Tečaj XX. gospoda ske brtniš Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljaj tiskarnici j emane za celo leto 3 fl. 60 kr pol 1 fl. 80 kr cetert leta 90 kr posilj po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn V Ljubljani v sredo 2. ju lija 1862. Trgovina in narodna šola. rodi j tudi druge države spoznavajo trgovini njeno veliko važnost. Trgovina ali kupcija je najmogočneje sredstvo za ob Ktera je modrejsa in vsaka taka, ki bolje stoji, je drževanje in razvijanje človečanstva. Ona ponuja na vži- svoj pogled večidel na trgovino obraćala; tako velike važ-vanje vse zemeljske pridelke in obrtnijske izdelke vsem nosti je toraj trgovina za pojedine ljudi, za države, za nai narodom, naj je pridelek in izdelek ali národ iz ktere si rode, za celo človečanstvo iz materialnega in dušnega ob-bodi straní svetá. Kadar kteri národ v svojem razvitku žira. Ni tedaj čuda, zakaj da jo najveći državovodci in izleze iz svoje nezrelosti, iz svojega otroštva, se brž v njem izobraženi narodi zelja, da to, kar mu je narava obilneje privrgla od cenijo; samo to je čuda, da se je niži in prebudi njegovih pridelkov, menja s tem, kar je drugod znal, pa sam pridelati ne more. Kakor se je pa v to spu stil y najniži uradniki ceniti niso naučili. In nasi trgovci sami bi vidil in spo- občutili v nji pravi .ponos, in dosti bolj marljivo bi se držali svojega delà, ako bi važnost svojega pokliča bolje y je koj začel razločevati opravljanje pridelovanja od poznali. Nobeno delo pa ne more ljudi prav in dostojno veseliti opravljanja menjanja, in to je trgovina. Kadar národ v to kolo pride, začne brž iskati pridelkov in izdelkov, kterih tako dolgo, dokler se ga prav ne priučé. Tudi trgovec domá nima. Tako se prepriča, da svoje pridelke zamore (kupec) ne more biti prav trgovec, dokler se svojega podati v zamenjavo za druge pridelke, in v tem potem zarad klica prav ne izuči. Vsak danja va ja more zares mar-svoje koristi začne živahno tržiti. To delo pa daje opravilo sikterega v delu izuriti, in ponaključbi tudi včasih šlepa mnogim človeškim rokam in potřebuje veliko ljudsko moč, kura zrno najde; toda uno in to, kadar se z znanjem in ter ljudem samim, ki delajo y odpera oči. In kadar je clovek naukom združuje, ima še le svojo popolno vrednost nekaj dosegel, je željen, da vidi in se nauči še več takega, y m kar mu more v korist biti. Tako se ne Je ljudje povzdi dajč trgovcu razun tega očitnijo korist in večo previdnost. Skušnja trdi, da tudi trgovini je nauk potreben. gujejo na višo stopnjo, ki tržujejo, temuč tudi povsod, kamor Trgovec toraj, ako želi biti v popolnem smislu trgovec, pridejo , popustijo klike za daljni ljudski razvitek. Tisti mora biti izobražen človek, in more svoje delo do ko napak mislijo, ki trgovino pripoznavajo in cenijo le kakor renin e poznati. So I a je edini pravi in tečni kraj, v kteri sredstvo, da si ljudje živež služijo ali svoje premoženje se trgovec dostojno izobraziti more. Trgovci so prvaki množijo. Trgovina je za vsako zemljo in vsak národ zeló mesijanstva, in kjer mesijanstvo ni izobraženo, tam koristna v tem , ker reči, ki domá ali pri sosedih nobene ne morejo živeti tako, kakor se slobodnim ljudem v ustavni , in s državi pristaja. Kaj pomagajo dolga suknja , zlati prstani, vrednosti nimajo , v daljne kraje nosi, kjer se isejo tem, da po tej poti odpera vec delà, daje tudi priloznost, visok cilinder in pa žolte rokovice, če je da se ljudski trud more bolje plaćati. Ona, kamorkolj dospč, daje novo življenje in razprostira povsod okoli sebe ko-ristne nasledke za ljudstvo. pa glava prazna? In sama tergo vina, in če bi imeli še toliko srečnih ljudi v trgovini, ne bo nikoli do tistega procvetanja in tište važnosti dospěla, kakor pri drug ih narodih in državah, do Pa to se ni prava vaznost trgovine. Trgovina je ne- kler ne bomo imeli po več bolje izobražen ih trgovcov. y precenljiva tudi za razvitek človečanstva in ne samo to liko koristna, da pomnožuje bogastvo, ampak še več zato ker pomnožuje dušni in moralni blagor. Trgovina soznanja člověka z mestom, v kterem prebiva ; trgovina donaša najvažnijo obrtnijo in še v tem deluje, da ljudi napreže, da novo od najnovejega v znanju in umetnosti razločijo in v Prekosovali nas bodo tudi v trgovini drugi narodi Î (Konec prihodnjič.) Zavoljo cestnikov na Krajnskem Ker cestniki na kantonskih cestah kantonski kasi sila rabo ljudsko dovedejo. Trgovini gré hvala, da se vsak pri- veliko stroškov prizadenejo in v to kaso pa plačujejo pre- rastek Ijudskega znanja o napredovanji pridelkov koj porabi bivavci kantona, so poslanci v prvém našem deželnem zboru z velikim in to zmeraj večim uspehom. sklenili, da naj nehajo kantonski cestniki. Marsi- Kadar človeški um kaj imenitnega, uspešnega in ko- kdo je potem mislil, da na enkrat bojo zginili vsi cestniki ristnega znajde za narod, mu trgovina dá še večo važnost in soseskam ne bo nič več za-nje plačevati. AI ni bilo tako; deželni odbor je slišal od več straní in tako postopa človeški um k daljni, veči in bolji sreči. V širokém svetu se ljudske močí obračajo za različne delà; pritožbe, da se ne spolnuje to, kar je deželni zbor sklenil. Deželni odbor je na te pritožbe obrnil se na ces. se na sklep deželnega zbora od trgovina spojeva vse te delà, ter s tem dava vsaki posebej večo važnost in ceno. deželno vlado in, nanašaje govoriti. Odkar je povestnica, se dá tudi nekoliko o trgoviui 20. aprila 1. 1., je zahteval, naj se od pravijo nepotrebni cestniki. C. kr. deželna vlada je na to deželnemu odboru Že Feničani so prišli trgovaje do vseh morskih obal. 26. sušca t. 1. odgovorila, da vé, da je deželni zbor to Ona je v svoji važnosti tako visoko stopnjo dosegla, da ima sklenil, da pa od c. k. ministerstva dosihmal še ni nob en velik upljiv v državnem življenji. Mnogi državljani jo ime- ukaz přišel, da se ima oskrbništvo kantonskih cest vzeti iz nujejo iz svojega obzira dušo države. Najbolje se po- rok cesarskih gosposk in izročiti deželi sami in njenemu nasa pri Anglezih. Tam se more reci: ako ne bi bilo trgo Tudi drugi na namestnijstvu. vine y ne bi bilo današnje angležke države. Dokler so tedaj kantonske ceste še v oblasti cesarske 220 vlade, ne more nikakor dovoliti, da bi sploh že omenjeni klep deželnega zbora al volja jo je, ljal Ravnikar 2 gold., M. Pecar 1 gold., France Brus 2 gold.. će v Cegnar 1 gold., Derbic 1 gold. > kterem kautonu ke prosijo za odp cestnikov, sem dodal 2 gold., tudi jez Jožef Raćić 1 gld., kterim Janez Murnik. vsakrat tako prošnjo dobro prevdariti in po previdnost tudi dovolit d kantonsk t n i k haj Da je deželna vlada že tako storila, pricajo kanton kranjski kterim je dovolila, da nimajo već cest k i, r a d e š k i, ikov Deželni odbor je na to sklenil, cesarsko vlado prositi naj to vsem svojim podložnim kantonskim gosposka in da bojo sos da se znebijo znani, da se razglasi po de zeli vedile, ktero pot imajo nastopiti y i na ; s k cest nikov, ako jih za nepotrebne spoznajo, in se tako saj ne koliko spolne sklep deželnega zbora. seji Ker „Novice deželnega grejo krog iu krog po dezeli, je bilo v odbora 5. dne p. m. se posebno omenjeno i naj tudi one razločno to povejo soseski ni m mozem, da grejo k svoji kantonski gosposki in ji pismo izročé, v kterem __________— A đk a m m. •> . v do prosijo, naj jih oprostí cestnikov si. d C A C I II U » IUU« I*« »OIJ« , tem pismu pa naj tudi razložijo, zakaj to želijo. V deželnem zboru je već kantonskih predstojnikov samih se iskreno pote • i poválo zato, da nehajo cestniki, ki so sèm ter tjè velika nadloga kantonski kasi ; menda pa niso vsi predstojniki takih misel; zato je treba, da c. k. deželna vlada v Ljubljani sama zvé prošnjo župauov in soseskinih mož iu potem to reč razsodi. Zato soseske potrkajte na vrata si. dezelne vlade. Kdor trka se mu odp Če cestnik res ni notreben crnu ga plaćevati Vođnikovem spominku. v v Čeravno v sledečem, nam iz Dunaja tako rekoc » post festům" poslaném sostavku razodete misli so temu nasproti, kar je po gospod dr. Toman-ovem predlogu za zdaj ze sklenjeno in se ravno danes oklicuje, so vendar te pravila podpore vredne in če bi se zdatno (saj do kakih 6 do 8000 gold.) s po In i le razodete domoljubne želje, bo Vodnikov spominek kmali gotov. Izpustivši to, kar bilo bi voda na mlin protivnikom slovenstva, naznanjamo naravnost, kar spada v bistvo predloga, in povemo, da přejeti denar smo naložili v hranilnici ljubljanski. Evo pravila dopisnikove: „Resnica je, da obresti v pomoč naši literaturi porab-Ijene utegnejo precej dobrega storiti. Većini darivcov pa gotovo ni prav (vendar se jih ni nič oglasilo. Vred.) i se denar za spominek darovan za druge, dasiravno koristne reci porabi. S tem se le čas oddaljuje, v kterem se bi spol- nile želje vseh Vodnikovih častiteljev. Da bi se poprej doseglo, kar ti zaželjujejo, smo v Becu s sledecimi pravili osnovali zbirko za omenjeni kip, ki znaša za zdaj 26 ki jih izročujemo vredništvu „Novic". 1. Vsako leto naj se plača 1 gold. nov. dn. za Vod nikov spominek. Če kdo več dá, mu bo veća hvala. 2. 3. yy Denar nabera od većine izvoljeni zaupnik. Nabrani denar pošlje zaupnik precej vredništvu Novic" ali pa posebnomu odboru, ki oskrbuje denar za spominek. 4. Darivci se naznanjajo v „Novicah". Novice" in reccpisi čez poslani denar so kontrola 5. yy cez zaupnika. 6. Denar se nabera tako dolgo, dokler ni spominek postavljen. 7. Ako se nabere več, kakor spominek veljá, se osta-nek po odločitvi oskrbništva porabi. 8. Vsaki udeležitelj skrbi, da tudi v drugih krajih kjer je znan, se ustanovi enaka nabira. Darovali so v ta namen sledeči gospodje: [van Meden 3 gold., Stritar 3 gold., V. Lokar 3 gold., Jožef Perne y 1 gold. y Alojz Jenčič 2 gold., zina 1 gold., N. Zonta J. E. J. 1 gold., J. Ko 1 gold., Jozef Kuster 1 gold. y R. Občne pravila za Vodnikove sKovstveiie dařila. 