229. številka. Ljubljana, v soboto 4. oktobra XVII. leto, 1884. _ , , , , _ i. . i: „„!»: ..„;„.,,,,„ _a avatri i sko-oeorske dežele za vse leto 16 fjld., zh pol leta 8 gld., za četrt leta 4 cld., , , • ^ x 1° ***** SSfSJ^ afw«Lh iedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. F J Upravu i It v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, omamla, t.j. vse administrativne stvar,. po Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanji! na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 » Upvavništvo ,,8lov, Waroda". Pozdrav slovenskim posojilnicam. Jutri bode v Ljubljani prvi občni zbor „zveze slovenskih posojilnic" in ob jednem shod rodoljubov v posvetovanje, kje naj bi se še ustanovile hranilnice ali posojilnice. Dolgo let smo Slovenci zdiho-vali pod uplivom in pritiskom tujega kapitala. Kolikokrat se nam je očitalo, da kapital in inteligenca mej nami je nemška in da Slovenci smemo zadovoljni biti, da nam Nemci ne odtegujejo svojih ka-pitalov ter so tako milostni, jemati od nas obresti. Pri volitvah Brno prodadali, ker Nemci neso poznali nobene milosti v boji, temveč silili so vso svoje dolžnike, da so morali proti svojemu prepričanju glasovati proti lastnim bratom. Domačih denarnih zavodov nam je treba, da bodemo svoji lastni gospodarji na svoji zemlji, tako Be je slišalo od vseh stranij in povdarjalo v vseh narodnih krogih. In delo se je pričelo, kakor se spodobi, v našem središči, v Ljubljani. 6. Horak, veteran tukajšnjih rodoljubov ustanovil je prvi narodni denarni zavod že pričetkom šestdesetih let v v Ljubljani: „Pomoćno obrtnijsko družbo" in ta družba je mej vsemi posojilnicami najstarejša v Avstriji. Kdor se spominja narodnih bojev v prejšnjih desetletjih v Ljubljani, priznal bode, da samo uplivu te posojilnice se imamo Slovenci zahvaliti, da smo vsaj v 3. razredu si ohranili pri volitvah večino. Pa po tem prvem srečnem poskusu minola je cela vrsta let, predno je blagodejna ideja kali pognala tudi na drugih krajih. Uzroki počasnemu razvoju bili so različni: nezaupanje ljudstva v nove denarne zavode, pomanjkanje zakona, ki se je še le 1873. leta v državnem zboru dognal in vsled tega pri ustanovitvi nasprotje od strani politiških obla-stev, katera so do tačas imela dovoljevati in nadzorovati take zavode in končno vedno bojevanje za narodnost, kar je absorbovalo najboljše in najdejavnejše narodne moči. Vender je 1. 1870 okrajni zastop v Šmarji na Štajerskem pod načelstvom g. dr. Vošnjaka sklenil ustanoviti posojilnico po vzgledu čeških založnic. Žal, da namestništvo v Gradci ni potrdilo pravil in tako je bilo pokopano še nerojeno dete. Kmalu potem pa je okrajni zastop v Ljutomeru jednak sklep storil in posojilnica je |e res dovolila in še dandanes izvrstno posluje na srečo tamošnjega okraja. Tudi ua Koroškem sti se v tistem času ustanovili dve posojilnici, od katerih je jedna pozneje po nehala, Sv. Jakubska pa še danes uspešno deluje. Z zakonom od 9. aprila 1873. leta se je pričela nova doba za hranilne in posojilne zadruge. Zlusti določba, da ne spadajo pod politiško oblast, ampak da se imajo vknjižiti pri sodniji v dotični register, odmaknila je posojilnice politiškemu nadzorstvu in strankarskim šikanom. In ko je 1. 1879. sedauji državni zbor znižal davek, omogočil je s tem in spodbujal k ustanovitvi teh za obrtnijski in kmetijski stan silno potrebnih in koristn:h denarnih zavodov. Od 1. 1873 naprej so se ustanovile posojil niče v Šoštanji, Ormoži, Mozirji in bi se še na mno- gih krajih, ko bi za prvi pričetek bilo potrebnega navoda in fonda. Krepko razvijati pa so se mej nami začele posojilnice še le od 1. 1881 naprej, ko je pričela Celjska posojilnica delovati in se trudila zvezati vseslovenske posojilnice k skupnemu delovanju. Po trudu in naporu ravnatelja Celjske posojilnice, sedanjega deželnega poslanca g. M. Vošnjaka ustanovile so se na raznih krajih nove posojilnice ter se je organi zovala „zveza slovenskih posojilnic" Na Štajerskem deluje zdaj že 13 posojilnic: v Celji, Mariboru, Ptuji, Ormoži, Ljutomeru, Slatini pri Rogatcu, Žavci, Mozirji, Sevnici, Šoštanji in v Konjicah, potem tri kmetske posojilnice, katere vodijo kmetje sami podpirani od duhovnikov: v Mako-lah, v PiŠečah in pri sv. Petru pod gorami. Na Kranjskem so tri posojilnice v Ljubljani, po jedna v Postojini, na Vrhniki in v Metliki. Na Pri-morskkem delujeti dve posojilnici: v Kopru in v Gorici. Zares lepi uspehi v kratkem čaBU in gotova nada, da se sedanjim de pridružijo novi taki zavodi, kajti še je dosti krajev, kjer ljudstvo posebno zaradi tega si ne more pomagati, ker hira pod pritiskom oderuhov ali še celo nikjer ne more dobiti posojila, kedar mu ga je najbolj treba. Vse posojilnice imajo dozdaj že na razpolaganje 1 milijon 200.000 gld., kateri so se nabrali iz zadružnih deležev IGO.000 gld. in i« hranilnih vlog. Letni piomet vseh slovenskih posojilnic pa gotovo presega £rst milijonov gol dinarje v, ker se posojila le ni krajši čas, do pol leta dovoljujejo. Zato srčno pozdravljamo rodoljube, ki nas razvesele s svojim prihodom v belo Ljubljano in jim kličemo: Dobro došli! Bog pa naj blagoslovi vaše narodno in človekoljubno deio! Razpust trgovinskih zbornic. Z Dunaja 2. oktobra. [Izv. dop.) Razpust trgovinske in obrtne zbornice Ljubljanske in nova volitev zanjo je pred durmi. „Pol* LISTEK. Potovanje križem domovine. Opisuje Prostoslav Kretanov. XXXXI. 