)
Stev. 236
TRST, v petek 25. avgusta 1911
Tedaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tirfl «b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Tn»cu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdov-iČini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE V Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstn Lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". P!a?!jlvo in toŽljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
z« celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroSntna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI« stane: it
oelo leto Kron 5*20, za pol leta Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi se ne vra&ajo. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo Usta.
UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 20 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnRnl ra?un Jtev. 841-652. TELFFON 5t. 11-57
BRZOJAVNE VESTI.
Sklicanje državnega zbora.
DUNAJ 24. Razni časopisi poročajo, da bo državni zbor sklican med 12. in 15. oktobrom. Koncem oktobra se sestanejo na Dunaju tudi delegacije.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 24. Med došlimi vlogami se nahajajo štiri peticije proti obstruk-ciji. Opozicija je predlagala, naj se iste od-kaže raznim odsekom, naj se o njih glasuje po imenih in naj se glasovanje po imenih odložf na prih. sejo, kar je predsednik odredil. Freds. je sporočil, da je posl. Gyorffy (Justhova stranka) prijavil nujno interpelacijo v stvari tista „A Nap". To interpelacijo bo govornik utemeljeval ob 1*30 popol. Nato je 20 poslancev opozicije predlagalo tajno sejo. Predsednik je to odredil. Posl. Farkas (delavna stranka) je zahteval, da se ugotovi nesklepčnost zbornice. Ker je bilo navzočih le 22 poslancev, je bila seja prekinjena za pol ure.
Po polurnem odmoru je bila zopet otvorjena seja. Posl. Ivan Hoch (Justhova stranka) je ostro kritikoval postopanje ob-lastnij proti listu „A Nap-. Ker pa ni bila zbornica sklepčna, je bila seja zopet prekinjena. Ob 130 pop. je bila seja proglašena za javno, nakar je posl. Gyor,ly utemeljeval svoj nujni predlog. Rekel je, da je postopanje proti listu „A Nap" protizakonito in je vprašal, je-li namerava vlada umakniti svojo odredbo. Interpelacija je bila izročena ministerskemu predsedniku in seja zaključena, prihodnja seja jutri.
Sestanek grofa Aehrenthala in Di San Giuliana.
DUNAJ 24. N. W. „Journal" piše, da se bržkone v kratkem sestaneta avstro-ogr-ski minister za unanje stvari grof Aehrenthal in italijanski minister za unanje stvari Di
San Giuliano.
Ruski pomorski častniki pri romunskem kralju.
BUKAREŠT 24. Meseca septembra pri-pluje v pristanišče Kostanco ruska Crnomorska flota. Povtljnik in častniki obiščejo v imenu ruskega carja kralja Karola v Sinaji.
Prvi predsednik portugalske republike.
LIZBONA 24. Narodna skupščina je s 121 glasovi izvolila Arrigo predsednikom republike.
LIZBONA 24. Okolu kongresnega poslopja vlada živahno gibanje povodom volitve predsednika. Nova ustava stopi v veljavo jutri. Jutri se vršijo volitve za 71 senatorjev, ki jih izvolijo poslanci izmed poslancev, starih nad 30 let. Mandati senata in zbornice potečejo istočasno s parlamentarnim zasedanjem.
Krečansko vprašanje.
CARIGRAD 24. Poročila, ki jih je prejela porta, pravijo, da so min. za unanje stvari krečanskih zaščitnih vlasti izjavile v svojem odgovoru na turško noto glede Krete, da ni bilo nikdar govora, da bi se obnovil mandat Zaimisa in se imenovalo drugega komi-
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V
Mileva.
„Kaj premišljaš?" je vprašal sultan, opazivši vezirjevo zadrego, „govori jasno in brez obotavljanja; saj je tvoj padišah tvoj prijatelj, Mehmede! Povej, ali se ne strinjaš z mojim mnenjem ?"
Vezir, kateremu se je poznalo, da zelo važno premišljuje o nečem, je sedaj sam sebi prikimal z glavo, kakor da je zaključil svoj namen, in je, obrnivši se k sultanu, rtkel pokorno:
„Tudi jaz sem prepričan o hrabrosti in nevpogljivi volji obeh vojvod, jasni moj gospod! Toda, ali si ti prepričan o njiju zvestobi ?" je vprašal na lahko, da-si dosti trdno.
„Sem I* je odgovoril Bajazet vzvišeno.
„Naj mi ne preneha svetiti solnce tvoje milosti," je govoril vezir dalje, položivši roki na prsi in potem na glavo in globoko klanjajoč se — „če svoje vprašanje ponovim, pravzaprav spopolnim." —
„Govoril" je zapovedal sultan kratko.
„Ali je moj vzvišeni gospod prepričan," »da nista iz nikakih drugih vzrokov, nego iz naklonjenost do tvoje vzvišene ostbe, oba vojvode opustila svoj upor, in ravno sedaj, ko je njiju upor prej, nego kedaj drugič,
sarja, ki bi ga predlagal grški kralj. Zaščitne vlasti izmenjujejo mnenja o provizo-ričnem modusu vivendi.
Reka svobodna od kolere.
REKA 24. Guverner je poslal minister-stvu za notranje stvari sledeče brzojavno poročilo: Ker ni bilo na Reki že sedem dni nobenega slučaja kolere in ni tudi nihče obolel za sumljivimi znaki kolere, zato je Reka proglašena za svobodno od kolere.
Dvestoletnica Carskega Sela.
PETROGRAD 23. Sinoči je bila v navzočnosti carja Nikolaja in drugih odličnjakov otvorjena v Carskem Selu razstava v spomin 200-letnice. V krasnem carskem parku je razvrščenih na stotine paviljonov.
Neurje v Monakovem.
BEROL1N 24. „Tageblatt" poroča iz Mo-nakovega: Sinoči se je nad Monakovem in nad velikim delom bavarskih alpskih krajev utrgal oblak. Padala je tudi toča. Na otoku Herrenwort je zahtevalo neurje tri človeške žrtve.
Požari na Gorenjem Avstrijskem.
LINC 23. Včeraj in danes je bilo v Gorenji Avstriji dvanajst velikih požarov; tako da je letos v sami omenjeni pokrajini do sedaj 365 velikih požarov.
Po končanem štrajku na Angleškem.
LONDON 24. V Bagoedu v Mormouth Shiru je prišlo v minuli noči do izgredov Množica je oplenila prodaja I niče in jih razdejala. Tjakaj je bilo odposlano vojaštvo.
Osvoboditev inženirja Richterja.
SOLUN 24. Grški četniki so izpustili inženirja Richterja na svobodo, potem ko ga je nemški konzulat v Solunu odkupil za 4000 turških lir.
Turčija.
CARIGRAD 24. Minister za unanje stvari Rifaat paša je odstopil. Njegovo imenovanje poslanikom v Parizu bo objavljeno jutri. Rifaat paša odpotuje na njegovo novo mesto že prihodnji teden.
SOLUN 24. Reservno poveljstvo v Di-bri poroča, da nočejo reservisti priti na vaje, čeprav so poklicani na vaje že pred 8 dnevi ter izjavljajo na kratko, da ne pridejo. Ob enem svarijo oblastnije, naj ne nastopajo s silo, ker sicer zadenejo na odločen odpor.
CARIGRAD 25. Veliki vezir, ki prevzame danes vodstvo ministerstva za unanje stvari, se sredi septembra poda na svoje potovanje po Evropi. „Tanln" poroča, da se veliki vezir poda v Berolin in London. Med njegovo odsotnostjo pride Rifaat paša v Carigrad, da bo začasno vodil ministerstvo za unanje stvari. Rifaat paša je odložil tudi svoj poslaniški mandat v Carigradu.
Pariz 24. Sinoči je inkognito dospel semkaj grški kralj Jurij.
Praga 24. Nadvojvoda Karol Fran Josip se je s tremi častniki v avtomobilu peljal na vojaške vaje v Sojovice. Na potu je avtomobil zavozil v nek voz. Nadvojvoda je lahko ranjen na očesu, a eden častnikov je pa težko ranjen.
moral ostati brez kazni. Jaz se vprašujem: zakaj sta se ravno sedaj zatekla v senco tvoje visoke porte, proseč milosti in ponujajoč svojo službo?"
„Kako vprašanje je to ? I" je očital sultan. .
„Naj me dobro razume moj svetli gospod, katerega modrost napolnjuje svet z občudovanjem," je rekel vezir naglo, da prehiti kako morebitno nesporazumljenje, „ne govorim o knezu Štefanu, niti o njegovih srbskih bojevnikih, govorim samo o dveh upornih vojvodih, o fvanu Kosančiču in Milanu Topličaninu, kateri slednji se niti še pokazal ni pred solnčnim bleskom tvojih oči," je pristavil premeteni vezir.
Bajazet se je vidno zdrznil radi veziro-vih besed; njegovo lice je potemnelo, z nemirnim očesom je zrl okoli sebe; videlo ! se je, da ne more najti odgovora, ki bi njemu samemu zadostoval.