1. Vodniku, probuditelju slovenskega slovstva, se po dovoljenju dariteljev vsako leto postavljajo dušni, to je, dolgo, slovstveni spominki. To se ponavlja vsako leto tako dokler se mu iz kamna ali kovine vreden spomiuek ne postavi. 2. V ta namen se obračajo obresti iz darov, ki so se nabrali dosihmal za Vodnikov spominek. Tem obrestim se morejo, ako upravni odbor za dobro ali potrebno spozná, še tudi dodajati dnarji, ki so se skupili iz razprodanih postavljenih knjižic. 3. Iz tega tako nabranega dnarja se razpisujejo darila za izvrstne slovenske spise v prozi ali poezii, znanstvene ali zabavne, probudi ali omiki narodni posvećene. 4. Iz vseh dežel slovenskih y ki so darovale za Vod nikov spominek, tedaj iz Kranjskega, Stajarskega, Primor-skega in Koroškega, za to postavlje niupravni odbor vsako leto pod vodstvom dr. Tomana, ki je utemeljitelj Vodnikovega spominka, določuje na drobno: za kakošen predmet naj se razpiše darilo. 5. Vsaj pol leta pred vsemi Svetimi, če je mogoče, pa tudi popred, mora ta razpis po časnikih razglasiti se. 5. Po lastnosti razpisanega predmeta voli upravni odbor sodnike in jih ocitno naznani. Ti razsodijo, cigavo delo je vredno darila. Zato morajo vsaj kmali po vseh Svetih sod-niki rokopise tekmecov (konkurentov) po vrsti v roke dobiti, da razsodbo dovršijo poslednji čas saj do 20. januarja vsakega leta. Većina glasov doloci delo, kteremu gré pred-stvo ali pa tudi, da nobeno delo ni obdarovanja vredno. 7. V slovesní „Besedi", ki se vsako leto praznuje rojstvenemu dnevu Vodnikovemu na čast 2. svečana v čitavnici ljubljanski, se odprč zapećateno pismo onega pisa-telja, kterega delo je spoznano za najizvrstnejše, ime nje- govo se razglasi in darilo mu izroči. 7. Tako poslavljeno delo je lastnina Vodnikove Matice; upravni odbor ga brž natisniti dá in na prodaj raz-pošlje. 9. Kar se skupi čez tiskárně stroške, se povrne v Matico in naloži na obresti, ako se vsled §. 2 ne obrne za kako veće darilo prihodnjega leta. 10. Stroški, ki se tičejo vsega tega upravništva pobotujejo iz imenovane Matice. 11. Po slovenskih časnikih se razglasuje vsakoletni razpis dar il, poslavljeno delo in njega pisatelj, pa tudi račun stroškov. Upravni odborv za Vodnikove slovstvene darila: Jan. Bleiweis, Ant. Cerne, And. Einšpieler, Dav. Terstenjak. Razpis pervega darila za Vodnikov dan leta 1863. *) 1. Razpisuje se 60 gold. nov. dn. za najboljso po věstic o (novelo J. Predmet te povestice naj se iz zgodovine slovenske ali slovanské vzame ali vsaj naslanja na njo; notranja osnova in zunanja oblika njena naj se tako ob-ravná, da je razumljiva vsakemu prostému bravcu in mi- y se kavna še posebno našemu ženskemu spolu. V vsem naj je vodilo take v čistém slovenskem jeziku pisane povestice to, da izbuja narodno zavest, pa nikakor ne žali poštene slovenske nrave in se ne spušča v politično in versko polemiko. Slavne vredništva vseh slovenskih ćasnikov se prosijo prijazno, naj natisnejo ta razglas v svojem listu. Upravni odbor. 2. Obširna naj je povestica ta saj toliko, da znaša 2 Y do troje tiskanih pôl 3 Zadnji čas do h Svetih letošnjeg t slovenska doli", tedaj še nahajamo nosnik; njen pomen in res je ta vas pod hribom, na kterem stoji Je 1) „dolina", cerkev sv. Gregorja Po tej analogii bi toraj stalo naj se rokopis franko pošlje vredništvu „Novic" s kako pri- brus" namesti „7l\ brusi", za ktero obliko 55 A m pa ne vem slovico (motto) brez imena pisateljevega. Ime, stan in sta novanje pa naj se priloži v zapečatenem pismu, zaznamo vanem z ono prislovico 4. Po sodnikih, ki se bojo ob svojem času očitno na pisatelj -------------- T)---------7-------- ----K" "" TWI1, ali je najdena v starih knjigah ali ne; pomen bi utegnil biti oguljen kraj; toda vendar zboga same besede še ne trdirn, da je ta kraj zares oguljen, ker nisem gosp. 5 znanje dali, za najbolje delo glasila v slovesní „besedi" na Vodnikov dan v čitavnici ki V ze samo iz imen delà najpredrzniše hipoteze: spoznana povestica se bo raz- ali vas lezi pod hribom ali za hribom, preko solnca ali od . _________ „---------------------- — . --------------------solnca, proti jugu ali proti severju itd.; tudi ne prisezam, ljubljanski; tam se bo zapečateni listek odprl, ime pisa- da se nisem zmotil v koreniki: hotel sem le pokazati, kako teljevo oklicalo, pisatelju pa dařilo podělilo, ako je pričujoč, bi se dala ta beseda pretresati po slovanském jezikoslovstvu. Dosti o ..Ambrusu" pogledimo naprej 55 Dr a g a tu 8 — znabiti da se tisi kake der age ali der ov Ija. sicer pa se mu bo poslalo na dom. Ako bi se nobeno delo darila vredno ne spoznalo, se prihrani denar za prihodnji razpis. 5. Tako postavljena povestica je lastnina Vodnikove Matice, ki jo bo ličuo natisniti in prodajati dala. Kolikor sanje „deraga", da zato ne more biti prav „draga se skupi čez stroške tiskárně, se povrne v Matico. Ce pisatelj zares misli, kakor nam kaže njegovo u v zdanjem času pravimo: „derem" , piker se grozno moti skozi Upravni odbor za Vodnikove slovstvene darila: Jan. Bleiweis, Ant. Cerne, And. Einšpieler, Dav. Terstenjak. in skozi. Ravno tako krivo pot hodi, ko iz korenike: 55 tisk ríi Imena slovenskih krajev 55 nareja „tus . Duplje, ali brez okrajšanja Dvopolje stoji v sredi med dvojnim poljem." 5 ker Imena vasém razlagati je težka reč, ker niso vzete samo rekam, drevesom in legi tega ali unega trgal Zboga te besede se s pisateljem ne bodem za vreme 9 samo vprasam zakaj zaméta slovensko besedo kraja, ampak „duplo u it hohler baum" čigar koreniko nahajamo tudi se brez števila druzih vzrokov je, zakaj se je tej vasi prav v starem? Ali morda ni vedel za „duplo"? Iz „dvo to ime zdelo, zakaj ne kako drugo. Vse to bi razlagatelj poljeu bi se dala samo narediti skrčena oblika: ,,dú moral dobro vediti; moral bi tedaj znati zgodovino skoraj polje", namesto „dvúpolje", primeri dvudtnevije sleherne tokave, čigar ime bi hotel jezikoslovno pretresati, zeitraum von 2 Vendar bi se pa tudi ne smel dati preslepiti nekterim tacim tagen i M k 1. „strsl. slovar" 1862. pravlicam, ktere je mnogo poznejse porodilo zdanje vasko ime. Tako za Turjak pripovedujejo nekteri Ijudje, da ima za tega del to ime, ker so nekdaj v tein gradu skupaj gospo- „Brdo, kor eni ka brsniti." Kdor more narediti ..brdo" iz vec ? nego hruške peč 55 korenike „brs", ta zná M ✓ 55 Glogovitz B leg o vic a, vas ob logu. Ćrka o dováli trije bratje, trije Jaki; al kdo bode to verjel? se je sčasoma zgubila." Vidimo tudi mnogo tacih vaških imen , ktere so po vsak danji rabi tako zelo okršene , da najbistroumnejšemu, na našo Čudo golemo! Tù je g. pisatelj zopet pred sabo imel in staroslověnsko besedo or 55» logi a 55 hagedorn u vse strani omikanemu jezikoslovcu ni več mogoce vselej pa ne, da bi jo vzel! Ali morda mu je neznana? Mogoče najti korenike; druge pa zopet na sebi nosijo prilepke in je, da narod namesto „G1 ago vec", kakor sem jaz vedno oblike starodavnih časov. Tak preiskovavec toraj moral bi elišal, sèm ter tjč morda tudi res pravi „Blagovec"; al tudi imeti bister bister um pa obilo jezikoslovno znanje. to kaze, da je popaka ; tudi je pa mogoče, da je gosp. Pogledimo po tem uvodu, kako se neimenovani pisatelj pisatelj sam si pokvaril besedo, ker mu drugače ni hotla vêde v svojih preiskavah, ki nam jih priobčuje „Uč. Tov." iti v njegov koš, kakor je tudi preobličil „Mokro nog na Le nektere reci vzamemo v pretres. Naj iz teh primerov umni svet sam sodi, ali je gosp. pisatelju bila sreča mila, lensko in vprašal, kje je „Mokronovo^, ne bi ko se je lotil preiskovanja vaških imen: V I ziv Mokr on ovo". Porok sem mu, da ko bi šel na Do- razumel krst. ga Ambrus O mru z, od omreziti, zato, ker je svet Gutenfeld Dobropolje; nerodoviten kraj, slab j^IXIfWI UO - V l#«r| m, , V« V »IH C /V C t t; f*W J 1/ Ol/Vt/ „WWIC»/CIU - U U U I U ft U VJ fý f lici UUUUlietl rtl UJy blUU o mre z enTo uže samo za tega del nikoli ne more biti za polje, kjer je tedaj že to dobro polje, kjer je le narejeno iz besede „mreža", ker slovanski jezik visocega sejati mogoce." narejeno iz besede „mreza é (ii)i kakoršen je v besedi „mri>za ", nikoli ne spreminja To je lucus a non lučen do". Tù opomnimo le, L- V /' ••"•»""JV/II JW * „... . M « « , «v Wfi. V.1..HJM 1 U JV jjiu V UO M 11 V 11 1UVVI1V1U . I U U pu 111 li liliu u v U. Da te reci preveč ne razblinim, opominjam g. pisatelja, da ljubljanski „schematismus" je malo vreden porok v pi naj vzame v roko Miklošičevo knjigo: „vergleichende sanji slovenskih imen. Kdor sam posluša, kako pravijo lautlehre der slavischen sprachen", pa naj bere od 133. do Ijudje 5 slišal bo, da se govori „Dobrépolje" žnsk. spi. 149. strani. Beseda Ambrus kaze, kakor bi imela ta be- ran. štev.; sieer naj mi pa gosp. pisatelj le verjame, da je Pogledimo naj- v Dobrépoljah zares dobro in rodovito polje, najboljše daleč a m in „brus". seda v sebi dva delà: h prvo, kaj bi utegnilo biti: „brus?" Stara slovenščina una koreniko „bris", iz ktere je glagol II. vrste: „brisniti" okoli. (Kon. prih.) verderben sati u 5 n a gen abwischen i in potem pogledi Mkl. glagol V. vrste : r> bm strsl. slovar 1862. Iz 55 brts" je bila naredila že stara slovenščina: „ubrusi" sudariura ; poglej Mik 1. „strsl. slovar" 1850. Naše streifen na pr. : grm ga je o brano I, in potem: „brisati" wi- dež narečje po Notranjskem pa ima: „obrsnoti^ i schen. Iz „brs" je storjena beseda: „o brs i ca", to je 5 Originali iz domaćega življenja. Spisa) Valentin Zarnik. III. Čudni mozje. Stanoval sem enkrat na Dunaji v bolj oddaljenem pred ki pod kapom v stěno kropí, in tudi: „brus" stein. Podoba je tedaj, da korenika schleif- raestju v neznano razširjeni nizki hiši, ki je gotovo najmanj » brs kaže od je- pet dvorov imela. Ne na nji in ne v nji ni bilo nič zna manje, glájenje. Kaj pa je: „am?" To je teže razso menitega, diti. vas bila je polna krajačev in čevljarjev, starih in Na Dolenskem blizo Lašč pri sv. Gregorji vem za mladih bab, majhnih in velikih otrok. Ko sera že čez pol , kteri se pravi Andol. V starem je pa bilo „Jftdoli" leta tù svoj šotor imel, sem ravno na vseh Svetih zjutraj thai namestic: „vid o li, v Tří doli", Mkl. „vrgl. laut- v jako skřitem, stranskem kotičku raajhne vrata zapazil, ki lehre 58. V besedi „Ando 1", ki je najbrže to, kar staro- so štacunico naznanovale. Grem blize, pogledam na zapra * 222 seno tablico nad vratmi, pod ktero je bilo s sila starimi, mi ne spušamo gotiškimi črkami napisano: Krčma „pri ? kar tako si zberite, imamo vsak večer V w PU k perja". Ostrmim nad tem čadnim napisom, ogledujem ga bolj na drobno in res počasi razločim namalanega srako-perja, ki je na vejici stal in se v resnici tako držal, kakor samo dve jedi na ponudbo, če vam je prav, všeč, je pa nam tudi prav vse eno" — ce vam pa ni mi odgovori. 