1'ROLETAREO JE DELAVSKI LIST ZA MISLECU Č1TATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične fin Prosvetne MtJice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BIJREAU ST.—NO. 1898. LnUi*4 •• MtMd iltu ■iltn, Dk. «, IM7, at Um imM «Hk» al Ckkut, 11» umfcr Um A«t al Cmi>«u o4 Umrck J. 111». CIUCAGO 23, 1LL., 26. JANUARJA (January 26), 1944. Pubiubed Wee kly at 230) S. Uwnda)e A ve. at« LETO—VOL. XXXIX. RDEČA ARMADA Je v vsakem osvobojeaem kraju navdušeno sprejeta. &e posebno očarljivi prisori pa se dogajajo ob srečanjih sovjetske redne armade s sovjetskimi gerilci, ki so ji v ofenzivi ob vsi vshodni ironti v od Nemcev okupiranih krajih v veliko pomoč. Gornje je prisor., ko sovjetski vojak poljubi gerilca v Cernigovski krajini, ki je sedaj j osvobojena. Vloga Rusije v diplomaciji irrv vojni v Evropi _- VESTI 0 NACIJSKIH TIPANJIH IN TRIKIH ZA "SEPARATNI MIR" STARA STVAR. — KAJ JE Z ATLANTSKIM CARTERJEM? — BALTIŠKE DEŽELE IN POUSKA. — STRAH NEMČIJE Ko je bila konferenca med Hullom, Edenom in Molotovom v Moskvi končana, so podal) skupno, diplomatično sestavlje-' no kratko »*jj*vo, da je bil njihov sestanek uspešen, pomenek med njimi odkritosrčen, da so govorili tudi o mejah in da je sedaj naša glavna naloga poraziti Hitlerja, potem pa sklepati o raznih podrobnostih v duhu povojnega sodelovanja teh dežel Snidenje v Teheranu | Mnogi, ki poznajo razlike med temi velesilami, in diplomatične spletke pred monakovsko pogodbo in pozneje, so bili prepričani. da so se ti trije državniki res prizadevali doseči sporazum, ki jim bo dal podlago za delo, sedaj za zmago in po vojni za trajen mir. A razlike, ambicije in tradicijc posameznih držav so čestokrat jačje kot pa želje državnikov, ki jih zastopajo. Vseeno, izjava v Moskvi jc dobila svojo polno veljavo s sestankom Roosevelta, Churchilla in Stalina v Teheranu, s katere so tudi podali le kratko izjavo o njenem izidu, v glavnem, da so govorili med sabo odkrito in sc razšli v soglasnosti in v trdni odločnosti poraziti Nemčijo ter jo prisiliti na brezpogojno predajo. O atlantskem čarterju, o mejah in takih sitnih zadevah niso ni-ir omenili. Vseeno, svet jc njihovo izjavo sprejel za velik triumf sloge in jamstva, da bo mir po tej vojni res mir. Pravda vznemirila zavezniški ' svet Nekaj todnov pozneje se je pojavila v glasilu sovjetske komunistične stranke, v Pravdi, notica z naslovom, "Govorica iz Kaira", in'datirana v Kairu, ki je povzročila več prahu kot vse slične vesti v angleškem, ameriškem in v časopisju nevtralnih dežel skupaj. V nji je poročevalec Pravde dejal, da se v "dobro poučenih jugoslovanskih in grških krogih" v Kairu pripoveduje o sestanku med Hitlerjevim ministrom vnapjih zadev von Ribbentropom in dvema angleškima uradnikoma, na katerem so tipali drug drugega za separaten mir med Nemčijo in Anglijo, verjetno, "ne brez rezultata". Vest v Pravdi pravi, da »O sc za to skrivno misijo sestali nekje na iberskem polotoku (v Španiji, ali pa na Portugalskem*. Vzrujcnjc v Angliji Na Angleškem je ta vest povzročila veliko ogorčenja. Ako bi bila objavljena v kakem časopisu nevtralnih dežel, ali maga-ri v tem ali onem listu v Angliji ali v Ameriki, bi jo angleška vlada enostavno dementirala in stvar bi bila končana. Toda v Rusiji*se sme take vesti ali poročila objaviti le z dovoljenjem vlade, so tolmačili angleški in a* meriški listi, zato ima ta silno težka obdolžitev, čeprav ji jc naslov "Govorica v Kairu", značaj obdolžitve, da Anglija kuje za hrbtom Rusije in drugih zaveznikov zavratno vlogo. "To jc najbolj absurdna, bedasta trditev, ki so si jo mogli v Moskvi izmisliti," so konstatirali v Angliji. Časopisi v nji in v naši deželi so o tisti mali notici razpravljali precej dni in očitali sovjetski vladi, da jc s tem insul-l.om na Anglijo izvršila največjo nepremišljenost, ki more biti le Nemčiji v korist. Izjava Moskve Časopisje in radio v Rusiji je objavilo zanikanje angleške vlade o neresničnosti takega sestan- a (Konec na 4. strani.) Kdo ruši z opravljanjem delavstva in s ščuvanjem moralo 'našega vojaštva? Merodajni vladni uradi in drugi vedo, da vojna industrija sijajno producira ne da nam bi bilo treba postdve za "draftanje" delavcev Četou torei jo. vlada sili v sprejem? • Vojni tajnik Stimson jo kongresu pojasnil, da' je potrebna za podvig morale v naši armadi Vznemirja se vsled stavk in splošnega nepokoja na domači fronti, pravi Stimson Poučeni krogi trdijo, da je Roosevelt istega mnenja Kdo pa je kriv, da $3 vojaki zgražajo nad delavci? . . • Tisti komentatorji, protiumjski prapagandisti in reakcionarni časopisi, ki jim dan za dnem pripovedujejo, kako delavci dobro služi o, zahtevajo za nadure čas in pol, izostajajo z dela za vsak prazen nič, pijančujejo in lenarijo, "dočim se morajo vojaki potikati v lisičjih fuknjah, se boriti če treba noč in dan, v vsakem vremenu m v vsaki klimi ter tvegati življenja za plačo okrog $50 na mesec " Ali je ka čudnega, če pada morala, kp ima dostop do vojaštva samo te vrste propaganda? Saj vojaki niti ne zapopadejo ne, da jih ščuvajo proti lastnim očetom, bratom, sestram, da, tudi proti materam, ki so sedaj v industriji in producirajo v takih množinah, da je tc dežela zares postala "ar-zenal demokracije", za kakršnega ga je označil predsednik * Ka|, če bi šli še delavski propagandisti med vojake in ;im povedali, da delodajalci nisb hoteli pristati v znižanje svoje plače na $25,000 čistega na leto, dolje, kako sa bogataši bore proti obdavčenju profitov, ki naraščajo v stotine milijonov^ ' Kaj pa bi rekli vojaki, ko se vrnejej, in bi našli razmere, v katerih se bi morali v industriji in v maj-nah boritr za zboljšanje živijen skih.razmer zopet Cd kraja^ * Od kar smo v vojni, znašajo naše izgub® na vseh bojiščih — ubitih, ranjenih in pogrešanih — nad 140,000 mož. V istem času je bilo v industriji 37,000 delavcev ubitih — AFL ceni, da še veliko več, dva milijona trajno pohabi jenih in okrog 3,000,000 poškodovanih. In koliko je onih, ki so si pri delu nakopali neozdravljivih bolezni! To naj bi povedali vojakom, pa bi za vojno navdušenje med njimi ne bilo nobene nevarnosti. V USA se izdela več letal kot po vsem svetu skupaj Dočim sc z velikimi naslovi v kapitalističnem časopisju raz-gluša zaostajanje ameriške industrije v njenih nalogan, po kriv-dj stavk seveda in vsled pomanjkanja čuta odgovornosti med ameriškim delavstvom za vojne napore, pa lc z malimi noticami beležijo, kako ogromno jc narasla produkcija — marsikje toliko, da io morajo krčiti. Časopisje, ki specializira v- napadanju organiziranega delavstva, Jc brez senzacionalnih naslovov objavilo poročilo, večinoma v ducatu ali v par ducatih vrstic, da ie bila ameriška produkcija bojnih letal lani dvakrat večja kot vseli osiščnih dežel skupaj in večja kot po vsem ostalem svetu. Tako jc ugotovil T. P. Wright, ki je direktor vladnega urada Aircraft Resources Control Office v reviji Aviation Ncws. Dejal je, da četudi nimamo o produkciji posameznih osiščnih, pa tudi zavezniških dežel popolnoma točnih podatkov, so vendarle tolikšni, da se je na podlagi njih lahko izvršilo omenjeno primerjavo. Produkcija letal bo letos še večj^, kar spremlja veljake v Berlinu z zelo neprijetnimi občutki. Nove predloge za oslabljenje unij \\ regulacijami rr 2E DVANAJST DRŽAV SPREJELO ZAKONE ZA SISTEMATIČNO UNIČENJE DELAVSKIH ORGANIZACIJ. — UNIJE TIRAJO BOJ ZA SVOJE PRAVICE PRED VRHOVNO SODIŠČE Ni Rev, Omanova-Debevčeva kat. struja ustanovila novo politično akcijo Profitarstvo najtežje kontrolirati Bivši direktor distribucije živil (Food Distribution Adminis-tration) Roy F. Hendrickson je dejal, da je najtežje držati profi-tarstvo k tlom v naročanju živil za armado in mornarico, ki segajo v stotine milijone dolarjev. Ko je uvidel, da odiranja ne more ustaviti, in Hendrickson pravi, da tudi predsednik Roosevelt nima te moči. je službo pustil. On trdi. da se vlado ožerria pri vojnih in lend-lease naročilih živil za naše vojaštvo in v pomoč zavezniškim deželam za milijone dolarjev. Take reči naj bi protidclavski propagandisti v tistku in v radiu pripovedovali vojakom, ne pa jim blatili delavce. jih strah pred delavskimi glasovi Lani so države Kansas, Colo-rado, Texas, Florida, Alabama, Idaho, South Dakota, Arkansas, Minnesota, Michigan, Massa-chusetts in Pennsylvania sprejele postave za reguliranje unij in stavk, ki prete delavskim organizacijam s pogubo, če se jih ne j prekliče, ali pa razveljavi z dra-| gimi legalnimi procesi, i Nekaj tožba proti njim je že i vloženih, bodisi od unij AFL kot | od CIO in bodo pritirane v pre-I sodbo o njitfni ustavnosti na vrhovno sodišče. Uničenje glavni namen « Protiunijski zakon v Coloradu , na pr. določa, da se morajo unije ! inkorporu-ati in svojo upravo I morajo vršiti po poslovniku, ki ga jim določa zakon. Isti žai on določa razne omejitve v stavkah, piketiranju in bojkotih. Po tem zakonu je delavcem v Coloradu nemogoče stavkati, ne da bi kršili eno ali drugo ali pa *več točk postave hkrati. Za kršilcc pa so določene t kazni in za kršenje bi se smatra-, lo odgovornim prizadeto unijo v celoti in še vse njene člane posebej. Delodajalci nc mirujejo Slične predloge, kot so bile sprejete v minulem letu v omenjenih državah, so pripravljene letos v legislaturah skoro vseh Tot s čemer sta Sansu pretila Rev. J. J. Oman in James De-bevec, se jc zgodilo 16. januarja v Clevelandu. Ameriška domovina z dne 16. jan. poroča, da so sc zbrali v šolskem avditoriju fare sv. Vida zastopniki vseh slovenskih župnij v Ohiu, med njimi deset duhovnikov. Predsedoval je kanonik Oman Sklenili so ustanoviti politično akgijo. za začetek najprvo v Clevelandu in potem po vseh naselbinah. kjer žive katoliški Slovenci. Z njo se naj bi ameriški katoliški Slovenci predstavili a-meriški javnosti v času, "ko se nas smatra na pristojnih mestih za komuniste, kar nam je 'izpo- sloval1 pisatelj Adamič s svojo zavajalno politiko, ki gre javno za tem, da se propagira sovjeti-zacijo naše stare domovine in v čemer ga je začel podpirati 'gmotno in moralno* tudi SANS. ki je s tem izgubil zaupanje katoliških Slovencev. (Citirano iz omenjenega poročila.) Na sestanku sc je poudarjalo, da je taka organizacija potrebna, ker se je bati, da bi brez nje ameriški Slovenci — ali saj večina njih — izgubili dobro ime In pa "ker je treba zaveznikom dokazati, da narod v naši stari domovini ne mara nobene sovje-tizacije ali kake komunistične diktature* V začasnem ustanovnem odboru so iz vsake župnije po trije zastopniki, izmed njih po ena ženska. Program, ki ga ta odbor izdela, bo predložen prihodnji seji. Tako imamo torej eno organizacijo "za osvoboditev starega kraja" več, in pa za "reševanje dobrega imena ameriških Slovencev". "Am. domovina" na prvi strani vzklika nji v pozdrav: "Naprej za pravo, resnično demokracijo! Na delo za zedi-njeno Slovenijo." Poudarja, da si naj tam narod sam izbere vlado po »voji volji, brez pritiska s katerekoli strani. Tak je torej ta novi, dasi pričakovan pojav v naši politični javnosti. ostalih držav, in v kongresu. V senatu je bila 18. jan. odobrena določba, da morajo v bodoče tudi unije in koc^perative izpolniti poročil? o svojih dohodkih in izdatkih ter jih poslati davčnemu uradu. Bila spreje-at kot dodatek k novemu davčnemu načrtu, ki pa bo od predsednika bržkone zavržen, ker določa premajhne poviške dohodninskega davka. Posebno bogatim korporacijam so bile dane velike olajšave, kar je naravno. Kongresna večina, ki je tako zelo zoper unije in kooperative, je samoposebi umevno toliko bolj za interese bogataškega sloja. Organizirani delavci "izdajalci" V debatah o unijah je senator Bailey, demokrat iz No. Caroli-ne, pokazal svoje sovraštvo do organiziranega delavstva z izjavo, da delavstvo grozi prodati našo deželo Hitlerju. 'Unijam smo dali toliko moči," je dejal, 4,da je sedaj celo vlada v nevarnosti pred njimi." Nato je razlagal. kakš na katastrofa bi nastala, če bi železničarji izvršili svojo grožnjo, ali pa če bi lani pre-mogarji nadaljevali s stavko. "Vsa naša armada sirom sveta bi trpela, ker ne bi dobila ne municije, ne živil." Umevno, da si nepoučen človek predstavlja, kako bi v takih (Nadaljevanje na 5. strani.) ' g* AFL vztraja v odklanjanju priznanja ruskih unij * COiAM * BACKMATTACK Zveza angleških strokovnih unij sklicuje meseca junija v London prvo mednarodno delavsko konferenco v tej vojni. Nanjo je povabila predstavnike delavskih unij vseh združenih narodov, torej tudi zastopnike velike delavske zveze v Sovj. uniji, in pa vse tri velike unij-ske skupine v Zed. državah: A. F. of L., CIO, in bratovščine železničarjev. O tem povabilu jc uradno sklepala eksekutiva /\FL. ki je pričela i svojo sejo minuli teden v solnčnem Miamiju v Floridi. 