dvorane Zetra na podelitev medalj. Mudilo se mu je.« Zvone se je popol- noma osredotočil na vožnjo, zato je bila v avtu popolna tišina. Do Zetre jim je uspelo pripeljati pravočasno, Finec je dobil tudi Toprovo darilo. »Finski dopisnik mi je takrat svetoval, naj postanem voz- nik relija, glede na hitrost, s katero sem ga pripeljal na podelitev medalj.« Premraženi vojaki »Na drugo tekmo v smu- čarskih skokih sem šel sam. Ker je bilo zelo mrzlo, sem najprej šel na čaj v kočo, ki je bila namenjena trenerjem in tehničnemu osebju. Ko sem plačeval, je po žganje pri- šel podoficir jugoslovanske vojske, ki se je z natakarjem prerekal glede plačila. Vme- šal sem se in rekel, da bom plačal kar jaz.« Isti častnik je po žganje prišel še dvakrat, natakar je Zvonetu povedal, da ga nosi vojakom, ki so celo noč v globokem snegu stražili okolico skakalnice. »Naslednji dan sem stal pred hotelom, ko je mimo prišla četa vojakov. Ko me je oficir zagledal, sem zaslišal ukaz: ›Pozdrav na de- sno direktoru! ‹ Vojaki pa so se mi z nasmehom zahvalili za žganje.« vič sem imel možnost takoj razviti filme. Toper je razpi- sal nagradni fotonatečaj v povezavi s podjetjem. Dobil sem drugo nagrado, zmagal je Joco Žnidaršič, tretji je bil fotograf Sportskih novo- sti. Najlepša je bila denarna nagrada, ki sem jo prejel s precejšnjim časovnim za- mikom. Moje fotografije, ki jih hrani celjski arhiv, so zavedene kot narodno bla- go.« O vzdušju je Masnec dodal: »Čeprav sem spre- mljal tekmo svetovnega pokala v Kranjski Gori pred 30 tisoč gledalci, mi je bilo na Igmanu kot mlademu fotoreporterju presunljivo med tolikšno množico ljudi z vseh koncev sveta. Tudi odprtje se mi je zelo vti- snilo v spomin, predvsem množica barvnih kostimov ter naličena in nasmejana sarajevska dekleta.« Edi Masnec v Planici leta 1990 (Foto: osebni arhiv) V Sarajevu je bil tudi tedanji sodelavec Novega tednika in Radia Ce- lje Rado Pantelić, toda ne službeno. Igre si je ogledal v spremstvu žene Andreje, ki jo je v dvorani Skenderija ovekovečil v družbi Jureta Franka. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 8, 22. februar 2024 NAŠA TEMA Ob štirideseti obletnici zimskih olimpijskih iger v Sarajevu Ostala nam je nostalgija po nekem času, ki se ne more več ponoviti. Svet je nedol- go zatem več ali manj nemo opazoval, kako so napadalci z bližnjih hribov rušili in dolgo časa oblegali olimpijsko me- sto. Spomini na olimpijsko leto 1984 Veliko vlogo predvsem pri oblačenju sarajevskih olimpijcev je igral takra- tni direktor Topra Zvone Dežnak. »Nikoli si nisem predstavljal, da mi bo usoda namenila, da bom aktivno sodeloval na tako velikem tekmovanju, kot so olimpij- ske igre,« se spominja De- žnak. Čeprav je bil Toper v začetku osemdesetih let v velikih težavah, je znani novinar Zvoneta Dežnaka pregovoril, da je podjetje sprejelo pokroviteljstvo in organizacijo srečanja špor- tnih novinarjev jugoslovan- skih televizijskih postaj, kjer so se prisotni dogovo- rili, da bo ravno Toper po- skrbel za obleko vseh novi- narjev na olimpijskih igrah (OI). To je bil povod za vse zgodbe, ki jih je Zvone De- žnak pred štirimi desetletji s sabo v Celje prinesel iz Sarajeva. Leto pred olimpijskim praznikom mimoz, prosla- vljanjem zmag športnikov v Toprovi športni opremi in mnogimi drugimi zgodbami je bila prva preizkušnja To- provih oblačil na generalki na Jahorini. »Bila je huda zima, temperature so se spustile tudi do minus 20 stopinj.« Dežnak pravi, da so bila oblačila kakovostna in lepa, a so imela usodno napako. »Tkanina je bila mešanica bombaža in poliestra, pre- maz pa akrilni, ki pri nizkih temperaturah zmrzne in na- stanejo kristali, ki razrežejo Drugi krog v Atenah Zakaj je Sarajevo dobilo priložnost, da organizira olimpijske igre? Zakaj je čast pripadla takratni Jugoslaviji? Kdo bi vedel … Raziskovalci imajo več razlag. Bili smo ne- uvrščeni. A bistveno je, da se Mednarodni olimpijski komi- te ni uštel pri svoji odločitvi. Igre so se v zgodovino zapi- sale kot dogodek, ki so ga zaznamovali meščani s svojo pomočjo na vsakem koraku in s stavkom: »Nema proble- ma.« (Težave ni). Glasovanje je bilo leta 1978 v Atenah. V prvem krogu je Sarajevo »vi- selo«. Dobilo je 31 glasov, ja- ponski Sapporo pa 33. A tu je bil še švedski kandidat Falun oziroma Göteborg. Njemu je zaupanje izkazalo 10 glaso- valcev. V drugem krogu pa: Sarajevo 39, Sapporo 36! Sre- dišče Bosne in Hercegovine z okolico je postalo veliko gradbišče. Kaj pa tekmoval- ni pomen? Vsi so upali, da bo kaj velikega uspelo komu od slovenskih športnikov. Humor in toplina ljudi »Pa kje je to Sarajevo?« je vprašal ameriški predsednik. »Pet mest za Željezničarjem,« je sledil odgovor iz Jugoslavi- je. To je bila šala, ki so jo pri- povedovali navijači nogome- tašev Željezničarja, mestnega tekmeca Sarajeva. Očetova bratranca Mišo in Duško sta bila na nasprotnih navijaških bregovih. Mlajši, Duško, mi je poslal sličice šampionske generacije FK Željezničar iz Bolero, Kirk Douglas, »nema problema« in seveda Jure Franko Brezčasni Bolero sta v dvorani Zetra na drsalkah odple- sala Angleža Jayne Torvill in Christopher Dean. »Njuna« dvorana je bila uničena že čez približno osem let. Tudi zdaj že pokojni ameriški fi lmski igralec Kirk Douglas je kmalu pozabil, da je moral za večerjo v restavraciji na Baščaršiji namesto 40 plačati 400 dolarjev. Ljubljenec vseh nas v tistem času Bojan Križaj se je žal zapletel pri slavnostni olimpijski zaobljubi med odprtjem iger na stadionu Koše- vo, a tudi tega se le redkokdo spomni. DEAN ŠUSTER, JANŽE FRIC, foto: Edi Masnec, Andraž Purg Na tekmi smučarskih skakalcev so bili tudi navijači iz Prebolda. Nekaj tednov pred začetkom iger je olimpijski ogenj potoval tudi skozi Žalec. Na fotografiji baklo nosi Franc Naraks, levo pa sta še dva nekdanja atleta, Darko Medvešček in Silva Krušič. tkanino.« To je seveda pov- zročilo, da so bili novinarji, ki so nosili Toprovo opravo, jezni, a jih je Zvone Dežnak pomiril, kasneje pa poskrbel, da so tkanino na oblačilih za- menjali in je bilo med igrami vse tako, kot mora biti. To- prova oblačila so nosili tudi hostese in vsi spremljevalci, ki jih je bilo mogoče videti na odprtju OI, kasneje pa tudi po celem Sarajevu. Prenočišče v Sarajevu »Po podpisu vseh pogodb z olimpijskim komitejem je bilo treba misliti na to, kje bomo v Sarajevu prenočevali. Sarajevski predstavnik nam je predlagal, da nam odda sta- novanje v središču Sarajeva, a pod pogojem, da plačamo ureditev kopalnice.« Dežnak je ponudbo sprejel, kar se je po njegovih besedah izkazalo za odlično idejo. »Oče sara- jevskega predstavnika je bil upokojen sodnik, mama pa gospodinja, ki je skrbela za nas, kot da smo njeni otroci.« Uspešnica iger – Toprovi klobučki »S sodelavcem Džemalom Džokovićem – Džokom sva se odpravila na ženski sla- lom, s seboj sva vzela vrečo s Toprovimi klobučki, ki sva jih nameravala razdeliti med udeležence, a je tekma za- radi slabega vremena odpa- dla.« Slalom so organizatorji prestavili na naslednji dan, Dežnak in Džoko pa sta se odpravila v kočo. Pred njo sta srečala nemškega funk- cionarja, ki se je jezil nad svojimi rokavicami, češ da so zanič. »Dal sem mu naše rokavice znamke Topsport, kar je funkcionarja zelo pre- senetilo.« V koči je Džoković razdelil klobučke, dva je za svoja otroka dobil tudi gene- ral jugoslovanske vojske. »V koči je bilo veliko pomemb- nežev, med njimi tudi sekre- tar kanadske smučarske zve- ze. Tudi on je dobil Toprov klobuček, se zanj zahvalil in mi podaril značko njihove smučarske zveze.« Zvonetove značke Klobuk, poln značk, je še danes zaščitni znak Zvoneta Dežnaka, med OI igrami pa je imel zanje poseben sis- tem. »Vse značke, ki sem jih dobil, sem skrbno shranil in nekatere v naslednjih dneh nosil na zavihku suknjiča. Na neki tekmi je poleg mene stal moški, ki si je skrbno ogledal moje značke in me vprašal, kje imam angleško. Ker je ni- sem imel, mi jo je seveda po- daril.« Tako je Zvone ustvaril bogato in dragoceno zbirko značk, ki so mu še danes pri srcu. Smučarski skoki, Finec in reli V času iger so v okolici tek- movališč promet organizirali krožno, da ne bi prišlo do zastojev. A Zvone Dežnak je kljub temu obstal na cesti in ostal brez parkirnega mesta. V zameno za dva Toprova klobučka je iskanje parkiri- šča prepustil policistu, sam pa se je odpravil na tekmo v smučarskih skokih. »Po tek- mi se je parkirišče praznilo, žena se je v dolino odpeljala z našo reprezentanco, jaz sem pa čakal na policista s ključi mojega avtomobila.« Policist se je vrnil, ključi prav tako, zato sta se Zvone in Džoko odpeljala nazaj proti Sara- jevu. Na poti do mesta sta na avtobusnem postajališču srečala moškega, oblečene- ga v laponsko narodno nošo. »Povabila sva ga v avto, za kar nama je bil zelo hvaležen, saj je bilo zunaj res mrzlo. Pove- dal je, da je dopisnik fi nske Spomini na osemdeseta Zvone Dežnak s parom Toprovih ro- kavic in Toprovim klobučkom, polnim značk, ki je postal njegov zaščitni znak. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 8, 22. februar 2024 NAŠA TEMA OB ROBU DEAN ŠUSTER Ko smo prispeli v Sarajevo, smo izvedeli, da je Stari sat zaprt. Ne- uradno naj bi to bil prvi »kafič« v mestu. V ulici nedaleč od Baščarši- je so zaposleni s tovornjaka nosili škatle s steklenicami viskija v lo- kal, ki stoji nasproti policijske po- staje. »Šverc« je bil tako očiten, da je morala slediti nekajdnevna ka- zen. Potem so »se stvari uredile«. Zapadel je sneg in celotna repu- bliška komunala ne bi zmogla tako hitro opraviti naloge, kot so jo meščani, ki so takoj prijeli za lopate. Včasih se ne spomniš, kaj si jedel prejšnji dan, kaj šele, kje si bil pred desetimi leti. A pojavijo se slike, spomniš se tudi besed. Meni je najbolj v spominu ostal vonj. Vonj v zasneženem mestu. Vonj dobrot iz aščinic, burekdžinic in čevapčičarnic. Na Igman sem odpotoval sam. Tudi tistega vonja v avtobusu se spomnim. Po cigaretnem dimu. Pomisleki o varnosti tedaj niso obstajali. Morda ti je lahko kdo izmaknil denarnico, toda med igrami v mestu ni bilo potepuhov. Sarajevčani so napolnili vsa možna javna prevozna sredstva, želeli so se vpisati med rekorderje po obisku na tekmi smučarskih skakalcev. Na Igmanu nas naj bi bilo 70 tisoč. Ker so Sarajevčani s posebnimi odtegljaji od plač so- financirali igre, so bili deležni nekaj vstopnic. Ogledal sem si hokejsko tekmo v Skenderiji. Vem, da so igrali Nemci, zahodni. Torej predstavniki države, ki je štiri desetletja prej morila tudi v Sarajevu. Zdaj skačemo s spominom 40 let nazaj, ko vemo, kaj se je zgodilo z olimpijskim Sarajevom. Ostala je rana v srcu za ljublje- nim mestom. In tudi za stanovanjem v ulici Logavina, v katerega je skozi okno padla bomba in pustila za seboj krater v dnevni sobi. Spomnim se samo srečnih dni, je pela Gabi Novak. Besedilo je napisal njen mož Arsen Dedić, za glasbo je poskrbela še ena sarajevska legenda, žal tudi že pokojni Kemal Monteno. Spominjajmo se srečnih dni. Čeprav ne smemo nikoli pozabiti, kako se je raj prelevil v pekel. Na olimpijskih igrah sta bila predstavnika Novega tednika in Radia Celje, no- vinar Tone Vrabl in fotograf Edi Masnec, ki je ovekovečil nekaj najpomembnejših do- godkov. Masnec je bil fotograf No- vega tednika skoraj 13 let. Kasneje je vodil zasebno turi- stično agencijo Dober dan, ki je nastala že pred slovensko osamosvojitvijo, zdaj, ko je v pokoju, pomaga nasledniko- ma pri agenciji Ojla. »Potovala sva z vlakom. Celjska regija je bila s podje- tji zelo dobro zastopana na igrah. Po tekmah smo se vsak dan dobivali v dvorani Sken- derija. V trgovinah so imeli banane in ananas, kar je bilo tedaj zelo neobičajno. Prvič sem videl znano gazirano pijačo v pločevinki. Direktor Topra Zvone Dežnak je bil presenečen zaradi dosežka Jureta Franka in mu je poda- ril – Toprovo bundo. Najbrž jih je imel že veliko. A Jure je bil vesel. Če se prav spo- mnim, je bila največja nagra- da, ki jo je prejel, videorekor- der. Predstavnike medijev so nas pokrovitelji vsakodnevno razveselili z različnimi dari- li.« Tedaj 25–letnemu Ediju so uspele kakovostne fotografi- je, ki so v današnji številki Novega tednika precej lepše kot pred 40 leti: »Mislim, da je bilo na igrah 9 tisoč novi- narjev in fotoreporterjev. Pr- »Juretu je podaril Toprovo bundo« Rana v srcu, luknja v stanovanju leta 1972 (Janjuš, Katalinski, Bukal …), Mišo je bil malce pozen in mi je, ko je moje srce že bílo za »Željo«, poslal knjigo o zvezdniku Sarajeva Safetu Sušiću. Odprtje iger je bilo na njegovem stadio- nu na Koševu. Tam sem bil med 45 tisoč obiskovalci. To je bilo v času, ko je bil za mano maturantski izlet, pred mano pa maturantski ples in kasneje služenje vojaškega roka v cvetu mladosti. Misel na obisk odprtja iger me ni privlačila, a nikoli mi ni bilo žal, da je bil oče vztrajen. Mama seveda ni nasprotova- la načrtu. Nikoli več ne bom na odprtju olimpijskih iger. Ko smo se utrujeni vračali v središče mesta, me je prega- njala le ena misel: »Zakaj ni Bojan Križaj prižgal olimpij- skega ognja namesto Sande Dubravčić, ki bi lahko izrekla prisego namesto njega?« Celjski pečat »Brez vas, Slovencev, teh iger ne bi zmogli izpeljati,« Celjan Marjan Rosina je bil pomočnik glavnega reprezentančnega trenerja za hitre discipline. Rosina je bil zelo uspešen v celjskem klubu, toda njegovo življenje se je ustavilo že naslednje leto po olimpijskih igrah, usodna pa je bila prometna nesreča. Ob njem sta smukača Janez Pleteršek (27. mesto) in Tomaž Jemc (30.). V objektiv Edija Masneca je pogledal tudi junak iger. so, bolj ko se je čas odmikal, priznavali tako v Sarajevu kot tudi v Bosni in Hercegovini in nasploh v Jugoslaviji. Go- renje iz Velenja je skrbelo za antenski del. Toper je priskr- bel 7 tisoč različnih oblačil za slavnostno odprtje iger. V takratnem Yu ski poolu so bili zelo opazni še Unior iz Zreč, Kors iz Rogaške Slati- ne, Zlatarna Celje, ki je Inge- marja Stenmarka potolažila s srebrnimi darili … Celjan Marjan Rosina je bil pomoč- nik trenerja smukaške repre- zentance, njegova someščana Borivoj Belcer in Srečko Šeti- na sta kot sodnika pomagala na hokejskih tekmah. Namerno »špricanje« Ko smo že bili v Celju po slabem tednu bivanja v takrat »najlepšem mestu na svetu«, je v torek, 14. februarja, po prvi vožnji dobro kazalo na- šim veleslalomistom. Morda Boris Strel, mogoče Bojan Križaj ali celo golobradi Jure Franko … Druga vožnja je bila med mojim popoldan- skim poukom na gimnaziji. Ostal sem doma. Franko je navdušil, »rešil« je igre in se zapisal v zgodovino s srebrno medaljo. Naslednji dan sem se moral zagovar- jati pred razredničarko. A starša mi tistih treh neupra- vičenih ur nista zamerila. Še več, oče se je spraševal, kaj je bilo sploh narobe – po vsej tisti evforiji ob koncu sedemdesetih let in v začet- ku osemdesetih, ko je bil osnovnošolski pouk po Slo- veniji prekinjan zaradi ogle- dov prenosov tekem svetov- nega pokala na televizijskih zaslonih. Sarajevo je bilo prikrajšano za nastop naj- večjega ambasadorja »ela- novk« Ingemarja Stenmarka. Dveh zlatih medalj iz Lake Placida (1980) hladnokrvni Šved ni smel braniti zaradi statusa profesionalca. Zdaj to zveni smešno, takrat ni bilo. In če bi kdo leta 1984 napovedal, da bo Sarajevo čez osem let napadeno in oblegano, bi zvenelo sme- šno. Očetova teta Lojzka, nosilka spomenice (vsi so jo klicali Zdenka, kar je bilo njeno partizansko ime), je bolj zaradi žalosti kot zaradi bolezni umrla med vojno v Sarajevu. Duško je z družino v Vancouvru. Mišo je ostal v Sarajevu, v stanovanju, sto metrov oddaljenem od Baščaršije, v katerem sem s staršema preživel olimpijske dneve. televizije, in naju prosil, da ga zapeljeva do dvorane Zetra na podelitev medalj. Mudilo se mu je.« Zvone se je popol- noma osredotočil na vožnjo, zato je bila v avtu popolna tišina. Do Zetre jim je uspelo pripeljati pravočasno, Finec je dobil tudi Toprovo darilo. »Finski dopisnik mi je takrat svetoval, naj postanem voz- nik relija, glede na hitrost, s katero sem ga pripeljal na podelitev medalj.« Premraženi vojaki »Na drugo tekmo v smu- čarskih skokih sem šel sam. Ker je bilo zelo mrzlo, sem najprej šel na čaj v kočo, ki je bila namenjena trenerjem in tehničnemu osebju. Ko sem plačeval, je po žganje pri- šel podoficir jugoslovanske vojske, ki se je z natakarjem prerekal glede plačila. Vme- šal sem se in rekel, da bom plačal kar jaz.« Isti častnik je po žganje prišel še dvakrat, natakar je Zvonetu povedal, da ga nosi vojakom, ki so celo noč v globokem snegu stražili okolico skakalnice. »Naslednji dan sem stal pred hotelom, ko je mimo prišla četa vojakov. Ko me je oficir zagledal, sem zaslišal ukaz: ›Pozdrav na de- sno direktoru! ‹ Vojaki pa so se mi z nasmehom zahvalili za žganje.« vič sem imel možnost takoj razviti filme. Toper je razpi- sal nagradni fotonatečaj v povezavi s podjetjem. Dobil sem drugo nagrado, zmagal je Joco Žnidaršič, tretji je bil fotograf Sportskih novo- sti. Najlepša je bila denarna nagrada, ki sem jo prejel s precejšnjim časovnim za- mikom. Moje fotografije, ki jih hrani celjski arhiv, so zavedene kot narodno bla- go.« O vzdušju je Masnec dodal: »Čeprav sem spre- mljal tekmo svetovnega pokala v Kranjski Gori pred 30 tisoč gledalci, mi je bilo na Igmanu kot mlademu fotoreporterju presunljivo med tolikšno množico ljudi z vseh koncev sveta. Tudi odprtje se mi je zelo vti- snilo v spomin, predvsem množica barvnih kostimov ter naličena in nasmejana sarajevska dekleta.« Edi Masnec v Planici leta 1990 (Foto: osebni arhiv) V Sarajevu je bil tudi tedanji sodelavec Novega tednika in Radia Ce- lje Rado Pantelić, toda ne službeno. Igre si je ogledal v spremstvu žene Andreje, ki jo je v dvorani Skenderija ovekovečil v družbi Jureta Franka. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 8, 22. februar 2024 KRONIKA Trčil v psa V noči na pretekli petek se je v Vezovju v občini Šentjur zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen 21-letni voznik osebne- ga vozila. Ta je vozil iz smeri Planine pri Sevnici v smeri Šentjurja, kjer je nato v nepreglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in trčil v nabrežino. Vozilo se je začelo prevračati, voznik je medtem padel iz njega, saj ni uporabljal varnostnega pasu. Reševalci so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je bilo ugotovljeno, da se je huje telesno poškodoval. Zoper voznika bodo policisti uvedli tudi hitri postopek. Isti dan so policisti v Čači vasi na območju Rogaške Slatine obravnavali nesrečo, v kateri se je huje telesno poškodoval 49-le- tni kolesar. Do nesreče je prišlo, ker je trčil v psa in padel po vozišču. Policisti še vedno ugotavljajo lastništvo psa in bodo v primeru ugotovitve lastnika zoper njega tudi ukrepali. Kdo je oropal žensko? Kriminalisti še iščejo neznanca, ki je v petek zvečer v Ulici me- sta Grevenbroich v Celju oropal mimoidočo. Po znanih podatkih se je rop zgodil okoli 19. ure, ko je do 29-letne ženske pristopil neznan moški in ji s silo ukradel torbico ter mobilni telefon. Oško- dovanki so pomagali občani, storilec je s kraja pobegnil. Policisti so opravili ogled kraja dejanja in intenzivno preiskujejo navedeno kaznivo dejanje z namenom prijetja osumljenca. Prijeli pijanega kršitelja Šentjurski policisti so v soboto ustavili voznika osebnega vo- zila, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, na vozilu pa je imel nameščene registrske tablice drugega avtomobila. Alkotest mu je pokazal 1,13 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Po- licisti so mu vozilo zasegli. Zoper njega bodo napisali obdolžilni predlog. Drugega pijanega voznika so ustavili isti dan velenjski policisti, napihal je 0,74 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Tudi zoper njega bo sledil obdolžilni predlog. Številna opozorila še vedno ne zaležejo Ne nasedajte lažnivim goljufom Kriminalisti preiskujejo, kdo je pretekli teden v Jagnjeni- ci na območju Laškega okradel lastnico stanovanjske hiše. Po znanih podatkih sta do hiše prišla neznanca, ki sta se lastnici predstavila kot delavca telekomunikacijskega pod- jetja. Medtem ko jo je prvi pred hišo zamotil s pogovorom, se je drugi izmuznil v hišo, preiskal prostore in ukradel gotovino ter zlatnino. SIMONA ŠOLINIČ Gre za tipičen in zelo raz- širjen primer tatvin. Polici- sti že vrsto let opozarjajo na večjo previdnost ljudi in na to, naj ne zaupajo različnim neznancem, ki se predsta- vljajo kot delavci nekaterih podjetij. Največkrat gre za goljufi vo predstavljanje za delavce elekro- in teleko- munikacijskih podjetij. Tudi različna javna podjetja so na svojih spletnih straneh v preteklosti že opozarjala, da tako ne delajo in domov ne obiskujejo, če predhodno to uradno ni dogovorjeno. Bodite previdnejši »Običajno eden prepričlji- vo zamoti lastnika s pretve- zami, drugi medtem vstopi v hišo in ukrade denar ter vrednejše stvari. Policisti Policija svetuje, naj ljudje pokličejo 113, če v okolici hiše opazijo neznane in sumljive osebe. Vrata hiš naj vedno zaklepajo, četudi samo za trenutek stopijo ven, pogovor z neznanci naj lastniki opravijo na varni razdalji, med pogovorom naj vzbudijo prepričanje, da niso sami doma. Žrtve tatvin in goljufij na domovih so najpogosteje starejši. Fotografija je simbolična. (Foto: Pixabay) pogosto obravnavamo tovr- stne drzne tatvine iz stano- vanjskih hiš, ki jih storilci izvršujejo zelo prefi njeno in pretkano, pri čemer oško- dovance tako zavedejo, da mine kar nekaj časa, preden ugotovijo, da so bili okrade- ni,« pravijo na policiji. Dodajajo, da pogosto oškodovanci šele čez čas ugotovijo, da so bili okra- deni. Obenem ne znajo do- bro opisati storilcev, saj ti z njimi vzpostavijo prijazen odnos in zaupanje. Preden oškodovanci opazijo, da so bili okradeni, v večini pri- merov že »pospravijo« pro- stor, kjer so delovali storil- ci, s čimer spremenijo kraj dejanja in uničijo morebitne sledi. Največkrat so oškodo- vani starejši občani. »Obča- nom svetujemo, naj imajo nenapovedane obiskovalce ves čas pod nadzorom in naj jih brez potrebe ne vabijo v stanovanjske prostore. Če se osebe izdajajo za serviser- je, izvajalce raznih del, naj vedno zahtevajo na vpogled identifi kacijsko izkaznico ali delovni nalog. Ob tem naj bodo pozorni tudi na vi- dez oseb in na vozilo, s ka- terim se te osebe pripeljejo,« svetujejo na policiji. Javna podjetja imajo namreč na vozilih napise, tako da je že to, da se nekdo pojavi pred vrati hiš peš ali z osebnim vozilom registrske oznake drugega kraja ali države, skrajno sumljivo. Organizirano Takšni tatovi običajno delujejo v skupinah, naj- večkrat dopoldne, njihove žrtve so pogosto starejše osebe na osamljenih kra- jih. Vzorec tatvin je skoraj vedno enak: prvi neznanec osebo zamoti s pogovorom in pretvezami. Lahko samo vpraša za pot ali pove, da je iz komunalnega ali tele- komunikacijskega podjetja, elektropodjetja in da bo v okolici vašega doma nape- ljeval kable ali kopal jarke. Lahko tudi pojasni, da zbira staro železo, ali samo prosi za vodo. Ob tem lastnika ne- premičnine poskuša zvabiti iz hiše. To izkoristi sostori- lec, ki vstopi v dom, v tem času, ko se oseba pogovarja zunaj, pregleda notranjost ter ukrade denar ali vrednej- še predmete. Storilec nato zapusti hišo, tisti, ki je ose- bo zamotil, pa se vljudno poslovi in odide. Največ- krat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo. Evropsko sodišče za člo- vekove pravice je presodilo, da sta bili nekdanjemu celj- skemu sodniku Milku Ško- bernetu kršeni pravici do spoštovanja zasebnosti ter do poštenega sojenja. Zadeva se nanaša na njegovo obsodbo leta 2013 zaradi prejemanja podkupnine. Slovenija bo morala Škobernetu zdaj pla- čati odškodnino. Škoberne je bil prvi sloven- ski sodnik, ki je moral v za- por. Decembra 2013 je bil na ljubljanskem okrožnem sodi- šču obsojen na pet let zapora zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja, ker naj bi v zameno za podkupnino od- pravil mednarodno tiralico za nekdanjega lastnika celjskega nočnega lokala Esada Ćehaji- ća. V začetku leta 2018 je bil po več kot polovici prestane kazni pogojno izpuščen na prostost. Sedemčlanski senat Evrop- skega sodišča za človekove pravice je v pretekli teden ob- javljeni sodbi soglasno odločil, da je bila nekdanjemu sodniku zaradi sistematične hrambe te- lekomunikacijskih podatkov, Nekdanji sodnik dokazal svoj prav na katerih je temeljila obsodba, kršena pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega ži- vljenja. Medtem ko se danes v Slo- veniji lahko hrani telekomuni- kacijske podatke le za namen zaračunavanja in v komercial- ne namene, so bili v času, na katerega se je nanašal sodni postopek zoper Škoberneta, ponudniki komunikacijskih storitev v Sloveniji dolžni hra- niti te podatke na splošno v javnem interesu za obdobje 14 mesecev. Sodišče ocenjuje, da takšno sistematično hranjenje teleko- munikacijskih podatkov ni v mejah tistega, kar je v demo- kratični družbi nujno, in je torej v nasprotju s pravico posameznika do zaseb- nosti. Posledično hramba, dostop in obdelava takšnih podatkov v okviru kazen- skega postopka krši pravico pritožnika do zasebnosti. Država bo morala plačati Nadalje je sodni senat prav tako soglasno pritrdil trditvam Škoberneta, da mu je bila kršena pravica do ustrezne obrambe, ker mu sodišče ni omogočilo, da bi kot priči zaslišal so- obdolžena, ki sta priznala očitano kaznivo dejanje. Škoberne je tudi trdil, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja, ker je o njegovi krivdi odločala sodnica, ki je predhodno že odločala o krivdi omenjenih dveh soobdolženih. Sodišče je še presodilo, da je bila pritožnikova zahteva za zaslišanje prič, ki naj bi igrali ključno vlogo pri nje- govem domnevnem preje- manju podkupnine, zado- stno utemeljena in ustrezna, slovenska sodišča pa niso zadostno utemeljila svojega nasprotovanja temu zasliša- nju. Ker sta bili to edini priči, ki bi lahko potrdili ali zani- kali pritožnikovo razlago dogodkov, evropski sodniki menijo, da bi lahko bilo nju- no pričanje pomembno. »Dejstvo, da je bila pri- tožniku odvzeta možnost učinkovitega zaslišanja prič in opiranja nanje pri utemeljevanju svojih trdi- tev, je torej povzročilo, da je sodni postopek nepravi- čen,« so zapisali v sodbi. Ko so to ugotovili, niso videli potrebe, da bi razsojali še o dvomu v nepristranskost sodnice. Sodišče je naložilo Slo- veniji, da mora Škobernetu plačati 5 tisoč evrov za pov- zročeno nepremoženjsko škodo in 5 tisoč evrov za njegove stroške in izdatke. Škoberne je tožbo zoper državo na evropsko sodišče vložil aprila 2020, potem ko sta njegovo pritožbo zavrnili slovensko vrhovno in ustav- no sodišče. Prekupčevalec ostal v priporu Velenjski policisti so pretekli teden zaradi suma kaznivega de- janja neupravičene proizvodnje in prometa z drogami opravili hišno preiskavo pri 45-letnem Velenjčanu in mu zasegli večjo količino različnih prepovedanih drog. Med kriminalistično preiskavo, ki je trajala več mesecev, so ugotovili, da osumljeni drogo hrani v skupnih prostorih stano- vanjskega bloka, kjer prebiva. Pri hišni preiskavi so na različnih mestih v skupnih prostorih našli in zasegli približno 3.600 gramov konoplje, 473 gramov amfetamina, 58 gramov kokaina in 36 gra- mov heroina. Zasegli so mu tudi več različnih pripomočkov za izvrševanje ulične preprodaje in več predmetov, ki jih je pridobil s preprodajo droge. Ti vozniki so ta teden pod drobnogledom Policisti ta teden izvajajo poostren nadzor nad vozniki avto- busov in tovornih vozil. Gre za usklajeno preventivno akcijo za večjo varnost prometa. Utrujenost, neustrezne pnevmatike in neprilagojena hitrost ter tehnično slabo urejena vozila so najpogostejše kršitve, ki predstavljajo tudi usodno kombina- cijo, ki je pogosto vzrok za nesreče. Lani so vozniki tovornih vozil povzročili 1.617 prometnih ne- sreč. V posledicah teh nesreč je življenje izgubilo osem oseb. Vo- zniki avtobusov so bili v Sloveniji lani udeleženi v 303 prometnih nesrečah, umrle so štiri osebe. Kršitve voznikov tovornih vozil so najpogosteje povezane s prekoračitvijo dovoljene hitrosti, z uporabo mobilnega telefona, neuporabo varnostnega pasu, var- nostno razdaljo in nepravilnostmi na tovoru. Podobno je tudi z vozniki avtobusov. V nadzorih so policisti med drugim posebej pozorni na spoštovanje omejitev hitrosti, tehnično brezhibnost vozil, preobremenjenost, psihofi zično stanje voznikov ter upo- rabo mobitela. Poostren nadzor nad vozniki tovornih vozil in avtobusov je evropsko uskla- jen. (Foto: Andraž Purg) Milko Škoberne. (Foto: arhiv NT) Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 8, 22. februar 2024 ŠPORT Izboljšale rekord in se izbrisale iz neslavnega Košarkarice Cinkarne Celje so v fi nalu pokala Slovenije v Ljubljani premagale Ilirijo z 89 : 32. V uvodu so povedle z 18 : 0 in nato prednost enakomerno povečevale do konca dvoboja. Tako so že osemnajstič oziroma šestič zapovrstjo postale zmagovalke v tem tekmovanju. DEAN ŠUSTER Varovanke trenerja Damirja Grgića so brez težav upraviči- le vlogo favoritinj in z zmago s 57 točkami razlike podalj- šale niz nepremagljivosti v dvobojih za lovorike. Ingrad ni več na vrhu Poraza v fi nalih v domačih tekmovanjih ne poznajo že od leta 2018, ko so v pokalu klonile proti Triglavu. V petek so dosegle najvišjo zmago v fi nalih pokala – presegle so 48 točk razlike iz leta 1997 med Ježico in Ilirijo, hkrati so Ljubljančanke postavile neslaven rekord po najniž- jem številu doseženih točk v fi nalih pokala. Pred tem ga je imela prav celjska ekipa (Ingrad Celje), ki je leta 2000 proti Ježici zbrala 38 točk. Prvi pokalni naslov je klub iz Celja pod imenom Mer- kur Celje osvojil leta 2003, v fi nalih pokala je manjkal le šestkrat. Pričakoval izenačeno tekmo Pri prvakinjah so se strel- sko s po 14 točkami najbolj izkazale kapetanka Blaža Čeh (6 podaj, 5 skokov), Niyah Becker (6 skokov) in Thayna Silva (9 skokov), ki je bila izbrana za najkoristnej- šo igralko fi nala. »Pričakoval sem izenačen dvoboj vse do zadnjih trenutkov. Prepričan sem, da mi tega nihče ne ver- jame. Toda dekleta lahko po- trdijo moje besede,« je v uvo- du nekoliko presenetil trener Damir Grgić. Nato je dodal: »Dobro smo se pripravili na fi nalni obračun, kajti priča- kovali smo zahtevno delo. Ponosen sem na igralke, da so vseh 40 minut vztrajale z agresivno obrambo. Tako igramo na vseh tekmah ne glede na to, kdo so naše na- sprotnice. Vem, da mnogim to ni všeč, a to ni naša teža- va. Naše delo je usmerjeno v pravo smer. Napredek mladih igralk je očiten, kar je naša prednostna naloga.