55 55 Ktere ste pa te dve jedi?" Augšpurgarske klobáse s krompirjem, ali pa kisel bi bil najmanj pol vedra bržanke popil; noge, peruti, glava, flzol s eesnom." posebno pa oči so mu bile tako drastično naslikane, da me Z glavo stresam in godernjam: čudna zares čudna ta je glasen smeh posílil ; drzal se je ta srakoper kakor kak krema! prav zastaran pijanec. Sklenil sem to ostarijeo pri prvi da imajo tu kranjsko narodno jed, ktero bi težko, zlo tezko v kaki drugi dunajski krčmi najdel! Vesel fižola priliki obiskati, ker vsled svojega naslova mora biti jako ukazem in potem vino poskusim y al kako se mi je to zauimiva; danes je bilo se prezgodaj, zatoraj še vse zaprto. prileglo, da se ne kmalo tako! — Ko sem se bil tako lepo Na vseh vernih duš dan i drug večer, je burj ne- tema navžil, si stnodko zapalim, žvižka drugi natis ukazem in premišljujem zdaj pijanega srakoperja, zdaj Turibiusa usmiljeno razsajala, suezinke čedalje gosteje padajo, y ^ rnahoma nastopi ; ni bilo mogoče od doma iti; bil sem tedaj kremarjev solneni obraz in spet tako v kolobaru. i zdaj privezan na „pijanega srakoperj Ci y če sem hotel kaj ve Enajsta ura se približa in napravljam se za odhod, ko čerjati. Z veseljem se proti osmim doli napotim, tri skoke se mahoma vrata z mocjo odprejo in v sobo stopi od snega naredim in bil sem v zanimivi krčmiei. Pri vratih me kratek vès obeljen mož , v kterem sem precej svojega domaćina pa debel možicelj pozdravi, bil je kaj lepo pitan in obraz in vseuciliscnega tovarsa spoznal: bil je stari pravdoslovec se mu je světil, kakor zdaj le opoldne pri solncu pozlaćene jabelki na šenklavških turnih v Ljubljani. Nisem se še od-dahnil, ko me že vpraša: ali bom poliček pive ali „žvižeku France Môdrôs. Da, France Môdrôs najbolj prekanjen, kakor so pravili y med vsimi rojaki; M. Lisica je bil proti njemu le vina? Odločim se za žvižek (dunajski „pfiff() vina in se dobrovoljcek, ker France je bil zraven tudi strašno skriven enmalo po sobi ogledam. Bila je nizka i dolga in ozka in in kaj malih besed. Zatoraj ga je razun starih glav le akoravno je bila že takrat vsaka branjerija s plinino (gazom) málokdo bolj natanko poznal, le po pravljici smo čuli o razsvetljena, je tíi kakor pred vesolnim potopom le ena sama lojena sveča brlela. Kakor maček sem oči napenjal, njem, ker k „crnemu jelenu", kar sem pomnil, ga nikoli ni bilo. — Vsede se kakor star znanec k mizi sredi sobe, si da bi kterega gosta zapazil, pa ni bilo nobene žive duše sneg otrese in glasno „Turibius a * poklice. Brez uklanjanja zavohati. Vsedem se k stranski mizi, od kodar sem imel se mu mož z očali predstavi in tiho na ušesi vleče, kaj bo prozor čez celo sobo, pa flegmatično „žvižka" pričakujem. zapovedal. Al naenkrat se zacne poleg mene nekaj gibati, groza Pet bokalov pive!a zagrmi in si pri tem dolgo lulo me spreleti in preplašen zrem v pppQdlPB y dolzega moža s plešo na » zapali, ki ga je ze v kotu nabasana čakala. Iz vsega ob glavi in z očali na nosu, ki se kakor duh v Hamletu pred našanja previdim, da je že F. Môdrôs tîi star gost in da me postavi in me z debelim glasom vpraša, ali tudi kaj za se s Turibiusom vrlo dobro poznata. Prijazno se mu bližam, jesti ukažem. Molčé strmim v moža in si ne morem misliti, mu dober večer vošim, in ga vprašam, kako da on v taki y da bi bila ta pošast strežaj , ker dozdaj, kar se spomnim, nevihti in tako pozno sem zaide? Kakor da bi hotel za vrha do tal premeri, se skriv- še nisem nobenega ponavlja, ga vendar-le pitam: « z očali vidil. Ko mož svoje vprašanje popotni list vprašati, me od 55 n 55 Dà! Kako vam je ime?" Turibius." Kako!?" 55 Jeli ste vi natakar?" notno nasmehlja in pocasi flegmatično odgovori, kaj da vendar vse to mene briga? Hočem ga zavoljo svoje pre- 51 Turibius" še enkrat debelo zabrenči. Turibius? Turibius? sam pri sebi tiho ponavljam da bi kak natakar se tako imenoval, tega pa še ne! ni treba, da bi se vsak Francel, Vencel, Nacel ali pa Mihel šiško na večerjo, stanoval bi pa v Rudniku. Res drznosti za odpuscanje prositi, pa mi besedo prestrize in pravi: „Ne misli, da imam kake skrivnosti ; v „Nussdorf" sem se šel sprehajat in sem zdaj sem večerjat přišel." Debelo ga gledam , ker to je ravno tako , kakor bi člověk šel iz Ljubljane na Cruuče na sprehod, od letod k Zibertu v Si imel n klical, al Turibius! Turibius!? Saj vendar vse podobě y y ker sicer ne verja 55 črne in rudeče, v pratiki poznam, tište, ki imajo glavo pod pazdiho in tište, ki jo v rokah nosijo — pa Turibiusa nisem nikdar našel med njimi ! Mož je menda moje misii uganil in smehljaje nadaljuje : Vam se moje ime nekako čudno zdi, ker se tù skoraj nihče na to ime ne krsti tako zove in moj svetnik je gotovo tako pošten Se bolj radoveden, kje more ta kraj biti, ga hočem za domovino vprašati, pa mož, na take dvombe pripravljen mi besedo pregrizne, iz spod suknje umazan papir izvleče in mi ga pomoli: „Zdaj se pa sami prepričajte! gotovo v „Nussdorfu" važne opravke mem, da bi bilo tako prijetno šetati v takem vremenu!" 55 Ne zapopadem 5 kaj te spet to briga ! pošten clovek se ravno tako lahko v snegu sprehaja, kakor če ga pomla dansko solnee greje u mi brez nejevolje enako flegma • r tično odgovori. y pa pri nas se skoraj vsak drugi človek , kakor vaš." i Mislim se na to posloviti, pa prijazno me za roko prime, me primora se poleg njega vsesti in dostavi: „Tega pa ne, da bi mi ti zdaj le tako všel; Nemec pravi „mitgefangen, mitgehangen", ker si danes slučajno nas slavni „hotel" zavohal, boš tudi pomagal likof piti. Komaj te besede izusti, se vrata na stežaj odprejo in y * a a Naglo 55 ga odganem in berem: Popotni list pridrvijo se v sobo: vsi beli bilo je na vseh vernih duš Turibius dan kakor strahovi štirje možje , ktere še le spoznam, Skoggs, rojen leta 1816 v Buxtehude poleg Hamburga itd. ko se snega otresejo. Bili so moji rojaki: naprej pravdo Oddahnem se: y „tako, tako y v „Buxtehude" so „Turi-al mož mi že za pričo biusi!" mrmram sam pri sebi; koledar nasproti moli s prstom 16. aprila kazaje, kjer se se njegovo ime po anglezkem v resnici sv. Turibius nahaja. slovec Kristof Suka, za njim modroslovec Tiln tem zdravoslovec Volbenk Lintvern, ki je zmiraj trdil, x izgovarja Spencir, za . da običaju „Lim y m Vprašam na dalje, koliko časa je v ze til? zadej je bil kupčijski agent Emanuel Kanalček. Vsaki 55 16 let; teh mož je bil značaj, svoje baže; v svojih mislih in v zdaj nisem ravno več natakar, sem s krčmarjem na pol v mnenjih so se tako malo vjemali, kakor Plato in Aristotel y spanovii u ali pa Hegel in Schelling. Vsedejo se vsi okoli Fran Med tem mi pa krčmar sam kupico vina na mizo po stavi in me tako na vecerjo spomni. Rečem Turibiusu mi jedilni list prinese. y naj ceta, s kterim so se po videzu nocoj skupaj sprehajali. Veselja sem si roke ribal, da me je nevihta danes nena- doma zamedla v tako krasno drušino. (Dal. prih.) 55 Tega pri nas nikoli ni bilo, gospod, v take stroške se 223 Dopisi pa ker sta si pa dva Kraj nasproti govorila, ne vé V Beču 25. rož. J. M. Dve zadnje seji držav Kraj hocej y ali to, kar dr. Toman pr 20.000 podpisov nega zbora y to je y 134. in 135. ste karakteristične za-nj deve Slovencov Nemcom ni dosti, da bi se prepričali, kdo prav zastopa Taka zmaga, kakor je bila današnja in važne za Slovane sploh, za Slovence pa se posebno. Bogme! da ne bo přinesla dobrega sadů 9 Obravnali so se v teh sejah stroški za šole. Naš obcespo štovani zastopnik dr. Toman poprime besedo po govoru po ročnika dr. Brinca. Krepko in navdušeno izpeljuje podslombo svojega predloga, kteri obsega pravično vpeljavo národnega jezika v šolah. Tako more le tak govoriti, kteri je popol- Razodevali so se mu Botschafter* Presse44 pravi, da gledé na noma prepričan vsega, kar zastopa. večkrat „pravo-klici u Se celó „Presse44 in pa » sodita dosti dobro o njem ty obveljavo slovenskega jezika v kancelijah bode menda tudi obveljal predlog za šole. „Das Haus wird so wie beim Justizbudget kaurn anstehen, sein Votum zu Gunsten der sprachlichen Gleichberechtigung innerhalb jener Grenzen, die durch die Nothwendigkeit einer universellen Bildung ge-boten sind, abzugeben.44 Noben dunajskih časnikov ni zoper njega bil. In vsak pošten clovek si tudi drugace misliti ni mogel, kakor da bode zbornica sprejela Tomanov predlog y in pokazala , da je • v pravična in da ji niso besede „ravno-pravnost vseh narodov44 le na jeziku, ampak tudi v srcu. Misliti je mogel vsak, da bodo bandêrniki liberalizma in njih podložni dosledno kakor pri zadnjih dveh nasvetih dr. Tomana tudi pri tem glasovali, kar je podlaga unima. Žalibog! zmotili