2e pred tem pa je njen prvi pod« predsednik Matthew Woll. diplomatski besednik v Greeno- vem odboru, podal ameriškemu tisku daljšo izjavo z namigom, da AFL svojega stališča napram unijam v Rusiji ni spremenila, zato ji nc kaže odzvati se vabilu angleškega delavstva na mednarodno konferenco v London. Stališče AFL je, da unije v Sovjetski uniji niso delavske unije v pravem pomenu besede, ker niso svobodne, nego aparat države. Pred to vojno jih jc eksekutiva AFL sporejala s Hitlerjevimi In Mussolini jevimi unijami. Glavni predstavnik zveze angleških unij Wnlter Citrinc je bil že parkrat v tej deželi, da eksekutivo AFL pridobi za sode- ■ flB ■ I i i« -O* .,; iU .. h lovanjc s sovjetskimi unijami, a bilo je vse zaman. Morda bi sv eksekutiva AFL mogla sprijazniti si Citrinovlm predlogom, ako nc bi v nji prevladovalo tolikšno sovraštvo proti ameriškim komunistom, ki so sc ji s svojo taktiko tako za-mrzili, da je gluha za argumente unijskih tovarišev v Angliji. Angleški unijskt voditelji so večinoma takozvani zmerni socialisti, torej nc silijo v sporazum s sovjetskimi unijami zaradi kakega radikalizma, pač pa is potrebe. Vedo, da če ne*bo delavstvo po tej vojni mednarodno sodelovalo, mu bo marsikje sla- ba predla. Ako smo sa trajen mir, jc sodelovanje potrebno ne le med vladami, pač pa prav tako in šc posebno med dclav-rtvom. V ta namen jc sklicana omenjena konfcrcnca, ki pa bo izgubila veliko svojega pomena, ako se je ne udeleži tudi AFL. Socialist Harold i. Laski vprašuje eksekutivo AFL v članku, poslan is Londona dne 21. januarja, ako sc zaveda, da čc bo vztrajala v taktiki isola-cije, bo s tem zelo vzradostila mogočno zvezo ameriških indu-strialcev in trgovsko komoro? In pa, da s tako politiko — čeprav še tako nevede, gladi pot v tretja svetovno vojno. - . Delavstvo pred velikimi dogodki, ki zahtevajo od njega velikih nalog Letos se bo vojna razvila v večji zamah tudi na drugih frontah in zavezniki obetajo invazijo na kontinent Tako bo ogromnost konflikta razvidna povsod, kakor je sedaj na vzhodni fronti. Možno je, da se v Evropi konča že to leto. In potem nastanejo druge, enako velike naloge v preobnovah dežel in pa borba za zgraditev političnega in ekonomskega sistema, ki bo služil ljudstvom. Le tak bo zares demokratičen, ne samo na papirju. V Zed. državah bodo predsedniške volitve. Ko se bo šlo pri mirovnih pogajanjih, kakštn naj bo mir in pa uredba po svetu, bo silno važno, kdo bodo zastopniki te dežele: Ali zakrknjeni reakcionarji, ki jim bo ohranitev kapitalizma in sebični interesi glavni smoter, ali pa taki, ki bodo razumeli, da nastaja nov svet z novmi potrebami in zahtevami socialnih pravic. V zveznem kongresu in v postavodajah posameznih držav se bavijo z novimi predlogami proti organiziranemu delavstvu, ki se jih bo proti njemu uporabljalo v vojni in še posebno, ko je bo konec. Industrija bo tedaj precej časa iz reda, še bolj pa milijoni delavcev, ki bodo na cesti in pred vprašanjem: Kam sedoj? Delavstvo tu in v Evropi bo — če st dovolj potrudi — poskrbelo, da nastane po zmagi pravičen družabni red. To je njegova največja naleja. Proti svojim naporom ima mogočne sovražnike. Lahko se zgodi, da če se delavstvo ne pripravi za spoprijem z reakcijo, bo dobilo po poražertju fašizma v Evropi tu manj demokracije kot je je imelo in pa fašistične naredbe; ki mu bodo uravnavale življenje v korist plutokracije. Vsak apveden delavec, ki tc toke razume, je dolžan vršiti v teh kritičnih, krvavih zgodovinskih dneh svoje socialno poslanstvo. Proletarec Jantiary 21, 1944. . • S PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jn|til«?aaib DtUfib Tiskovna Druib«, Chic««o, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOClALISTfICNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drlavan ta celo leto 13 00; ta pol leta 91.11; • aa četrt let* $1.00. Inoiematvo: aa calo leto $3.50; u pol leta |2.00. Val rokopisi in oflaai morajo biti v našem uradu najposneje do pondeljka popoldne aa priobčite? v številki tekočefa tedna. ' PROLETAREC Published every Wedneaday by the Jugoslav Workmen's Publiahing Co., Inc. Eatabliahed 1906. Editor............... Bnaineas M a nage r _______Frank Zaits Charles Pogorelec 8UBSGRIPTION RATES: Jnited States: Ona Tear $3.00; 8ix Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countriea, One Year $3.50; Six Montha $2.00. P RX) L E T A R E C 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, 1LL. Telephone: ROCKWELL 2864 JOSKO OVEN RAZGOVORI ŽENSKE V SAN PIETRU v Jutni Italiji so po tavietju tega mesta privolile ameriškim fotografom, jih slikajo. Rekle so, da so vesele, ker so Nemci odšli. da "Presenečenja** nad Bromlerjevo izjavo Dne 10. januarja je tajnik komunistične stranke Earl Brovv-der na shodu v New Yorku v spomin prvaku boljševizma Nikolaju Leninu oznanil v dolgem govoru "novo črto" ameriške komunistične stranke. V resnici ni nova, ker jo uporablja od junija 1941 dalje. Browderjev proglas pomeni le, da se bo njegova stranka s svojo taktiko boljše usoglasila in ji s tem dala uradni pečat. "Vsem ameriškim slojem" je Browder v svt)jem govoru izjavil, da ne bo več gojila razrednega boja, ne propagirala socializma, ker ve, da ameriško ljudstvo še ni dovzetno zanj. Ce bi ga mu usiljevali, bi to pomenilo le razdore in boje v ameriški javnosti, česar se ne sme dovoliti, ker po vojni bo potrebno delati skupno vsem v tej deželi, kakor v drugih, v smislu sporazuma konference med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom v Teheranu — kakršen je že pač bil. 1xjs t Večina listov v tej deželi je "novi" Browderjev evangelij omenila kot senzacijo in mnogi so ga. komentirali v uvodnikih, seve vsak po svoje. Večinoma sarkastično. . i , Ze v eni prejšnjih številk smo poročali o Browderjevem predlogu prihodnji konvenciji svoje stranke, da naj neha biti stranka in deluje v bodoče le kot "komunistično izobraževalno politično društvo" v mejah ameriškega dvostrankarskega sistema. "Če ostanemo samostojna stranka, se s tem izoliramo od ostale mase ameriškega ljudstva", je dejal Browder. In ker to ljudstvo noče socializma, pa delujmo v kapitalizmu tako, da bo on nekaj popustil in mi nekaj. Kajti svet potrebuje sloge, je poudarjal. Sloge med deželami, sloge med sloji na temelju vzajemnosti. Zelo zanimivo, pravijo eni, ki se čudijo, kaj vse se je že spremenilo v gibanju, ki je začelo tako .revolucionarno, agresivno in vrtajoče, kamor se je moglo pritakniki, da je bilo vsled svojih metod splošno obsovraženo. Njegov cilj takrat je bil svetovno str-,moglavljenje kapitalizma ir* vseh njegovih vlad ter ustanovitev svetovne proletarske diktature. v Tisti, ki so ta nauk širili in vodili, so ali pomrli, ali bili ubiti, ali so bili "likvidirani', ali pa v pozabi jen ju. Drugi, ki so ostali na vodstvu, pa so se premislili in začeli s taktiko sprave in propa-* giranjem kolektivne varnosti. Ker tudi to ni šlo, po krivdi vlad demokratičnih dežel (v glavnem francoske in angleške) — je bila črta spet spremenjena v sporazum z Nemčijo. Bila je končno prelomljena tudi ta. Trajala-je komaj dve leti. In tako je bilo konec tudi propagande kominterne proti imperialistični vojni, Angliji, Churchillu in Rooseveltu. Komunistična stranka v Zed. državah in na Angleškem, ter komunisti v Kanadi in v drugih deželah, so postali bolj "državotvorni" in navdušeni za pospeševanje naporov v vojni, kot pa vladajoče stranke teh dežel. V Zed. državah so si osvojili za svoj glavni prapor zvezdnato zastavo, pojejo patriotične pesmi in v volilnih kampanjah agiti-rajo za tiste politike, ki so zvesti Rooseveltovi vnanji politiki, ne-glede kakšne socialne nazore imajo. Ker so se odločili s to taktiko nadaljevati, jim je lastna stranka postala v napotje. Politično društvo, ki jim bi dajalo direktive, bi sedaj zadostovalo. Tako so ameriški komunisti postali podružnica demokratske stranke, čeprav se jih brani. Agitirajo za njene politične mašine, v Illinoisu na primer za Kellyjevo, in v New Jerseyju za zloglasnega Haguea, ki je ob zatiranju civilnih svobodŠčfn onim, ki so se sklicevali na zaščitne zakone, vzkliknil: 14jaz sem postava!" Ponekod bodo agitirali — kakor so že prej v kampanjah skozi zadnjih par let, tudi za kandidate republikanske stranke, kot se spodobi za skupine, ki priznavajo "dvostrankarski" sistem. V njemu imaš priložnost iti iz ene v drugo, pa si še vseeno zmerom v eni. Kajti resničnega dvostrankarskega sistema v tej deželi ni, ker je to ena stranka z dvema imenoma. Le osebe v njima se menjajo, a njun program je vedno isti: temelji na načelu ekonomskega sistema kakršen je. Obe sta zaščitnici kapitalizma. Dvostrankarski sistem ima Anglija, a Zed. države pa ga bodo imele, kadar se bodo unije odločile za svojo politično stranko in za socialistični program. Tako pa se jim je sedaj še Browder s svojo organizacijo javno pridružil in ob enem k newyorškim social-demokratom in kar je še takih po deželi. Wm. Creen, Matthew Woll, David Dubinsky, Sydney Hillman, Earl Browder, John L. Lewis so sedaj — hočejo ali ne, vsi v enem "dvostrankarskem" taboru. V newyorški Labor Party Je velik boj za vodstvo — že star boj, med unijskimi voditelji, socialdemokrati in komunisti. In vendar je tudi newyorška Labor Party v soglasju \peh teh struj in posameznikov le podružnica demokratske stranke in župana La Guardia, ki Je bil že v vse sorte strankah in- v nobeni. Nauk, ki ga sedaj usiljuje svojim ljudem celo bivši revolucionar Earl Brovvder, namreč, da kapitalizem in delavski razred lahko vzajemno živita in sodelujeta v skupno dobro, Je tako neresničen kakor le more biti. Cemu pa potemtakem boj med de- Nekaj o tem in onem Chicago, III.—V krogih zdravniških kemikov so ugotovili, da je človeško telo vrednd po svojih sestavinah samd-ifrr centov. Ne le v mirnem času, ampak tudi v vojnem, čeprav je v slednjem vse drugo dražje. * Ko sem to poročilo kemikov prečital, mi je mimogrede šinila misel v glavo, le čemu se toliko truditi za tako majhno vrednost? "Kakšenpatriot pa si?" sem si začel očitati. "Namesto da bi do 50. leta užival malo več življenja in se radoval demokracije in drugih svobodnih stvari in svo-bodščin, si pa garal leto za letom, noč za nočjo, pri tem pa pozabil, da kaj takega sploh eksi-stira. In v zadnjih sedmih letih si pa potrošil čez tisoč dolarjev za zdravniško pomoč za tvoje 91, centov neozdravljivo telo." ★ Nadalje mi je očitala vest: "Mar se ne zavedaš, da smo v vojni, ti pa po nepotrebnem mečeš denar proč za to tvoje 91 c vredno Jelo in povzročaš inflacijo s tem zapravljanjem zanj? Kaj ti je sploh koristilo potrošiti življenje v pekarijah? Vse štru-ce, potice in torte, ki si jih spe-kel, so drugi pojedli, in denar, ki si ga prihranil in pristradal, sedaj drugi uživajo!" ★ Well, tak je dandanašnji sistem. ki mu nekateri spet v tej vojni pravijo demokracija, katero si vsakdo po svoje tolmači. Tisti, ki imajo skušnje, pravilno, drugi brez njih pa o nji ponavljajo kar so nekje čitali da je. ★ Ko je pokojni Jože Zavertnik govoril pred 25. leti na seji postojanke št. 1 JRZ, oblečen v navadni delovni obleki in plavi srajci, sem se mu čudil. A še ne-dolgo tega sem Čital Ibsonov izrek, da tisti, ki se bojuje, naj pusti svojo najboljšo obleko doma. ★ V govoru je omenil tudi anekdoto, kako je neki socialist na Dunaju, kjer je pokojni Zavertnik precej časa živel, predlagal, da naj se vsakega aplikanta za pristop v stranko postavi *naj-prvo na glavo in se ga pregleda od spodaj gor, ako je res socialist, potem šele se ga sprejme v organizacijo. Meni se je zdela dotična anekdota — Zavertnik jo je povedal za resničen oogodek — precej kosmata, a po poznejšem preudarku sem si mislil, da predlog tistega dunajskega socialista le ni bil tako napačen ★ Ako se bi mu posrečilo iznajti metodo, po kateri bi mogli takoj dognati, ali je aplikant res človek načel in prepričanja, kot dokaže na primer na sodiščih poseben stroj, če se obtoženec laže, ali govori resnico, bi človeštvu veliko koristilo. Tudi med Slovenci bi bilo prihranjenih precej razočaranj. Na primer, če bi imeli kako sredstvo, ki bi človeku v naprej pojasnilo, ali so sedaj, ko so med nami demokrati v modi, bodisi na levici kot desnici — res to kar pravijo da so, ali samo govore zato. da jim molčati ni treba. * ★ 1 Demokrat si, če si za Rusijo, in še večji, ako si proti nji. Demokrat si, če si prijatelj parti- vatskemu kvizlingu Paveliču, in proti slovenskim. Hvalijo pa Mi-hajloviča, ker le on je junak v odporu, in se zgražajo nad Titom, ker sili na dan z novo vlado. Mar ne ve, da vlada Zed. držav in Anglije priznavata za Jugoslavijo samo vlado kralja Petra in nobene druge? Tako lete torej iz teh krogov vse pšice na Tita in partizane. Ako se uresniči sen zame j ne vla- Poljska in Rusija Meje bodoče Poljske delajo na£im državnikom velike skrbi. Se posebno sedaj, ko med Poljsko in Rusijo ni diplomatiči^ih I •*** u""Ba?,,a stikov tcehoslovaska Mnogim ljudem vzroki tega spora, oziroma vprašanja poljskih mej, niso jasni. Nesoglasja radi njih se vlečejo že dolgo časa. Poljaki — s tem mislim njihovo zamejno vlado v Londonu — imajo precej težko stališče, kajti njihov rekord ni nič kaj čist. Na vprašanje, kdo naj la-stuje zapadni del Ukrajine in Bele Rusije, naseljen z nad šestdeset odstotki ukrajinskega in beloruskega prebivalstva, ki je bil od Rusije odtrgan v času, ko se je morala boriti skoro proti vsi Evropi, ni tako lahko reči: "Naš je!" Poljska se sklicuje, da so bili tisti kraji v njeni posesti v petnajstem in šestnajstem stoletju. Res je, da so večino te zemlje lastovali takrat in do teh vojnih potresov poljski aristokratski veleposestniki. A ljudstvo — navadno ljudstvo, ki jim je zemljo obdelovalo, pa v veliki večini ni bilo poljske narodnosti. Rusija izjavlja, da je prebi brigal. Arogantnost poljske vlade leta 1921-1939 je znana. Z nemškim fašizmom je bila v tesnih odnošajih. Kako se je Poljska obnašala v času, ko je bila v Monakovu izdana Hitlerju, je znano. Težko je reči socialistu, kdo je v pravem. Mogoče, da je Rusija izvršila tisto glasovanje 1. 1939 po svoje, ker je bil samo en od-govor — "Da!