« Tudi mlade v finalu Pred fi nalom članic sta bili v dvorani na Kodeljevem dve fi nalni tekmi v mini pokalu. Pri dekletih do 14 let je Vipa- va premagala Cinkarno Celje s 94 : 53. V celjski ekipi so bile Nea Mlinarič, kapetanka Pia Pirih, Mia Bagari Banov- šek, Mija Obradović, Iris Kle- novšek Pečar, Uma Kotnik, Alja Lotrič, Neja Filipič, Stel- la Mijatović, Neja Kršlin, Neli Kršlin in Ines Mušić. Vodil jih je trener Žiga Pigac. Članice so včeraj v derbiju vodilnih ekip v Jadranski ligi gostile črnogorsko Budućnost. V Podgorici so doživele visok poraz (67 : 53), sinoči pa so skušale zmagati. Drugi cilj je bila zmaga s 15 točkami razlike, ki bi omogočila laž- jega nasprotnika v polfi nalu zaključnega turnirja. Foto: KZS Brazilka Thayna Silva se je odlično znašla pod obroče- ma, 14 točkam je dodala 9 skokov. Letošnje pokalne prvakinje so Jite Sophia Gbemuotor, Lea Bartelme, Mojca Jelenc, kapetanka Blaža Čeh, Lana Iseinoski, Ana Nuša Anžič, Niyah Becker, Maja Uranker, Kim Žibert, Anđela Demirović, Thayna Silva in Ula Krenk. Na fotografiji je tudi poškodovana Zoja Štirn. Košarkarice Cinkarne Celje še naprej polnijo svoje vitrine Široko nasmejanih ust sta bili tudi kapetanka Blaža Čeh in Kanadčanka Niyah Becker. Mlade košarkarice Cinkarne Celje Le peščica navijačev Florijanov je poskrbela, da so se njihove ljubljenke počutile kot v svoji dvorani. Pred koncem tekme so dekleta prevzela palice za bobnanje. (Foto: Drago Perko) Da je bil v celjski igri največji poudarek na obrambi, priča tudi ta fotografija. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 8, 22. februar 2024 ŠPORT V večjem delu dvoboja v dvorani Podmežakla so bili boljši celjski hokejisti. Vodili s 5 : 1! Po začetnem jeseniškem vodstvu, ko je zadel Žan Špari Leben, so gostje že v sedmi minuti izenačili. Učinkovit je bil Mikus Mintautiškis po akciji Čepona in Freidenfeld- sa. V drugi tretjini so celjski vitezi z zadetkoma Gregorja Žežlja in Maksa Bukovca pri- šli do vodstva s 3 : 1. Ko so na začetku zadnje tretjine izko- ristili nezbrano domačo igro in na hitro dosegli še dva gola (uspešna sta bila Gal Sodja Zalokar in Jaša Jenko) ter povedli s 5 : 1, se je zdelo, da je slovenski dvoboj odločen. A so se domači nato vendarle zbrali, močno pritisnili proti vratom Jake Gajška ter v na- slednjih sedmih minutah tudi sami dosegli tri gole. Popustili, a zdržali Sodja, Borse in Urukalo so do 56. minute tekmo pripe- Celjski hokejisti po osmih letih zmagali na Jesenicah Danes slovo od zelo spodobne sezone Slovenska kluba v Alpski ligi sta v soboto odigrala med- sebojni obračun v skupini za uvrstitev v končnico. Na Je- senicah so slavili igralci ekipe RST Pellet Celje s 6 : 4 in tako še ohranili nekaj možnosti za izločilne boje. Toda to je veljalo v tistem trenutku, malce kasneje je Gardena zmagala v Linzu in za Celje tudi teoretičnih možnosti za preboj v končnico ni bilo več. DEAN ŠUSTER Gal Koren: »Najprej nam je nekaj sreče zmanjkalo v rednem delu lige, kajti v kvali kacije nismo prenesli prav nobene točke. V drugem delu nam je najbolj žal za razplete obeh dvobojev z Meranom in za domače srečanje z Jesenicami. Lahko bi se obrnilo tudi v našo korist.« Celjske hokejiste so v tej sezoni odlikovale zelo dobre predstave proti slovenskim tekmecem. ljali do 4 : 5. Na koncu so v zadnji minuti kljub izključi- tvi na svoji strani tvegali z igro brez vratarja Usa, kar je Gal Sodja Zalokar s strelom v prazna vrata izkoristil za potrditev celjske zmage. Tre- nerja celjskega moštva Gala Korena so prevevali zelo me- šani občutki: »Fantje so zelo dobro igrali, pred končnico pa jih je prevzela podzavest, saj so bili prepričani, da je zmaga v njihovih rokah. Na srečo se je izšlo po naših željah. V tistem trenutku je bila zmaga zelo pomembna, malce kasneje ne več zaradi razpleta na drugem igrišču, ki nam ni šel na roko. Ne gle- de na to sem s predstavo na Jesenicah zelo zadovoljen.« Plačali ceno kot novinci Celjani bodo zadnjo tek- mo odigrali danes, doma z Gardeno. »Skušali se bomo dostojno posloviti od svojih navijačev. Takoj po tekmi bo žal že napočil čas za počitek in usmerjanje misli na nasle- dnjo sezono,« je dodal Koren, ki mu je zmaga uspela brez najboljšega igralca, bolnega kapetana Jureta Sotlarja. V klubu iz celjskega mestnega parka lahko obžalujejo za točkami na kar nekaj tekmah. Morali so plačati neko ceno kot novinci, tako za prido- bivanje izkušenj kot tudi za čudno sodniško nenaklonje- nost. »Najprej nam je nekaj sreče zmanjkalo v rednem delu, kajti v kvalifi kacije ni- smo prenesli prav nobene točke. V drugem delu nam je najbolj žal za razplete obeh dvobojev z Meranom in za domače srečanje z Jesenica- mi. Lahko bi se obrnilo tudi v našo korist. Ponosen sem na dosežke v drugem delu lige. Peče pa spoznanje, da smo prej ›šenkali‹ preveč točk,« je končal Koren, ki ne vidi razloga, da Celje ne bi tekmovalo v Alpski ligi v naslednji sezoni. Med vsemi porazi v tej sezoni najbolj v Celju objokujejo Olimpijine- ga v Tivoliju proti Jesenicam, ki je odnesel prvo uvrstitev v fi nale DP. Grahut in Kolar V sezoni 2015/16 so Celja- ni igrali polfi nale državnega prvenstva z Jeseničani. In 17. marca 2016 prvo tekmo v dvorani Podmežakla senza- cionalno dobili s 3 : 0. Dva gola je dal Žan Jezovšek, ene- ga pa Tomo Hafner. V ekipi Celja so bili še Nejc Picelj, Rok Stojanović, Žiga Grahut, Aljaž Ogrizek, Filip Jeram, Blež Knez, Nejc Kastelic, Nik Grahut, Nik Petek, Miha Mercina, Tim Ograjenšek, Rok Klavžar, Davor Rakano- vić, Jure Zupanc, Valentino Pintar Senica, Niko Neme- ček, Žiga Svete, Aljaž Ribič in Žan Zupan. Drugo tekmo so doma izgubili po podaljšku z 2 : 1 (edini strelec pri Celju je bil Nejc Kastelic). Odločilni obračun se je v četrtek začel ob 21.30. Varovanci trener- ja Roka Rojška, potolčeni po nesrečnem porazu in po izjemno nenavadnem času začetka tretje tekme, so do- živeli poraz s 3 : 0. Po osmih letih so na Jesenicah zmagali Jaka Gajšek, Jakob Brandner, Nik Širovnik, Jakob Pečnik, Jaša Jenko, Nik Grahut, De- nis Golinski, Maks Bukovec, Gregor Žeželj, Mark Sojer, Mikus Mintautiškis, Gal Sod- ja Zalokar, Ahmet Jakupović, Tian Hebar, Jakob Bernard, Bohgan Panasenko, Tim Dolinar, Nik Sečen, Mark Čepon, Raivo Freidenfelds in Bruno Kuret. V skupni množici obeh zadnjih zmag na Jesenicah sta branilec Nik Grahut in tehnični vodja Sandi Kolar. In še eden, Žan Jezovšek, ki pa je bil tokrat pri »železarjih«. Foto: Andraž Purg Prvi je jeseniško mrežo zatresel Mikus Mintautiškis. Trener Gal Koren in njegov pomočnik Aleksander Petrov Najboljše vzdušje v celjski dvorani je bilo v tej sezoni na tekmi drugega dela državnega prvenstva z Jesenicami. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 8, 22. februar 2024 ŠPORT Rokometaši Celja Pivo- varne Laško so ostali brez osvojene točke v ligi prvakov v tej sezoni – včeraj so se v dvorani Zlatorog pomerili z evropskim prvakom Magde- burgom. Zelo ugodna ponudba Vodstvo rokometnega klu- ba Celje Pivovarna Laško je predstavilo prvo okrepitev za naslednjo sezono. To je Danes slovo od zelo spodobne sezone V ospredju je stanovitno poslovanje društva Klubsko pojasnilo, ki drži vodo Zdesetkana celjska rokometna zasedba ni imela nobenih možnosti za presenečenje v enajstem krogu lige prvakov. Montpellier je bil v svoji dvorani boljši z 32 : 21. Rok Zapon- šek je zaustavil deset strelov, Gal Gaberšek štiri. Najboljši strelec gostov je bil Mitja Janc s štirimi zadetki. DEAN ŠUSTER Madžar Alex Bognar, zuna- nji napadalec, trenutno član Ferencvarosa. S celjskim klubom je podpisal triletno pogodbo. To je bil prvi od- govor po odhodih iz kluba. Višek je bil prestop Anteja Ivankovića v Stuttgart, ki je sprožil val negodovanja med navijači. Hrvaški rokometaš je imel s celjskim klubom pogodbo podpisano le še do konca sezone in jasno je bilo, da bo klub poleti zapustil (brez odškodnine), saj se z njim vodstvo ni uspelo dogo- voriti o podaljšanju pogodbe. Njegova želja je bil odhod v nemško bundesligo, kjer bo odslej zastopal barve kluba, ki je na 15. mestu. Uprav- ni odbor celjskega kluba je prejeto ponudbo Stuttgarta temeljito preučil. Bila je fi - nančno ugodna, skoraj tako visoka kot Aalborgova za Ale- ksa Vlaha. In še nekaj Ivan- kovićevih plač bo ostalo v dvorani Zlatorog. Dobrodošlo glede na klubski dolg, ki naj bi znašal vsaj 400 tisočakov. »Celje v lepem spominu« Vse to ni pomirilo gorečih navijačev, saj sezona ni kon- V 21. krogu 1. slovenske lige so celjski nogometaši prvič letos ostali brez zmage, Olimpija pa je prvič slavila in raz- lika v korist grofov spet znaša deset točk. Že v prvem polčasu je moral igrišče v Šiški zaradi poškod- be zapustiti kapetan Denis Popović. Celoten drugi polčas je odigral Aljoša Matko. Gostje so si ustvarjali priložnosti, a je bil žal junak tekme vratar Brava Matija Orbanić in srečanje se je končalo brez golov. Preostali izidi so bili: Aluminij – Koper 1 : 2, Rogaška – Domžale 4 : 1, Kalcer Radomlje – Olimpija 1 : 3, obračun med Muro in Mariborom pa je bil prekinjen in odpovedan v 58. minuti zaradi navijaških izgredov gostujo- čih navijačev, ko so njihovi ljubljenci vodili z 2 : 0. Obračun vodilne in zadnje ekipe (Rogaška) bo danes v Celju. DŠ Tretja tekma mladin- skega svetovnega pokala v hitrostnem drsanju na kratke proge je bila v He- erenveenu na Nizozem- skem. Najhitrejši slovenski hi- trostni drsalec, član Dr- salnega kluba Celje Tibor Komerički, je tekmoval na progah, dolgih 500 in 1.000 metrov, ter zasedel 17. ozi- roma 25. mesto med 43 tek- movalci. Tudi zadnja tekma je pokazala, da se Tibor lah- ko meri z večino najboljših hitrostnih drsalcev na krat- ke proge na svetu. Konec te- dna bo nastopil na mladin- skem svetovnem prvenstvu v poljskem Gdansku. Nje- gova klubska kolegica Dina Špan je zaradi zdravstvenih težav morala odpovedati na- stopa na Nizozemskem in P ol js k em. DŠ Državno dvoransko pr- venstvo v atletiki je bilo v Novem mestu. Zaradi po- škodbe ni nastopila naj- boljša slovenska atletinja, članica Kladivarja Tina Šutej, ki se je odpovedala nastopu na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu. Predstavniki Kladivarja so osvojili štiri zlate meda- lje, in sicer Klara Lukan in Jan Kokalj v teku na 3000 metrov, Jan Vuković z oseb- nim rekordom (1:47,85) v teku na 800 metrov in Ela Velepec v skoku v višino. Druga sta bila Daša Lenko (višina) in Marko Pepelnak (60 m ovire). Tretje mesto je v troskoku osvojil Martin Medvešek. Atletska zveza Slovenije je sklenila pogodbe s svo- jimi najboljšimi športniki za letos. Načrtovana vre- dnost pogodb je 322.170 evrov (lani 305.795 evrov). V vrhunski selekciji 1 je pet atletov in atletinj, tudi Tina Šutej in Anita Horvat, ki je članica AK Velenje. V vr- hunski selekciji 2 je sedem atletinj in atletov, več kot polovica iz AD Kladivar Celje. To so Klara Lukan, Matic Ian Guček, Eva Pe- pelnak in Martina Ratej. DŠ, foto: AZS Komerički na mladinsko SP Jan Vuković pred ciljem teka na 800 metrov 23-letni Alex Bognar je prva okrepitev Celja za naslednjo sezono. čana. Trenutno se zdi naslov državnega prvaka izjemno oddaljen in skoraj nedose- gljiv. V igri je še pokalna lo- vorika. »V skladu s klubsko vizijo bosta v prihodnje več priložnosti dobila Uroš Mi- lićević in Nik Ćirović, ki sta v prejšnjih sezonah že dokaza- la, da spadata med najboljše strelce v slovenski ligi. Ćiro- vić je lani v prvenstvu dose- gel 160 zadetkov, Milićević pa sezono prej 143. Milićević je že na tekmi proti Ormožu dokazal, da lahko prevzame večjo odgovornost. Ob metu 6-6 je bil prvi strelec ekipe in igralec tekme,« so zapisali na strani celjskega kluba. »V Celju sem se v teh treh letih počutil kot doma. Zahvalil bi se klubu in trenerju, ki sta za- upala vame in mi omogočila, da sem postal boljši igralec. Celje mi bo za vedno osta- lo v lepem spominu, lanska trojna krona in igranje v ligi prvakov sta res nekaj poseb- nega. Verjamem, da se bodo naše poti še srečale,« se je poslovil Ante Ivanković. Glede taktike z ničle Za predsednikom kluba Gregorjem Planteuom je zahtevno obdobje: »V zadnjih dneh smo prejeli ponudbe za prestop Anteja Ivankovića. Nemški klub je tik pred tek- mo s Svišem na naš naslov poslal zadnjo ponudbo, ki smo jo po pogovoru z vsemi udeleženci v klubu temelji- to preučili in se nato sku- paj soglasno odločili, da jo sprejmemo. Kot sem že več- krat ponovil, naš glavni cilj predstavljata trajnostno in stanovitno poslovanje kluba ter razvoj mladih igralcev. Mi nadaljujemo po začrtani poti. Z Antejevim odhodom bodo priložnost, da se izkažejo in razvijejo svoje zmožnosti, dobili nekateri drugi igralci.« Trenerju Alemu Toskiću ne preostane drugega, kot da se ponovno loti dela: »Nemška bundesliga je želja vsakega rokometaša in veseli me, da si jo je Ante s predstavami v dveh letih in pol v celjskem dresu zaslužil. Upam in verja- mem, da bo priložnost dobro izkoristil, saj gre za fanta z iz- jemnimi delovnimi navadami in človeškimi lastnostmi. Bil je zelo pomemben del naše ekipe pri vseh lovorikah v zadnjih letih. Mi moramo taktično postaviti vse stvari na novo, časa ni veliko.« V 16. krogu 1. slovenske lige so v gosteh premagali Ljubljano s 37 : 30. Foto: RK Celje Zadnja fotografija celjskega moštva z Antejem Ivankovićem Štirje državni prvaki Prvo opozorilo in še 15 tekem Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 8, 22. februar 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 22. 2. 10.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje Oddelkov godal, pihal, trobil in tolkal, petja ter komornih skupin 18.00 Dom Svobode Zidani Most Prireditev ob kulturnem prazniku ob 800-letnici omembe kraja Zidani Most s predstavitvijo monografije 18.00 Galerija Velenje V ogledalu Odprtje razstave Stojana Špegla 18.00 Glasbena šola Velenje Letni koncert trobilnega oddelka Glasbene šole Velenje PETEK, 23. 2. 10.00 Dom kulture Velenje Buba Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Maribor 11.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje Oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin 19.00 Kulturni dom Štore Strast, dojenček in rompompom Avtorska stand-up komedija Vida Valiča 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Koncert ob 65. obletnici delovanja MoPZ Franc Klančnik z gosti – skupino Erosi 19.30 Kulturni center Laško Rudi Bučar Koncert 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Fejmiči: Sama sta najboljša Komedija Gašperja Berganta in Žana Papiča 20.00 Celjski mladinski center Smirbe Predstavitev albuma Spontano (Smirbe) + Triiiple z gosti SOBOTA, 24. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 19.00 Cmereška gorca, Pristava pri Mestinju Sofijin koncertni abonma: Petar Dimov, klavir Odhod iz Žalca ob 17.30 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Vse zastonj! Vse Zastonj! Gledališko-glasbeni abonma Gustav, proletarska komedija 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Skupina Tabu Koncert NEDELJA, 25. 2. 17.00 Dom kulture Velenje Kje je Shakespeare? Komedija v izvedbi Koroškega deželnega teatra PONEDELJEK, 26. 2. 10.00 Glasbena šola Velenje Kreativna jazz klinika 2024 Glasbena delavnica (Glasbena šola Velenje) in koncerti džezovskih glasbenikov (različne lokacije v Velenju) TOREK, 27. 2. 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Velenje Teden odprtih vrat za otroke in mladino v času zimskih počitnic Brezplačen ogled razstav na Velenjskem gradu, v Hiši mineralov in Muzeju usnjarstva na Slovenskem SREDA, 28. 2. 19.30 Glasbena šola Velenje James Francies (klavir) z gosti Koncert v okviru Kreativne jazz klinike 2024 32. festival dnevi Komedije PETEK, 23. 2. 19.30 Gledališče Celje Nik Škrlec: Zdrava pamet Kud Dveh in Rumena zavesa, d.o.o., festivalski tekmovalni program SOBOTA, 24. 2. 17.00 Mladinski center Celje Stati sam Odprti mikrofon delavnice stand-up komedije, festivalski spremljevalni program 19.30 Gledališče Celje Werner Schwab: Predsednice Prešernovo gledališče Kranj, festivalski tekmovalni program NEDELJA, 25. 2. 17.00 Gledališče Celje, Mali oder Gledališki klovn Produkcija intenzivne klovnske delavnice, festivalski spremljevalni program 19.30 Gledališče Celje Tadej Toš: Abrahmm Zaključek festivala in podelitev nagrad PONEDELJEK, 26. 2. 17.00 Gledališče Celje, Mali oder Za mizo Pomenek o komedijah in njihovem festivalu; vstop prost Druge prireditve ČETRTEK, 22. 2. 9.00 Učilnica občine Šentjur Sredozemska otoka Korzika in Sardinija Potopisno predavanje Brede Jančič 10.00 Hiša generacij Laško Urica pisanja z roko na temo »Kako je ime ljubezni« 16.00 do 17.00 Hiša sadeži družbe Žalec Gledališka delavnica za otroke in družino Z vami bo animatorka Medeja Mahnič 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.30 Osrednja knjižnica Celje Sodobna umetnost in subjekt Predavanje Tatjane Rozman 18.00 Kulturni dom Rogatec Jaz, vrtnar Predavanje o soncu, vodi, semenih, zemlji in ljubezni 19.00 Avla doma II. Slovenskega tabora Žalec Slutnja večnosti Pogovorni večer o temah povezanih z življenjem in smrtjo. Gost bo pater Karel Gržan; vstop prost 20.00 Celjski mladinski center JaMCC Večer novonastale glasbe PETEK, 23. 2. 17.00 do 19.00 Kulturni dom Gorenje Bolšji sejem in izmenjevalnica igrač SOBOTA, 24. 2. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 20.00 do 22.00 Drsališče Velenje Disko drsanje PONEDELJEK, 26. 2. 8.00 do 12.00 Mladinski center Žalec Počitiške delavnice od ponedeljka do četrtka 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Zimski počitniški tabor od ponedeljka do četrtka 9.00 Knjižnica Šentjur Lego delavnica: Robotika za otroke 9.00 do 17.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok MC počitnice; tudi v torek in sredo ob istem času 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Ustvarjalna zima s Hišo generacij Laško Brezplačne delavnice; tudi v torek in sredo ob istem času 10.00 do 12.00 Muzej na prostem Rogatec Vesele zimske počitnice Ustvarjalne delavnice za počitnikarje: zeliščarska delavnica, izdelava balzama za ustnice, pomoč kovaču pri izdelavi žebljev 10.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje Zimski počitniški živ- žav: Ptice pozimi Izdelali boste hranilnice za ptice in jih obesili po parku. 10.00 do 13.00 Planet generacij Velenje Zimske urice: Počitniške aktivnosti Vsak dan od ponedeljka do petka ustvarjalno in zabavno druženje za osnovošolce 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Zimsko doživetje Pester nabor znanstveno zabavnih programov v času zimskih počitnic; več na spletni strani Tehnoparka 15.00 do 18.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Delavnica legorobotike za otroke 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice z društvom Sožitje 17.00 Mladinski kulturni klub eMCe plac Velenje Dijaške počitnice Izdelovanje izdelkov iz gline TOREK, 27. 2. 9.00 Start izpred KZ Tabor Pohod 50+ Po obronkih Občine Tabor 10.00 do 12.00 Laška hiša Čokoladna delavnica z medenim butikom in čokoladnico Škorja 10.00 do 12.00 Dom kulture Velenje Igrajmo se senčno gledališče! Počitnice za male umetnike 10.00 do 12.00 Rokodelski center, Dvorec Strmol Rogatec Vesele zimske počitnice Ustvarjalne delavnice za počitnikarje: lončarska delavnica, oblikovanje skledice na vretenu, šivanje srčkov s sivko 10.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje Zimski počitniški živ-žav Dan polarnega medveda; izdelali boste svojo medvedjo druščino in prisluhnili medvedji pravljici 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Zaključek bralne značke za odrasle Literarni večer s Ksenjo Benedetti 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: KD Petrovče se predstavi SREDA, 28. 2. 8.00 do 16.00 Dvorec Strmol Rogatec in Konjeniški klub Doživljajske zimske počitnice Delavnica slikanja na steklo, iskanje zaklada, lončarska delavnca, ogled konjušnice in krog ježe po maneži 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje Zimske robopočitnice Tudi v četrtek in petek ob istem času 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku Vodeni ogled po razstavi, počitniško druženje za otroke 10.00 Dom kulture Velenje Dobrodošli v cirkusu! Počitnice za male umetnike; cirkuška delavnica za otroke 10.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje Zimski počitniški živ-žav Pisana, topla in mehka volna 10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Počitniški dan v knjižnici: ustvarjamo z Majdo Primerno za otroke od 5. do 12. leta starosti 16.00 do 18.00 Laška hiša Otroška delavnica akvarela s Klaudijo unikatno 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedom Tapkom Namenjeno otrokom, starejšim od treh let; vodila bo Janja Rednjak 17.00 Mladinski kulturni klub eMCe plac Velenje Dijaške počitnice Spoznavanje kulinaričnih dobrot različnih kultur 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po naravni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Uvodno informativno predavanje; vstop prost 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Rojen voznik Predstavitev knjige avtorja Emila Šterbenka Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Herma- nu Lisjaku; do 31¸. 8.; spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: večmedijska razstava japon- ske umetnice Keiko Miyazaki V hudičevi luknji; do 28. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnega Ploščad pred Osrednjo knjižni- co Celje: Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje – 30 let, avtorja Srečka Mačka; do 28. 2. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Morje, avtorja Aleša Sedmaka; do 29. 3. Antika knjigana in antikvariat Celje: razstava Bori Zupančič: neznani France Prešeren; do 29. 2. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Skupinska fotografska razstava celjskih fotoklubov ob prazniku kulture; do 10. 4. Na nabrežju Savinje v Celju: gostujoča panojska razstava Tehniškega muzeja Slovenije, Slovenski mostovi doma in v tu- jini; do 29. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: kiparska razstava Leopolda Methansa »Halštat« ali železna doba; do 7. 4. Knjižnica Šentjur: fotografska razstava natečaja »Biodiverzite- ta – umetnost življenja 2022; do 29. 2. Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec: razstava Na krilih domišljije in pisanih barv z ga- silci v lepšo prihodnost; do 3. 3. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: raz- stava ilustracij Nike Strašek; do 3. 3. Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do maja 2024 Muzej na Velenjskem gradu: Občasna razstava o Ivanu Atel- šku, gospodarstveniku in očetu Gorenja, do avgusta 2024 Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, medmuzej- ska razstava; do oktobra Podhod Pošta: 65 let pod mavri- co znanja, priložnostna razstava ob 65. obletnici Šolskega centra Velenje; do 28. 2. Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 29. 2. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razsta- va najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 29. 2. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 29. 2. Razstavišče Gaudeamus Ve- lenje: Osvinčeno-razsvinčeno, fotografska razstava študentov s terenskih vaj v Zgornji Mežiški dolini; do 29. 2. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Alfa: portreti slo- venskih igralcev, fotografska razstava Jerneja Jelena; do 16. 3.; Sončna stena: Velenje skozi foto- grafski objektiv Miroslava Brešar- ja; do 29. 2.; Mladinska soba: 50. mala Napotnikova kiparska kolo- nija; do 29. 2.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Karmen Ledinek; do 29. 2.; Otroški oddelek: Let, leti že 70 let, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 29. 2. Pravljice in pesmice o pustu in valentinovem, do nadaljnjega; Oddelek za odrasle: Poezija; do 29. 2.. Domoznansko razstavi- šče: razstava o Francetu Prešer- nu; do 29. 2. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 29. 2.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 29. 2.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 29. 2.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 29. 2.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 29. 2.; Avla Mestne občine Velenje: Umetniška razstava ljubiteljske ustvarjalke Karin Konečnik; do 29. 2. Galerija eMCe plac Velenje: Prebujanje, razstava likovnih del Nine Purg; do 6. 3. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Na poti v abstrakcijo, razsta- va del članov DŠL v počastitev kulturnega praznika, do 29. 2. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 8, 22. februar 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Umrla je naša upokojena sodelavka KATARINA MATEK zdravstvena tehnica, zaposlena v centralnem operacijskem bloku Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V SPOMIN Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te ni več … Minila bodo tri leta, kar nas je zapustil naš dragi LEOPOLD MLAKAR (13. 11. 1942–21. 2. 2021) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji 81 Pride takšen trenutek … Boleč, ko si osamljen. Ko se zlomiš in močno pogrešaš. Ko veš, da je le spomin vse, kar imaš … V SPOMIN Minilo je osem let, kar nas je zapustil dragi ate, tast, stari ate in pradedek ALOJZ ROZMAN iz Kostrivnice (28. 8. 1940–17. 2. 2016) Hvala vsem, ki se ga lepo spominjate in obiskujete njegov grob. Njegovi najdražji 85 Poslovila se je naša sodelavka MATEJA RUŽIČ medicinska sestra v Domu ob Savinji Celje Z nami je bila 28 let in bila zelo srčna do stanovalcev in sodelavcev. Sodelavci in stanovalci z direktorico Doma ob Savinji Celje, Bojano Mazil Šolinc n Poroke: Šentjur Poročila sta se: Sara VID- MAR in Žan TRŽAN, oba iz Loke pri Planini. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki boli. V SPOMIN Mineva osem let žalosti, kar nas je zapustila naša draga DIANA KVEDER WAHIBI Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njeni 89 MOTORNA VOZILA PRODAM GOLF plus, letnik 2009, 105 KM, temno sive barve, prevoženih 220.000 km, tehnični do 15. 2. 2025, prodam za 3.400 EUR. Telefon 041 846-273. 91 POSEST PRODAM PARCELO, asfaltirana občinska cesta, prodam. Telefon 070 169-797. 86 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p KRAVO simentalko, staro sedem let, brejo štiri mesece, prodam. Telefon 031 790-721. 82 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Smrti Celje Umrli so: Vojko BRŠEK iz Pariželj, 61 let, Dragomir ŽLENDER iz Galicije, 75 let, KRAVO pasme ls, staro tri leta, pašno, vajeno priveza, mirno, prodam zaradi opustitve dejavnosti. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 608-449, Ivan. 83 BIKCA in teličko (oba simentalca), stara 10 in 14 dni, prodam. Telefon 041 720-870. 94 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO, težko od 100 do 150 kg, in teličko, težko od 200 do 300 kg, mesni tip, ku- pim. Telefon 070 556-695. 90 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SUHO koruzo, tritikalo in krompir (jedilni, krmni in semenski) prodam. Možna do- stava. Telefon 041 741-334. p BALE, okrogle, silažne in suhe, prodam. Šen- tjur, telefon 031 826-288. 95 OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 65 »MIKSER« (za peso) in kotel za žganjekuho prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 958-884. 93 RAZNO ČIŠČENJE zaraščenih površin, podiranje dreves. Telefon 070 711-680; Zvonka Korošec, s. p., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p IŠČEM izvajalca za sanacijo terase. Telefon 041 289-228. 92 Doroteja KRUŠIČ iz Celja, 95 let, Mihael SUHOVRŠNIK iz Dobja, 83 let, Janez RAZBOR- ŠEK iz Laškega, 69 let, Marija TOPLIŠEK iz Loke pri Žusmu, 97 let, Anton LOKOŠEK iz Laškega, 93 let, Marija Maj- da TKALČIČ iz Celja, 86 let, Frančišek ČASL iz Rečice ob Savinji, 85 let, Tatjana LEŠNI- ČAR iz Celja, 94 let, Andrej SKOK iz Žalca, 88 let, Emili- ja WAGNER iz Celja, 90 let, Alojz TURNŠEK iz Šmartna v Rožni dolini, 73 let, Peter LIPOVŠEK iz Celja, 82 let, Ivana SAJOVIC s Teharja, 91 let, Ljudmila KOMPOLŠEK s Teharja, 91 let, Jožefa ZO- RIČ iz Dramelj, 82 let, Marija POČAJ iz Šempetra v Savinj- ski dolini, 92 let, Stanislav PUŠNIK iz Šmartna v Rožni dolini, 92 let, Marija VREČ- KO iz Jurkloštra, 88 let, Anton LOKOŠEK iz Laškega, 90 let, Marija BLATNIK iz Celja, 89 let, Zvonko MRZLEČKI iz Ce- lja, 69 let. Laško Umrli so: Jožefa MOŽIČ iz Marijine vasi pri Jurkloštru, 95 let, Martina RUPNIK iz Za- loga pod Uršulo, 81 let, Ema CERAJ iz Prekorja, 82 let. Šentjur Umrl je: Štefan PLANKO iz Škarnice, 85 let. Žalec Umrli so: Radovan ŠLO- GAR iz Petrovč, 60 let, Marija KRIŽNIK iz Vranskega, 76 let, Franc REBERŠAK iz Petrovč, 83 let, Zvonko MASTNAK iz Braslovč, 66 let, Mateja RU- ŽIČ iz Ložnice pri Žalcu, 52 let, Ana HRASTNIK SKURN- ŠEK iz Tabora, 93 let. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 8, 22. februar 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 22. 2. 10.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje Oddelkov godal, pihal, trobil in tolkal, petja ter komornih skupin 18.00 Dom Svobode Zidani Most Prireditev ob kulturnem prazniku ob 800-letnici omembe kraja Zidani Most s predstavitvijo monografije 18.00 Galerija Velenje V ogledalu Odprtje razstave Stojana Špegla 18.00 Glasbena šola Velenje Letni koncert trobilnega oddelka Glasbene šole Velenje PETEK, 23. 2. 10.00 Dom kulture Velenje Buba Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Maribor 11.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje Oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin 19.00 Kulturni dom Štore Strast, dojenček in rompompom Avtorska stand-up komedija Vida Valiča 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Koncert ob 65. obletnici delovanja MoPZ Franc Klančnik z gosti – skupino Erosi 19.30 Kulturni center Laško Rudi Bučar Koncert 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Fejmiči: Sama sta najboljša Komedija Gašperja Berganta in Žana Papiča 20.00 Celjski mladinski center Smirbe Predstavitev albuma Spontano (Smirbe) + Triiiple z gosti SOBOTA, 24. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 19.00 Cmereška gorca, Pristava pri Mestinju Sofijin koncertni abonma: Petar Dimov, klavir Odhod iz Žalca ob 17.30 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Vse zastonj! Vse Zastonj! Gledališko-glasbeni abonma Gustav, proletarska komedija 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Skupina Tabu Koncert NEDELJA, 25. 