0 Ob kranjsko-isterski meji. Evo me zopet na solnčuem jugu — v kršni Čiča rij i! Po kratkem odmoru v naročji preljubeznive nam majke Ljubljane, ali kakor bi rekel dopisnik v rimsko „Fanfullo": »nella Mecca del Slovenismo", kjer se nam zdaj v potokih cedi — sirodka „miru in sprave" ali ka-li, — ubral sem bil namreč zopet cesto pod svoje elastične noge ter krenil vesel križem širne domovine. Kretal sem se takrat sicer le onstran perifeje Blavne „kranjske klobase", ali ipak moram izpovedati, v pomirjenje vseh »Hribovcev", ki so si nekoč zaradi mene belili svoje za 50°/0 preučene glave, da se mi je povsod prav dobro godilo! In v tem »nebesko-srečuem časi" videl sem toliko prekrasnih „nebeskih okolic", da bi o njih mogel napresti brezkončen „uištrec" hiperboliških, svoj preljubljeni „jaz" obožujočih „— spominov!" Toda, bojim se, da bi tiskarni zmanjkalo — klicajev! Ali vzlic vsemu blaženstvu, v katerem sem »sopel švicarski vzduh" divje-romantiške Trente in mi je z „orjaškega vrhau Rogatske gore »plaval" pogled na divno „slovensko Galilejo" — „onstran Boča", kjer „nobeden človek ne zna zapisati niti jednega stavka pravilno slovenski", — vzlic vsemu „nebeskemu" razkošju, v katerem se mi je utapljala duša ves ta čas, da niti »samega sebe nisem poznal", prignalo me je neutešno srce vender le zopet nazaj v naročje naše sijajne in slavne metropole. In bogme, nesem se kesal! Kajti, ne samo, da sem se v mirnem (?) njenem zavetji, kjer veje zdaj božanski duh spravljivosti, pošteno spočii in se okrepčal za novo potovanje, prepričal sem se tudi, da nam je „narodnost utrjena in zagotovljena" za vse večne čase iu še najmanje za petnajst sto let po večnosti! In kako bi tudi ne! Saj je vender premaguna in v prah poražena tista grozovita pošast z »bolščečimi očmi", ki je doslej toli besno okrog sebe otepala s svojim „radikalnim" repom po re-dutnej dvoraui". Iu, per Dio! bil je tudi že skrajni čas! »Za Boga svetega! To neso bili več »ljudje božji", temveč — risura teneatis, amici! — »prenapeti, fanatični radikaki", ki so kur z glavami butali ob zid slovenske tesnosrčnosti in struhopetnoati! Človeku se še zdaj, ko je že davno utihuol »kori-bantični krik", jezijo lasje, samo če se spomni, kako nam je slovenska Helena z Dunajskega ozidja opisovala te barbarske vojne trume! Preeitavfi to vzvišeno oovo-slovensko Iiijado, bil sem v dnu svoje duše prepričan, da neaem vreden bivati v »nebeškem" svetišči tuli rafioovane, superklasične kulture, otresel sem z radikalnih svojih nog posvečeni prah opričniškega taborja ter pobegnil kar naravnost preko „kranjske" meje sem v solnčno, vinorodno Istro, od koder me ne potegne vso zimo niti deset parov mezgov, kamo-li četvorica borih konj! Baš oni dan, ko so se naši „oiicijalui Slovenci" prvič poklanjali maliku izveličevalne elastieitete, zanesel me je bil jaderni „uagličJ preko močvirskih luž ven na kameniti Kras, uaravnost v »radikalni" (?) — Št. Peter. Oudu me je z!ati napis: pHotel National" na Koroščevi hiši kaj zapeljivo vabil na požirek ceki-naste „vremščine" ; *\\ bal sem se, da bi se ne pritožil zopet kdo, potrebujoč izraelskega kozla za svoje grehe, da mu z zoperagitacijo izpodkopam leposlovni monopol, ali pa, da zato naglašam rodo-ljubje g. Korošca, ker sem se nekoč — korriuile factu! — pod njegovo (gostiluiško) streho ?a svoj denar naspal, kar je se ve da jako sumnjobudno! »Kaj doživel sem ua sveti!" x Presedel sem se torej koj v diug, proti Reki namenjen vlak, ter se odpeljal kar v — Trnovo. Tam nesem utegnil ogledati niti »nebcsko-lepe4*.' (Jorr.u prinaša namreč danes oficijozno izjavo, s katere posnemamo naslednje: „Poprava volilnih redov z i trgovinske in obrtne zbornice je zvriena. Stari volilni redi so iz veljave in namesto da bi se dopolnilne volitve koncem 1884 leta vršile po starem redu, kaže torej najbolje razpustiti trgovinske zbornice in preustvariti jih na podlagi novega volilnega statuta. Oblast, razpustiti te zbornice, ima trgovinsko ministerstvo, in razlogi, kateri nagibljejo ministerstvo k temu ukrepu, so ti-le: I. Če se zbornic ne bi razpustilo, potem bi volilna reforma popolnem še-le nastopila : 1. za zbornice v Solnogradu, v Gradci, v Ce-lovci, v Rovinji, v Roveredu, v Feldkirchnu, v Li-berci, v Hebu, v Plznu, v Budojevicab, v Olmuci v Opavi, v I Srodili in Černovicah leta 1888; 2. za zbornice na Dunaji, v Lincu, v Ljubnem, v Ljubljani, v Gorici, v Inomostu, v Bozenu, v Brnu, v Zadru iu v Dubrovniku leta 18 9 0; 3. za zbornico v Lvovu leta 188 7; 4. zh zbornico v Spletu leta 188 9. II. Po dopolnilnih volitvah bi se zbornice ne mogle razdeliti v odseke; tudi so bili kupčevalci nižih davkovnih razredov po starem volilnem redu mnogotero uvrščeni v obrtniški odsek. III. Razdelitev zborničnih članov v razne razrede po odsekih bi delale težave sedanjim dopolnilnim volitvam. Po novem volilnem redu so se tudi razredi po posamičnih odsekih pomnožili; tako v kup-čijskem odseku zbornice Ljubljanske sta sedaj 2 razreda, poprej bil je jeden. IV. Po novem volilnem redu pomnožilo se je tudi število zborničnih članov pri mnogih zbornicah, in odtodi bi prišlo za dopolnilne volitve premnogo težav, /lasti ker bi se teško dalo določiti število mož, ki bi jih bilo na novo voliti. V. Poglavitna misel v volilni reformi je poleg natančnega razpredeljenja odsekov in razredov ta, da je davek, kolikor ga je potreba za volilno pravico, jako nizek, to za