Lahen ropot se je oglasil za stranskimi vratmi, ki so bila ozka in nizka, da se jih je opažalo šele po pozornem opazovanju dvorane. Očitno so služila za privaten vhod; in kdor je hotel skozi nje, je moral dobro poznati padišahov serail, in je moral imeti pravico, hoditi po tajnih hodnikih, nepristojnih vsakomur, izvzemši sultana in njegovih evnuhov.
Bajazet je butnil z nogo ob tla in se vsled ropota nestrpno obračal stranskim vratam: „Kdo se drzne, vsiljevati se k meni brez vabila ?" je vskliknil jezno. „Bismlllah ! trpko poplača svojo predrznost." —
Da-si je svojo grožnjo spregovoril tako
Dunaj 24. Določeno je, da se cesar povrne iz Išla na Dunaj dne 8. septembra. Cesar se nastani v Schčnbrunnu.
London 24. Iz New-Yorka poročajo, da je umrl tamkaj veliki ameriški spekulant Gattes, ki je zapustil 145 milijonov frankov. V oporoki je določil, da se ne sme vrednostnih papirjev, ki se nahajajo v njegovem imetku, prodati deset let.
151 24. Grof Aehrenthal pride prihodnji teden semkaj, da bo poročal cesarju o položaju "nanje politike.
Petrograd 24. Ministerski svet je odobril zakonski načrt glede podpiranja trgovinskih ladij, zgradjenih v Rusiji.
Zemun 24. Poveljnik parnika Friedenau donavskega pravoplovnega društva, Hugo Schneider je poneveril 700.000 K. Ravnateljstvo ga je takoj odpustilo in uvedlo proti njemu preiskavo.
Uralsk 23. V kingiŠki stepi so konstatirali bubonsko kugo.
Ne igrajte se z ognjem!!
V svoji številki od minule srede je priobčilo ljubljansko „Jutro" dopis iz Istre, ki se bavi z razmerjem med Hrvati in Slovenci v tej deželi. A to načinom, ki ga moramo le globoko obžalovati.
Dopisnik obdolžuje istrske Hrvate, da niso iskreni nasproti Slovencem. Ti slednji da veliko bolj podpirajo Hrvate gmotno in moralno, nego pa oni nas. Dopisnik navaja tudi konkretne okolnosti, ki podkrepljajo njegovo trditev. Navaja celo slučajev na-sprotstva proti naši Ciril-Metodovi družbi. Specijalno tržaškim Hrvatom očita, da se nočejo prilagoditi slovenskim razmeram, kakor se Slovenci v hrvaških krajih prila-godjajo hrvatskim razmeram itd. itd.
Jako kočljivo struno je ubral dopisnik v svojem zaključku, kjer apostrofira Hrvate: „Hrvatje so uvideli, kako potrebna je sloga in so se s Srbi na Hrvaškem sprijaznili, ali hočejo mar kompenzacije od Slovencev ?u Odijozen zvok je bil to, ki ga sicer želja dopisnikova, da bi se ona „istrska nepremišljenost" odpravila in da bi ostali, kakor smo bili: enega srca — nekoliko ublažuje. Ali, tisti * neugodni utis grenkega očitanja bi utegnil vendar dalje zveneti v duši ravno onih hrvatskih krogov Istre, ki janje svoje dolžnosti, nam tudi v Ljubljani ne tacega očitanja niso zaslužili. A to bi bilo j smejo zameriti, ako jim natočimo nekoliko zlo, ki bi rodilo verigo druzega zla, usod- j morda nepoznane jim resnice, ki pa jim nega za najviše interese obeh krvno najso- najbrže ne bo posebno prijetno dišala . . .! rodnejših si plemen — skupne slovanske. Ravno v navskrižju med zvestobo do stvari Istre. Zato smatramo za svojo nujno, slovensko-hrvatske in ono strujo animoz-dolžnost, da — opirajoč se na dobro po- j nosti proti Slovencem je — poleg drugih znavanje razmer v Istri — opravičenost raznih razlogov — nekoliko pojasnila za onih čitanj zvedemo na njihovo pravo, dej- j tiste dogodke zadnjih časov v jugoslovanski stvom odgovarjajočo mero.	\ parlamentarni delegaciji, nad katerimi je
Mi nočemo ničesar prikrivati in prizna-1 ravno ljubljanski list razlival po slovenski vamo kar brez druzega, da je v gornjih javnosti cele poplave ogorčenja!! O tem bi
mogli zapeti žalostno pesem ne le tržaški
Hrvata. In ta navdušeni Hrvat se ponaša se svojim nasprotstvom do Slovencev! Tudi noče rabiti slovenskega jezika in rabi raje laškega. „Io sono croato, ma aversario degli Sloveni !u
Vidite torej, da ne prikrivamo ničesar. Med Hrvati Trsta in Istre je 'neka taka struja animoznosfi proti Slovencem. Tega dejstva ne moremo zanikati.
Drugo vprašanje pa je kako močna je ta struja, koliko vpliva ima po svojem številu, po svojih kvalifikacijah in po svojem uveljavljenju potom lastnega dela v javnem življenju ?! To je le neka struja, ki, hvala Bogu, vsaj za sedaj še ne pada na tehtnico narodnega in političnega snovanja v Istri. To je struja, ki je morda bogata na — osebnih ambicijah, ki pa ne more kazati na delo, ki bi jej dajalo pravico do veljavnosti seodločevalnega faktorja.
Največi afront proti resnici in proti interesom hrvatsko-slovenske stvari v Istri bi bil, ako bi se hotelo take slučaje aminoz-nosti generalizirati. S polnim prepričanjem trdimo, da ogromna večina Hrvatov istrskih — posebno pa njihovo oficijelno vodstvo — umevajo v polni meri solidarnost interesov Hrvattov in Slovencev v Istri in potrebo najtesnejega sobojevništva.
Gorje naši stvari v Istri, če temu ne bi bilo tako! Kakor je nevarna žveplenka v rokah otrok, igrajočih se tikom kakega senika, istotako nevarno bi bilo, če bi s takimi pavšalnimi obdolževanji, s takim generaliziranjem posamičnih slučajev hoteli metati v duše iskre — nezaupanja med plemenoma, ki si nista le sorodna po krvi in rojstvu, ampak tudi po sodeželanstvu in po skupnem trpljenju stoletij, ki je ustvarilo skupnost Interesov — tako tesno, da si eden brez druzega ne moreta izvojevati bodočnosti !
Ne smemo se torej igrati z nevarno iskro, ne igrajmo se z ognjem, ki bi mogel zanetiti plamen, ki bi smodil hrvatske in slovenske domove!
To je odločilen vzrok, da „Edinost" ni hotela vršiti tiste „dolžnosti", ki jej jo insinuira istrski dopisnik ljubljanskega lista.
Ker pa je že dopisnik ljubljanskega lista smstral tudi to priliko za primerno, da se obregne ob naš list in mu očita zanemar-
o čitan jih zrnce grenke resnice. Iskrenost te naše izjave hočemo takoj tu dokazati s tem, da izročamo javnosti slučaj, o katerem smo doznali malone v isti hip, ko smo čitali gori
Slovenci, ampak tudi vsi tisti zaslužni Hrvatje, ki so bili od izvestnih sedanjih hrvatskih parlamentarcev stavljeni naravnost na
omenjeni dopis v „Jutru". Doznali smo : V j proskribcijsko listo, ker jim njihovo pošteno Trstu živi odvetniški kandidat rodom Istran slovansko mišljenje ni dopuščalo, da bi se
(ime zamolčujemo za danes), ki je v slovanskih krogih vedno veljal za navdušenega
glasno, da jo je moral slišati tudi oni, ki je za vratmi ropotal, so se vrata vendar-le odprla, in skozi nje je vstopila v dvorano ženska postava; morala se je pripogniti pri svojem vstopu, sedaj pa se je vzravnala, in njena visoka postava se je počasi pomaknila par korakov naprej.
Bila je to impozantna postava, gibčnih udov in tako sorazmernih, da je izgledala vsaka njena kretnja kakor nežna kretnja v plesu. Z razkošjem je počivalo na njej oko, če je stala; z navdušenjem, če se je premikala. Okoli njenega telesa je valovila dragocena halja in ker je bila popolnoma zakrita z gostim pajčolanom, ni nudila v občudovanje krasot svojega lica; samo njene oči so bliskale skozi pajčolan, kakor iskre iz ža-rečega oglja v nočni tmini, dajajoč s tem svojim prodirljivom svitom na znanje, da so zrcalo strastne duše, pohotnih požel jen j.
„Slišala sem tvojo grožnjo, sultan!" je začela govoriti in njen glas, da-si se je tresel vsled notranjega nemira, je zvenel po dvorani kakor trepet srebrnih zvonov, tako, da je sultan v prijetnem razpoloženju nagnil glavo naprej, a vezir Mehmed se je zdrznil ter je v navdušenju zrl v višavo, kakor bi se ob teh glasovih odpirala pred njim veža edena. Vzlic temu svojemu navdušenju pa si je ohranil toliko razsodnosti, da ni obrnil svetoskrunsko svojih oči na eno izmed žena sultana in to še celo v njegovi navzočnosti.