smo se. Liberalizem teh Nemcov ni tako res- kakor trobijo po svetu. Mislijo si menda , ako ne nemčujemo čedalje bolj na Slovenskem, nam znajo posled- . ko ničen y so slovenske dežele „deutscher njič še Slovenci v djanji dokazati, da smo se motili smo jim zmiraj lagali, da Boden mit deutscher Kraft und deutscher Cultur.u Dr. To manov predlog mora pasti, je sklenil naš „vorparlament" in dvomiti ni y nobeden mogel, y da se ne bo tako tudi v par y lamentu zgodilo, ker zdaj Nemec gospodari cez vso Avstrijo. Da se to lože pred svetom opraviči, so poslali figurante v boj. Nikar naj ne mislita Deschmann in pa Kromer da sta ona kaj pripomogla s svojimi puhlimi in zvitimi govori k padcu slovanskega predloga. Nam so vse skrivnosti za kolisami popolnoma znane. Vidi se pa spet iz tega, kaj nam je pričakovati od tega zbora, ktere većina ima svoje pravo mesto le v Frankobrodu , ne pa na Dunaji — v glavnem mestu Avstrije, o kteri nobena poštena duša ne more reči y da je nemška država. Kdor ni slep in gluh, že očitno vidi namero tega sklepa! Po Deschmannovem govoru za vpije Šteffens „konec la Hotli so namreč dr. Tomanu besedo vzeti, ktero bi bil po pravilnem redu imel imeti. Gospodarji v hiši so tudi dosegli, kar so sklenili že poprej. Predsednik mu ne dá besede. Većina odbornikov je za konec debate. Ko je bilo vse to sklenjeno, beseduje Kromer; vidilo se je izgovora, da se boji slovenskega jezika kakor turčin križa; pokazal je tudi globoko učenost svojo v jezikoslovji, ker je govoril od „kranjskih in slovenskih44 krajev. Pokazal je pa tudi danes predsednik zopet, da je res dober voznik Nemcov v avstrijanskem parlamentu. Gotovo mu bodo peli Nemci hvalo za tako izvrstno izpeljavo njih misel in djanj. Predsednik pravi, prosi: „ ko ga nemški Moravec, Szabel, za osebno opombo Ako dam vam besedo, jo moram dati tudi Toman-u. u Tako zastopa predsednik ravnopravnost. Nemec dobi precej besedo, Slovan pa ne. Ali se s takim obnašanjem bodo přivábili Hrvati in Madžari na prazne klopi?! — Ko hoče Toman spričati svoj predlog zastran zdravniškega učilišča v Ljubljani, mu predsednik ne dovoli več besede. V tej In stiski vpraša dr. Toman zbor: ali mu privoli govoriti? pokazal se je zopet očividno liberalizem tega zbora! Besede mu većina odbornikov ne privoli, dasiravno bi bil mogel po pravilnem redu govoriti še pred dvema drugima govornikotna. Ko vidi, da ni mogoče pri takih okolinostih doseći pravice, vstane in gré iz zbornice. — Brine pravi, da je Toman „res lepe in prevdarka vredne reči govoril44, V Gradcu Kresovega dne. M. Vsled undanšnje naredbe visocega pravosodnega popečiteljstva na više de želne sodnije zastran rabe slovenskega jezika v sodnijah 'i* je bila danes pri tukajšni deželni sodnii v slovenskem kteri so državni pravdnik pa zagovornik obravnava, pri jeziku prva končna gosp. vitez Andrioli in gg g. dr. Razlag, pokazali, da je slovenski jezik že popolnoma sodniki, posebno ugoden za vpeljavo v sodnije, in da izrečena ravnopravnost ne sme samo na papirju ostati. Obtoženka, rojena Slovenka iz Ogerskega , je na vprašanje predseduikovo, v kterem jeziku bi naj se obravnovalo, nemški jezik za obravnavo iz-brala in delj časa nemško lomila, dokler da so sodniki sami za razjasnitev res ni ce morali začeti slovenski upraševati. Ravno zavoljo tega moram bravce „Novic44 nekaj je Slovencov, ki znajo nekaj nemških opomniti. besedi hrustati Mnogo y in tudi zlo navadne reci govoriti , in kteri Mai Irnšmimmm^ da y ako stopijo pred sodnika , večidel nemski spregovorijo , pokažejo , da kaj več znajo in po svoji misli sodniku bolj ustrežejo , pa le pokažejo, da nemški ne znajo. Sodniku namreč pri razsoji ni mar ravno va je v nemškem jeziku poslusati, temuc resnico iskati; to pa iz zmedene nemscine teže sprevidi kakor iz gladke domače slovenščine. Nem scina je pa Slovencu, ki ima pri sodbi opraviti, tudi škodljiva, kadar nemških, ali prav za prav latinskih pravnih izrazov (besed) ne ume, in na-nje odgovarja , ali o njih misli kaj popolnoma napčnega. Tako si utegnete biti misel in beseda navskriž, resnica pod tem trpi in pravica pride v nevarnost in temu v škodo, ki je prostovoljno pripomoček domaćega jezika zavrgel. Ker se vsakemu člověku pri meriti utegne , da ima kaj pri uradnijah opraviti, je tudi slehernemu domač poduk v pravdnih rečeh prav korišten. Zato priporočam vsem Slovencom, posebno pa posestnikom in županom na kmetih dr. Razlag-ovega „Slovenskega pravnika." Te bukve, ki bodo ravnokar zagledale beli dan, obsegajo v čisto razumljivi, gladki slovenšćini toliko potreb nega in koristnega nauka, da se hvalijo same sebe in se njih cena s koristjo, ki jo bravcu naredijo, stokrát poplaća. Sodniki pa, kterim je gladko slovensko govorjenje iz na- vade prešlo, naj se iz naših časnikov navadijo pisme nega jezika ; v krátkém času jim bo gladko tekel, in spo znali bodo, da kar nič ni tako poptujen, kakor marsikdo in da ga popolnoma ume tudi priprosto ljudstvo. pravi, tem pa , da se slovenščina več ne zavrača od sodnijskih vrat, bo zginila tista nezaupnost priprostega ljudstva do uradnih gospodov, ki je tako dolgo spodkopavala spošto-vanje uradnikov in vero do vsem enake pravice. Popolno zaupanje do uradnikov, ki spoštujejo narodni jezik, bo pa množilo poštenost in sploh državljanske kreposti. Naj h koncu omenim še važno zadevo štajarskih Slovencov. Pod graško deželno sodnijo spada mnogo Slovencov; pri ti sodnii se tudi obravnujejo hudodelstva ve-likega izdajstva, razžalitve veličanstva in udov cesarske hiše in motenja javnega pokoja za vso Štajersko ; al po odhodu g. odvetnika dr. Razlaga v Brežice iz Gradca ne bo, kakor se menda kaže, ni koga r, ki bi pri končnih obravnavah kot zagovornik obdolžencov iz Slovenskega slovenski dobro razumel in gladko govoril. — To moram tukaj sprožiti, ker časniki so v ustavnih državah za javne Tretj članek omenjenega ukaza yy Mora se na to gledati da so pri kazenskih in končnih obravnavah z obdolženci , ki samo slavenski znajo, sodniške osebe z državno-pravdniškimi uredniki in zagovorniki vred, ki imajo pri tem opraviti, slovenskega jezika popolnoma zmožni, da se toraj obravnave storijo v slavenskem jeziku, ter razsodba in po mogoćosti tudi razsodnt nagibi v tem jeziku razglašajo." 224 potrebe in pravične prošnje očitni glas državljanov, kterega neki učilnici je spoznat učitelj potrebo, podučevati otroke v vlada vedno lahko in s pridom posluša. Iz Maribora 27. rožnika. Doba nam je došla maternem slovenskem jeziku , in je uril svoje učence mar y v njem, prestavljaje talijanščino v domaći jezik, kjer je da ima mili naš materni jezik obveljati pri gosposki v urad- narod lask in slovansk, pa ni ne ene knjižice slovanské, nijah. Naj bi vsi Slovenci spoznali, koliko vredno je to, da čeravno je otrok polovica slovenske krvi. Al slabo jo je se v domaćem jeziku pri gosposki opravlja y gotovo ne bi zadel! Pride local-inspettore (trd Lah) pa se počne hudo naša reč toliko nasprotnikov imela. Dokler pa vsi Slovenci vati nad skrbnim velike vrednosti narodnega jezika v javnih opravilih ne spoznajo , bodo sami, kakor žalibog do sedaj svoj lastni jezik leljem, da se podstopi učiti jezik „sciavo" bodo y « V « ako ne neha, starisi otrok v šolo več pošiljali ne se vé da, kteri so njegove trrae! Kakor tukaj, se zatirali, svoje narodne pravice z nogauii teptali, bodo pa tudi med vsimi avstrijanskimi narodi zadnji ostali, sebi v Lah se šopiri na ptuj največo škodo in drugim v posmeh, zakaj kdor svoje la- terinski jezik, oni jezik v mnogih ucilnicah s talijanščino zatiruje slovenščina, in stine ne spoštuje, njega ptujec zaničuje Treba je tedaj jezik y slavenski zemlji ter tlači lepi maki ga pravi Istrijan zove „našu v kterem se božja beseda nazuanuje, ki ga rabi y podučevati ljube slovenske kmete, da se zavedo,—jim ka- Istrijan v pogovorih, v vseh važnih pogodbah itd. Ravno-zati dobiček veliki, ki bo prirastel iz tega, ako jezik naš pravnost, kje si! Kje pa si po takem tudi omika naroda in slovenski ono veljavo zadobi, ki mu po vsi pravici gre In sreća njegova Sliši se, da tudi v podnožji Učke se ravno v tem obziru se nadjamo, da bodo letošnje „Drob je loreja letos slabo ponesla , kakor v Bujskem okrožj l • ■ • • ■ • V • V • » V • . A _ tin i ce", ki jih je izdalo ravnateljstvo lavantinskega seme- kjer so bili sicer zdravi crvici plaćani po 1, 2 do 3 gold. si, — v Paznu do 1 gold. 30 krajc. Sicer je v uišča, posebno dobro vstregle, ker živo popisujejo žalostné najbolj nasledke nesrečne nemškutarije, in tudi imenitnost in okrogu Bujskem susa zlo škodovala je te dni ohladilo vročo zemljico. Slabo se kaže pomen narodnega jezika za časno in večno življenje naroda. Nabrali so drobtinice te pisatelji izvrstni, njih največ pa- bolehajo, sonce pripeka, da je kaj pseuici ; le malo dežja y ti milostni knezoškof, kterih blažena roka se nikdar ne vtrudi prižigati luč in pripravljati Slovencom boljšo bodočnost. Z lz Tominske 20. rožnika. Ze sem Vam y ljube r> Novice" pisal, kako lepo se tudi pri nas za naše narodne veseljem smo zapazili, da je slavno vredništvo pri uredo- pravice po ljudskih solah , citavnicah itd skrbi ter srčno vanji na enakost slovniških oblik gledalo, kar gg. dopisatelji za zlo vzeli ne bodo, zakaj po edinosti slovstveni se bo-demo Slovenci po toliko deželah razkropljeni vedno bolj in zelj še v kancelije in više bogateje bolj priblizevali, po edinosti pisave od leta do leta slovstvo dobivali, ako Bog dade in bratovska ljubezen vseh je že začelo nekaj v slovenskem jeziku uradovati izgovoril, da bi se le skoraj tudi našemu jeziku vrata šole odprle, in naš jezik in naše ljudstvo bo kmalo memo drugih izobraženo. — Prvo, hvala Bogu, kakor se sliši, se je že zgodilo, ker tudi pri nas se