** Mogoče. A vsak, tudi največji sovražnik sovjetov mora priznati, da je Sovjetska unija edina država v Evropi, ki je narodnostno vprašanje zadovoljivo rešila. V tem imam v mislih države, ki so imele problem narodnih manjšin, ne pa na primer Švice, ki je vsoglašenje med narodi, ki prebivajo v nji, že davno izvedla, j V Sovjetski uniji živi nad 130 narodnosti in vse so dobile kulturno avtonomijo.in šolstvo, večje pa so postale zvezne republike v skupni državi. Istotako je bila Rusija prva, ki se je odrekla privilegiju eks-trateritorijalnosti na Kitajskem, ki ga je imela od boksarske vstaje zaeno z drugimi silami vred, ki so sodelovale, da so jo potlačile. Naša vlada v Washingtonu se nje k Rusiji, oziroma k Sovjetski zvezi. Dalje, da je to prebivalstvo v ogromni večini ukra- de v Kairu ter njenih pomočni-1iinske in rusbkp nar"dnosti; i"da njegovi kraji skozi stoletja kov, bo bodoča Jugoslavija korito za staro kraljevsko kliko, ki si ga želi napraviti od Triglava do Vardarja. Domovina bo po- so spadali Rusiji. Ob enem ugotavlja, da so leta 1920-21 poljski "polkovniki" iz- tem rešena zanje. Tito, Vidmar _in ,mlade i« flriitfi i» r»cvr»rwiH i 1 fmnt* Sovjetske «mje tf* Ji ^ valstvo teh krajev leta 1939 od- >e lej *>ra™[ na Kitajskem. od* glasovalo za zopetno pridruže- < P«^1* » let kot *>- vjetska vlada. Znano je tudi, da je Rusija prepustila veliko azijsko deželo Sinkijang, ki meji na sovjetsko Vnanjo Mongolijo — Kitajski. To se je zgodilo pred nekaj meseci, kljub temu, da je ves svet mislil, da Rusija ne bo sinki-jangškega ozemlja Kitajski ni-koli več prepustila. gibanje v Sloveniji in v Jugoslaviji kakršno je, in mu želim uspeh. Od njega je največ odvisno, da-li bo bodoča Jugoslavija postala res demokratična, in če to gibanje ne zmaga in se vrne stara klika i* Kaira nazaj, pa bo e Nedičem in Mihajlovičem vred poskrbela, da bo Jugoslavija še bolj reakcionarna, diktatorska !P ... , in ljudstvu krivična kot je bila zanov. in se večji demokrat pa,, ' Aleksandrom in knezom če jih l^cenjuješ. ah »mku-l Prepričan sem. da če bo osvobodilna armada in drugi iz osvooodilne fronte pa bi morali v glavnjačo, ako jih ne bi že prej pokončali. i . .. . . . « . Jaz imam vero v osvobodilno' Jav'Ja da * mo*n« Po,.lska J*"! trebna in se je z njo pnpravlje- poljske kraje šiloma vzeli. Istočasno sovjetska vlada iz- ješ, ali jih označuješ za drhal« za izmišljenost in če slovenski odbor osvobodilne fronte omalovažuješ, preziraš in ga označuješ za lutko diktatorja. Kar se mene tiče. so mi taki demokrati toliko kot če jih ne bi bilo. A ker so, je škoda, ker ovirajo razvoj demokracije. Mnogi v tej deželi merijo demokracijo po dolarjih. Pravilno se ocenjuje demokracijo in demokrate le po dejanjih in načelih. ★ V Chicagu je živel pred leti rojak, ki je pisal in govoril za svobodo Jugoslavije in tudi demokracijo je rad omenil. A v dejanjih pa je bil večinoma tam, kjer so demokraciji izpodkopa-vali tla in pomagali reakciji, bodisi tukajšnji ali v Jugoslaviji. Dotičnik je tudi velik prijatelj, ali pa zaupnik Petrovega J"am-basadorja" Fotiča. Dvomim, da je on edini te vrste. ★ Zanimivo je v tistih listih, ki napadajo partizane in pišejo prezirljivo o Rusiji videti, da v njih nič ne v^ite proti srbskemu kvizlingu itediču, proti hr- jemno delovati v vojnih naporih? A deluje le eden, drugi si kupiči profite, ne da bi delal. . ,,t. . Interesov mod onimi, kf delajo, in tistimi, ki delavce izkoriščajo v prid kupičenja dobičkov privatnikom, ni mogoče us-oglasiti. * Bržkone niti Brovvder ne verjame drugače, a on ima nalogo učiti sedaj tako. kakor mu veleva nova "dogma". V tem je podoben cerkvi, ki je učila že tudi vse sorte nemogoče stvari. Taktika BroWderjeve skupine je politični oportunizem. Lenin je sicer učil, da namen posvečuje sredstva, grmel pa je proti oportunizmu Browderjeve sorte, proti kompromisom s kapitalizmom in tolkel po "social-šovinistih" kolikor je mogel. Pokojna Charles Ruthenberg in John Reed, ki sta leta 1919 ustanavljala vsak svojo komunistično stranko in Ju potem združila v eno, sta smatrala za izdajstvo vse tisto, kar sedaj uči njun naslednik Earl Brovvder. Oba sta med pokojniki in njun pepel Je v zidu Kremla. Svet pa gre svoja pota neozlraje se na "dogme" in začrtana pravila Tudi razredni boj se nadaljuje, in za socia- lizenv - Vnanjih zadev lord Curton. »:, Znano je, da C ur zon ni bil ru-sofil in £e manj pa ljubitelj bolj-ševikov. V resnici jih je zelo mr-zil. On in Clemeneeau sta storila vse v njuni moči, da jih bi izolirala in v ta namen gradila kolikor daleč mogoče ob Rusiji "cor-don sanitaire" (zdravstveni pasi, ki jo bi zajezil, da bi njeni mikrobi razlaščanja privatne svojine ne mogli v zapadno Ev-ropoi Vendar pa Curzon vzlic temu ni bil toliko krivičen, da bi hotel Poljski dati mejo tako daleč proti vzhodu, kakor so jo zahtevali tedanji vodilni Poljaki. Tudi VVilson je smatral, da naj nova Poljska dobi le tiste dele, ki so pretežno poljski po prebivalstvu, a Clemeneeau pa se je ogreval vsled svojega sovraštva do boljševiške revolucije za ambicije Poljakov, ki so hoteli veliko Poljsko na račun nepoljske-ga prebivalstva Sovjetske unije. Ko so poljski velikaši uvideli, da bo Curzonova črta obveljala, so leta 1920 s poljskimi četami pod poveljstvom Pilsudskija, o-borože ni od francoskih in angleških imperialistov, udarili na Sovjetsko unijo, ki je bila bas takrat v smrtni civilni vojni. Pilsudskijev namen ni bil vzeti samo zapadne maloruske (ukrajinske) in beloruske kraje, temveč vso Ukrajino. Sprva mu je Šlo pri invaziji po sreči in je zasedel tudi glavno ukrajinsko mesto Kijev. A par tednov zatem je bil premagan in sovjetske čete so ga napodile nazaj prav do Varšave. JTedaj so Pilsudski-jevi poljski armadi priskočili na potnoč Francozi z orožjem in častniki, njim na čelu francoski maršal Weygand. Pod vodstvom tega francoskega poveljnika in stratega se je Poljakom posrečil lo rusko armado potisniti nazaj in tako je bila sovjetska vlada primorana na konferenci v Rigi podpisati s Poljsko mir ter ji prepustiti vse to sporno ozemlje. Na isti način Je izgubila Besara-bijo, ki so jo ugrabili RUmunci, in na pritisk Francije, Anglije lp Poljske tudi baltiške dežele 1 Poljska je vladala v krajih, ki si jih je podjarmila, zelo oblastno. V šole je uvedla poljščino za obligaten jezik. Enako oblastno se je v teh okupiranih deželah "Vedla katoliška cerkev, ki Je na Poljskem državna cerkev. Ukrajinskega jezika niso učili niti v najnižjih šolah. Poljsko veleposestništvo je zavladalo kot nekdaj in sa devet milijonov ----------------------- Rusija poudarjaj diTnoceTirje^ zemlje, ne pusti pa, da ji bi kdo vzel magari eno samo ped njene. Smatra, da je zemlja, ki ji je bila šiloma iztrgana v času njene onemoglosti vsled civilne vojne, revolucije ter oboroženih navalov tujih imperialistov, po vsej pravici sovjetska zemlja. Sodbo o tem si lahko napravite sami". V Jugoslaviji Ko sem predzadnjo nedeljo poslušal radio-komentatorje in njihove odgovore na razna vprašanja. me je posebno zanimalo eno — menda je bilo^iz Clevelanda: "Kolikšna je pomoč zaveznikov partizanom v Jugoslaviji?" Komentator Leland Stovve je odgovoril, da je bila pomoč maršalu Titu dosedaj zelo skromna. Dejal je: "Ves kredit, ki so si ga ti hrabi ljudje dosedaj priborili, pripada njim. Razen strojnic, pušk in malega orožja je bilo dosedaj nemogoče poslati kaj večjega v Jugoslavijo. Vse tanke in topove, kar jih imajo Titove čete, so pobrale Nemcem in Italijanom. A tega težkega orožja imajo silno malo." Težko je pisati ob misli, da je vsa slovenska zemlja od Novega mesta do triglavske meje v požaru. Povsem razumljivo je, da so naši ljudje tu kot v južni A-meriki za te junaške ljudi. Razen katoliške manjšine, katera vleče stare že stokrat zarjavele fraze o komunistih, ter še manjše skupine takozvanih napred- (Konec na 3. strani.) Tole mi ne gre v glavo? f emu kongres in svetne politične ter sodne oblasti dopuščajo, da bo toliko ljudi obogatelo na račun vojne, mnogi nepošteno? Zakaj kongres kaj Isdatnega ne sklene, da bi tajeall česmerno pro- } «,« *P' p***>> , « - t 1 >* . -J v jf..,.. Proletarec, January 2«, 1944. POVESTNI DEL K. FEDIN: VRT Konstantin Kedin Jc eden izmed ruskih pisateljev, ki se je iped prvimi prilagodil revolueiji in pisal dogodbo iz nje. Pred revolucijo Je hotel oče napraviti iz njega trgovca, sin pa je končal gimnazijo s tem da je pobegnil od hiše ' po Volgi v čolnu s petimi rublji ter lovskim nožem v žepu" in se ni vrnil, dokler mu ni dal oče dovoljenja za nadaljni Študij. Obiskoval je potem univerzo v Moskvi, začetek vojne 1. 1914 pi ga je našel v Nijrnbergu na Bavarskem, kjer K* "si roma Ano živel, se uči nemščine in pasel lenobo. Potem so ga prijeli. Po prevratu 1. 1917 s< mu je posrečilo vrniti se domov "med tolpo brezrokih, fcepastih, jetičnih umirajočih" nekdanjih ujetnikov. Postal j« komunist, rdeči konjenik ir se udeležil civilne vojne, pozneje pa Je pustil politiko. "Moja revoluciji se Je menda končala, zdaj imam težko knjižno polico in pišem", prav v svojih zapiskih Napisal Je več knjig in veliko kratkih povesti. Sledeče je ena izmed njih: , Vedno, kadar jo cvetel vrt, soj itavbe, se je videla reka. ledina naraščale vode. — Vrt se je pričenjal na griču in se polagoma spuščal po pobočju proti obrežju, kjer se je plot razširil in so se v vrsti posedle po deško pristrižene vrbe. Skozi goščo njih vejevja je žarel zlati Ornat vode, vrh njih pa je ležala bleščeča struna: to je bila morda reka ali nebo ali tudi zrak — nekaj breztelesnega in slepilnega. Više gori ob reki se je pričenjal drugi vrt, za njim tretji, četrti. Na drugi strani se je razprostirala poljana, ki jo je sekal ne-globok jarek, njegove žlebove pa so zakrivale vesele javorjeve mladike. S tem je bilo kraljestvo za- *a vrtom in samostanski pred-nestni križi. Gospe so ž* davno odpovedale noge, in vozili so jo v naslanjaču. Zjutraj se je vselej pripelja la na balkon in ostala tam po ves dan, gledala naokoli z mirnimi, paznimi očmi. Njen sin. lastnik vrta, tih molčeč človek, je prihajal k rnateri *clo poredko, če pa je prišel iz mesta, je vzel s seboj vrtnarja Silantija in se hodil potikat po vrtu: ustavil se je zdaj ob gredi jagod, zdaj ob kaki redki jablani. o kateri je pravil vrtnar vz-hičeno zgodbo, zdaj ob rastlinjaku, kjer je gojil Silantij hi-jacinte in vrtnice. Med gospodom in vrtnarjem Vzdolž plota so se nakopičili i snežni zameti in vrt je bil na | varnem pred ljudmi, živino in burjo. Silantijeva žena je kurila peč od jutra do večera, on sam pa je sedel ali ležal na peči in čakal pomladi. Počasno, nerodno se je kotalil od pači k mizi kakor granitna kupa. neotesana, brezbesedna in mrzla. Ce pa je prišla dehteča pomlad, je nenadoma našel granit v sebi toploto in raztopljen se je polagoma pričel vlivati v obliko, ki ga je ostavila hkratu z zadnjim žarkom jesenskega solnca Medved se je prebudil z vrtom vred... To pomlad je postal Silantij nemiren. Jeseni je naročil gospodar, naj zabijejo z deskami vsa okna in vrata v vili, prodal sadje do zadnjega, ostanke pravkar obranih zimskih jabolk, in« se odpeljal — ne da bi bil rekel kam in za koliko časa. Od žene in soseske je vedeli vrtnar, da so j6 pobrisali vsi gra-sčaki in trgovci in da so se sptm^ tale vasi z mesti, a ni maral govoriti o tem ter je zabičal svoji ženi, naj molči. Ko so se ceste posušile, so prišli na vrt nekakšni ljudje, iztrgali deščico z gospodarjevim imenom z vrat in naročili Silan-tiju, naj pride v mesto. vršnega odbora in je bil eden izmed udeležencev omenjene konference. Potem bo razprava, v namenu, da prinese med one, ki se za to važno gibanje zanimajo, več jasnosti in če mogoče več | strpnosti med tiste, ki Združeni i odbor in posebno pa Adamiča in Kristana brezobzirno kritizirajo. Ti so največ na katoliški strani. V Chicago su redki, bodisi na katoliški ali na napredni strani, a vzlic temu je dobro, da se enkrat stvarno pomenimo o prej navedenih točkah Vstop vsakemu prost kluba so prošeni, da pridejo na sejo ob določenem času. — P. O. a Člani letnem občnem zboru ftteje devet članov. V sedanjem direkto-riju so, Frank Alesh, predsednik; Chas Pogorelec, podpredsednik; John Rak, nadomestujo-či tajnik; Filip Godina, blagajnik; Anton Garden, zapisnikar; Fank Zaitz, ravnatelj posestva. Nadzorniki, F. p Tauchar, Frcd A. Vider in Angela Zaitz. Torej vsi, ki jim je za pro-speh te ustanove, in ki utegnejo, naj se to soboto 29. jan. udeleže občnega zbora — P. O. SOVJETSKI C KRILCI v rmagah rdeče armade. Ukrajini poslušajo po radiu poročila o kjer! Tako dolgo so se igrali, da j čilo. Molče je večerjal, zleknil se ni ostalo zdaj y vsi tovarni niti ene opeke! Se psa nimam s čim zapoditi! . . Iz mesta se je povrnil Silantij šele proti večeru, ko se je mra- sredi sobe — poleti je rad spal na tleh; dišalo je po mastni smoli, iz špranj je pihal hlad vlažne kleti. (Konec prihodnjič.) Združenje socialistov v Readingu in ostali Penni ključeno. Zdaj je počivala ledi- se je ukoreninilo trdno prijatelj-na s plešami pelina in kovilja. z stvo iz starih časov, še, ko je pri-vršički neživega zimzelena, pla- čel gospodar saditi vrt in najel vicami in s slakom vzdolž vrtnih močnega, pridnega, neumornega ograj in plotov. kmeta Silantija ter mu postavil Tančica belkastega prahu je nekoliko stran od vile krepko, pokrivala vso ledino, nekako 1 prostorno leseno kočo brezmiselno so krožile in tekle vsaksebi dve, tri ceste z globo-kimi kolovozi. Letos je segla reka tik do plo-ta, in vrbe so stale utrujene od prevelike vlage, bleščeče od mladega oljnatega zelenja. Tu in tam je pričel brsteti plot, dišeče kodraste vejice so pognale iz golih olupljenih suhih debel. Motnožolti, narasti i valovi so predli po mačje in se drgnili ob 'pobočje griča. Ves grič pa se je pokril z lisasto odejo belih in rožnatih cvetlic. Obrobje črešnjevega grmovja, svetlo kakor solnce, ki je skrivalo ograjo, je obdajalo vrt z gostim okvirom. Grozdi bledorožnatih cvetlic so oblepili slednjo vejo, vsak vršiček, so pogrnili v puhastem objemu vse drevje. Vse je kakor otrpnilo v nčpremičnosti, kakor da se pokorilo svetotajstvu. Vrt je cvetel Videti je bilo, da spoštujeta Jrug drugega radi redkobesednosti in nezmožnosti karkoli prenarejati --ga-pba-i* veljalo Vzrok izstopa iz Social-demokratske federacije. Stranka v Readingu se zavarovala pred tožbami. Obetanje. živahne socialistične kampanje .. . Na znani konvenciji socialisti-J v Readingu sidenili vrniti se v I Saj sem že adavnaj mislil,. £ne stranke avgusta 1936 v Cle-' soc. stranko. kako bo to: napis je še gospodar- j velandu, na kateri se je v veliko jev, vrt pa sovjetski — je rekel j škodo socialističnemu gibanju Silantij, muzal si v brado in po- izvršil končni prelom med mili-spravil deščico. , tanti in staro gardo, je izstopila — Zato pa jo bomo -»daj na tudi socialistična stranka Penn-novo