„Slišala sem jo, gospod moj !" je govorila krasotica, „in drage volje se pokorim tvojemu izreku, ko bo obvarovana čast tvojega ležišča, padišah!"
pridružili mnenju, da so tržaški Slovenci inferijorno pleme brez nade do kake bodoč-
Vezir se je nasmehnil, kakor v spora-zumljenju. Bajazet pa se je zdrznil in je naglo skočil naprej, potem pa se je ustavil ter rekel z nasmehom: „Ah da, zanemarjal sem te nekaj časa, Irena ! Vem to, vem in sam si že pripisujem krivdo. Še boli pa sem zanemaril — sebe, gosudarka! Samo potrpi, vse se popravi in preženem tvojo ljubosumnost ; v tvojem objemu ti bom zopet pripovedoval o svoji ljubezni, kakor tedaj, ko si bila prvič pripeljana iz Bizanca*) za mojo ženo v moj serail, in sem jaz, očaran od tvojega razkošja, tebe, sestričino cesarja Ma-nuela, imenoval za svojo drugo ženo, takoj prvo za Milevo srbsko".
Te skoro porogljivo izgovorjene besede so se kakor trn globoko zarile v srce strastne gospe, ki pa ni z nikako kretnjo izdala, da se čuti razžaljeno. Samo njeno oko je vzplamtelo še strastneje, da so njeni udi za trenotek vstrepetali v jezi, ki je divjala v njeni notranjosti: „Ti si gospod nad življenjem in smrtjo", je dejala zopet mirno, toda nekoliko rezkeje je zvenel njen glas. „Gospod tudi nad svojimi dejanji, in proti tebi in tvoji mogočnosti greši, kdor te hoče zalezovati v tvojih dejanjih ali besedah ; ne drznem se misliti na se, kadar gre za tvojo čast; jaz sem se do sedaj zadovoljevala z ostanki tvoje ljubezni in zadovoljevala se bom tudi v bodoče, ko mi odvzameš še te ; samo za-se bom obžalovala to nesrečo ; toda tega ne morem gledati, da se mojemu gospodu in sultanu grabi čast ležišča, čast njegovega harema".	(Pride še).
*) Bizanc = Carigrad.
Stran II.
►EDINOST« St. 236.
V Trstu, dne 25. avgusta 1911
nosti, in ki naj abdicira, da bo potem mir z Italijani — v Dalmaciji!! In na ta žrtvenik naj bi položili svojo glavo tudi Hrvatstvo, zapadno cd Učke !
Gospodi v Ljubljani bodi povedano, da je struja animoznosti proti Slovencem, ko-| likor je Še res izlasti v mlaji generaciji Hrvatov, na vstala v glavnem — vsaj za Trst velja to — pod vplivi naukov tistih dalmatinskih politikov, katerim v prilog so v Ljubljani začeli s tisto grdo gonjo proti našim primorskim poslancem. To so isti vplivi, ki so provzročili par let trajajočo mučno, na neprijetnostih toli bogato krizo v socijalnem življenju tržaškega Slovenstva. Ljubljansko glasilo naj bi se bilo torej se svojo lepo propovedjo obrnilo na to adreso teh svojih somišljenikov, ne pa, da je take obžalovanja vredne izjeme generaliziralo in povšalno obdolževalo istrsko Hrvatstvo. Ne-kaljeno sporazumljenje in sobojevništvo med Hrvati in Slovenci v Istri je podlaga vsej naši borbi. Na tej podlagi slovanska struja v Istri živi, raste in napreduje in žnjo bi tudi padla. Ne igrajte se torej z ognjem !
Izjemne razmere na Hrvatskem.
Kakor je videti, se pod banovanjem bana Tomašića vračajo počasi one zloglasne razmere, ki so vladale za časa Khuenovega paševanja. Najbrž ne bo dolgo, ko iz Hrvatske popolnoma izgine pojem o svobodi in bo le še zopet govora o tiranstvu. En sam primer:
Prošlo nedeljo bi se bil moral vršiti v Mitrovici javen shod socijalno-demokratične stranke, a je bil prepovedan s sledečim ve-leznačilnim policijskim odlokom:
„Ker niste ugodili pozivu z dne 18. avgusta glede označbe tega, o Čemer se hoče razpravljati pod naslovom „Protest proti kršenju narodnih pravic", in tudi niste hoteli izpremeniti dnevnega reda, nadalje ker niste hoteli prevzeti odgovornosti, da se v slučaju dovolitve shoda ne prekorači mera v posameznih govorih, in končno, ker predmet razprav ni v neposredni zvezi z interesi socijalno-demokvatične organizacije, oziroma delavstva, se shod v smislu.... itd. prepoveduje. *
Komentarja k tej prepovedi pač ni treba.
Proti stanovanjski bedi.
Ministerstvo za javna dela je, izvršujoč § 15 zakona z dne 22. decembra 1910, v stvari ustanovitve zaklada za stanovanjsko preskrbo, dne 18. t. m. sporazumno s finančnim in notranjim ministerstvom izdalo izvršilno naredbo, ki ureja ustanovljanje stanovanjskih odborov in poslovnik zanje. Bistvene določbe te naredbe so sledeče:
Stanovanjski odbori imajo nalogo podajati svoja mnenja pred vsem o prošnjah za posojila in pa staviti samostojne predloge. Stanovanjski odbori se ustanove navadno za območje ene krajevne občine in Štejejo najmanj 4 člane, največ pa 16 in ravno toliko namestnikov.
Stanovanjski odbor se ustanovi na predlog občine, kake socijalne zavarovalnice ali zavoda za pospeševanje stanovanjskih stvari. Taki zavodi morajo imeti splošnokoristen značaj, morajo obstajati vsaj že eno leto in v občini razvijati znatno delovanje. Pravila splošno koristnih stavbenih udruženj morajo odgovarjati § 12 v začetku omenjenega zakona. Stavbene zadruge in društva morajo poleg tega šteti vsaj 50 članov in imeti svoj sedež v dotični občini. Izvzeti so le posebnega ozira vredni slučaji.
Predlog je treba podati pri politični oblasti, h kateri je pristojen kraj, v katerem se nahaja sedež predlaganega stanovanjskega odseka. Udruženja in zavodi, ki so podali tak predlog, ali se mu hočejo priključiti, morajo predložiti en izvod svojih pravil in poročilo o svojem delovanju, Število članov in imena članov svojega vodstva, oziroma datum svojega konstituiranja, ob enem pa tudi sporočiti, na kak način naj se izvolijo zastopniki v stanovanjski odbor.
O ustanovitvi odločuje okrajna oblast, obvestivši interesente, občino in ostale socijalne zavarovalne zavode. Ista oblast odločuje o sestavi stanovanjskega odbora, zastopnikih občine, socijalnih zavarovalnic in splošnokoristnih stavbenih udruženj. Število zastopnikov občine ne sme presegati števila zastopnikov ostalih interesentov. Politična okrajna oblast odreja konstituiranje odseka.
Poslovna doba članov stanovanjskega odbora traja tri leta. Članstvo je časten posel, ki se opravlja brezplačno. Po poteku poslovne dobe odloča, enako, kakor ob ustanovitvi, okrajna oblast o nadaljnem poslovanju odbora. Deželna politična oblast ima pravico razpustiti odbor. O prizivih odloča ministerstvo za javna dela sporazumno z ministerstvom za notranje stvari.
To je torej v kratkem bistvena vsebina nove odredbe. Ob priliki izpregovorimo obširnejše o tej stvari Izlasti z ozirom na našo tržaško stanovanjsko mizerijo.
Zmaga male Srbije nad veliko Avstrijo
v stvari zgradbe balkanskih železnic ne da mirno spati nemškim avstrijskim velikim politikom. Zato napovedujejo za prihodnje delegacijsko zasedanje že sedaj vsakovrstne predloge in zahteve zlasti glede železnice skozi novopazarski sandžak, H naj bi Bosni
in sploh Avstro-Ogrski odprla novo trgovinsko pot do Soluna. Avstrijsko-ogrsko ministerstvo za vnanje stvari se je sicer trudilo na vse možne načine, da bi zagotovilo tej železnici, ki bi se zgradila z avstrijskim kapitalom in materijalom, obrestovalno garancijo s strani turške vlade, toda ni se ji posrečilo, kajti Turčija smatra obe trans-vazalni progi preko Albanije zlasti v vojaškem oziru za mnogo važnejši, nego pa progo skozi novopazarski sandžak, ki ga ji je Avstrija prepustila v nagrado za privoljenje v aneksijo Bosne in Hercegovine. In proti Avstriji Turčija ne bo pošiljala svojega vojaštva! Proga skozi novopazarski sandžak je popolnoma trasirana, treba jo je torej le še zgraditi. Toda kedaj, če Turčija ne garantira obrestovanja investiranega kapitala ? Radovedni smo, se-li posreči grofu Aehren-thalu pridobiti Turčijo za to? V prihodnjem delegacijskem zasedanju se pokaže, koliko velja Aehrenthalova beseda v Carigradu.
