oglašajte v najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine — LETO XXXI. OPRAV EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 26, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 40 Domače vesti naslova. Qia f' Jankovich nazna- J %Jiukom svojih društev in Vsem' kakor tudi s se je preselil ronn ^ iz 14214 West- Avp 16108 Grovewood ' Cleveland 10. ""J® Uičifi ^5 John in Mary grocerl^. trgovino z boto hL za jutri ter so-sti p„. nudila več posebno-'Poročata se za obisk. kose 6112 trgovini n a bavite Ave. si lahko na- šo -jju avstrijske kose, ki « PoSiljke jo trg Durn, ki vodi svo-Rd, 15605 Waterloo Polno 2°a?^^' prejel po- ki jg ^ raznega semena, pripravno za pošilj Amerika se izrekla proti uporabi sile v Palestini Pripravljena pa je podpreti sklep za razdelitev dežele s četami Združenih narodov ke stfl za posuj- 8» si domovino. Poleg te- bhko trgovini tudi ije J^azno barvo za Ho «0 oro^'. in znotraj, vrt-2a Dj razne potrebščine ^ole »a ' ' sporo* '-'ieveland Trust ban-v vseh nje-Po I, ^^znicah lahko dobilo ^l^^joče za veterane % Za Qhio, ki želijo zapro-sn bonus, do ka- tir- j^P^^^ičeni potom dr-'^'kiin ^ ^i j® bila pred ^ sprejeta. , Vran 1 .-- Wic p,„ ^ Wub John T. Blas- vf VFW nazna- vsem ve- f^vni' želijo zaprositi za kluba bonus. Urad- Ho y na razpolago v to %16 ^^^telnovih prostorih liarc^ ■ Clair Ave. po 1. WASHINGTON, 5. feb.—Kakor se je zvedelo danes, bodo Zedinjene države z vso močjo nasprotovale vsakemu poizkusu Združenih narodov, da bi se razdelitev Palestine izvršila z uporabo sile. V ta namen so pripravljene nastopiti celo z vetom, ako bi bilo treba. Na drugi strani pa se pou-* darja, da Zedinjene države ne nasprotujejo razdelitvi, temveč so zanjo, smatrajoč, da je to edina pravična rešitev palestinskega vprašanja. Pripravljene so v principu tudi podpreti akcijo z oboroženo silo Združenih narodov, v kateri bi se nahajale tako ameriške kot ruske čete, v svrho ohranitve miru in discipline v Palestini. fts'^likUke ""^zpolago vete-2a rtv.v ^^iiJo izpolniti pros- ... ^rzaxrv^: 1 ^ Shore Post št. bonus, in sicer v ma &W1 SL ,%na^ ■ '^a Knausova Večer 7. marca — 5K ^Fave i v ® 'laspiK- prijazne sloven- ' Samsulu, Fla., a!!"^ prijateljem in Pišeta H" te„ ^^avai' se prav do- j ^ ^ Slov. nar. domu ^in. ^ ni 37 slovenskih CedT^r.^^^'^i^nico na \l ^eno A ^^ck Brgoc iz obišx„. Prijatelji ga tf"led 2. in 3:30 je *^0 8. urezve- da bi čim pre-6 ^ okreval! ^1» "———__ ^ seja društva laSSIfPJ Slov večer ob 7:30 -.cr A ^''^štvenem domu % ^^^nstvo je vab- &T' udeleži polnoštevil- Legaiistično tolmačenje ameriškega stališča Uradni krogi tukaj poudarjajo, da obstoji velika razlika med armado za vzdrževanje miru in discipline, in oboroženo silo za vsiljenje takega političnega sklepa kot je sklep za razdelitev Palestine. Ti krogi pravijo, da čarter Združenih narodov ne daje svetovni organizaciji nobene oblasti za vsiljenje takih političnih sklepov z vojaškimi sredstvi. Ampak po prepričanju teh krogov to ne pomeni, da je sklep za razdelitev mrtev, temveč uverjeni so, da obstoji dobra možnost, da se bo ta sklep izvršil, ako bodo Z. N. nastopili za upostavitev miru in reda v Palestini. Ta izvajanja, ki se zdijo zapletena in nejasno, tvorijo jedro enega najbolj kočljivih vprašanj, pred katerim je še kdaj stala ameriška diplomacija. Podana so bila v poizkusu, da se pojasni deklaracijo ameriškega delegata pri Združenih narodih Warrena Austina, katero je podal glede ameriškega stališča v zadevi palestinske razdelitve. Ta akcija bo služila za precedent bodočih akcij Z. N. Kakor pravijo ti uradniki, so Zedinjene države prišle do sledečih zaključkov: 1. Združeni narodi nimajo v nobenem slučaju oblasti vsiljevati svojih sklepov z vojaško silo. Če bi tako oblast imeli, argumentirajo Amerikanci, potem bi Združeni narodi dejanski bili svetovna vlada. 2. Združeni narodi morejo rabiti silo samo za vzdrževanje notranjega reda in discipline. 3. Vse članice Z. N. so obvezane odzvati se klicu Varnostnega sveta, da pomagajo vzdrževati in upostaviti mir. 4. Kakršnakoli akcija bo pod-vzeta v Palestini, bi mogla biti rabljena za precedent v zvezi podpisala in ratificirala čarter Združenih narodov. Navzlic temu pa se pri Združenih narodih pojavlja pokret za umik od sklepa za razdelitev Palestine. Ta pokret je za enkrat slaboten in negotov, ampak s tem še ni rečeno, da se ga nebo poskusilo uveljaviti. Ameriški krogi to seveda zanikuje-jo. Mali "possum" povzročil velike posledice Neki mali "possum" v bližini Brecksvilla, Ohio, je včeraj povzročil, da je neki truck, naložen s "potato chips," pri poizkusu, da bi živalice na mokrem tlaku ne povozil, podrl dvoje dreves in en telefonski drog, posledica česar je bila, da je bilo 400 telefonov v okolici ukinjenih, nastal je ogenj, ki je uničil tovor in delno tudi truck, voznik istega, 2v&ietni Richard Glot-felty iz Akrona, pa je bil precej potolčen. POL MILIJONA PODPISOV ZA WALLACEA V CALIFOKNIJl SAN FRANCISCO, 25. feb.— Progresivna stranka Henry A. Wallace je danes naznanila, da je dobila dovolj podpisov, da se Wallacea postavi na glasovnico v Califomiji. Predsednik organizacijskega odbora stranke je naznanil, da je v 52 od 58 okrožij bilo nabranih 482,781 podpisov. Samo v okrožju Los Angelesa se je nabralo 278,610 podpisov. Goreči travniki Tekom prvih dveh dni tekočega tedna, predno je začel padati dež, so bili ognjegasci v Clevelandu in okolici, klicani, da so pogasili nič manj kot 293 požarov, ki so se razširili na zapuščenih planotah in travnikih. Gradbeni odbor Jutri v petek večer ob 7:30 uri se vrši važna seja gradbenega odbora Slov. društvenega doma na Recher Ave. Vabi se tudi vse direktorje, da se seje gotovo udeleže. Odhod v domovino Naš poznani Ludvik Medve-šek, dolgoletni tajnik društva Naprej št. 5 SNPJ, ter aktiven delavec na društvenem in narodnem polju, je končno po več kot leto in pol prizadevanju dobil od državnega departmenta v Washingtonu, D. C., dovoljenje za odpotovanje' v Jugoslavijo, kamor odide v drugi polovici maja meseca. Potoval bo s parnikom "Radnik", ki pristane v jugoslovanskem pristanišču "Reka-Sušak". Želimo mu srečno pot! Sovjetski filmi Jutri večer se bo prvič kaza s poizkušenimi akcijami drugod j jo dva nova sovjetska filma PRIPOROČAJO, DA BI SE POUK V ŠOLAH VRŠIL 12 MESECEV ATLANTIC CITY, N. J., 25. feb. — Zveza za narodno izobrazbo je danes podala obširno poročilo za reorganizacijo ljudskih šol, v katerem se priporoča, da naj bi se pouk vršil skozi vseh 12 mesecev v let«. Učitelji bi bili na ta način zaposleni skozi vse leto in javne šole bi mogle nuditi pouk dvema dodatnima milijonoma učencev. Poročilo je bilo objavljeno pod naslovom "Izobrazba za vse ameriške otroke. Pričakuje se, da bo poročilo, katero se je sestavljalo dve leti, imelo velik učinek na osnovno izobrazbo v ameriških javnih šolah. Beneš odobril koalicysko vlado premierja Gottwalda Nov grob GEORGE SAVANOVIC V Gary, Ind., je preminil v torek George Savanovič, star 81 let. Živel je v Clevelandu na 3830 St. Clair Ave. Doma je bil iz Bosne, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Tu zapušča sinova T/Sgt. Stephen in George Hunn ter vnuke. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob dveh iz Golubovega pogrebnega zavoda na E. 47 St. in Superior Ave. na pokopališče sv. Teodošija. Ribja pečenka Jutri zvečer se bo v gostilni Old Oxford Tavern, ki vodita poznani pevec Anthony Peru-šek in godbenik Eddie Sešek na 1014 E. 63 St., serviralo okusno ribjo pečenko. V zabavo bo pa igrala hrvatska tamburaška orkestra. Lastnika se priporočata prijateljem v obisk. Na operaciji Danes je bila operirana v Glenville bolnišnici Mrs. Mary Rolih iz 15820 Huntmere Ave. Želimo ji skorajšnje okrevanje! '"is Božič iz 23106 ^ St ^ j® "loral po- k, 5^^ brii T'^ke's bolnišnico, '»Ho ^ lahko obišče-''k! skorajšnje okre- — v Grčiji, Koreji, Indiji, Indoneziji, itd. Vsled tega bodo Zedinjene države vztrajale, da se določbe čarterja Z. N. tolmačijo dobesedno. Vrhu tega so Zedinjene države p o velikem obotavljanju prišle do zaključka, da bi bila edina metoda, po kateri bi se Ruse "moglo držati iz Palestine, ako bi Varnostni svet sklenil, da se tja pošlje čete za vzdrževanje discipline, nečastna. V takem primeru bi Amerika morala obrniti hrbet obvez nosti, katero je prevzela, ko je "Zaobljuba", ki je dramatična povest o Stalinu in sovjetskega ljudstva, ter "Življenje v severni Koreji", kateri film bo zlasti vzbujal veliko zanimanje, ker se baš sedaj vršijo razgovori o Koreji. Slike boste lahko videli jutri večer v Hrvatskem nar. domu na St. Clair Ave. in sicer se jih bo prvič kazalo od 7. do 9. ure, drugič pa od 9. do 11. V soboto se jih bo kazalo v Ogrski dvorani na 4309 Lorain Ave. in v nedeljb od 1. do 11. zv. pa v Ogrski dvorani na 11123 Buckeye Rd. Bogata "beračica" Neka revno oblečena ženska srednjih let je večer za večerom prihajala v čakalnico Union kolodvora, ki ji je služila za spalnico. Stražnikom se je smilila, pa so jo pustili pri miru. Končno pa je bila poklicana policija, ki jo je odvedla v ječo. Tam se je odkrilo, da je "reva" imela v malem kovčku in dveh škmic-Ijih nič manj kot $5,000 gotovine in mnogo vrednostnih papirjev. Ženska, ki je 48 let stara in se piše Anna Chapin, je bila pred kratkim iztirana iz sobe, kje je bila nastanjena, ker je bila v nadlego drugim stanovalcem v hiši. Kratke vesti 7 OTROK ZGORELO NA FARMARSKEM DOMU BURLINGTON, la., 25. feb. —Danes je zgorelo sedem otrok družine Waterhouse, ki so bili stari od 18 mesecev do 16 let, in sicer štiri deklice in trije dečki. Otroci so spali v edini sobi v drugem nadstropju lesenega farmarskega doma. Oče in mati, ki sta spala v pritličju, sta se rešila. RENTNA KONTROLA PODALJŠANA ZA 31 DNI WASHINGTON, 25. feb,—Senat je danes soglasno odobril resolucijo za podaljšanje sedanje postave za rentno kontrolo do 31. marca. To se je storilo, da se premosti dobo, v kateri bo kongres dovršil akcijo za podaljšanje kontrole do 30. aprila 1949. TRUMAN PREDLOŽIL NAČRT ZA GRADNJO HIŠ WASHINGTON, 25. feb.— Kongresu je bila včeraj predložena posebna poslanica predsednika Trumana, ki predvideva zgraditev 10 milijonov domov z vladno pomočjo v teku prihodnjih 10 let. PRED NOSOM POLICIJE UNION CITY, N. J., 25. feb. —Četvorica mladeničev je danes vdrla v neko restavracijo in odnesla iz blagajne $98 v času, ko so v privatni sobi restavracije štirje policijski šefi in trije magistrati imeli proslavo. RUSIJA IMA DIPLOMATSKE ODNOŠAJE Z BURMO LONDON, 25. feb. — Sovjetska zveza je upostavila diplomatske odnošaje z Burmo, je danes naznanil radio iz Moskve. Iz Moskve so tudi naznanili, da je bil imenovan za ruskega ambasadorja v Kini Nikolaj Va-siljevic, ki bo zamenjal Aleksandra Petrova, ki že dalj časa boleha. ANGLO AMERIŠKI SPORAZUM GLEDE LETALSKIH BAZ WASHINGTON, 25. feb.—Zedinjene države in Anglija sta podpisali sporazum glede uporabe civilnih letališč v področju Caribbeana in Bermude. ZASLUŽKI DELAVCEV PADAJO WASHINGTON, 25. feb.— Delavski oddelek je danes zra-čunal, da je povprečna plača delavca v januarju znašala $52.27, kar pomeni 47 centov manj kot pa v decembru. V novi vladi se nahajajo zastopniki komunistične, social-demokratske, nacionalno socijalistične, katoliške in slovaške demokratske stranke PRAGA, 25. feb.—Po šestih dnevih vladne krize je predsednik Češkoslovaške Edvard Beneš odobril novo koalicijsko vlado, ki jo je sestavil premier Klement Gott-wald. V novi vladi se nahajajo predstavniki komunistične, social-demokratske, socialistične, katoliške in slovaške defyiokratske stranke. S tem je vladna kriza v Če-*-- škoslovaški, ki je šest dni bila v ospredju svetovno-političnih dogodkov, rešena. Notranje ministrstvo še vedno drži pod nadzorom vladna poslopja, tisk, radio in komunikacijo, da se preprečijo eventualni izgredi s strani desničarske opozicije, ki je povzročila krizo, ko so njeni ministri podali ostavke. Vlada organizirala delavsko milico Vlada je takoj organizirala novo "praško delavsko milico" pod komando Josepha Pavela. Delavci so oboroženi z novimi puškami in v vojaških formacijah marširajo po praških ulicah, dočim se potom zvočnikov naznanjajo poslednja vladna sporočila. Pavel je na glavnem trgu, kjer se je zbrala delavska milica, imel govor in se zahvalil za pomoč, ki so jo delavci nudili tekom krize. Med ostalim je rekel: "Hvala vam, ker ste uspešno izvršili ukaze. Pomagali ste, da se je deželo rešilo pred zunanjo in domačo reakcijo." Danes so se v Pragi vršile velike proslave in parade, pri katerih je sodelovala tudi armada, dočim je jutrišnji dan proglašen za narodni praznik. Jan Masaryk obdržal urad zunanjega ministra V novi koalicijski vladi se še vedno nahaja kot zunanji minister sin ustanovitelja republike Jan Masaryk, ki ne pripada nobeni politični stranki. V vladi je tudi social-demokrat Bohu-mil Lausman, ki je bil na čelu stranke v teku revolte proti komunistom. Nadalje se nahajajo v vladi predstavniki vseh ostalih strank. Vladne pozicije so razdeljene sorazmerno z močjo posameznih strank. Tako je komunistična stranka, ki je dobila pri volitvah 38 odstotkov vseh glasov, zastopana v vladi z 12 ministri, social demokratska ima štiri, nacionalni socialisti dva, kato- palačo predsednika se je zbrala množica kakšnih 10,000 demonstrantov, toda policija jih je razgnala. Ranjenih ni bilo, pač pa je policija aretirala 50 demonstrantom. V social demokratski stranki ni nobenega razkola Takoj, ko je bilo naznanjeno, da je Beneš odobril novo koalicijsko vlado, je bilo potom radia uradno naznanjeno, da v socialdemokratski stranki ni prišlo do nobenega razkola. Izjavo stranke sta podpisala bivši premier in sedanji voditelj stranke Zde-nek Fierlinger in Bohumil Lausman, katerega se je smatralo za voditelja desnega proti-komuni-stičnega krila. Popoln imenik članov nove koalicijske vlade Poleg že omenjenih se v novi vladi nahajajo sledeči: Premier Klement Gottwald (komunist), podpremierji Zapo-točki (nacionalni socialist), Lausman (social demokrat) in Stroky (slovaški komunist). Minister zunanje trgovine: komunist Antonin Gregor. Minister industrije: socialdemokrat Zdenek Fierlinger. Minister prehrane: social-de-mokratinja Ludmila Jankovco-va. Minister transporta: član ljudske katoliške stranke Lois Petg. Minister pošte: nacionalni socialist Alois Neumann. Minister za socialno skrb: social-demokrat Evjen Erban. Minister prosvete: komunist Zdenek Nejedly. Minister ljudskega zdravja: član ljudske katoliške stranke duhovnik Rev. Josef Plojhar. Minister javnih del: nacionalni socialist^manuel Slechta. ■ Minister za koordinacijo: član slovaške stranke osvobojenja Vavro Šrobar. Minister pravosodja: komunist Aleksej Cepika. ■ Ministei' notranje trgovine: komunist Frantisek Krajcir. 