Slovencov. Rodoljubi! sezite po „Drobtinicah!" zlate so, gosp. notar v Tominu, iskre sreberne in leskeče, in trošite jih po vseh krajih in že vse slovenske napravlja m es tih, naj si narod ž njimi kinča in blaži duha svojega. , posebno rodoljub, pisma temu, ki hoče, Zdaj Vam pa hočem še od Iz Maribora. (Od Mariborske čitavniceVsem daje, da druge strani o omiki našega ljudstva kaj veselega povedati, namreč nekaj od sadjoreje naših krajev. — Tudi v ti reci bo 13. ju lij a se more naše ljudstvo precej omikano imenovati, česar se gospodom udom se s tem na znanje ob 6. uri zvečer glavni zbor, pri kterem se za preteklo vsak lahko prepriča, kteri le nekoliko naše kraje pozna ali polletje račun položi in vsled naših pravil novi odbor zvoli. po teh krajih potuje; vidil bo tukaj vasi iu posamne hiše Celje 28. rožnika Odbor čitavnice Mariborske. tako y v c s sadními drevesi obdane, do se malo vidij po polj 16. dne t. m. začela se je in travnikih pa cele vrste sadnega drevja, da bi mislil , da končna obravnava pri okrožni tukajšni sodnii pred petimi je le toliko drevoredov! Še celó po spašnikih ali gmajnah gledé preiskave v slovenski Bistrici peljane proti se precej sadnih dreves nahaj Tomažu G. in sokrivenci. Predmet preiskave so bile tatvine pridelki v dobrih letinah obiln storjene v dobi enega leta okoli Da so potem takem sadni bo k rad vrjel Rogatca , Ptuja, Maribora se pa pri nas tudi ke sorte pridela, kakor je kraj Sadja za to. in Bistrice. 40 oseb je na zatožnih klopéh sedělo zavoljo da se mu prileže. V nizkih in bolj kih krajih se zraven 45 tatvinskih djanj in pa enega hudodelstva javne posilnosti. hrušk jabelk y cesp V • y česmi td. tudi bresk Zatožni spis je bil v slovenskem jeziku sostavljen , in ob- proti Gorici pa tudi grozdje in smokve ge > y iu doli bolj pridelujejo ravnavo , ktera je celi teden trpela , je dotični predsednik v bolj visokih in mrzlih krajih pa le bolj hruške, jabelka, samo v slovenskem jeziku vodil, v kterem je tudi sodbo češplje in orehi. Rodoljub. Da se v našem zborne sodnije naznanil. 11 zatožencov je obsojenih na kazen težke ječe od 13 mescov do 8 let, 24 jih je dobilo manjo kazen , 4 so oprošteni zatožbe zavoljo pomanjkanja dokazov, eden pa je bil nedolžen spoznan. Ta obravnava je da je zatožni spis slovenski bil, česar Iz nemškega Rota 13. rožnika. Tominu cesarski uradniki bolje sponašajo za slovenščino kakor slišimo od za tega del važna, tonski gosposki drugod, dozdaj tukaj se doziveli nismo. Važneja še bi bila, ako bi se namcstnik državnnega pravdnika slovenskega jezika po-služil bil. On je sicer rojen Nemec , al znano je, da slo vensko dobro razume in govori. vé najbolje tisti, ki ima pri kan-sam opraviti. Tega sem se jez sam pre-Lepo je slišati uradnika, ki marsikterega nemšku- ; govorite ne zastopim vaše ,,špraheu y Tudi zagovornika, čeravno rojena Slovenca, sta nemško govorila; čez 5 ur so govori V Gradcu priča 1. tarja zavrne rekoč: lepo slovensko/4 Pred letom smo dobili kontrolorja Istrijana, ki besedice slovenske ni razumel, zdaj pa že marsiktero trpěli nerazumljivi tištim, ktere so zadevali. sta zastopnik državne oblastnije in zagovornik 24. junija t. 1. pri obravnavi slovenska govora imela ; — če je to v nemškem Gradcu bilo mogoče, skem Celju greh bili? vlogo v slovenskem jeziku reši. Da pa zraven uradnikov tudi duhovniki v slovenščini ne zaostajajo, ne morem za-molčati, posebno sta za pravico našo vneta gospoda Anton Rotar, fajmošter iz Podberda y ali tedaj takošni govori v sloven Iz Istre 26. rožnika. K. R sreči Istre le tedaj, ako Neka stranka sanja o in Filip Kramar, fajmošter naš ki vse razpise le v slovenskem jeziku izdajata. Draga go- prid, mi tudi ne bota zaměřila, ako Vaji imena svetu y ker se ne sramujeta ocitno delati svojim faranom v povem ; se potalijauči vse : šola, cerkev itd. y al bolje misleći vidijo razvitek in blagostanje Istre pod geslom cesarja avstrijanskega in pa vsem narodom enako pravični vladi, za ktero se Crne in Toman tako hrabro po-tegujeta. Kako pa se godi maternemu jeziku tù in tam pri ■If ■ MM ■ I ■■ v mislim pa s tem tudi lene zbuditi, za mili naš jezik unete pa še le bolj utrditi. Danes smo tudi pri nas prvi snop osimca (osimec je pri nas ječmen) poželi; letina obeta jako dobro. Drugi pot kaj več. Martin Burger, kmetova vec. nas naj sodijo častiti bravci sami iz sledeče prigodbe. Po naključbi se je založil ta dopis; zato smo mogli ispustiti, kar je zastarelo. Ne zamerite! Vred. ♦ Iz Novomeške okoliee 24. rožnika. M. — Ko je bila slana ponoći velike srede vse posmodila , je bilo pać vsacega npanje obilne in dobre kapljice po vodi splavalo. Al zopet se je nekaj opomoglo grozdje po nogradih. Ne bo ga sicer toliko, kakor bi ga bilo moglo biti, morebiti tudi polovica ne toliko; pa vendar nekaj ga Ie bo, če kaka ne-vihta ne prihruje, kar Bog obvari. Vse je bilo unidan prec; grojzdiči od slane osmojeni so odpadali; pa Bog je zopet gorkega vremena dal iu odganjati je jelo iz druzih popkov, kjer jih se prej znati ni bilo. — Kar žita zadene, se ječmen letos ni dobro obnesel, pšenico, sosebno pozno sijano, je rija pritisnila ; rež pa je dosti lepa. Iz Ljubljane 26. junija. —z. — Pod imenom „Av- strijau se je na Duuaju z ministerskim dovoljenjein od 8. avgusta 1860 ustanovila asekuracija za bolnike, zavaro-vanje življenja itd. Asekuracija ta, ki se opira na vzájemnost vseh deležnikov in se zamore potem takem res bra-tovščina imenovati, sprejema 1) zavarovanje kapitalov od 25 do 5000 gold., kteri se izplačajo , kadar je družbenik umri, njegovim Ijudem; ona sprejema 2) zavarovanje stroškov za bolezen od 2 do 20 gold, za teden skozi celi čas bolezni, — 3) zavarovanje penzije, ki jo zamore družbenik v določenem času že sam vživati, ali po njegovi smrti kdo drug; tudi 4) stariši in irobi imajo pri tej družbi lepo priložnost, svojim otrokom ali izročencom zagotoviti doto itd., tudi 5) druge erbne ali dedne tovaršije se zamorejo po uji ustanoviti , ki v primeri s starostjo z majhnimi ali večimi plačili vsaki mesec, vsake kvatre, pol leta ali za celo leto na enkrat si zagotovijo dohodke obilniše s tem, da po smrti tega ali unega tovarša poerbajo ostali njegov kapital s činži vred. Ta družba obsega celo cesarstvo naše ;v glavno vodstvo je na Dunaji , po deželah pa , kakor na Českem, Marskem , gornji Avstrii, Stajarskem itd., so poddružnice, ktere skrbijo, da se čedalje bolj razširja ta dobrotljiva naprava. Da bi se tudi krajnska dežela udeležila, je přišel gosp. dr. baron Adolf Kali v Ljubljano, in se z gosp. županom Ambrožem in nekterimi drugi mi gospodi pomenil o tej zadevi. 23. dan t. m. je bil v mestni hiši zbor, v kterem je gosp. župan razložil namen te koristne družbe in se je ustanovil glavni odbor za Krajnsko. V tem zboru so bili enogiasno gospod župan Ambrož za načelnika, prvi magistratni svetovavec gosp. Guttman za namestnika nje-govega , gosp. dr. Etbin Costa pa za tajnika izvoljeni, — za odbornike pa gospodje: deželni odbornik dr. Jan. Bleiweis , mestni svetovavec Horak, magistratni svetovavec Jeras , c. k. finanční svetovavec dr. Kalteneggcr, general-vikar in stolni prošt Kos. c. k. advokat dr. Pongrac, c. k. deželni svetovavec dr« Schoppl, kanonik in mestni fajmošter Župan , mestni svetovavec Schwentner, mestni svetovavec Verhovc, profesor dr. Vončina in pa baron Mihael Zois. Sklenjeno je bilo dalje , da vse odborové pisma podpisujeta načelnik (ali njegov namestnik) in pa tajnik, in naj si odbor na vso moč prizadeva vpeljati to bratovščino tudi v naši deželi in jo razširiti po celi deželi, ker je gotovo, ako se Ijudem dopové velika dobrota, ki jo zamorejo z majhnimi dnarnimi doneski doseći, bo štela družba ta, ktera ne iše nobenega dobička za se, kmali veliko število deležnikov. Važna oseba za družbo pa je dnarničar (kasir) ; zato kasir ni bil že danes izvoljen , ampak sklenilo se je, pozvedati pred, kdo bi bil pravi mož za to, in v prihod-njem zboru ga še Ie izvoliti. — Ponoći od petka na saboto ob pol dveh se je vo-jaški straži na ljubljanskem gradu prikazal bel mož; ona ga nagovori trikrat in trja odgovor; ker pa Ie molči, vstreli — al mož zgine, in ali ta ali kak drug — pa tudi bel — se prikaže na drugi strani, za kterem poklicana patrola střeli, pa tudi ta zgine. Kdo je bil ali sta bila dva, in kaj je hotel na gradu ponoći, kjer so jetnišnice, nobeden ne vé ; vsako noč patrolirajo vojaki zdaj po gradu. Ker je „strah" v sredi votel, krog kraja ga pa nič ni, tedaj ni bil strah, ampak kaj druzega, pa kdo? Iz Ljublj ane. Kar se je godilo přetekli teden v državnem zboru na Dunaji o šolskih zadevah slovenskih, je vse, ki imajo le iskrico domoljubja v srcu, razsrdilo ne-izrečeno; celó taki, ki gledajo ustavni razvitek dežele naše le bolj od deleč, so rekli, da Krajnci smo res „unicum" v državnem zboru, ker kar eden naših zida, brž hitijo poderati drugi. Ni nas volja se na dolgo in široko spušati v gnjusno stvar, ki se sama po sebi sodi; vsak, kdor še ni bral celega Tomanovega, Deschmannovega in Kromerjevega govora, bode iz prestavljenih stenografičnih spisov, ako so mu šolske in národové naše zadeve Ie nekoliko znane, sam lahko sodil, kaj je pravica, kaj pa krivica, kaj je resnica, kaj pa zvijača. Res, da v ustavni, vsem narodom resnično pravični Avstrii bi ne bilo treba v državnem zboru se puliti za pohlevno mrvico pravic, ki naj jih vživa tudi domaći jezik v šolah, da si z njega pomočjo narod naš naravnost in brez ovinkov mudivne nemščine za-dobí tište vednosti, ki se štejejo v omikanje vsakega naroda, tedaj tudi slovenskega, da bo nehal biti „der dumme Kraner" in pa „der dumme Windische", za kar so ju pitali dozdaj vkljub nemških šol in nemške zveličavne kulture, in da se v šolah izurijo