Razpust ogrsko-hrvatskega državnega zbora?
Že torkovi listi so prinesli vest, da se je položaj v ogrsko-hrvatskem držav, zboru tako poostril, da ni pričakovati več nika-kega rednega dela. Opozicija je jako spretno izrabila znano prepoved svobodne kolpor-taže lista „A—Nap* in v vsaki seji se ponavljajo radi te zadeve najrazličnejše interpelacije in predlogi. Enako spretno uporablja opozicija tudi poimenska glasovanja in druga taka tehnična sredstva za oviranje redne razprave o glavni točki dnevnega reda, bram-bovski predlogi.
Iz Budimpešte prihajajo vedno resnejši glasovi, da se vlada že bavi z mislijo razpustitve državnega zbora. Kako in kedaj namerava izvesti to svojo nakano, seveda še ni znano, vsekako pa računajo krogi, ki so v zvezi z vlado, z novimi volitvami še pred novim letom.
Do takojšnje, nenadne razpustitve državnega zbora najbrž ne pride, pač pa se zasedanje prekine, da se morda tekom kratkega odmora nekoliko umirijo duhovi. Ako bi pa v na to na novo sklicanem zasedanju opozicija ponovila svoj brezobzirni boj proti vladi, je razpust državnega zbora gotova stvar.
Na novih volitvah upa vlada dobiti tako večino, da bi z lahkoto prešla preko vsake opozicije. In volitve „delati" znajo ogrske vlade. Sploh — a mojstra vseh mojstrov se je pokazal grof Khuen Hedervary že na Hrvatskem.
Dnevne vesti.
Nova stolica na zagrebškem vseučilišča. Na pravo- in državnoslovni fakulteti zagrebškega vseučilišča se ustanovi stolica za hrvatsko pravno zgodovino.
Nov muslimanski list v Bosni. — „Ujedinjena muslimanska organizacija" prične s 1. septembrom izdajati svoje novo glasilo „Zeman", ki bo izhajalo trikrat na teden. Urednik listu bo dosedanji urednik „Musa-vataa, Ahmed Hadžialagić.
Iz antimilitarističnega gibanja na Češkem. Znani urednik Emil Spatny je bil v torek, dne 22. t. m. izpuščen iz pan-kraŠke kaznilnice. Špatny je bil vsled anti-militaristične propagande obsojen na dve leti težke ječe. Nastopil je svojo kazen lani 20. marca in je bil torej v ječi 17 mescev in 2 dni, ne pa celi dve leti, ker si je s prostovoljno prostitvijo skrajšal čas kazni. Da ne bi se dogodile kake demonstracije, bi bil moral Špatny zapustiti kaznilnico že ob 4. zjutraj, toda izjavil je, da ne gre prej iz ječe, dokler ne poteče njegov čas. Izpustili so ga torej ob 6. uri zjutraj. Pred kaznilnico ga je Čakala številna množica pristašev narodno-socialne stranke, med njimi tudi njegova mati in sestra. Ko ga je množica zagledala pri izhodu iz kaznilnice, ga je pozdravila z viharnimi nazdar-klici. Ljudje so bili do solz ginjeni. Od Pankraca ga je spremljala do njegovega stanovanja. Sprevod, kateremu se je pridruževalo vedno več ljudstva, je vzbujal splošno pozornost, in Špatny Je bil povsod predmet živahnim pozdravom.
Novi davki. Avstrijska vlada namerava v bodočem državnozborskem zasedanju predložiti svoj načrt za zboljšanje državnih financ. Ta načrt obsega zvišanje davka na žganje, zvišanje osebne dohodnine in pa uvedbo državnega monopola na užigalice. Vse to troje torej bo zopet nekaj takega, po čemer bo prizadeto najbolj delavstvo in pa srednji neimoviti sloji, ki itak že plačujejo razmeroma največ indirektnega davka, h kateremu spada davek na žganje in tudi davek, ki ga bo treba plačevati vsled monopoliziranja užigalic. — In osebno dohodarino pa tudi plačuje velik del delavstva. O monopolu na užigalice izpregovorimo v kratkem obširnejše, ker je stvar za našo Avstrijo nekaj popolnoma novega, a gotovo je že sedaj, da se vsled monopola podraže užigalice za najmanj 100o/o. Torej stoodstotno povišanje davka.
Brazilijanski Lloyd v konkurzu ? Iz Rio de Janeiro poročajo, da je brazilijanska banka prisiljena prijaviti brazilijanski Uoyd radi pada njegovih akcij. Lloyd dolguje banki 6 milijonov dolarjev. Vlada je postavila za Lloyd posebno komisijo.
Novo mohamedanslto vseučilišče ustanovijo v kratkem v Damasku. Potrebna poslopja, ki bodo velikanska, zgradijo iz darov bogatih Arabcev. Novo vseučilišče bo delalo
konkurenco islamitskim visokim šolam v Kairu. Tunisu in Fezu.
Bodoči ruski minister za unanje stvari. Glasom zanesljivih informacij iz Pe-trograda bo ruski poslanik v Carigradu Ca-rikov v kratkem imenovan ministrom za unanje stvari. Čarikov se pred oficijelnim imenovanjem poda v Berolin, da stopi tam v stiko z merodajnimi krogi. Te dni odpotuje iz Carigrada v Berolin. Tudi njegova rodbina zapusti v Carigrad in se poda v Rusijo. Potovanje Čarikovo v Berolin je seveda v zvezi s sklepom rusko-nemŠkega dogovora.
Tramvajski uslužbenci v Berolinu hočejo štrajkati. Iz Berolina : Že tri mesece imajo tramvajski uslužbenci večkrat shode, pripravljajo se namreč na splošen štrajk. Uslužbenci hočejo doseči povišanje plač za vse osebje na tramvajskih progah. Na čelu vsega gibanja so mlaji elementi. V slučaju da izbruhne štrajk v Berolinu, je skoraj gotovo da pričnejo štrajkati tramvajski uslužbenci tudi v drugih mestih.
Jubilej kmetijske šole no Grmu.
(Glavno zborovanje; ustanovitev „Društva
absolventov kmet. šole na Grmu".)
V	nedeljo zjutraj so bili pozdravni govori, ob enajstih so se dali vsi absolventje slikati na grajskem dvoru, opoludne je bil banket v gradu, ki se ga je udeležilo krog 200 gostov, med temi razven absolventov, sedanji ravnatelj kmetijske šole g. Rohrmann z učiteljskim osobjem gg. Planinšek, Veder-njak, Zdolšek, Lapajne, prejšnji ravnatelj g. R. Dolenc in nadalje gg.: glavar Rechbach, prošt Elbert, župan Zurc z odborom, živino-zdravnik O. Skale, drž. poslanec Jarc, dež. odbornik dr. Zajec, vinarski nadzornik Ska-licky.
Po banketu, pri katerem so servirale go-jenke gospodinjske Šole v Šmihelu, so sledile napitnice, izmed katerih naj omenim le par besed ravnatelja g. Rohrmanna, ki je govoril o pomenu, potrebi in postanku tega zavoda. Tedanji deželni odbor je sprevidel, da je šola na Slapu v vipavski dolini zvr-šila svojo nalogo in da je potrebna gospodarske izobrazbe zlasti Doienjska, ki se v nekaterih krajih izključno, v drugih več ali manj preživlja z vinogradništvom in katerega vinogradni nasadi obsegajo 10.000 ha, do-čim oni v Vipavski dolini le 1000 ha. Tedanji deželni odbor je skrbel, da je šola vživala ugled in zaupanje med ljudstvom, ki sta potrebna za dober razvoj slehernega zavoda. Spominjal se je sedanjega deželnega odbora in njegove skrbi za razvoj te šole in napival zbranim gostom in deželnemu odboru.
V	imenu absolventov se je zahvalil g. Tomazin, ki je povdarjal v svojem govoru odlične zasluge tedanjega deželnega odbora in prejšnjega ravnatelja g. R. Dolenca (viharno odobravanje) in naloge absolventov, da goje in obdelujejo s pravo vnemo domačo grudo, ki so jim jo zapustili pradedje.
G. Dolenc se je zahvalil in rekel, da bi bilo vsakomur na njegovem mestu težko govoriti ob spominu na minolost, vendar pa omenja začetek šole, ko je začel orati ledino na tej šoli in ko je jelo prevladovati spoznanje, da je treba tudi kmetu izobrazbe. Želi mnogo vspehov absolventom in sedanjemu ravnatelju, svojemu nasledniku, ki je času primerno ugodil zahtevam in reformiral gospodarstvo na zavodu.