'Državni tajnik za obrambo: social-demokrat Jan Sevnik. Ostala ministrstva so ostala Zadušnica V soboto zjutraj ob 7:15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin pokojnega Antona Brodnik. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeležijo. PLEMENSKA NESTRPNOST NA UNIVERZI V ALABAMI AUBURN, Ala., 25. feb.— Študentje na politehničnem zavodu v Auburnu so danes glasovali, da se zamorcem prepove, da bi skupaj z njimi študirali na zavodu. Časopis študentov je razpisal anketo, ker je nedavno neki za-j moreč vložil prošnjo, da se vpiše v arhitetski oddelek zavoda. I Anketa je pokazala, da je blizu 'eo odstotkov študentov za izob-čitev zamorcev iz zavoda. liška ljudska stranka dva, dočim obramben! minister Lud- j neizpremenjena. wig Svoboda ne pripada nobeni! * stranki. i Moskva odgovarja j tisku zapadne Evrope 1 LONDON, 25. feb.—Moskovski radio je danes izjavil, da ka- "Predsednik je sprejel volja češkega ljudstva" Novo vlado je naznanil premier Klement Gottwald, ki je v javnem govoru poudaril, da je bila "reakcija potolčena." "Predsednikova odločitev ni bila lahka. Toda na koncu je vendar sprejel voljo ljudstva," je izjavil Gottwald. Pred objavo nove vlade so proti vladni elementi poskušali pitalistični tisk zapadne Evrope poskuša vstvariti vtis, da se Češkoslovaška nahaja na poti v komunistično diktaturo. Moskva pravi, da to ne odgovarja stvarnosti, ampak da so prav nasprotno "reakcionarni zarotniki" poskušali upostaviti diktaturo. Toda ta načrt jim je spodletel vsled proti mer "akcij- prirediti demonstracije. Pred skih odborov." STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 26. februarja # ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)-- Fojl Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. TRPKE OBTOŽBE ČEŠKOSLOVAŠKEGA PREDSEDNIKA EDVARDA BENEŠA KAKO SO NAS ZAPUSTILI . . . (Piše Edward Beneš, predsednik Češkoslovaške) II. Po naši mobilizaciji marca meseca leta 1938 pristal, da naš šef generalnega štaba gen. Krejci naveže direktne stike z gen. Gamelinom glede podvzetja konkretnih mer za koordinacijo češkoslovaške in francoske mobilizacije. Gamelin je odgovoril, da nima navodil. Tako smo se, kratko pred Monakovsko krizo, prepričali, da Francozi ali nečejo ali pa ne morejo ničesar pripraviti. V zadevah vojaških priprav za direktno obrambo proti nacističnemu napadu v septembru 1938 smo se nahajali popolnoma osamljeni s Sovjetsko zvezo. V tej dobi je Evropa bila v vsakem oziru zrela, da brez protesta sprejme diktat iz Berchtesgadena. Ko je Češkoslovaška odločno zavrgla ta ultimatum, sta ji Anglija in Francija poslali 10. septembra leta 1938 skupno noto, s katero sta zaht^evali, da sprejmemo kapitulacijo, ki sta jo Hitler in Chamberlain pripravila 15. septembra v Berch-tesgadenu. Ko smo to odklonili je iz Francije in Anglije prišel ultimatum, da nas bodo zapustili, ako ne bomo sprejeli njihovega načrta. V Monako vem se je 30. septembra našo državo in naše ljudstvo z gorjačo udarilo po glavi. Brez našega sodelovanja in kljub mobilizaciji naše celokupne vojaške sile, čet-vorica velikih sil nam je vsilila Monakovski pakt, ki je bil usoden za Evropo in celi svet. 1. oktobra 1938—dan po Monakovskem paktu—je maršal Goering uradno obvestil češkoslovaškega ministra, v Berlinu, da Nemčija ne bo dovolila, da ostanem predsednik republike. Dal je vedeti, da bo Nemčija brezobzirno nastopila proti Češkoslovaški, da izvede zaključke Mo-nakovskega pakta, ako ne bom podal ostavke. Cela fašistična Evropa me je smatrala za simbol demokratične in proti-nacistične politike. Sam Hitler me je v svojem divjem napadu v berlinskem Sportpalastu z dne 26. septembra javno proglasil za nepomirljivega nasprotnika in izjavil, da med nama obstoja borba na življenje in smrt. To je bil eden redkih primerov, ko je govoril resnico. Vsled vsega tega sem smatral za potrebno, da odpotujem. 5. oktobra sem pismeno obvestil novo vlado o svojem odhodu. Potom radia sem pozval državljane, naj kljub katastrofi ostanejo rezervirani in mirni, naj se vzdržujejo obdolžiti in jeze, izogibljejo prepirov in naj ne izgubijo zaupanje v sebe ali pa vero v pravičnost naše stvari. Namignil sem, da bodo nadaljni dogodki sledili in da bom na drugemu mestu nadaljeval z delom za domovino" Predno sem odpotoval sem izmenjal gledišča z uradniki in nekaterimi političnimi prijatelji, ter jih opozoril, da se morajo takoj začeti pripravljati za obnovo borbe. Vlada, ki je bila ustanovljena po Monakovem, je, pravilno ali nepravilno, iskala neki "modus vivendi" (način življenja) z nacističnim Berlinom. Večina članov ni verjela, da je vojna že za vogalom. Nisem smatral, da so popolnoma brez vrednosti, vsaj moralno ne, varnostne garancije, ki so jih zapadne sile po Monakovem dale Češkoslovaški in mislil sem, da jih bo nacistična Nemčija vsaj nekoliko spoštovala; nisem pričakoval, da bodo Nemci poskušali okupirati Češkoslovaško s silo pred pričetkom dejanske vojne. Toda Hitler je 14. marca leta 1939 pozval v Berlin dr. Emila Hacho in ministra Cvalkovskega. Politično zmedena in nesposobna, ta dva sta popustila obrekovanjem, grožnjam in sili, in pristala na ustanovitev takozvanega češkega protektorata in ločitev Slovaške od republike. Okupacija Prage je pomenila pravi začetek druge svetovne vojne. Takrat sem se nahajal v Chicagi, kjer sem predaval na univerzi. Novica je bila za mene strašen udarec. Dolgo sem razmišljal, kaj naj sedaj storim. Hitlerjev zločin, zopetna prelomljena beseda Anglije in Francije, in Hachov podpis glede protektorata—vse me je to osvobodilo obvez, ki sem jih sprejel. Vse je padlo—Prva republika je zopet legalno obstojala. PISMO IZ SLOVENIJE (Piše: JANEZ KAVČIČ) Čudno se nam zdi, ko čitamo v listih, da je nekolikokrat v letošnji zimi obstal promet v New Yorku zaradi snežnih viharjev in obilice snega. Pri nas v Sloveniji pa je le malo pobelilo in še to tanka koprena je kmalu zginila, ker ni bilo pravega mraza. Stari kmečki očetje so zmajevali z glavo, ker ne pomnijo tako mile zime kakor je letošnja. Bali so se, da pomrznejo ozimna žita, ker ni bilo snežne odeje, da bi jih ščitila pred mrazom. Toda vsa ta njihova bojazen je bila nepotrebna, ker mraza ni bilo pa ni bilo, čeravno smo že v sredini februarja. Še celo pust smo preživeli v soncu. Seveda bo lahko še nasulo marčevega snega in tudi slana zna biti, toda zimi je pa letos le odklenkalo. Zima brez mraza V takšni zimi so seveda tekla dela na izgradnji novih industrijskih objektov kar naprej. Le okoli Božiča, ko je le bilo nekoliko stopinj mraza, so morali stavbeni delavci delati s posebnimi pripravami ogrevati cementno zmes, da ni zmrznila. Celo pri vrtanju odvodnih predorov pri gradnji nove velike hidrocentrale v Mostah pri Žirovnici je letošnjo zimo teklo delo kar naprej, pa čeravno so morali delati v nekaterih krajih pod curki vode. Zato pa v globoki soteski Save kar vidno rastejo pregrade in bo letos mogočen jez zajezil vodo Save v ozkem globokem jezeru tja gori do Dobrave. Drava je ena izmed najbolj bogatih rek na vodi in se v tem pogledu ne moreta meriti z njo ne Soča in ne Sava v Sloveniji. Še celo poleti, ko vse reke zaradi poletne vročine ali pa suše nekoliko upadejo, dobiva Drava iz tirolskih in koroških ledenikov dovolj vode, tako, da je kar deroča in mrzla, zahrbtna za kopalce, koristna in pa dobrodošla splavarjem in električnim centralam. Čas moderne