2. 17.00 Dom kulture Velenje Kje je Shakespeare? Komedija v izvedbi Koroškega deželnega teatra PONEDELJEK, 26. 2. 10.00 Glasbena šola Velenje Kreativna jazz klinika 2024 Glasbena delavnica (Glasbena šola Velenje) in koncerti džezovskih glasbenikov (različne lokacije v Velenju) TOREK, 27. 2. 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Velenje Teden odprtih vrat za otroke in mladino v času zimskih počitnic Brezplačen ogled razstav na Velenjskem gradu, v Hiši mineralov in Muzeju usnjarstva na Slovenskem SREDA, 28. 2. 19.30 Glasbena šola Velenje James Francies (klavir) z gosti Koncert v okviru Kreativne jazz klinike 2024 32. festival dnevi Komedije PETEK, 23. 2. 19.30 Gledališče Celje Nik Škrlec: Zdrava pamet Kud Dveh in Rumena zavesa, d.o.o., festivalski tekmovalni program SOBOTA, 24. 2. 17.00 Mladinski center Celje Stati sam Odprti mikrofon delavnice stand-up komedije, festivalski spremljevalni program 19.30 Gledališče Celje Werner Schwab: Predsednice Prešernovo gledališče Kranj, festivalski tekmovalni program NEDELJA, 25. 2. 17.00 Gledališče Celje, Mali oder Gledališki klovn Produkcija intenzivne klovnske delavnice, festivalski spremljevalni program 19.30 Gledališče Celje Tadej Toš: Abrahmm Zaključek festivala in podelitev nagrad PONEDELJEK, 26. 2. 17.00 Gledališče Celje, Mali oder Za mizo Pomenek o komedijah in njihovem festivalu; vstop prost Druge prireditve ČETRTEK, 22. 2. 9.00 Učilnica občine Šentjur Sredozemska otoka Korzika in Sardinija Potopisno predavanje Brede Jančič 10.00 Hiša generacij Laško Urica pisanja z roko na temo »Kako je ime ljubezni« 16.00 do 17.00 Hiša sadeži družbe Žalec Gledališka delavnica za otroke in družino Z vami bo animatorka Medeja Mahnič 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.30 Osrednja knjižnica Celje Sodobna umetnost in subjekt Predavanje Tatjane Rozman 18.00 Kulturni dom Rogatec Jaz, vrtnar Predavanje o soncu, vodi, semenih, zemlji in ljubezni 19.00 Avla doma II. Slovenskega tabora Žalec Slutnja večnosti Pogovorni večer o temah povezanih z življenjem in smrtjo. Gost bo pater Karel Gržan; vstop prost 20.00 Celjski mladinski center JaMCC Večer novonastale glasbe PETEK, 23. 2. 17.00 do 19.00 Kulturni dom Gorenje Bolšji sejem in izmenjevalnica igrač SOBOTA, 24. 2. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 20.00 do 22.00 Drsališče Velenje Disko drsanje PONEDELJEK, 26. 2. 8.00 do 12.00 Mladinski center Žalec Počitiške delavnice od ponedeljka do četrtka 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Zimski počitniški tabor od ponedeljka do četrtka 9.00 Knjižnica Šentjur Lego delavnica: Robotika za otroke 9.00 do 17.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok MC počitnice; tudi v torek in sredo ob istem času 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Ustvarjalna zima s Hišo generacij Laško Brezplačne delavnice; tudi v torek in sredo ob istem času 10.00 do 12.00 Muzej na prostem Rogatec Vesele zimske počitnice Ustvarjalne delavnice za počitnikarje: zeliščarska delavnica, izdelava balzama za ustnice, pomoč kovaču pri izdelavi žebljev 10.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje Zimski počitniški živ- žav: Ptice pozimi Izdelali boste hranilnice za ptice in jih obesili po parku. 10.00 do 13.00 Planet generacij Velenje Zimske urice: Počitniške aktivnosti Vsak dan od ponedeljka do petka ustvarjalno in zabavno druženje za osnovošolce 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Zimsko doživetje Pester nabor znanstveno zabavnih programov v času zimskih počitnic; več na spletni strani Tehnoparka 15.00 do 18.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Delavnica legorobotike za otroke 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice z društvom Sožitje 17.00 Mladinski kulturni klub eMCe plac Velenje Dijaške počitnice Izdelovanje izdelkov iz gline TOREK, 27. 2. 9.00 Start izpred KZ Tabor Pohod 50+ Po obronkih Občine Tabor 10.00 do 12.00 Laška hiša Čokoladna delavnica z medenim butikom in čokoladnico Škorja 10.00 do 12.00 Dom kulture Velenje Igrajmo se senčno gledališče! Počitnice za male umetnike 10.00 do 12.00 Rokodelski center, Dvorec Strmol Rogatec Vesele zimske počitnice Ustvarjalne delavnice za počitnikarje: lončarska delavnica, oblikovanje skledice na vretenu, šivanje srčkov s sivko 10.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje Zimski počitniški živ-žav Dan polarnega medveda; izdelali boste svojo medvedjo druščino in prisluhnili medvedji pravljici 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Zaključek bralne značke za odrasle Literarni večer s Ksenjo Benedetti 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: KD Petrovče se predstavi SREDA, 28. 2. 8.00 do 16.00 Dvorec Strmol Rogatec in Konjeniški klub Doživljajske zimske počitnice Delavnica slikanja na steklo, iskanje zaklada, lončarska delavnca, ogled konjušnice in krog ježe po maneži 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje Zimske robopočitnice Tudi v četrtek in petek ob istem času 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku Vodeni ogled po razstavi, počitniško druženje za otroke 10.00 Dom kulture Velenje Dobrodošli v cirkusu! Počitnice za male umetnike; cirkuška delavnica za otroke 10.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje Zimski počitniški živ-žav Pisana, topla in mehka volna 10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Počitniški dan v knjižnici: ustvarjamo z Majdo Primerno za otroke od 5. do 12. leta starosti 16.00 do 18.00 Laška hiša Otroška delavnica akvarela s Klaudijo unikatno 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedom Tapkom Namenjeno otrokom, starejšim od treh let; vodila bo Janja Rednjak 17.00 Mladinski kulturni klub eMCe plac Velenje Dijaške počitnice Spoznavanje kulinaričnih dobrot različnih kultur 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po naravni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Uvodno informativno predavanje; vstop prost 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Rojen voznik Predstavitev knjige avtorja Emila Šterbenka Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Herma- nu Lisjaku; do 31¸. 8.; spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: večmedijska razstava japon- ske umetnice Keiko Miyazaki V hudičevi luknji; do 28. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnega Ploščad pred Osrednjo knjižni- co Celje: Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje – 30 let, avtorja Srečka Mačka; do 28. 2. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Morje, avtorja Aleša Sedmaka; do 29. 3. Antika knjigana in antikvariat Celje: razstava Bori Zupančič: neznani France Prešeren; do 29. 2. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Skupinska fotografska razstava celjskih fotoklubov ob prazniku kulture; do 10. 4. Na nabrežju Savinje v Celju: gostujoča panojska razstava Tehniškega muzeja Slovenije, Slovenski mostovi doma in v tu- jini; do 29. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: kiparska razstava Leopolda Methansa »Halštat« ali železna doba; do 7. 4. Knjižnica Šentjur: fotografska razstava natečaja »Biodiverzite- ta – umetnost življenja 2022; do 29. 2. Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec: razstava Na krilih domišljije in pisanih barv z ga- silci v lepšo prihodnost; do 3. 3. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: raz- stava ilustracij Nike Strašek; do 3. 3. Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do maja 2024 Muzej na Velenjskem gradu: Občasna razstava o Ivanu Atel- šku, gospodarstveniku in očetu Gorenja, do avgusta 2024 Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, medmuzej- ska razstava; do oktobra Podhod Pošta: 65 let pod mavri- co znanja, priložnostna razstava ob 65. obletnici Šolskega centra Velenje; do 28. 2. Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 29. 2. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razsta- va najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 29. 2. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 29. 2. Razstavišče Gaudeamus Ve- lenje: Osvinčeno-razsvinčeno, fotografska razstava študentov s terenskih vaj v Zgornji Mežiški dolini; do 29. 2. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Alfa: portreti slo- venskih igralcev, fotografska razstava Jerneja Jelena; do 16. 3.; Sončna stena: Velenje skozi foto- grafski objektiv Miroslava Brešar- ja; do 29. 2.; Mladinska soba: 50. mala Napotnikova kiparska kolo- nija; do 29. 2.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Karmen Ledinek; do 29. 2.; Otroški oddelek: Let, leti že 70 let, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 29. 2. Pravljice in pesmice o pustu in valentinovem, do nadaljnjega; Oddelek za odrasle: Poezija; do 29. 2.. Domoznansko razstavi- šče: razstava o Francetu Prešer- nu; do 29. 2. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 29. 2.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 29. 2.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 29. 2.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 29. 2.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 29. 2.; Avla Mestne občine Velenje: Umetniška razstava ljubiteljske ustvarjalke Karin Konečnik; do 29. 2. Galerija eMCe plac Velenje: Prebujanje, razstava likovnih del Nine Purg; do 6. 3. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Na poti v abstrakcijo, razsta- va del članov DŠL v počastitev kulturnega praznika, do 29. 2. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 8, 22. februar 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Umrla je naša upokojena sodelavka KATARINA MATEK zdravstvena tehnica, zaposlena v centralnem operacijskem bloku Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V SPOMIN Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te ni več … Minila bodo tri leta, kar nas je zapustil naš dragi LEOPOLD MLAKAR (13. 11. 1942–21. 2. 2021) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji 81 Pride takšen trenutek … Boleč, ko si osamljen. Ko se zlomiš in močno pogrešaš. Ko veš, da je le spomin vse, kar imaš … V SPOMIN Minilo je osem let, kar nas je zapustil dragi ate, tast, stari ate in pradedek ALOJZ ROZMAN iz Kostrivnice (28. 8. 1940–17. 2. 2016) Hvala vsem, ki se ga lepo spominjate in obiskujete njegov grob. Njegovi najdražji 85 Poslovila se je naša sodelavka MATEJA RUŽIČ medicinska sestra v Domu ob Savinji Celje Z nami je bila 28 let in bila zelo srčna do stanovalcev in sodelavcev. Sodelavci in stanovalci z direktorico Doma ob Savinji Celje, Bojano Mazil Šolinc n Poroke: Šentjur Poročila sta se: Sara VID- MAR in Žan TRŽAN, oba iz Loke pri Planini. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki boli. V SPOMIN Mineva osem let žalosti, kar nas je zapustila naša draga DIANA KVEDER WAHIBI Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njeni 89 MOTORNA VOZILA PRODAM GOLF plus, letnik 2009, 105 KM, temno sive barve, prevoženih 220.000 km, tehnični do 15. 2. 2025, prodam za 3.400 EUR. Telefon 041 846-273. 91 POSEST PRODAM PARCELO, asfaltirana občinska cesta, prodam. Telefon 070 169-797. 86 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p KRAVO simentalko, staro sedem let, brejo štiri mesece, prodam. Telefon 031 790-721. 82 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Smrti Celje Umrli so: Vojko BRŠEK iz Pariželj, 61 let, Dragomir ŽLENDER iz Galicije, 75 let, KRAVO pasme ls, staro tri leta, pašno, vajeno priveza, mirno, prodam zaradi opustitve dejavnosti. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 608-449, Ivan. 83 BIKCA in teličko (oba simentalca), stara 10 in 14 dni, prodam. Telefon 041 720-870. 94 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO, težko od 100 do 150 kg, in teličko, težko od 200 do 300 kg, mesni tip, ku- pim. Telefon 070 556-695. 90 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SUHO koruzo, tritikalo in krompir (jedilni, krmni in semenski) prodam. Možna do- stava. Telefon 041 741-334. p BALE, okrogle, silažne in suhe, prodam. Šen- tjur, telefon 031 826-288. 95 OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 65 »MIKSER« (za peso) in kotel za žganjekuho prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 958-884. 93 RAZNO ČIŠČENJE zaraščenih površin, podiranje dreves. Telefon 070 711-680; Zvonka Korošec, s. p., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p IŠČEM izvajalca za sanacijo terase. Telefon 041 289-228. 92 Doroteja KRUŠIČ iz Celja, 95 let, Mihael SUHOVRŠNIK iz Dobja, 83 let, Janez RAZBOR- ŠEK iz Laškega, 69 let, Marija TOPLIŠEK iz Loke pri Žusmu, 97 let, Anton LOKOŠEK iz Laškega, 93 let, Marija Maj- da TKALČIČ iz Celja, 86 let, Frančišek ČASL iz Rečice ob Savinji, 85 let, Tatjana LEŠNI- ČAR iz Celja, 94 let, Andrej SKOK iz Žalca, 88 let, Emili- ja WAGNER iz Celja, 90 let, Alojz TURNŠEK iz Šmartna v Rožni dolini, 73 let, Peter LIPOVŠEK iz Celja, 82 let, Ivana SAJOVIC s Teharja, 91 let, Ljudmila KOMPOLŠEK s Teharja, 91 let, Jožefa ZO- RIČ iz Dramelj, 82 let, Marija POČAJ iz Šempetra v Savinj- ski dolini, 92 let, Stanislav PUŠNIK iz Šmartna v Rožni dolini, 92 let, Marija VREČ- KO iz Jurkloštra, 88 let, Anton LOKOŠEK iz Laškega, 90 let, Marija BLATNIK iz Celja, 89 let, Zvonko MRZLEČKI iz Ce- lja, 69 let. Laško Umrli so: Jožefa MOŽIČ iz Marijine vasi pri Jurkloštru, 95 let, Martina RUPNIK iz Za- loga pod Uršulo, 81 let, Ema CERAJ iz Prekorja, 82 let. Šentjur Umrl je: Štefan PLANKO iz Škarnice, 85 let. Žalec Umrli so: Radovan ŠLO- GAR iz Petrovč, 60 let, Marija KRIŽNIK iz Vranskega, 76 let, Franc REBERŠAK iz Petrovč, 83 let, Zvonko MASTNAK iz Braslovč, 66 let, Mateja RU- ŽIČ iz Ložnice pri Žalcu, 52 let, Ana HRASTNIK SKURN- ŠEK iz Tabora, 93 let. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 8, 22. februar 2024 POJDI Z MENOJ WATERMAN SUPETRUS RESORT Termini odhodov in cene: 8.6.-15.6.2024 609 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • 7 x ALL INCLUSIVE v WATERMAN SUPETRUS resortu 4* v sobi 1/2 TWC B/T T SAT TV S KL • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in radia CELJE) • zabavno-glasbeni program vsak večer • izlet z ladjo in ribji piknik • majico (spomin na skupine počitnice z radiem Celje in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE z RADIEM CELJE in RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 84 EUR na osebo. Za TT 1.40 EUR po osebi na dan. Za enoposteljno sobo ( za dbl single use) 199 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. WATERMAN SUPETRUS RESORT WATERMAN SUPETRUS RESORT LOKACIJA: Supetar na otoku Brač, 500 m iz centra mesta, 700 metrov do trajektne luke PLAŽA: 50 m, prodnata, možnost najema senčnikov, ležalnikov in brisač do zasedbe mest (proti doplačilu) BAZEN: nov notranjo-zunanji bazen Lennox (pred sezono in po njej zaprt in ogrevan, v sezoni odprt bazen, vstop z doplačilom) Dva zunanja bazena s sladko vodo: prvi v velikosti 190 m2, drugi v velikosti 420 m2 Notranji bazen s sladko vodo v velikosti 25 m2 Ležalniki in senčniki brezplačno do zasedbe mest STORITEV: ALL INCLUSIVE vključuje samopostrežni zajtrk, samopostrežno kosilo in samopostrežno večerjo s solatnim bifejem, show cooking, popoldan kava, čaj in pecivo, pijača pri obrokih in v all inclusive barih v naselju med 10.00 in 23.00 uro (točene domače alkoholne in brezalkoholne pijače), sladoled v all inclusive od 12. do 18.ure, 6 dni v tednu. KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi, brezplačno PARKIRIŠČE: da, proti doplačilu na licu mesta cca 6 EUR na dan OSTALO: hotelsko naselje sestavlja več zgradb, centralna recepcija, glavna restavracija s show cookingom, v poletnem času a la carte restavracija na plaži (proti doplačilu), bar ob bazenu, aperitiv bar, wellness center, spa center, fitnes, savna, masaža, manikura, pedikura, frizerski salon, 5 tenis igrišč, igrišče za padel, animacijski prostor s 400 sedeži za poletno večerno animacijo, možnost različnih vodnih športov (surfanje, jet ski, vožnja na banani, najem pedolinov in skuterjev), lokostrelstvo, odbojka na mivki, mini golf, menjalnica, rent a car, rent a bike OPOMBE: čiščenje sob vsak dan, razen ob nedeljah Izposoja brisač za bazen in na plažo proti doplačilu (15 EUR na teden, depozit 20 EUR) Sef v sobi proti doplačilu Gostje, ki rezervirajo economy promo sobo ali apartmaje Villa Diana, se prehranjujejo v restavraciji Antonios Gostje, ki rezervirajo katero izmed preostalih sob, se prehranjujejo v restavraciji Mama Rosie WATERMAN SUPETRUS resort 4* Z RADIEM CELJE NA OTOK BRAČ že za 609 eur 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + RIBJI PIKNIK ALL INCLUSIVE (podrobnosti najdete v opisu hotela) DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ 84 € Glej doplačila. ! PLESNA GLASBA VSAK VEČER ! RIBJI PIKNIK HN JE NA OBALI PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE - CITY CENTER 03 428 83 40 Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 8, 22. februar 2024 Št. 8 / Leto 79 / Celje, 22. februar 2024 Str. 28 Str. 25 Plezanje brez ovir Reševanje orientalskega bisera Str. 26–27 Muzikal gimnazijcev »Snemanje skladbe za od- dajo je bilo zame nepozab- na izkušnja. Spoznala sem veliko novih ljudi, odličnih glasbenikov in glasbenih producentov. Skladba Prvič je nastala v studiu 13, ki mladim glasbenikom omogoča kar najboljše pogoje za prve stu- dijske izkušnje. Izvedela sem veliko novega in dobila dober uvid v glasbeno produkcijo,« je dejala Zara Kregar. Dijakinjo drugega letnika splošne smeri Gimnazije Ce- lje – Center je k sodelovanju pri projektu povabila njego- va soavtorica in tudi avtorica besedila Neža Prah Seničar, novinarka in urednica, ki de- luje pod okriljem otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Posnetek refrena je nato poslušal še Marko Gre- gorič, ki je ustvaril glasbo. Pri snemanju uvodne glas- bene »špice« sta sodelovala še Martin Gubina in Beno Zupančič, člana glasbene skupine Limomci. »Plešem prvič, prvič jočem, prvič delam vse, kar ho- čem …« Tako se glasi del skladbe Prvič, naslovne skladbe istoimenskega projekta, ki vključuje TV-dokumentarno serijo, radijski podkast in članke na portalu za mlade Skit. Pri snemanju naslovne skladbe za projekt, ki predstavlja deset tem o spolnosti, puberteti, odraščanju in intimnosti, je sodelovala tudi Celjanka Zara Kregar. Slednja je z glasbo povezana že od otroštva. Trenutno se posveča ustvarjanju svoje prve avtorske pesmi, ki jo je zasnovala na klavirski osnovi in bi jo rada še letos predstavila javnosti. TINA STRMČNIK Snemanje skladbe je bila nepozabna izkušnja Celjanka Zara Kregar prispevala vokal za skladbo projekta o spolni vzgoji »Menim, da projekt Prvič zajema teme, ki so med mladimi pogosto spregledane, in tabu teme. Prav je, da te informacije pridobimo od zanesljivih virov. Kljub temu, da je množica informacij o tovrstnih temah mladim na dosegu roke, potrebujemo nekoga, ki nam bo te teme predstavil na ustrezen način,« meni dijakinja 2. letnika GCC. »Z glasbeno skupino Mi2 še nisem sodelovala. Upam pa, da bom lahko kdaj v prihodnosti zapela kakšen duet z očetom,« pravi Zara Kregar. V projektu Prvič mladi govorijo o tem, kako so doživeli prvo menstruacijo, mokre sanje, prvi spolni odnos, raz- očaranje v ljubezni, jezo in druga močna čustva … V TV- -seriji o vsem tem govorijo tudi znane osebe. V radijskem podkastu lahko poslušalci prisluhnejo daljšim sklopom pogovorov mladih. Zara Kregar, dijakinja 2. letnika Gimnazije Celje – Center, se uči klasičnega in džezovskega petja, dejavna je tudi v različnih glasbenih zasedbah. Zara v družbi Martina Gubine in Bena Zupančiča, s katerima je sodelovala pri snemanju skladbe Prvič. Po snemanju glasbe je čez nekaj tednov sledilo še sne- manje videospota na strehi RTV Slovenija. Zara je dejala, da v prvih poskusih snema- nja še ni bila čisto sproščena, saj plesa pred kamero ni bila vajena. »Zahvaljujoč Neži, Martinu in Benu je ta strah hitro izginil,« je povedala. Omrežena s petjem in z glasbo Z glasbo se ukvarja od svo- jega tretjega leta, ko je začela obiskovati Glasbeno šolo Ce- lje. Uspešno je dokončala se- dem razredov klavirja, potem se je začela učiti klasično pe- tje pri profesorju Davorju Mi- kuliću in džezovsko petje pri mentorici Nuši Ofentavšek. Na GCC je članica pevskega zbora in zasedbe The šlagers. Je vokalistka velenjske skupi- ne Asix, ki igra tako avtorske skladbe kot uspešnice znanih glasbenih skupin. Spremlje- valne vokale poje pri pevki Špeli Jezovšek oz. Stelli. Zara je dejala, da se je njena glasbena pot bistveno spreme- nila, odkar obiskuje GCC, saj jo mentorji podpirajo pri vseh nastopih in koncertih. »Naučila sem si organizirati čas, pred- vsem pa usklajevati gimnazijo z nastopi, vajami ter glasbeno šolo. V primerjavi s prejšnjimi leti imam precej več obveznosti in včasih je njihovo usklajeva- nje zelo zahtevno,« je razložila dijakinja, ki je nedavno sode- lovala tudi pri nastajanju nove skladbe infoRAP. Namen sle- dne je promocija gimnazije in njenih glasbenih zasedb. Foto: Adrian Pregelj/RTV Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 8, 22. februar 2024 POJDI Z MENOJ WATERMAN SUPETRUS RESORT Termini odhodov in cene: 8.6.-15.6.2024 609 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • 7 x ALL INCLUSIVE v WATERMAN SUPETRUS resortu 4* v sobi 1/2 TWC B/T T SAT TV S KL • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in radia CELJE) • zabavno-glasbeni program vsak večer • izlet z ladjo in ribji piknik • majico (spomin na skupine počitnice z radiem Celje in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE z RADIEM CELJE in RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 84 EUR na osebo. Za TT 1.40 EUR po osebi na dan. Za enoposteljno sobo ( za dbl single use) 199 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. WATERMAN SUPETRUS RESORT WATERMAN SUPETRUS RESORT LOKACIJA: Supetar na otoku Brač, 500 m iz centra mesta, 700 metrov do trajektne luke PLAŽA: 50 m, prodnata, možnost najema senčnikov, ležalnikov in brisač do zasedbe mest (proti doplačilu) BAZEN: nov notranjo-zunanji bazen Lennox (pred sezono in po njej zaprt in ogrevan, v sezoni odprt bazen, vstop z doplačilom) Dva zunanja bazena s sladko vodo: prvi v velikosti 190 m2, drugi v velikosti 420 m2 Notranji bazen s sladko vodo v velikosti 25 m2 Ležalniki in senčniki brezplačno do zasedbe mest STORITEV: ALL INCLUSIVE vključuje samopostrežni zajtrk, samopostrežno kosilo in samopostrežno večerjo s solatnim bifejem, show cooking, popoldan kava, čaj in pecivo, pijača pri obrokih in v all inclusive barih v naselju med 10.00 in 23.00 uro (točene domače alkoholne in brezalkoholne pijače), sladoled v all inclusive od 12. do 18.ure, 6 dni v tednu. KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi, brezplačno PARKIRIŠČE: da, proti doplačilu na licu mesta cca 6 EUR na dan OSTALO: hotelsko naselje sestavlja več zgradb, centralna recepcija, glavna restavracija s show cookingom, v poletnem času a la carte restavracija na plaži (proti doplačilu), bar ob bazenu, aperitiv bar, wellness center, spa center, fitnes, savna, masaža, manikura, pedikura, frizerski salon, 5 tenis igrišč, igrišče za padel, animacijski prostor s 400 sedeži za poletno večerno animacijo, možnost različnih vodnih športov (surfanje, jet ski, vožnja na banani, najem pedolinov in skuterjev), lokostrelstvo, odbojka na mivki, mini golf, menjalnica, rent a car, rent a bike OPOMBE: čiščenje sob vsak dan, razen ob nedeljah Izposoja brisač za bazen in na plažo proti doplačilu (15 EUR na teden, depozit 20 EUR) Sef v sobi proti doplačilu Gostje, ki rezervirajo economy promo sobo ali apartmaje Villa Diana, se prehranjujejo v restavraciji Antonios Gostje, ki rezervirajo katero izmed preostalih sob, se prehranjujejo v restavraciji Mama Rosie WATERMAN SUPETRUS resort 4* Z RADIEM CELJE NA OTOK BRAČ že za 609 eur 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + RIBJI PIKNIK ALL INCLUSIVE (podrobnosti najdete v opisu hotela) DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ 84 € Glej doplačila. ! PLESNA GLASBA VSAK VEČER ! RIBJI PIKNIK HN JE NA OBALI PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE - CITY CENTER 03 428 83 40 Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 8, 22. februar 2024 Št. 8 / Leto 79 / Celje, 22. februar 2024 Str. 28 Str. 25 Plezanje brez ovir Reševanje orientalskega bisera Str. 26–27 Muzikal gimnazijcev »Snemanje skladbe za od- dajo je bilo zame nepozab- na izkušnja. Spoznala sem veliko novih ljudi, odličnih glasbenikov in glasbenih producentov. Skladba Prvič je nastala v studiu 13, ki mladim glasbenikom omogoča kar najboljše pogoje za prve stu- dijske izkušnje. Izvedela sem veliko novega in dobila dober uvid v glasbeno produkcijo,« je dejala Zara Kregar. Dijakinjo drugega letnika splošne smeri Gimnazije Ce- lje – Center je k sodelovanju pri projektu povabila njego- va soavtorica in tudi avtorica besedila Neža Prah Seničar, novinarka in urednica, ki de- luje pod okriljem otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Posnetek refrena je nato poslušal še Marko Gre- gorič, ki je ustvaril glasbo. Pri snemanju uvodne glas- bene »špice« sta sodelovala še Martin Gubina in Beno Zupančič, člana glasbene skupine Limomci. »Plešem prvič, prvič jočem, prvič delam vse, kar ho- čem …« Tako se glasi del skladbe Prvič, naslovne skladbe istoimenskega projekta, ki vključuje TV-dokumentarno serijo, radijski podkast in članke na portalu za mlade Skit. Pri snemanju naslovne skladbe za projekt, ki predstavlja deset tem o spolnosti, puberteti, odraščanju in intimnosti, je sodelovala tudi Celjanka Zara Kregar. Slednja je z glasbo povezana že od otroštva. Trenutno se posveča ustvarjanju svoje prve avtorske pesmi, ki jo je zasnovala na klavirski osnovi in bi jo rada še letos predstavila javnosti. TINA STRMČNIK Snemanje skladbe je bila nepozabna izkušnja Celjanka Zara Kregar prispevala vokal za skladbo projekta o spolni vzgoji »Menim, da projekt Prvič zajema teme, ki so med mladimi pogosto spregledane, in tabu teme. Prav je, da te informacije pridobimo od zanesljivih virov. Kljub temu, da je množica informacij o tovrstnih temah mladim na dosegu roke, potrebujemo nekoga, ki nam bo te teme predstavil na ustrezen način,« meni dijakinja 2. letnika GCC. »Z glasbeno skupino Mi2 še nisem sodelovala. Upam pa, da bom lahko kdaj v prihodnosti zapela kakšen duet z očetom,« pravi Zara Kregar. V projektu Prvič mladi govorijo o tem, kako so doživeli prvo menstruacijo, mokre sanje, prvi spolni odnos, raz- očaranje v ljubezni, jezo in druga močna čustva … V TV- -seriji o vsem tem govorijo tudi znane osebe. V radijskem podkastu lahko poslušalci prisluhnejo daljšim sklopom pogovorov mladih. Zara Kregar, dijakinja 2. letnika Gimnazije Celje – Center, se uči klasičnega in džezovskega petja, dejavna je tudi v različnih glasbenih zasedbah. Zara v družbi Martina Gubine in Bena Zupančiča, s katerima je sodelovala pri snemanju skladbe Prvič. Po snemanju glasbe je čez nekaj tednov sledilo še sne- manje videospota na strehi RTV Slovenija. Zara je dejala, da v prvih poskusih snema- nja še ni bila čisto sproščena, saj plesa pred kamero ni bila vajena. »Zahvaljujoč Neži, Martinu in Benu je ta strah hitro izginil,« je povedala. Omrežena s petjem in z glasbo Z glasbo se ukvarja od svo- jega tretjega leta, ko je začela obiskovati Glasbeno šolo Ce- lje. Uspešno je dokončala se- dem razredov klavirja, potem se je začela učiti klasično pe- tje pri profesorju Davorju Mi- kuliću in džezovsko petje pri mentorici Nuši Ofentavšek. Na GCC je članica pevskega zbora in zasedbe The šlagers. Je vokalistka velenjske skupi- ne Asix, ki igra tako avtorske skladbe kot uspešnice znanih glasbenih skupin. Spremlje- valne vokale poje pri pevki Špeli Jezovšek oz. Stelli. Zara je dejala, da se je njena glasbena pot bistveno spreme- nila, odkar obiskuje GCC, saj jo mentorji podpirajo pri vseh nastopih in koncertih. »Naučila sem si organizirati čas, pred- vsem pa usklajevati gimnazijo z nastopi, vajami ter glasbeno šolo. V primerjavi s prejšnjimi leti imam precej več obveznosti in včasih je njihovo usklajeva- nje zelo zahtevno,« je razložila dijakinja, ki je nedavno sode- lovala tudi pri nastajanju nove skladbe infoRAP. Namen sle- dne je promocija gimnazije in njenih glasbenih zasedb. Foto: Adrian Pregelj/RTV Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 8, 22. februar 2024 INTERVJU Po koncu študija likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru je opravila magistrski študij novomedijske umetnosti na oddelku Interface Culture univerze v av- strijskem Linzu. Znanje je izpopolnjevala na inštitutu IAMAS na Japonskem, kasneje je doktorirala v programu Empowerment In- formatics na Univerzi v Tsukubi, prav tako na Japonskem. Bila je tudi gostujoča razi- skovalka v kjotskem laboratoriju profesorja Hiroshija Ishigure, enega najbolj prepoznav- nih robotikov. Doktorica humanistične informatike je za vedno več Celjanov, predvsem tistih najmlaj- ših, prvi stik z robotiko, umetno inteligenco, androidno znanostjo in znanostjo nasploh. Za začetek razjasniva nekatere pojme, ki so v javnosti mogoče nekoliko manj znani. Kaj pomenita humanistična informatika in androidna znanost? Humanistična informatika je interdiscipli- narni študij na Japonskem, kjer sem dokto- rirala. Vanj smo bili vključeni različni ljudje. Umetniki, inženirji, humanisti, naravoslovci in podobno. Raziskovali smo, kako ljudje uporabljamo tehnologijo, saj si brez nje ne predstavljamo več življenja. Tehnologija vpliva in oblikuje našo družbo ter naša ži- vljenja. Ravno zato so na Japonskem naredili to študijsko smer. Predvsem z namenom, da ne bi bili v razvoj tehnologij vključeni le inženirji, ampak tudi humanisti. Je kot renesansa, saj gre za povezovanje različnih vej znanosti. Na svojih predavanjih večkrat vprašam poslušalce, ali sta umetnost in ro- botika povezani. Veliko jih reče, da nista, in jih kar presenetim, ko jim povem, da brez umetnikov ne bi bilo robotike. Tudi beseda robot je nastala v glavi umetnika, natančneje v glavi češkega pisatelja Karla Čapka. V za- četku dvajsetih let prejšnjega stoletja je na oder postavil igro Rossumovi univerzalni ro- boti, v kateri so prvič uporabili besedo robot. Androidna znanost je veja robotike. Sle- dnja je zelo širok pojem, saj so roboti indu- Združevanje znanosti in umetnosti Smo pripravljeni na robote? So oni pripravljeni na nas? Dr. Mašo Jazbec Celjani verjetno najbolje poznajo iz Tehnoparka Celje, s katerim sode- luje kot strokovna sodelavka na področju znanosti. Sicer pa je Trboveljčanka umetnica, akademska raziskovalka, kuratorka in producentka, ki deluje na različnih področjih, kjer se stikata znanost in umetnost. Pri svojem delu in ustvarjanju se posveča predvsem vplivu robotike ter drugih sodobnih tehnologij na življenje ljudi in drugih živih organizmov. JANŽE FRIC »Slabih tehnologij ni, smo le slabi uporabniki.