Prečitali so se brzojavni in drugi pozdravi : dež. glavar Šuklje zadržan; deželni odbornik Lampe, želi žegen; g. Pire, nadzornik g. Gombač, Ciril Dolenc, Kovačič in Cerjak, Mirko Perhavc, dež. poslanec župnik Peterlin iz Šmihela, ravnatelj Strekelj iz Gorice, g. Bele, ravnatelj kmetijske šole na Štajerskem.
Na to so zapeli pevci pod vodstvom gospoda Ognjeslava Hladnika narodno himno in več drugih pesmi med splošnim navdušenjem.
G. Tomazin je predlagal, da se v podporo vbogih pogoreicev v Mokronogu nabere nekaj darov in je predlagal kot najmanjši prispek 1 K, čemur se navzoči z navdušenjem odzovejo.
Na to se je pričelo glavno zborovanje.
Predsednikom je bil enoglasno izvoljen g. Klarici, podpredsednikom g. Globevnik in g. Medič zapisnikarjem.
Prvotno se je nameravalo ustanovtii organizacijo absolventov „Kmetijskih in gospodarskih šol" in sicer je bilo današnje zborovanje določeno, da izvoli pripravljalni odbor. Vsi navzoči skoro brez izjeme so se pa izjavili za takojšnjo ustanovitev „društva absolventov kmetijske Šole na Grmu". Radi tega odpadejo vsi referati, ki so imeli namen, gladiti pot pripravljalnemu delu. Pre-čitala sta se samo referata g. Sancina o „Pomenu in obsegu organizacije absolventov kmetijske šole" v splošnem in g. Pipana o „Organizaciji in kmetskem stanu".
Radi odsotnosti g. Sancina je prečita! njegov referat zapisnikar g. Medič.
Po dolgotrajnem odobravanju so bila prečitana pravila ustanovljenega društva, ki so bila po stvarnem razmotrivanju in interpretaciji ravnatelja gospoda Rohrmanna odobrena.
Po prečitanju in odobrenju pravil je bil izvoljen soglasno sledeči odbor za društvo,
ki bo imelo svoj sedež na kmetijski šoli na Grmu:
Načelnik: g. Globevnik, Bršljin pri Novem mestu. Podnačelnik : g. Rakoše, Straža. Odborniki: gg.: Kršan, Avsec, Jakše, Pipan, Sancin, Klarici. Blagajnik: g. Avsec.
Vsprejet je bil tudi predlog g. Klaricija, da bi se glavna skupščina vršila vsako leto v drugem kraju.
Referata A. P. Sancina in Pipana priobčimo posebej.
Štrajk tramucjsklh uslužbencev.
Župan je začel posredovati.
Stavka tramvajskih uslužbencev je tekom vsega včerajšnjega dneva trajala nepretrgoma dalje. Štrajkovci so imeli dopo-ludne ob 9. uri shod v „Delavskem domu*4 v ulici Boschetto štev. 5. Na tem shodu so predsednik štrajkovcev Bidussi, Remišček in Todeschini poročali o stanju gibanja, ki da se ni popolnoma nič izpremenilo. Na shodu je bilo sklenjeno, da se v to novoizvoljeni odbor poda k županu in ga pozove, naj intervenira. Izvoljeni so bili v to misijo Remišček, Bidussi ih dva tramvajska vslužbenca, ki so takoj po shodu odšli na magistrat. Obenem so se podali — v gručah po 4—5 oseb — vsi štrajkovci, ki so bili skoraj vsi v službeni obleki, na veliki trg pred magistrat.
Ob 5. uri popoludne se je imel vršiti drugi shod štrajkovcev v „Delavskem domu", a shod je bil odložen do 7. ure zvečer, ker je bil župan povabil odbor štrajkovcev na konferenco za 6. uro. Na to konferenco so bili povabljeni rečeni odbor štrajkovcev in predsednik tramvajske družbe, grof Sordina.
Štrajkovci, ki so bili že pred 5. uro v ogromnem številu zbrani v ulici Boschetto, so se razšli, ko se jim je javilo, da je shod vsled omenjenega županovega vabila odložen do 7. ure zvečer. A ob 7. uri so se zopet v še večem številu zbrali v „Delavskem domu" in pred istim na ulici. Čakali so tam do 8. ure in pol, na kar se jim je javilo, da konferencija pri županu še ni končana in da je vsled tega shod odložen do danes zjutraj ob 9. uri. Na tem shodu se bo štrajkovcem poročalo o teku in rezultatih konference.
Delavci mestne plinarne in elektrarne so bili sklicani na shod za sinoči ob 6. uri. — Kakor doznajemo, se je imelo na tem shodu skleniti, da delavci elektrarne in plinarne priskočijo najpomoč štrajkujočim tramvajskim uslužbencem s tem, da vstopijo tudi oni v Štrajk. S tem korakom bi bilo tramvaju sploh onemogočeno voziti, ker bi mu manjkala električna eneržija.
No, ta shod je pa policija prepovedala, češ, da ni bil pravočasno prijavljen.
Zdi se pa, da je že sama napoved tega shoda vplivala toliko, da je župan začel posredovati.
Konferenca pri županu, da bi prišlo do sporazuma, je trajala od 5. do 9. ure sinoči. Konference so se udeležili predsednik tramvaja conte Sordina, ravnatelj Rovis, Remišček, Todeschini, Bidussi za osobje obratnega prometa in Slavnik za osobje remis. Ob 9. uri je bila konferenca prekinjena in se bodo pogajanja nadaljevala danes ob 9. uri dopoludne.
Tramvaj je včeraj vozil se šestimi vozovi na progi Kandler — Campo Marzio, in sicer od 11. ure predp. do 2. ure in pol popoludne; potem pa zopet od 4. ure pop. do 8. zvečer. _
Domače vesti.
f Dr. Josip Straus. Prejeli smo: Dr. Straus, o katerega prezgodnji smrti smo poročali v včerajšnji številki, je bil res plemenita duša. Poznal sem ga še iz dijaških let in ko sva se pred nedolgim časom sestala v njega uradu v Kopru, mi je potoži! svoja gorja. Neozdravljivo rano mu je zadala smrt hčerke, katere ni mogel pozabiti.
Zraven tega je imel v Kopru kakor vodja sodnije vse polno svvražnikov, ki so mu, ker je bil predober, metali neprestano polena pod noge. Britko mi je tožil, kako mu vse klubuje, a največ ga je bolelo, da mu je, ko je prišel pred časom v Trst potožiti svoje gorje, bilo zalučano v obraz: „Vi ste premalo energični!" Te štiri besede so ga tako potrle, da ni imel več miru. Šele, ko je bil na prizivnem sodišču prijazno vsprejet, se je nekoliko potolažil, a kar je moral pretrpeti, je bilo le preveč za njegovo rahlo zdravje. Največ in zavratno je proti blagemu pokojniku rovaril zviti baron Rinaldini, ki ima na vesti precejšnji del trpljenja pokojnega dr.a Strausa.
Res je bil Straus predober in zato ni nastopal proti podrejenim sovražnikom s tisto odločnostjo, kakor bi bil moral in bo moral njegov naslednik, ako ne bo hotel biti podrejen svojim podrejenim! Slava spominu moža, ki je bil uzoren sodnik in vkljub mnogim lahonskim šikanam, — narodnjak do groba 1
DrŽava redi regnikole. V novi svobodni luki zida vlada skladišča. To delo je bilo oddano tvrdki Weis & Westertag, katera pa je delo oddala podpodjetniku iz Italije. Ta je seveda vzel v delo samo čistokrvne „regnikole*4.
Avstrijski davkoplačevalci morajo torej skladati tisočake in tisočake, da jih potem odnesejo delavci iz Italije. Ali bi bilo to v drugi državi možno? Lahi nam napove-
V Trstu, dne 25. avgusta 191i.
»EDINOST« št. 236.
Stran HI
dujejo bojkot. Na njihovih podjetjih torej naši delavci ne najdejo dela. Državna dela se oddajajo kar naravnost „regnikolom", a nam ostaja le pravica plačevati davke in služiti pri vojakih. Res, krasne razmere!
Podelitev naslova. Cesar je adjunktu ravnateljstva pomožnih uradov tržaškega policijskega ravnateljstva Alojziju K r a i-n e r j u povodom njegovega stalnega umirovljenja podelil naslov ravnatelja pomožnih uradov.
Revizija ljudskega štetja se prične prihodnje dni. Naloga vsakogar, ko dobi vabilo je, da se temu vabilu takoj odzove. Da nikdo ne zgubi dnine, je poskrbljeno na ta način, da se bo uradovalo ob času, ko se ne dela: o praznikih in nedeljah. Druga najvažnejša naloga vseh Slovencev je, da govorijo na dotičnih sekcijah le slovensko, da že s svojim slovenskim pozdravom pokažejo gg. komisarjem, da je njihov občevalni jezik slovenski. Komisarji bodo državni uradniki, torej ne magistratni „slo-venožrci", vsled česar se nobenemu Slovencu ne treba bati pred temi gospodi izreči resnice glede občevainega jezika.