tehnike je pregnal splavarje, njihove dogodivščine, pesmi in romantično potovanje navzdol do Donave in še naprej. Pregrade na Dravi Še eno nepremostljivo oviro dobe sedaj slovenski splavarji na onem delu 'Drave, ki je tako pokrita z gozdovi, v dravski dolini južno od Dravograda. Rastejo iz tal vedno nove in nove tovarne in za njih je potrebno vedno več električne energije. Že velika avtomobilska tovarna v Teznem pri Mariboru je porabljala skoro vso energijo lalske elektrarne. Za ogromno tovarno aluminija v Strnišču pri Ptuju, pa ne bosta zadostovali niti tal-ska niti nova centrala na mariborskem otoku, temveč bo morala priskočiti na pomoč še nova centrala pri Vuzenici. Mila zima je šla našim načrtom precej na roko. Zato lo se kar v sredi zime nekega lepega zimskega dne pripeljali delavci, privlekli stroje in material ter začeli graditi novo hidroccntra-lo pri Vuzenici. Je to ena izmed mnogih, ki bodo še izgrajene na Dravi. Od koroške meje pr. do Maribora se bodo kar vrstile centrale' za centralo, samo v toliki razdalji, da ne bi zajezena voda ene ne zavirala delo diuge. Naši inženirji so se odločili za sistem številnih central, namesto, da bi izgradili le dve do tri velike, pri katerih bi morali poplaviti velik del doline in izvrtati dolge kanale v hribu za vodo, ki bi daleč doli izpod jezov padala na turbine generator-skih električnih postaj. Brezposelnost nerazumljiv pojem Kar čudni se nam zdijo spomini na staro Avstrijo in staro Jugoslavijo, ko je bilo težko dobiti delovno silo in je moral is- kati delavec v tujini kruha. Prenaseljenost po vaseh in težke razmere delavskega stanu v primitivni, malo razviti jugoslovanski industriji so stalno pritiskali na delovnega človeka in ga spravljali v obup. Zdaj pa moramo v novi Jugoslaviji, da neprestano iščemo in vzgajamo nove kadre, ki bi zavzeli mesta v novih modernih tovarnah, ki rastejo kakor gobe po dežju v vseh krajih naše države. Ženska—povsod Ko stopiš v ljubljanski tramvaj, ti daje "ticket" sprevodni-ca, tudi v železniških vlakih ti preščipne listek že marsikje ženska sprevodnica. Vedno več žensk polni pisarne pri železniškem prometu, vstopajo v službe pri razvitem avtobusnem prometu, kmalu bodo v tekstilnih tovarnah pri tkalnih in pre-dilnih strojih samo ženske. Moškim ostaja delo v rudnikih, v kovinski industriji, toda tudi v teh nekoč čisto moških delavcem odrejenih obratih, bodo izvrševale lažja dela ženske. Nič več služkinj Zato se pojavlja tudi pri nas v Sloveniji in seveda tudi v vsej Jugoslaviji isti pojav, da primanjkuje hišno pomožno osob-je, kakor ga že poznate dalj časa v Ameriki. Mlada dekleta z dežele ne gredo več služit kot hišne pomočnice ali kakor se je nekoč reklo "služkinje," ki so morale resnično služiti z vsem ponižanjem in ne da bi imele le količkaj svobodnega časa za sebe v teku tedna. Kljub temu, da jamčijo nove uredbe o zaposlitvi hišnega osebja svobodne, popoldanske ure, primerne plače in sleherno zaščito njihovih pravic, pa gredo vendar rajše na delo v industrijo, kjer dobivajo za isto delo enako plačo kakor moške delovne moči in so po osemurnem delu proste teh lahko posvetijo ves svoj prosti čas samim, lastni vzgoji in svojemu zasebnemu, življenju. Le redka starejša hišna po-možnica, ki je prebila dobršen del svojega življenja v tuji službi, se še drži iz dolgoletne navade in ostaja na delu v družinah. Toda tudi zanjo so nastopili drugi časi, ker ima vso zaščito svojega sindikata hišno-pomoč-aega osobja. Konec prekmurskega izseljevanja Prekmurje, ki je pošiljalo vsako pomlad na tisoče sezonskih kmečkih delavcev v Nemčijo in druge evropske države, ima sedaj pred nosom ogromno tovarno v "Strnišču," na Ptujskem polju, dalje vsepolno gradenj novih cest in industrijskih objektov po vsej Sloveniji. Državna podjetja objavljajo vsak (|an v* naših dnevnikih v "Slovenskem poročevalcu" in "Ljudski pravici" velike oglase, s katerimi vabijo najrazličnejše de-'lavce in jim sporočajo, kako je preskrbljeno glede stanovanj, j glede hrane in podobnega. Naši listi skoro dnevno "peglajo" ona I državna podjetja in sindikalne ' podružnice, ki se premalo briga-- jo za delavska stanovanja, za 'preskrbo, za strokovno in poli-I tično vzgojo svojega delavstva, j Zraven pa še pazi Kontrolna ko-I misija v vseh okrajih, kako se ' izvaja socialna zakonodaja. In 'seveda ne ostane samo pri suhi ■ kontroli, ampak sledijo oporni-i ni in dežujejo kazni na vodstva podjetij. Na Primorskem Primorci tudi prihajajo v vedno večjem številu v notranjost Slovenije. Čudna, nemogoča meja jim pred nosom zapira vrata do Trsta, Goricp in Tržiča. Primorci ne morejo kupovati življenjskih potrebščin v svojih naravnih središčih, ker jih meja loči od njih. To je hudo, to- da še hujše, da ne morejo več hoditi na delo v tržaške tovarne, v tržaške ladjedelnice, ne morejo nositi svojih pridelkov v Gorico. Ves gospodarski sistem Primorske je bil postavljen na glavo. Jugoslovanske ljudske oblasti se niso ustrašile teh problemov in so krepko pristopile k njihovemu reševanju. Odločile so milijarde za zgraditev Nove Gorice. Vso zimo so tekla pripravljalna dela. Nekoliko mladinskih brigad je že izdelalo začasno cesto med Šenpetrom in Sol- prevladoval uradniški in obrtniški stan. Delavstva je bilo le malo, ker niso pač mogle male tovarne v Mostah in Vodmatu zaposliti mnogo delavcev. Z velikim "Litostrojem" in drugimi tovarnami, predvidenimi po pet' letnem planu, se čedalje bolj naseljuje v Ljubljani na tisoče delavcev s svojimi družinami. Vsi ti bodo spremenili lik Ljubljane, ki smo ga doslej poznali kot mirnega meščana, zaverovanega v sebe samega, v novega državljana, ki proizvaja in samo rešuje uradniške akte, v no- , , , . , v , Vega človeka, nosilca oblasti, ki kanom, po kateri bo mogoče . ° ' v ,. 4. ■ 1 AT 1 ima drugačne sirse poglede na prevažati material. Nove mla- __j v dinske brigade so se vsule ravno te dni na pripravljena gradili-šča v goriški okolici. Iz tolminskih hribov je pa že lansko leto odšlo večjidel moških na delo v tovarne na Jesenicah in v Kranj, k gradnji hi-drocentral na reki Savi, na sečnjo lesa v gozdove. Tisočem Primorcem ni več potreba tavati po evropskih državah in iskati dela v riglnikih in pri regulaciji hudournikov. Slovenija na delu Povsod v Sloveniji srečaš na gradiliščih in stavbiščih Primorca ali pa Premurca. Gorenjcem je dosti laže, z bicikli hitijo sleherno jutro v tovarne, s ka- življenje, na skupnost, na državo, kije last vseh in ne skupine privilegirancev. je narasla Ljubljana po vojrf" moramo graditi za njih s vanja. Večji stanovanjski bo zrasel še letos na vem trgu, kjer štrle že skoro^ let stare, plesnive zgradbe. (Dalje na 3. strani) Urednikova posta March of Dimes Slovenska sekcija Odbor je dodatno ^ deče darovt: Slovenska delavska dvo ^ Prince Ave. $15; po Slovenec št. 1 SDZ, dr. Delo ljubljanske Osvobodilne fronte v letu 19Ji.8 Zanos slovenskega ljudstva pri obnovi je prešel v vnemo izgraditi novo, lepšo domovino. Organizacije Osvobodilne, fronte se vsepovsod pripravljajo, da skrbni izkoristijo poletne mesece za nova dela, ki bodo še bolj spremenila zunanje obličje naše zemlje. Pozimi so bili izdelani načrti za številne nove izgradnje. V Ljubljani bodo sleherni prosti popoldan hitele skupine mladlnj, žena, uradnikov, obrt- Je«® št. terimi je posejana Gorenjska in , nikov, sleherni član Fronte, da se vračajo popoldne