to, da se baš manjši kup-Čevulci in obrtniki jamejo zanimati za zbornico. Tako je bil ta davek poprej za Ljubljansko zbornico 4 gld. 20 kr., sedaj pa je 2 gld. 10 kr. Zato pa bi bilo oekako čudno, če bi v jedni isti zbornici ali v odseku in razredu delovali možje, ki so bili voljeni na različni podlagi. Gotovo je tudi to, da je vsakemu opravičenemu do tega, voliti za to, da je vsa zbornica tudi v resnici oprta na novi volilni red, ki ga je trgovinsko ministerstvo že potrdilo. Ker gre v vsaki zbornici časa za volitev najmanj tri mesece, je sedaj pravi čas, rešiti to stvar. Zatorej se misli razpustiti vse trgovinske in obrtne zbornice, izimši Praško in Tržaško (zbornica Praška je namreč že iz novo osnovanu po novem volilnem redu, Tržaške zbornice pa se volilna reforma ne dotiče), ter razpisati nove volitve na podlagi novih volilnih redov." V kratkem je torej pričakovati naredb, ki razpustijo rečene zbornice, mej njimi tudi Ljubljansko ter razpišejo nove volitve. Vlada s tem ni dru- okolice Trnovske, kamo-li dičnih, rumenkasto obojanih in z rudečo opeko kritih hiš, razvrstenih ondu pod golim, s pičlim zelenjem obrastenim hribom: jedin pogled na višnjevi portal in rdeče-strešni zvonik gori na griči stoječo Trnovske cerkve in hajdi ! v — Ilirsko Bistrico, ležečo kakih pet, šest minut onstran holma, v zavetji mirne doline, s kršnim hribom v polukrogn obdane. Tu sem pokorakal po dvakrat gori in doli ob svetli Bistrici, po kateri Tržačanom tako žeja samo-goltno grlo. Daš isti dan je vohariio neko poverje-ništvo z dolgimi, zakrivljenimi nosovi po njenem obrežji in okrogloličen hrvatsk „dragomao" z blišče-čim cilindrom ua glavi, razkladal je trdovratnim Bistriškim kmetom „proposte" in „condizioui" ljudomilih Tržaških Lahonov. Da-li so se pobotali, ne vem; kajti jaz kot malomaren potnik, navajen jednacih komedij in ravnajoč se po Dantejevih besedah „Guarda e passa!" šel sem ravnodušno mimo ter njo zavil preko mosta k — Jelovšeku na senčni vrt. In ondu podlegel sem zopet mamljivej skušnjavi, vkljub postnim pridigam izza „lukovih" gardin — privezal Bem si namreč dušo s pošteno plačanim kosilom! Kesam se in trkam na prsi: oj „pater pec-cavi", ali ne morem si pomagati! Trudil sem se in si prizadeval na vse kriplje, da bi se kakor tist Ribničanov „švorc" odvadil — jesti in piti, kar bi za potnika bilo neizmerno ugodno in koristno; ali ne zega ukrenila, kakor poskrbela je, da se urno in brez zamudnih ovinkov izvedo ukrenene poprave v tej instituciji, zlasti da k zborničnemu delu prihaja tudi nižji kupčevalski in obrtniški stan, kateri za-dobil je po novem volilnem statutu volilno pravico. Proti ukrepu vlade bode torej boj, ki ga že napoveduje veliko-uemški tukajšnji dnevnik, malo dosegel, kajti za to priliko je fraza o „zatiranem nem-štvuu več ko smešna. Z novimi volitvami na podlagi novega volilnega reda Slovani v nobeni zbornici ne dobodemo večine, če je že nesmo imeli, in če bode kaj prememb, te premembe se ne bodo kazale v narodnem in političnem oziru. Trditi torej, da so napovedane volitve v zvezi z državnozborskimi volitvami prihodnje leto, da bodo pomnožile stranko Slovanov v državnem zboru, to spada v prerokovanja, katerih za sedaj — oemško-liberalna gospoda naj ne zameri — naša zdrava pamet še ne more verjeti. Reguliranje Savinje. (Interpelacija poslancev dr. Dominknš - M. Vosu Jakova v deželnem zbora.) Savinji regulirajo ali popravljajo strugo od Mozirja do Celja po zakonu dežeJskem od dne 13. jun. 1876, torej že celih 7 let. Letos bodo ves denar, namreč 146.700 gold. izcrpili. Država doplačala je 40.000 gold. Drugo je zadelo do 3/s deželo, do »/• dotične okraje iu do Ve dotične občine kraj Savinje. Poročilo deželnega odbora pravi, da je reguliranje le ondi dobro završeno, kder se nasipi in sploh regulirani deli vkup držijo ter je dovolj penezov bilo ua razpolaganje. Mnogo kosov Savinjskega obrežja pa ni bilo mogoče regulirati ali samo površno. Zatorej je treba dopolniti, kar še manjka; sicer so že regulirani kosi v nevarnosti. Stroški bi znašali 280.000 gold. Potrebo priznava deželni odbor pa tudi c. kr. namestuija. Deželni odbor je vsled tega že črte ž nove deželne postave za nadaljevanje Savinjinega reguliranja izdelal in predložil c. kr. namestniji. Črtež nasvetuje, naj država pre vzame od vseh stroškov 4/io, dežela */10 , okraji a/io in občine l/,„. Vrhu tega bi naj država tudi nekaj doplaćevala k stavbarskim in nadzorniškim stroškom, česar zadnjih 7 let ni storila. Ob jednem je prošnja dodjana, naj se reč tako pospeši, da bode državni zbor še letos dotično svoto mogel vpostaviti v proračun za 1. 