Tretja naloga vsakega Slovenca je, da za slučaj preselitve, naznani prejšnjemu vratarju svoje stanovanje, da se bo moglo dostaviti povabilo.
Slovenci! Pozor 1 Zganite se pravočasno, in nastopite odločno, da dokažemo pravo število našega naroda v Trstu, ter da postavimo na laž magistrat in „Piccolo" !
Ali sem jih! Na mojo zadnjo daljšo notico o Tržiču itd., se je privandrani Žid Mayer na Goldonijevem trgu hudo razko-račil 1 Najbolj so ga ogreli „Briganti di Venezia", o katerih sem povedal, da so iz vseh obmorskih mest pregnali prvotne slovanske prebivalce. Vsa po meni omenjena mesta je Žid citiral — Gorice pa si vendar ni upal omeniti! V svoji židovski razburjenosti je čifutček kakor neumen ! Kaj pa porečeš ti privandrani Žid, ko ti povem, da smo mi tu domačini in ne calati dai monti, a da je tvoj oče, ki še živi, prišel beračit v naš Trst ?!
Kaj porečeš, ko ti jaz domači slovenski sin osvežim spomin s tem, da te vprašam: „Čemu je bila Še pred 20 leti na Stari Reni nad ulico Donota ulica Covach (Kovač), katero ste vi moderni iredentisti po svojem principu grabljenja po tuji lasti, odstranili! — Zakaj ? !! Odstranili ste jo, kakor odstranite ulico Prelazar in Tigor, ki sta še danes na svojih mestih ! Odstranili ste, da s tem izbrišete dokaze nekdanje slovenske posesti ter prikažete vse, kakor da so Trst ustanovili sami Rimljani! Ej fantje! Mi se predobro poznamo ! Ne boste nas več farbali s svojo laži-Iatinita, na katero vam danes nikdo ne da več niti počenega groša. Odpravili ste ulico Materica (sedaj Carpison), potok Ključ in pomol Ključ sta tudi izginila za vas — a za nas ostaneta in naši potomci ju zopet rehabilitirajo !
Zakaj ste odpravili Travnik v Gorici in mu nadeli ime Piazza grande? Ni-li to brigantstvo — pa bilo tudi le narodno bri-gantstvo ? ! Arrivederci!
Shod narodno radikalnih abiturijen-tov v Postojni. Vabimo vse narodno radikalne abiturijente na drugi shod narodno radikalnih abiturijentov, ki se vrši 1. in 2. septembra v Postojni po sledečem vsporedu:
Prvi dan: ob 3. in pol uri otvoritev shoda. Sledi referat: Gimnazijska leta. (Tov. France Lipah.)
Drugi dan (dopoludne): ob 8. uri se-stenek zaupnikov. Ob 9. uri se predavanja nadaljujejo : Realec kot bodoči tehnik. (Tov. Hinko Prelovec.) — Popoludne: Dijak in narodnost. (Tov. Andrej Lah.) Narodno gospodarstvo in radikalizem. (Tov. Jeraj.)
Zvečer prijateljski sestanek v hotelu „National". — Shod se vrši dne 1. in 2. septembra t. i. v dvorani hotela „National" v Postojni. Pripravljalni odbor
za shod nar.-rad. abiturijentov.
Učiteljska mesta v Carigradu. Pred nekoliko časa smo poročali, da je razpisanih pet učiteljskih mest na državni šoli v Carigradu. Vsled tega je več učiteljev s Kranjskega in Štajerskega vložilo prošnje za ta mesta. Naš drž. posl. dr. R y b a f, na katerega so se nekateri učitelji obrnili, je pa sedaj izvedel, da so bile te službe le pro forma razpisane, da se pa misli prevzeti v državno službo le tiste učitelje, ki že sedaj službujejo na carigrajski šoli. Toliko v znanje vsem interesiranim.
Poziv na Hrvate Banovce v Trstu! Da se mnogobrojni Hrvati Banovci u Trstu zbliže i bolje upoznaju, odlučilo je nekoliko Ban ovaca u Trstu, da osnuju pjevački i tamburaški klub. U tu svrhu molimo Hrvate Banovce u Trstu, da se odazovu našem pozivu te dodju u subotu 26. o. m. u 9 sati na večer u gornju posebnu sobu restauracije „Balkan".	Nekoliko Banovaca.
Čuvajmo svojo last. Z ozirom na naš opomin, da naj slovenski posestniki čuvajo svojo posest v slovenskih Žavijah, da ne pride v roke našim sovražnikom, se zgraža „Indipendente" pod naslovom „Mai sazi"
nad „nenasitnostjo" nasprotnikov, Jki hočejo baje zadrgniti Trst z obročem slovenske posesti, češ, da se je zgodilo tako ze v Grijanu, da se hoče isto storiti tudi v Žav-ljah in drugje. — „Indipendente" poživlja svojce, da naj se z vsemi svojimi močmi upro tem nakanam, kajti sicer da se zna dogoditi, da jih zadene hud gospodarski udarec, ko zadenejo njihovi interesi ob lastninske pravice Slovencev. Potem kliče na pomoč „poklicane faktorje", ki naj spravijo skupaj potrebni kapital, da odgovore z enakimi „manevri" ter razširifo mejo „naše posesti" za vsako morebitno razširjenje mesta. Pri tem pa računa „Indipendente" tudi na okoličane, češ, da so vedno kazali, da hočejo živeti v miru z mestom, ne da bi hoteli izzvati kakih interesnih sporov iz narodnostnih sporov. Treba je torej napeti vse sile in to takoj, prav takoj, da slovenski agitatorji gospodarsko ne zaduše italijanskega Trsta, in zato treba pred vsem z najtesnejšo zvezo mesta z njegovim bližnjim ozadjem preprečiti delovanje elementov, ki razpihnjejo neslogo in prepir.
Slovenski okoličanski posestniki l Vi „nenasitneži", ki ste po svojih slovenskih pradedih podedovali svoja posestva, ki jih obdelujete s svojimi žuljavimi rokami, na vas gre to, na vas gre ta naklep, da vas in vaše otroke izrinejo z vaših rodnih tal, a mi smo tisti „hujskači", ki delamo zgago in prepir med mestom In vami, zato ker vas opozarjamo na nevarnost, ki preti vam, vašim rodbinam, vašemu rodu in jeziku. Sicer ne verujemo kričavemu „Indipendentu", da bi se tako hitro našli oni „poklicani faktorji", ki bi stresli iz rokava milijone za po-kup tisočletnega slovenskega posestnega obroča okrog Trsta in enake slovenske posesti v Trstu samem, a tupatam bi se pa le morda našel kak nezaveden našinec, ki bi se polakomil Judežev grošev in prepustil svojo posest tujcu. Vaša in naša dolžnost je, da svarimo in poučimo take nezaved-neže o grehu, ki bi ga tako zagrešili sami nad seboj in nad svojim narodom.
Vaše in naše geslo je in mora ostati: Niti ped slovenske zemlje ne sme priti v last naših narodnih nasprotnikov t
Odsek trgovskih pomočnikov „Trg. izobraž. društva" vabi vse trgovske pomočnike (člane in nečlane društva) na zelo važno posvetovanje, ki se bo vršilo v nedeljo popoludne ob 2. uri, v dvorani „Trg. izobr. društva" ul. S. Francesco št. 2. I. n.
Odbor Štjakobške CM podružnice se najtopleje zahvaljuje št. jakobški Mladini za izročene zneske; in sicer dobiček iz leta 1910, K 355 90 in iz leta 1911. 75% čistega dobička v znesku K 315.— od plesa, ki se je vršil na pustno soboto. Podružnica je po želji prirediteljev plesa naložila zneske v „Trgovski obrtni zadrugi" za stavbeni fond.
Pevsko društvo „Ilirija« pri Sv. Jakobu je nameravalo prirediti minolo nedeljo izlet v Rodik, kar pa je rodiŠko županstvo vsled odloka sežanskega okrajnega glavarstva iz zdravstvenih ozirov prepovedalo. S predpripravami za ta izlet je imelo društvo precejšnjih stroškov, vsled česar se je moralo odločiti za drugo veselico, ki jo priredi na vrtu „Konsumnega društva" (Campo S. Giacomo) v nedeljo dne 27. avgusta 1.1. Že več let sem je prirejalo „Delavsko podporno društvo" veselico na vrtu „Konsumnega društva" pri Sv. Jakobu, letos pa je to opustilo; mesto tega pa priredi „Ilirija", ki bo itak pela tudi pri sv. maši, nameravano veselico. Z ozirom na to, se odbor toplo priporoča za obilno udeležbo toliko od strani udov „Del. podp. društva, kolikor tudi od strani si. šentjakobškega občinstva.
Izpuščena na svobodo je bila gospa Ema Bidussi, sogroga predsednika štrajkov-nega odbora tramvajskih uslužbencev, ki je bila predvčerajšnjem aretirana, češ, da je vrgla kamen proti prvemu tramvajskemu vozu, ki so ga predvčeraj uradniki peljali iz remise.