domov, da opravijo še doma marsikako delo na svojih kmetijah. Štajerci imajo bogata polja in pa še nekoliko velikih industrijskih središč v Celju, Štorah, Šoštanju, Strnišču, Mariboru in drugod. Zasavje je prepleteno z mrežo rudnikov in manjših tovarn ter nima nikdar zadosti delovnih moči. Na Dolenjskem dobe s težavo delavce za tovarne v Gro-suplju in Novem mestu in za žage v Soteski. Na Notranjskem , so imeli opravka z najtežjo obnovo jugoslovanskih železnic pri Borov- razširijo in modernizirajo dolenjsko cesto. Ne dviga se več prah s ceste, ki vodi z Gorenjskega v Ljubljano skozi Šent Vid in Čižkj, z gladko cementno površino j. pokrita cesta, ki pelje iz Vrhnike skozi Vič do Ljubi ane, preko granitnih kock brne vozila po cesti čez černu-ški most in Jezico do središča mesta, edino dolenjska cesta od Lavrice preko Rakovnika do šentjakobskega predmestja je ozka in prašna. Toda v letu 1948 bo mrgolelo na njej tisoče pridnih rok Ljubljančanov in jo razširilo ter mo- nici, in pa z izdelavo moderne derniziralo, da bo odgovarjala. cementne ceste do Vrhnike. Povečana tovarna usnja na Vrhniki in razna dela v notranjskih gozdovih zahtevajo vedno več delavcev. Skratka, povsod primanjkuje delovnih moči. Izseljenci, ki so se v preteklem letu vrnili iz evropskih držav, so zelo prav prišli in bili prisrčno sprejeti. Vedno več delavcev prihaja iz onih krajev podeželja, odkoder niso hodili nikdar na delo v industrijske kraje. Kmečke zadruge in vpeljava čedalje več strojev pri obdelavi zemlje bodo dale novih in novih delovnih sil. Spremenjen socialni sestav V kratkem času, še v teku prve petletke bo spremenjen socialni sestav slovenskega naroda, število kmetovalcev bo padlo pod število prebivalstva zaposlenega v industriji. Ljubljana je bila pred vojno sicer prestolnica Slovenije, toda v njej je zunanjosti nove moderne Ljubljane. še letos bo zgrajena v Ljubljani pionirska železnica in skupaj z mladino bodo pridne ljubljanske roke z veseljem ustvarjale novo veselje za mladi rod v svobodni državi. Nič več ne bo zapuščene mladine, ki se je potepala, prepuščena sami sebi po prašnih predmestjih. Imela bo svojo železnico z malimi konduktorji, posta-jenačelniki in prometniki in se bo vpeljala v svoje malo mesto veselja, zdravja in praktične, radostne šole za življenje. Strašno dosti je bilo zamujenega in mnogo je še v Ljubljani krajev, ki spominjajo "na Ljubljanco dolgo vas." Zato se nam pa mudi in bomo še letos poklicnimi delavci in s prostovoljnim množičnim delom začeli graditi zbirni kanal od severne industrijske četrti v gornji Šiški preko ljubljanskega polja do Save. Za 10 tisoče novih prebivalcev št. 4 SDZ, Frank Cerne Co. Po $5: Dr. Danica SDZ, dr. Sv. Križ št. 213:^ dr. Svob. Slovenke št. 2 dr. Coll. Slovenke št. 22 dr. Ribnica, št. 12 SDZ, tranja Zvezda št. 37 AB« Sv. Stefan št. 224 KSKJ. Sv. Lovrenca št. 63 KSK' san Bakery. Po $3: dr.-Ijan št. 33 SDZ, Frances^ vitz. Po $2: Matjas.Kavs 41< St. Skupaj $98.00 -kazano $602.10. — 1 $700.lO. Manj dvakrat ® no od društva Kraljica 24 SDZ $5.00. — Skupni o 1 $695.10. Vsem darovalcem naJ bo isrčn»: rečena najlepša in pO' ni tudi dohodki in stroš^' t hvala. Prihodnje bodo reditve, ki se je v ta šila 29. januarja t. I- Novi svet družinski mesečnik za Slovence, št. 2, februar ima sledečo vsebino: ^ DELO, uvodnik, J. PLANINAM, pesem, Kunčič; NA MAROKU, murski motiv, Matija ON IN ONA, pesem, B- . — L. Stanek; DOMO#^ sem, Mirko Kunčic; . V ANKA, pesem, Mirko ^ NJENE CITRE ROM^ J" Ije in konec; DOMOTOZ; sem, Mirko Kunčic; ^ .gf NA NEVESTA, nad^ redne povesti; Priloga , CA" ima sledečo vsebi» SRCA DO SRCA. NekaJ , licah. Popravljamo ljubo: DOM IN ZDRA^*' r terinstvo. Higijena. stvo in kuhinja. Za smeh in zabave^ PIRKI, črtica, nova; SONET, ^ Stanek, ljubljana; g^jj VIAM. pesem, Leopold DAN LJUBEZNI t'I^ Valentina; ■ ANGLEš ima sledečo vsebino: pi Make Flov/ers Last. ° .f Odchid, pesem. Carn^' ^ sem. His Modest -0^ Hints. Laff Lines. TeP Late, povest. Little _ Naročnina $3.00 ^ slov: Novi Svet, „ Jli niak Road., Chicago PREVOZ POSMRTNIH OSTANKOV 700 AMERIŠKIH CEV IZ JUGOSLAVIJE V DOMOVINO 26. februarja 1948, enakopravnost stran a Arkadij Averčenko; Nikoli vec vojne! Nekega dne se je pojavil v vojnem ministrstvu neke drža-V® gospod z zelo zvitim obrazom in dejal: ~~ Vodite me h kakemu go- ®Podu, ki razume stvar. Sporo- 1 mu imam nekaj zelo važnega. Kako stvar pa mora razu-eti? so ga vprašali. Veščak v zrakoplovstvu ora biti! Iznašel sem novo ojno zračno ladjo, pa bi mu ba^b Moja iznajd- povzročila popoln preo- način vojne v zraku ° ^^Pi-emenila. Kdor mi Upi izutn, bo imel velikan-V pred sovražnikom. ^ a vojna se mora končati države, ki si pri-je yg Plodove mojih študij. To Vsi so se močno razveselili in p "Av'v/xxu X ai Peljali h generalu. J® bil takisto zelo vesel, Ta fti iznajditelja, naj sede vprašal; ^ y čem je vaša iznajdba? ladi sem zračno vele- gp 2' . lahko ostane v zraku Voli polk ima do- Dg iia nji kot posadka. vi nasprotni vetro- Bito 'Korejo ničesar. Ali ku-^ ® ladio 9 Ko ' beggd general dal častno ^nep°' ^0 zlorabil izka- je iznajditelj Zgubili se je lovski pes kdo nf'% ^4 ^jave barve. Ako bi naslov Prošen, da se vrne ^ PEKLAY —Tyronne Ave._ =«°iy °«IT E v PRUSKE TRGOVINE IN MESNICE V pej Oakview Rd. in soboto bomo imeli posebnosti podrobno razložil vse svoje načrte in risbe. — Prav zares, je dejal gene-; ral, ko je pregledal vse načrte. Prav zares je tako, kakor ste rekli. Koliko pa hočete za svoj izum ? — En milijon. — Izvrstno! je vzkliknil general in ga poljubil. Tu imate nakazilo na državno blagajno. Najlepša hvala, in kadar boste ' zopet kaj izumili, kar k nam pridite! — Saj že imam nekaj primernega, je odvrnil neznanec z mnogo obetajočim obrazom. Za-devica, nad katero boste strmeli. — Kaj pa je takega? — Obrambni top, ki z lahkoto uniči mojo veleladjo v poletu. Prekopicne se in pade na zemljo. Pred mojim topom ni rešitvA zanjo. — Čujte, je general nagrban-čil čelo. To je nekoliko čudno . . Res, sram vas bi'moralo biti . . Najprej iznajdete tako izvrstno, sijajno zračno ladjo, takoj nato pa obrambni top proti nji . . . Oprostite, v vašem postopku pogrešam vsake dostojne obzirnosti. — Motite se, se je zasmejal neznanec. Saj vendar morate priznati, da je treba bojno tehniko vedno izpopolnjevati, ako hočete potolči sovražnika. Če obstanete, — ste že nazadovali. Moja zračna ladja je strahovita stvar! Zato moramo vse (Jati, da dobimo zanjo "proti-strup. — Hm . . . Seveda je tako, pa vendar ne čisto tako. Razumel bi še, ako bi kdo drugi iznašel top in bi mi ga prišel ponujat. — Ti moj ljubi bog! je vil roke neznanec. Kakor da to ni vse eno. No, če vam je tako bridko, pa grem, si obrijem brke, si zavežem ovratnico malo drugače in se vrnem. Delal se bom, kakor da sem čisto drug človek, ki vas še nikoli ni videl. Če želite, pa napravim tako. Generalu je postalo nerodno. Ni bil bedak in ni ljubil otroškega igračkanja. — Prav imate, je rekel. Tu se pač ne da nič napraviti. Kupiti moramo še vaš strahoviti top, da vam ga ne odkupi kaka druga država. Koliko? — En milijon. General je napravil nakazilo, potrepljal izumitelju po rami in dejal: — Vi ste izredno sposobna glava. Tri sto strel, ako pomislimo, da ste iznašli tako strahovit top . . . Izumitelj pa ga je prekinil preprosto: — Ni take sile ... Vi se mi samo laskate. Nikakor ne spre-vidim, da bi bilo to kaj