« »Če bi Michelangelo živel danes, bi verjetno delal takšne robote, kot jih dela Ishigura, saj je s svojimi deli želel ustvariti čim boljšo kopijo človeka.« »Roboti veliko povedo o naši etiki, o tem, kakšna družba smo, kakšne vrednote imamo.« strijski, so tudi sesalci, ki jih imamo doma, roboti so blagajne v trgovinah, bankomati. Androidna znanost je posebna veja robotike, pri kateri gre za bolj humanistični pristop k študiju robotike. Vanjo so vključene kogni- tivna znanost, etika, fi lozofi ja … Androidi so robotske kopije ljudi, imajo silikonsko kožo in so videti kot pravi ljudje. Umetnost in znanost sta torej povezani veliko dlje in bolj, kot si ljudje predsta- vljamo. Tako je, dober primer tega so drsna vrata, ki so jih prvič prikazali v televizijski seriji Zvezdne steze. Filma, ki sta mi spremenila življenje, sta Iztrebljevalec in Osmi potnik. Ko sem ju gledala, mi ni bilo čisto jasno, zakaj so roboti videti kot ljudje. Ta dilema se mi je zasidrala v možgane, kjer je ostala. Tudi pojem navidezne resničnosti je plod umetnikovega dela, v devetdesetih letih ga je prvi uporabil Jaron Lanier. Androidni roboti so vedno bolj podobni ljudem. Koliko jim še manjka, da bodo kot mi? Na Japonskem poznajo tako imenovano arhiviranje ljudi. Ko nekdo umre, naredijo robota, ki je videti natanko tako kot pokojna oseba. Ko posnetke teh robotov predstavim na svojih razstavah, ljudje komaj verjamejo, da takšni roboti res obstajajo. Japonci ne ko- pirajo le tistih, ki so umrli, ampak tudi žive ljudi. Tamkajšnji minister za digitalizacijo na primer ima androida, kopijo sebe, ki ga lahko upravlja na daljavo, saj robot kopira njegovo obrazno mimiko in posreduje govor. Je kot neke vrste fi zični Zoom. Včasih je res težko ugotoviti, ali je nekdo človek ali robot. Ne- kateri so celo opravili Turingov test. (Robot opravi Turingov test, če uspe človeka prepri- čati, da je tudi sam človek, op. a.) Profesor Ishiguro je z robotom, ki je njegova kopija, to poskusil v Linzu na festivalu Ars Electro- nica. Tam je v kavarno nastavil robota, ki je kopija njega, in kasneje obiskovalce vprašal, ali je za mizo sedel robot ali človek. Veliko ljudi je odgovorilo, da je bil človek, pred- vsem tisti, ki ga niso poznali. To je bilo že leta 2009, prvega je profesor Ishiguro naredil še pet let prej. V zadnjem času so zelo ve- lik napredek na področju androidov dosegli predvsem Kitajci. Sama imam sicer raje, da robot ni preveč podoben človeku, da se vidi motorje, mehanizme in drugo. Tudi nimam rada, da me kdo hoče prelisičiti in mi robota predstaviti kot človeka, saj robot nikoli ne bo človek. Robota vidim bolj kot novo vrsto, ki smo jo ustvarili ljudje. Veliko stvari, s katerimi se ukvarjate, je v znanstvenem svetu že razmeroma sta- rih. Umetna inteligenca na primer ima že večdesetletno zgodovino. Kako se ljudje soočamo s tem? V zadnjem času postajajo tehnologije ve- dno bolj dostopne. Klepetalnik ChatGPT lah- ko uporabljajo tudi ljudje, ki nimajo čisto nič tehničnega znanja, saj je njegova uporaba tako zelo poenostavljena. Ker je uporaba tako preprosta, ljudje začenjajo vedno bolj uporabljati klepetalnik namesto Googlove- ga brskalnika. Tudi pri sebi sem opazila, da večkrat posežem po klepetalniku, ko iščem kakšne informacije. Do njega sem tudi vedno vljudna, napišem »mi lahko prosim poveš« in podobno. V celjskem Tehnoparku ste strokovna sodelavka na področju znanosti. Kaj za- jema to delo? Gostimo pogovore z znanstveniki in znan- stvenicami oziroma različnimi strokovnjaki, danes smo imeli na primer pogovor na temo žensk v znanosti. Poleg tega tudi demonstri- ram uporabo nevrotehnologije, predvsem tako imenovan BCI oziroma brain-computer interface, kar po slovensko pomeni vmesnik med našimi možgani in računalnikom oziro- ma strojem. Tako se lahko obiskovalci Teh- noparka s temi napravami seznanijo in jih preizkusijo. To služi kot nekakšen uvod v nevroznanost. S pomočjo tega vmesnika lah- ko obiskovalci Tehnoparka opazujejo svoje možganske ritme, preizkusijo se lahko tudi v pisanju samo z možganskimi signali. To obiskovalce res zelo navduši. Vse to dela- mo, da bi znanstveni in tehnološki preboji prišli do širše javnosti ter mogoče navdušili kakšnega mlajšega obiskovalca, da bi izbral študij nevroznanosti. Z ustvarjanjem s pomočjo vmesnika med možgani in računalnikom ste se ukvarjali že pred tem. Tako je, to so raziskovalni projekti oziro- ma poskusi, ki jih izvajamo v Trbovljah, in sicer v Katapult robotiki. Tam smo vmesnike med možgani in računalnikom povezali z industrijskimi roboti ter razvili aplikacijo, s katero lahko robota krmilimo samo z mož- ganskimi signali. Robot drži čopič, pred sabo ima različne barve, mi pa vidimo navidezno tipkovnico, na kateri so slikarske poteze. Z mislimi izberemo potezo, ki jo nato robot naslika. Če izberemo na primer rdeč krog, robotska roka namoči čopič v rdečo barvo in na platno nariše rdeč krog. Uporabniki nato izbirajo med različnimi oblikami in barva- mi ter naslikajo sliko. Ta način ustvarjanja obiskovalce navduši bolj, kot če slikajo le digitalne slike. Med ustvarjanjem dobijo ob- čutek, da je robot podaljšek njihovega telesa, kot bi ustvarjali z dodatno roko. Mislim, da te izkušnje naše obiskovalce zelo obogatijo. Kako se naši možgani odzivajo na te vmesnike? Jaron Lanier, ki sem ga že omenila, je na- redil raziskavo, pri kateri je ustvaril jastoga. Na avatar v navidezni resničnosti je dodal več udov, saj ga je zanimalo, ali bomo ljudje lahko premikali tudi te dodatne okončine. Izkazalo se je, da jih lahko. S tem je prikazal plastičnost naših možganov. V njih imamo zapisano celo svoje telo, vse okončine. Mo- žgani se nenehno spreminjajo in če bi ljudje »Filma Iztrebljevalec in Osmi potnik sta mi spremenila življenje.« Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 8, 22. februar 2024 INTERVJU »Če vas zanima, kako so bile družbe razvite v nekem obdobju, poglejte njihove robote.« »V znanosti vidim zelo veliko upanja.« dobili dodatno okončino, bi se tudi ta zapisa- la v naše možgane in bi jo lahko uporabljali. Podobno se zgodi, če kakšen ud izgubimo, a v drugo smer. Lanier je bil s svojim delom tudi moj nav- dih, ko smo na Japonskem v Ishigurovem laboratoriju delali poskuse zamenjave telesa s prenosom lastništva telesa na robota. Ponovno je prisoten tudi strah pred teh- nologijo. Vi imate do tehnologije drugačen pogled. Kakšnega? Moje vodilo je, da ni slabih tehnologij, smo le slabi uporabniki. Sama sem se osre- dotočila na robotiko, ker roboti niso nekje v prihodnosti. So že tu, so ena najhitreje ra- stočih tehnologij in ne bodo kar izginili. Od nas je odvisno, kako bomo to tehnologijo uporabljali. Pri izobraževanju zagovarjam pozitivno rabo, opolnomočenje in humani- zacijo robotskih tehnologij. Kot umetnica zgodbo obrnem okoli. Na zadnji večji razstavi v Kostanjevici na Krki Dr. Maša Jazbec združuje znanost in umetnost. Veliko se ukvarja tudi z etiko, moralo in s filozofijo ter njihovo povezavo z robotiko. V družbi robotka Tea sem na ogled postavila dvanajst robotskih teles, ki so prikazovala sintetične organiz- me. Na razstavi je bila tudi miza, na kateri je bila knjiga s fotografijami pravih robotov. Zraven so bile izjave robotov, nekatere iz znanstvene fantastike, druge sem napisala sama. S tem sem nekako dala robotom glas. Ljudje se vedno sprašujemo, ali smo pripra- vljeni na robote in kako jih bomo sprejeli, a nihče se ne vpraša, ali roboti sploh želijo živeti z nami. Zelo malo se tudi pogovarjamo o robotih za seks. Tej temi ne namenimo veliko po- zornosti, recimo tudi v Sloveniji, nekje na Primorskem, že imamo bordel z roboti. V njem imajo androidnega robota, lutko, ki ima nekaj mehanizma. Roboti veliko pove- do o naši etiki, o tem, kakšna družba smo, kakšne vrednote imamo. Zanimivo je, da moramo plačati zavarovanje, če v bordelu najamemo robota. A isto ne velja, če »naja- memo« človeka. Katera znanja nam bodo prišla najbolj prav v prihodnosti? Katera so tista, po ka- terih bo največje povpraševanje? Obrtniška, kot so vodoinštalaterji. Pred nekaj leti se je govorilo o tem, kateri po- klici bodo izginili. Danes so, zahvaljujoč umetni inteligenci, najbolj na udaru krea- tivni poklici, kot sta novinarstvo ali grafično oblikovanje. Na drugi strani je pomanjkanje vodovodarjev, elektrikarjev in podobnih po- klicev. Tistih, pri katerih delamo z rokami. Ampak ni vse tako enoumno. V izobraže- vanju na primer ne bo umetna inteligenca nadomestila učitelja. Ampak bo tega uči- telja nadomestil učitelj, ki zna uporabljati umetno inteligenco. Kako zahtevno je opravljati vaše delo? Biti znanstvenik ni lahko, a če do tega ču- tiš strast, ni težko. Seveda so dnevi, ko ni lahko. Takrat si rečem: »Kdo pa bo, če ne ti.« Z roboti delamo različne nastope, roboti tudi povezujejo dogodke in podobno. Ljudje me takrat vprašajo, ali smo iz Instituta Jo- žefa Stefana. Povem jim, da nismo, ker oni niso tako nori, da bi se s tem ukvarjali. Ko imamo robota na odru, je vedno prisoten stres. Nikoli nismo popolnoma prepričani, ali bo delal ali ne. Marsikaj lahko gre na- robe. Robot lahko recimo pade. Sama sem vedno nervozna, zato mislim, da sodelavci Instituta Jožefa Stefana ne delajo tega. Ljudje imajo zelo visoka pričakovanja do robotov. Sama spoštujem vsakega, ki naredi robota in je sposoben narediti, da se premakne. V ozadju je ogromno truda, ki je potreben za to. Mogoče so filmi krivi, da mislimo, da so roboti sposobni ogromno stvari. A jih je tre- ba naučiti čisto vsake malenkosti. Zato se roboti ne sprehajajo kar sami naokoli. Ob- staja zelo veliko različnih tipov inteligence. Roboti Boston Dynamics imajo ogromno atletske inteligence, torej sposobnosti giba- nja. Na drugi strani nimajo popolnoma nič kognitivne inteligence. Pri tem pozabljamo na svojo inteligenco, ki je ustvarila vse to. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 8, 22. februar 2024 INTERVJU »Če vas zanima, kako so bile družbe razvite v nekem obdobju, poglejte njihove robote.« »V znanosti vidim zelo veliko upanja.« dobili dodatno okončino, bi se tudi ta zapisa- la v naše možgane in bi jo lahko uporabljali. Podobno se zgodi, če kakšen ud izgubimo, a v drugo smer. Lanier je bil s svojim delom tudi moj nav- dih, ko smo na Japonskem v Ishigurovem laboratoriju delali poskuse zamenjave telesa s prenosom lastništva telesa na robota. Ponovno je prisoten tudi strah pred teh- nologijo. Vi imate do tehnologije drugačen pogled. Kakšnega? Moje vodilo je, da ni slabih tehnologij, smo le slabi uporabniki. Sama sem se osre- dotočila na robotiko, ker roboti niso nekje v prihodnosti. So že tu, so ena najhitreje ra- stočih tehnologij in ne bodo kar izginili. Od nas je odvisno, kako bomo to tehnologijo uporabljali. Pri izobraževanju zagovarjam pozitivno rabo, opolnomočenje in humani- zacijo robotskih tehnologij. Kot umetnica zgodbo obrnem okoli. Na zadnji večji razstavi v Kostanjevici na Krki Dr. Maša Jazbec združuje znanost in umetnost. Veliko se ukvarja tudi z etiko, moralo in s filozofijo ter njihovo povezavo z robotiko. V družbi robotka Tea sem na ogled postavila dvanajst robotskih teles, ki so prikazovala sintetične organiz- me. Na razstavi je bila tudi miza, na kateri je bila knjiga s fotografijami pravih robotov. Zraven so bile izjave robotov, nekatere iz znanstvene fantastike, druge sem napisala sama. S tem sem nekako dala robotom glas. Ljudje se vedno sprašujemo, ali smo pripra- vljeni na robote in kako jih bomo sprejeli, a nihče se ne vpraša, ali roboti sploh želijo živeti z nami. Zelo malo se tudi pogovarjamo o robotih za seks. Tej temi ne namenimo veliko po- zornosti, recimo tudi v Sloveniji, nekje na Primorskem, že imamo bordel z roboti. V njem imajo androidnega robota, lutko, ki ima nekaj mehanizma. Roboti veliko pove- do o naši etiki, o tem, kakšna družba smo, kakšne vrednote imamo. Zanimivo je, da moramo plačati zavarovanje, če v bordelu najamemo robota. A isto ne velja, če »naja- memo« človeka. Katera znanja nam bodo prišla najbolj prav v prihodnosti? Katera so tista, po ka- terih bo največje povpraševanje? Obrtniška, kot so vodoinštalaterji. Pred nekaj leti se je govorilo o tem, kateri po- klici bodo izginili. Danes so, zahvaljujoč umetni inteligenci, najbolj na udaru krea- tivni poklici, kot sta novinarstvo ali grafično oblikovanje. Na drugi strani je pomanjkanje vodovodarjev, elektrikarjev in podobnih po- klicev. Tistih, pri katerih delamo z rokami. Ampak ni vse tako enoumno. V izobraže- vanju na primer ne bo umetna inteligenca nadomestila učitelja. Ampak bo tega uči- telja nadomestil učitelj, ki zna uporabljati umetno inteligenco. Kako zahtevno je opravljati vaše delo? Biti znanstvenik ni lahko, a če do tega ču- tiš strast, ni težko. Seveda so dnevi, ko ni lahko. Takrat si rečem: »Kdo pa bo, če ne ti.« Z roboti delamo različne nastope, roboti tudi povezujejo dogodke in podobno. Ljudje me takrat vprašajo, ali smo iz Instituta Jo- žefa Stefana. Povem jim, da nismo, ker oni niso tako nori, da bi se s tem ukvarjali. Ko imamo robota na odru, je vedno prisoten stres. Nikoli nismo popolnoma prepričani, ali bo delal ali ne. Marsikaj lahko gre na- robe. Robot lahko recimo pade. Sama sem vedno nervozna, zato mislim, da sodelavci Instituta Jožefa Stefana ne delajo tega. Ljudje imajo zelo visoka pričakovanja do robotov. Sama spoštujem vsakega, ki naredi robota in je sposoben narediti, da se premakne. V ozadju je ogromno truda, ki je potreben za to. Mogoče so filmi krivi, da mislimo, da so roboti sposobni ogromno stvari. A jih je tre- ba naučiti čisto vsake malenkosti. Zato se roboti ne sprehajajo kar sami naokoli. Ob- staja zelo veliko različnih tipov inteligence. Roboti Boston Dynamics imajo ogromno atletske inteligence, torej sposobnosti giba- nja. Na drugi strani nimajo popolnoma nič kognitivne inteligence. Pri tem pozabljamo na svojo inteligenco, ki je ustvarila vse to. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 8, 22. februar 2024 OD AKADEMSKE SFERE DO MEDIJEV Pravi koktajl talentov pooseblja Velenjčan, ki že več let živi v Ljubljani. »Pravzaprav sem se bil na neki točki v življenju po opravljenem doktoratu iz etnologije in kulturne antropologije prisiljen vprašati, kaj bi še lahko počel. Zbral sem dovolj pogu- ma, da sem se z akademske sfere spustil v svet muzikalov in kasneje še v medije, saj se preizkušam pri delu radijskega in televizijskega napovedovalca, novinarja, scenarista, pisatelja, glasbenika,« pravi dr. Ambrož Kvartič, ki je lani nase opozoril tudi s knjigo Od imena do spomina. V njej je strnil rituale, šege in navade na življenjski poti človeka od rojstva do smrti. BARBARA FURMAN Na Radiu Slovenija ustvarja dokumentarne in izobraževalne oddaje Sledi časa, Nedeljska repor- taža, Razkošje v glavi, Ars humana, Frekvenca X in druge. Na televiziji Slovenija je vsebinski sodelavec kviza Male sive celice ter bralec besedil za napo- vednike in dokumentarne fi lme. Bil je scenarist podelitve Ježkove nagrade leta 2016. Za sabo ima več govornih in pevskih vlog v animiranih fi lmih in serijah. Velenjčan Ambrož Kvartič še zdaleč ni le doktor etnologije in kulturne antropologije Od raziskovalca do napovedovalca Okolje, v katerem je odraščal, je burilo njegovo otroško domišljijo. V Šaleku pod gradom je živel. »S pri- jatelji smo ostanke gradu preplezali po dolgem in počez, se potikali po bunkerjih in rovih. Kot otrok sem po- gosto poslušal pripovedi o tem, da se na gradu skriva zaklad. Prevzelo me je poslušanje zgodb,« pravi Ambrož, ki se v domače Velenje rad vrača. Med drugim sodeluje z velenjsko knjižno fundacijo, saj je napisal pesniško zbirko za otroke Verzi, vrezani v Ve- lenje, ki so jo prejeli vsi velenjski pr- vošolčki, v njej pa je strnil turistične znamenitosti. T udi diplomsko nalogo o sodobnih pripovedkah oziroma urbanih legendah je posve- til domačemu kraju. Edinstvena knjiga Lani je luč sveta ugledala njegova obsežna in izvirna knjiga Od imena do spomina, ki skozi številna poglavja pregledno in privlač- no predstavlja rituale, šege in navade na ži- vljenjski poti človeka od rojstva do smrti na širokem območju slo- venskega etničnega pro- stora, od mest do vseh slovenskih pokra- jin in zamejstva. Strokovno in zani- mi- vo odkriva njihovo bogastvo, poja- snjuje njihovo vsebino in namen ob nastanku in danes. Predstavlja mej- nike na življenjski poti vsakega od nas, naj gre za rojstvo, praznovanje rojstnih dni in godov, izbiranje ime- na, krst, birmo, brucovanje, vstop v novo delovno okolje, fantovščino, dekliščino, poroko, praznovanje abrahama, žalovanje, smrt in spomi- njanje. Pojasnjuje pomen teh praks za posameznika in skupnost. Podaja tudi smiselne razlage za prepovedi in tabuje, ki so spremljali te rituale. Med drugim pojasnjuje, zakaj noseč- nice niso smele imeti stika s krvjo, zakaj moški v klobukih niso smeli na obisk k novorojencu ali kako so ljudje želeli vplivati na plodnost. Odkriva tudi, kako so se te obredne prakse spreminjale. Nekatere so se sčasoma izgubile, nekatere živijo še danes. »To sicer ni povsem moja razisko- valna tema, a sem se odzval na po- budo založbe, ki mi je predlagala, da bi napisal obsežnejšo etnološko knji- go, koncept in vsebino je prepustila meni. Med bralci prestrezam dobre odzive. Šege in navade, povezane z življenjskimi prelomnicami, so sicer v Sloveniji do zdaj že dobro raziskane in popisane, a so bila ta dela omejena lokalno ali tematsko. V tej monografi ji pa so zbrane in povezane v eno knji- go, v kateri bralec najde tudi takšne šege, ki so se v slovenskem prostoru udomačile šele pred kratkim. Veseli me, da je bila na lanskem Slovenskem knjižnem sejmu predlagana za knjigo leta.« Osiromašena pripoved Kot raziskovalca sodobne pripove- dne in pesemske folklore ga ne skr- bi, da bi potreba po pripovedovanju med ljudmi kdaj zamrla. Je pa, kot ugotavlja, v luči napredne tehnologi- je vedno bolj skrčena in osiromaše- na. »To, da si pripovedujemo, je pr- vinska človekova potreba. Pripoved bo vedno ostala z nami, vendar se je v sodobnem času zgostila v kratke in jedrnate informacije. Naši pred- niki so si pač vzeli čas za pripoved, za pripovedno folkloro, ki neguje zgodbe, pravljice in povedke. Ko je otrok poslušal staro mamo, ki mu je nekaj razlagala, se je tako tudi učil o življenju. Skozi pripovedovanje so starejši na mlade prenašali znanja in izkušnje. Zgodbe, pravljice in poved- ke sicer še vedno živijo med ljudmi, vendar skozi čas in prostor dobivajo nove različice. Kot etnologa me za- nima, kdo in zakaj jih pripoveduje. In kdo jih posluša.« Kot doktor etnologije in kulturne antropologije je na Filozofski fakul- teti v Ljubljani zaposlen kot asistent za folkloristiko in primerjalno mito- logijo, vendar je bil pred leti, ko še ni imel redne službe, prisiljen iskati nove priložnosti za delo. »Šel sem na avdicijo za muzikal Cvetje v jeseni. Čeprav nisem imel izkušenj z gleda- liško igro, so me sprejeli. Tako sem svoj gledališki »debi« doživel na odru ljubljanskih Križank,« se spominja s hvaležnostjo. Sodeloval je tudi v mu- zikalu Veronika Deseniška. Zakaj pa ne? Med ustvarjalci muzikala je spoznal radijsko napovedovalko in amatersko gledališko igralko Lucijo Grm, ki ga je povabila k sodelovanju na Radiu Slo- venija. Ravno takrat so imeli avdicijo za nove napovedovalce. »Rekel sem si, zakaj pa ne. Pravzaprav nisem šel na klasično avdicijo, sprejela me je Maja Šumej, ki mi je predlagala, da nekaj posnameva, nisem pa vedel, da bo posnetek posredovala članom komisije na avdiciji. Očitno so v meni prepoznali potencial, saj so me spre- jeli na izobraževanje pod mentor- stvom Maje Šumej in Ivana Lotriča. Boljših učiteljev si ne bi mogel želeti. In tako sem po enoletnem izobraže- vanju prvič sedel za mikrofon Radia Slovenija.« Med usposabljanjem je za- čel sodelovati na Radiu Velenje, kjer se je veliko naučil o radijski produkciji in ustvarjanju radijskega programa v živo. Leta 2019 je prejel priznanje Ane Mlakar za mladega napovedovalca, ki ga podeljuje Društvo slovenskih radij- skih in televizijskih napovedovalcev. »To je bilo obdobje, ko sem si začel bolj zaupati in se prepuščati toku življenja. Tudi osebnostno sem se spremenil. Iz akademskega sveta sem si drznil spoznati še druga področja ustvarjanja. In ni mi žal. Spoznavam nove ljudi, porajajo se zamisli za nove projekte, v katerih spoznavam sebe in svoje talente.« S prav posebnim žarom govori o muzikalu Povodni mož, ki ga je na- pisal v sodelovanju z Neisho (Nežo Buh). Gre za celovečerno posodo- bljeno in predelano Prešernovo bala- do, ki je premiero prav tako doživela predlani na odru Križank. Medtem snuje nove zamisli za knjige za otroke. »Pred mano je prav poseben izziv, ki me bo popeljal v povsem neznane vode, a o tem še ne želim javno govoriti,« še pravi 37-letnik, ki ostaja odprt za nove ustvarjalne priložnosti. Prizor iz muzikala Cvetje v jeseni, sku- paj z Juretom Ivanu- šičem in Matjažem Robavsom (Foto: Bastian Novak) Njegova knjiga Od imena do spomina je bila nominirana za knjigo leta. (Foto: Saša Kovačič) Nastop v ll. Osnovni šoli Murska Sobota (Foto: osebni arhiv) Dr. Ambrož Kvartič (Foto: Saša Kovačič) S priznanjem Ane Mlakar za obetavnega mladega napovedo- valca (Foto: Adrijan Pregelj) Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 8, 22. februar 2024 BREZ OVIR Predstavitev prilagojenega športnega plezanja Volja in pogum spremenita oviro v izziv Konec lanskega leta smo v Novem tedniku predstavi- li izjemno življenjsko zgod- bo Nataše Privošnik. Za njo je kar 19 operativnih pose- gov, med njimi operacija tu- morjev na možganih, pre- stala je štiri operacije srca, premagala raka, doživela možgansko kap in infarkt. Dve leti je ležala na postelji, bedela zgolj uro na dan, a je premagala vse preizku- šnje in kot nam je takrat dejala – vzela je življenje v svoje roke. Pri 53 letih je nov smisel našla v pleza- nju. Kot paraplezalka si je že na prvi tekmi priplezala tretje mesto. Dobra fi zična pripravljenost ji daje moč za druge podvige v življe- nju. Lani je izšla tudi knji- ga Je moje življenje gora, ki jo je po Natašinem pri- povedovanju napisala Irena Štusej. Knjiga, ki ni name- njena kronologiji njenih zdravstvenih preizkušenj, ampak prinaša njeno doži- vljanje skozi vsa življenj- ska obdobja, je navdih in spodbuda vsakomur, ki se v nekem trenutku znajde v precepu. Ne glede na ovire se da zmagati, je eno od sporočil knjige. Pretekli teden je bil v Plezalnem centru Celje prav poseben dogodek, ki je bil namenjen predstavitvi prila- gojenega športnega plezanja za invalide. Organizirali sta ga paraplezalka in predsednica Medobčinskega društva invalidov Žalec Nataša Privošnik ter predse- dnica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik. V celjskem plezalnem centru je bilo tako več kot 40 invalidov. Vsi so uživali v druženju in se tako spoznavali s športnim plezanjem. Čeprav invalidnost predstavlja ovire, so zbrani dokazali, da jih je mogoče premagati, če obstajata volja in pogum. SIMONA ŠOLINIČ V Plezalnem centru Celje so se zbrali slepi, slabovidni, gluhi in naglušni, invalidi z amputacijami nog, invalidi z nevrološkimi okvarami zaradi možganske kapi, osebe z mul- tiplo sklerozo, s cerebralno pa- ralizo in ostali, ki imajo telesne okvare, a slednje niso vidne. V Celje so prišli tudi člani dru- štva Ozara Slovenija, ki nudi strokovno pomoč in podporo ljudem z dolgotrajnimi teža- vami v duševnem zdravju in njihovim svojcem. V centru so bili tudi prostovoljci, ki sicer invalide spremljajo na poho- dih v okviru odbora planin- stvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije inPlaninec. Vsi sodelujoči so s svojo željo in pogumom, kako se spopasti s plezalno steno, bili vzor. Vrhunski športniki Plezanja so se udeležili tudi nekateri člani Društva gluhih in naglušnih Celje ter vrhun- ski celjski parašportnik Aleš Peperko. Letos je prejel tudi nagrado, znak Zveze za šport invalidov Slovenije slovenske- ga paralimpijskega komiteja za osvojeno medaljo na evrop- skem prvenstvu v neparalim- pijski športni panogi, ker je s kolegoma osvojil kolajno na evropskem prvenstvu v keglja- nju za gluhe v Nemčiji. V Celju je bila tudi Ivana Le- skovar, ki je decembra prejela najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije za lani. Lesko- varjeva je članica Planinskega društva Slovenska Bistrica, kjer je aktivna vodnica v dru- štvu, sodeluje v mednarodnem projektu Ona vodi, slepe in slabovidne kot prostovoljna planinska vodnica vodi tudi po Slovenski planinski poti. Srečanja se je udeležil nekda- nji uspešen parašportnik, tek- movalec v goalballu Gorazd Dolanc, ki je tudi tabornik. V Celje je prišla tudi Jana Führer, ki kot parašportnica spada v kategorijo B1 (slepi), kar po- meni, da ima manj kot odsto- tek ostanka vida. Je tudi pre- jemnica priznanja za posebne športne dosežke, saj je postala državna prvakinja v showdow- nu, namiznem tenisu za slepe. Führerjeva je tudi nekdanja svetovna prvakinja in podpr- vakinja na domačih tleh v tej panogi in trikratna prejemnica naziva invalid – športnik leta, nekdanja paraatletinja, ki je dosegla normo za paraolimpij- ske igre v Pekingu 2008. Ravno z njo je Privošnikova ob pomo- či varovalcev Plezalnega centra Celje demonstrirala plezanje slepe plezalke, istočasno sta plezanje demonstrirala še Po- lona Lednik in Gorazd Dolanc. Pred dvema letoma sta Pri- vošnikova in Führerjeva kot članici Parareplezalne repre- zentance Slovenije vstopili v Plezalni center Celje, kjer so se stkale vezi, ki jih zmorejo stka- ti le ljudje z ogromno čustvene inteligence in s sprejemanjem drugačnosti, pravita. »Brez ta- bujev in zadržkov. Prostor za invalida je bil ustvarjen, temelj postavljen,« je zapisala Privo- šnikova. In torkov razširjen dogodek za invalide v centru je to tudi dokazal. Privošnikova je že dlje časa zvesta športu, lani je začela opravljati individualne tre- ninge pod vodstvom svoje mentorice Maše Bobek in na odprtem prvenstvu Avstrije v paraplezanju osvojila tretje mesto. »Rezultat sploh ni po- memben,« pravi Privošnikova. »Pomembno je bilo videti in doživeti to vzdušje v Imstu, ki bi ga rada prenesla v Sloveni- jo. To, da ljudje vidijo, kako se premikajo meje miselno- sti, kako je mogoče premikati sebe, kako je mogoče iti čez ovire in kako niso pomembne nepomembne stvari, ki ljudi delajo brezosebne,« dodaja Privošnikova. Že večkrat smo poročali, da je Privošnikova zelo dejavna tudi kot predse- dnica žalskega društva inva- lidov in da tesno sodeluje z Medobčinskim društvom de- lovnih invalidov Celje, kjer je predsednica Dragica Mirnik. To društvo ima pod okriljem več kot 1.100 rednih članov. Obe želita tudi s takšnimi dogodki invalidom polepšati, osmisliti vsak dan in vedno znova iščeta nove oblike udej- stvovanj zanje. »Prilagojeno športno plezanje je dano na plano. Pogumno v plezalne centre,« pravita Privošnikova in Mirnikova ter sporočata krovnim organizacijam dru- štev, da svojim članom to ali druga športna udejstvovanja čim bolj omogočijo in olajša- jo. Obe želita predstaviti čare vseh dejavnosti in rekreacije za vse invalide ne glede na vrsto in stopnjo invalidnosti, ker je Slovenija tako majhen prostor in dosegljiva vsem. Foto: Andraž Purg Ko nemogoče za invalide postane mogoče. Invalidi, ki se ukvarjajo s športnim plezanjem na višji ravni, kot rekreativno udejstvovanje, so paraplezalci, panoga se imenuje paraplezanje. Gre torej za športno plezanje za invalide. Športniki so razvrščeni v športni razred na podlagi invalidnosti, da se tistim s podobno invalidnostjo omogoči tekmovanje v isti kategoriji. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 8, 22. februar 2024 PONOVNO BO ZASIJAL Zaščitna ograja in gradbeni odri okoli dvorca Je- lšingrad pričajo o tem, da se tam že nekaj mesecev dogajajo nujni posegi, potrebni za zaščito stavbe, ki je samevala in propadala vse od leta 1974. »Lokalna skupnost si je, da bi rešila to pomembno dediščino, na srečo še pravi čas navezala ta kamen okrog vratu. Tako streha kot obodni zidovi so bili namreč izredno načeti,« je razložil Matija Plevnik, umetnostni zgo- dovinar in višji konservator v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki od začetka obnove bdi nad oživljanjem edinstvenega orientalskega dvorca v državi. TINA STRMČNIK Reševanje orientalskega bisera Na gradbišču obnovitvenih del šmarskega Jelšingrada Občina Šmarje pri Jelšah že pripravlja tudi projekte za obno- vo zgodovinske fasade dvorca Jelšingrad. »V prvem delu obnove je naš cilj najtežje poškodbe dvorca popraviti in odpraviti do te mere, da bomo nato lahko pristopili k bolj celovitim konservatorskim in restavratorskim rešitvam,« pravi odgovorni konservator pri obnovi Jelšingrada. »Občina Šmarje pri Jelšah je zgleden gospodar kulturne dediščine. Tudi če sama ni lastnica stavb, najde način, da pomaga pri njihovi obnovi. Zaradi tega uporabljano umetnostnozgodovinski izraz šmarski barok, saj imajo v tej občini med drugim urejen muzej baroka, obnovljene so kapelice Križevega pota, obnove je deležno še obzidje okoli cerkve na Sladki Gori. Zgledno so urejene še številne druge stavbe kulturne dediščine,« meni Plevnik. »V Sloveniji je z Jelšingradom glede na edinstveno arhitekturo primerljiva le še Vila Rafut v Novi Gorici,« je pojasnil Plevnik. Nad oživljanjem dvorca vse od za- četka obnove bdi Matija Plevnik, višji konservator v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Da ni pravzaprav še nič vi- deti, so predstavniki šmarske občinske uprave skromno dejali, ko smo prišli na grad- bišče. A razkrit del strehe, množica delavcev v čeladah, gradbeni material ter opozo- rilne table so dober znak, da se Jelšingradu po letih pro- padanja obetajo boljši časi. Dvorec že dolgo raziskujeta dr. Jan Ciglenečki in arhitekt- ka, domačinka Lucija Čakš Orač, ki je sedaj zaposlena na oddelku za okolje in prostor. Prav omenjena arhitektka je, ko je bila še sodelavka celj- ske območne enote zavoda za varstvo kulturne dedišči- ne, Občini Šmarje pri Jelšah pomagala pri odločitvi, da je kupila dvorec in se lotila nje- gove obnove. Kot je pojasnil Plevnik, je za edinstven neomavrski slog arhitekture, ki je izjemen ne le v regionalnem in nacional- nem, ampak celo v srednjee- vropskem prostoru, zaslužen baron Rudolf Gödel Lannoy. Ta avstro-ogrski konzul na bližnjem vzhodu je stavbo kupil sredi 19. stoletja in jo prezidal po načrtih enega od avstrijskih arhitektov. Lannoy je vzhodni del tedaj še baroč- nega dvorca prezidal v orien- talskem slogu. V treh oriental- sko opremljenih prostorih je razstavil svojo zbirko oriental- skih in egipčanskih predme- tov, ki jih je skrbno zbiral v času svoje diplomatske poti. Orientalska zbirka, v kateri so bili med drugim orožje, orien- talska rezila in talismani, vaze in posodje, hieroglifi , babilon- ski klinopisi ter številni drugi manjši predmeti vzhodnja- ških ljudstev, se je ohranila do druge svetovne vojne, ko je bil dvorec izropan. O nek- danjem blišču danes pričajo fotografi je. Od osnov do podrobnosti Prvi del obnove po besedah odgovornega konservatorja Dvorec bo obnovljen v podobi najredkejše arhitek- ture v slovenskem prostoru, ki omogoča občutenje neomavrskega sloga. Del dvorca, ki bo kmalu dobil novo streho. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 8, 22. februar 2024 PONOVNO BO ZASIJAL Mag. Anita Reich, vodja oddelka za investicije v šmarski občinski upravi. vključuje gradbena in statična dela. »Stavbo moramo najprej učvrstiti, da bomo nato lahko začeli opravljati večje kon- servatorske in restavratorske posege. Streha bo delno re- konstruirana, cilj je preprečiti zamakanje.« Čeprav je dvorec deležen celovite statične obnove, je še poseben poudarek namenjen prav osrednjemu delu dvorca, ki je z vidika kulturne dedišči- ne najpomembnejši. V okviru dveletnega razpisa, ki ga vodi kulturno ministrstvo, izbrani izvajalci v vhodni veži in spo- dnjem mavrskem prostoru dvorca izvajajo manjša osnov- na restavratorska dela. Dragocena stropa Izjemno bogastvo, ki se skriva za zidovi dvorca, pred- stavljajo edinstvena stropa v mavrski dvorani in strop v mavrski sobi, ki je služila kot jedilnica. Eden od stropov v mavrski dvorani ponavlja vzor- ce iz španske Alhambre, med- tem ko je drugi precej bolj v turškem oz. perzijskem slogu. Oba stropa sta trenutno podpr- ta in zaščitena, kar preprečuje nevarnost, da bi se porušila. Tramove in leseno ogrodje, ki nosijo ta poslikana stropa, si bodo prišli ogledat strokov- njaki Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani. Ocenili bodo, kakšno je stanje lesa, nato se bodo sodelavci ZVKDS odločili, kako pristopiti k njuni obnovi. Matija Plevnik: »Dvorec je bil omenjen že v poznem srednjem veku in baroku. Gre za primer raščene arhitekture. Pri vseh naših posegih opažamo predvsem baročne elemente in elemente, značilne za 19. stoletje. Srednjeveških elementov je manj.« Odkritje zanimivih tapet Dvorec je bil omenjen že v poznem srednjem veku in ba- roku. Po besedah Plevnika gre za primer raščene arhitekture. Strokovnjaki, ki sodelujejo pri obnovi, pri vseh posegih opa- žajo predvsem baročne ele- mente in elemente, značilne za 19. stoletje. Srednjeveških elementov je manj. Medtem ko stavbno tkivo pri doslej opravljenih delih ni pokazalo večjih presenečenj, so sodelujoči pri sondiranju naleteli na nekaj zanimivih li- kovnih elementov in na tapete iz druge polovice 19. stoletja ali iz začetka 20 stoletja. Tape- te s cvetličnim vzorcem imajo orientalski pridih. V lovu na razpise Po besedah vodje oddelka za investicije mag. Anite Reich šmarska občinska uprava že pripravlja projekte za nadalje- vanje obnove – gre za obnovo zgodovinske fasade ter za naj- pomembnejša konservatorska in restavratorska dela, poveza- na z obnovo obeh omenjenih stropov. Plevnik je pojasnil, da bo šlo za ogromen fi nančni zalogaj, ki zaradi edinstvene arhitekture in zaradi pomena ohranjenih notranjih elemen- tov vsekakor presega zmožno- sti lokalne skupnosti. »Državo pozivam, naj čim bolj pristopi k temu, saj gre zares za izje- mno stavbo. V svojih rokah najbolj smiselno, da jo celovito obnovimo do konca.« Poudaril je še, da Jelšingrad vsekakor priča o tem, da je bil njegov nekdanji lastnik Rudolf Gödel Lannoy svetovljan in zelo pomemben človek. »Kot veleposlanik se je očitno okužil z bližnjevzhodnim oz. orien- talskim slogom in ga prenesel v to okolje. Ko bomo obnovo pripeljali do srečnega konca, bodo lokalna skupnost, regija in država lahko ponosne na podobo Jelšingrada. Naš cilj je, da ga obnovimo prav v po- dobi najredkejše arhitekture v slovenskem prostoru in da lju- dem omogočimo občutenje ne- oislamskega oz. neomavrskega prostora.« Foto: Nik Jarh žal nimam škarij in platna. A glede na to, da smo začeli ob- novo tako izjemne stavbe, je Osrednja freska v Viteški dvorani Zanimivi likovni elementi, ki so jih sodelujoči pri obnovi odkrili pri sondiranju. Prostori, ki bodo v letu 2025 obogateni s prvimi vsebinami. Obiskovalci bodo s pomočjo virtualne resničnosti lahko izvedeli več o zgodovini dvorca, doživeli bodo lahko grajsko poroko in spoznavali golf. Notranjost dvorca je bila velikokrat prezi- dana in spremenjena. Na osnovi črno-belih fotografij, ki sta jih posnela Slavko Cigle- nečki in France Stele, bo možno dvorcu po- vrniti sijaj, kot ga je imel v drugi polovici 19. stoletja. Verz, vklesan v kamnito ploščo, pravi: »Za ljubezen sem te ustvaril, za ljubezen te bom ohranjal.« To po besedah Plevnika povzema tudi idejo ohranjanja kulturne dediščine. Prvi del gradbenih in obrtniških del bo predvidoma končan do letošnjega avgusta. Dela so vredna 1,6 milijona evrov. Ministrstvo za kulturo je iz načrta za okrevanje in odpornost zagotovilo malo več kot milijon evrov sofinanciranja. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 8, 22. februar 2024 PONOVNO BO ZASIJAL Zaščitna ograja in gradbeni odri okoli dvorca Je- lšingrad pričajo o tem, da se tam že nekaj mesecev dogajajo nujni posegi, potrebni za zaščito stavbe, ki je samevala in propadala vse od leta 1974. »Lokalna skupnost si je, da bi rešila to pomembno dediščino, na srečo še pravi čas navezala ta kamen okrog vratu. Tako streha kot obodni zidovi so bili namreč izredno načeti,« je razložil Matija Plevnik, umetnostni zgo- dovinar in višji konservator v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki od začetka obnove bdi nad oživljanjem edinstvenega orientalskega dvorca v državi. TINA STRMČNIK Reševanje orientalskega bisera Na gradbišču obnovitvenih del šmarskega Jelšingrada Občina Šmarje pri Jelšah že pripravlja tudi projekte za obno- vo zgodovinske fasade dvorca Jelšingrad. »V prvem delu obnove je naš cilj najtežje poškodbe dvorca popraviti in odpraviti do te mere, da bomo nato lahko pristopili k bolj celovitim konservatorskim in restavratorskim rešitvam,« pravi odgovorni konservator pri obnovi Jelšingrada. »Občina Šmarje pri Jelšah je zgleden gospodar kulturne dediščine. Tudi če sama ni lastnica stavb, najde način, da pomaga pri njihovi obnovi. Zaradi tega uporabljano umetnostnozgodovinski izraz šmarski barok, saj imajo v tej občini med drugim urejen muzej baroka, obnovljene so kapelice Križevega pota, obnove je deležno še obzidje okoli cerkve na Sladki Gori. Zgledno so urejene še številne druge stavbe kulturne dediščine,« meni Plevnik. »V Sloveniji je z Jelšingradom glede na edinstveno arhitekturo primerljiva le še Vila Rafut v Novi Gorici,« je pojasnil Plevnik. Nad oživljanjem dvorca vse od za- četka obnove bdi Matija Plevnik, višji konservator v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Da ni pravzaprav še nič vi- deti, so predstavniki šmarske občinske uprave skromno dejali, ko smo prišli na grad- bišče. A razkrit del strehe, množica delavcev v čeladah, gradbeni material ter opozo- rilne table so dober znak, da se Jelšingradu po letih pro- padanja obetajo boljši časi. Dvorec že dolgo raziskujeta dr. Jan Ciglenečki in arhitekt- ka, domačinka Lucija Čakš Orač, ki je sedaj zaposlena na oddelku za okolje in prostor. Prav omenjena arhitektka je, ko je bila še sodelavka celj- ske območne enote zavoda za varstvo kulturne dedišči- ne, Občini Šmarje pri Jelšah pomagala pri odločitvi, da je kupila dvorec in se lotila nje- gove obnove. Kot je pojasnil Plevnik, je za edinstven neomavrski slog arhitekture, ki je izjemen ne le v regionalnem in nacional- nem, ampak celo v srednjee- vropskem prostoru, zaslužen baron Rudolf Gödel Lannoy. Ta avstro-ogrski konzul na bližnjem vzhodu je stavbo kupil sredi 19. stoletja in jo prezidal po načrtih enega od avstrijskih arhitektov. Lannoy je vzhodni del tedaj še baroč- nega dvorca prezidal v orien- talskem slogu. V treh oriental- sko opremljenih prostorih je razstavil svojo zbirko oriental- skih in egipčanskih predme- tov, ki jih je skrbno zbiral v času svoje diplomatske poti. Orientalska zbirka, v kateri so bili med drugim orožje, orien- talska rezila in talismani, vaze in posodje, hieroglifi , babilon- ski klinopisi ter številni drugi manjši predmeti vzhodnja- ških ljudstev, se je ohranila do druge svetovne vojne, ko je bil dvorec izropan. O nek- danjem blišču danes pričajo fotografi je. Od osnov do podrobnosti Prvi del obnove po besedah odgovornega konservatorja Dvorec bo obnovljen v podobi najredkejše arhitek- ture v slovenskem prostoru, ki omogoča občutenje neomavrskega sloga. Del dvorca, ki bo kmalu dobil novo streho. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 8, 22. februar 2024 PONOVNO BO ZASIJAL Mag. Anita Reich, vodja oddelka za investicije v šmarski občinski upravi. vključuje gradbena in statična dela. »Stavbo moramo najprej učvrstiti, da bomo nato lahko začeli opravljati večje kon- servatorske in restavratorske posege. Streha bo delno re- konstruirana, cilj je preprečiti zamakanje.« Čeprav je dvorec deležen celovite statične obnove, je še poseben poudarek namenjen prav osrednjemu delu dvorca, ki je z vidika kulturne dedišči- ne najpomembnejši. V okviru dveletnega razpisa, ki ga vodi kulturno ministrstvo, izbrani izvajalci v vhodni veži in spo- dnjem mavrskem prostoru dvorca izvajajo manjša osnov- na restavratorska dela. Dragocena stropa Izjemno bogastvo, ki se skriva za zidovi dvorca, pred- stavljajo edinstvena stropa v mavrski dvorani in strop v mavrski sobi, ki je služila kot jedilnica. Eden od stropov v mavrski dvorani ponavlja vzor- ce iz španske Alhambre, med- tem ko je drugi precej bolj v turškem oz. perzijskem slogu. Oba stropa sta trenutno podpr- ta in zaščitena, kar preprečuje nevarnost, da bi se porušila. Tramove in leseno ogrodje, ki nosijo ta poslikana stropa, si bodo prišli ogledat strokov- njaki Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani. Ocenili bodo, kakšno je stanje lesa, nato se bodo sodelavci ZVKDS odločili, kako pristopiti k njuni obnovi. Matija Plevnik: »Dvorec je bil omenjen že v poznem srednjem veku in baroku. Gre za primer raščene arhitekture. Pri vseh naših posegih opažamo predvsem baročne elemente in elemente, značilne za 19. stoletje. Srednjeveških elementov je manj.« Odkritje zanimivih tapet Dvorec je bil omenjen že v poznem srednjem veku in ba- roku. Po besedah Plevnika gre za primer raščene arhitekture. Strokovnjaki, ki sodelujejo pri obnovi, pri vseh posegih opa- žajo predvsem baročne ele- mente in elemente, značilne za 19. stoletje. Srednjeveških elementov je manj. Medtem ko stavbno tkivo pri doslej opravljenih delih ni pokazalo večjih presenečenj, so sodelujoči pri sondiranju naleteli na nekaj zanimivih li- kovnih elementov in na tapete iz druge polovice 19. stoletja ali iz začetka 20 stoletja. Tape- te s cvetličnim vzorcem imajo orientalski pridih. V lovu na razpise Po besedah vodje oddelka za investicije mag. Anite Reich šmarska občinska uprava že pripravlja projekte za nadalje- vanje obnove – gre za obnovo zgodovinske fasade ter za naj- pomembnejša konservatorska in restavratorska dela, poveza- na z obnovo obeh omenjenih stropov. Plevnik je pojasnil, da bo šlo za ogromen fi nančni zalogaj, ki zaradi edinstvene arhitekture in zaradi pomena ohranjenih notranjih elemen- tov vsekakor presega zmožno- sti lokalne skupnosti. »Državo pozivam, naj čim bolj pristopi k temu, saj gre zares za izje- mno stavbo. V svojih rokah najbolj smiselno, da jo celovito obnovimo do konca.« Poudaril je še, da Jelšingrad vsekakor priča o tem, da je bil njegov nekdanji lastnik Rudolf Gödel Lannoy svetovljan in zelo pomemben človek. »Kot veleposlanik se je očitno okužil z bližnjevzhodnim oz. orien- talskim slogom in ga prenesel v to okolje. Ko bomo obnovo pripeljali do srečnega konca, bodo lokalna skupnost, regija in država lahko ponosne na podobo Jelšingrada. Naš cilj je, da ga obnovimo prav v po- dobi najredkejše arhitekture v slovenskem prostoru in da lju- dem omogočimo občutenje ne- oislamskega oz. neomavrskega prostora.« Foto: Nik Jarh žal nimam škarij in platna. A glede na to, da smo začeli ob- novo tako izjemne stavbe, je Osrednja freska v Viteški dvorani Zanimivi likovni elementi, ki so jih sodelujoči pri obnovi odkrili pri sondiranju. Prostori, ki bodo v letu 2025 obogateni s prvimi vsebinami. Obiskovalci bodo s pomočjo virtualne resničnosti lahko izvedeli več o zgodovini dvorca, doživeli bodo lahko grajsko poroko in spoznavali golf. Notranjost dvorca je bila velikokrat prezi- dana in spremenjena. Na osnovi črno-belih fotografij, ki sta jih posnela Slavko Cigle- nečki in France Stele, bo možno dvorcu po- vrniti sijaj, kot ga je imel v drugi polovici 19. stoletja. Verz, vklesan v kamnito ploščo, pravi: »Za ljubezen sem te ustvaril, za ljubezen te bom ohranjal.« To po besedah Plevnika povzema tudi idejo ohranjanja kulturne dediščine. Prvi del gradbenih in obrtniških del bo predvidoma končan do letošnjega avgusta. Dela so vredna 1,6 milijona evrov. Ministrstvo za kulturo je iz načrta za okrevanje in odpornost zagotovilo malo več kot milijon evrov sofinanciranja. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 8, 22. februar 2024 MUZIKAL GIMNAZIJCEV »Odraščanje je pravo mu- čenje« je prvi verz, ki ga je skupina nastopajočih ubrano zapela. Z nekaj samostojnimi pevskimi vložki med pesmijo so igralci visoko postavili le- tvico pričakovanj gledalcev. S šolskim zvoncem se je nato začela prva ura, ki so ji dijaki, gledalci v dvorani, sledili bolj kot marsikateremu šolskemu predavanju. Z največ šepeta- nja so se dijaki v dvorani od- zivali na prizore z ljubezen- skim izpovedovanjem, kar je še en dokaz, da to čustvo kroji življenje večine ljudi – ne glede na starost. Izjemna samostojna točka Prva samostojno odpeta pesem je pripadla vlogi Leje. Živa Ašič jo je odpela suvere- no, glasovno točno in z veliko občutka. Lepo je orisala odnos mladega dekleta z očetom, ki se pojavi večkrat v predstavi. Zgodba nato nadaljuje tema- tiko prvih ljubezni, prvega Stičišče plesnih, pevskih in drugih talentov Glasbeno-plesno popotovanje skozi odraščanje Na gimnaziji Celje – Center so od nedelje do srede pri- pravili devet predstav novega muzikala Odraščanje. Gre za samostojno avtorsko delo sedanjih in nekaterih nekdanjih dijakov, ki prikazuje težave in izzive, s katerimi se mladi soočajo. Avtorica besedila, maturantka Lara Kerznar, je besedilo za približno uro trajajoč muzikal začela pisati pred petimi leti. EVA RUDMAN V muzikalu igrajo Živa Ašič, Lara Kerznar, Sara Doberšek, Korina Polutnik, Lamija Šehić, Urban Plan- ko, Tjaš Esih, Žan Tovornik, Mia Vedenik in Gal Jazbin- šek. Na GCC vsako leto organizirajo vrsto odmevnih kon- certov, v preteklosti pa so že ustvarili tudi muzikal, in sicer Muzikal 13, takrat v sodelovanju z II. OŠ Celje. odnosa in dilem, ki jih ob tem spremljajo. Tudi ta del je med dijaki gledalci sprožil kar nekaj odzivov v obliki šepeta, tudi smeha. Zgodba prikaže mnogo težav, s katerimi se soočajo mladi. Verz »Zrcalce, zrcalce na steni povej, če danes dobi- la bom lajkov še kej« poudari (pre)pomembno vlogo mo- bilnih telefonov in družbenih omrežij, verz » Tam so vrata, se prijateljstvo ne izplača« pomen izbire družbe in ljudi, ki nas obkrožajo, Lejin brat Aleks oz. Žan T ovornik v pesmi, kjer raz- mišlja o jemanju droge, ki bi »rešila« njegove težave. Pokaže izjemno interpretacijo, dobro igro in suveren vokal. Avtorsko delo Dijakinja Lara Kerznar, ki je odigrala vlogo Lejine sestre Eme, je besedilo za muzikal najprej pisala, da bi se raz- bremenila težav, s katerimi se srečuje kot najstnica. Be- sedilo je za potrebe muzikala oziroma kasneje tudi odrske postavitve s pomočjo režiserk delno spremenila. A vsebina je ostala enaka. Glavna juna- kinja Leja poskuša v svetu, v katerem na videz nima nobe- ne podpore, uresničiti svoje sanje in hkrati osrečiti očeta. »Menim, da so težave, s kate- rimi se mladi danes soočajo, zelo raznolike in nedvomno odvisne od posameznika. V zgodbi so predstavljene tiste, ki so se meni zdele najbolj pogoste: zapleteni odnosi s starši, zaljubljenost in srame- žljivost, ki pride z njo, pravo in nepravo prijateljstvo, pasti, s katerimi se mladi srečujejo – od nedovoljenih substanc do odvisnosti s telefoni. Pre- pričana sem, da se lahko sko- raj vsak mladostnik najde v vsaj v eni od njih,« je o vsebi- ni povedala avtorica besedila. Prikaz različnih znanj V približno uro dolgi pred- stavi deset igralcev in petnajst plesalk prikaže in izvede šest- najst pesmi, nekaj je solistič- nih nastopov, nekaj duetov in skupinskih pesmi. Uglas- bitev sta pripravila nekdanja dijaka Matic Dokler in Jernej Lah. Za masko oz. ličenje so poskrbeli dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje. Da tovrstna produkcija zah- teva veliko ekipo, predanost sodelujočih in ogromno dela, je povedala tudi ena od men- toric Nataša Grobelnik, prof.: »Priprave na muzikal so tra- jale več kot dve leti, začelo se je že v letu 2021/22 s pripra- vljenim avtorskim besedilom, sledili so avdicije in izbor igralcev ter plesalcev, nato pregled besedila. Zahtevna izvedba je samo od ustvar- jalcev glasbe terjala pol leta intenzivnega dela. Intenzivne vaje za odrsko postavitev tra- jajo že od začetka letošnjega šolskega leta.« Zanimanje je veliko Avdicijo za sodelovanje v muzikalu sta pripravila nek- danja dijaka, ki sta poskrbela tudi za uglasbitev besedila. Po besedah Grobelnikove je zanimanje za sodelovanje v tovrstnih projektih precej- šnje, čeprav zahteva odpove- dovanje prostemu času v po- poldanskih urah in ob koncih tedna. »Naši dijaki so sicer vpeti v več kot 80 obšolskih dejavnosti, ki jih ponujamo v šoli in zajemajo vsa področja umetnosti kot tudi strokov- ne priprave na tekmovanja iz znanja.« Osem ponovitev v treh dneh Na GCC je po nedeljski pre- mieri do srede sledilo še več ponovitev predstave. O doda- tnih ponovitvah ali gostova- njih zaenkrat ne razmišljajo, pravi Nataša Grobelnik: »Ker se bo že maja začela matura, bo po vsej verjetnosti manj priložnosti za sodelovanje na drugih natečajih in festivalih. Če bi te uspeli uskladiti tudi z rednimi obveznostmi, ta mo- žnost vedno obstaja. Trenu- tno ni načrtovanih dodatnih ponovitev, sodelujoči dijaki so namreč tudi maturanti in bodo v maju začeli opravljati maturitetne izpite.« Tako pevci kot plesalci ter drugi so delo opravili dobro, pokazali raznolika znanja, ta- lente in predanost. In čeprav se med posameznimi pesmimi v predstavi ne ploska, na kar je glas iz zvočnikov gledalce pred začetkom predstave opozoril, se me že med predstavo več- krat močno zasrbele dlani. Foto: Andraž Purg V predstavi so v ospredju najstniki, ki nam skozi zgodbo in s songi pred- stavljajo svoje vsakodnevne težave, stiske, različne okoliščine, s katerimi se srečujejo. V ospredju so družinska zgodba treh odraščajočih otrok in njihovega očeta oziroma prizori iz njihovega vsakdana, ki vključujejo prija- telje, sošolce v različnih okoliščinah. Na fotografiji sta avtorica besedila Lara Kerznar ter Žan Tovornik. »Dejte mi lajke in komplimen- te, da vam pokažem najlepše momente« je del besedila iz muzikala. Predstavo so nastopajoči zaključili z verzom prve pesmi, ki so ga preobliko- vali v »Odraščanje je prvo upanje«. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 8, 22. februar 2024 50 ODTENKOV VIOLINE Svojo kariero je začela pri petih letih. Da, sliši se smešno, a takrat je v roke prvič prijela violino in jasno ter glasno po- vedala, da bo ta njeno življenje. Prihaja iz glasbene družine, v OŠ Lava jo je mama učila glas- bo, na I. Gimnaziji v Celju pa se je v popolnosti posvečala vi- olini. »Imela sem manj časa kot vrstniki, manj sem se družila, ker sem vadila. Vedno znova z mislijo na glasbeno akademijo v Gradcu ali vsaj v Ljubljani.« In ko tako jasno slediš svoje- mu otroškemu cilju, ljubezni in poslanstvu, je neuspeh toliko večji poraz. Strast, strah in preizkušnje Uspešna karierna pot nekoliko drugače Mlado violinistko, po rodu Celjanko, ki jo Slovenci med drugim poznamo kot tisto, ki je navdušila z nastopom v oddaji Slovenija ima talent, med najinim pogovorom spo- znam kot žensko nasprotij – celo življenje se sooča s tre- mo, hkrati živi od nastopanja, od otroštva stremi k enemu cilju, ki se mu skorajda odreče, se k njemu vrne, privlači jo tujina, a trenutno ponovno živi v Sloveniji. Maša Golob je ena tistih žensk, ki je lahko navdih vsakomur, ki kdaj podvomi v svojo pot, vendar vedno znova najde način, da se približa svojemu cilju. EVA RUDMAN »To je bil zame poraz. Priznam. Velik poraz. In ko sem končno zbrala moči, da bi te izpite ponovno opravljala, sem se morala posloviti od strica, ki je pri 30 letih umrl zaradi raka. Življenje me je vedno znova peljalo drugam. A težko sem se odločila, kam.« »Čez noč sem ostala brez denarja, živela sem namreč izključno od nastopanja. Tedni so se spremenili v mesece brez prihodkov, moje telo je odpovedovalo. Na najnižji točki svoje tesnobe nisem več vstala iz postelje.« »Vedela sem, da ne želim biti tista z violino, ampak želim, da je moja violina prva.« Maša navdušuje s svojim nastopom, del katerega je tudi njena izjemna vizu- alna podoba. Sodeluje z modnimi oblikovalci in se trudi, da s svojo celostno podobo, z repertoarjem in nastopom navduši. Del svojih nastopov Maša pokaže tudi na Instagramu pod imenom Massaviolinist. (Foto: Gorazd Golob) Danes izjemno uspešna in prepoznavna instrumentalistka si je obljubila, da bo violina vedno ostala v prvi vrsti njena ljubezen in ne služba. Fotografija je nastala na fotografiranju za naslovnico ene od revij. (Foto: Aleksandra Saša Prelesnik) Polfinalni nastop v oddaji Slovenija ima talent. (Foto: Damjan Žibert) »Akademija očitno ni bila moja pot« Maši se je življenje obrnilo na glavo, ko ni opravila spre- jemnih izpitov za akademijo. » T o je bil zame poraz. Priznam. Velik poraz. In ko sem konč- no zbrala moč, da bi te izpite ponovno opravljala, sem se morala posloviti od strica, ki je pri 30 letih umrl zaradi raka. Življenje me je vedno znova pe- ljalo drugam. A težko sem se odločila, kam.« Tako se je da- nes izjemno uspešna ustvarjal- ka slovenske glasbene podobe odločila za študij muzikologije. Po diplomi si je vzela leto časa, da bi izprašala samo sebe, kje je njeno mesto. »Oče me je povabil na krajše potovanje v Berlin, spremljala me je še prijateljica. Kraj sem doživela kot mesto priložnosti in ko sem pod odrom zaslišala glasbeno poezijo fi lharmonikov, se je moja ljubezen spet prebudila.« Po vrnitvi v Slovenijo se je odločila, da bo del magistrske- ga študija opravila na izmenjavi v Berlinu. A žal tega mesta na seznamu za izmenjavo ni bilo. »V referatu sem se pozanima- la, ali obstaja možnost, da se vendarle pojavi priložnost. In nekaj dni kasneje se je Berlin znašel na seznamu. Ali ni to znak?« se zasmeje Maša, ki se je takrat začela zavedati, da vseh niti ne moraš držati v ro- kah, življenje pa te vedno vodi po pravi poti. V Berlin brez violine Študij muzikologije je nato nadaljevala v Berlinu. Tja se je odpravila brez violine. »Mislila sem, da se je najina pot kon- čala.« In ko se je ravno želela sprijazniti, da ideja petletne de- klice ne bo nikoli v resnici za- živela, se je znaša pred stavbo, kjer je bila avdicija za sodelo- vanje v enem izmed orkestrov. » Tam sva se znašli s prijateljico, ker je v sosednji stavbi pozabila dežnik. Ko razmišljam o tem, težko verjamem.« Prijavila se je na avdicijo, svojo tremo pa premagala tako, da sta jo na oder pospremila še klarinetista, njen brat in njegov prijatelj. »Česa takšnega ne bi v Sloveniji nikoli naredila. V kla- sični glasbi so pravila jasna. A takrat sem nekoliko lahkomi- selno to storila. In navdušila.« V nekaj tednih je bila članica več sestavov, bivanje v Berlinu je podaljšala in našla načine, ki so ji to omogočili. Vrnitev v Slovenijo Ko je Maša Golob ponovno našla svoje mesto pod soncem, jo je spet »udarila realnost«. »Če sem želela dokončati štu- dij, sem to lahko storila le v Sloveniji. Spet sem se znašla pred dilemo, kje je moja pot – naj vztrajam v Berlinu in študij opustim ali se vrnem domov ter se ponovno soočim z novi- mi začetki.« Po prihodu v Slovenijo si je najprej privoščila kratek dopust s svojo mamo. In med izpraše- vanjem sebe, svojega smisla in nadaljnje poti jo je poklical pri- jatelj, jo vprašal, ali bi zaigrala na električno violino, in ji po- nudil nastop. »Takoj sem spre- jela. Nisem sicer imela električ- ne violine, nisem imela zanjo denarja, nisem vedela, kako je nastop z njo sploh videti, a sem sprejela.» V to pot je verjela tudi njena družina, ji pomagala z nakupom in Mašina nova ka- rierna pot se je začela, ne da bi se tega sploh zavedala. Klasično glasbilo v komercialni glasbi Z novo idejo je tako glasbeni- ca začela novo poglavje svojega življenja. Nastopala je, šlo ji je dobro, a kot instrumentalistka je s svojo violino vedno stala v senci nekoga drugega. Vedno več je imela nastopov, njena prepoznavnost je rasla, obe- tala si je sodelovanje pri nekaj izjemnih projektih, začela je sodelovati s plesalci, opazile so jo velike korporacije, nato je njeno pot prekinila korona. Nova preizkušnja, ki je terjala tudi zdravje »Čez noč sem ostala brez denarja, živela sem namreč iz- ključno od nastopanja. Tedni so se spremenili v mesece brez prihodkov, moje telo pa je od- povedovalo. Na najnižji točki svoje tesnobe nisem več vstala iz postelje. Ultimat partnerja, naj si najdem pomoč, me je predramil. T o je bila ena najtež- jih poti, kar sem jih prehodila. In po njej hodim še danes.« A kot ji je življenje že tolikokrat pokazalo, je bilo tudi to obdo- bje za nekaj dobro. Maša se je še bolj posvetila meditaciji, s pomočjo telesno usmerjene psihoterapije je ponovno svoje notranje ravnovesje postavila v svoj »prvi plan«. In uspelo ji je. Slovenija je spoznala tudi njeno violino. »Vedela sem, da želim, da je moja violina v ospredju. In to mi je prepo- znavnost, ki sem jo dobila v oddaji, omogočila.« Danes živi v skladu s tistim, za kar se je rodila Čeprav Maša nikoli ni štu- dirala na akademiji, danes živi v skladu s tistim, za kar je rojena. »Vadim in igram zase ter za druge. Še vedno me spremljata strah in trema, a želja po ustvarjanju je večja. Sama sebe neprestano preiz- kušam, hkrati se zavedam pomena duhovne stabilnosti in samozavesti. Moja prva lju- bezen bo vedno tudi klasična glasba, uživam v pisanju in čeprav trenutno živim izpol- njeno, sem se naučila, da se prepustim življenju. Kar pri- nese, to sprejmem.« Maša je kariero z električno violino ustvarila prva v Slove- niji. Pravi, da ji je zato mogoče lažje kot kakšni izvrstni mla- di pevki, ki ima večjo konku- renco. V svoje nastope vpleta gib, sodeluje z različnimi po- samezniki, hkrati je uspela iz svojega nastopanja ustvariti blagovno znamko, ki ji odpira vedno nove priložnosti. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 8, 22. februar 2024 VESOLJSKA TEHNOLOGIJA V VITANJU Zaživela Evropska pisarna za izobraževanje na področju vesolja – Esero Slovenija Ko gre vesolje v šolo Udeleženci slovesnosti ob odprtju Evropske pisarne za izobraževanje na področju vesolja Dogodka so se kot častni gostje udeležili minister za vzgojo in izobraževanje dr. Dar- jo Felda, predstavnica ESE, vodja oddelka za STEM in inspiracijo v uradu za izobra- ževanje Monica Talevi ter koordinatorica projektov Esero izobraževanja Clara Cruz Niggebrugge. Da bi z vključevanjem vsebin s področja vesoljskih tehnologij v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje med mladimi povečali zanimanje za naravoslovne poklice, je v Centru Noordung v Vitanju vrata odprla Evropska pisarna za izobra- ževanje na področju vesolja v Sloveniji – Esero Slovenija. Gre za projekt Evropske vesoljske agencije, v Sloveniji ga vodi center šolskih in obšolskih dejavnosti v sodelovanju s Centrom Noordung. BARBARA FURMAN Evropska pisarna za izo- braževanje na področju veso- lja (European Space Educati- on Resource Offi ce – Esero) je projekt Evropske vesoljske agencije. Namen programa je povečati zanimanje med mladimi za nadaljnje izobra- ževanje na področjih znano- sti, tehnologije, inženiringa in matematike z namenom delovanja na področju veso- lja. V okviru programa bodo spodbujali vključevanje vse- bin s področja vesoljskih teh- nologij v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, kar naj bi prispevalo k pre- poznavnosti teh vsebin med mladimi. Pomanjkanje kadra Kot je na slovesnosti ob uradnem odprtju v vitanj- skem Centru Noordung povedala vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Per- mozer, se je naša država za sodelovanje v projektu Ese- ro odločila, ker se slovenska podjetja soočajo s pomanjka- Članice in člani ekipe Esera Slovenije Udeleženci se strinjajo, da Slovenija potrebuje več strokovnjakov s področja naravoslovnih znanosti. Koordinatorica projektov Esero izo- braževanja Clara Cruz Niggebrugge Vodja pisarne Esera Tanja Permozer »Naša država se je za sodelovanje v projektu Esero odločila, ker se slovenska podjetja soočajo s pomanjkanjem visoko usposobljenega kadra na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, ta znanja pa so ključnega pomena za razvoj vesoljskega sektorja,« poudarja vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer. Minister dr. Darjo Felda in direktorica Centra Noordung Nežav Pavlič Brečko njem visoko usposobljenega kadra na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, ta znanja pa so ključnega pomena za razvoj vesoljskega sektorja. »Slove- nija je prva od pridruženih članic Evropske vesoljske agencije, ki se je pridružila temu programu. Energijo mladih vidim kot pravo silo za pozitivne spremembe, tudi na področju vesolja.