Potres. Na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so potresni instrumenti včeraj popoludne zabeležili daljni potres, katerega ognjišče utegne biti oddaljeno
Za volneno in fla-neino blago
ni fintjšega in čistejšega pralnega sredstva zsdgo'
milo SUNLIGHT
Skrčenje in zgoščenje volne je izključeno po mili
SUNLISHT : Generalno zastopstvo :
Albert Tedeschi Corso 2, III. a&dstr., TRST
Eleonora Straus roj. Juvanschitz pl. Steinthal potrta od žalosti naznanja tudi v imenu drugih sorodnikov prijateljem in znancem, da je danes ob 11 V* predp. njen nepozabni soprog
Dr. JOSIP STRHUS
c. kr. sodni svetnik
preminul po kratki toda mučni bolezni, previdjen s svetotajstvi za umirajoče. — Pogreb ljubljenega pokojnika se bo vršil v petek 25. t. m. ob 3 7a pop. iz hiše žalosti v ulici Pier Paolo Vergerio proti sokatedrali in od tod se bodo zemski ostanki pokojnika prepeljali direktno na pokopališče Sv. Ane pri Trstu, da se položijo v družinski grob. KOPER, dne 23. avgusta 1911.
(Brez vsakega posebnega obvestila.)
Prvo pogrebno podjetje Ziraolo, Corso 41.
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati, soproga, stara mati, gospa
NEŽA ŠKERL
danes dne 23. t. m. ob 11. uri po noči po dolgi bolezni previđena s sv. sakramenti za umirajoče v 69. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v petek dne 25. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti na domače pokopališče.
TOMA J, 23. avgusta 1911.
Žalujoči ostali.
Krojainlca za civiliste In uolake
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, II. n.
Priporoča se slavnem občinstvu in vojsStvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmerne.
Pekarno VEKOSLOO GOL
TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13.
Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih cenah.
Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste.
POSEBNOST: vsakovrstni likerji in vino v steklenicah. ———
Advokat Dr. Josip Wilfan
ima svojo pisarno od 24. avg. t. L
v Novi ulici (Via Nuova) 11, I. nadstr.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TR8T
Mnenje gosp. dr. G. Lemmen-a
GRAFENSTEIN

G. J. SBRRAVALLO
Trst.
Predpisal sem Vaše ŽELEZNA10 KlhA-VINO SERRAVALLO zelo pogostoma in z ugodnim uspehom: pri klorozl, malokrvnosti in pri rekonvalescenci od takih bolezni služi Izborno. Posebni znak tega vina je, da poseduje zelo prijeten okus in da ga bolniki zelo radi jemljejo in prenesejo.
GRAFENSTEIN, 2. jebr. 1910.	Dr. LEMMEN.


Odliko«, tovorni sodouke In Šampanjsko Šumečih pokallc
x zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi t Rimu 1. 1910.
Viljem Hribar
== na Opčlnah ■ 191
naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono ccvi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporefta se tudi n odjem pokalle ia lodovke.
—Za toSno postrežbo se jamči.
■.m kolensko cikorijo
toplo priporočamo
edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovefisrkf f2Td@lelČ.
V korist družbi sv. Cirila in Metoda J
683


Stran IV.
„EDINOST ' 5t. 236
V Trstu avgusta 1911.
6—7000 km. Začetek ob 5. uri 12' 4", maksimum pravega zemskega tresenja 0.086 mm ob 5. uri 33', konec ob 6 30 zvečer.
Tržaška mala kronika.
Samomor na Opčinah radi nesrečne ljubezni. Že dlje časa je stanoval na Opčinah 26-letni Kari Žigon iz Renč. Zaljubil se je v hišno neke tržaške rodbine, ki biva tam na letovišču, in začel je neumorno dvoriti deklici. Ali ves trud je bil zaman. Pred dnevi, ko ga je deklica zopet zavrnila, je Žigon, ki ga je strast popolnoma omamila, začel žugati, da ubije njo in potem še samega sebe. Deklica se je radi tega silno prestrašila in povedala je to svojim gospodarjem, ki so opozorili žendarmerijo in so sklenili preseliti se v Trst. Žendarmi so dolgo iskali mladeniča, skozi dva dni. Včeraj so ga konečno našli, mrtvega na njivi zraven hiše št. 40. Nekdo, ki je šel tod mimo, je zagledal truplo, ki je bilo že precej strohnelo. Nesrečni Ž'gon se je bil ustrelil z revolverjem v sence. Orožje je ležalo poleg trupla. Zdravnik, ki je prišel na lice mesta, je konstatiral, da je smrt nastala pred kakimi 48 urami. Truplo so prenesli na opensko pokopališče.
Dve aretaciji na Opčinah. Dva individua sta se predvčerajšnjem zabavala med Opčinami in Prošekom s tem, da sta kar zaporedoma streljala z revolverjem. Žendar-merija je napravila konec nevarni igri. Do-tičnika sta se kvalificirala za Nikolaja Mari-nović in Ivana Polgac, oba iz Pule. Imela sta pri sebi dva velika revolverja in mnogo patron, veliko žensko zlato verižico in 129 kron. — Žendarmerija je pridržala oba v zaporu.
Petkrat ustrelil z revolverjem proti svoji ljubici. Josip Casson, star 22 let, re-gnikol iz Benetk, natakar v kavarni na trgu Barriera vecchia št. 4, je že dlje časa živel skupno z Emo Micheluzzi, staro 21 let, rojeno v Gorici in pristojno ravnotja. Imela sta v ulici Boschetto 18, v IV. nadstropju, sobico v najemu. Casson je mož vroče krvi in nasilne narave, strastno ljubosumen, da-si brez vsakega razloga. Zato je večkrat naravnost brutalno postopal z Michelluzijevo. Deklica se je kmalu nasitila te „idile- in je sklenila zapustiti svojega ljubimca. Včeraj se je v to svrho podala na postajo južne železnice, da bi se odpeljala v Gorico. Za nesrečo pa je prišla prekasno ; vlak je bil že odšel. Ker pač ni mogla prenočevati na cesti, sklenila je povrniti se domov s trdnim namenom, da se odpelje drugo jutro. Casson se je itak imel povrniti po delu domov še le ob 7. uri zjutraj. Ali natakar se je povrnil topot domov že ob 3. uri zjutraj. — Vzbudil jo je In jo vprašal, če ga res še vedno namerava zapustiti. Rekla je, da še vedno. Tedaj je on potegnil revolver iz žepa, pritisnil ležečo deklino k steni in petkrat sprožil orožje proti njej. Na pok strelov in vpitje dekline je pritekla Antonija Perpič, ki stanuje skupaj z Evgenom Požarjem, gospodarjem stanovanja. Tudi proti njej jebesnež pomeril revolver. A na njeno prošnjo je odložil revolver. Ranjeno deklino, ki je bila vsa krvava, je Perpičeva spravila v svoje stanovanje, jo oblekla in prepeljala v bolnišnico. Tu so zdravniki konstatirali, da je bila deklina za srečo le enkrat ranjena in sicer na vratu.
Ranitelj jo je med tem popihnil. Policija ga išče. — Funkcijonarji policije so na okrvavljeni odeji našli dve kroglji, eno pa na tlaku. Revolver je Casson odvzel ravnatelju kavarne Atiliju Gobbo.
Smrtna nezgoda v ulici Sette Fontane. Obdukcija trupla brivca Pavla Miniutti, ki so ga predvčeraj zjutraj našli mrtvega na tlaku ulice Sette Fontane, ne da bi truplo kazalo kakih zunanjih ran, je dokazala, da se je pokojniku zlomil tilnik. Iz tega sklepajo izvedenci, da je pokojnik, ki je bil — kakor se je dognalo — ono noč vinjen, padel se zida ulice Molin a vento in spodnjo ulico Sette Fontane.
Nagla smrt. Včeraj zjutraj je nekega delavca v škedenjskih plavžih obšla hipna slabost, zvrnil se je na tla in obležal mrtev. Truplo so odpeljali v Magdalensko bolniš-šnico, kjer ga raztelesijo. Ime pokojnika ni še znano.
Gozdni požar v sv. Križu. Predvčerajšnjem popoldne je zgorelo pri sv. Križu 7000 kvadratnih metrov gozda. Domači so sami gasili. Po poldrugi uri je bil požar pogašen.
Koledar in vreme. — Danes: Lu-dovik kralj. — Jutri: Zefirin pap.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne ^ 28 ° Cels. — Vreme včeraj : zjutraj deloma oblačno, pop. nekoliko dežja.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Lokalne padavine. Temperatura malo spremenjena. Lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Adrija* v Barkov-ljah priredi v nedeljo, dne 27. avgusta t. 1. v prostorih „Narodnega doma" istotam vrtno veselico s petjem, godbo, igro itd. Program obsega krasne pevske in glasbene točke. Svirala bo domača barkovljanska godba. Začetek ob 5. in pol uri zvečer. Vse je preskrbljeno za prijetno, neprisiljeno zabavo, katere čisti dobiček bo za pokritje troškov, ki jih ima omenjeno društvo s svo-
jim v resnici neumornim delovanjem za narodno stvar v Barkovljah.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Prosek, Kontovelj in Zgonik
priredi dne 10. septembra na Prošeku veselico s sodelovanjem pevskega društva „Hajdrih". Bogati in zanimiv vspored bo razveseljeval udeležnike. Prihitite torej k nam, da pomorete podružnici ustanovitev otroškega vrtca na Kontovelju.