posebno strahovitega. — Kako da ne? Kolikor lahko posnamem iz načrtov . . . — To že, top je pač lahko nekoliko nevaren tej strašni zračni ladji. Toda . . . Sedel je nazaj v naslanjač, se premeteno smehljal in gledal generala; nekoliko od strani. — Kaj bi pa šele rekli, ako vam povem neko malo, ali zelo koristno skrivnost. Napravil sem za ladjo oklop (moja tajnost), ki je tako močan, da ga izstrelek iz mojega topa ne more niti oprasniti. General se je prijel za glavo — Vi me spravljate ob pamet. To je podlo in grdo, kar počenjate! Tujec je skomignil z rameni: — Jaz v tem ne vidim nič nepoštenega. Zakaj me dolžite? Ali je moja ladja morda slaba? Izvrstna je! In moj top? Še boljši je ko moja zračna ladja! — Že, že, toda vi bi morali ponuditi najprej neprodirni oklop. — Zakaj neki ? je odvrnil mrzlo iznajditelj Razvoj bojne tehnike mora iti postopoma in normalno, ne pa skokoma. i 0 Potem sta se oba — general in izumitelj — pogreznila za pet minut v globok molk. General je premišljal, izumitelj pa je pu-šil smotko. General je hotel ponoviti očitek, da bi bilo lepše, ako bi mu kdo drugi prinesel tajnost oklo-pa. Ker pa se je bal, da bi bil tujec zopet pripravljen oditi, si obriti brke in se pojaviti kot nov človek, je samo težko vzdihnil in dejal: — Koliko? — En milijon. — Recimo; pol milijona. — drugod dobim dva. — Usmiljeni Bog! Kakšen človek . . . Dobro; Nate še ene milijon. Vi nas boste uničili. Neznanec je vzel denar, stisnil generalu roko in se obrnil, da odide. — Čujte, ga je zadržal general in na njegovem obrazu so se pojavili pomisleki. Ali .ste res prepričani, da je oklop vaše zračne ladje neprodiren? — Ni dvoma! Popolnoma neprodiren ! — V tem pogledu sem tedaj lahko miren? — Čisto miren, razen ako bo kdo izumil novo razstrelivo. — In ga bo kdo? — Seveda. — Sveta nebesa! Kdaj? — Je že izumljeno. — Kod ga je iznašel? — Jaz! — Tri sto hudičev! . . . Zakaj ste mi to zamolčali? — Jaz ne zamolčujem ničesar. Čisto odkrito vam pravim: Tako razstrelivo bo kmalu tu. Sem si ga že zamislil. General se je rezko zasmejal: — In vi nam boste seveda prišli ponudit ta super^krazit? In kadar ga bomo kupili, se nam boste smejali na ves svoj zoprni obraz ter nam zaupali, da imate še močnejši oklop, ki je res neprebojen. Je tako? — Seveda. Natanko tako. General si je izpulil velik kos las in zatulil: — Bodite prekleti! Zagnali ste nas v zagato, iz katere ni izhoda. Naša država bo zaradi tega propadla. Povejte mi, kdo ste. Povejte nam svoje ime, da ga lahko prekolnemo na vse štiri vetrove! Neznanec se je dvignil. — Lahko me zmerjate, kolikor hočete. Ako bi bili iznajd-Ijivejši, bi bili takoj opazili, da nisem nič drugega, kakor poo-sobljena logika, zdrav človek razum na dveh nogah. Vi nočete razumeti, da je čisto vseeno, ali vaša država propade zaradi oboroževanja v desetih letih ali v desetih minutah. Nimate temperamenta, da bi se odločili za enkraten pogin. Vsak pogiba na svoj način. Zdrav človeški razum nima z vašo stvarjo prav nič skupnega. Zdravstvujte! Neznanec je zaloputnil vrata in odhitel iz vojnega ministrstva. Klerofašistl sami uničujejo sveta znamenja v zadnjem času je bilo v po-posredni okolici Novega mesta in nekaterih bližnjih vaseh uničenih ali poškodovanih več verskih znamenj, kakor križev, podob in kapelic. Ozadje tega skrunjenja nam je dobro poznano. Z besnim sovraštvom proti ljudski oblasti, ki dosledno uveljavlja po ustavi vsem državljanom zajamčeno versko svobodo, sega zdaj klerofašistična reakcija s svojimi zapeljanci in plačanci celo po predmetih, ki jih sicer sama časti. Pri tem računa z naivnostjo nepoučenih posameznikov in upa, da bo s tem lahko klevetala ljudsko oblast. Kako pa široke ljudske množice ocenjujejo te histerične in obupa polne izpade, je med dru- gim prikazal zastopnik Krajevnega ljudskega odbora Žužemberk na gospodarski konferenci v Novem mestu dne 8. januarja. Razkrinkal je reakcionarje, ki so v Žužemberku podrli nekaj drogov z električno napeljavo, ki vodijo proti cerkvi. Tem reakcionarcem veljajo besede, ki jih je nad 350 delegatov vsega okraja z odobravanjem pozdravilo: .. Mi vemo, da pošteni ljudje drogov ne podirajo. Tisti pa, ki hodijo molit, naj bi vsaj drogove in elektriko pustili pri miru, da bi lahko pri luči molili," Da s temi dejanji obupa kle-rofašizem ponovno odkriva svoje pravo hinavsko in farizejsko lice, postaja jasno tudi tistim, ki so morda še verjeli njegovim gosposkim zastopnikom. Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" PISMO IZ SLOVENIJE (Nadaljevanje z 2. strani) če se pa članstvo Fronte v Ljubljani oddeliti, oddaljiti od kmečkega prebivalstva, ki obdaja z vencem vasi mesta? Zato bodo povezanost mesta z deželo dokazali ne samo z besedami, temveč z delom na gradnji petih zadružnih domov na robu Ljubljane. Za matere, ki so zaposlene preko dneva v raznih obratih, bodo frentovci izgradili 'dečje jasli," zgradbo sončnih, čistih, svetlih prostorov z igrišči. In še nekaj bo letos zgradila ljudska fronta Ljubljana, dve zgradbi za rajonske ljudske odbore, da ne bo potreba izgubljati časa s hojo na oddaljeni rotavž, ampak da lahko opravijo svoje opravke na mestnih ljudskih odborih (po- prej mestno županstvo), kar v syojih četrtih. Bg, recite, vi ameriški rojaki, ali smo 'starokrajci" še tako zaspani in počasni kakor ste nas poprej poznali. Vi ste padli v mrzličen tempo ameriškega življenja, mi pa vas hočemo dohiteti in prehiteti. Zato se pa ne vidimo iz dela. Je pa ena razlika: pretežni del vaših moči in sil je šel in še gre za druge, mi pa delamo zgolj za sebe. Naj nas puste vaši gospodarji pri miru s svojimi vojnimi grožnjami. Še mnogo več bi napravili, če bi tega hujskanja na vojno ne bilo. Toda tudi tako, jo bomo nSišo lepo Slovenijo, tako spremenili, da je čez par let, ko nas pridete obiskat, ne boste spoznali v njenem novem, lepem, srečnem oblačilu. Waukegan, 111. — Dne 15. februarja je po petmesečni bolezni umrl Louis Križaj, star 48 let, doma iz Logatca, v Ameriki 27 let, član SNPJ 22 let, kakor tudi dveh drugih društev. Tukaj zapušča ženo, sina in dve sestri, v starem kraju pa dye sestri. Pokopan je bil civilno 19. februarja. Pittsburg, Kans.—Dne 17. febr. je umrl dolgoletni član SNPJ Frank Pistotnik, star 70 let, doma iz fare Zlato polje pri Lukovici, Gorenjsko, v Ameriki od 1903, ves čas v Kansasu. Tukaj zapušča ženo, tri poročene sinove, tri vnuke in tri bratrance, v lowi več bratrancev in sestričen, v starem kraju pa dva brata in tri sestre. Kdaj je videl zajca Lovec; "Ali nisi videl zajca tekočega tu črez cesto?" Pastir: "Pač, videl sem ga!" Lovec: "Kdaj?" Pastir: "Kake dve leti bo že temu!" The MAY Company Založite se sedaj s temi znanimi Rjuhami Calvert izdelka narejene posebno za The May Co. Nekaj besed o vroči vodi Voda—mrzla. Temperament vroč. Ni čudno, da se Veliko ljudi tako zelo raztogoti. Več in več njih P'^ihaja k svojim trgovcem in plumber jem ter brez Vsakršnega oklevanja zahtevajo aviomatični, podkurjen. insuliran. Plinski grelec za vodo z hitro-obratovalno pritiklino. To je drugi način reči, da hočejo.imeli toliko vroče vode kot jo želijo, kadar jo hpčejo. In, prvič v njih življenju, jo bodo dobili. POMNITE— Novi plinski grelci za vodo prihranijo na plinu— prihranijo denar AVTOMATIČNI PODKURJENI INSULIRANI THE im OHIO CIS Sheets vsaka Te Calvert koteninaste rjuhe so že dolgo najbolj priljubljene med