poslikali, — je rekel eden,: sylvdnije, s svojo veliko posto-opravljcn po mestno. — Novo bo treba, ta ni za ra- 0 AGITACIJI ZA LIST IN KOLEDAR Kemmcrer, Wyo. — Danes, ko to pišem, dne 16. januarja, sem zaključil razpečavanje koledarja in rezultat je povoljen, upoštevajoč, kako malo časa si utegnem ob sedanji zaposlenosti odtrgati za tako delo. Prodal sem dvajset izvodov Am. druž. koledarja ter ob enem dobil 10 novih naročnin Prole-tarcu in $4.25 v njegov tiskovni sklad. K temu dodam še svojo provizijo od naročnin in koledarja, torej skupno listu v podporo $10.25. Z dobro voljo se vse opravi. Seveda. ,tudi nekoliko siten moraš biti včasi na agitaciji in biti pripravljen zagovarjati, ali pa razjasnjevati naše delavske principe in publikacije. Če ne se kaj lahko znajdeš v Vroči kaši. ' Taka argumentiranja se dogo-de le pri nekaterih, a dobro je pri vseh malo podebatirati o položaju, vojni, politiki in drugih Claesscns jo v odgovoru de jal, da jim ne brani storiti take ga sklepa, ker ve, da ga bodo dnevnih vprašanjih. Tako se jx> storili vseeno, tudi če jim bi pri poročal, da naj ostanejo v SDF. Poudaril pa je. da socialisti v vsai trhla. V"mesto pa Silantij ni šel. Mi- vsod pogovorimo kakor ljudje. Upam, da je vsebina koledarja zadovoljila vse. Hvala jim za naročnine in za prispevke v tiskovni sklad. Anton Tratnik. FRANK SODNIK PISAL Frank Sodnik, bivši tajnik Slovenskega delavskega centra in družabnega kluba, ki je bil pred nekaj tedni pozvan v vojno mornarico, piše iz njenega vež-bališča v Faragutu, Idaho. da bi rad več korespondiral s pisatelji, a ni časa. Kajti njegov "šiht" pri stricu Samu se pričenja ob 4:30 zjutraj in traja do 9. zvečer. Pravi, da vreme imajo izbor-no, in "sinus trouble", ki mu je tu povzročal prehlade in hripe, mu tam, v suhi klimi, ne dela ni-kakih težav. Večina fantov v tem vežbali-šču je iz Chicaga. Hrane imajo v obilici in izborno trikrat na dan. Ko pride čas počitka, se vsi kaj radi vržejo v "slamo" (na ležišča), pravi Frank, kar je u-mevno. Biti "on the go" 17 ur, to niso igrače. Ako bo šlo vse po sreči, bo dobil po sedmih tednih vežbanja 15 dni dopusta. Pravi, da pogreša družbe, ki je je bil vajen v Chicagu na sejah in v Centru. In naravno, da najbolj pa ženo Dorothy in sina. Proletarca si je prenaslovil tja. Upamo, da res kmalu pride sem na obisk. Njegov naslov je, Frank Sodnik AS., Co. 21-44, Camp Wal-dron, U. S. Naval Training Sta-tion, Farragut, Idaho. rečeno — storjeno. In oba sta slil si je, da bo že tako aH dru- | gače, da se bo že naredilo kako. A reda ni hotelo biti. delala krepko, temeljito, razum- no. Ko je pričel mladi vrt odganjati, nista ne hlapec ne gospodar izgubljala besed, temveč samo hodila od drevesca k drevescu, sčurila z očmi na snežnobe-le cvetlice, ki so posejale tenke vejice, in sta tiho škelela drug v drugega. — Bo rastlo? — je pritrjeval-no vprašal gospodar, — Zakaj ne bi rastel? — je previdno potrdil hlapec. Bila sta tedaj mlada in močna n pričela v tem vrtu vsak svoje življenje. Vrt je bujno odganjal, veselo rastel in vsako pomlad bolj na spomladnemu široko razpletal svoje močne rame. Korenine jablan, hrušk, če-m j______________I šenj so se spletle v en sam klob- Prejšnja leta se je pripeljala čič in z živimi tipalkami se je prisesalo k njim, poganjalo z njimi vred v prst vrnarjevo življenje. Ta je živel kakor medved. Pozimi se je vleklo dolgo spanje. janko v Readingu, in se leto po- Readingu imajo pogoje za poii- zneje pridružila Social-demo- tično uvel javi jen je pod svojim bo: kakšna deščica je to. saj je. kratski federaciji, ki je bila te- imenom, dočim v New Yorku in daj ustanovljena na zboru v v veliki večini drugih krajev v O i T/^/VI/ADI Nevv Vorku. | toj deželi tega sedaj ni. Dejal jc OBČNI ZBOR SLOVEN- RAZCjU V0K1 aiiijt M Jo odstupla dd se poslavlja iirer jnržnje|$KEGA DELAVSKEGA soc. stranka še vseeno ohranila do sodrugov v Readingu, in je svoje prejšnje ime. nasprotna ali uverjen, da si ostanejo s svojimi Cvetje se je pričelo vsipati, miiitantna struja pa je začela u-vse je bilo polno ščetinastih čr- stanavljati svoje postojanke, ki nih čopičev kala, pričelo je ra- so osUle v narodni stranki, sti listje, hitelo je, da bi došlo, . Tc ^ se ^^ odbile zahte- zamujeno, žejno pilp soke, ki so tovariši v SDF v prijateljstvu, dokler zopet ne pridejo skupaj. V odbor soc. stranke za Penno bili imeno\iani Darlington Henry Stumps, so 1 V JV iK. IA/IVI1I , .. » ■ ff I .vati imovino sjarega socialist*- "«>P«-*UP?n £ ?enl . Mlr hranil, poprej bledoroznato po- • loka|a y ,£ad?ngu ki je bi. | Ra.vmond S. Hofses in Mark CENTRA i Chicago, 111. — Letna seja ali občni zbor Slovenskega delav-l skega centra, ki se bo vršila to (Nadaljevanje z 2. sliam ) nih, katerih je vedno manj, je vse naše ljudstvo z osvobodilno armado. Jaz razumem: laglje je filozofirati za pisalnim strojem soboto 29. januarja ob 8. zvečer, ter ugibati, kaj moreš ali moraš v svojih prostorih na 2301k South ti ali oni napraviti, kot pa preze- krivalo razcvetanja. 4, i-1 la precejšnja v gotovini m ne-Treba je bilo okopavati. ljudi I . r ! uni d______premičninah. pa ni bilo. Poprej so najeli ob tem času po bližnjih vaseh cele gruče $ena in deklet. Med vrstami jablan si lahko videl, če si se nagnil do tal. kako ob tem času iz mesta stara gospa na letovišče. S širokim balkonom opasana vila jc stala skoro na vrhu klanca in iz lesenega stolpiča, ki je štrlel na strehi Tako je nastala tožba, katera jc imela za posledico razočaranje med mnogimi sodrugi, ki so imovino spravili skupaj, in pa teptala zemTjVokolineviso- osebna sovraštva, kih debel bela gola meča delavk, i V šestih letih pa so stare mrz-kako so padale in se dvigale ble- nje pojenjale. In ker se glavni j tošnjo volilno kampanjo s svojo ščeče motike, enakomerno kima- socialistični lokal v Readingu ni jjsto jn podvzamc zanjo čimži-li rdeči repi izpodrecanih kril. mogel prilagoditi Social-demo- vfihnejšo kampanjo. Stokala je zemlja pod številnimi kratski federaciji, kateri je bil Mnogi so izrazili vero, da bo i i___l-i —1_____: ___-I. . »rirlpn/nn ca in Tm'da socialisti v Readingu SDF ne smatrajo za socialistično organizacijo. Podpira Roosevelta, v New Yorku kooperira z demokratskimi in tudi z republikanskimi politiki. Sccialisti pa potrebujejo organizacijo, ki bo socialistična po svojem značaju, je dejal Hofses. In ker nI upanja, da se bo SDF kdaj razvila v tako politično gibanje in stranko, so Predmet: SANS—spori v njemu in zaradi njega. Kakšna so bila nesoglasja v Sansu in kako so nastala? Kdo so povzročitelji, če sploh kdo? Dve kritični strani — ena na katoliški, druga na napredni strani: Koliko je katera v pravem, Tr* koliko ima za svoje stališče somišljenikov ena in druga? Kako se je pričela združena akcija, ki ima sedaj ime Združeni odbor južnoslovanskih Ame-rikancev, na kratko ZOJSA° Ali to gibanje dominirajo komunisti? In če — kakšni so njihovi nameni? Ali je prvi zbor širšega San-sovega odbora, ki se je vršil 8. januarja v Chicagu, sporne duhove pomiril? Referat k temu bo imel Frank Zaitz. ki je član Sansovega iz- u vtitorin KNJIGO MY NATIVE LAND" ki jo je spisol Loui* Aflamir IZ PROLETARCEVE KNJIGARNE. STANE $3.75 V zalogi ludi druge Adamičeve knjige. Pišite po cenik 9 Naslovite: PItOV 2301 S. Lawndolc Avenue • % % • # CHICAGO 23, ILL. * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * KOMENTARJI Kdo zmaguje na vzhodni fron- »ti ne bi bilo, da-li bi mogla Hit- ti: rdeča armada ali materija), s katerim jo zalagajo Zed. države? To vprašanje bi bilo smešno, če bi ga toliko ne uporabljali z očitanjem ameriških pošiljatev tisti, ki zaslepljeno, ali pa iz golega sovraštva delajo vtis, da Rusija zmaguje edino po zaslugi ameriških materijalnih dajatev. ChicaKo Tribune je imela dne 8. jan. na prvi strani kartun v barvah: na samotnem otoku na južnem Pacifiku stoji ameriški poveljnik, zapuščen od svoje lastne dežele. Na obrežju stoji kol in na njemu v obliki zastave visi poveljnikova srajca, ki naj bi bila ladjam signal, da je tu nekdo, ki čaka pomoči. In res gre nekega dne tam mimo cela vrsta ladij. Z nobene ga ne opazijo. Na njih je napis, ki pove, da vozijo potrebščine rdeči armadi v Rusijo. Smisel kartuna je: Namesto, da bi ameriška vlada pomagala McArthupju, zalaga Rusijo. Omenjeni dnevnik je pred letom izhajal v milijon izvodih. Sedaj je vsled varčevanja s papirjem naklado znižal na 900,-000 izvodov. Predstavite si, koliko škode dela tak razširjen časopis s sejanjem svojega strupa proti ameriški vladi in njenemu podpiranju sovjetske armade med vso tisto miso. ki ga čita. Ker htMflTa tiso^Ijudi samo take liste, jim ni še toliko zameriti; če kipe sovraštva do Rusije, Anglije in pa do svoje vlade, češ, da zanemarja svojo armado in mornarico v prid drugih. Grajo zaslužijo bolj tisti, ki pravijo, da položaj razumejo, pa tudi prihajajo z "neprijaznim" namigavanjem, da so zmage rdeče armade zasluga ameriških pošiljatev. Čemu ne rečejo, da zmagujemo vzajemno? Rusija je dala po zatrdilu onih, ki kaj vedo o njenih žrtvah; že okrog 10 .milijonov mož in na stotisoče ljudi v okupiranih krajih, ki so dali življenja* za zmago. Mi smo dali Rusiji za štiri milijarde potrebščin in na vseh bojiščih smo izgubili okrog 140,000 mož. U-pravitelj lend-leasne postave pravi, da so se nam te dajatve — čeprav segajo v milijarde dolarjev, sijajno izplačale. Zmagova-nje rdeče armade na vzhodni fronti prihranja ameriški armadi nešteto življenj. Ni čudno, da je rusko časopisje na zaveznike tako pritiskalo, naj prično z drugo fronto. Breme prelivanja krvi in nečloveških muk na bojiščih je še vedno večinoma na sovjetskih ramah. In če bi bila Rusija res v treh mesecih poražena, kot je domneval da bo celo naš sloviti general Marshall — kolikšne šele bi bile potem naše žrtve! Tisti materijal, ki ga sedaj dajemo Rusiji bi uporabljala naša armada. In nobene gotovo- svoji deželi sebi in skupnosti v korist. Pa bi menda ne šlo na tak način, zato je treba ljudi toliko urgirati s pomočjo filmskih zvezd, radia, časopisja, filmov, gledišč, oglasov in slik To veliko stane. Ako se bi te vsote porabilo za nakup bondov, bi se precej poznalo. "Ilopkinsovo pismo" je pripo- lerjevo "evropsko trdnjavo' prisiliti v brezpogojno kapitulacijo. In namesto ruskih bi štele nase izgube milijone mož. In an-gleške. Sicer pa vojne ni še ko- moglo, da so prišle na dan v "vi-nec sok i" ameriški politiki obeh Rev. Vital Vodušek s svojo re- 1 strank f***™ J* solucijo, ki je bila sprejeta na smo J* imel° namen <*iskrediti- K Sansovi konferenci širšega odbora dne 8. januarja v Chica-u ni uspel tako kakor je želel, onservativne katoliške opozicije v Clevelandu ni potolažil in pomiril. Ameriška domovina mu je takoj izjavila, da oni s "komunisti" ne gredo skupaj. Njegovo resolucijo je označila za kup "praznih fraz". Ob enem graja tiste katoličane, ki so še v "komunističnem" taboru. Dne 16. januarja pa so imeli v Clevelandu konferenco župniki in drugi predstavniki tamkajšnjih slovenskih župnij, da se domenijo, kako ustaviti "komunistično" nevarnost med Slovencj in jo razgaliti, ob enem pa ustanoviti svojo politično akcijo. Torej smo le prišli v "dvotirnost"! V tem listu nismo nobenkrat verjeli v možnost sloge z ljudmi, ki ne verujejo vanjo razen edino pod svojimi pogoji in svojim vodstvom. Vendar pa baš zaradi svojih sebičnih, samoljubnih nazorov ne bodo ničesar dosegli. rati VVendlla VVillkieja. ki je glavni aspirant za predsedniškega kandidata republikanske stranke, pa *ga hočejo izolacio-nisti in 4 nacionalisti" diskrediti-rati za vsako ceno. V ta namen so izdali posebno knjigo, in v nji je "Hopkinsovo pismo." Hop-kins, glavni Rooseveltov osebni zaupnik, je odločno izjavil, da takega pisma on nikdar pisal ni. Tipkano je na pisalnem papirju, kakršnega se rabi v Roosevelto-vem in v njemu podrejenih uradih. In pravijo, da ga je pisal neki George N. Briggs, ki dela, oziroma je do tega škandala delal pri notranjem tajniku Ickesu in prejemal po $6,500 na leto. On je "veščak" v kampanjskih zadevah in je služil v kampanjah že republikanskim kot demokratskim kandidatom. Gre k tistemu, kdor ga plača. Le čemu take ljudi najemajo v vladne u-rade! Če pa bi bil Briggs liberalec. bi ga kongr^snik Dies takoj označil za "komunista" in VLOGA RUSIJE V DIPLOMACIJI IN V VOJNI V EVROPI (Nadaljevanje a 1 strani.) ka, ob enem pa objavilo daljše poročilo iz londonskega časopisa Sunday Times, ki je v depeši iz Ankare pripovedoval o meše Draženje Rusije Rusiji so najbolj neprijetne tiste vesti, ki. pripovedujejo, da ko bo Nemčija do kraja uvidela, da bo vojno le izgubila, bo dr- tarenju Nemčije za mir z Angli- žala sovjetsko armado z vso svojo in Zed. državami pod za An- jo preostalo silo izven svojih glijo zelo ugodnimi pogoji, ako mej, ameriški in angleški arma- NEM&KI "NADLJUDJE armado v Italiji. ki ao bili ujeti v bitki t ameriško peto Niti ne bodo mogli veliko ško- »Meval njegovo odslovitev! diti že doseženi skupnosti. Edino pater Ambroži* se lahko raduje, da je s svojim omre-ževanjem in s širjenjem "zaupnih" pisem iz Slovenije le dose- Saj res, kaj neki bo Dies sedaj počel s svojim kongresnim odsekom, ko je Browder izjavil, da komunisti ne bodo več uganjali "neameriških" aktivnosti gel saj navidezen prelom. Nekaj temveč se popolnoma posvetili v ljudi je začasno premotil, vseh i dobrobit tej deželi in delovali vzajemno z drugimi v sistemu kakršen je in lojalno kot drugi lojalneži glasovali bodisi za demokratske ali pa republikanske kandidate, kateri že bodo pač PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI t. USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBAŽA NOVO DRUŠTVO ni mogel niti začasno. Podržavljenja industrije, rudnikov in železnic v naši deželi se vrše brez revolucij in civilne vojne. Samo stavke je treba, ali.. 4 . ... . ... . rh, . ~ J .... . J . , ... bolj patrioticm. Ubogi Dies! Topa pretiti z njo, in