Pevsko društvo „Trst". Opozarjamo pevce društva „Trst" na velevažni sestanek, ki se vrši jutri, v soboto zvečer ob 9. uri v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu (vhod ul. G. Galatti 20). Interesirani gospodje, nečlani „Trsta", so, kakor domenjeno, vabljeni, da se tudi udeleže tega sestanka.
Odbor „Delavskega podpornega društva" naznanja svojim članom in prijateljem društva, da se bo letošnja običajna obletnica razvitja zastave vršila v nedeljo, dne 27. t. m. samo zjutraj s sv. mašo, pri kateri bo pelo pevsko društvo „Ilirija" od sv. jakoba ter sodelovala popolna rojanska godba „Lira".
Zbirališče članov je pred društvenimi prostori v ul. G. Galatti št. 20, ob 7. in pol uri zjutraj, na kar odkorakamo skupno z godbo na čelu in razvito zastavo pet minut pred 8. uro v cerkev Sv. Antona Novega.
Mar. del. organizacija.
Odbor „Tombole" ima nocoj ob 7. uri sejo v novih prostorih v ulici S. Francesco Št. 2, I. nadstropje.
* * *
Delavci „Plinarne" bodo imeli jutri ob 7. uri zvečer sestanek v prostorih NDO pri Sv. Jakobu.
* * *
Išče se nekoliko tesarjev oziroma mizarjev za Pulo. Pojasnila daje NDO.
DAROVL
Ciril-Metodovi družbi so darovali vojaki-učitelji, trpini v vojaškem jarmu K 4 52.
— Za drugi kamen rojanskega omizja je daroval g. Just Venuti K 5.
KfgB*wio«t In umetnost
„Das oesterreichische Abgeordneten-haus", ein biographisch-statistisches Hand-buch, 1911—1917, XII. Legislaturperiode". Sestavil Fritz Freund, založil dr. Rudolf Ludvvig na Dunaju. Cena ?
Knjižica v miniaturnem, formatu, 637 strani, podaja natančno državnozborsko statistiko prav pregledno, poleg tega pa slike in kratke osebne podatke o vseh državno-zborskih poslancih. Kdor se zanima za stvar, mu knjižico priporočamo. Naroči se lahko v vsaki knjigarni.
Jubilej „Spominska knjiga" kat. ak. tehn. društva „Zarje", uredil Alojzij Remec, v „Zori" št. 9 in 10, Ljubljana Kat. tiskarna 1911. Vezan izvod stane 140 K.
Vesti iz Goriške.
Vojaštvo je odšlo iz Gorice na vaje v torek ob 6. uri zjutraj.
Toča je pobila v torek zvečer v spod. Furlaniji okolu Terza in Ogleja. Tako silne toče ni bilo tamkaj že mnogo let. Vinski pridelek je uničen.
Razne vesti.
Edisonove prerokbe. Nekemu ameri-kanskemu listu je prišlo na misel, da zbere vse prerokbe znanega izumitelja Edisona, ki jih je izrekel na raznih pogovorih: Evo jih par, ki jih je priobčil „Gaulois": V eni generaciji izginejo parne lokomotive in jih nadomeste električne. Aviatika bo povsod uvedena, samo aeroplani bodo imeli drug tip: dvigali se bodo okomito. Z novim sistemom električne baterije postanejo podmorske Iadije tako nevarne, da ne bodo vlade več gradile oklopnjač. Nikel zamenja papir: materijal ene knjige 10.000 strani, v debelosti 5 centimetrov in 400 gramov teže, ne bo stal več nego en dolar.
Trojčki. V Koraju v beneški Sloveniji je povila Slovenka Ana Trušnjak tri zdrave deklice.
Dolgovi bivše portugalske kraljevske rodbine znašajo glasom poročila iz Lizbone, baje 25 milijonov kron, ki jih hočejo pokriti s skupičkom iz prodaje posestev. Od leta 1898 je izdala portugalska vlada 180 mil. kron, za katere se ne ve, kako so se porabili.
Poštena najditeljica in nehvaležni lastnik. V Mitrovici v Slavoniji je Marija Igič, soproga mizarskega pomočnika našla 10.000 K, za katero svoto je takoj začela iskati lastnika, da mu jo izroči. Denar je izgubil neki uradnik barona Pfeifferja, ki ga je ves srečen vsprejel od žene — in jej daroval v ime nagrade 3 krone! Da je ta poštena žena izročila denar policiji, dobila bi bila 1000 K nagrade, a tako je omenjeni uradnik nagradil njeno poštenje s 3 kronami.
Koliko je na Ruskem visokošolcev. Po najnovejših statističnih podatkih je na Ruskem okolu 70.000 visokošolcev. En visokošolec prihaja na vsakih 2000 prebivalcev. Najbolje obiskana visoka šola je petrograjsko vseučilišče, ki ima 10.000 slušateljev.
MALI OGLASI E5		
	MALI OGLASI te računajo po 4 «tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znala 40 stot Plač« m takoj Inser. oddelku.	
Prinnrnfcim ae B'av* občinstva ter posebno I l l|JUI UOdlll članom Delavskega podpornega društva, da pridete vsi v nedeljo dne 27. t. m. po končani maši v gostilno NDO (Kosič) nI. Carradori 18 na izboren zajuterk.	1445
Iščeta se
14, vratar.
za vratarja zakonska civilnih kon-dicij. Pojosnila Ulica Campanile
1446
Ppltarna B Prc^ftJ° mleka in sladčic na zelo ■ C VVCSI Ud dobrem mestu se proda radi ponke.
Ulica Cecilia št. 8.
1444
Trgovski
lahko takoj. -Edinosti.
pomočnik z dobrimi spričevali išče službe kot skladiščnik. — Nastopi Naslov pove inseratni oddelek
14M3
tonVfj šivalui stroji Singer, kupljeni na dražbi se ■	prodajo za polovico kupDe ceDe, za do-
mačo rabo z vsemi oprembami vred K 62, drugi, moderni, ki služijo tuai za čipkanje K 110, za vse ptroje se daja pismeno jamst70 za tri leta. — Ulica S. Caterina 7, magazin na dvorišču.	1419
Umetni: fotografiji ■
Urž Dtelji ■
aUoa RiTO itev. 42 (pritličje) 9
I	3I3Q BH
IrrriaJ« mko fotojraflfino dalo, kakor todl ras glede, poanetk«, notranjost lokalov, porcelanast« ploMe sa vsakovrstna spomenika itd. Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Radi udobnosti P, H. naročnikov ■prejema naročbe ln jih lzrrioja na doma, eventualno tudi sonaj mesta.
V novi trgovini
nI. Carlo ghega 2 (bivša mirodilnica)
je dospela :: partija porcelanaste
^ Posode
po priložnostnih cenah. — za malo dni!
Samo
Josip Semulič
TRST, ulica deli' Istituto št. 5
Priporoča slav. občinstva SVOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri bo dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Moka iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v stekl.
Postrežba tudi na dom.
Hočete se prepričati ?
Obiščite velika skladišča
ialarmi
@ Ud.
Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuovs
(vogal Torrente)	„Alla Cittk di Londra"
Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke kostumi ta otroke. Površniki, močne jope, kakor tudi raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški). - Speclaliteta : blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah.
V irnm in sMlarni
vogal ul. Ghega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabria.
Bogat Izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. = CENE ZMERNE. = Aati Spum&ntO; Befošk, sagrebtkl Pelinkovac in Sokol. Posebne vrste: Ruse po najzmerrejših cenah.
Zobotehniški :: atelje
Josip ESnig
konceaionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, ul. Farneto 36, II. n.
Ribard NovaH & 6° JJS
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
TRST — ULICA FAHNETO ŠT. 13
Postrežba: točna. CEHE ZMERNE.
Splošno anonimno druitvo za prevažanje
Via Ghega 3, Telefon 2487.
SbMiiia in prevažanje pohištva RazpoSU. In shramba KoučeKou
Telefon 1220.	Telefon 2572.
Člftenle In shramba preprog
soi 5
Telefon 2573.
I
Mehanična delavnica
F. Miheučič & : F. Venutti :
Trst, Via Tiziano Veccellio 4.
Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in Čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje ; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje
-	- oblik in uzorcev za testenine in biškote. - -Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave,
-	- - - drož in drugih tehničnih predmetov. - - - -
e^	^ e^£> e^s
eeeooo
Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki Iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki
Emporlj kap za potovanje in za šport.
TRST Oorso št.
34.