clevelandskimi ženami, ker posedujejo dolgotrajne kvalitete. Narejene so iz finega izbranega prediva, ki zagotovi mnogoletno udobnost in postrežbo. Kupite jih kolikor jih potrebujete sedaj, dokler ne poidejo sedanje zaloge. Samo 2.49 vsaka. Calvert prevlake za vzglavnike 42"x36" mere, vsaka 65c Klasična glasba—"Popoldanski konccrli"—4:30 do 5.00 Ponedeljek do petka—WGAR 1220 Poštna in telefonska naročila sprejeta. Pokličite CHerry 3000. MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE Haynes ansambli brisač 22"x44" Kopalne brisače # ar fc 16"x28" Ročne 49C brisače Majhne brisače iz 1 enakega blaga za umivanje * Dusty rozaste • Zelene • Rumene • Modre Ti Haynes ansambli brisač so nekaj izven vsakdanjega robi so v pastelnih in beli barvi. To so posebno dobro izdelane brisače v barvah, ki se bodo lepo podajale z barvami v vaši kopalnici. Dale vam bodo veliko let zadovoljive postrežbe. Kupite nekaj kompletnih ansamblov za vaš dom in za darila tudi! LINENS & DOMESTICS . . . ČETRTO NADSTROPJE stran 4 ENAKOPRAVNOST 26. februarja 10 MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA (Nadaljevanje) — Kaj pa oče? Zaobljubil se je bil postaviti cerkev. Ali jo je? — je vprašal Stepan, ki je počakal, da se je Hristonja vrnil. — Tepček si, Stepan, da veš. Za oglje menda vendar ne bo cerkve postavljal, a? — Toda zaobljubil se je — torej je še dolžan. — Za oglje ni bilo nobenega dogovora, a zaklad . . . Plamen se je kar zamajal od krohota. Hristonja je prostodušno okrenil od kotla glavo in ne vedoč, čemu se smejijo, pomagal še sam s svojim zamolklim rezanjem. 7 Aksinjo so omožili s Stepa-nom, ko je bila stara sedemnajst let. Doma je bila z vasi Dubrovke, na desnem obrežju Dona, s peščenika. Leto dni pred možitvijo je orala v 'stepi, kakih osem vrst od vasi. Ponoči ji je njen oče, petdesetleten starec, zvezal roke z vrvjo in jo posilil. — Ubijem te, če boš le besedo pisnila, ako boš pa tiho o tem — boš dobila žametno jopo in dokolenke z galošami. Torej, zapomni si: ubijem te, če boš le... — ji je zagrozil. Ponoči je Aksinja v sami raztrgani spodnjici pribežala v vas. Vrgla se je materi pred noge, bridko jokala in ji vse povedala .. . Mati in starejši brat, atamanec, ki se je bil pravkar vrnil od vojakov, sta zapregla voz, vzela Aksinjo in se odpeljala k očetu. Brat je podil tistih osem vrst konj kot nor. Očeta so našli pri shrambi. Spal je pijan na razgrnjeni suknji, ob njem pa se je valjala prazna steklenica od žganja. Aksinji pred očmi je brat snel z voza ročico, sunil z nogo spečega očeta, nekaj zamrmral, nato pa udaril starca z okovano ročico med oči. Poldrugo uro sta ga z materjo skupaj tepla. Vedno umirjena — osivela starka, je topo vlekla za lase nezavestnega moža, sin pa ga je obdeloval z nogami. Aksinja je ležala pod vozom, si zakrivala glavo in molče trepetala . . . Pred svitom so starca pripeljali domov. Tu je žalostno stokal, begal z očmi po izbi in iskal skrivajoče se Aksinjo. Iz razbitega ušesa mu je curljala na pod kri in so-krvica. Zvečer je umrl. Ljudem so rekli, da je pijan padel z voza in se ubil. Čez leto dni so se pripeljali na okinčenem vozu snubači po Aksinjo. Visoki, širokopleči in stasiti Stepan se je predstavil nevesti in za konec jesenskega posta so določili svatbo. In prišel je mrzli, veselo jasni jesenski dan, ko sta se mlada dva vzela. Odsihmal je bila Aksinja mlada gospodinja pri Astaho-vih. Tašča, visoka, od nekakšne hude ženske bolezni upognjena starka, je že drugi dan po svatbi zgodaj prebudila Aksinjo, jo popeljala v kuhinjo in, tjavdan prestavljajoč burkle, dejala; — Vidiš, moja mila snaha, nismo te vzeli, da bi lenarila in poležkovala. Pojdi pogledat h kravam, potem pa k peči, da boš skuhala. Jaz sem stara in nisem več za rabo. Ti vzemi gospodinjstvo v roke, tebe čaka. Prav isti dan je Stepan pri kašči na mrtvo pretepel mlado ženo. Tepel jo je po trebuhu, po prsih, po hrbtu; pretepal toliko, da ni bilo več človeško. Od takrat je krenil na svoja pota, se družil s klepetavimi slamna- tirni vdovami, šel vsako noč z doma, Aksinjo pa je zaklenil v kaščo ali v izbo. Poldrugo leto ji ni odpustil krivde, dokler mu ni rodila otroka. Potem se je bil umiril, toda z ljubeznijo je bil prav tako skop in je kot poprej le poredko prenočeval doma. Na kmetiji, ki je štela veliko glav goveje živine,, je imela Aksinja dela čez glavo. Stepan je bil slab delavec. Počesal si je dolgi čop las, nato pa odšel k prijateljem kadit, kvartat in čenčarit o vaških novicah, a živino je morala opravljati žena, voditi pa tudi vse gospodarstvo. Tašča je bila slaba pomočnica. I ^ mislih je šla počasi, previdno Kadar jo je prijelo, je padla naj kakor bi hodila sušca čez Don posteljo, stisnila blede rumen- PO razkopanem ledu. ščo ležečo na tleh s podvitimi nogami. Po rojstvu otroka se je Aksinja oklenila moža, toda ni čutila do njega prav nič ljubezni; bilo je le iz grenke ženske žalosti in navade. Otrok je umrl še pred letom in življenje je začelo svojo staro pot. In ko je začel Melehov Griška obletavati Aksinjo, je ta s strahom začutila, kako jo vleče k črnemu, veselemu fantu. Dvoril ji je uporno, s trdovratno prizadevnostjo. In prav ta trdovratnost je bila strašna Aksinji. Videla je, da se on ne boji Stepana, čutila je, da je ne bo pustil na miru, in ker tega ni hotela, se j^ upirala z vsemi silami. Opazila je pri sebi, da se v nedeljo, pa tudi ob delavnikih, lepše oblači, in varajoč sama sebe skušala, da mu čim večkrat pride pred oči. Bilo ji je toplo in prijetno, kadar so jo božale vroče in omamno črne Griškine oči. Zjutraj, ko je šla mlest krave, se j^ nasmehnila, ne vedoč zakaj, potem se pa spomnila: "Le čemu sem tako vesela? Oh, Grigorij . . . Griša . . Strašilo jo je to novo, kar je napolnilo vsa njena čustva, in kaste ustnice in strmela v strop z očmi, izpačenimi od bolečine, stokala in se zvijala v klopčič. V takih trenutkih ji je na obraz, ki je bil na gosto pokrit s črnimi, grdimi madeži vroje-nih znamenj, stopil močan dišeč pot, v očeh pa so se ji nabirale solze in ji večkrat druga za drugo spolzele po licih. Aksinja je pustila delo, se stisnila kam v kot ter z žalostjo in strahom strmela v taščo. Čez leto in pol je starka umrla. Zjutraj so se pri Aksinji začeli porodni krči, a proti poldnevu, malo pred otrokovim rojstvom, je tašča izdihnila med hojo, pri vratih stare konjušnice. Babica, ki je stekla iz hiše, hoteč prestreči pijanega Stepana, da bi ne šel k porodnici, je zagledala Aksinjino ta- Ko je odpravila Stepana k vojakom, je sklenila, da se bo z Griško sestajala čim manj. Po zadnji lovi na ribe, si je ta sklep še bolj utrdila. 