ves zelezniski ... J T . . , , . . , . • * i ha - .. hko si je prizadeval, da bi ko- sistem — največji na svetu, pre- . J . \ ... . , . . ^ J ^ ' mumste iztrebil iz uradov in ce mogoče s sveta, pa so sedaj kar skupno kot roj čebel prišli direktno v tabor njegove stranke. La Guardia je bil na konferenci županov v Chicagu vprašan. če bo Labor Party v New Yorku v novemberskih volitvah kaj veliko pomenila. "Izgleda, da je sedaj bolj zaposlena z bojem med seboj," je odgovoril La Guardia. "V tem je zelo dobra." Boljše je ni mogel označiti. State Department ne 'ronajo" kakšni reakcionarji, kot se je po deželi še pred nekaj meseci na vso moč trdilo, ampak tujci (aliens). To je dognal senator Langer, republikanec iz North Dakote. Zahteva senatno preiskavo, ker se mu ne zdi prav, da bi ta najvažnejši oddelek zvezne vlade "ronali" podaniki angleškega kralja in razni drugi tujci, izmed katerih nekateri Še niti. "prvega papirja nimajo". Morda je deloma v pravem. Ministrstva, tajništva ln komisari-jati za vnanje zadeve so točke, s katerih se vidi po vsem svetu in gleda z njih v skrivnostne kotičke vseh vlad. V ta namen je treba imeti v takih uradih tudi ljudi, ki tuje dežele poznajo, ki vedo kako skrivnosti v njih izvedeti. Velike, bogate dežele vzdržujejo tudi »akozvane "inteligenčne službe", ki stanejo zelo veliko denarja. Kadar tak inteli-genčnik kaj važnega izve, je oddelek za vnanje zadeve prvi, kateremu sporoči, kako in kaj, razen če dotični poizveduje direktno za armado. Ako takega človeka zalote v sovražni deželi, mu ne pravijo več "uradnik inteligenčne službe", ampak špi-jon in njegovega življenja je konec. Dotičniki, ki jih ima senator Langer v mislih, so sicer v nenevarni službi, dokler so v vzame z odlokom predsednika država, v tem slučaju armada, v enem dnevu. Enako prej premogovnike in tu pa tam posamezne tovarne. Ko nevarnost stavke mine, ali kak drug vzrok radi katerega je država prevzela obrat, pa ga vrne nazaj lastnikom, in vse ostane kakor poprej. A kadar pa bo država res pričela s podržavljenjem ali s socializacijo produkcijskih in obratnih sredstev, pa ne bo šlo tako enostavno. Četrto vojno posojilo bo z uspehom zaključeno'— to je gotovo. Čudno je le, čemu treba toliko reklame zanj? Vsake sorte načinov se poslužujejo v nji. Uspeh — moralni uspeh takega posojila bi bil nedvomno še večji, če bi lahko rekli, da je kvota do-s^ena brez komercialnega in drugega pritiska. Ljudje bi enostavno vložili svoje prihranke v bonde, v zavesti, da posodijo NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina «a Zdruiene driava (i«Tan ChicaVa) in Kanado $6 00 na lalot $3.00 aa pol lat*) $1.50 sa totrt Uta; sa Ckicafo In Cicaro $7.SO sa calo latoi $3.75 aa pol lalat aa Inoaaniatro $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 2057 So. Lanndole Aveiiue Chicago 2.1, lllinoi* VVashingtonu, a so potrebni. Najema se jih večinoma edino v slučaju, če ni za taka posebna dela in naloge dovolj domačih sposobnih. North Dakota je bila včasi zelo progresivna dežela. A sedaj nam že mnogo let pošilja v zvezni kongres senatorje, ki se vedno narobe proslavljajo. O Danielu VV Hoanu, ki je milwauškemu mestu toliko let tako vzorno županova 1, se izven Milwaukeeja le redko kdaj sliši. Nedavno pa je bila v tisku ši- rom dežele objavljena kratka notica, da je izstopil iz progresivne stranke, ker ni bila sposobna združiti vseh liberalnih e-lementov niti v VVisconsinu, dasi je imela sijajno priložnost. Čemu se ne oglasijo naši bivši dopisniki v Milwaukeeju in čitate-ljem Proletarca povedo, kako kaj sedaj politično vretje v tej nekoč socialistični trdnjavi, in čemu je Hoan dal slovo progre-sivcem, in kako se socialisti pripravljajo na župansko kampanjo? Se veliko drugega zanimivega se dogaja v njihovem mestu, o čemer bi bilo vredno poročati Kaj je z Vidmarjem. Puncarjem, Kristino Podjavor-škovo, M rs. Mušičevo in drugimi, ki so včasi večkrat poročali, sedaj pa se le tu pa tam kdo oglasi s kako notico. Ali je de-fense work vse toliko vpregeL da res ne utegnejo, ali pa so se zgolj naveličali pisati? Monsignor Josef Tiso. ki je po Hitlerjevi milosti diktator Slovaške, oziroma njen kvizling. je svoj titel monsignorja "dal v pokoj". Tako je poročal vatikanski radio 18. januarja. Bržkone je Tiso to čast dal na polico na pritisk Vatikana. Nekega dne bo vojne konec in s Tisom se bo postopalo kot z vojnim zločincem. Če bi ostal monsignor. se bi moral Vatikan zavzemati za njegovo Varnost, tako mu tega ne bo več treba. Slovaški klerikalnem, kakor poljski, slovenski in italijanski, se boji za svojo bodočnost. Navajen je bil vladati v vseh teh deželah. Če pride socialni prevrat, bo morala cerkev zavzeti mesto, kakršno ji pripada, namreč služiti veri, ne pa zlorabljati vero in cerkev za pridobivanje politične oblasti. Cerkev naj služi ljudstvu in njegovim koristim, pa se ji ne bo treba bati nikakršnega "komunizma". Kongresnika Diesa skuša naslediti glavni odbor Srpskog Na-rodnog Saveza. ki je s posebno resolucijo obsodil "neameriških aktivnosti" Louisa Adamiča, ob enem oznanja, da Savez izstopa iz vsfeslovanskega kongresa, ker je sedaj "dezertiral iz namenov, katerim bi imel služiti in se spremenil v orodje gotovih komunističnih vplivov." Odbor o-menjenega Saveza, ki Je večinoma v Pittsburghu, kjer je bil vseslovanski kongres zasnovan, bi moral vedeti, da je bil takrat prav tako "pod gotovimi komunističnimi vplivi", kakor sedaj. Razlika je le, da je bil ob ustanovitvi vzhičen za Mihajloviča, sedaj pa se ogreva za Tita. Tudi Poljaki se puntajo, češ, da je kongres s svojo prijaznostjo sovjetski politiki pristranski. Slovane bi bilo težko pobotati celo vsak njihov narod med seboj, kaj šele vse slovanske narode skupaj! DRUŠTVO M0XHAM VABI NA VESELICO John$town, Pa. — Slovensko bratsko podporno samostojno društvo Moxhfcm priredi svojo običajno veselico v soboto 29. januarja na Moxhamu. Vršila se bo v Slovenskem delavskem domu na Moxhamu. Igrala bo Joe Koračinova godba. Vstopnina na ples je 50c. Odbor bo skrbel, da bo udeležencem na razpolago obilo jest-vin in pijače. Pridite na to domačo plesno zabavo v čimvečjem številu! * Vsled bolezni tajnika je prevzel njegove posle podpisani. Frank Zupan. se Nemčiji pusti "napol proste roke na vzhodu". Toda Anglije to ni pomirilo. Ko pa je vlada v Moskvi minuli teden izjavila, da ni vedela o dotični notici v Pravdi ničesar, dokler ni bila objavljena, torej da ni imela z njo nobenega opravka, so v Londonu rekli, naj bo s tem tq neprijetni incident zaključen. Toda javnost ga le noče pozabiti, posebno v Zed. državah ne, kjer listi izolacionistov ter "nacionalistov", ki so Sovjetski uniji odkrito sovražni tudi od kar smo v vojni, afero pridno izrabljajo in napeljujejo z njo vodo na Hitlerjev mlin. Moskva zahteva počiščenje z "defitisti" Ti napadi, ki se v protisovjet-skem tisku v Angliji, še veliko bolj pa v naši deželi, kronično ponavljajo, so Moskvo vznemirili toliko, da jih- je nazvala za produkt elementa, ki s svojo taktiko ne le škoduje zavezniškim vojnim naporom, nego s širjenjem defitizma med ljudstvom pomaga Hitlerju pod krinko svobode tiska in govora ter z drugimi slepilnimi gesli. Med listi, ki ga je v tej obsodbi Moskva itttefioma omenila, je na prvem Anestu Chicago Tri-^ bune. di pa z navideznim odporom dopustila zasesti ves tretji rajh. Tako bi Rusija vzlic ogromnim žrtvam, ki jih je utrpela v vojni z Nemci, bila oropana zmage, za katero je dala milijone življenj. In ob svoji meji bi potem imela spočito ameriško in angleško armado. V Rusiji namreč niso pozabili, kako so ji mnogi ameriški kon-J grešniki in časopisi in celo en ilan angleške vlade javno želeli. da izkrvavita v vojni "Stalin in Hitler". Niti ne, kako so nekateri ameriški oficirji pravili, la ko opravimo z Nemci in Japonci, se bomo z Rusi spoprijeli. Po objavi omenjene notice v Pravdi, in vsled "arogantnosti sovjetske vlade napram Poljski", in zaradi njenega zanikanja atlantskega čarterja je nedavno Hearstov Daily Miror su-gestiral vojno Zed. držav in Anglije — proti Rusiji. Žal, da v tem priporočilu ni osamljen. LETNA SEJA POMOŽNE IN SANS0VE KRAJEVNE ORGANIZACIJE Chicago, 111. — Glavna letna seja postojanke Slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora št. 8 in ob enem postojanke SANSa št. 60 se bo vršila v pondeljek 31. januarja v Tomažinovi dvorani na 1902 W. Cermak Rd. Pričetek ob pol osmih zvečer. Na dnevnem redu bo volitev odbora za tekoče leto. razmotrivanje o morebitni prireditvi to pomlad in pa druge važne zadeve. Vsi stari in novoizvoljeni zastopniki so prošeni, da se te seje gotovo udeleže. Anton Krapcnc, predsednik; John Gottlieb, tajnik. NOVI ODBOR DRUŽABNEGA KLUBA S. C. Chicago, 111. — Na letni seji Družabnega kluba Slovenski center, ki se je vršila 22. jan., sta o poslovanju v minulem letu poročala predsednik F. S. Tau-char in tajnik John Rak. Klub ima 254 članov s plačano članarino, onih, ki so z njo zaostali, pa je 166, skupaj 420. To pomlad bo osem let. od kar je bil Družabbni klub ustanovljen, in k tej obletnici bo imel v soboto 22. aprila zabavo v Ma-sonic templu. Lani je imel družabni klub dva tajnika: Arlyja Božičnika, ki je bil v jeseni pozvan v armado, in potem Franka Sodnika, ki ga je stric Sam po Novem letu vzel v vojno mornarico. Nasledil ga je začasno John Rak, ki je bil na tej seji soglasno izvoljen za stalnega tajnika. ' Ostali odborniki so. Frank S. Tauchar, predsednik. Frank I*>-trich, podpredsednik; Joseph Turpin. zapisnikar. Nadzorni odbor: Louis Reven, Anton Tro-jar in F. Zaitz. Namestnika. John Martinjak in Angela Zaitz. ' Seje se je udeležilo okrfcg 40 članov in članic, veliko več pa jih je bilo prišlo na zabavo, ki se je vršila po seji. Seveda jo je sovražni ameriški tisk takoj zafrknil, da se Moskva umešava v notranje zadeve zaveznice, toda ne bo nič dosegla. "ker tukajšnji tisk ni njenim palcem, kakor je ruski." "Veliko grmenja, malo dežja" Značilno je, kako lahko ena sama notica v odgovornem listu vznemiri ves zavezniški svet in povzroči radost v osišču. Vendar pa se zdi, da so vzeli tisto vest v Pravdi za preveč resno, čeprav je z njo imela namen zaveznike opozoriti na sušlj#pja o nemški "mirovni" ofenzivi, s katero se trudi odvrniti Anglijo in Zed države od Sovjetske unije. Vesti o nemških prizadevanjih za dosego razkola med zavezniki prihajajo od kar je bila Francija poražena. Vse ser bile več ali manj iz "dobro poučenih" virov, skuhane bodisi v Vatikanu. kjer se je do Mussolini-jevega padca za "negotiated peace" z osiščem silno veliko spletkarilo, dalje v Stockholmu. kjer so ob pričetku lanske sovjetske ofenzive vztrajno širili vesti o posredovalcih, ki gladijo pot za sklenitev separatnega miru med Nemčijo in Rusijo; tudi iz Ankare so prihajal in še prihajajo slična "odkritja", tako spet minuli teden. Veliko se je o takih skrivnostnih pogajanjih poročalo v svet iz Madrida. Lis-bone in Berna. , USSR na svojih nogah Diplomatična ' ofenziva Moskve, ki jo je pričela po teheranski konferenci z napadom na VVillkieja, dalje z izjavami moskovskega časopisja o bodoči u-redbi Poljske in njenih mej, dalje izjava, da je vprašanje baltiških dežel bilo zanjo rešeno leta 1939, so znamenja, da hoče Moskva v diplomaciji samostojno nastopati kjerkoli smatra, da bi njeni interesi — ako se bi u-dala pritiskom Washingtona in pod i Londona, prišli v nevarnost. Nedvomno so o tem na sestankih v Moskvi, Kairu in Teheranu precej govorili. Sovjetski zastopniki,so lahko Hullu in Ede-nu. Rooseveltu in Churchillu rekli. da tudi oni delajo v prvi vrsti v korist svojih dežel. In komentator Upton Close je po radijskem omrežju širom te dežele dne 23. jan. dejal, da je bil Churchill prvi, ki je "razveljavil" atlatnski čarter z izjavo, da ni postal premier kraljeve vlade zato, da bi kuftioval likvidaciji britanskega imperija, pač pa mu bo ohranil vse, kar ima. Prej ko ne mu bo po tej vojni še kaj dodal, posebno na račup italijanskih kolonij. V imperialističnem, kapitalističnem svetu ne more biti drugače kot je. A če so se narodi v tej vojni kaj naučili, bodo obljube zaveznikov izvedli po zmagi vendarle boljše, kakor pa so jih po zmagi zaveznikov v prejšnji vojni. OBČNI ZBOR SDC BO 29. JANUARJA V soboto 2H. jan. ob 8. zvečer bo občni zbor Slovenskega delavskega centra * Vršil se bo v njegovih prostorih na 2301 So. Lavvndale Ave. Več o njemu je drugje v tej številki. Uposlitev jetnikov v Angliji ' Na kmetijah v Angliji kaftibolomih je uposlenih iz osiščnih dežel 76,000 jetnikov. in v Avstralske izgube Od pričetka vojne pa do konca minulega decembra znašajo avstralske izgube 55.890 mož, vštevši ubite, ranjene, pogrešane in vjete. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno < TELEFONI: CANAL 7171—7173 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SK VEDNO OBRNITE NA UJfIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. i T«l. MOHAWK 4707 i 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Delo, ki ga vrši Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev Veliki val navdušenja za edin-stvo, ki je zajel Slovane sirom sveta v njihovi osvobodilni borbi proti fašističnim osvajalcem, je našel svoj konkretni izraz v novoorganiziranem Odboru južnoslovanskih Amerikancev. Ta odbor je bil osnovan 19. junija 1943, v Pitsburghu, Pa., kot Združeni odbor ameriških Hrvatov. Srbov in Slovencev, a pozneje 7. avg., je 6il na sestanku v Clevelandu, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki bolgarskih in macedonskih A-merikancev,ta odbor razširjen v toliko, da je vključeval tudi Bolgare in Macedonce in se je odslej imenoval "Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev " Ta odbor je danes aktivna centrala Hrvatsko-ameriškega kongresa, Srbsko-ameriškega Vi-dovdanskega kongresa, Sloven-sko-ameriškega kongresa in Bol-garsko-Macedonskega kongresa v Ameriki. Naloga tega kongresa'je zapo-padena v programu desetih točk, objavljenih ob priliki njegove ustanovitve v našem tisku ter v njegovem lastnem "Bulletinu". V svrho čim uspešnejšega izvajanja zadanih nalog je bilp potrebno odpreti urad in spraviti v tek delovanje iz enega nalašč v ta namen organiziranega središča. O širokopotežni aktivnosti ZOJSA je narod precej dobro obveščen. Vilic temu pa je potrebno istotako objaviti, kako se delovanje odbora vodi in izvaja v uradu; kakšen je način poslovanja odbora; s kolikimi stroški je to zvezano in na kakšen način se more zagotoviti zmagovanje teh stroškov, da se bo moglo z uspehom nadaljevati s tem potrebnim narodnim delom. Se prej ko se je odprlo urad v New Yorku, je bilo treba imeti zagotovljene finance za začetek stvari. To je bilo omogočeno po dveh rodoljubnih in uvaževanih jugoslovanskih osebnostih, gg. Franju Petrinoviču in Martinu Bogdanoviču, katera sta darovala v to svrho vsak po $2.500. S to vsoto $5,000 se je pričelo aktivno uradno poslovanje odbord 1. septembra 1943. ' V samem začetku je bil glavni posel urada, da se po eni strani izdaja "Bulletin", a po drugi vzpostavi zveza z najvažnejšimi o-sebnostmi v ameriški javnosti, tisku in radiu. Kolike vrednosti je bilo to delo odbora je razvidno iz dejstva, da so ameriški časnikarji in radijski komentatorji, kateri so do tedaj, z redkimi izjemami, poveličevali Miha jloviča, pričeli bolj in bolj u-poštevati in prikazovati resnično stanje v Jugoslaviji ter pod-črtavati veliko vlogo Narodne osvobodilne vojske pod poveljnikom maršala Tita. Nobenega dvoma ni, da je bila ta sprememba posledica neumornega delovanja Odbora in še posebno njegovega uglednega predsednika, Louisa Adamiča. Poznejši razvoj dogodkov v Jugoslaviji in konference v Moskvi in Teheranu potrjujejo pravilnost te analize. S hitrim razvitjem našega odbora je bilo kmalu očitno, da postaja ta odbor središče vseh naprednih demokratskih južnoslovanskih struj med priseljenci, ter v politični imigraciji in to ne samo v Zed. državah, pač pa ši-rom sveta. Tako n. pr. Združeni odbor obdržava zveze z Jhžno-slovanskim odborom dr. Borisa Furlana v Londonu, z liberalnimi elementi našega jugoslovanskega naroda v Mehiki, Kubi, Urugvaju, Chileju, kot tudi v Avstraliji ter Novi Zelandiji. Kolkor pa se tiče Zed. držav samih, so se v mnogih krajih pričeli ustanavljati krajevni južno-slovanski odbori, kot v San Franciscu, St. Louisu, Milwau-keeju itd. 2e po prvin podvzetih korakih delovanja odbora je bilo očitno, da bodo nastali Tezdalje večji stroški, ako bo hotel Združeni odbor izvesti program cleve-landskega sestanka ter ga spremeniti v plodonosno delo. Samo izdajanje "Bulletina ' stane petnajsto dolarjev vsaka izdaja, katera izide v 30,000 izvodih. Doslej je izhajal po enkrat na mesec, odzdaj pa bo izšel pogosteje. Potreba obdržavanja stikov s prvaki ameriškega javnega mišljenja in z našim narodom v tej deželi ter v drugih delih sveta je združena z velikimi stroški, o katerih ni potrebno govoriti podrobno, ker je to pač samoobse-bi razumljivo, posebno, če se vzame v poštev, da je treba pogosto potovati v oddaljena središča. Brzojavi, telefonski in drugi postranski stroški se enako Večajo od meseca do meseca ter so v te vrste delovanju neizbežni, ker je včasih od točnosti dostave gotovih vesti odvisna uspesnost našega delovanja. Osebje v uradu je številčno o-mejeno ter razpodeljeno tako, da mu je mogoče vršiti mnoge dolžnosti in naloge Odbora. Takoj v začetku je delal predsednik Adamič sam s pomočjo ene tajnice ter je bil često primoran, da je pomagal z rutinskim delom v uradu, kot z naslavljanjem kuvert in pisanjem stotine pisem v raznih jezikih. Mnogi naši vrli pomorščaki so pomagali brezplačno z raznim mehaničnim delom, kot z razpošiljanjem literature, pisanjem naslovov itd. Akcija odbora je našla popularen odziv ne samo v naši, ampak tudi v ameriški'javnosti, a s tem se je delovanje urada povečalo in stroški so se povišali. Cez mesec dni se je uposlilo še eno tajnico, ker je potreba tako zahtevala in v svrho zagotovila finančnih sredstev za uspešno izvajanje vseh obširnih poslov, se je osvojilo na seji ožjega odbora načrt za kampanjo, katere cilj je bil zbrati $30,000. S to vsoto b ise zagotovilo poslovanje urada za leto 1944. Za organiziranje in izvedbo te kampanje je moral biti postavljen finančni tajnik. Ker je mr. Adamič preobložen z raznimi posli in delom, ne more nadalje vršiti upravljanje u-rada Združenega odbora. Iz tega razloga je bilo določeno, da se uposli enega glavnega tajnika, ki bo vzel v roke vodstvo dela, ki ga vrši Odbor. „ i Najvažnejši del delovanja u-rada je obveščanje ameriške javnosti in tukajšnjih južnoslovanskih naselbin o dogodkih v j starem kraju. Treba je tudi skrbeti za propagiranje resnice o plemeniti borbi Osvobodilnega ljudskega gibanja, ki danes zajema celo Jugoslavijo in katero se je pričelo širiti tudi na Bolgarskem. O tej borbi je bilo razsejanih s strani korumpiranih in diskreditiranih včerajšnjih "gospodarjev" Jugoslavije mnogo laži. Pobijanje te strupene propagande, katere cilj je bil razdvajanje naroda tukaj, vzame enako veliko dela in truda Odbor je točno rešil vprašanje te strani delovanja s tem, da je najel posebnega tiskovnega ravnatelja. katerega dolžnost je, da zalaga liste oziroma južnoslo-vanski tisk s publicitetnim ma-terijalom, ter da pomaga mr. Adamiču z urejevanjem "Bule-tina" ter raznih pamfletov. Tako torej izgleda danes delovanje našega urada, kateri se trudi, da ojača svojo delavnost in obenem poskrbi, da se udej-stvijo cilji Odbora v čimvečji meri v novem letu 1944* Stroški urada sedaj znašajo približno tri tisoč dolarjev mesečno, od te vsote pa odpade skoro tri dele IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ dne 3. decembra 1943 nihče izmed navzočih ne sprej- me, aH pa je zadržan vsled dru-Seje odbora JSZ, uprave pu- gih * opravkov, predlaga Tau-blikacij in Prosvetne matice so c\mr% da se naj ta mandat ponu-se udeležili Filip Codina, Ange- di Sodniku in Raku. Sprejeto. ' U Zaitz, Ivan Molek, F S Tau-char, Fank Zaitz in Chas. Pogo-relec. Odsotni, Fred A. Vider, John Rak, Joško Oven in Anton Zaitz, ker se je izselil iz Chicaga. Oven je sporočil, da mu je* zaradi dela nemogoče priti. Predseduje Filip Godina. Zapisnik prejšnje seje sprejet. JDTD. — Poročilo upravnika: S kampanjo za tisoč novih naročnikov gremo naprej nekako srednje. Dosegaj smo prejeli povprečno po 46 novih naročnikov na m^sec Upam, da se bo ta ra-tio nadaljeval, ali se morda celo izboljšal. Delo s koledarjem je domale- na literaturo, brzojave, najem-1 ga končano Naročila zanj prihajajo prilično dobro Do datuma te seje, namreč do 3. dec., jih imamo za nad dva tisoč izvodov. Umevno, da bodo prihajala še skozi ves december in januarja, nino, kable, telefon, potne stro-hške in slično. Vsi stroški so kriti z dobro-voljnimi prispevki naroda. Razumljivo je, da z razvojem in Sklenjeno, da naj bo redna seja odborov JSZ dne 4. februarja ob enem občni zbor Jugoslovanske delavske tiskovne družbe. Sklenjeno, da se Franka Sodnika obvesti na podlagi tajniko-vega poročila, da naj zavzame izpraznjeno mesto v nadzornem odboru, ako ne bo med tem že pozvan v armado. Konec seje. NOVE PREDLOGE ZA 0SLABUENJE UNIJ Z "REGULACIJAMI' I" večanjem delovanja rastejo tudi in po malem tudi pozneje, istroiki, radi česar je potrebno, i Z nabiranjem oglasov smo bili da se naše ljudstvo stalno briga ! vzlic oviram izredno uspešni, zato, da se zberejo sredstva za Dobili smo jih za okrog $50 več nadaljevanje odborovega dela. kakor lani. Od teh je za okrog Potrebno je. da se poleg moral- $176 pozdravnih oglasov. Točne-ne podpore, ki jo izrekajo razne je poročilo o vsem bo podano na Ameriški družinski koledar LETNIK Iftll obsega nad trideset povesti, zgodovinskih spisov o naših ljudeh in naselbinah, člankov in pesmi. Dalje okrog 50 slik, koledarske in razne druge podatke. .i I, Obsega 240 strani, je vezan v platno in stane $1. Nikjer ne dobite za to vsoto več gradiva in tako dobre slovenske knjige, kakor je AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR. Naroča se ga pri PHOLETARCI! 2301 S. Lavvndale Ave. ■ CHICAGO 23, ILL. skupine, skuša na raznih koncertih ter drugih priredbah vedno imeti pred očmi dejstvo, da mora imeti Odbor finančno podporo za nadaljevanje svojega delovanja in radi tega naj gre po možnosti del čistega prebitka raznih prireditev med južnimi Slovani v sklad Odbora. > Sledt)ji južni Slovan v Ameriki naj pomni, da je ena glavnih nalog Združenega odbora pomagati našim hrabrim borcem v stari domovini in spričo tega dejstva je vsak materialni doprinesek ali prispevek direkten doprinos in pomoč borbi naše glavne Osvobodilne vojske, ki je pod vodstvom maršala Tita. Združeni odbor J. S. A. Z VSEBINO KOLEDARJA LJUDJE ZADOVOLJNI Ely. Minn. — Z vsebino letošnjega Ameriškega družinskega koledarja so čitatelji zelo zadovoljni. Razpečevala sva ga z J. Kunstljem. Odjemalcev ima tu okrog sto — včasi nekaj več ali manj, čita-teljev pa ima po moji cenitvi do 400, ker si ga ljudje posoju-jejo drug drugemu, pa tudi v čitalnici ga dobe. Torej ima tu lep krog odjemalcev in čitateljev, pa tudi oglaševalcev. John Teran. SEJA JSZ 4. FEBRUARJA BO OB ENEM OBČNI ZBOR JDTD Redna seja odborov JSZ dne 4. februarja v Chicagu bo ob enem občni zbor Jugoslovanske delavske tiskovne družbe. Na nji bodo podana finančna in druga poročila o Proletarcu, Ameriškem družinskem koledarju in Majskem glasu. Na dnevnem redu bodo volitve in pa predlogi ter sklepanja o našem bodočem delu za te publikacije. seji v petek 4. februarja 1944. Urednik Zaiti pravi, da k temu, kar je poročal na prejšnji seji, nima na tej kaj dodati, bo pa imel več poročati na prihod- , nji seji. JSfc. — Tajnik Pogorelec poroča, da v Zvezi ni sprememb. I Člani so večinoma aktivni v krajevnih organizacijah SANSa in JPO-SS. Kot član at large je pri-sopil v Zvezo John Petrich iz Youngstowna, O. John je bil v prvih letih našega gibanja tajnik JSZ, oziroma slovenske sekcije, in zelo deloven pri Proletarcu. Sodrug Anton Zaitz, član nadzornega odbora JSZ, je odpotoval za stalno v Californijo, kar pomeni, da je njegovo mesto izpraznjeno. Na zadnjem zboru izvoljeni namestnik v ta urad je Frank Sodnik. Treba je na tej seji izvoliti tudi zastopnika na konferenco krajevne Prosvetne matice v Miluaukeeju. Prosvetna matica. — Glavno delo pri Prosvetni matici je sedaj razpošiljanje njenih knjig društvom. Zaeno z njimi pošiljamo tudi pisma vsem tistim organizacijam, ki so že v tej ustanovi, z vabilom, da ostanejo v nji. Tistim, ki še niso v Prosvetni matici, pa bodo vabila na pristop poslana januarja. Prej tega dela vsled preobilo drugega posla ne bo mogoče izvršiti. . Rasno. — Predlagano, da se pošlje na konferenco krajevne organizacije Prosvetne matice dva zastopnika poleg tajnika-u-pravnika Chas, Pogorelca. Ker Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. (Nadaljevanje s 1. strani.) okoiščinah sovražnik naše vojake lahko vse od kraja pokosil, ker bi se ne imeli s čem braniti in še gladni bi bili povrhu. Licence za unije V nekaterih legislaturah se ukvarjajo z načrti, v enih pa so deloma že sprejeti, ki določajo med drugim, da si bi morala vsaka unija izposlovati licenco, predno bi smela poslovati v do-tični državi. Na primer, kakor jih imajo bratske podporne organizacije. Ako je v kaki državi ne dobi, v nji ne sme poslovati. Za unije bi bila taka določba trajna nevarnost, ker oblast, ki ti licenco da, jo lahko tudi vsak čas prekliče. Neizrabljena moč Okrog petnajst milijonov delavcev je v unijah. Skupno s svojimi ženami in upokojenimi sorodniki štejejo nad 30 milijonov volilcev. Toda d očim je ta masa na in-dustrialnem polju organizirana, je svoje priložnosti na političnem polju tako zameštrala, da si kongres in legislature upajo sprejemati unijam sovražne zakone celo tik pred letošnjo volilno kampanjo. Sedaj, ko bi unije "prijatelje delavstva" najbolj potrebovale, jih imajo najmanj. Obetajo, da se bo v prihodnjem kongresu, ki bo izvoljen novembra, to izpremenilo. Ampak če se bodo držale stare politične taktflce. se lahko primeri, da bodo imele v bodoči zbornici še celo manj prijateljev kot jih imajo v sedanji. Prvi Sansov občni zbor / V smislu resolucije, sprejete na prvem Slovenskem narod nem kongresu, ki se je vršil pred dobrim letom dni v Clevelandu, je bil sklican v Chicago prvi občni zbor na dan 8. januarja letos. 0 Udeležili so se ga castnf predsednik Louis Adamič in sledeči člani ievrševalnega odbora:- Et-bin Kristan, Marie Prisland, Janko N. Rogelj, Mirko G. Ku-hel, Joseph Zalar, Vincent Cain-kar, Leo Jurjovec, dr F.. J. Kern, Katka Zupančič, Frank Zaitz; skupaj 11. Osrednji odbor so zastopali: Frank Alesh iz Chicaga; Geo. J. Brince iz Eveletha, Minn.; Rev. Matija J. Butala iz Jolieta. 