1885. Toda ni došlo še nobenega odgovora. Zatorej sta poslanca za Celjski volilni okraj, g. dr. Dominkuš in g. Mih. Vodnjak vlado v deželnem zboru štajerskem javno vprašala, kako stoji, t. j. stavila sta interpelacijo do c k. namestnika. To je bilo jako nujno, kajti deželni zbor bo kmalu končan. Vprašala sta torej podpirana od petih slovenskih poslancev: z ozirom na to, da bo letos težko izdelati postavo za nadaljevanje reguliranja pri Savinji, z ozirom na to, da 86 je za to reguliranje črtež preobširno izdelal, denarjev pa premalo pripravilo, dalje na to, da je država primeroma vel:ko menje doplaćevala pri Savinji, kakor pri Aniži, Muri, ter se tako dežela in Posavinjčanje preoblagali in gre, pa ne gre! Ko bi Človek tako le kje na svilnatem naslonjači sedel in klasične slike iz mesarskega življenja ogledoval, mogoče, da bi se ga naposled vendar le prej ela ta sveta leposlovna krepost! ? Po kosilu sel sem na voz ter ae odpeljal preko Bistrice na jug, v — Istro. In zdaj, doppo tanto, straui s kolovratom ni čimerne subjektivnosti ter z bistrim pogledom v božji svet! Iz Ilirske Bistrice vije se cesta mej njivami doli, preko Bistriškega mosta zopet navzgor po gozdnatem griči, skoz razne borne vasi vedno višje in čez kake pol ure zopet navzdol po strmih klancih v zavetno, z bujnim zelenjem, s potoki in vrbovjem pregrneno dolino, vijočo se v prijetnih ovinkih mej visokimi, na desno in levo navzgor rastočimi hribi, obsenčenimi s koŠPtim hrastjem in gabrovjem. Posamične hiše, tu in tam v male skupine združene stoje ob cesti in po brdih . . . Bil je veder, mil jesensk večer. Doli po travnikih ob potoku so kmetje nakladali otavo, po hribovih obronkih pa so pastirji pasli krave in ovce, katere so ob otožno zvenečem piskanji [na običajne žveglje žveuketale z raznoglasnimi svojimi zvončki. Ljudje, govoreči tukaj sploh še slovenski, pozdravljajo te prijazno. Oblečeni so še večinoma po naše, vender ugledaš že zdaj pa zdaj kako rujavo istersko suknjo iz ovčje volne. naposled z ozirom na to, da bodo dosedanji stroški zastonj, ako se reguliranje ne dopolni, stavijo podpisani vprašanje do visoke c. k. vlade 1. je li ta voljua skrbeti, da se reguliranje Savinje popolni ter da država primerni delež vseh stroškov vpostavi v državni proračun, in 2. je li voljna zabraniti, da bi se pretrgalo popolnjenje reguliranja pri Savinji? Dr. Dominkuš, Mih. Vošnjak, Raič, Dr. Rada j, Kukovec, Šuc, Jerman. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. oktobra. Predvčeraj je v čeikem deželnem zboru bilo prvo branje volilne reforme, katero predlaga deželni odbor in prvo branje Herbstovega predloga, da se dovoli volilno pravo petukarjem. Takoj v prvem branji se je pokazalo, da ni nič upanja, da bi se doseglo kaj uspešnega. Čehi so se izrekli, da ne morejo glasovati za drugo spremembo volilnega reda, nego jo j« predložil deželni odbor, Herbst je pa izjavil, da Nemci nikakor ne morejo in ne smejo pritrditi nobenej spremeni volilnega reda, katera bi še bolj skrčila nemško manjšino. Oba predloga sta se potem izročila jednemu in istemu odseku v pretres in poročanje. „Narodny lisly' grajajo volilno reformo, kukeršno je predložil deželni odbor, ker ne zago-tovlja Čehom dvotretjinske večine, če tudi jih je dve tretjini v deželi. Nadalje misli ta list, da ni nikakor opravičeno, da veleposestniki obdrže 70 mandatov, kur ni v nobenej primeri z davki, ki jih plačujejo. Nadalje pravi omenjeni list, da je Bploh napačno, da se je obdržalo Schmerlingovo načelo o zastopstvu interesov in pa v kmetskih občinov voltev po volilnih možeh. Odsek za pretresovanje Herbstovega predloga o omejitvi okrajev po narodnostih, ima danes sejo, h katerej pridejo tudi zastopniki vlade, da pojasnijo vladno stališče. Obe stranki sti jako radovedni, kako stahšče zavzemlje vlada. Goriijeavstrljskl deželni zbor ni nič pomanjšal šolskega budgeta, kakor je bilo pričakovati od konservativue večine, temveč ga je še celo povišal. To kaže, da zgornjeavstrijski konservativci neso tako sovražni šolstvu, kakor trdijo liberalci. Spodnjeavstrljskl deželni zbor je včeraj volil odsek, ki bode pretresaval, ad bi se ustanovila deželna hipotekama banka in kakšua naj bi bila njena osnova. Vsi deželni zbori so se torej začeli bolj baviti z vprašaujem, kako pomagati kmet-skemu stanu. Čuje se, da hoče hrvatska vlada s svojimi privrženci delati na to, da se Se bolj omeji svoboda govora in tiska, ako se bode opozicija de tako odločno ustavljala. Res jako dobro sredstvo, da se narodu zakrije, kar je gnilega v administraciji. Sedaj bode v saboru najprej volitev štiridesetih deputatov za ogerski državni zbor. Ko bi Starčevičevci poskušali ovirati to volitev, je baje ban pripravljen razpu* Btiti sabor in vladati brez njega. Sicer bode pa ban skiišul izogniti se temu, ker bi ustavljenje hrvatske ustave škodovalo liberalizmu ogerske vlade. Sovraštvo proti Ogrom bi se na Hrvatskem še povekšalo in opozicijske stranke na Ogerskem bi dobile v roke dobro orodje proti vladi. Pa tudi 40 hrvatskih mandatov bi Tisza zelo pogrešal v državnem zboru, ki ima ravno v tem zasedanji reševati jako važne zadeve. Vitanje države. Srbska vlada bode baje do novega leta že popolnem izvela davčno reformo. S tem bode izvršen Zdaj se cesta zavije navkreber, po strmem klanci; razgled bo vedno bolj razširja; okrog tebe samotne in z gozdi prerastene golicave. Gori na vrhu se razpne pred teboj široka, ravna cesta, ob kateri so nasajena raznovrstna drevesca in še par korakov po ovinku in glej! tam gori na desno te pozdravljajo sive razvaline nekdanjega Novega Grada (Castrum novum.) In če pogledaš pred se, predoči se ti ondu ob cesti stoječ Podgrad, razvraten mej senčnim drevjem doli po prisojnem hribovem vznožji. Podgrađ (Castelnuovo) stoji sredi Čicarije ob glavnej cesti, vodečej iz Reke preko severne Istre v Trst; ima nekoliko čez šest sto prebivalcev, okrajno sodišče, kjer se pa, tout come cbez nous z nemščino — vrlim našim Čičem pravica meri z — laškim jezikom. Na severni struni nad sedanjim mestecem, dviga se iznad groblja temnosiva kula starega, zgoraj omenjenega grada, katerega je nek „Borsa d' Argento" dal postaviti okoli 1313. 