« Otvoritvene slovesnosti so se kot častni gostje udeležili Kot je še povedala Tanja Permozer, je prejšnji mesec Esero Slovenija že izvedel temeljito študijo o izobraže- valnem okolju in vesoljskem sektorju v državi. »Prav tako smo izvedli že nekaj usposa- bljanj, povezanih z interdisci- plinarnimi šolskimi projekti ESA in prevedli didaktične vsebine iz angleškega v slo- venski jezik. Prav tako so decembra lani v Centru No- ordung organizirali izobraže- valni pogovor z astronavtom Andreasom Mogensenom.« Vesoljska pustolovščina Kot so poudarjali udeleženci na slovesnosti ob odprtju pi- sarne, so usposabljanja za uči- telje in vzgojitelje od zgodnje- ga otroštva do višjih razredov srednjih šol hrbtenica portfelja minister za vzgojo in izo- braževanje dr. Darjo Felda, predstavnica ESE, vodja od- delka za STEM in inspiraci- jo v Uradu za izobraževanje Monica Talevi ter koordi- natorica projektov Esero izobraževanja Clara Cruz Niggebrugge. Včlanjenih 22 držav Evropska vesoljska agen- cija je oblikovala program Esero, ker se s težavo glede pomanjkanja tehničnega ka- dra srečujejo tudi v drugih evropskih državah. V pro- gram se lahko po lastni preso- ji vključijo države članice ali pridružene članice Evropske vesoljske agencije. Trenutno je vključenih 22 držav članic. Pomembna vloga je zaupana centru šolskih in obšolskih dejavnosti, ki povezuje ob- sežno mrežo izobraževalnih ustanov in šol po vsej Slove- niji. Tako bo lahko učinkovito usklajeval aktivnosti oziroma prizadevanja Esera po celotni državi. dejavnosti Esero Slovenija. »V usposabljanjih bomo mladim na zanimive in izvirne načine predstavili najsodobnejša ve- soljska področja, med drugim tudi opazovanje Zemlje in ve- soljske tehnologije.« je dodala Permozerjeva. Na spletni strani Esero bodo brezplačno na voljo di- daktična gradiva za različne starostne skupine, ki bodo pokrivala različne učne na- črte teme STEM. Poleg tega bo Esero Slovenija v sodelo- vanju z nacionalno vesoljsko industrijo in akademsko sfero v okviru sheme Vesolje gre v šolo ponudil tudi navdihujoče dogodke za učence in njihove družine, kot so Vesoljska pu- stolovščina in hackathoni ter dejavnosti za poklicno pot in vzornike. Foto: Studio Fakin Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 8, 22. februar 2024 KO RASTLINE OŽIVIJO »Rastlina prevzame podobo črke.« Sodelovanje z mamo, zeliščarko in pisateljico Kato Laštro, ji veliko pomeni. V tem času se veselimo toplejših dni in sončnih žarkov. Ob prvih otoplitvah iz zemlje pokukajo cve- tlice, ki odsanjajo svoje zimsko spanje. Kosilo nam popestrijo in telo očistijo zdravilni regratovi listi in mladi listki kopriv, ki že svarijo z ožigalkami. Predstavljamo mlado ilustratorko Katjo Talajić, ki v svojih ilustracijah upodablja rastlinice. In te na papirju nikoli ne pozebejo, v naše življenje prinašajo radost tudi v najhujšem mrazu. BINA PLAZNIK Vir navdiha je narava V tem času se veselimo toplejših dni in sončnih žarkov. Ob prvih otoplitvah iz zemlje pokukajo cve- tlice, ki odsanjajo svoje zimsko spanje. Kosilo nam popestrijo in telo očistijo zdravilni regratovi listi in mladi listki kopriv, ki že svarijo z ožigalkami. Predstavljamo mlado ilustratorko Katjo Talajić, ki v svojih ilustracijah upodablja rastlinice. In te na papirju nikoli ne pozebejo, v naše življenje »Rastlina prevzame podobo črke« Sogovornica je po izobrazbi gimnazijska maturantka. Živi in ustvarja v Velenju. Prosti čas namenja sprehodom v naravi in osebni rasti. Do zdaj je ilustrirala šest slikanic iz zbirke Zelena nit, ki so izšle od leta 2014 do danes. Av- torica vseh je njena mama Kata Laštro. Zeliščna abeceda je prva in je izšla leta 2014, sledijo ji: Čebelja cvetna abeceda, Zeliščarica Kunigunda in rastline iz davnine, Moje prvo zeleno berilo, Cvetne esence, cvetna abeceda za dušo po kapljicah, Dežela Škratovnija in Zelena zmešana abeceda. Riše že od mladih nog Katja pove, da so njene ilustracije nastajale že v zelo zgodnjem otroštvu. Do danes je ohranila ljubezen do risanja. Trudi se, da talent in veselje do risanja razvija in dopolnjuje z novimi idejami: »V letih 2021–23 sem začela delati v črno-beli tehniki risanja s svinčnikom. S senčenjem dosežem globinski vtis risb. Pred tem sem uporabljala bolj preprosto tehniko risanja s svinčnikom in barvanja z barvicami, da je otrokom bolj prijazno.« Ljubi naravo Ilustrirala je knjige, katerih avtorica je njena mama Kata Laštro. Sodelovanje z njo ji veliko pomeni: »Njene ideje so mi prirasle k srcu in jih najraje uprizarjam s svinčnikom. Mama je razlog moje velike ljubezni do narave in ohranja- va najino sodelovanje že iz otroštva do danes. Narava je nasploh velik vir mojega navdiha za risanje. Pri risanju uporabljam podobne in mnoge motive, ki jih najdemo v naravi. Tam idej nikoli ne zmanjka.« Nadaljuje, da jo pri ustvarjanju vodita motivacija do nenehnega izpopolnjevanja idej za risbe ter iskanje no- vih motivov: »Rastlina prevzame podobo črke. Motivi so namenjeni predvsem otro- kom, zato so moje ilustracije preproste.« Trenutno se obe z mamo najbolj veselita prevodov vseh slikanic v tuje jezike. Tam bo dodala tudi kakšno novo ilustracijo. Katja pripravlja letos še razstavo z naslovom Sladka hiša, in sicer v Celjski kulturnici. Razstavo bo organizirala z društvom Smeško, kjer si bomo lahko ogledali njeno drugo največjo strast v risanju, in sicer motive najrazličnejših mandal, za ka- tere najde navdih tako v naravi kot arhitekturi. Foto: Bina Plaznik Katja Talajić z zbirko slikanic, ki jih je ilustrirala. Počitniška ustvarjalnica KNJIŽNA ILUSTRACIJA INFORMACIJE IN PRIJAVE MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 torek , 27. februar 2024, ob 10.30, Stara grofija . Počitniška ustvarjalnica CELEJA ANTIQUA ET NOVA POKRAJINSKI MUZEJ CELJE P Počitniška očitniška KNJIŽNA ILUSTRACIJA četrtek , 29. februar 2024, ob 10.30, Stara grofija . Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 8, 22. februar 2024 VESOLJSKA TEHNOLOGIJA V VITANJU Zaživela Evropska pisarna za izobraževanje na področju vesolja – Esero Slovenija Ko gre vesolje v šolo Udeleženci slovesnosti ob odprtju Evropske pisarne za izobraževanje na področju vesolja Dogodka so se kot častni gostje udeležili minister za vzgojo in izobraževanje dr. Dar- jo Felda, predstavnica ESE, vodja oddelka za STEM in inspiracijo v uradu za izobra- ževanje Monica Talevi ter koordinatorica projektov Esero izobraževanja Clara Cruz Niggebrugge. Da bi z vključevanjem vsebin s področja vesoljskih tehnologij v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje med mladimi povečali zanimanje za naravoslovne poklice, je v Centru Noordung v Vitanju vrata odprla Evropska pisarna za izobra- ževanje na področju vesolja v Sloveniji – Esero Slovenija. Gre za projekt Evropske vesoljske agencije, v Sloveniji ga vodi center šolskih in obšolskih dejavnosti v sodelovanju s Centrom Noordung. BARBARA FURMAN Evropska pisarna za izo- braževanje na področju veso- lja (European Space Educati- on Resource Offi ce – Esero) je projekt Evropske vesoljske agencije. Namen programa je povečati zanimanje med mladimi za nadaljnje izobra- ževanje na področjih znano- sti, tehnologije, inženiringa in matematike z namenom delovanja na področju veso- lja. V okviru programa bodo spodbujali vključevanje vse- bin s področja vesoljskih teh- nologij v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, kar naj bi prispevalo k pre- poznavnosti teh vsebin med mladimi. Pomanjkanje kadra Kot je na slovesnosti ob uradnem odprtju v vitanj- skem Centru Noordung povedala vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Per- mozer, se je naša država za sodelovanje v projektu Ese- ro odločila, ker se slovenska podjetja soočajo s pomanjka- Članice in člani ekipe Esera Slovenije Udeleženci se strinjajo, da Slovenija potrebuje več strokovnjakov s področja naravoslovnih znanosti. Koordinatorica projektov Esero izo- braževanja Clara Cruz Niggebrugge Vodja pisarne Esera Tanja Permozer »Naša država se je za sodelovanje v projektu Esero odločila, ker se slovenska podjetja soočajo s pomanjkanjem visoko usposobljenega kadra na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, ta znanja pa so ključnega pomena za razvoj vesoljskega sektorja,« poudarja vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer. Minister dr. Darjo Felda in direktorica Centra Noordung Nežav Pavlič Brečko njem visoko usposobljenega kadra na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, ta znanja pa so ključnega pomena za razvoj vesoljskega sektorja. »Slove- nija je prva od pridruženih članic Evropske vesoljske agencije, ki se je pridružila temu programu. Energijo mladih vidim kot pravo silo za pozitivne spremembe, tudi na področju vesolja.« Otvoritvene slovesnosti so se kot častni gostje udeležili Kot je še povedala Tanja Permozer, je prejšnji mesec Esero Slovenija že izvedel temeljito študijo o izobraže- valnem okolju in vesoljskem sektorju v državi. »Prav tako smo izvedli že nekaj usposa- bljanj, povezanih z interdisci- plinarnimi šolskimi projekti ESA in prevedli didaktične vsebine iz angleškega v slo- venski jezik. Prav tako so decembra lani v Centru No- ordung organizirali izobraže- valni pogovor z astronavtom Andreasom Mogensenom.« Vesoljska pustolovščina Kot so poudarjali udeleženci na slovesnosti ob odprtju pi- sarne, so usposabljanja za uči- telje in vzgojitelje od zgodnje- ga otroštva do višjih razredov srednjih šol hrbtenica portfelja minister za vzgojo in izo- braževanje dr. Darjo Felda, predstavnica ESE, vodja od- delka za STEM in inspiraci- jo v Uradu za izobraževanje Monica Talevi ter koordi- natorica projektov Esero izobraževanja Clara Cruz Niggebrugge. Včlanjenih 22 držav Evropska vesoljska agen- cija je oblikovala program Esero, ker se s težavo glede pomanjkanja tehničnega ka- dra srečujejo tudi v drugih evropskih državah. V pro- gram se lahko po lastni preso- ji vključijo države članice ali pridružene članice Evropske vesoljske agencije. Trenutno je vključenih 22 držav članic. Pomembna vloga je zaupana centru šolskih in obšolskih dejavnosti, ki povezuje ob- sežno mrežo izobraževalnih ustanov in šol po vsej Slove- niji. Tako bo lahko učinkovito usklajeval aktivnosti oziroma prizadevanja Esera po celotni državi. dejavnosti Esero Slovenija. »V usposabljanjih bomo mladim na zanimive in izvirne načine predstavili najsodobnejša ve- soljska področja, med drugim tudi opazovanje Zemlje in ve- soljske tehnologije.« je dodala Permozerjeva. Na spletni strani Esero bodo brezplačno na voljo di- daktična gradiva za različne starostne skupine, ki bodo pokrivala različne učne na- črte teme STEM. Poleg tega bo Esero Slovenija v sodelo- vanju z nacionalno vesoljsko industrijo in akademsko sfero v okviru sheme Vesolje gre v šolo ponudil tudi navdihujoče dogodke za učence in njihove družine, kot so Vesoljska pu- stolovščina in hackathoni ter dejavnosti za poklicno pot in vzornike. Foto: Studio Fakin Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 8, 22. februar 2024 KO RASTLINE OŽIVIJO »Rastlina prevzame podobo črke.« Sodelovanje z mamo, zeliščarko in pisateljico Kato Laštro, ji veliko pomeni. V tem času se veselimo toplejših dni in sončnih žarkov. Ob prvih otoplitvah iz zemlje pokukajo cve- tlice, ki odsanjajo svoje zimsko spanje. Kosilo nam popestrijo in telo očistijo zdravilni regratovi listi in mladi listki kopriv, ki že svarijo z ožigalkami. Predstavljamo mlado ilustratorko Katjo Talajić, ki v svojih ilustracijah upodablja rastlinice. In te na papirju nikoli ne pozebejo, v naše življenje prinašajo radost tudi v najhujšem mrazu. BINA PLAZNIK Vir navdiha je narava V tem času se veselimo toplejših dni in sončnih žarkov. Ob prvih otoplitvah iz zemlje pokukajo cve- tlice, ki odsanjajo svoje zimsko spanje. Kosilo nam popestrijo in telo očistijo zdravilni regratovi listi in mladi listki kopriv, ki že svarijo z ožigalkami. Predstavljamo mlado ilustratorko Katjo Talajić, ki v svojih ilustracijah upodablja rastlinice. In te na papirju nikoli ne pozebejo, v naše življenje »Rastlina prevzame podobo črke« Sogovornica je po izobrazbi gimnazijska maturantka. Živi in ustvarja v Velenju. Prosti čas namenja sprehodom v naravi in osebni rasti. Do zdaj je ilustrirala šest slikanic iz zbirke Zelena nit, ki so izšle od leta 2014 do danes. Av- torica vseh je njena mama Kata Laštro. Zeliščna abeceda je prva in je izšla leta 2014, sledijo ji: Čebelja cvetna abeceda, Zeliščarica Kunigunda in rastline iz davnine, Moje prvo zeleno berilo, Cvetne esence, cvetna abeceda za dušo po kapljicah, Dežela Škratovnija in Zelena zmešana abeceda. Riše že od mladih nog Katja pove, da so njene ilustracije nastajale že v zelo zgodnjem otroštvu. Do danes je ohranila ljubezen do risanja. Trudi se, da talent in veselje do risanja razvija in dopolnjuje z novimi idejami: »V letih 2021–23 sem začela delati v črno-beli tehniki risanja s svinčnikom. S senčenjem dosežem globinski vtis risb. Pred tem sem uporabljala bolj preprosto tehniko risanja s svinčnikom in barvanja z barvicami, da je otrokom bolj prijazno.« Ljubi naravo Ilustrirala je knjige, katerih avtorica je njena mama Kata Laštro. Sodelovanje z njo ji veliko pomeni: »Njene ideje so mi prirasle k srcu in jih najraje uprizarjam s svinčnikom. Mama je razlog moje velike ljubezni do narave in ohranja- va najino sodelovanje že iz otroštva do danes. Narava je nasploh velik vir mojega navdiha za risanje. Pri risanju uporabljam podobne in mnoge motive, ki jih najdemo v naravi. Tam idej nikoli ne zmanjka.« Nadaljuje, da jo pri ustvarjanju vodita motivacija do nenehnega izpopolnjevanja idej za risbe ter iskanje no- vih motivov: »Rastlina prevzame podobo črke. Motivi so namenjeni predvsem otro- kom, zato so moje ilustracije preproste.« Trenutno se obe z mamo najbolj veselita prevodov vseh slikanic v tuje jezike. Tam bo dodala tudi kakšno novo ilustracijo. Katja pripravlja letos še razstavo z naslovom Sladka hiša, in sicer v Celjski kulturnici. Razstavo bo organizirala z društvom Smeško, kjer si bomo lahko ogledali njeno drugo največjo strast v risanju, in sicer motive najrazličnejših mandal, za ka- tere najde navdih tako v naravi kot arhitekturi. Foto: Bina Plaznik Katja Talajić z zbirko slikanic, ki jih je ilustrirala. Počitniška ustvarjalnica KNJIŽNA ILUSTRACIJA INFORMACIJE IN PRIJAVE MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 torek , 27. februar 2024, ob 10.30, Stara grofija . Počitniška ustvarjalnica CELEJA ANTIQUA ET NOVA POKRAJINSKI MUZEJ CELJE P Počitniška očitniška KNJIŽNA ILUSTRACIJA četrtek , 29. februar 2024, ob 10.30, Stara grofija . Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 8, 22. februar 2024 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 8, 22. februar 2024 NAŠE AKCIJE Naša radijska karavana, zdaj že 10. sezone akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki je na Polzeli začela pot po občinah naše regije in še vedno izbira največje pevske talente, se je tokrat prvič ustavila v občini Sevnica, kjer so se predstavile talentirane pevke iz kar šestih šol v občini: OŠ Milana Majcna Šen- tjanž, OŠ Krmelj, OŠ Tržišče, OŠ Boštanj, OŠ Blanca, OŠ Sava Kladnika Sevnica. LUKA ŽERJAV Premierno sodelovanje V Sevnici stavijo na dekliške glasove V skoraj polni Kulturni dvorani Sevnica smo videli in slišali 18 glasbenih točk. Prisluhnili smo solističnim točkam in dvema duetoma, torej je skupaj nastopilo 20 otrok. Kot vedno so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Tudi tokrat so prepevali izključno slovenske pesmi. Med dvajsetimi nastopajočimi so v Sev- nici nastopila samo dekleta. Med sodobnejšimi izvajalkami je bilo največkrat mogoče slišati skladbe Nine Pušlar in Maraaye, se je pa kar nekaj nastopajočih odločilo tudi za zimzelene uspešnice, kot sta Vsi ljudje hitijo Nece Falk ali Na vrhu nebotičnika od Belih vran. Po mnenju župana Občine Sevnica Srečka Ocvirka sodelovanje otrok na pevskih tek- movanjih prinaša številne koristi za njihov celostni razvoj. Poleg spodbujanja razvoja glasbenega talenta, krepitve samozavesti in samopodobe, petje spodbuja kreativno ustvarjalnost in sodelovanje, saj mladi pev- ci ob vodenju mentorja ustvarjajo glasbo in se učijo nastopati. Otroci razvijajo glasbeno izražanje, negujejo vztrajnost, disciplino in odgovornost, saj je za dobro petje treba redno vaditi. Ob tem je dodal, da je ponosen, da je v sevniški občini toliko vrhunskih pevk in pevcev: »K temu zagotovo pomembno pri- pomorejo mentorji v šolah, a tudi Glasbena šola Sevnica, ki pevske in glasbene talente še dodatno neguje in razvija. S prepevanjem slovenskih pesmi se otroci povezujejo z lastno kulturo, dediščino in jezikom. To pomembno prispeva k občutku pripadnosti in oblikova- nju identitete, hkrati krepi spoštovanje do tradicije, preteklosti in maternega jezika,« je še dodal župan Ocvirk. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdi- ja Winder Pantner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je tokrat zaradi nastopov otrok iz kar šestih osnovnih šol izjemoma izbrala štiri pol- finaliste, iz vsake starostne skupine po dva. V mlajši kategoriji so izbrali Špelo Žgajner iz OŠ Milana Majcna Šentjranž, ki je komisijo prepričala s skladbo Nuše Derenda Za Slove- nijo živim in Laro Horjak iz OŠ Boštanj, ki je zapela skladbo Kdo še verjame Nine Pušlar. V starejši kategoriji pa sta si polfinalni nastop zagotovili Ella Lamovšek iz OŠ Milana Majcna Šentjanž, s skladbo Nece Falk Vsi ljudje hitijo in Ema Požun, ki jih je prepričala s skladbo Ne bodi kot drugi od Ditke. Pomembnosti projekta se poleg Občine Sevnica, ki je bila tokratna gostiteljica, za- vedajo tudi pokrovitelji Vivapen, Silkem, Target in Sazas, ki zvesto sledijo naši radij- ski karavani. FOTO: Andraž Purg Nastopajoči otroci iz kar šestih osnovnih šol v občini Sevnica: OŠ Milana Majcna Šentjanž, OŠ Krmelj, OŠ Tržišče, OŠ Boštanj, OŠ Blanca, OŠ Sava Kladnika Sevnica, Špela Žgajner je komisijo prepričala s skladbo Za Slovenijo živim. Lara Horjak je navdušila občinstvo in komisijo s skladbo Kdo še verjame. Ella Lamovšek je v starejši kategoriji blestela z zimzeleno skladbo Vsi ljudje hitijo. Ema Požun se je izvrstno predstavila s skladbo Ne bodi kot drugi. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 8, 22. februar 2024 NAŠE AKCIJE Naša radijska karavana, zdaj že 10. sezone akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki je na Polzeli začela pot po občinah naše regije in še vedno izbira največje pevske talente, se je tokrat prvič ustavila v občini Sevnica, kjer so se predstavile talentirane pevke iz kar šestih šol v občini: OŠ Milana Majcna Šen- tjanž, OŠ Krmelj, OŠ Tržišče, OŠ Boštanj, OŠ Blanca, OŠ Sava Kladnika Sevnica. LUKA ŽERJAV Premierno sodelovanje V Sevnici stavijo na dekliške glasove V skoraj polni Kulturni dvorani Sevnica smo videli in slišali 18 glasbenih točk. Prisluhnili smo solističnim točkam in dvema duetoma, torej je skupaj nastopilo 20 otrok. Kot vedno so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Tudi tokrat so prepevali izključno slovenske pesmi. Med dvajsetimi nastopajočimi so v Sev- nici nastopila samo dekleta. Med sodobnejšimi izvajalkami je bilo največkrat mogoče slišati skladbe Nine Pušlar in Maraaye, se je pa kar nekaj nastopajočih odločilo tudi za zimzelene uspešnice, kot sta Vsi ljudje hitijo Nece Falk ali Na vrhu nebotičnika od Belih vran. Po mnenju župana Občine Sevnica Srečka Ocvirka sodelovanje otrok na pevskih tek- movanjih prinaša številne koristi za njihov celostni razvoj. Poleg spodbujanja razvoja glasbenega talenta, krepitve samozavesti in samopodobe, petje spodbuja kreativno ustvarjalnost in sodelovanje, saj mladi pev- ci ob vodenju mentorja ustvarjajo glasbo in se učijo nastopati. Otroci razvijajo glasbeno izražanje, negujejo vztrajnost, disciplino in odgovornost, saj je za dobro petje treba redno vaditi. Ob tem je dodal, da je ponosen, da je v sevniški občini toliko vrhunskih pevk in pevcev: »K temu zagotovo pomembno pri- pomorejo mentorji v šolah, a tudi Glasbena šola Sevnica, ki pevske in glasbene talente še dodatno neguje in razvija. S prepevanjem slovenskih pesmi se otroci povezujejo z lastno kulturo, dediščino in jezikom. To pomembno prispeva k občutku pripadnosti in oblikova- nju identitete, hkrati krepi spoštovanje do tradicije, preteklosti in maternega jezika,« je še dodal župan Ocvirk. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdi- ja Winder Pantner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je tokrat zaradi nastopov otrok iz kar šestih osnovnih šol izjemoma izbrala štiri pol- finaliste, iz vsake starostne skupine po dva. V mlajši kategoriji so izbrali Špelo Žgajner iz OŠ Milana Majcna Šentjranž, ki je komisijo prepričala s skladbo Nuše Derenda Za Slove- nijo živim in Laro Horjak iz OŠ Boštanj, ki je zapela skladbo Kdo še verjame Nine Pušlar. V starejši kategoriji pa sta si polfinalni nastop zagotovili Ella Lamovšek iz OŠ Milana Majcna Šentjanž, s skladbo Nece Falk Vsi ljudje hitijo in Ema Požun, ki jih je prepričala s skladbo Ne bodi kot drugi od Ditke. Pomembnosti projekta se poleg Občine Sevnica, ki je bila tokratna gostiteljica, za- vedajo tudi pokrovitelji Vivapen, Silkem, Target in Sazas, ki zvesto sledijo naši radij- ski karavani. FOTO: Andraž Purg Nastopajoči otroci iz kar šestih osnovnih šol v občini Sevnica: OŠ Milana Majcna Šentjanž, OŠ Krmelj, OŠ Tržišče, OŠ Boštanj, OŠ Blanca, OŠ Sava Kladnika Sevnica, Špela Žgajner je komisijo prepričala s skladbo Za Slovenijo živim. Lara Horjak je navdušila občinstvo in komisijo s skladbo Kdo še verjame. Ella Lamovšek je v starejši kategoriji blestela z zimzeleno skladbo Vsi ljudje hitijo. Ema Požun se je izvrstno predstavila s skladbo Ne bodi kot drugi. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 8, 22. februar 2024 BRALCI POROČEVALCI V petek, 2. februarja, smo se dijaki programov kmetijsko-podjetniški tehnik in vete- rinarski tehnik odpravili na nadstandardno ekskurzijo v Verono v Italijo. Zbrali smo se pred šolskim centrom v Šentjurju, kjer smo počakali avtobus. »Furež« na Juneževi domačiji »Furež« je bil včasih naj- večji domači praznik. Na Slovenskem je od nekdaj pre- pletal družinske, sosedske in sorodstvene odnose, saj so se zbrali vsi iz vasi, prijatelji in otroci so se vrnili iz mesta. Na koncu januarja je bil na Juneževi domačiji v Tržišču pri Rogaški Slatini pod okri- ljem kluba Prijateljev Juneže- ve domačije »furež«, kot pra- vijo kolinam na Štajerskem, ki še danes veljajo za pravi kmečki praznik. Mesarji so se po »furežnem froštiku« odpravili na delo. Najprej so prašiča očistili, kar so opravili v leseni »arnci«, ga posuli s smolo, polili s kropom in z izmeničnem drgnjenjem ve- rige na obeh straneh odstra- nili ščetine. Nato so ga dali na »šrogl« in ga razkosali. Ob enajstih je sledila »fu- reška malca«. Gospodinje so postregle s praženimi je- tri, krompirjem v oblicah z ocvirki in zabeljenim kislim zeljem. Malice so se udeležili gospodarjevi veliki prijatelji, sosedi in seveda mesarji ter kuharice. V popoldanskih urah so mesarji delali »kašna- te« in mesnate klobase in si ob tem pripovedovali anekdote, ki so jih doživeli na »furežih« drugod. Zvečer je sledila obilna »fu- reška« večerja, ki se je začela s svinjsko »župo« z domači- mi rezanci. Nadaljevala se je s krvavicami in »hrtišovno« s kislim zeljem in z »restanim« krompirjem, nato je bila na vrsti svinjska pečenka, ki se je pekla v krušni peči, za po- obedek so bile suhe slive, na- močene v »šnopsu«, za boljšo prebavo. Seveda »fureža« ni brez lepe domače pesmi in veselega druženja. In to je trajalo dolgo v noč. MILENKA BLAŽEVIČ 2. februarja 2024 je Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja uspešno izpeljala državno tekmovanje v eko- znanju, na katerem so se pomerili srednješolci iz vse Slovenije. Sodelovalo je 225 dijakov in dijakinj iz 54 srednjih šol, vključenih v mednarodni program Ekošola, in drugih srednjih šol, ki so se prijavile na tekmovanje. Šolskega tekmo- vanja se je udeležilo 2.193 dijakov iz 78 srednjih šol in na tekmovanju so bili res najboljši. Dijaki iz treh srednješolskih programov izobraževanja so letos reševali vprašanja iz energetsko-podnebne pisme- nosti. Gradivo je vključevalo vsebine, kot so zgodovina človekove rabe energije, de- fi nicija energetsko-podnebne pismenosti, osrednja načela in temeljne usmeritve ener- getske pismenosti ter Slove- nija in viri energije za proi- zvodnjo električne energije. Dijaki so izkazali izjemno znanje, za kar jim iskreno čestitamo. Enako njihovim mentorjem. Na državno tekmovanje se je iz SŠGVO pod mentor- stvom Janje Čuvan, Nine Do- lar in Primoža Vouka v kate- goriji SSI uvrstilo 11 dijakov (vsi so na tekmovanju dosegli zlato priznanje), v kategori- ji SPI so šolo zastopali trije dijaki in vsi prejeli bronasto priznanje. V času preverjanja znanja dijakov je bilo v zbornici ŠCC tudi srečanje mentorjev. Vse- bina srečanja se je nanašala na povezovanje srednjih šol in fakultet, da bi se okrepilo sodelovanje med profesorji srednjih šol in profesorji fa- kultet. Mag. Mojca Drevenšek je predstavila spletno aplika- cijo Energus, digitalno zbirko prosto dostopnih energetsko- -podnebnih virov, ki jo razvi- jajo za učitelje. Dogajanje v času tekmova- nja sta popestrila še razstava izpeljanih projektov v okvi- ru programa Ekošola v šoli in tik pred razglasitvijo zma- govalcev še predavanje za vse udeležence mag. Mojce Drevenšek in Ive Tanjšek iz društva EN-LITE. Predstavili sta predstavili pomen poveza- nosti energije, družbe in go- spodarstva. Poudarili sta, da je treba energetsko-podnebne teme vključevati v neformal- no izobraževanja v šolah, mladinski podnebni delegat Rok Dolenc pa je spregovoril o letnem srečanju COP, ki je bilo decembra 2023 v Zdru- ženih arabskih emiratih. S prisotnimi je delil glavno sporočilo konference: »Vsak posameznik naj poskuša ži- veti čim bolj trajnostno.« JANJA ČUVAN, SŠGVO Na pot smo se odpravili ob četrti uri zjutraj. Ob poti smo pobrali še vodnika in nato nadaljevali proti Vero- ni. Kljub nekaj krajšim po- stankom je naše potovanje trajalo približno šest ur. Ko smo prispeli v Verono, smo si najprej ogledali mednaro- dni kmetijski sejem Fiera- gricola. Za ogled smo imeli na voljo štiri ure. Ogledali smo si ogromno kmetijskih strojev, različnih vrst živali, novih tehnik v kmetijstvu in mnogo drugega. Okrog šti- rinajste ure smo se ponov- no zbrali pri avtobusu in se odpravili proti glavnemu trgu v mestu Verona, ki je približno deset minut od sejmišča. Z vodnikom smo si pogledali znamenitosti v mestu. Pogledali smo si zna- menit balkon, kjer je Romeo dvoril svoji nesojeni ljube- zni Juliji, na trgu pa stoji tudi Julijin kip. Po vodenem ogledu mesta smo imeli tudi nekaj prostega časa, da smo si lahko sami ogledali tiste stvari, ki jih z vodnikom ni- smo zajeli. Okrog šestnajste ure smo imeli ponovni zbor. Pot nazaj je hitro minila, saj smo vmes naredili tudi ka- kšen premor. V Šentjur smo se vrnili v poznih večernih urah. Čeprav smo bili utru- jeni od dolge vožnje, smo bili veseli, da smo si lahko ogledali mesto Verona in enega večjih mednarodnih sejmov. TILEN KUBALE Državno tekmovanje v ekoznanju Izlet v Italijo Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 8, 22. februar 2024 BRALCI POROČEVALCI V petek, 2. februarja, smo se dijaki programov kmetijsko-podjetniški tehnik in vete- rinarski tehnik odpravili na nadstandardno ekskurzijo v Verono v Italijo. Zbrali smo se pred šolskim centrom v Šentjurju, kjer smo počakali avtobus. »Furež« na Juneževi domačiji »Furež« je bil včasih naj- večji domači praznik. Na Slovenskem je od nekdaj pre- pletal družinske, sosedske in sorodstvene odnose, saj so se zbrali vsi iz vasi, prijatelji in otroci so se vrnili iz mesta. Na koncu januarja je bil na Juneževi domačiji v Tržišču pri Rogaški Slatini pod okri- ljem kluba Prijateljev Juneže- ve domačije »furež«, kot pra- vijo kolinam na Štajerskem, ki še danes veljajo za pravi kmečki praznik. Mesarji so se po »furežnem froštiku« odpravili na delo. Najprej so prašiča očistili, kar so opravili v leseni »arnci«, ga posuli s smolo, polili s kropom in z izmeničnem drgnjenjem ve- rige na obeh straneh odstra- nili ščetine. Nato so ga dali na »šrogl« in ga razkosali. Ob enajstih je sledila »fu- reška malca«. Gospodinje so postregle s praženimi je- tri, krompirjem v oblicah z ocvirki in zabeljenim kislim zeljem. Malice so se udeležili gospodarjevi veliki prijatelji, sosedi in seveda mesarji ter kuharice. V popoldanskih urah so mesarji delali »kašna- te« in mesnate klobase in si ob tem pripovedovali anekdote, ki so jih doživeli na »furežih« drugod. Zvečer je sledila obilna »fu- reška« večerja, ki se je začela s svinjsko »župo« z domači- mi rezanci. Nadaljevala se je s krvavicami in »hrtišovno« s kislim zeljem in z »restanim« krompirjem, nato je bila na vrsti svinjska pečenka, ki se je pekla v krušni peči, za po- obedek so bile suhe slive, na- močene v »šnopsu«, za boljšo prebavo. Seveda »fureža« ni brez lepe domače pesmi in veselega druženja. In to je trajalo dolgo v noč. MILENKA BLAŽEVIČ 2. februarja 2024 je Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja uspešno izpeljala državno tekmovanje v eko- znanju, na katerem so se pomerili srednješolci iz vse Slovenije. Sodelovalo je 225 dijakov in dijakinj iz 54 srednjih šol, vključenih v mednarodni program Ekošola, in drugih srednjih šol, ki so se prijavile na tekmovanje. Šolskega tekmo- vanja se je udeležilo 2.193 dijakov iz 78 srednjih šol in na tekmovanju so bili res najboljši. Dijaki iz treh srednješolskih programov izobraževanja so letos reševali vprašanja iz energetsko-podnebne pisme- nosti. Gradivo je vključevalo vsebine, kot so zgodovina človekove rabe energije, de- fi nicija energetsko-podnebne pismenosti, osrednja načela in temeljne usmeritve ener- getske pismenosti ter Slove- nija in viri energije za proi- zvodnjo električne energije. Dijaki so izkazali izjemno znanje, za kar jim iskreno čestitamo. Enako njihovim mentorjem. Na državno tekmovanje se je iz SŠGVO pod mentor- stvom Janje Čuvan, Nine Do- lar in Primoža Vouka v kate- goriji SSI uvrstilo 11 dijakov (vsi so na tekmovanju dosegli zlato priznanje), v kategori- ji SPI so šolo zastopali trije dijaki in vsi prejeli bronasto priznanje. V času preverjanja znanja dijakov je bilo v zbornici ŠCC tudi srečanje mentorjev. Vse- bina srečanja se je nanašala na povezovanje srednjih šol in fakultet, da bi se okrepilo sodelovanje med profesorji srednjih šol in profesorji fa- kultet. Mag. Mojca Drevenšek je predstavila spletno aplika- cijo Energus, digitalno zbirko prosto dostopnih energetsko- -podnebnih virov, ki jo razvi- jajo za učitelje. Dogajanje v času tekmova- nja sta popestrila še razstava izpeljanih projektov v okvi- ru programa Ekošola v šoli in tik pred razglasitvijo zma- govalcev še predavanje za vse udeležence mag. Mojce Drevenšek in Ive Tanjšek iz društva EN-LITE. Predstavili sta predstavili pomen poveza- nosti energije, družbe in go- spodarstva. Poudarili sta, da je treba energetsko-podnebne teme vključevati v neformal- no izobraževanja v šolah, mladinski podnebni delegat Rok Dolenc pa je spregovoril o letnem srečanju COP, ki je bilo decembra 2023 v Zdru- ženih arabskih emiratih. S prisotnimi je delil glavno sporočilo konference: »Vsak posameznik naj poskuša ži- veti čim bolj trajnostno.