uradniki, zdravniki, bogoslovci itd. v domaćem jeziku tako, da jih ne bo strah in groza, ko imajo v opravilih svojih rabiti jezik naroda , med kterem si svoj kruh služijo, in da se sploh v javnem življenji povzdigne lepi jezik živega in krepkega naroda do tište veljave, ki mu gré po božji in cesarjevi volji in ki jo vživajo tudi drugi narodi; — al ker žalibog! (vsemu Deschmannovemu besedovanju nasproti) še scnce ni, da bi se bila cesarska ukaza, še pod absolutizmom dana v letih 1854 in 1859, pri nas spolnovala, in ker v naših gimnazijah in realkah tudi „Or- ganis. Eiitw." od leta 1849 ni nikoli svoje prave veljave zadobil, je pač živa potreba bila, da se je dr. Toman po-tegnil za to, da državni zbor izreče to potrebo in da se tudi slovenskemu narodu dá, kar mu gré, ne za prazne utopije, ampak za njegov telesni in dušni blagor, in za kar je očitno prosila slovenska dežela z blizo 20.000 podpisi v znani peti ci i, — kar so ponavljale zaupnice s tisučer-nimi podpisi, ki jih je přejel že dr. Toman od vseh strani slovenske zemlje, — in kar je še le unidan cela vipavska dolina tako slovesno izgovorila po veljavnih možeh , ne po vrtoglavih fantalinih. Iz tega je dosti očitno, kdo hodi pravo in tisto pot, ki jo narod (ne pešica odpadnikov mestnih ali kmečkih) hoče in jo pravico ima terjati v dobri zavesti avstrijanski, in za komu velika većina naroda stoji: ali za To manom, ki zahtevaje narodu svojemu pravice čisto nič prenapetega ne terja, ali za Desch-mannom in Kromerjem, ki odbijata slovenskemu narodu ravnopravnost. Ce gosp. Deschmann razklada, kaj vse se je že storilo za narodni jezik v srednjih šolah, mu lahko odgovorimo, da celó nič razun slovnice, ki se skozi 8 let uči in bere, kakor da bi Slovenec 8 let potřeboval, si svoj jezik učiti! — če pravi, da slovenšcino le izprašani in potrjeni učeniki učijo, mu odgovorimo, da le — dva sta v Ljubljani taka; — če pravi, da bi mu žal bilo, ako bi zavoljo jezika trpěla veda in znanstvo, mu le to odgovorimo, da imamo — čast našim rojakom! — za vse nauke iz-vrstnih domaćih učenikov, ki pa morajo drugod služiti namesto na domaćih gimnazijah. In tako bi lahko podrli vsak stávek Deschmannov, — pa čmu bi se ukvarjali z řečmi, ki niso vredne pretresovanja. Gosp. Desehmanna je podpiral gosp. Kromer s svojimi „večletnimi skušnjami" v Kočevji itd., po kterih je zvedil, da ljudstvo slovensko ne želí domaćega jezika v kancelijah in v šolah. Ko bi Kromer ne bil gospod iz kancelije, bi mu to morebiti kdo verjel; tako pa se že iz tistih 105 „berichtov" vé, da taki glasi so le „pro domu sua." Kako bi si bil ubogi kmet ob času absolutisma upal kaj tacega v kancelii le ziniti, ko je mogel vsak drug molčati o 220 tej potrebi! Če se gosp. Kromerju tako prijetno zdi, da nas 2 milijona in 700.000 gold., za solske naprave pa 451.000 narod dobiva iz kaneelij pisma v nerazumljivem mu nem- gold. Dr. Brine je bil sporočnik odborov. Popisal je stan skem jeziku, bi radi vidili, kako bi Kromer piskal, ko bi ljudskih šol po vsem cesarstvu iz ministerskih pozvedb, se mu le madžarske in hrvaške pisma na mizo pokladale. kar bomo drugopot tudi v našem listu povedali, ker je „Kar ne želiš sebi, ne stori drugemu" ta zapoved krist- važno vediti, kako stoji z ljudski mi šolami po svetu. janske Ijubezni je gosp. Kromerju le „verkappte, sich selbst Poslanec Schneider iz Slezkega poprime prvi besedo in iiberschàtzende Intoleranz." Al s takim natolcevanjem se govori za zboljšanje plače ubogim učiteljem ljudskih dandanašnji ne dájo več odbijati pravice nobenega naroda j sol ; poslanec Sitka govori za podporo realke Jiglavske, kteri ni zavoljo kaneelij na svetu, ampak kancelije so za- poslanec Gori up za zboljšanje plače učiteljev goriške nor voljo njega. Nazadnje se gosp. Kromer srdi nad mudivnim malne sole. Gosp. minister Schmerling zagotovlja, da bode predlogom Toman-ovim; pa le to je čuda, da se ni srdil vlada nasvet Sitkov in Goriupov v resen prevdarek vzela, drujrikrat, ko sov 13 mescih njegovi „Gesinnungsgenossen" iu če se skaže , da je res tako, bode pomagala; za letos UrUglKrai, KO SO V IO (IlCSUIIl IljegUVl „Ure»lllUUlJg»£CUUOOCIl ^ »»"«v J J^ mix^ , vv^v pum«Řaia , mao. i^iuo tolikrát prazno slamo mlatili! Kar je dr. Toman terjal, je pa je že prepozno, ker se bliža konec leta. Potem se je glasovalo. Odborov predlog: naj se dovoli 451.300 gold. bila skoz in skoz pravična terjatev na pravém mestu, in če tudi je predlog njegov danes pádel, si je vendar zaslužil za šolske naprave je bii potrjen, — Sitkov predlog je pádel, novo zahvalo domovine, ktera — vkljub Deschmannu in Kro- Goriup pa je svoj predlog po zagotovilu ministrovem umaknil. merju in vsem nemškim centralistom posijalo milejše sonce tudi pred ne obupa, da ne bi prag njeni Kdor je dolgo Za tem je dr. Brinc nadaljeval šolske zadeve gimna zijske in nasvetoval, naj se dovolita 2 milijona in 614.439 trpěl, zna še potrpeti. Mi še nismo obupali nad Avstrijo, gold., in je željo izrekel, naj se zboljša, kjer je treba, plača tudi Slovanom pravično. Gosp. c. k. deželni poglavar naš je bil 30. t. m. v Trebnem izvoljen za d e ž e 1 n e g a poslanca. učiteljev gimnazijskih. Zdaj poprime dr. Toman besedo in "govori takole: „Ako sopet danes se lotim, o národnih pravicah go- Nekteri dunajski časniki so nas oplašili unidan z voriti, spodbadajo me k temu najprvo dosedanje pripoznanja same in po- novico, da ni našega trgovca doletelo z Esterhazijevo srećko slavne zbornice v dotičnih rečéh, važnost reči gold., tistih 40.000 ampak nekega trgovca v ktere smo v poslednjem listu omenili, sebna dolznost, ktera me veže dokazati, da ravnopravnost Praffi. Al to ni res; gosp Terpin narodov, zlasti pa slovenskega v šolskih zadevah dose » " ' » * * ? ©"T*---I--------„ « C - --------- ------------ je bil te dni sam na Dunaji in je zvedil, da je srečka nje- daj se ni obveljala. Finančni odbor ni prezrl važnosti te gova ; 15. decembra t. 1. potegne denar. reči pretehtoval je mnogo mnogo o tej zadevi in izsnoval (Pobérki iz raznih časnikov.) „Eingesendet" v je nasvete iz teh pretehtovanj. ravno tem oziru. kar se y 55 Laibacherci" očituje hoch u „Novicam" , da ni res 5 je bilo Krajncov unidan v Tržiču, ter pravi da „4 Mann , da „šlo tice prikladnosti učiteljev in dobre osnove srednjih šol, to je, gimnazij in realk, zlasti pa gledé národnosti, bodem tudi je s pevsko družbo ljubljansko 12 Krajncov", po takem so jez govoril. se (hurt, hort !) zmotile „Novice" za celih — 8 mož. Smesno bi bilo, ako bi se „Einsendlerju" nasproti pušali v droben Avstrija hoće pravna država biti; pravna država pa se razodeva s tem, da ona přiznává osebnost v posamnem na rodo- in véropis in bi „adjustirali" prave Krajnce, drobno kakor tudi v veliki celoti. Vsaki narod tedaj mora v ali da bi doštevali tista, ki so ju v Kranji pobrali (kajti pravni državi biti priznan. Vsaki narod pa ima mnogotere pravice. Ena najimenitnejih pravic je pravica do narodnega poduka in do narodne omike. Vsaki narod se more omikati 55 Novice" so govorile le od Ljubljane) ali tista, ki sta par ordre" šla itd.; zato Ie to rečemo: „Einsendler" ne klici celó mrtvih iz grobov in „No vi cam" ne očitaj svojih pre- greh, sicer ti bojo povedale še marsikaj, kar so dosihmal do- shod samo s pomocjo svojega lastnega jezika. resnično To je da tega nihče ne more zamolčale, ker se za celi tržiški shod še zmenile niso T r i e s t e r č n i tako bistro, resnično, pošteno in pravično. ovreči i kdor misli u kler ni „Einsendler" kot korespondent „Tri es ter čni" shod Resnica tega je tako mogočna, da še celó prejšna cen-pod Ljubeljem za „demonstracijo" proklamiral. Takrat še tralistična absolutna vlada ji ni mogla popolnoma ušes zale so z loputo udarile po polžu, ko je rogé pokazal. — mašiti, in da je dala ukaze, kteri čeravno se narodom niso Da ne samo o narodnih in druzih političnih zadevah nam y vsem prilegali, so narodnost vendar vsaj nekoliko pospe-Laibacherca" daje dobre nauke, temuč tudi o topništvu, ševali. Ti ukazi so opérali se na cesarske sklepe, kakor >5 kazejo poslednje „cencarije cc ki nam pa le tega razjasnile razglašen v mini niso, kdaj „možnar" jenja nono a 55 biti možnar in avanzira za „ka Tagespostni" korespondent je te dni svetu po kazati hotel, da modri Salomon je bil le muha proti njemu 55 na sklep od 9. decembra 1854, ki je bil sterskem ukazu od 16. decembra 1854, in pa na cesarski sklep od 20. julija 1859, razglašen v ministerskem ukazu od 8. avgusta dragi čitatelji 5 5 1859. Prvi teh ministerskih ukazov, ali prav kaj je rekel. Popisovaje končno ob- za prav cesarski sklep, veléva, da ima na nižih gimna- zijah kot učni jezik veljati deželni jezik iu da ima mini- Cujte^^^B II ■ ravnavo c. k. deželne sodnije ljubljanske s ponarejevavcem bankovcov in njega pomočniki, modruje nazadnje tako-le: sterstvo šolskih reči skrbeti, da se potrebni pomočki omis- Die Verhandlung wurde slovenisch gefiihrt und diirften ; íír«»» cesarski sklep je pa postavil te pravila tudi za » sich die Ultras se vé da ..nie ohne dieses!" uber v i š o ----- — ------ ^ ■ - — n — ""mv — >---- zeugen, dass weder an die Angeklagten noch an die des Deutscheii íiicht iiiachtigen Zeugen eine deutsche ar imnazijo, tedaj za celo gimnazijo Dasiravno je sedanje ministerstvo o tolikokterih přilož glasno Frage gestellt wurde", to je ob krátkém po naše: 55 zdaj nostih narodov in je očitno izustilo, da si je to oznanovalo , da se drzí gesla enakopravnosti za svoje geslo geslo bojo vendar prenapetneži slovenski tiho, ker vidijo, da tudi najviše na take, ki nemškega jezika ne znajo, sodnija ne enega nemškega vprašanje ne stavi!" Slavna sod- kakor bi bile imele spolnovati se. Naravnost moram stičnega in izvolilo , se te pravila absolutnega , centrali- ministerstva vendar niso spolnovale, enolienega reči j nija bo gotovo nejevoljna odbacnila tako abotno hvalo, da se na to pravilo v moji domovini in pri narodu sloven slovenski „prenapetneži" pa na tem dopisunu očitno vidijo, skem sploh kar nič porajtalo ni. da, kogar Bog kaznuje, mu možgane zmeša! Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. (Iz državnega zbora). V zbornici po- stel, da sem Ker je pa osnova srednjih sol tako važna, sem ze koj sprva, ko mi je slovenski narod čast skazal, da me je za svojega zastopnika izvolil, za trdno sklenil, v tej zadevi s svojimi slabimi močmi pripomoći. Srečnega sem se tedaj mogel v začetku državnega zbora Njih eksce slancov so prišli přetekli teden državni šolski stroški v lencii, gospod državnemu ministru podati peticijo (prošnjo) « r - -----------*--- ~ ~ - ~ — - - w - ~ ~ — . «vuvii^ \ilfJU vučinu UIIIIIOIIU puuuil pi/lIV/IJU i pi UOIJJU J y pretres. Ministerstvo nauka potřebuje letos za š o 1st v o le ktera je na trdni podstavi na to reč merila. Posebno sem 22? 86 erečnega imel, ko je gosp. državni minister takrat do- gosp. državni minister sam spozna], da je peticij • v ločno obljabil, uslišati io spoloiti to prošnjo i * V ces i da se takrat, ko smo mu jo podali pravična > opira na diplom od 20. oktobra, na prestolni govor Nj. Ve ličanstva cesarja in sploh na ustavne načela. Žal mi je, od 26. februarj Mislim, da je v diplomu od 20. oktobra 1860, v ustavi 1861 i v ministerském razpisu, z eno be da ne morem reči, da je bila ta obljuba res spolnjena, sedo , v vseh izrekih slavnega ministerstva, v bist a v marveč da povedati moram, da se ni spolnila. Za svojo strijansk t ukoreninj dolžnost sem si tedaj o prihodu v državni zbor štel tegniti se za spolnitev gori omenjenih najviših sklepov Po tej ustavi ravno po hoće Avstrija postati pravna drža in rekel sem y da je m pomen pravne države posebno v tem, da pravna država sicer z interpelacijama v 12. seji od 28. junija pr. 1. in v čisla k d 54. seji od 13. septembra pr. 1., na ktere je Nj. ekscelen Ker je to res tako, je s tem tudi pot odprta za od cija gosp. državni minister v 15. seji 19. julija pr. 1. in v govor na drugo vprašanje. Tù le vprašam: Kaj je namen 66. seji 3. oktobra pr. 1. odgovoril. Prva interpelacija je naroda, kaj države? bila posebno na vresničenje druzega najvišega sklepa od 8. avgusta 1859 nastavljena. Kaj je namen naroda? Namen naroda gotovo druzega ni, kakor dušni in telesni blagor. nič Nj. ekscelencija , gosp državni minister je odgovoril Kaj je namen države? Namen države ni nič druzega takrat meni in mojim tovaršem , kteri so interpelacijo za- kakor namen narodov převzetí, in jim vse pomočke dati, da stavili, da ta cesarski sklep ne zadeva toliko državnih morejo svoj namen doseći. Nobenemu narodu pa ni mogoče, kakor pa privatne gimnazije ; na drugo interpelacijo pa je svoj namen to je dusili in telesni blagor drugače doseći, državni minister odgovoril s tem , da je obljubil, na kakor z omiko. Ta pa se opira na jezik in tako se opira Českem in Moravském nektere (gospodom poslancom če- zadnjič vse razvijanje kakega naroda na to, da njegov jezik skega naroda menda ne dostojne) naprave zaukazati ; kar obveljá v šoli, v kancelijah g^sposkínih in sploh v očitnem _ • « • . . * V • « • V A mm -m V * i l • _______ ___. ^ __- _____ se slovenskega jezika tiče, je pa določno izrekel, da življenju. (Nepokoj in smeh na levi.) Gospodje! Meni se zdi, da po zagotovilu Ijubljanskega škofa kakor tudi dezelne vlade je to rec, ktera sega globoko v življenje državno; zagovarjaje ljubljanske se to nikakor ne dá izpeljati, in da edini kr- pravice tistega avstrijanskega naroda, ki šteje 18 mili- dani jonovduš, vas prav prijazno prosim, da poslušate paz- v v ces šanski nauk se more v slovenskem jeziku učiti , ne enih bukev za nauk, in da je zló težko stalo, nek mat slovensk katekizem Blaznikov za uk pripraven spoznati. ljivo. Moja naloga zdi se mi tudi težka naloga, ker sem v Gledé na to cc je rekel državni gosp. minister tù samec in zapuščen; zato upam, da me bote tem bolj pažljivo poslušali, ker zagovarjam tako zapuščen pravice „ne morem kar nič druzega storiti, kakor da se po so- naroda , kteri je tako velik in državi tako močna podpora, glasnem nasvetu škofijstva in deželne vlade v Ljubljani Dovolite mi tedaj, brez ovire dalje govoriti. vprihodnje v kršanskem nauku tudi slovenski jezik kot učni jezik vpelje." Rekel sem , da vsaki narod se more samo s pomočjo svojega jezika omikati. Ako se govori o vedah, umet- Potem je vsaj se nadjati bilo, da se bo kršanski nauk nostih Rimljanov, Grkov, Nemcov, Italijanov in Francozov, v deželnem jeziku učil al tudi to se ni zgodilo. se mislijo menda samo tište vede in umetnosti, ktere po Da se v ustavni državi slovenskému narodu enake pra- ganjajo svoje kali iz jezika teh narodov, čeravno so ti na-vice kakor vsakemu drugemu priznajo, to ni moja misel le rodi svojo omiko sprva sprejeli od druzih narodov. Svet se zato si spoznavam danes sopet za svojo enodnevna, dolžnost, pri finančnem predlogu o učiliščih zastran tega nemški narod, vedno vrti: eden daje drugemu, kterega kreposti eden sledi za drugim. Tudi ? čvrsto8ti in omike se do sledeči nasvet podati: „Slavna zbornica naj sklene, takniti bi nikoli ne predrznil se, prejel je svojo omiko de da se je nadjati, da bo loma tudi od druzih narodov; dasiravno pa nemško kre vlada v vresničenje enakopravnosti vseh v ozjem državnem post in omiko v m ej ah nemškega naroda pripoznavam, zboru zastopovanih kraljestev in dežel prebivajočih narodov kakor vsaki drug omikan clovek, pa vendar mislim in za- gledé nauka in sicer do tistega casa, da se temu pravilu nasam se, da mi bodo vsi bistroumni Nemci to potrdili popolnoma primerna učna osnova ustanoví, v izpeljavo ce- da bi, ako bi nemški narod te meje přeskočil, to ne bi hasnilo narodom, ne nemškemu, ker bi v mednarodnem sarskih sklepov od 9. decembra 1854 in od 20. julija 1859 take učitelje in vodje postavljala, kteri vrh ne drugim druzih ugod življenju ne našlo nobene hvale in toliko manj, ako bi pre-stop teh m ej izviral iz centralističnega pohota ali pa iz da bode za pripravne šolske bukve skrbela in sploh vse druzih tujim narodom sovražnih namenov opirajočih se na storila, kar je o tem treba." nosti popolno znanost dotienega narodnega jezika imajo, vladne namire. Lahko bi vzroke, s kterimi je gosp. državni minister ("e pa tudi vidim in pripoznam , da je imela nemška na mojo interpelacijo odgovoril, obširno pretresel in ovrgel, omika tudi do nas Slovanov nekoliko upljiva, bote lahko kar je najbolj potrebno in mislim, da umeli, da hočem zdaj, ko smo po osvobodivnern pismu od govoril bom samo, pa bo vsaki gospodov slavnega zbora po svoji vesti, po svojem 20. okt. 1860 za dosti stare spoznani bili, po lastni poti narodnem čutju in po svoji previdnosti sam nadomestil, kar k omiki hoditi, da moramo po nji hoditi, da smo dolžni to, Cislati hočemo učenost nemško, ker ravno iz tega namena na svetu vedno umetnost nemško bom jez premalo dotrdil. AI zdržati se ne morem, da bi saj na petero vpra-šanj si ne odgovoril, ktere spadajo neposrednje v utrdbo tud; zajemuti hočemo iz nje mojega nasveta. Te vprašanja so : živimo. omiko nemško i , ker „tako ravno se svet vrti, da eden, drugemu daje", al političnega gospodstva 1. Ali ima vsaki narod avstrijanski, toraj tudi slovanski v Avstrii ne moremo nemštvu, tudi kar omiko in slovenski pravico, svoj jezik v šolah terjati? 2. Ali je iz narodnega in naravopravnega stališča res tiče, ne zdaj in nikdar ne pripoznati. Naj si pridobi posamni clovek omiko v tujem jeziku, . da neobhodno treba, da ima ljudstvo, v dosego svoje narodu vendar nikoli ne more korišten biti drugače omike, svojega cilja in konca svoj narodni jezik kot učni deli svojo vednost z narodom v jeziku naroda. jezik ? druzega vede in umet nost Ako je pa kak narod prejel od » narod, kteri jo je razširjal, kteri jo je dal, ne more 3. Ali kaj z a vira vpeljanje tega učnega jezika? 4. Ali ima slavno ministerstvo dolžnost, te ovire s tirjati, da je unemu jerob, gospodar, kajti Nemci so pravo poti spraviti? slovstvo posebno iz Italije , iz Bolonije , in nagon k refor 5. Ali je v prid celi državi ali ji ni v prid, da se macii gotovo iz češke dežele přejeli. želje narodov v tem oziru spolnijo? Kar se tiče prve ga vprašanja, sem že omenil y da je Ako se dá iz rečenega točno soditi, da ima država namen, vsakemu narodu k njegovemu uamenu pripomoći, potem je tadi v Avstrii naloga, dasiravno je zavoljo toliko-kterih narodov težavna, da država, da vlada enakopravnost letju, jeziki je eden najbolj omikanih med všemi starimi in novimi y in kako bogat je h narodov vresniči. Avstrija ima res posebno, edino, za razvitek v svojih korenikah in pripraven Za priče kličem še dalje brata Grima. veliko, težko, rekel bi, zavida vredno nalogo med državami da se skaže država Gôthe-a, Herder-ja in dru y sveta. Ta naloga se da s tem resiti vsem narodom enako pravična, da vsi postanejo in da se iz posamnih krepost mo krepost izsnuje ge nemške veljake, kteri slove po celem svetu in med vsemi narodi! Ćeravno pa slovenski posamni narodi krepki jezik ni tisti, v kterem sta pisala Ciril in Metod sv. pi y skupna je pa vendar njegov brat ali sin, enacega rodu, enako čvrst V enakopravnosti, v enakem ravnanju , v ljubezni v bratinstvu bo Avstrija z vezjo vse te narode objela; ker je in enako pripit v njem učilo. Pridem do y da bi se vsaj na gimnazijah In realkah trt ega vprašanja: Ali je dolžnost slav-pa mogoče, da se ta véz čez brate raztegne, kteri stojé še nega ministerstva, da se ta jezik vpelje v šole? Enkrat se zunaj naše države, bi utegnila ta vez se veća postati mora