111.; Jos. F. Durn iz Clevelanda, O.; Josephine Erjavec Iz Jolieta, 111.; John Gornik iz Clevelanda, O.; Mary Jurca iz Highland Parka, Mich.; Katherine Krainz iz Detroita, Mich.; Helena Ku-šar iz Berwyna, 111.; Johana Mervar iz Clevelanda; Ema Pla-ninšek iz Jolieta, Mary E. Po-lutnik iz Loraina, O.; Frank Puncer iz West Allisa. Wis.; Rev. Vital Vodušek iz San Fran-eisca, Calif.; Frank Wedic iz Jolieta; Josephine Zakrajšek iz Clevelanda; Agnes Zalokar iz Clevelanda; Anton Zbašnik iz Elyja. Minn.; Joseph Zore iz No. Chicaga, 111.; Louis Zeleznikar iz Jolieta; skupaj 20. Izmed namestnikov za osrednji odbor so se udeležili trije, in sicer Anton Zorman iz Sheboy-gana. Wis.; George Stonich iz Jolieta; John Kumše iz Loraina, O Ta je bil na tem zborovanju imenovan za člana osrednjega odbora na mesto odstoplega Antona Grdine iz Clevelanda. Izmed članov tiskovnega ali častnega odbora so bili navzoči sledeči: John Jerič za Am. Slovenca. Vatro Grill za Enakopravnost. Anton Sabec za Glas SDZ, Ivan Zupan za Glasilo KS-KJ. Louis Beniger za Mladinski list, Albina Novak za Zarjo in Anton Terbovec za Novo dobo; skupaj 7. Vsega skupaj je bilo 41 zboro-valcev hi zboroval k, Zbor je izvolil v nadzorni odbor Rev. Vitala Voduška, Jose-prino Erjavec in Josepha Zorca Prihodnji dan je ta trojica pregledala Sansove računske knjige v njegovem uradu ter našla vse v redu. Za namestnika nadzornega odbora sta bila izbrana Frank Alesh iz Chicaga in George J. Brince iz Eveletha, Minn. Zboru je bilo predloženo tudi letno finančno poročilo Sloven* skega ameriškega narodnega sveta. Po njem se da posneti, da so Sansove podružnice prispevale $17,918.07, narodne centralizirane organizacije $3,901.25, postojanke JPO-SS $1,057.00, posamezna društva in posamezniki pa $4,469.08. Izdatki so znašali $10,897.45 in bančna bilanca je dne 30. decembra 1943 kazala $18,055.31, dočim je bilo isti dan $47 86 v ročni blagajni. To letno poročilo je jasno zrcalo delovanja naših ljudi in organizacij v našem skupnem gibanju za rešitev, osvoboditev in združitev slovenskega naroda v stari domovini. SODELUJTE V KAMPANJI ZA TISOČ NOVIH NAROČNIKOV VSI. KI' SOGLAŠATE S SMERNICAMI PROLETARCA DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nov« knjižica, s poljudnimi navodili -*ako postati AMERIŠKI DR2AV. LJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjcnih držav, v HI. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-I nov govor v Getty»bui gu, Piedsedni* !ki edinjenih držav in Pocdine države. Cena knjižici je umo 50 centov • poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca CHICAGO 23, ILL. CHtCACO, ILL. Mali biznes zahteva opore V Zed. državah je okrog tri milijone malih podjetij — največ izmed njih je prodajalen. delavnic itd., ki so v tej vojni silno prizadeta deloma vsled konkurence velebiznisa, in pa zaradi raznih ovir zanje, ki so nastale z vojno. Njihove organizacije zahtevajo, da naj vlada kaj stori malemu biznisu v zaščito, predno bo do kraja izčrpan . Krita, vojne, pomanjkanje in druga socialna tla no posledirn ljudske nevednosti. .Velika cirkulacija knjige "Under Cover" Do konca decembra minulo leto je bilo knjige "Under Cover", ki jo je spisal John Roy Carlson, razpečanih že 634,000 iztisov. Le redkokatere knjige se v tej deželi proda v toliko isvo- tiih kot ul« U Predsednikov načrt 20 gradnjo cest po vojni Predsednik Roosevelt je dne 12. januarja predložil kongresu načrt za gradnjo cest v dolžini 34 tisoč milj, za kar naj bi zvezna vlada v naprej določila $750.000,000, ki se jih bi porabilo v letih po vojni. Načrt določa,, da morajo slično vsoto v isti namen prispevati posamezne države in okraji, v katerih bodo gradila nova pota. ali pa stare modernizirali. Naročajte knjige Is rraletarteve Vera v odrešenike Ljudstva Še vedno verujejo v odrešenike. Krščanstvo slavi blizu dva tisoč let spomin na božjega sina, ki je prišel na svet, da odreši človeštvo. Biblija pravi, da je v ta namen trpel i sam in umrl na križu. Toda človeštvo jc po dva tisoč letih te odrešitve še zmerom neodrešeno, četudi je posneje verjelo in sledilo neštetim osvoboditeljem, ki so mu obetali odrešenje. Ren je: posamezni narodi, ljudstva in razredi so si oh različnih časih v raznih dobah iivojevali precej olajšav in več pravic. Toda uredba, ki sloni na krivici je ostala. Nobei^ posamezen odrešenik je ne odpravi. Pokojni Eugene V. Debs, ki je bil najpopularnejši socialistični delavski voditelj, kar jih je še kdaj živelo v tej deželi, je na svojih shodih zagotavljal množicam, da on ni Mojtes. ki bi mogel odvesti ameriški proletariat it puščave kapitalizma v obljubljeno dešelo pravičnosti in boljflh razmer. In tudi če bi imel to moč — dobil bi se kak drug Mojzes, ki bi isto ljudstvo odvedel naiaj v puščavo. Na tak poljuden način je tolmačil Debs delavcem, da dokler bodo čakali le na odrešenike in Mojtesc, ne bo odrešitve — vsaj ne sigurne, stalne spremembe na boljše. Ljudje, ki se puste slepo voditi, bodo slepo sledili zdaj temu, zdaj drugemu. Le kadar bo ljudstvo malo dovelj misliti, hrt trelo izvesti največji preobrat, ki bo pomel s uredbo itkoriščeval-cev, zavajalnih odrešenikov i« Mojiesov, namesto nje pa bo zgrajen nov red — sorialisem. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo Georqe Marchan PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI * : PODPORNI JEDNOTI i ! NAROČITE SI DNEVNIK : > «4 99 I » » t Stana sa cela leta $6.00, , ! | pol lata $3.00 J [ Ustanavljajte nova druStva. <> Do se t Članov (ic) je treba sa ) ! novo društvo. Naslov za list in j <' ta tajništvo je: < ;; 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet TH. Crawford 2111 OFFICE HOURS: 1:30 ta 4 P. M. 'Except Wed. and Sun.) 6:30 to 6:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 2219 So. Ridfeway Ava. Tal. Crawford §440 If no an»war — CaN Auttin 5700 j BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 !i 424 BroU Street JOHNSTOWN, PA. lir A Yugosluv Weekly Devotad to the Interest of thc Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational tiurcau EDUCATION ORGAN IZ ATION CG-OPERATIVE \ COMMONWEALTH NO. 1898. Publuhed W*«kly ml 2301 S*. Law«d«U A»«. CHICAGO 23, 1LL., Jai»uary 26, 1944. VOL. XXXIX. _ _ . The President Speaks Well There is so muc h guod in what thc President su»d tu Congress jn Jan. U, that il uould U- unfair tu him and to our readers to give ali our i*l len t ion to thc ptoposal of u labor draft vvhich his talk contained. There is thc statement that thc tax bili now bcing considcrcd by Congress (for approxim«tely $2,000.000.000) does not begin to mect j the test of whcthcr or not our sons and daughters will bc burdened with needlcss debt. That is true; more—much inorc of what thc uar i% -costing— should bc paid out of taxcs. And then there is thc call for subordmation of individual or .group sclfishness to thc national good. Ncvcr was a social vieupoint so des-pcrately needed as now. And there is the warning that "neccssitous men are not frce men," that "people who are hungry and out of a Job are thc stuff o f which dietatorships are madc and that a return to thc so-callcd normalcy of the 1920's (vvill mcan) we shall ha ve yielded to the špirit of Fascism i*.t home." We say that President Roosevelt's warnings are worth heeding and aeting upon. And we wish we could teli every workcr in America \vhy it is so difficult to end the evils and avoid thc dangers to which thc president points. The reason why we can't pay for this war as we fight it , but must burden our children with debt; the reason individuftls and groups take a sclfish attitude in this timc of erisis, can bc summed up in one word:} The reason is—CAPITALISM! We could win the war and avoid debt—if we owned the means of procjuction and distribution eollectively and operated them for use instead of for private profit. But thc American pcople have not united to end capitalism and thcir president—who is a beneficijr*y of thc profit system—does riot want to end it. And so we pile up dcbts which wlll be greater or less today. We could have a united national effort instead of a sclfish pressure if the economic machine were socially owned and if every advance in tkill and produetion brought higher living standards to aH instead of msecurity and unemployment to many. We can exercise the špirit of fascism if we abandon the class con-fiict which thc capitalist profit economy has bred and will continuc to breed, and if we inaugurate democratic Socialism as the way of life. We wish we could make the alternative plain to thc workcrs of America . . . Either profits and strife or Socialism and unity. Eithcr profits and the slavery of debt or Socialism and produetion ior use in a socially-owned ecOnomy. Eithcr capitalism and, ultimately, fascism—or Socialism, unity and democracy on a higher and broader plane. Nobody can have the old order and eseape its conaequcnces. We can t be a united people so long as we tolerate a way of life which en-ables those who own to prey upon thosc who work.—Rcading Labor Advocate. ny L m M \RCH OF LABOR A« M liSiSG iflPi - A Of *rm* tu***. VteTtRS CO TO 1X1 Pcil*t WMIU tN fifiST S m ThoJCM s coh* stMUte i tA er XN »944,7S%c*i*M<** VfMlCttS C»1MiW«*l0 ttlftt pftoOOCKD M J* Fifftr WAit KilUO IHACtlOH WASA UHlOHMH' %6ft~ CUIAM1H KoREHSKi (L6C4L Kiato m ktPto-SiON AT HOHfCUt, 8ur u.s. w*a toMpi/ MAriSMiP* VAuM at iMK UJOKfMTHlS LAiCL STALIN, ROOSEVELT MOVE TO RIGHT Joseph Stalin and Franklin Hoosc vel t both madc what some term dcciaive moves, some eover-up gestures, to thc right. Tbt movos, which follow, got scant attention in ^artimc headlines: Stalin abandoned the "lnter-nationalc," a song calling for world revolution and Socialism, as thc national anthem of Russia, say-ing it "does not correspond uit h socialist prlnciples of Sovict state." A new anthem. more in the general ly aecepted patrlotic line, has bccn adopted. Roosevelt abandoned the "New Deal," vvhich the nations liberal 'elements have pronounced dead to aH practical ptirposes. He suggest-cd that the name no longer fits his administration, which should now be called "win the war" administration. Republicans rejoiced. saying it's useless for FDR to try to čast ofi "m soiled banner." One radio commentator suggestcd that Win the War With WiHkie,, is more fitting "as it has better litera-tion." Ali of vvhich would secm to suggcster that liberalism vs. con« servatism will no longer be a major party issue in coming presi-dential campaign. — The Co-opcrative Builder. Toasts at Teheran Some indication of the pomp and flourish at Teheran appcarcd in Edvvard Angley's eye-witncss report to the Marshall Field publications. Descnbing the presen tat ton ol a handaome four foot sword b> Churchill as a gift from King George the Sixth to thc people of Stalin-grad, Angley reported how Joe Stalin kissed thc massive sword and ! there was a Rusian ceremonial march— a modified... form of thc i koosc step." s Red officcrs 'smartlv turned out in black boots, bluc brccchcs. olive drab tunics with red and ycllow shoulder boards, their hcads eovered with black visored caps formed a guard of honor about the i.word and took it from the room." The passing of the Communist party as a separate political unit ^t the birthday party for Churchill. Angley tells us, "thc 33 male deserves more careful analysis than that of editors who cxposc their ^csis included ali the top names in aH three dclcgations and until past chronic anti-Russia phobias or their nervous-Nellie fear of "radicals." I midnight toasts were drunk in the Russian fashion to the number of It may safely be argucd. wc think, that the American Communists 1 SCveral seore ' have long been diseredited even in Moscow. That is shown not merely ! whole eaperience was so exhausting to some of our m»litary by the announced dissolution of the Comintern. Even in 1939 Earl Brow- How to Fight Communism Brow- der and his collcgues were completely ignored by the Kremlin and lelt in a ridiculous plight by the Hitler-Stalin nonaggression pact. As a lcaders that 43 of them cohsumed in one day 4 26 bottles of Seotch whiskey, 12 bottles of French champagne of 1928 vintage, nine bottles of c ha bi i a two bottles of clarct, three bottles of 1864 French brandy, #party, the Communists here are subject to virtual suppression, and state \ an(j an unspccified quantity of sherry" in Jerusalem on their return trom Teheran, according to a special report to thc New York Herald Tribune. "Drinks werc consumed from luneheon until late at night and be-twccn mcals," the Herald Tribune reported with mcticulous čare "Mili-tary e^erts visited the Holy Scpulchre .. How thosc two bita of news could bc sufflciently related to get Jaws make an effective challenge to the two major parties imposslble. Their last recourse, obviously, is to reorganize into what thcy call an educational group. A little less excitcmcnt on thc part of our Rcd-baitcrs, therefore, vvould be welcome now. Some leading demagogues staunchly proclaim that they are not fooled by Bolshcvism's latcst "trick." This rcveals at once their stubborn hostility to Russia and their old delusion that Com-! jnt0 the same paragraph is not clear. unless you want to blamc that on munism, here or anywhcre else, can be dcstroyed by abusing Commun ists—a tcchnique they vary by smearing liberals. Communism has liever becn a "menace" here, and never will bc, unless we fail to solve our social problems justly. Hunger, uncmployment and vtidespread suf-fering are its breeding ground, and the way to combat Communism is to use our democratic systcm to dttack sueh cvils in our own American way.—The Chicago Sun. the paper shortage too —The Progressive. HALLECK IS READY TO DIE FOR RIGHT TO P0IS0N C0NSUMER Indiana Solon Declares He'll Lay Down Life in Fight To Prevent Honest Lobeling on Merchandise the wrong kind of blankct, I shall go to my reward secure in the knowlcdgc that I have lived and died as a free-born American should."