1. V začetkn 16. stoletja je bil ondu kapitan Postojinski in Novograški glasoviti Krsto Frankopan; 1. 1551 bo Novigrad porušili, pa so ga na novo vzgradili in proti konci 17. veka mu je bil gospodar grof Benve-nuto Petaz. Zdaj je grad ves podrt; iz njegovega kamenja so vzgradili ono poslopje, v katerem se nahaja sodišče in davkarija. Nekatere hiše Podgrajske so jako lepe, zlasti doli ob cesti. važen korak za zboljSanje finančnega stanja mlade kraljevine. Razni časopisi se sedaj bavijo z nemiko> francoskim približanjem in govori se že o zvezi teh dveh držav. Sicer se pa nemški listi dosti bolj zanimajo za tako zvezo, kakor francoski. Poslednji so Še vedno nekako nezaupni. Najbrž imajo prav, kajti bati se je, da Bismarck hoče le Francoze speljati na led. Angleški parlament snide se 23. oktobra. Otvorjen bode v navzočuosti kraljice s kratkim pre-slolnim govorom. Najglavnejša stvar, s katero se bode bavil v tem zasedanji, je volilna reforma. Vse je radovedno, se li bode sedaj zgornja zbornica tudi tako odločno ustavila, kakor zadnir pot. Velevlasti ae Se dogovarjajo ves čas o «*K ■ |»-tovikem finančnem vprašanji. Sicer pa v tej zadevi razburjanje b»je pojema in je že upati spo-razumljenja. To se bode tem lažje doseglo, ker Anglija, kakor se povori, že resno misli, odpoklicati vojake svoje iz Egipta, ko bode sudanska ekspedicija končana. Poveljnik indamke ekspedicije general "VVolselev upa božič praznovati v Chartumu vkupe z Gordouom. Domače stvari. — (Godovni dan) presvitlega cesarja pra-eooval se je danes jako slovesno. Šole so imele zjutraj v raznih cerkvah sv. mašo z zahvalno pesnijo. Potem se je pela cesarska pesen. C. kr. vojaštvo je imelo mašo v nunski cerkvi. V stolni cerkvi, kjer je služil prost g. Zupan pontifikaino mašo, zbrali so 8e deželni predsednik baron Winkler z mnogimi uradniki vlade, finance, pošte, deželne sodnije, okrajnega glavarstva, deželni glavar grof Thurn z mnogimi deželnimi poslanci, poveljnik žandarmerije g. major Gramposchitz, župan Grasselli z mestnimi odborniki in mngistratnimi uradniki, predsednik kranjske kupčijske zbornice g. Kušar, mnogo gg. profesorjev in učiteljev in deputacija veteranskega društva. — (Kresa) izšla je 10. številka in ima sledečo vsebino: 1. Kmetski triumvirat. (Historičen roman.) Spisal Anton Koder. (Dalje.) — 2. Narodne pesni. Iz predvorske fare. Nabral Mat. Valjavec. — 8. Lesnika. Črtica iz domačega življenja. Spisal J. Fajdiga. — 4. V viharji. A. Funtek. — 5. Ob žetvi. A. Funtek. — 6. Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. (Dalje.) — 7. Nekoliko besedic k ženskemu vprašanju. Spis. Pavlina Pajkova. (Konec.) — 8. Matija Ahacelj. Spisal J. Scheinigg. (Dalje.) — 9. Česko-poljski pisatelj Boleslav Jablonsk^. Spi-Bal Radoslav Pukl. (Dalje.) — 10. Stanko Vraz, zbiratelj slovenskih narodnih pesuij. Spisal And. IV-konja. — 11. Nekaj o zadrugi in inokoštini. Dr. Janko Babnik. — 12. Drobnosti. — (Gospića Frbhlichova), ki je mnogo let brezplačno opravljala službo učiteljice ženskih ročnih del v šoli na barji, se je sedaj zaradi bo-lehnosti odpovedala. Pouk bode prevzela g Mooss-ova voditeljica mestne dekliške šole v družbi z drugimi učiteljicami. — (Javna pritožba.) Dolgih šest tednov se že popravlja Mesarski most in še ni upanja, da bi se skoro odprl prometu. Trgovcem in obrtnikom, ki morajo blago voziti po dolgem ovinku čez sv. Petra most, je to v veliko nepriliko in gmotno škodo. Nujna potreba je torej da se popravljanje skoro dovrši, da bode konec nevolji in opravičenim pritožbam. — (Stolno cerkev) začeli so, ker se je v kratkem nadejati prihoda novega knezoškofa, znotraj obnavljati in lepšat i. — (Dr. Dinko Vitežić) znani zastopnik istrskih Slovanov v državnem zboru bode začetkom novembra t. 1. otvoril svojo odvetniško pisarno v mestu Krku. — (Ceciljansko društvo Kranjskede-ka nije j ima svoj 3 občni zbor dne 9. t. m. v Šmartnem pri Kranji. Ob 10. uri je sv. maša in potem zborovanje, katero obseg* nagovor predsednikov, poročilo tajnikovo in blagajnikovo, volitev odbora in posamične nasvete. — (Slovstvo.) Učiteljem in učencem slovenščine, dalje vsakemu, kateri poznati hoče pravi jezik svetih bratov Cirila in Metoda, ali pa kdor se pripravlja za priu&enje jezikom slovanskim, tem naznanjamo in priporočamo to-le knjigo: „Gramatika ja zy ka starobulharskeho (starosloven-8 k eho.) Sepsal B. Popelka. Uvodem a komen-tovan^mi texty opatfil Fr. Vvmazal. Nakladem vlastnim." — Knjiga ta, obsežna 10 pol, ima za uvod hipotezo staroslovensko in starobolgarsko, našteva v njem najstarše spomenike staroslovanske pismenosti in navaja Geitlerjevo hipotezo. Teksti pa so iz evangelija Astromirovega, iz rokopisov glagolskih in ćirilskih, ruskoslovenskih, srbskosloven-itd. Slovniski del razklada glasoslovje in besedovje v staroslovenščini ter se pri tem ozira na najnovejše Bpise Jagičeve, Leskienove itd. C^na je tej knjigi 1. gld. 50 novcev, za dijake 45°/0 nižji. — (Postne hranilnice.) Državna hranilnica dobila je tudi se p tem bra meseca večje število ulog, a občinstvo je uložilo več prihranjenega denarja. Število ulog znaša v prošlera meseci 108,990 b 6.109.616 gld., uložilo seje ta mesec 576,000 gld. več nego prejšnji mesec. S Štajerskega, Kranjskega in Koroškega bilo je septembra meseca 7.213 ulog b 515.932 gld., a izplačalo se je na 1,983 ulog 189. 