« JANJA ČUVAN, SŠGVO Na pot smo se odpravili ob četrti uri zjutraj. Ob poti smo pobrali še vodnika in nato nadaljevali proti Vero- ni. Kljub nekaj krajšim po- stankom je naše potovanje trajalo približno šest ur. Ko smo prispeli v Verono, smo si najprej ogledali mednaro- dni kmetijski sejem Fiera- gricola. Za ogled smo imeli na voljo štiri ure. Ogledali smo si ogromno kmetijskih strojev, različnih vrst živali, novih tehnik v kmetijstvu in mnogo drugega. Okrog šti- rinajste ure smo se ponov- no zbrali pri avtobusu in se odpravili proti glavnemu trgu v mestu Verona, ki je približno deset minut od sejmišča. Z vodnikom smo si pogledali znamenitosti v mestu. Pogledali smo si zna- menit balkon, kjer je Romeo dvoril svoji nesojeni ljube- zni Juliji, na trgu pa stoji tudi Julijin kip. Po vodenem ogledu mesta smo imeli tudi nekaj prostega časa, da smo si lahko sami ogledali tiste stvari, ki jih z vodnikom ni- smo zajeli. Okrog šestnajste ure smo imeli ponovni zbor. Pot nazaj je hitro minila, saj smo vmes naredili tudi ka- kšen premor. V Šentjur smo se vrnili v poznih večernih urah. Čeprav smo bili utru- jeni od dolge vožnje, smo bili veseli, da smo si lahko ogledali mesto Verona in enega večjih mednarodnih sejmov. TILEN KUBALE Državno tekmovanje v ekoznanju Izlet v Italijo Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 8, 22. februar 2024 BRALCI POROČEVALCI Vse je enkrat zadnjič Prvi dan smo obiskali dru- žinsko kmetijo na Irskem – The Causey farm, kjer smo se seznanili z irsko kulinariko in kulturo ter se naučili, kako speči pravi irski kruh. Spozna- vali smo življenje na kmetiji, prav tako smo zaplesali štiri slike tradicionalnega irskega plesa. Drugi dan smo si ogleda- li irsko podeželje in obmorsko mestece Galway ter se spreho- dili do moherskih klifov, kjer smo občudovali prelepo pokra- jino in doživeli, kako se lahko v trenutku spremeni vreme. Zadnji dan smo se sprehodili skozi Dublin in obiskali Trini- ty College, kjer hranijo slavno knjigo The Books of Kells, ki je napisana na živalsko kožo z različnimi barvili in je zapisa- na v latinščini. Domov smo se vrnili polni vtisov z željo, da se v Irsko ponovno vrnemo. BOJANA URBANC Vinska kraljica bo letos spet obiskala Vojnik Vinska kraljica je letos postala Sanja Ferjanič iz Vipa- vske doline. Že 27. po vrsti. Vinska kraljica mora doka- zati veliko ljubezen do vinogradništva in vinarstva, da zna v letu, ko je izbrana, širiti kulturo vinogradništva in vina doma ter v svetu. Vojniški vinogradniki smo veseli in ponosni, da smo re- dni sponzorji tega projekta. Vinska kraljica Slovenije na- mreč s svojo prisotnostjo in z lepo izbrano besedo popestri, obogati naše javne prireditve. To so Praznik vina, salam in kruha s podelitvijo priznanj, Blagoslov mošta – martinova- nje. Še raje pa jo vidimo na slovesni trgatvi potomke trte z Lenta pri občinski stavbi. Trta je bila posajena junija 2005, istočasno pa tudi simbol Slovenije – lipa, ki so jo posadili člani Turističnega društva Vojnik. Trta nas vsako leto pre- seneti z bogato letino – lani z rekordnimi 147 grozdi, med njimi eden s težo več kot 1000 gramov, v skupni teži pa 76,4 kg. Celo področje s posajeno trto, lipo, sadnim vrtom s spominskim obeležjem ter na novo obnovljeno društveno kletjo tvori res lepo okolje. Tu je primeren prostor za razne dogodke, srečanja, protokolarne zadeve … Izbrani prizadevni člani društva imajo vsako leto čast, da so prisotni na kronanju v Radencih. To je zanimiva nagrada za njihov trud v društvu, da so lahko prisotni na res vrhun- skem dogodku. Letos je ta čast doletela podpredsednika društva Franca Bezovška in ženo Tanjo. V njuni zidanici v Malih Dolah je bil leta 2003 tudi ustanovni občni zbor društva. Franci je bil idejni pobudnik ustanovitve. Radi zapišemo, da je Franc Bezovšek na kronanju osebno na odru čestital novi vinski kraljici ter jo povabil v Vojnik. On je tudi podpredsednik konjerejskega društva – mogo- če bo še kdaj s konjsko vprego in kolesljem pripeljal vinsko kraljico na prireditveni prostor kot že večkrat do zdaj. Končajmo ta zapis z društvenim sloganom: »Pij malo, pij dobro!« PAVLE LESKOVAR Tako me je prešinilo ob mojem letošnjem rojstnem dnevu. Ko med pošto in pre- jetimi čestitkami ni bilo več pisma in v njem vizitke z ro- žnim motivom. Pisma, ki mi ga je vsako leto, redno brez izjeme, več kot štirideset let pošiljala moja mestna pri- jateljica, sodelavka iz moje prve službe. Manjkalo mi je. Strah in skrb, da bi bilo kaj narobe, je kmalu pomiril njen telefonski klic. Najprej se mi je opravičila, ker mi ni pisala, nato mi je ustno izrekla prijazno in toplo vo- ščilo. »Veš, pisati ne morem več, roka se mi preveč trese, ne gre,« je s priokusom ob- žalovanja izrekla besede, ki so ji šle težko iz ust. Čutila sem njeno zadrego, njeno nemoč in stisnilo me je pri srcu. Postalo mi je žal za- njo, saj sem dobro vedela, kako ponosna je bila vsa leta na svojo lepo, čitljivo, pokončno pisavo. Užitek je bilo brati njeno pisanje, tako zaradi vsebine, ki je bila iskrena in bogata z opi- som dogodkov in vsega, kar se ji je zdelo vredno poveda- ti, še bolj pa zaradi pisave, ki je njeno osebnost izra- žala na spoštovanja vreden način. Lepopisje, tako so v tistih letih, ko je še ona ho- dila v šolo, imenovali celo predmet, iz katerega so bili učenci posebej ocenjeni. Tudi v njenem kasnejšem poklicu, ki ga je kot matičar- ka vse do upokojitve vestno in z veseljem opravljala, je bila njena lepa pisava njen prepoznavni znak. Zašči- tni. Takrat so se matične knjige vodile ročno in prav pisava je bila tisto, kar je zaznamovalo obdobje, ko so nastajale. Vsaka je bila drugačna, pisana na svoj način, in takšna je ostala za vse čase. Ne samo zara- di trajnega črnila, ki se je uporabljalo pri pisanju (da se ni dalo ničesar brisati ali popravljati), največ je štelo dejstvo, dokaz, da je tisto, kar je zapisano, resnično verodostojno. Vse to in še kaj me je ti- sti dan spomnilo na mojo, lahko bi rekla, najstarejšo prijateljico. Vse mine, tudi pisava se enkrat izpiše … Spomin mi pričara čas mojega otroštva … Teta Mici smo jo klicali, vsem vaškim otrokom nam je bila draga. Vedno nasmejana, prija- znih besed in iskrivih oči. In skoraj vselej je imela kaj dati. Če ni imela bonbonov, nam je narezala debele kose doma pečenega šarkeljna ali nam je spekla sladka doma- ča jabolka, katerih sredico je izdolbla, jo napolnila z orehi in medom, za nameček pa še bogato posula s cimetom. Tako obogatena jabolka smo otroci imeli še posebej radi. Polizali smo si prste. Seveda smo morali jabolka prej na- brati v njenem vrtu za hišo, kjer je rasla velika stara ja- blana z darovi za nas, otroke tedanjega časa. S teto Mici sta si bili na svoj način po- dobni: obe od teže let rahlo upognjeni in z vejami, ki so rasle na vse strani neba in s katerih so nas vabila dišeča sladka jabolka. Niso bila vsa dobra za peko, morala so biti ravno prav zrela in slad- kega okusa z olupkom, ki se je pri peki povsem zmehčal in se ga je dalo gladko po- jesti, ne da bi se zataknil v grlu. Spomnim se starega črnega pekača, ki ga je s še vročimi dišečimi jabolki po- stavila na veliko leseno mizo na verandi, nam razdelila vi- lice in nam zaželela dober tek. Res je teknilo! Še danes vonjam in okušam tisti dav- ni čas, čas tete Mici. V času zimskih počitnic nam je pri- pravila oz. spekla svinjske kože, narezane na koščke, ki so pri cvrtju narasli v meh- ko hrustljavo skorjico, ki se je kar stopila v ustih. Sedeli smo ob zakurjeni peči in si greli od kepanja prezeble roke ter uživali v hrustanju te sladko-slane dobrote. Teta Mici nas je prijazno spodbu- jala in ko smo se jih najedli dovolj, nam jih je dala še za domov. »Jaz jih ne smem jesti, so pretežke za moj želodec,« je dejala in nam z njimi polnila žepe. Čez nekaj let se je zgodilo – zadnjič. Bil je mrzel zim- ski dan, ko sem se vračala iz šole. Že na daleč sem jo zagledala: stala je med vrati verande in me čakala. Njen široko nasmejan obraz se je svetil v zimskem soncu. Ko sem prišla bližje, me je prijazno povabila v svojo to- plo zakurjeno kuhinjo. Kot vedno. Gost, močan vonj po svinjski masti mi je segel v nosnice. »Pečene kože!« sem pomislila in se razve- selila ob spominu nanje, saj jih že dolgo nisem jedla. Se- dla sem za kuhinjsko mizo in slekla bundo. Teta Mici je z okornimi rokami postavi- la predme krožnik svinjskih kož in videla sem, da je v zadregi. »Niso se mi posre- čile, zažgala sem jih, izberi takšne, ki so ti všeč …« mi je prijazno ponujala tisto, kar je bilo nekoč videti tako slastno in vabljivo. Nekoč. Bilo mi je žal zanjo, da ji ni uspelo narediti najbolj- še. Spogledali sva se in obe sva čutili enako – da so tisti nekoč dragoceni in nepono- vljivi časi minili. Za vedno. Nikdar več nisem jedla pe- čenih kož, takšnih, kot jih je znala speči le teta Mici. In jabolk z njenega vrta, pe- čenih v črnem pekaču. Pred časom sem se peljala tam mimo, ničesar ni več, kot je bilo. Na mestu njene hišice stoji nova – nadomestna, v nekdanjem sadovnjaku je velik sodoben nadstrešek za tri avtomobile. Tudi z miškami moje mame se je zgodilo tako. Spominjam se pusta in nje- nih dobrot: krofov, flanca- tov, štaub, mišk … Vse to je znala narediti najboljše. Dolga leta je bilo enako: sla- stno, dišeče, vabljivo, doma- če. Do tiste pustne sobote, ko jih je spekla zadnjič. Že zgodaj zjutraj se je v njeni mali kuhinji začelo nekaj dogajati. S svojimi upoča- snjenimi koraki se je okorno premikala od mize do šte- dilnika in nazaj ter pripra- vljala sestavine, potrebne za peko. Sama sem odšla v trgovino in ko sem se vrnila, je bilo še vse enako. Kot da se je čas ustavil. Vse je bilo mirno, tiho, pokrita skleda in testo v njej je čakalo na njene roke, da ga ponovno pregnetejo in ustvarijo iz njega tisto, kar bo teknilo in šlo v slast. A tisti dan ni bilo tako. Ni šlo. Sedela je na lesenem zaboju za drva ob štedilniku, roke so skle- njene počivale na njenem rožnatem predpasniku. Tudi pogled njenih oči, tako dru- gačen in odsoten, je počival na njih. In jih opazoval. Ko sem jo ogovorila, se je rahlo zdrznila in se trudila vstati. »Danes mi ne gre najbolje, testo se noče dvigniti in na- rediti, kot bi rada …« je tiho dejala v opravičilo in stopila do sklede, da spet preveri, ali je količina narasla. »Ni treba hiteti, jaz bom za kosi- lo skuhala kračo in naredila krompirjevo solato,« sem jo želela razvedriti. Nič ni odgovorila, kot da ji ni najbolj prav, ker letos tega ne bo pripravila ona. Kot leta prej. Minilo je precej časa, ko se je končno pojavila na vratih skupne jedilnice. Otroci so pripravljali mizo, bil je čas kosila. V rokah je držala skledo in v njej tisto, kar je nastalo iz testa, ki se ni hote- lo dvigniti. Bilo je podobno majhnim kepicam različnih oblik temno rjave barve. A kljub vsemu je dišalo prije- tno. Tudi okus ni bil napa- čen, čeprav miške še zdaleč niso bile podobne tistim, s katerimi nam je vsako leto polepšala pustni čas. Kosilo ji tisti dan ni teknilo in tudi maškare, v katere so se na- maskirali otroci, ji niso raz- vedrile obraza. Ugaslih oči je odšla v sobo, tiho zaprla vrata in kmalu ugasnila luč. Ko sem jo pred spanjem pri- šla še pogledat, sem jo našla v postelji, pokrito do vratu in zaprtih oči. Vedela sem, da ne spi, da me je slišala, a ni želela ničesar reči, tudi lahko noč ne. To je bil njen zadnji pust, naslednje leto je ni bilo več z nami. Peko pustnih dobrot sem nato prevzela sama, a vsa- ko leto sem se spomnila, kako je bilo takrat, ko je to mama počela zadnjič. Danes najboljše miške speče moja hči – rahle, okusne, slastne, z dodatkom jogurta. Vedno jih zmanjka. Tudi jaz jih imam rada. Vem, da jih bo še dolgo pekla, saj se je njen čas šele dobro začel. In da je še daleč do tistega dne, ko se bo to zgodilo zadnjič. MARIJA DEŽELAK Nepozabna ekskurzija v Irsko Konec januarja 2024 smo se dijaki Šole za storitvene de- javnosti iz Šolskega centra Velenje odpravili na strokovno ekskurzijo v Irsko. Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 8, 22. februar 2024 ZAPOSLOVANJE Vzdrževalec (m/ž) (Slovenske Konjice, Velenje) Zaradi povečanega obsega dela iščemo kandidata za delo na delovnem mestu vzdrževa- lec. Prosto delovno mesto je odprto na dveh lokacijah, v Slovenskih Konjicah in v Vele- nju. Isokon, d.o.o., Slovenske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prija- ve zbiramo do 4. 3. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Posluževalec CNC-stroja (m/ž) (Prebold) Ograje Kočevar, d. o. o., vabi v svoje vrste novega so- delavca, in sicer posluževalca CNC-stroja oziroma proizvo- dne linije (m/ž). Vabljeni, da sprejmete izziv in se nam pridružite! Ograje Kočevar, d.o.o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbira- mo do 16. 3. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec (m/ž) - Reserved (Celje) Tvoja misija: predstavitev, svetovanje in prodaja modnih izdelkov, urejanje prodajnih prostorov in skladišča, spre- jem, razvrstitev in razstavlja- nje blaga … Nudimo delo v mladi in motivirani ekipi ter 5-dnevni tedenski delovnik v izmenah. LPP Fashion, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 4. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razpis prostih delovnih mest v podjetju Štore Steel Pomočnik operaterja – od- delek izdelava jekla, obrat jeklarna (Štore), laborant v kemijskem laboratoriju, ad- juster – kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge, adjuster – kon- trolor v valjarni – oddelek ad- justaža, pomočnik operaterja – oddelek izdelava jekla, obrat jeklarna. Smo stabilno razvoj- no usmerjeno podjetje, ki svo- jim zaposlenim nudi pozitiv- no delovno okolje in različne možnosti napredovanja. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 29. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pospeševalec prodaje na terenu (m/ž) (Savinjska regija) Opis delovnega mesta: obiskovanje kupcev (tran- sportna podjetja, mehanične delavnice za tovorna vozi- la) … Skuba Slovenija, d.o.o., Slovenčeva ulica 97, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nepremičninski posrednik (m/ž) (Celje) Iščemo podjetne, pozitivne in proaktivne ljudi, ki imajo radi delo z ljudmi ter nove iz- zive. S pomočjo preverjenega izobraževalnega programa univerze RE/MAX usposa- bljamo novo generacijo ne- premičninskih posrednikov. RE/MAX, nepremičninska družba, d.o.o., Štihova ulica 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 18. 3. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Inženir tehničnih smeri (m/ž) (Štore) Naloge in odgovornosti: analiziranje tehničnih potreb kupcev, načrtovanje, razvija- nje in projektiranje hidravlič- nih sistemov, usklajevanje in priprava tehnične dokumen- tacije hidravličnih sistemov, izdelava kosovnic in kalku- lacij sistemov … Hawe, hi- dravlični sistemi, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 16. 3. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Obdelovalec kovin III, II, I, specialist (m/ž) (Zreče) V Uniorju smo skrb za za- poslene tesno vpletli v vsa naša poslovna načrtovanja. Kot največji zaposlovalec v regiji in eden večjih v državi ter kot gospodarski subjekt, ki bistveno prispeva in oblikuje tukajšnje življenje, se namreč zavedamo, da z vlaganjem v zaposlene ne izpričujemo le odgovornosti do sodelavcev, temveč tudi posebno skrb za kakovost delovnega življenja. Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 17. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v TPC Žalec (m/ž) (Žalec) Delovne naloge bodo: pro- daja blaga ter pomoč in sve- tovanje kupcem, skrb za zalo- ženost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označeva- nje blaga, spremljanje ter za- gotavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vodenje evidence blaga, pre- vzemanje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja hotelskih gospodinj (m/ž) (Žalec) Smo družinsko podjetje, ki ima v lasti Hotel A s 4* in elegantno restavracijo Cami- no, locirano v Žalcu ob avto- cesti A1. Hotel A smo odprli leta 2019, restavracijo pa lani februarja. Naš hotel je dizaj- nersko zasnovan in obsega 50 sob, nudi pa tudi wellnes in fi tnes, konferenčne dvo- rane ter polnilno postajo za električna in hibridna vozila. Naena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbi- ramo do 14. 3. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajni inženir (m/ž) (Žalec) Petros, d.o.o., bo letos praznoval 15. obletnico de- lovanja. Uspeli smo ustvariti stabilno podjetje z veliko za- logami in vrhunsko boniteto! Iščemo prodajnega inženirja za dobro uveljavljen program frekvenčnih pretvornikov Danfoss. Odlična priložnost tako za absolvente elektro- tehniških študijev kot tudi za izkušene strokovnjake, ki si želijo novih izzivov! Pe- tros, d.o.o., Podvin 13, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 22. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni strokovni sodelavec I (m/ž) (Celje) Naloge: izvajanje zahtev- nejših operativnih nalog v okviru oddelka, vodenje evidenc terjatev do kupcev in obveznosti do dobavite- ljev, knjiženje poslovnih do- godkov … ZZZS, OE Celje, Gregorčičeva ulica 5a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Namestnik direktorja prodaje (m/ž) (Prebold) Družba Bisol Group, d.o.o., objavlja prosto delovno me- sto: namestnik direktorja prodaje. Ambiciozni, bistri in delavni sodelavci so ključni za vsako uspešno podjetje, da mu omogočajo rast in širitev na nove trge z novimi pro- dukti. Trudimo se zaposlova- ti le najboljše! Ste med njimi? Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 17. 3. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Monter (m/ž) (Celje) Zaradi povečanega obsega dela zaposlimo kandidate na delovno mesto monter m/ž. Biro ogis, d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 16. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji (šivilja, krojač) (m/ž) (Celje) V letošnjem letu beležimo rekordno prodajo naših izdel- kov, zato želimo okrepiti eki- po s kandidatom na delovno mesto delavec v proizvodnji (šivilja, krojač), m/ž Biro Ogis, d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 16. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec mesa/ mesar specialist (m/ž), Tuš Cash&Carry Celje Vaše delo bo obsegalo: strežbo mesa in mesnih iz- delkov, pripravljanje in pa- kiranje mesa za prodajo in predelavo, prevzemanje in skladiščenje mesa, svetova- nje kupcem, polnjenje pro- dajnih vitrin. Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vir Vir Vir veselja veselja veselja in povezanosti in povezanosti in povezanosti V znamenje solidarnosti z Vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. 14. 2. do 30. 3. 2024 www.brezalkohola.si BREZPLAČNA OBJAVA Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 8, 22. februar 2024 PODLISTEK Dragi Drago! V. Poljana 26. okt. 39 Šele zdaj Ti odgovarjam na Tvoje pismo, ker prej ni- kakor nisem mogel, bodisi da me ni bilo doma bodisi, da sem imel kaj zelo nujnega. Glede predavanja o prekmurski književnosti, ki ga nameravaš imeti v Vašem krožku, ne vem, kake vrste predavanje hočeš imeti. Ali misliš tu upoštevati pred- vsem starejšo prekmursko književnost, ki se začne s Küzmičem, ali pa bodeš govoril samo o delu in posku- sih povojne dobe. To mi, če ne drugače, vsaj na karti natančneje sporoči, da Ti bom vedel nekoliko podrob- neje pisati. Sam pa o tem nisem nikjer predaval, pač pa je že dokaj napisanega o tej stvari, zlasti o starejši književnosti, dočim je povojna še vedno zelo skromna. Če hočeš o tej povojni, mi moreš sporočiti, o kom naj Ti kaj sporočim. Kajti književnost se da raztegniti. Torej o tem mi piši podrobneje ali vsaj, kaj name- ravaš. Glede Slov. mladine pa Ti moram sporočiti, da so jo vrnili naši doma, ker so se držali mojega navodila, da bom odpovedal vse, kar ne morem. In tako je tudi ona prišla vmes. Vendar mi jo lahko pošljete. Sicer sem že nekaj govoril s Teboj v Šoštanju o tem Vašem dokaj nejasnem pokretu, s katerim človek ne ve, kam. Tisto predavanje in potem vsi »načelni« članki so bili take vrste, da se dado obrniti v prid vsakomur, kdor hoče. Če bi bilo samo zgolj literarna ambicija, bi še bilo, dasi je tu premajhen krog zbran pri listu, da bi mogel zainteresirati vso slovensko mladino, ki poizkuša pisati. Če bi se to posrečilo, potem list ima vsaj nek pomen. Da bi pa list bil samo za en rod, ki bo v krat- kem, kolikor bo sposoben, prestopil v večje revije, to ni vredno. Če pa je list namenjen tudi drugim stvarem in zdi se mi, da to hoče biti, tedaj bi si v današnjih časih že moral biti na jasnem, kaj hoče. Kajti na videz naš razbiti svet se v notranjosti čedalje bolj zožuje samo na dva pola. V ostalem pa se bo v tem letu pokazalo, kaj, kako in kam. Kajti nejasna gesla ne morejo nikogar pritegniti. Sam lahko vidiš, kako daleč ste s to revijo bodisi od slovenskega kmeta bodisi od slovenskega delavca. Odtegniti pa se osrednjemu jedru slovenskega naroda, ne vem, kak sad naj to obrodi. Sicer pa se bo to vse počasi izčistilo in potem bo jasneje vidno, ali je bilo dobro ali ne. Glede pesmi mi jih le pošlji. Rekel sem Ti, da jih bom spravil v revijo, če so godne za to. Smisel za poezijo si pokazal, če se samo pravilno razvijaš, potem pojde vse v redu. Pa se kaj oglasi. Pozdravi Kreigerjeve in druge. Te pozdravlja Miško Kranjec www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (4) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Jože Pokleka – Pepi se je rodil 14. januarja 1924 v vasi- ci Gavce 9, Šmartno ob Paki, očetu Martinu in mami Fran- čiški, kot predzadnji v dru- žini Dolinškovih, ki je štela 9 otrok. Bili so t. i. kajžarji, oče in mama pa sta družino preživljala kot dninarja. Osnovno šolo je obiskoval v Šmartnem ob Paki in ker sta bila v razredu dva Jožeta Po- kleki (nista bila sorodnika), je učitelj odločil, da ga bodo klicali Pepi. Leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko in poslan na ru- sko fronto, kjer je bil leta 1943 ranjen. Ko je prišel na bolniški dopust, je pobegnil v partiza- ne in tam pričakal konec druge svetovne vojne. Po vojni sta se l. 1946 z naj- starejšim bratom Stankom zaposlila v Tovarni usnja Šo- štanj. V tistem času pa sta od- šli v Laško njuni sestri Julka in Marija in bili služkinji pri dru- žini Jerše. Julka je v Laškem spoznala čevljarskega mojstra Alojza Kneza in se z njim po- ročila. Ker je želela bratu bolj- še življenje, saj je bilo delo v usnjarni izredno težko, je odločila, da se bo Pepi izučil za čevljarja pri njenem možu. Tako je Pepi Pokleka leta 1949 prišel v Laško. Pri svaku se je izučil za čevljarja, v Laškem pa je spoznal Vilmo Jelen in se z njo poročil. Ustvaril si je družino in ker so živeli v najemniškem stanovanju v večstanovanjski hiši (sedanji Valvazorjev trg 7), si je zelo želel zgraditi svojo hišo. Mojster Knez mu ni dovolil opravljati mojstrskega izpita, saj se je bal, da bi Pepi odšel na svoje in bi mu predstavljal konkurenco. Pepi pa je ugoto- vil, da samo z zaposlitvijo pri njem ne bo mogel uresničiti svojih sanj in zgraditi hiše. Zato se je leta 1962 zaposlil pri PTT Laško kot pismonoša, po končani službi pa je še vedno zahajal v čevljarsko delavni- co k svaku in še tam zaslužil kakšen dinar. Leta 1968 se je ALBUM S CELJSKEGA Legendarni laški poštar Jože Pokleka – Pepi: ob 100-letnici rojstva preselil v svojo hišo, kjer si je sčasoma uredil tudi čevljarsko delavnico. Delo pismonoše je opra- vljal do upokojitve leta 1981, v popoldanskem času pa je popravljal čevlje. Velikokrat je v svoji torbi s terena prinesel čevlje, ki jih je bilo treba po- praviti, naslednji dan pa jih je popravljene odnesel nazaj. Med ljudmi je bil priljubljen, saj je bil, čeprav so sprva na oddaljene terene pismonoše odhajali s kolesi, vselej točen, glasen in nasmejan. V torbi je imel vedno vrečko bonbonov. Rekel je, da za otroke in pse. V vsej njegovi poštni karieri ga je ugriznil en sam pes. Poleg dveh zaposlitev pa je bil skupaj z ženo in taščo dolga leta gasilec, član hortikultur- nega društva in turističnega društva ter aktivni tvorec do- godkov ob prireditvi Pivo in Cvetje, kjer je v narodnih no- šah, že od leta 1963, sodelovala celotna družina. Ko je prišel v Laško, je stanoval skupaj z Jako Hrastnikom in se od nje- ga naučil, skupaj z njegovimi brati, tudi pritrkavanja oz. tr- jančenja. Pritrkavanje, ki so ga obvladali, je bilo edinstveno v slovenskem prostoru, saj je na tri zvonove pritrkaval en sam pritrkovalec. Kemblje so nave- zali na vrvi, pritrkovalec je se- del v sredini med zvonovi, vrv največjega zvona je navezal na nogo, vrvi manjših zvonov pa je imel v rokah in tako izvabljal melodijo iz zvonov. Po upokojitvi je skoraj do smrti popravljal čevlje in strank mu ni manjkalo. Leta 1992 mu je umrla žena, česar ni mogel preboleti in je verje- tno vplivalo na to, da je zbolel. Zahrbtne bolezni ni uspel pre- magati, 24. aprila 2000 je umrl v krogu svojih bližnjih. Prispevala: Marina Pokleka Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Laško. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Pismo Miška Kranjca Karlu Destovniku Dragi gospod Kranjec! Na literarnem večeru v Šoštanju sem Vam obljubil, ali bolje, ste mi Vi obljubili, da Vam lahko kdaj ob kaki priložnosti pišem. Oprostite mi, oziroma oprosti mi (tedaj v Šoštanju ste mi namreč dejali, da Vas lahko kar tičem, pa ne vem, ali velja to še danes), da Vam že prvič, ko Vam pišem, delam sitnosti. V kulturnem krožku v Šoštanju bom namreč naredil predavanje o prekmurski književnosti in zato bi Vas prosil, če bi mi lahko poslali kaj tozadevnega ma- teriala, če ga imate. Sicer pa mislim, da ga sigurno imate. Sam imam na razpolago le par letnikov »Mla- dega Prekmurca«, kar pa je premalo za predavanje, kakršnega mislim narediti. Sicer pa, če se ne motim, ste Vi že itak nekje pre- davali o tem tematu. Torej zelo Vam bi bil hvaležen, če bi mi lahko pre- skrbeli kakršen koli material, samo da se tiče pre- kmurske književnosti. Pa še nekaj bi Vas rad vprašal; kako to, da ste vrnili »Slovensko mladino«. Zvedel sem namreč od uredni- štva, da ste jo poslali nazaj. Ali Vam ne ugaja ali pa ste jo mogoče zamenjali s kakim drugim listom, ker je letos oblikovno čisto drugačna kot pa lansko leto. Material za »Sodobnost« Vam lahko, če hočete, v kratkem času pošljem. Ko boste imeli čas, mi, prosim, pišite o vsem, kar bi me utegnilo zanimati in kar bi bilo zame koristno in »vzgojno«. Vas do tedaj lepo pozdravlja Vaš Drago Jeran Destovnik Karel, Šoštanj Kolodvorska 2 P. S. Pa ne bodite hudi, da Vas nadlegujem. Drugič bom pisal o drugih stvareh. Miško Kranjec mu na pismo odgovori 26. oktobra 1939. Pismo hrani Knjižnica Velenje. Se nadaljuje. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 8, 22. februar 2024 ZAPOSLOVANJE Vzdrževalec (m/ž) (Slovenske Konjice, Velenje) Zaradi povečanega obsega dela iščemo kandidata za delo na delovnem mestu vzdrževa- lec. Prosto delovno mesto je odprto na dveh lokacijah, v Slovenskih Konjicah in v Vele- nju. Isokon, d.o.o., Slovenske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prija- ve zbiramo do 4. 3. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Posluževalec CNC-stroja (m/ž) (Prebold) Ograje Kočevar, d. o. o., vabi v svoje vrste novega so- delavca, in sicer posluževalca CNC-stroja oziroma proizvo- dne linije (m/ž). Vabljeni, da sprejmete izziv in se nam pridružite! Ograje Kočevar, d.o.o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbira- mo do 16. 3. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec (m/ž) - Reserved (Celje) Tvoja misija: predstavitev, svetovanje in prodaja modnih izdelkov, urejanje prodajnih prostorov in skladišča, spre- jem, razvrstitev in razstavlja- nje blaga … Nudimo delo v mladi in motivirani ekipi ter 5-dnevni tedenski delovnik v izmenah. LPP Fashion, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 4. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razpis prostih delovnih mest v podjetju Štore Steel Pomočnik operaterja – od- delek izdelava jekla, obrat jeklarna (Štore), laborant v kemijskem laboratoriju, ad- juster – kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge, adjuster – kon- trolor v valjarni – oddelek ad- justaža, pomočnik operaterja – oddelek izdelava jekla, obrat jeklarna. Smo stabilno razvoj- no usmerjeno podjetje, ki svo- jim zaposlenim nudi pozitiv- no delovno okolje in različne možnosti napredovanja. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 29. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pospeševalec prodaje na terenu (m/ž) (Savinjska regija) Opis delovnega mesta: obiskovanje kupcev (tran- sportna podjetja, mehanične delavnice za tovorna vozi- la) … Skuba Slovenija, d.o.o., Slovenčeva ulica 97, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nepremičninski posrednik (m/ž) (Celje) Iščemo podjetne, pozitivne in proaktivne ljudi, ki imajo radi delo z ljudmi ter nove iz- zive. S pomočjo preverjenega izobraževalnega programa univerze RE/MAX usposa- bljamo novo generacijo ne- premičninskih posrednikov. RE/MAX, nepremičninska družba, d.o.o., Štihova ulica 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 18. 3. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Inženir tehničnih smeri (m/ž) (Štore) Naloge in odgovornosti: analiziranje tehničnih potreb kupcev, načrtovanje, razvija- nje in projektiranje hidravlič- nih sistemov, usklajevanje in priprava tehnične dokumen- tacije hidravličnih sistemov, izdelava kosovnic in kalku- lacij sistemov … Hawe, hi- dravlični sistemi, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 16. 3. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Obdelovalec kovin III, II, I, specialist (m/ž) (Zreče) V Uniorju smo skrb za za- poslene tesno vpletli v vsa naša poslovna načrtovanja. Kot največji zaposlovalec v regiji in eden večjih v državi ter kot gospodarski subjekt, ki bistveno prispeva in oblikuje tukajšnje življenje, se namreč zavedamo, da z vlaganjem v zaposlene ne izpričujemo le odgovornosti do sodelavcev, temveč tudi posebno skrb za kakovost delovnega življenja. Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 17. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v TPC Žalec (m/ž) (Žalec) Delovne naloge bodo: pro- daja blaga ter pomoč in sve- tovanje kupcem, skrb za zalo- ženost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označeva- nje blaga, spremljanje ter za- gotavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vodenje evidence blaga, pre- vzemanje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja hotelskih gospodinj (m/ž) (Žalec) Smo družinsko podjetje, ki ima v lasti Hotel A s 4* in elegantno restavracijo Cami- no, locirano v Žalcu ob avto- cesti A1. Hotel A smo odprli leta 2019, restavracijo pa lani februarja. Naš hotel je dizaj- nersko zasnovan in obsega 50 sob, nudi pa tudi wellnes in fi tnes, konferenčne dvo- rane ter polnilno postajo za električna in hibridna vozila. Naena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbi- ramo do 14. 3. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajni inženir (m/ž) (Žalec) Petros, d.o.o., bo letos praznoval 15. obletnico de- lovanja. Uspeli smo ustvariti stabilno podjetje z veliko za- logami in vrhunsko boniteto! Iščemo prodajnega inženirja za dobro uveljavljen program frekvenčnih pretvornikov Danfoss. Odlična priložnost tako za absolvente elektro- tehniških študijev kot tudi za izkušene strokovnjake, ki si želijo novih izzivov! Pe- tros, d.o.o., Podvin 13, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 22. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni strokovni sodelavec I (m/ž) (Celje) Naloge: izvajanje zahtev- nejših operativnih nalog v okviru oddelka, vodenje evidenc terjatev do kupcev in obveznosti do dobavite- ljev, knjiženje poslovnih do- godkov … ZZZS, OE Celje, Gregorčičeva ulica 5a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Namestnik direktorja prodaje (m/ž) (Prebold) Družba Bisol Group, d.o.o., objavlja prosto delovno me- sto: namestnik direktorja prodaje. Ambiciozni, bistri in delavni sodelavci so ključni za vsako uspešno podjetje, da mu omogočajo rast in širitev na nove trge z novimi pro- dukti. Trudimo se zaposlova- ti le najboljše! Ste med njimi? Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 17. 3. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Monter (m/ž) (Celje) Zaradi povečanega obsega dela zaposlimo kandidate na delovno mesto monter m/ž. Biro ogis, d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 16. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji (šivilja, krojač) (m/ž) (Celje) V letošnjem letu beležimo rekordno prodajo naših izdel- kov, zato želimo okrepiti eki- po s kandidatom na delovno mesto delavec v proizvodnji (šivilja, krojač), m/ž Biro Ogis, d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 16. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec mesa/ mesar specialist (m/ž), Tuš Cash&Carry Celje Vaše delo bo obsegalo: strežbo mesa in mesnih iz- delkov, pripravljanje in pa- kiranje mesa za prodajo in predelavo, prevzemanje in skladiščenje mesa, svetova- nje kupcem, polnjenje pro- dajnih vitrin. Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vir Vir Vir veselja veselja veselja in povezanosti in povezanosti in povezanosti V znamenje solidarnosti z Vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. 14. 2. do 30. 3. 2024 www.brezalkohola.si BREZPLAČNA OBJAVA Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 8, 22. februar 2024 PODLISTEK Dragi Drago! V. Poljana 26. okt. 39 Šele zdaj Ti odgovarjam na Tvoje pismo, ker prej ni- kakor nisem mogel, bodisi da me ni bilo doma bodisi, da sem imel kaj zelo nujnega. Glede predavanja o prekmurski književnosti, ki ga nameravaš imeti v Vašem krožku, ne vem, kake vrste predavanje hočeš imeti. Ali misliš tu upoštevati pred- vsem starejšo prekmursko književnost, ki se začne s Küzmičem, ali pa bodeš govoril samo o delu in posku- sih povojne dobe. To mi, če ne drugače, vsaj na karti natančneje sporoči, da Ti bom vedel nekoliko podrob- neje pisati. Sam pa o tem nisem nikjer predaval, pač pa je že dokaj napisanega o tej stvari, zlasti o starejši književnosti, dočim je povojna še vedno zelo skromna. Če hočeš o tej povojni, mi moreš sporočiti, o kom naj Ti kaj sporočim. Kajti književnost se da raztegniti. Torej o tem mi piši podrobneje ali vsaj, kaj name- ravaš. Glede Slov. mladine pa Ti moram sporočiti, da so jo vrnili naši doma, ker so se držali mojega navodila, da bom odpovedal vse, kar ne morem. In tako je tudi ona prišla vmes. Vendar mi jo lahko pošljete. Sicer sem že nekaj govoril s Teboj v Šoštanju o tem Vašem dokaj nejasnem pokretu, s katerim človek ne ve, kam. Tisto predavanje in potem vsi »načelni« članki so bili take vrste, da se dado obrniti v prid vsakomur, kdor hoče. Če bi bilo samo zgolj literarna ambicija, bi še bilo, dasi je tu premajhen krog zbran pri listu, da bi mogel zainteresirati vso slovensko mladino, ki poizkuša pisati. Če bi se to posrečilo, potem list ima vsaj nek pomen. Da bi pa list bil samo za en rod, ki bo v krat- kem, kolikor bo sposoben, prestopil v večje revije, to ni vredno. Če pa je list namenjen tudi drugim stvarem in zdi se mi, da to hoče biti, tedaj bi si v današnjih časih že moral biti na jasnem, kaj hoče. Kajti na videz naš razbiti svet se v notranjosti čedalje bolj zožuje samo na dva pola. V ostalem pa se bo v tem letu pokazalo, kaj, kako in kam. Kajti nejasna gesla ne morejo nikogar pritegniti. Sam lahko vidiš, kako daleč ste s to revijo bodisi od slovenskega kmeta bodisi od slovenskega delavca. Odtegniti pa se osrednjemu jedru slovenskega naroda, ne vem, kak sad naj to obrodi. Sicer pa se bo to vse počasi izčistilo in potem bo jasneje vidno, ali je bilo dobro ali ne. Glede pesmi mi jih le pošlji. Rekel sem Ti, da jih bom spravil v revijo, če so godne za to. Smisel za poezijo si pokazal, če se samo pravilno razvijaš, potem pojde vse v redu. Pa se kaj oglasi. Pozdravi Kreigerjeve in druge. Te pozdravlja Miško Kranjec www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (4) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Jože Pokleka – Pepi se je rodil 14. januarja 1924 v vasi- ci Gavce 9, Šmartno ob Paki, očetu Martinu in mami Fran- čiški, kot predzadnji v dru- žini Dolinškovih, ki je štela 9 otrok. Bili so t. i. kajžarji, oče in mama pa sta družino preživljala kot dninarja. Osnovno šolo je obiskoval v Šmartnem ob Paki in ker sta bila v razredu dva Jožeta Po- kleki (nista bila sorodnika), je učitelj odločil, da ga bodo klicali Pepi. Leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko in poslan na ru- sko fronto, kjer je bil leta 1943 ranjen. Ko je prišel na bolniški dopust, je pobegnil v partiza- ne in tam pričakal konec druge svetovne vojne. Po vojni sta se l. 1946 z naj- starejšim bratom Stankom zaposlila v Tovarni usnja Šo- štanj. V tistem času pa sta od- šli v Laško njuni sestri Julka in Marija in bili služkinji pri dru- žini Jerše. Julka je v Laškem spoznala čevljarskega mojstra Alojza Kneza in se z njim po- ročila. Ker je želela bratu bolj- še življenje, saj je bilo delo v usnjarni izredno težko, je odločila, da se bo Pepi izučil za čevljarja pri njenem možu. Tako je Pepi Pokleka leta 1949 prišel v Laško. Pri svaku se je izučil za čevljarja, v Laškem pa je spoznal Vilmo Jelen in se z njo poročil. Ustvaril si je družino in ker so živeli v najemniškem stanovanju v večstanovanjski hiši (sedanji Valvazorjev trg 7), si je zelo želel zgraditi svojo hišo. Mojster Knez mu ni dovolil opravljati mojstrskega izpita, saj se je bal, da bi Pepi odšel na svoje in bi mu predstavljal konkurenco. Pepi pa je ugoto- vil, da samo z zaposlitvijo pri njem ne bo mogel uresničiti svojih sanj in zgraditi hiše. Zato se je leta 1962 zaposlil pri PTT Laško kot pismonoša, po končani službi pa je še vedno zahajal v čevljarsko delavni- co k svaku in še tam zaslužil kakšen dinar. Leta 1968 se je ALBUM S CELJSKEGA Legendarni laški poštar Jože Pokleka – Pepi: ob 100-letnici rojstva preselil v svojo hišo, kjer si je sčasoma uredil tudi čevljarsko delavnico. Delo pismonoše je opra- vljal do upokojitve leta 1981, v popoldanskem času pa je popravljal čevlje. Velikokrat je v svoji torbi s terena prinesel čevlje, ki jih je bilo treba po- praviti, naslednji dan pa jih je popravljene odnesel nazaj. Med ljudmi je bil priljubljen, saj je bil, čeprav so sprva na oddaljene terene pismonoše odhajali s kolesi, vselej točen, glasen in nasmejan. V torbi je imel vedno vrečko bonbonov. Rekel je, da za otroke in pse. V vsej njegovi poštni karieri ga je ugriznil en sam pes. Poleg dveh zaposlitev pa je bil skupaj z ženo in taščo dolga leta gasilec, član hortikultur- nega društva in turističnega društva ter aktivni tvorec do- godkov ob prireditvi Pivo in Cvetje, kjer je v narodnih no- šah, že od leta 1963, sodelovala celotna družina. Ko je prišel v Laško, je stanoval skupaj z Jako Hrastnikom in se od nje- ga naučil, skupaj z njegovimi brati, tudi pritrkavanja oz. tr- jančenja. Pritrkavanje, ki so ga obvladali, je bilo edinstveno v slovenskem prostoru, saj je na tri zvonove pritrkaval en sam pritrkovalec. Kemblje so nave- zali na vrvi, pritrkovalec je se- del v sredini med zvonovi, vrv največjega zvona je navezal na nogo, vrvi manjših zvonov pa je imel v rokah in tako izvabljal melodijo iz zvonov. Po upokojitvi je skoraj do smrti popravljal čevlje in strank mu ni manjkalo. Leta 1992 mu je umrla žena, česar ni mogel preboleti in je verje- tno vplivalo na to, da je zbolel. Zahrbtne bolezni ni uspel pre- magati, 24. aprila 2000 je umrl v krogu svojih bližnjih. Prispevala: Marina Pokleka Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Laško. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Pismo Miška Kranjca Karlu Destovniku Dragi gospod Kranjec! Na literarnem večeru v Šoštanju sem Vam obljubil, ali bolje, ste mi Vi obljubili, da Vam lahko kdaj ob kaki priložnosti pišem. Oprostite mi, oziroma oprosti mi (tedaj v Šoštanju ste mi namreč dejali, da Vas lahko kar tičem, pa ne vem, ali velja to še danes), da Vam že prvič, ko Vam pišem, delam sitnosti. V kulturnem krožku v Šoštanju bom namreč naredil predavanje o prekmurski književnosti in zato bi Vas prosil, če bi mi lahko poslali kaj tozadevnega ma- teriala, če ga imate. Sicer pa mislim, da ga sigurno imate. Sam imam na razpolago le par letnikov »Mla- dega Prekmurca«, kar pa je premalo za predavanje, kakršnega mislim narediti. Sicer pa, če se ne motim, ste Vi že itak nekje pre- davali o tem tematu. Torej zelo Vam bi bil hvaležen, če bi mi lahko pre- skrbeli kakršen koli material, samo da se tiče pre- kmurske književnosti. Pa še nekaj bi Vas rad vprašal; kako to, da ste vrnili »Slovensko mladino«. Zvedel sem namreč od uredni- štva, da ste jo poslali nazaj. Ali Vam ne ugaja ali pa ste jo mogoče zamenjali s kakim drugim listom, ker je letos oblikovno čisto drugačna kot pa lansko leto. Material za »Sodobnost« Vam lahko, če hočete, v kratkem času pošljem. Ko boste imeli čas, mi, prosim, pišite o vsem, kar bi me utegnilo zanimati in kar bi bilo zame koristno in »vzgojno«. Vas do tedaj lepo pozdravlja Vaš Drago Jeran Destovnik Karel, Šoštanj Kolodvorska 2 P. S. Pa ne bodite hudi, da Vas nadlegujem. Drugič bom pisal o drugih stvareh. Miško Kranjec mu na pismo odgovori 26. oktobra 1939. Pismo hrani Knjižnica Velenje. Se nadaljuje. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 8, 22. februar 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE PRIPRAVIL TADEJ ŠINK, HORARNI ASTROLOG, 041 428 966 Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Partner vam bo sledil in ponudil roko, vendarle bo vse nekoliko bolj dinamično. Ljubezenski odnos bo ta teden za vas uganka, a če boste na- šli v sebi moč in brezpogojno ljubezen, pridejo tudi rešitve. Teden bo na delovnem me- stu izjemno slikovit in nare- dili boste pomemben korak naprej. V sebi boste našli še več volje in tako v okolje, kjer ste zaposleni, prinesli poučna spoznanja. Merkur vam bo pomagal do pravih odločitev in poglobili se boste v odnos ter pri tem blesteli. Ključ do srca bodo be- sede, usmerjene v nekaj pozi- tivnega. Odkrili boste nekaj novih priložnosti za napredek v odnosu, a največ bo štelo prilagajanje. Venera vam bo pomagala slediti svojim izzi- vom. Ponosni boste na svoje dosežke in tako boste lahko naredili korak naprej, saj bo- ste samozavestnejši. Duhov- na znanja prinašajo določeno ravnovesje in skladnost. Teden, v katerem boste v sebi prižgali ogenj ljubezni, kar bo zelo privlačno. Res pa bo treba izbirati prave bese- de in poglobiti odnos do sebe, kot do ljubljene osebe. Rdeča nit bodo pogovori. Odlično se boste počutili v intimnosti doma. V ospredju bosta Ve- nera in Jupiter, ki vsak zase obljubljata ravnovesje in na- predek. Na delovnem mestu boste imeli podporo sodelav- cev in sodelovanje bo plodno. Sodelovanje bo sestavni del odnosa in je tudi pogoj za na- predek. Po zvezdnih namigih bo ugodno, da svoje občutke zapisujete, saj boste tako lažje izbirali modre besede. Če bo- ste odprli svoje srce, najdete navdih in osebno motivacijo. Pri denarju pričakujte pre- obrate, a večinoma dobre. Venera vam bo prinesla ugo- dnosti pri sodelovanju in spre- mljala vas bo odločnost. Svetlobo v sebi boste skozi ideje prenesli na srčnega izvo- ljenca. Vaše pozitivne pripom- be prinašajo dodatno moti- vacijo in tako bosta skupaj naredila korak naprej. Odkri- li boste brezpogojno ljubezen, kar bo za vas zelo navdihujo- če. Venera vam bo sicer naklo- nila energijo privlačnosti in tako boste kos vsem nalogam in obveznostim. Pridobili bo- ste močno voljo, kar vam bo v pomoč in spodbudo. Romantična energija vas bo polepšala in vam dala doda- tno motivacijo. Venera in Ju- piter vam bosta pomagala do notranje modrosti. Pod črto, čaka vas sreča v ljubezni. Pri denarju boste imeli srečno roko, napredovali boste. Na delovnem mestu naredite načrt, kaj si želite in kaj ima prednost. Ključno bo, da te- lesu privoščite več vitaminov in mineralov v naravni obliki. Če boste sledili svojemu srcu, bodo odločitve trdnejše, vi pa bolj zadovoljni. Venera vam bo podarila do- bre iztočnice za osebno rast in uspešne pogovore v ljubezni. Mars vam bo podaril kar nekaj izzivov in pogovorov o tem, kaj boste spremenili, a boste morali upoštevati tudi nekaj namigov in sprejeti ključne odločitve. Popaziti boste morali na predel nog; dobro si je privoščiti deni- mo masažo. Poglobili se boste lahko v raziskovanje in v pomoč vam bodo namigi prijateljev. Srčnost se vam bo obresto- vala in tudi zvezde vam bodo naklonjene. Sledili boste glasu srca in ob tem pridobili osebno motivacijo in kreativno energi- jo. Na delovnem mestu se bo dogajanje razpletalo v vašo korist in spremljala vas bo sre- ča. Pogovori bodo prinesli rav- novesje in podporo. Spoznali boste svojo notranjo moč in raziskovali skrita znanja, po- vezana z odnosi. Venera vam bo v pomoč pri raziskovanju svojih čustev. Spo- znali boste, kaj morate še spre- meniti, da bo vaš odnos boljši. Lepe besede bodo ključ do srca in to bo dobra iztočnica za sre- čo. Venera in Mars prinašata paleto novosti in svežih idej. Pred tem boste predelali nekaj iz preteklosti in se pogumno so- očili z obveznostmi. Pozitivne misli vam bodo v spodbudo, poglobiti pa se boste morali tudi v odnose. Pred vami je ploden teden, v ospredju bosta romantika in kreativna energija. Če boste predelali nekaj iz preteklosti, se boste znali pravilno odločiti. Slediti boste morali svojim ob- čutkom in tako najti podporo pri srčnem izvoljencu. Preu- darnost se vam bo pri denarju obrestovala, seveda pa boste morali v sebi najti tudi nekaj poguma in drznosti. Ognjevitost vam bo prišla prav in tako se bodo zgodili pre- miki. Srčni izvoljenec vam bo predstavil nekaj dobrih iztočnic. Vzemite si dovolj časa za odnos, v njem najdete spodbudo. Na delovnem mestu bo vse potekalo po pričakovanjih in upravičeno boste ponosni nase. Glede sode- lovanja in pomoči sodelavcem se boste do srede odločili, koliko energije je za to potrebno. Pogovori bodo imeli poziti- ven učinek in teden bo zanimiv in poučen. Naredili boste na- črt, a ga bo treba po pogovoru s partnerjem spremeniti. Zaupa- nje vam bo prineslo napredek in dobre povezave na osebni ravni. Na delovnem mestu bo razvoj dogodkov pozitiven, a vseeno boste morali narediti načrt in slediti svojim ambici- jam. Merkur vam bo prinesel več ugodnosti. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zadrga na avtobusu Mlada, simpatična lepotica, oblečena v usnjeno mini krilo, je poskušala vstopiti na avtobus. Pri prvem poskusu ji ni uspe- lo stopiti na visoko stopnico, zato je z rokami segla za svojo zadnjico in malo potegnila zadrgo. Poskusila je drugič, pa ji še vedno ni uspelo. Spet je malo potegnila zadrgo, ponovno poskusila, a spet ni uspelo. Zadrgo je potegnila še malo in nenadoma jo je nekaj potisnilo na zgornjo stopnico avtobusa. Presenečeno se je ozrla in ostro pogledala moškega, ki je stal za njo, ta pa je skomignil z rameni in ji rekel: »Mislil sem, da ne boste imeli nič proti temu, ker ste kar trikrat potegnili mojo zadrgo!« Na vlaku Sprevodnik na vlaku vstopi v kupe, zagleda odprto okno in ostro reče: »Okno sme biti odprto le, če s tem soglašajo vsi, ki sedijo v kupeju!« »Saj sem v kupeju čisto sam!« reče potnik. »Potem pa počakajte, da še kdo pride!« mu odgovori sprevodnik in zapre okno. Razlika med duhovniki in policisti Kakšna je razlika med duhovniki in policisti? Duhovniki pravijo »Gospod z vami«, policisti pa »Gospod, z nami!« Nadzorna kamera, starejši model Na koliko stopinj naj nastavim? Kaj piše na majici? Pink Floyd. sam' poglej to … n'kol ni delou, pije kokr žolna, kadi k't turk - pred bajto pa nov mercedes »Pizzerija pri Micki. Želite?« »Oh, ja. Želim eno lahko pizzo … brez paradižnika, brez mocarele … pa naj bo zelo tanka z debelim robom. »Ni problema, gospod.« Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 8, 22. februar 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE PRIPRAVIL TADEJ ŠINK, HORARNI ASTROLOG, 041 428 966 Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Partner vam bo sledil in ponudil roko, vendarle bo vse nekoliko bolj dinamično. Ljubezenski odnos bo ta teden za vas uganka, a če boste na- šli v sebi moč in brezpogojno ljubezen, pridejo tudi rešitve. Teden bo na delovnem me- stu izjemno slikovit in nare- dili boste pomemben korak naprej. V sebi boste našli še več volje in tako v okolje, kjer ste zaposleni, prinesli poučna spoznanja. Merkur vam bo pomagal do pravih odločitev in poglobili se boste v odnos ter pri tem blesteli. Ključ do srca bodo be- sede, usmerjene v nekaj pozi- tivnega. Odkrili boste nekaj novih priložnosti za napredek v odnosu, a največ bo štelo prilagajanje. Venera vam bo pomagala slediti svojim izzi- vom. Ponosni boste na svoje dosežke in tako boste lahko naredili korak naprej, saj bo- ste samozavestnejši. Duhov- na znanja prinašajo določeno ravnovesje in skladnost. Teden, v katerem boste v sebi prižgali ogenj ljubezni, kar bo zelo privlačno. Res pa bo treba izbirati prave bese- de in poglobiti odnos do sebe, kot do ljubljene osebe. Rdeča nit bodo pogovori. Odlično se boste počutili v intimnosti doma. V ospredju bosta Ve- nera in Jupiter, ki vsak zase obljubljata ravnovesje in na- predek. Na delovnem mestu boste imeli podporo sodelav- cev in sodelovanje bo plodno. Sodelovanje bo sestavni del odnosa in je tudi pogoj za na- predek. Po zvezdnih namigih bo ugodno, da svoje občutke zapisujete, saj boste tako lažje izbirali modre besede. Če bo- ste odprli svoje srce, najdete navdih in osebno motivacijo. Pri denarju pričakujte pre- obrate, a večinoma dobre. Venera vam bo prinesla ugo- dnosti pri sodelovanju in spre- mljala vas bo odločnost. Svetlobo v sebi boste skozi ideje prenesli na srčnega izvo- ljenca. Vaše pozitivne pripom- be prinašajo dodatno moti- vacijo in tako bosta skupaj naredila korak naprej. Odkri- li boste brezpogojno ljubezen, kar bo za vas zelo navdihujo- če. Venera vam bo sicer naklo- nila energijo privlačnosti in tako boste kos vsem nalogam in obveznostim. Pridobili bo- ste močno voljo, kar vam bo v pomoč in spodbudo. Romantična energija vas bo polepšala in vam dala doda- tno motivacijo. Venera in Ju- piter vam bosta pomagala do notranje modrosti. Pod črto, čaka vas sreča v ljubezni. Pri denarju boste imeli srečno roko, napredovali boste. Na delovnem mestu naredite načrt, kaj si želite in kaj ima prednost. Ključno bo, da te- lesu privoščite več vitaminov in mineralov v naravni obliki. Če boste sledili svojemu srcu, bodo odločitve trdnejše, vi pa bolj zadovoljni. Venera vam bo podarila do- bre iztočnice za osebno rast in uspešne pogovore v ljubezni. Mars vam bo podaril kar nekaj izzivov in pogovorov o tem, kaj boste spremenili, a boste morali upoštevati tudi nekaj namigov in sprejeti ključne odločitve. Popaziti boste morali na predel nog; dobro si je privoščiti deni- mo masažo. Poglobili se boste lahko v raziskovanje in v pomoč vam bodo namigi prijateljev. Srčnost se vam bo obresto- vala in tudi zvezde vam bodo naklonjene. Sledili boste glasu srca in ob tem pridobili osebno motivacijo in kreativno energi- jo. Na delovnem mestu se bo dogajanje razpletalo v vašo korist in spremljala vas bo sre- ča. Pogovori bodo prinesli rav- novesje in podporo. Spoznali boste svojo notranjo moč in raziskovali skrita znanja, po- vezana z odnosi. Venera vam bo v pomoč pri raziskovanju svojih čustev. Spo- znali boste, kaj morate še spre- meniti, da bo vaš odnos boljši. Lepe besede bodo ključ do srca in to bo dobra iztočnica za sre- čo. Venera in Mars prinašata paleto novosti in svežih idej. Pred tem boste predelali nekaj iz preteklosti in se pogumno so- očili z obveznostmi. Pozitivne misli vam bodo v spodbudo, poglobiti pa se boste morali tudi v odnose. Pred vami je ploden teden, v ospredju bosta romantika in kreativna energija. Če boste predelali nekaj iz preteklosti, se boste znali pravilno odločiti. Slediti boste morali svojim ob- čutkom in tako najti podporo pri srčnem izvoljencu. Preu- darnost se vam bo pri denarju obrestovala, seveda pa boste morali v sebi najti tudi nekaj poguma in drznosti. Ognjevitost vam bo prišla prav in tako se bodo zgodili pre- miki. Srčni izvoljenec vam bo predstavil nekaj dobrih iztočnic. Vzemite si dovolj časa za odnos, v njem najdete spodbudo. Na delovnem mestu bo vse potekalo po pričakovanjih in upravičeno boste ponosni nase. Glede sode- lovanja in pomoči sodelavcem se boste do srede odločili, koliko energije je za to potrebno. Pogovori bodo imeli poziti- ven učinek in teden bo zanimiv in poučen. Naredili boste na- črt, a ga bo treba po pogovoru s partnerjem spremeniti. Zaupa- nje vam bo prineslo napredek in dobre povezave na osebni ravni. Na delovnem mestu bo razvoj dogodkov pozitiven, a vseeno boste morali narediti načrt in slediti svojim ambici- jam. Merkur vam bo prinesel več ugodnosti. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zadrga na avtobusu Mlada, simpatična lepotica, oblečena v usnjeno mini krilo, je poskušala vstopiti na avtobus. Pri prvem poskusu ji ni uspe- lo stopiti na visoko stopnico, zato je z rokami segla za svojo zadnjico in malo potegnila zadrgo. Poskusila je drugič, pa ji še vedno ni uspelo. Spet je malo potegnila zadrgo, ponovno poskusila, a spet ni uspelo. Zadrgo je potegnila še malo in nenadoma jo je nekaj potisnilo na zgornjo stopnico avtobusa. Presenečeno se je ozrla in ostro pogledala moškega, ki je stal za njo, ta pa je skomignil z rameni in ji rekel: »Mislil sem, da ne boste imeli nič proti temu, ker ste kar trikrat potegnili mojo zadrgo!« Na vlaku Sprevodnik na vlaku vstopi v kupe, zagleda odprto okno in ostro reče: »Okno sme biti odprto le, če s tem soglašajo vsi, ki sedijo v kupeju!« »Saj sem v kupeju čisto sam!« reče potnik. »Potem pa počakajte, da še kdo pride!« mu odgovori sprevodnik in zapre okno. Razlika med duhovniki in policisti Kakšna je razlika med duhovniki in policisti? Duhovniki pravijo »Gospod z vami«, policisti pa »Gospod, z nami!« Nadzorna kamera, starejši model Na koliko stopinj naj nastavim? Kaj piše na majici? Pink Floyd. sam' poglej to … n'kol ni delou, pije kokr žolna, kadi k't turk - pred bajto pa nov mercedes »Pizzerija pri Micki. Želite?« »Oh, ja. Želim eno lahko pizzo … brez paradižnika, brez mocarele … pa naj bo zelo tanka z debelim robom. »Ni problema, gospod.« Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 8, 22. februar 2024 RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 609 SUDOKU 610 SUDOKU 301 REŠITEV SUDOKU 300 Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! 3K CIRKUŠKI TELOVADEC ZLATA, …, BRONASTA POTREBU- JEJO JIH BOROVNICE ŠEN T- JAKOBSKI ODER IGRA PRI TAROKU SLOVENSKA PESNICA NOVY STARE SO 81 LET RDEČ KOT KUHAN … ALPSKI SMUČARSKI KLUB SL. PEVKA (BRIGITA) NATRIJEV HIDROKSID KRILO Z OBROČI GRMIČASTA RASTLINA PRITISK ZAOBLJENO, OKROGLO RAZISKOVAL- CI TEMELJNE RESNICE RIMSKA 3 ANŽE KOPITAR SLOVENSKI FILM: LJUBEZEN NAM JE … V POGUBO NADMORSKA VIŠINA TEČE SKOZI KRANJ RENDEZ - …: NE LAŽI MI PŠENIČNA MOČNATA JED PREBIVALCI APAČ ALŽIRIJA JE SOSEDA … BRITANSKI PEVEC SHEERAN NEM. FILOZ. (IMMANUEL) NAJV. KARTA PRI TAROKU TROPSKI SADEŽ POBEREŠ RUSKI AVTO ULOV NADLEŽNE ŽUŽELKE RIBIŠKA MREŽA OBREMEN- JUJEJO OKOLJE NEMŠKI FIZIK (WILHELM) KRIŽAJ JE BLESTEL V … SMUČANJU POLDRAGI KAMNI POPRAVLJA URE MEJI NA MINNESOTO OPOZORILNI SIGNAL ŽELATINA IZ ALG IDRIJCA SE IZLIVA V … … JE POL ZDRAVJA HEKTOLITER OBDOBJE DESETIH DNI POKLONIJO RIMSKI BOG VINA SPECIFIČNA, LASTNA LUKA V IRANU MEDN. OZN. IZRAELA NOVO- ZELANDSKI STAROSELEC ELEKTRO GORENJSKA IRKUTSK JE V … POVEZANOST TONOV IN AKORDOV S TONIKO IZUMRLE POVZROČA BO LNIŠNIČ- NO OKUŽBO BOTO IN LONGORIA MOBILNIK (POG.) ALEP JE V … STROKOV- NJAKI ZA ANATOMIJO SLOVENSKI TELEVIZIJEC (STOJAN) OBLASTA BAKTERIJA JU…A AMERIKA AM. PISEC TWAIN TURISTIČNO UREJENA OBALA FORDOV ŠPORTNI AVTO TESNOST VSI (ANG.) PREME- TANKA AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING NOČ … SVOJO MOČ RIŽ Z DODATKI NAJVEČJA OPICA AM. IGRALKA (GINGER) Povsod z vami PRODAJA RIBE OBVLADATA ZADNJI CELJSKI GROF JAPONSKI DENAR OMOTATI IMA RILEC IN OKLE ARABSKI PLEMIČ GOS PO- DIČNA (ANG.) MEDN. OZN. ITALIJE NADLOGA MLADIH TONINOVA STRANKA IZRABLJEN, IZKORIŠČEN AVTOMO- BILSKA, TESNILNA NOVA GORICA AVRORA JE POLARNI … GRŠKA BOGINJA NESREČE MUZEJ V NEW YORKU MLADINSKI DOM NAPOJ KATASTRSKA OBČINA ŽUŽELKI OKRAJŠAVA ZA AKADEM- SKI GRŠKI STOOKI VELIKAN NAJVEČJI V SLOVENIJI JE CELJSKI 4 3 7 5 1 12 6 10 2 13 9 8 11 Novi TEDNIK št. 8 22. 2. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 8, 22. februar 2024 PISANI SVET V deželi Lego V Občinski knjižnici Prebold je na ogled razstava mla- dega 10-letnika Gašperja Črnila. Gre za pisano razstavo iz legokock. V svoji deželi lego Gašper Črnil razstavlja plovila, mo- gočne stavbe, kmetijo, ne manjka niti idilična družinska praznično okrašena hiša, ki jo je pravkar obiskal Božiček. »Najbolj me pritegnejo teme, kot so narava, živali in fi lm- ske zgodbe. Lego je zame več kot le sestavljanje, saj zelo rad pogledam kakšen legofi lm ali igram legovideoigro,« pravi Gašper Črnil. Zanimivo in igrivo razstavo z naslovom Lego dežela si v tamkajšnji knjižnici lahko ogledate do 2. marca. ER Gašper Črnil med svojimi stvaritva- mi (Foto: Darko Naraglav) Maskirani gostitelji brez besed do zmage? Četrti tekmovalni dan na celjskih Dnevih ko- medije je prinesel še eno navdušenje nad predsta- vo Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Grenka komedija Paradiž, ki je umeščena v dom starej- ših v manjšem sloven- skem kraju in prikazuje življenje skupnosti oskr- bovancev, je prejela oceno 4,7151. Komedijant večera je se- veda postal Rastko Krošl. Med predstavo gledalci ne slišijo niti ene besede in tudi ne vedo, kateri igral- ci se skrivajo za maskami. »Ženska, ki jo igram, je bila v mladosti balerina, ki si je zlomila nogo. Potem je za- čela piti,« je bil kratek Krošl med pogovorom pred gle- dalci. Predstava Kar hočete v iz- vedbi SNG Drama Ljublja- na je dobila oceno 4,3017 (komedijant večera Branko Šturbej). Igralci iz istega gledališča so predstavili še Tango (ocena predstave 4,0496, komedijant večera Jurij Zrnec). Čeprav smeha ni manjkalo, je predstava Lunapark Mestnega gleda- lišča ljubljanskega dobila precej nizko oceno 4,0435. Izkazala se je Bernarda Oman. V torek je bila v celjskem gledališču humorna drama Slovenskega stalnega gle- dališča Trst Nekaj v zra- ku, včeraj se je s komedijo Arzenik in stare čipke še enkrat predstavila ekipa Mestnega gledališča lju- bljanskega. Jutri si boste lahko ogledali monokome- dijo Zdrava pamet (KUD Dveh in Rumena zavesa, d. o. o.) in v soboto še črno komedijo Predsednice (Pre- šernovo gledališče Kranj). Zaključek festivala bo v ne- deljo, popestril ga bo Tadej Toš. DŠ Foto: Andraž Purg Desno je vodja programa v SLG Celje Daša Skrt, levo rekviziter- ka pri Paradižu Manja Vadla. Upravnik in umetniški vodja celjskega gledališča Miha Golob je pozorno poslušal po- govor po predstavi. Zdaj je že jasno, da bo treba najti vmesno rešitev, kajti nekaj pogovorov je bilo odločno predolgih, kar je odvisno od povezovalca. Celjska ekipa tokrat nekoliko drugače. Rastko Krošl s hčerama, ki sta bili navdušeni nad očetovo predstavo.