8 Dva dni pred binkoštmi so si vaščani oddelili travnike za košnjo. Pantelej Prokofjevič, ki je bil tudi zraven, se je vrnil za kosilo, si sezul čevlje in s slastjo božajoč od hoje zatečene noge, dejal: — Naš kos leži na Rdečem bregu. Trava ni bog ve kaj prida. Gornja meja se dotika ho-ste in ponekod je travnik precej plešast. Pirnice je največ. — Kdaj bomo začeli s košnjo? — je vprašal Grigorij. — Po praznikih. — Darjo boste tudi vzeli, kali? — je zagodrnjala starka. Pantelej Prokofjevič je odmahnil z roko, češ: "Bodi no tiho." — Če bo treba, bo šla z nami. Kosilo postavi na mizo. Kaj stojiš in krakaš! • Starka je zaropotala s pečni-mi vratci in potegnila iz peči pogreto zeljnato juho. Za mizo je Pantelej Prokofjevič na dolgo in široko govoril o delitvi košnje in o ničvrednem atama-nu, ki je ogoljufal vso sosesko. — Tudi lansko leto je nagajal, — se je oglasila Darja. — Ko so ugovarjali razdelitvi, je on kar naprej ščuval Malaško Frolovo, da bi metali kocko. — Mrcina stara, — je godel Pantelej Prokofjevič. — Očka, kdo bo pa grabil in kopice delal? — je boječe vprašala Dun jaška. — A ti, kaj boš počela? — Sama, očka, ne bom zmogla. — Astahovljo Aksjutko bomo poklicali. Stepan je lepo prosil, da še njemu pokosimo. Moramo ustreči. Drugo jutro je na Melehovlje dvorišče na osedlanem, belono-gem žrebcu pri jahal Mitjka Koršunov. škropil je dež. Nad vasjo so videli oblaki. Mitjka se je sklonil iz sedla, odprl vratca in odjahal na dvorišče. Pred hišo se je oglasila starka. — Kaj si se pa pritepel, ti gnusoba? — je jezno vprašala. Prav nič ni marala odrezavega in prepirljivega Mitjka. — I čemu pa to tebe srbi? — se je začudil Mitjka in privezal konja k ograji. — Prišel sem h Griški. Kje je? — Na skednju spi. Tebe je pa menda mrtvoud udaril? Saj je videti, da peš sploh ne moreš več hoditi. — Veš, tetka, vsak naj se po svoji glavi praska! — ji je vrnil Mitjka, nato pa se, pozibavajoč in udarjajoč z okrašenim bičevnikom po dokolenicah po-loščeijih, škornjev, napotil proti skednju. Grigorij je spal v kol-nici na vozu. Mitjka, ki je mežikal z levim očesom, kot bi streljal, se je dotaknil Grigor-ja z bičem. — Vstani, mužik. Beseda mužik je služila Mitj-ki samo za norčevanje. Grigorij je skočil kot vzmet. — Kaj bo rad? . — Dosti imaš sjJanja! — Ne nori, Mitjka, da vzro-jirii . Pridite jutri večer NA OKUSNO RIBJO PEČENKO v Old Oxford Tavern 1014 EAST 63rd ST. EN 9288 Igrala bo Hrvatska iambura-ska orkestra in zabava bo prijetna — Vstani, važna stvar. — Kakšna? Mitjka je sedel na stranico voza, si z bičevnikom čistil bla- Razno Veteran in žena nujno potrebujeta stanovanje s 3-4 ali 5 sobami, neopremljene; plačata do $50 najemnine, poleg $25 bonusa za primerno stanovanje. DI 7888 . Naprodaj je električni pralni stroj MAYTAG IZDELKA Poizve se po 6. uri zvečer na 996 E. 64 St. MR. in MRS. GOLDBLATT sta tu Ali imate stanovanje s 3-4-5 sobami za naju? Prijazna dvojica; kaj jima imate za ponuditi? Najraje na vzhodni strani mesta. Pokličite med 9. zj. in 6. zvečer. Mr. Goldblait — PR 8808 to s škornjev in rekel: — Griška, divji sem . • • — Zakaj? . — Kako ne bi bil, — ka je krepko zaklel. — ° duti poročnik, kako se sir" usti. _ , . Skozi stisnjene zobe j« sipal besede in cepetal z mi. Grigorij se je dvignil- — Kakšen poročnik? ^ Mitjka ga je potegnil kav in mu dejal nekoliko | (Dalje jiTihodnjU) Dela za VELIKA ODPRTIJA NAŠIH PRENOVLJENIH PROSTOROV BO V SOBOTO 28. FEBRUARJA 1948 Servirali bomo okusno kokošjo večerjo in druge dobrote Od 8. ure zvečer naprej* / / SVEŽE PIVO—PRISTNO VINO Ples V nasi dvorani. — Dobra godba. Vesela družba. — Prijazno vabiva vse! ^ MR. IN MRS. LOUIS TANKO 16011 WATERLOO ROAD (l>0000000000000000000000000 DURN VARIETY STORE 15605 Waterloo Rd. NAZNANJAMO. DA SMO PREJELI RAZNA SEMENA za pošiljke sorodnikom v staro domovino Mnogi ste nas že povpraševali za to seme—sedaj je tu—požurite se, ker čas za sej en je bo kmalu tu. To so semena, ki se sejejo na polju za krmo živine in prašičev, itd. Poleg tega imamo tudi vsa semena za tukajšnje vrtove, in letos imamo celo majaronovo seme, in tudi žefranovo se nam je posrečilo dobiti. Dobite tudi razno vrtno orodje, gnojila za vrtove in travo. SEDAJ JE ČAS ZA BARVANJE in pri nas si lahko nabavite vsakovrstno barvo za zunaj in znotraj, varniše, itd. GOSPODINJE SI LAHKO PRESKRBIJO RAZNO KUHINJSKO POSODO, iz aluminija, enajmalirano ali porcelanasto, itd., ter vse, kar potrebujejo za čiščenje na domovih. Cenjenim rokajom se priporočamo za poset naše trgovine. ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO ppoH OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite JOHN ROŽANCE 15216 LUCKNOW AVENUE KEnmore 3662 PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE P JE NA RADIJU Ta pretresljiva storija iz zgodovine, romance, osebnosti in krajev države Ohio je za vaš užitek na radiju tri večere vsak teden. Vsako poglavje OHIO STORY je predstavljeno v dramatični obliki po skupini talentiranih igralcev in godbenikov. PONEDELJEK. SREDA IN PETEK OB 6.30 ZVEČER WTAM CLEVELAND VETERAN IN ŽENA želita dobiti v najem 2 ali 3 opremljene sobe na vzhodni strani mesta. GL 7384 Želimo stanovanje Veteran in žena želita dobiti v najem 4 sobe na vzhodni strani mesta. Mr. Loparo. RA 6466 med 9. in 5. pop. JOHNNY SILKS 11118 GREENWICH AVE. se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom. * Pravkar smo dobili AVSTRIJSKE KOSE Mere so 30 in 32 inč. Lahko jih naročite tudi po telefonu in pošljemo jih tudi po pošti. SMREKAH HARDWARE 6112 St. Clair Ave. HEnderson 5479 CLEVELAND 3. OHIO Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 A & B GARAGE 15556 Lake Shore Blvd., pri E. 156 St., nasproti Euclid Beach parka. IV 3655 Popravimo avte vseh izdelkov. Posebnost je delo na ignition ter z vlačilcem pokvarjenih avtov na cesti. Z vlačilcem gremo po avto podnevi ali ponoči. Ipe priporočamo za naklonjenost. DomaČe klobase Imamo fine doma narejene mesene in riževe klobase, domačo mast, ajdovo moko, domače kislo zelje in repo. Se priporočamo za obisk. MRS. JOHANNA REMIG 921 E. 185 St. KE 1846 THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY Naznanilo! Cenjeni javnosti se sporoča, da se bo okrog 1. marca otvorilo novo najmoderneje opremljeno lekarno v Clevelandu Perry Drug 752 E. 185 St. v poslopju John Bukovnika Na uslugo bodo vedno trije lekarnarji in ženska, ki bodo skrbeli, da bodo odjemalci točno in zadovoljivo postreženi. Zavarovalninska potrebuje eno tipkarico in eno stenogra^^, 5-dnevni tednik. TedensK^ 1231 CHESTER A*" MA 9560 e^' STENOGRAFKA^ ' z izkušnjo blagajniške%^'j^g snega pisarniškega dela. lo—dobra plača. - jifti DON BOURNE PONTIA^ Tipkarica—klerWiL brza; za splošno delo P mora biti dobra v racu borna plača E. 222 St. RA 3543 Stenografka ki bi tudi delala glavnemu poslovodju; sp V pisarni. Tedenska pl® govor pokličite HE 4900 Tipkarica — kle'^- it visoko-šolka; pri volji "dictaphone;" mora znanja "shorthand;" ^ ^ urad v downtown. 5-dne CH 0456 SPLOŠNO PISARNIŠKO TIPKANJE Izurjeno dekle, iP', razmere; 44 ur tedens» ' jjj; pol nad 40 ur; hospitanff, ' varovalnina, počitnice, ča, bonus. , PR 2424 Prodajalke klobuk®* , Izurjene—izvrstna P^| gg f predovanje. Jamčena P primerne provizije. JUDY HATS 1008 Euclid__,^| Klerkinja — TipL stalno delo; dobra prilika za mlado dekle c : njosti; umetno prezracei dilnica v prostorih. ^ c"' BURDETT OXYGBr' PR 4236 dekleta za tipkanje in splo*"^3® delo. V starosti od Stalno. Dobra plača. O'Neal Paint Pro^- ^u i 15115 Chatfield Ave.. - STENOGRAF#L; lahko "dictation." SP^° niško delo. Dobra Ppgjt# delo. 5-dnevni tednik-lajte v vaši soseščini' HE 9090 , STENOGR izurjene, za zanimiv" " j te"' i lo. Dobra prilika. ' Tedenska Soba 1005 : CENTBAt^ I NATIONAL I 308 Euclid h, Hi C, U l( V \ li, % ^1 12' 8v, k] M Dela za iK^ IŠČE SE ZIP^ za delo na 14340 j L Dobra unijska plačah ,gjiJ Vi v ' Zglasite se ' JAMES McHUGH ' g(f 9/ 2422 Prospect ' Zemlji^^ HIŠA NAPB^^i Hiša za 3 družine; ijff fornez, klet, cementi^ pfO zidane garaže. Se mor di odhoda izven mes^ ' gf-1799 EAST 47|" UT 1-IG^L Hiša s 6 ZA ENO DRUižiNO' SE PROPA^j^iiii' Za podrobnosti P IV 6285 S N S % A