začeti; noben izgovor ne po ma • v t nic! Pri Po od na drugo vprasanje y da more z naravo- jezika v dnije iu dru peljanju pravnega in narodop stališča goto k narod sterstvo vedno na to dnije se nanaša mini y svoj namen samo s poiriočjo svojega lastnega jezika doseći, da uradniki niso zmožni jezika da šole niso za to pripravij pri h pridem do tretjega vprašanja, namrec: ali je v tem jezik ni ugoden pa pravi y in da za nje. Tako se vrtimo vedno v nekem kaj ovir in ktei so te ovire? vrtincu in jezik ne vpelj se Gosp. državni minister je, posebno kar se tice sloven- tako tudi s francozk In vendar je bilo kdaj t a 1 i j a il s k kega jezika, kakor sein že pred omenil, rekel, da slovenski in pa tudi z kim jezikom, in še dandanašnji se mora jezik nima nikakoršnih pomockov Žal mi je, da je g. državni ká koráne minister po tacih tudi nemskega jezika učiti, ako hoče njih, umeti kot knj jezik. Taka se nam godi °J vsak Nemec materni jezik so bile ljubljanskega knezoskofa iu ljubljanske deželne vlade, na mojo interpelacijo zanika od Zadnjic bi rad še na poslednje, politično vprasanje » ali je v prid d Zal mi je zavoljo tega, ker te mnenja niso bile ne pristoj ne v stvari resnične. Še celó v tem, v čemur se je toliko dopustilo , da je katekizem Blaznikov na svetu pozitivnem oziru je muenje krivo, spoda ljubljanskega knezoškofa , OdgO * vm <1, skim, zlasti slovanski da! da se narodom vstrij v tem oziru pravica kaze? Mislim Narodi avstrijanski so mi pojed » t y moci Ako se v tem sama delavna moc Ilazzaliti nečem ne gro pivne pritiska y kakor doslej nemška y na druge en a kot tr ne or poda ljubljanske pi i li o rv« , izvira iz tega nesloga, razuruja , ako pa vse moči zedinjene delajo , obrode krepost azdrtij deželnega poglavarja; rojaka sta nam Al čud razpad . vzdr y je pa žanje, prerojenje, utrjenje Avstrij vendar to da se or & ispod knezoškof ni nekoliko bolje natančneje ozrl po slovstvu šolskem naroda slovenske m 8 tem sklenem 5 svoj nasvet y da tr » podje, in priporočam vam resnobno Spomnil bi se bil vsaj na izvrstni slovensko-nemški slovar, desni sredi in na galerijah.) ga podperate in potrdite.u (Pravo! Pravo! v ktereg Wolf. je na svetio dal njegov zasluzni sprednik škof Ko predsednika namestnik prebere To nasvet in ki gotovo ni bil prenapet Slovenec , in pomisiil naj vprasa: ali ga poslauci podperajo, jih je vstalo toliko, kobi bil, da na njegovem semenišču se uči duhovno pastirstvo Ukor je treba, da je predsednika namestnik mogel reci: že leta in leta v slovenskem jeziku. Kar se tiče g. dežel- Dostojno je podp nega poglavarja ljubljanskega, bi ga le opomnil, da je bil Potem je govoril poslanec iz Trsta dr. Porent m leta 1848 krajnsk poslanec in je morda v ravno takem nasvetoval, naj odtistihmal, ko se začne na mestne stroške stanu, kakor jez danes, slavno ministerstvo uka vprašal : laška gimnazija v Trstu, neha donesek mestni za nemško kdaj se bo popolno vseučilišče v Ljublj ustanovilo y ker gimnazijo sta kot pripi za vseučilišče že leta 1849 drzavljanski Za njim govori poslanec Kuziemski iz Galicije za zakonik in pa kázeňsko pravo v Ljublj v slovenskem k narod v enakem zmislu kakor dr. Tom za jeziku z kim uspehom se učila in to brez prejšne pi stave dotičnih postav in brez druzeg zneje sta bila ta uka v Gradec prestavlj bilo obilo noslušavcov : pripravljanja Po jima je jez sam sem imel srečo, državljanski slovenskega in podpira njegov predio Ko je še dr. Ćupr bode današnji seji konei or govoril zakliče Steff V drugi in zgodilo se j tako y naj seji govori Ljub iz Dalmacije v srbskem zakonik se učiti v slovenskem jeziku. Ako je tedaj bilo jeziku in dostavlja odborovému nasvetu, naj se tudi gimna-mogoče, civilno in kázeňsko pravo brez pripravljanja v slo- zija v Dubrovniku vzame jezuitom laškim, ker zaklad veiiskem jeziku učiti, potem, mislim, je pac pražen vsak te gimnazije ui njih in ker tudi slovanské jezika raz ugovor, vsak izgovor, da ne bilo bi mogoče, nekoliko naukov umejo; za njim govori dr. De me l o povišanji plače gim gimnazii m lki v slovenskem jeziku učiti, in treba mi jskih učenikov po preteku vsacih 10 let y dr. Eder ni y zoper to še kaj vec govoi Ako se ima v tej zadevi se poganja za vseučilišče Salcburško y ko je še govoril že kako muenje terjati, zamore se tako pac le terjati od Szab zastopnikov naroda in od zvedenih mož. Naj povejo zve- za boljšanje stanu y • teljskega na srednjih in viših lah in je dr. Herbst pretresal mnogotere nasvete. deni možje , naj pové učeni naš rojak Miklošič: ali je naš dobi Deschm besedo iu govori tako-le : jezik ugoden za nauk ali ne? y Slavna zbornica ! Vprašanje gledé jezikov je bilo i Ako se je tedaj temu jeziku, kar njegovo zmoznost m zastop tudi pri debati o šolskih stroških, in je v tem oliko tiče, v tej slavni zborni« ni zgodilo z ozirom na njeg kri storila, se to gotovo zmislu předložil dr. Toman iz Krajnskega predlog , ki se današnj u Zoper ga podstopim bolj natanko preiskovati. Najpopred moram take dokaze mi tedaj ni ne orožja ne poduka. To pa bodi pripoznati, da sg mi res čudno zdi, da se tak nasvet pred rečeno neko i i cr p o d j ako se je o presojevanji tega jezika laga še le tu pri debati o šolskih stroških, ker zdí se mi nje vpletlo, je to po pravici globoko v srce zbosti potrebno, da se predlogi toliko važni pred v posamnih od moglo vsacega poštencga Slovenca, kteri smo tudi vsi po- borih pretehtaj do zrelega. šteni Avsti Tako roganje mora tem globočeje v srce nauke postavil, se mu zbosti k se spominjani, da Miklošič in Kopitar trdita Ko se je poseben odbor za je tudi predlog poslanca dr. Cupr-a y da izrocil, ki ima v sebi tudi nektere vodila o narodnih za sta sv. Ciril stvu sveto pi iu Metod že v 9. stoletji po Kristusovem roj- devah kih. Moi pa tudi opomniti na dalj y da pisala jeziku, in o tem sv. pismu zdi čudno, da ravno od one zbornične stranke mi se pravi SchlOtzer, učeni y ki ntm^ki Schlôtzer, kteri se je samoopravlje (autonomija) deželnih zborov s toliko trdo jak umel na jezike vzhodnih od „Jezik , v kterem tjo trdi, se zastavlja tak predlog, o kterem ima pra je bilo pisano sv. pismo Cirilovo iu Metodovo v 9. sto- vico razsodbe po moji misli vendar le samo deželni zbor 229 otrok ki Mislim, da vprašanje: treba li, da se v kaki kronovini za- Gospod dr. Brinz je opomnil, da komaj polovica naprej uči v druzem jeziku, kakor je bilo navadno dozdaj ? so dosti stari za v šolo, obiskuje ljudske šole. ki so po je vprašanje y pri kterem gre najpred dezelnim zborom kmetih beseda, (klici na levici: Prav dobro!) tedaj se mi čudno zdí, Kakošna je z g i m nažij y zgolj slovenske, v mestih pa nemško - slovenske Gospoda ! Na Krajnskem da se pri debati o šolskih stroških tako vprašanje predlaga imamo tri gimnazije, in vse naše nemške gimnazije hiši kar nenadoma. (Klici na levici: Prav res!) Dovolíte mi polně N zdaj so pre- Koroškem obiskuje ljudsko šolo 5/6 otrok, ki da pretresam AUHj ^ UM pi tyli UOUII1 předlo^ I^UOJ»"^» " ~ -"V " " "«• » ««'V» UHnu JU> pu VI1UI íi U UJOI\U VUIIJCHI ^ I III drobno. Reci moram, da se mi toliko pomanjklivega, toliko Gospoda! Tu se nam pokaze prav zanimiv položaj or » ar fy ospoda dr. Tomana bolj na so za v šolo. Kako je pa ondi z obiskovanjem "•imnazij ? Na dvournnega zdí v ujem y da mi ni mogoce verjeti, da bi ga Krajuskem obiskuj d gimnazij f visoka zbornica potrdila. Dr. Toman predlaga v prvo : jezik • • m ZIJI y 800 učencov je nemški jezik y na Koroskem pa obiskuj d gimna y ki ste tudi nemžke, le 317 učencov. Ako bi bila te visoka hiša naj izgovori željo, da se izdela pripraven nacrt za uauke, da se uresničita cesarski skiep od 9. decembra daj nemščina na gimnazijah tolika strašna stiska, bi morale 1854 iri od 20. julija 1859, po kterih bi se zadeve o jezi- biti zapuščene ! Opomnim, da, če se računi po stotinah cih rešile v šolah. V prvo ne razumem, kako bi se z mozkih prebivavcov, naučnim nacrtom poravnalo prašanje o jezikih ; naučni na- možkih prebivavcov gimnazijo obiskuje na Kranjskem 23 odstotkov število, ki gotovo deželi koliko vednosti naj si učenec prisvoji , v čast govori. Na Pemskem obiskuje 24 odstotkov moških v šoli in kako naj se razdelujejo posamne vede, način pa, prebivavcov gimnazijo, na Goriškem 21, na Koroškem le v kterem jeziku naj se v posamnih deželah uči, mislim, to 18 odstotkov. Ako bi tedaj ona stiska res ne bila za str- čit obsega Ie mero, v mnogojezični Av^tnji nikakor ne spada v naučni nacrt 5 peti y treba, da so naše gimnazije prazne, in vendar to določujejo le posebni ukazi, ki velvajo v posamnih kro- gimnazije, dasiravno so nemške gimnazije, obiskujejo tako novinah: uči naj se v tem ali unem jeziku. (Klici na levici: obilno. Le še naslednje bom omenil, da ravno zavoljo obil- Pravo 0 Grem pa še dalje, gospoda! Gospod dr. Toman prav čudno razlaga cesarski sklep od 9. decembra 1854. nega obiskovanj or tr> imnazij je preteklo leto se napi V 9 • • gimnazija v On namreč pravi, da namerja na to, da naj na nižjih skimi prebivavci. Razširila se je med ljudst\ Kranju na Gorenskem med po la nizja slovan- imnazijah kot učni jezik bode deželni jezik. Moram pa da se na tej • * or A * • reci gimnazn y da tega ne najdem nikakor v tem ces. sklepu y ki se gospoda om govorica bode le slovenski učilo, in jez Vas y zagotovlj y slisal sem mnogo kmetov, da so se glasi tako-Ie : „gledé učnega jezika naj bode prvo vodilo, čudili, kako to biti. in rekli da naj se vsig dar in povsod uči v tistem jeziku, kteri omiko zijo ne bojo pošiljali „ _ . 1 I I* V • 1 ... voj i h ok y 3, da ker p slovansko gimna nas kmet popol učencov naj bolj pospešuje ; tedaj naj se v vseh okolisinah noma ve, koliko važne koristi mu donaša nemška vednost rabi jezik, ki je učencom tako znan in tako v navadi se ute