406 gld. Vsega vkupe se je dosedaj v poštne hranilnice uložilo okolo 35 milijonov, a vrnilo bo jo okolo 24 milijonov goldinarjev. — (Vabilo k veselici), katero priredi „Ormoška čitalnica" ob slovesnem otvorenji v nedeljo dne 12. oktobra 1884. ob pol 7. uri v večer v društvenoj eobi v Ormoži. Vspored: A. 1. Pozdrav. 2. Nedved: „Zvezna", zbor. 3. Slavnostni govor. 4. pl. Zaje: „Živila Hrvatska", zbor. 5. Hajdrih : „Pri oknu sva molče Blonela", čveterospev. 6. Stritar: „Zgubljen sin", deklarnuje g. Freuensfeld. 7. dr. G Ipavic: „Slovenec sem", zbor. 8. Gle-diščna igra: „Gluh mora biti". Burka v 1 dejanji. 9. Hajdrib: „Jadransko morje", zbor. 10. Vasak: „Slovan", zbor. B. Sprejem udov. C. Ples. — (Umrl) je včeraj zvečer na Dunaji .slavni slikar Hans Makart. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Maribor 4. oktobra. Ob desetih se je razstava sadja slovesno otvorila. Razstava velikanska, udeležitev nepričakovana. Odbor. Dunaj 4. oktobra. Povodom cesarjevega godu bile so po vseh božjih hramih vseh vero-izpovedanj slovesne sv. maše in opravila. V vo-tivnej cerkvi bili so pri maši nadvojvode, generali, vojni minister, v sv. Štefana cerkvi ministri in načelniki oblastev. Po kronovinah v vseh glavnih mestih cerkvene svečanosti. Kodanj 4. oktobra. Grad Christiansburg popolnem uničil požar, ki je navstal včeraj popoludne. Zbirke slik so rešili. Pariz 4. oktobra. Tri francoske topnjače v reki Loch-Nan napali so kitajski vojaki. Jeden častnik mrtev, trideset mož lahko ranjenih. Previdnost proti drastičnim sredstvom. Ne da bi dražil slizno kožo v želodci in črevah ima pristni „Moll-ov Se i dl i tz-p r ašek ■ najsignrnejSi uspeh pri vsakdnih bolečinah v želodci in spodnjem truplu. Škatljica z navodom za uporabo 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuehlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih pro-dajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (690—9) Tujci t dne 3. oktobra. Pri Monnt Hans, z Dunaja. — Premoli iz Mon-falkone. — Schudler, iz Dobra. — Kapuš z Dol. — Pri Maliel : Schak, dr. Jarisch, Goldman, z Dunaja. — Karpluš, Judenburg. — Vencerandi, iz Siscka. — Germ, Mainhot. Pri avstrijskem cesarji: Tujetscc, iz Idrije. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v min. 3. okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735-89 mm. 73639 mm. 735-84 ni m. + 11-8° C -f 13-4° C -f-10-8°C sl. svz. sl. svz. Drezv. obl. obl. obl. 0-00 nn. Srednja temperatura -f- 12*1 °, za 1-1° pod normalom. JD"u.n.aOslca# borza dne 4. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ron u.......... Srebrna renta .... ..... Zlata ren ....... . . 5% marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . • London ........ . . Srebro ........... . Napol.. ........... G. kr. cekiui........ . Nemške marke...... • 4°/0 državne arečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz l. 1864. 100 gld. 4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... „ papirna renta 5°/0 ..... ■ >•' „ štajerske zemljišč, od/ez. oblig.. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zomlj. obč. avstr. 4Vs°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 90 ki 81 t 95 «* 102 ■ 90 n 95 9 95 859 f — ■ 286 70 it 121 B 75 ■ 9 » ■ 67 ■ 6 77 • 59 ■ 75 124 ■ 50 n 172 B — » 102 ■ 90 % 122 50 n 93 25 n 88 a 95 0 104 50 t 115 ■ 50 o 121 n 30 o 109 ■ — B 105 ■ 50 n 176 n 75 n 105 m m _ B n 212 9 — B Tu sem šel pozdravljat g. Slavoja Jenka, deželnega poslanca, odločnega in iskrenega narodnjaka, ki Be je letOB v Poreškej zbornici s čilimi svojimi vrstniki tuli vztrajno potegoval za priznanje svoje materinščine. Povedal mi je zanimljivih spletek lokavih Lahov izza zborniških kulis, ki bi marsikateremu „kranjskemu" „kimovcu" odprle v svojo osobo zamaknene oči; pa ne smem ga preveč hvaliti, g. Jenka namreč, ker bi mi zopet kak „graščak" očital, da me vodijo samopridni motivi: da Bem pri gostoljubnem možu prenočil in pa — no tega pa še niti omeniti ne smem! Pozno v mrak sva se sprehajala po ceBti gori in doli. Ogledala sva si tudi zverinjak barona Vicca ter se razgovarjala — no o čem? „Slovenec radikalen sem — metajte!u — o naši politični mizeriji ! Drugo jutro pa sem pobiral korake po beli ceBti proti — Hrušici. Solnce je ogrevalo sivo, po vsej širnej okolici razmetano skalovje, vročina seje kuhala v vzduhu, aH Bem doli preko golega hribovja me je „hladila Kraška burja". Okolica je večinoma gola in pusta; le tu pa tam se ti nasmiha kaka zelena oaza izmej sive apnene puščave. Proti severu mračno skalovje in na Jjužni strani, tam nad globoko udrto dolino vleče se tja doli proti zapadu Sirokopleč hrib, na vrhu b temnimi šumami obsenčen. Hrušica stoj« za kake tri streljajo od ceste v stran, na deBno gori na jasnem z drevjem nasajenem holmu. Visok zvonik z rudečo streho dviga se tik priproste cerkve iznod sivih kamenenih hiš, zidanih v laškem zlogu. Na večerni plati cerkve leži samotno, z bujno travo prepredeno pokopališče. Ondu doli m skrajnem robu stoji mej drugimi bornimi križići, jako lep nagrobni spomenik iz sivega Kraškega marmorja v obliki topega obeliska. Nenavadna velikost spomenikova me privabi bliže, zlasti doli na soklju uzidana fotografija ua porcelan, prestavljajoča bradatega moža s prijaznim obrazom. Pogled na napis pouči me z naslednimi podatki: V spomin Franou Šabou posestniku in trgovcu v Podgradu * 30. marca 1824 t 20. septembra 1880. Žalujoča udova. Nižje doli so udolbeni naslednji distihi: Veren prijateljem drug, uzornega vzgled mi