—Lab< i One of the most amazing utter-anccs cver to emanate from a man in public life was made rečen t ly by Congrcssman Charles A. Halleck (Dem., Ind.), chairman of the Rep-ublican Congressional Committec, while addressing the Cincinnati Advertiscrs' Club. Halleck was in the forefront of the congressional battle that result-ed in lcgislation forbidding the gov-ernment to require manufacturers to honcstly label their merchandise. He told the Cincinnati advertis-ing men that he is so devotcd to "frce enterprise" that he is vvilling to die in defense of thc right of un-scrupulous business men to poison consumcrs for profit. "I would lay down my life in the I fr^ CLAIMSl fight to keep America free of grade " labeling," was how he statcd his position. He was pcrfectly willing to take his chances with adulterated and dangerous goods and insistod that cvery other Amcrican should face thc same hazard. If the unsuspcct-ing consumer diea as a con se-quencc, he will have the glory of having sacrificed himself for "a ivorthy principle " Who Will Control Civil Aviation After this War--And How? By SCOTT NEARING Aviation is bcating two ideas into the mind of humanity. The first, thundered aeross the planet on the wings of air raid tcrrorism, is the future danger of air brigandago. The second, re-peated and re-echoed around the conference tables of both diplomacy and business. is that postvvar control of thc air vvill speli political and economic control of the planet. There is no longer any question ART Y0UNG AND 0SCAR AMERINGER PASS AWAY i Two men, tried and true, rccent-ly passed from the scene that was so much richer for their presence. One of them, Art Young. died the day before New Year's. j ust about when his.. friends were receiving from him the customary Ncw Year's greeting. drawn by himself and, this time, carrying thc crosa-inseription: "1944—Four Freedoms — Maybc More — Ycs, and Teheran." and at the botom thc worda: "It s a luug road, but now wc are getting somewhcre" It's now "journcy,s end" for Art Young. The other man. Oscar Ameringer; died some three months ago. Both men wcre in their scven-ties; both men had been aetive in the service of the labor. movemtne over many decades; both were enormously admired by grcat num-bers of people throughout the United States and bcyond; and . both men died poor, materially, that is, not Othcrwise. Whlch, presumably, is as it ought to be in this world of "frce enterprise," whlch is vcry generous indccd to ability, provid-ed, of course, that ability is put to service in thc right direetion. Both men could have so Id themaelves at a priče commenaurate with the ex-traordinary talenta each possesaed in his respeetive field, had they wanted to do so. But they didn't want to do so, each one prcferring thc enterprise which is rcally free: to livc in freedom from dietation at thc risk of endangering freedom from want. So Art Young and Oscar Amcrin- ANNUAL WAGE CIO Pres. Philip Murray has focused national attention on a mini-4 jnum guarcntecd annual wagc for industrial workers as one of the major issucs in 1944. This is one of thc demands of thc United Steelworkers of America in its present collectivo bargaining negotiations vvith the stcel com* IMinies. Murray has also advanccd it in a number of public statements is one of the general issucs on which thc CIO will campaign in tlie 1944 eleetions. He has called attention to the glaring contrast betueen the in-security whlch faces war \vorkers and returning servicemen, on the one liand and the well padded securtty so carefully provlded for American eorporatlons and their coupon-clippers, on the other. Undersecretary of War Robert Patterson rečently testificd that inoney-maknig corporations by the end of 1944 will have the cquivalent of a postwar reserve of more than $42,000,000,000. This is a greater sum than the entire national income in thc last ycar of thc Hoover administration. ----------------------- Thc corporations have been carefully husbanding thcir huge war profits, ooncealing them in many ways from the tax collcctors and holding them in reserve rather than paying them out in present divi-dends. From 1941 to 1943 they accumulatcd almost 12 billion dollars in undistributed profits, and money-making corporations alone have piled up about 19 billion dollars since 1939—aH of which is waitiAg to be dlvided among thc stockholdcrs after the war. In addition, the Congress has provided that even money already paid in war taxes maw be refunded to the corporations after the war, if they suffer losses then. By the end of this year, there wlll be a reserve of 26 billion dollars in the Treasury to guarantee securitv-plus to American stoekholdera after the tvar—virtuallv guaranteeing them normal profits for two tuli years. Contrast this government-guaranteed security for well-hecled coupon-clippers with the ghastly insecurity that at aH times casts its shadow over American working people and looms particularly threaten-ingly in the post-war years. Thc social security laws provide only a minimum of subsistcncc or less for a limited period and for a limited number of workers. Why then should not the profit-rich corporations, out of their plentiful reserves, be required to show some comparable considfration for the workers uho make their profits possible as they show to the stockholders uho garner them in?—Thc Montana Labor News. HARDING C0LLIDGE-H00VER ERA... Undcr the meannigful hcadline, "A Resurgent Congress Shapes a Pro-Business Future for thc Nation," the Wall Street Journal carried a stury from Washington predieting that a conscrvativc Congress will oominatc America's post-war carccr." "Capitol Hill ... will placc ali bets on thc ability of competitive industry to provide high produetion and cmployment..." rejeeting gov-crnmental projccts for public works and planning and direetion of private industry. Congress will also defeat any lcgislation for enlarged social security, the Wall Street Journal prediets. Government housing phlhs will also bc rejeeted, and fcderally owncd war plants will bc quickly disposed of to private industry. "Roosevelt appears to have capitulated." "New Deal fundamcntal-ism fades out." In contrast to the U.S.A., "Britain, it appears from here, will concentrate on its Beveridgc plan. its monopolies backed and di-reeted by the state." In other words. Congress will adopt the program of thc National Associati6n of Manufacturers for "free enterprise"—the program now endorsed also by thc Communists!—The Ncw Ldader. Casuolties in Industrv Are lhrec billion dollars in war bonds- • w n ./» 1 and workers generally are buying Larger inan on batrie $445,009.000 of the bonds monthiy Fronts through payroll savings plana. Hc , , predieted that the nation'8 working Casualtics among workers,on thc men and womon wU, mgkc a ^ home front are stili running far |sUntial additional investmcnt dur-larger than among American troops, |nft thc Fourth Loan DHvc oversens. That sUirtling fact, seldom if cver mentioned ty unti-labor ncwspapcr and radio propagandists. was cited this wcek by President William BIG DAMAGES about thc military importanec of aviation. Planeš may not win l>attles, but through destruetion and tcrror thay may assure victory. Thc *role of aviation in civll "As a consumer," Halleck said, "I insist upon thc right to depend on thc integrity of the men behind thc eountry's tradc-marks. "And if, in the end, I poison my- A . _ . .. i- ».1 j #1 transport is as yct undetermined. self by cating thc wrong kind of | _ ____rr>orkV food, or cut my throat by using thc wrong kind of razor bladc. or frcczc to dcath by slceping undcr Grccn of thc A. F. of L. Official ger are no longer in our midst, and government figurc8| hc said> show the world, our world of men of thc toll of accidenU ln indu5try ideas and ideals, is bry that much considerably outnumbers thc cas\i- an emptier, a eolder piacc in whkh| ft|Uc8 from cncmy tfuns and bombe GOVT CRACKS D0WN ON FLEISCHMANN'S YEAST FOR 'CURE-ALL' W ASHINGTON — The Fcderal Trade Commission has charged that Standard brands, Inc., scllers of FIeischmann's compresaed ycast. Pbsturar- planeš will carry many passengors, an incrcasing quantity j of mail and cxprcss and consldcr-1 ablc amounts of freight Whilc bulk commoditics wtU probabiy continue to move on land and water, other traffic will tend to take thc air. Air mastcry iS the key to mllitary dominance. It ia also thc kcy to commerciai suprcmacy. This ncw and spcedy brain child of applicd scicncc glvoi him who scM?ks profits and powcr a weapon and a tool of deadty poteney. Hence 'freedom of thc air" becomcs thc major issue before any peace confcrencc ' There are four ways to guarantee freedom of tho air: 1. Have one power control thc air as Britain controlled thc seas union like thc iniversal postal union, ope-n to ali nations. Thc diffi-culty with this tolution is that whilc poatal »ervices are not mattcrs of national lite and dcath strugglc, aviation may dccidc thc qucstlon of national extlnction or survival. Stili, U\c iN-oposal deserves scrious attention. 4. Set up a "fcderal world control—at least of the air." (H. G. VVells) This proposal could not be successfully carried out unless there wcrc, in cffect, a world fcderal governmcnt of sorts. WorkVWar I was followcd by a bitter strugglc for Otl reserves. No answcr was found to the problem of allocatlng natUral resourecs among human bcings on an cquit* able basis. The isfue was left to competition—and World War II. it is our assignmcnt to carry on. Art Young was a grcat cartonist. Oscar Ameringer was a grcat jour-nalist and e platform speaker of extraordinary attractiveness. The two men wcre in a number of ways as diffcrcnt as two men can bc. But in one respect they were akin. Bith posscssed a sense of humor, of rarc cxquislte fincssc Not that humor which sccs only the to Yanks on the fighting fronts. "Sincc Pcarl Harbor, more than 80,000 Amcrican workers have lost thcir lives and scven million more have been injured on the produetion front," Grccn said. Thc dcaths and injuries have been so high in largc part bccau&c thc nation's{ workcrs are tolling "long hours and at top spccd" to funny .ide of life «nd brccds sh.l- J Ilirn ou' *ar ___________timc and thus save countless thou- sands of Anperican lives abroad," low cynicism, but the variety that the German. Hcinrich Hcine—on Hitlcrs book-burning list—called "laughtcr through tcars," It lt thc senao of humor that enables ono to appreciate the rcality of human frailty and the shorteomings of thc vveak before one is ready to con-demn them, and thc bullish pre-tense and bluff of thc strong before VVorld War II wilt bc followed \>y i hc wtn yic,d to lhem Ameringer had "disseminated false advertise ments" conccrnlng thc thcrapcutlc j MVroughwV"the Tith ccntury" This properties and effectiveness of thc p«,^,. wi)| cripple or dcstroy any product in treating vitamin dcfl- rlva, lhat threatens her supremacy. a bitter strugglc for air control, and unless men find answcr, by VVorld War III. How much simpler and wiscr to set up*a world federa-tion charged, among other dutics, with completc International control of the air. cicncies. Thc commission s com-plant stated that the advertisements "falselv represent." among othef things." that persistent cold«, ner- four grcat power« that will agree vousneas, irritabllity, poor diges- upon quotas of war and civilian Since no one powcr is now supreme. j BOOMS BIRTHS thla solution Is improbablc. 2. Have a conccrt of three or (3 ILOAN tion, tiredneas and premature aging can be effectively prevented or cor-reeted by daily administration of Fleischmann'« compreaaed yeast. Lets Ali BackThe Attack Let us endeavor so to llve that when wc come to die even the un-dertaker will be sorry — Mark Twain. . * planeš, dlvide air routes and fix rates. Like arms llmltation and International economic cartels and union« this solution ii made difficult or improbablc by the esaentl-ally competitive nature of price-profit economy as wcll as by political national ism 3. Establiih a unlveraal air and Young wcre, in a broad sense. agitatora, as respeetable newspa pers deseribe their kind. but whilc their laughtcr was lntellectually murderous it led not to dcstructlve anger but provoked the desire to do things right. The sense of humor of an Oscar or Art ia a crcativc forcc it is creatlve both in timc of pcacc and In timc of war, ln days of rt>u-War is keeping thc stork on the, tine living and when revolution ia the A. F. of L. chieftain declarcd. Hc gavc thcse figures at a rally in Indianapolis, uhich launched labor'« parlicipation in the Fourth War Loan Drive. Wm. Grccn in-sisted that Amcrican workcrs, having given "life and limb" to the cause of victory, will likewisc give thcir last dollars Mcmbcrs of the A. F. of L. alone. he estimated, have alrcady invested NEW YORK, Dcc. 29 —Damagcs of $130,000—thc largcst cvcr given in the Fcderal court for thc south-ern distriet of Ncw York — wcre awardcd to James C. McKinncy, a railroad brakeman on thc Pitts-burgh Si Lake Erie, for thc loss of lx)th legs in an accident said to have been duc to dcfcctivc brakes. Thc jury found that thc railroad was rcsponsiblc for the mishap. CHICAGO—A record award of $200.000 was won by Tracy J. Croppcr of Columbus, Ohio. a brakeman on thc Pcnnsylvanla. undcr a verdiet handed douni by a jury here this weck in thc court of Superior Judge John F. Haas. Croppcr, the father of three chil-drcn, lost an arm and a leg during a collision bctwcen two trains on a sw i teh ing tracR at Columbus, Ohio. Nothing is so strong as gcntle-ness; nothing so gcntlc as rcal strength.—Francis de Sales. It s no erime to be poor in Uus country, but what a erimt «o many poor in a country »o rich! hop. Since Pearl Harbor 1,000,000 more babici were bom in this countrv than in thc last two years of peace. the etnsu« Bureau reveal» ed recently. Ali recorda were brok-en last year, with 6,200,000 births. 160,000 more than 1942 . .. . • mm Our greatest glory ia not in fall-ing., but in rising every tlme we fall. —Confuciu, ... v.' J.t bent on upsetting established social applecarts.—J. B S. Hardman in The Advance. Well F.xplalned Brown—Stout people, they say. are rarely gullty of meaness or erime. Jones—Wcll, well. You see, lt's so difficult for them to stoop to anything low. i. V If'* ' ^ :'*JlmM K It. \ * . . ADAMICS NEW BOOK MY NATIVE LAND Based upon thc author s cxclusivc material, this incrcdiblc n\jry of YUGOSLAVIA — the country of thc Croatians. thc Serbians and thc Slovenians — and her heroic strugle holds a significant lesson for the dcmocracics. N * Order Your Copy Now $3.7.1 a copjr PROLETAREC BOOK 8HOP 2301 So. Lawndale A ve., Chicago 23, 111.