soproga, Hodil je z mano zvesto skupno izvoljeno pot. Iskren Slovenije sin, braneč jej svotinjo pravice. Dramil je narod iz sna, k blagosti delal mu tir. Skrbnemu uči jednak, obetal je tužnim Istranom — V duhu gledaje naproj — lepSo bodočnosti svit: Kader prerano gomilo svobode obsije mu solnce — Srečen z nebeških višav motril Slovanov bo raj. Ondu za cerkvijo se odpira razgled v prijazno dolinico, v kateri ae blestijo izmej zelenega drevja lične kmetske hiše z rudečimi strehami. Po dolini vije se potok mej topoli in vrbami in iz zavetne n'/ine navzgor se razgreba prisojno z plodovitimi njivami in gredinami prekrižano brdo daleko tja gori v goli, kameniti hrib. Iz Hrušice se cesta razpenja na visokej planoti, posutej daleč na okrog z sivim apnenim skalovjem, ob globokih udorih, skoz razne vasi in te privede v dveh urah hoda, tekoč naposled mej zelenimi pašniki in njivami, v prijazno in svetlo selo — Materijo s ponosnimi ob cesti razpostavljenimi hišami. Žal, da je nek oduren oseben prepir razdvojil prebivalce tako, da če občuješ z jednim, zameriš Be drugemu in naopak! Sebičnost tu, trmoglavost tam in mej skrajnostima ni ga posredovalca! In jednakih malenkostnih razporov človek naleti po vsej širnej domovini, kajti kje sta zbrana dva Slovenca, je tretji mej njima — prepir, stari naš podedovani greh! Iz Materije zanesel me je hiter vozič po raz-plaščeni planoti, pogrneni s pritlikovo travo, tu 'in tam mej golimi pašniki in rujavoprstnimi njivami, ob turobnih „kalih" vedno nižje navzdol, po gladki ceBti, mimo — Herpelj ležečih ob cesti s sivo cerkvijo na griči preko železničnega tira onstran v obcestno vas — Kozjane. Zahvala. Vsem onim, ki so povodom nenadne smrti in pri pogrebu nepozabljivega, nam prerano in nepričakovano umršega gospoda JOSIPA vil. SCENEIDTEEUEMLBA izražali svoje sožalje, zlasti zastopnikom visoke vlade, Članom visocega deželnega zbora, druStvoni in korporacijam, dalje darovalcem vencev in gospodom pevcem Ljubljanske Čitalnice za njihovo ganljivo nagrobno petje, iz dna svojega srca izrekajo globoko čutečo, najiskrenejšo zahvalo žalujoči ostali. Zahvala. Za mnoge dokaze presrčnega sočutja mej dolgo bolesnije našega strijca, velečastitega gospoda kanonika JOSIPA PAVŠLER-ja in za mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku ter za prekrasne vence izrekamo vsem žalujočim najiskrenejšo zahvalo. (627) V Ljubljani, v dan 4. oktobra 1884. Miha PakiČ, trgovec in hišnik. — Karol Pleško. c. kr. deželne sodnije svetnik. — Marija Pleško, roj. Lenassi, c. kr. deželne sodnije svetnika soproga. — Marija Pleško, zasebuica. — Leonija Pakič, roj. Zhnber, c. kr. stotnika vdova. Podpisani se lepo zahvaljujem gospodu županu f/ ni/.i<-i pri Kibnici, ker jo tako prijazen s popotnimi ljudmi. Jesenko, (lilS—2) lastnik panorame. Fin med v satovjih se dobiva pri (557—10) j Oroslavu Dolencu i Žt. 15.480. (621—1) i ;t 15.4' Razglas. Mestni magistrat daje na znanje, da bodo proračuni za 1885. leto in sicer: 1. mestne blagajnice, 2. ustanovne zaklade, 3. ljudsko-šolske zaklade, 4. zaklade meščanske bolnice, 5. mestne ubožce zaklade v smislu §. 65 prov. obF. reda za Ljubljansko mesto od I. ti«? 14. OhUftbra tm I. v magintratriem ekspeditu razpoloženi za javno pregledovanje in da lahko vsuk svoje opazke v zapisnik sprejeti da. stni magistrat v LjaMjaii, v 29. dan septembra 1884. Župan : Grasse I li. numškcga in slovenskega jezika v pisavi in govoru popolnem zmožen, z dobrimi spričali, želi v prodajalnico s spe-cerij:tmi ali z mešanim blagom vstopiti. — Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda". (610 — 3) Pomaranče in limone. Pet kilo najlepših laMkili pomaranč (25 do 30 komadov ^.......za samo gld. 2,20. Fet kilo najlepših laških llinun (30 do 35 komadov)........„ „ „ 2.—. Pet kilo najlepših luških pomaranč in limon, mešano, (35—40 komadov) „ „ „ 2.30. Pošilja proti poštnemu povzetju, voznine in carine prosto, ter za zaboje tudi nič ne zaraeuni (622—1) S. E. Caroli v Trstu. l Pivovarna bratov Kosler-jev. | Izvrstno marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (476—13) ALOJZU MATER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. | Ustanove. (59* Za 1884. leto ima magistrat sledeče ustanove podeliti: 1. Jan. Bemardinijevo v znesku 80 gld. 35 4r. 2. Jurij Thtdmeiuerjevo v znesku . 86 „ 26 „ 3. Jos. Jak. Schillingovo v znesku. 73 „ 50 „ 4. Jan. JoSt Weberjevo v znesku . 82 „ 52 „ Pravico do teh ustanov imajo hčere Ljubljanskih meščanov, katere dokažejo, da so meččauke, revne, poltenega obnašanja iu da so se letos omožile. 5. Jan. Nik. Kraškovičrvo v znesku 75 gld. 60 kr., do katere ima pravico nevesta ubozega meščana, kmeta, rokodelca ali delavca Št. Peterske fare. 6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega aii nižjega stanu. 7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imati pravico dve najbolj revni deklici. 8. Jan. Krnt. Kovačevo v znesku 151 gld. 20 kr., katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboštva neso sami krivi, oziroma same krive. 9. Helene Valentinijeve v znesku 84 gld., katera se ima razdeliti mej otroke, ki so v frančiškanski fari v Ljubljani rojeni, nemajo starišev in še neso 15 let stari. 10. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katera se ima razdeliti mej štiri uboge posle, ki neso več za delo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove ulože naj se s potrebnimi prilogami vred do zadnjega oktobra t. I. pri magistratu. Kdor hoče za več ustanov prositi, mora za vsako ustanovo posebno prošnjo uložiti. Mestni magistrat v Ljubljani, v 14. dan septembra 1884. Župan: (J ras se II i. V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, L, PESTALOZBIGASSB 1, najstarejša tvrdka te vrste. (623—1) Natančneje izpoved be in prospekti zastonj. Za zamašenje otlih zob ni sigurnejšega in boljšega sredstva, kakor zobna plomba c. kr. dvornega zobozdravnika 0 kr. vegetab. zobni prašek stori po kratkoj rabi zobe blestečo bele, ne da jih pokvari. (Jena škateljci 67? kr. ar o ni a t. zobna pasta, najboljše sredstvo za varBtvo in ohranenje ust in zob. V kosih po r 35 kr. med ml o iz ze išč, izvrstno toaletno sredstvo zoper hraste, lišaj iu pege, za čiščenje in ohranenje bele, čiste in svitle polti, zoper ujedce, nečisto kožo in mozole. P, n. občinstvo se prosi, vselej odločno zahtevati izdelke e. kr. dvornega zobozdravnika dr. Popp-a in vsprejemati samo take, ki imaju mojo varstveno znamko. (218—2) Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swohoda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoezy, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant. Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Skofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: P, Bomches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; v Kratiji: K. Savnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. "VVacha, lekar; v Novem mestu - D. RU-zoli in J. Bergman, lekar j a; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v liadocljici: A. Roblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Cmomlji: J. Dlazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Osaria, lekar. 1 (TJ I P« Z o h Ja TJ Mlad, še le iznčen komi dubi takoj mesto v prodajalni* i z mešanim blagom podpisane ti rine, Katera ponudbe v sprejema. (626—1) i;ut;«'ii iflayer v Vipavi. (32—74) l zobe in zobovja * ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu :brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja in vse sobne operacije I zobozdravnik A. Paichel, | ♦ poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. * Iz Trsta. 7 Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah ha z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „0-erro.a.n.la,", 4200 ton, okolu 10. oktobra. „East _A.ixg-13.a,"-.---„ 25. „ Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 golđ. Potniki naj se obrnejo na (611—3) T. TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatre Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Euil liano d9 Ant. Poglajen, generalnega agenta v Trstu. Ustanovljeno 1847, na Dunaj! in Budapošti od 1861. Ivan Hoir-a zdravil, no pivo iz triadnega izvlečka 1 steklenica 60 kr. Ivan Holl'-n končen-trovani Hladni izvleček 1 st. gl. 1.12, ml. st. 70 kr. ■van HoII-a bonboni j iz Hladnega izvlečka za prsi po 60,30,15 in 10 kr., pristni le v modrih zavitkih. Ivan Holl-a zdravilna Hladna čokolada '/t kilo I. gl. 2.40, II. gl. 1 60, «/4 kilo I. gl. 1.30, II. 90 kr. ZF'arr^.oč; proti grsnim inplačnim boleznim. katarnim afekcijam, oslabljenju želodca in slabej prebavljivosti, posebno okrepČujoČe proti pomanjkanju krvi, slabosti živcev in onemoglosti. Gospodu IVANU HOFF-u, izumitelju in izdelovalcu preparatov iz Hladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založnika skoro vseh suverenov evropskih itd. Dunaj. ineNto, tirabeu, RrauuerHtrasse 8. V. bi.! Že več let sem bolehal na želodci, slaba prebavljivost, pomanjkanje apetita in onemoglost so me mučile. Vaši Ivan HolV-ovi sladni preparati so me popolnem ozdravili in dali mi sveže moči (sledi naročitev). Z velespoštovanjem Moric Ti i lilvitez Tutzingeu. Ljubljana, 18. oktobra 1882. Vam naznanjajoč, da mi raba Vašega Ivan Hoff-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka jako dobro dene, prosim Vas, da mi zopet pošljete 28 steklenic po Rudolfovcj železnici. S spoštovanjem W. Ogrinz, c. kr. okrajni sodeč, Ljubljana, Gradišče. Zdravniško zdravno poročilo. Trnovo-Bistrica, 5. januvarja 1883. V. bi.! Ker se katarno stanje moje bolnice vsled rabe Ivan Hoff-a zdravilnega piva iz slad nega izvlečka vedno boljša, sili ona, da ga joj zopet naročim jeden zaboj z 28 steklenicami, da jej ne poide ta okrepčevalna pijača. Pričakujem skoro pošiljatve. S spoštovanjem /£g5_2) t **p* Baebiuanu. lllirska Bistrica, 23. marca 1884. Moja rodbina so je tako privadila Vaših odličnih aladnih preparatov, da jih teško pogreša, ko poidejo, zato prosim, da mi zopet pošljete 58 steklenic Ivan HotV-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po železnici proti povzetju. l)r. ltachuiaun, železniški zdravnik. Grl«.viio zaloge: Ljubljana: Peter Lassnik; Kranj: Fran Dolenc; dalje: Zagreb: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Celje: Kupterschmidt, Marek, lekarni; Reka: GK Catti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačič, diogueriji; Gorica: G. CristofoleUi, dvorna lekarna; Celovec: W. rhurmwald, lekarna; Maribor: W. Konig, lekarna, F. P. Ilolasek; Tržič: J. Raitharek; Fulj: G. B. \Vaasonnann; Ptuj: J. Kasimir; Trst: F. b. Prinz Seravallo, Zanetti, lekarni; lloljak : I'. Scholz, ipf-ovi dediči, lekarni; Zader: Chr. Mozocco, dr. Kuiupl- N. Audrovice, lekarni. 60 visocih odlikovanj. w-.dat.elj in odgovorni uradnik: Iva u Želez nikar. Lastnina in tidk „Nuroane Tibkarne". 592343