Leto III., štev, 13 Pttttnlna uvtannuu. Izhaja eb 4 zjutraj* Stane celoletno , . 240 S mesečno....... 20 . ztL inozemstvo . . €00 m Oglati za vsak mm višina stolpca (6£ mm) . 'i K »ali ogla«! do 30 mj» stolpca (68 mm) . i m V Ljubljani, nedelja dne 15. januarja 1922 Posamezna štev 50 08* • 2 lf Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko Uredništvo; Miklošičeva cesta št, 16A Telefon it 72. Upravnlžtvo: l"f*»ernova ulica t. T« Telefon št. So. Račun kr. pošt ček. uract štev. 11.842, Ljubljana, 14. januarja. V pondoljek so zopet sostane narodna skupščina. Na mizi poslancev leži sklad.iica zvezkov državnega proračuna. ki bo. ako so parlament resno loti dela, stopil v veljavo s 1. marcem. ko potečejo dvomesečno dvanaj-stine, izglasane od skujtščine na podlag lanskega proračuna. Budžetna pravica je največja pravita vsakega parlamenta. Ob proračunski raz|>ravi imajo poslanci brez razlike strank, ne glede na jakcwt njihovih političnih grupacij, priliko, da pokažejo javnosti svojo parlamentarno sposobnost, svojim volilcem j>a dokažejo, da so vre Ir.i nositi mandat, s katerim je teano združeno zastoj»tvo ljudskih koristi. V narodni skupščini se odloča usoda države in naroda. Tu jo mogoče Iznašati dalekosežno politične, gospu-darske, soeiialne in kulturne načrte ter (»odloge, s katerimi je mogoče dvigati blagostanje ljudstva, tu jo forum. kjer lahko dosegajo velike uspehe zlasti tudi opozicijonalnl poslanci s pozitivno kritiko delovanja vlade in upravnih funkcijonarjev. V stari Avstriji nas jc umetna nemška večina parlamenta brez usmiljenja tiščala k tlom in naši uspehi so navzlic velikim naporom bili lo drobtine. ki so nam sem pa tam jadle z mize aomške gospode. Z Jugoslavijo smo se zlasti veselili tudi svoje narodne skuj»ščine, zavedajoč se, da bomo v njej odločali sami. Mislili in upali smo. da bo narod v njej lahko razvil in pokazal vse svoje zmožnosti in sposobnosti na parlamentarnem polju. S privremenim narodnim predstavništvom nismo bili zadovoljni. Mnogo je resnice na tem. da se zastopiuki v tem prvem našem fiarlamentu niso dovolj zavodalj svojih dolžnosti, ker siso bili izvoljeni od naroda. Z divjo strastjo je javnost udrihala po njih in -zahtevala volitev, ko moro narod po svobodni volji izbrati za poslance najboljše može. Tudi to smo doživeli. Sedaj sede izvoljeni poslanci v rednem |>ar!amen-iu. Slika jut iti mnogo razveseljivejša. Ali se naj čudimo? Vzemimo samo Slovenijo, ki šteje 40 poslancev. Na prstih ene sime roke lahko seštejemo one narodne zastopnike, ki so kos svoji nalogi in ki imajo tudi voljo za ljudstvo storiti kaj dobrega. Vse drugo za nič. In ne samo to! Parlamentarna nesposobnost se vežo še s hudobijo. Mesto stremljenja, državi in ljudstvu polagali, vidimo boljševiško tendence razdirati m uničevati vse vprek ter tako še večati nezadovoljstvo in ž njim gorji ljudstva. Niti najmanjšega vzleta v višine, nobenega hrejionenja po idealu, samo hujskanje in vzbujanje strasti Gesla, bosede, dejanj nikjer. Vsak dan nam nudi novih dokazov 3 notranji praznoti slavno opozicije. Naše opozicijonalno časopisje ima očividno 1« eno ambicijo: širiti laž, begati ljudstvo ter se medsebojno nadaljevati z neznanjem ali pa falzifici-.-anjem. Naj zadostuje en sam vzgled. V zadnjem času so klerikalni listi prav živahno pečajo z državnim proračunom in vprašanji, ki so ž njim v Po konferenci v Cannesu SESTANEK LLOYDA GEORGEA S POINCAREJEM. — ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O POMENU KONFERENCE V GENOVI. Pariz, 14. januarja. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Lloyd Georgc je prispel danes lele ob 8-40 popoldne v Pariz. Z njim so se pripeljali tudi angleški, belgijski in japonski delegati iz Canneea. Bivši ministrski predsednik Briand je pričakoval Lloyda Georgea na kolodvoru. Oba državnika sta se iskreno pozdravila, nakar je odšel Lloyd George v angleško poslaništvo, kjer ga je pričakoval Poinca-re. s katerim se je razgovarjal nad poldrugo uro. Razgovor se je vršil v prijateljskem tonu in se smatra kot predigra za bližnja nova pogajanja med Francijo in Anglijo. Oba državnika sta naglašala nujno potrebo, da morata Francija in Anglija voliti politiko solidarnosti. Ali se je razpravljalo Sko-francoskega dogovora odvisna od »ta-liftča, ki pt bo zavzela nova francoska vlada. Ako nova francoska vlada ae bi bla naklonjena ratifikaciji reparacijskih predlogov ali da bi zavzela drugo stališče bi ae moral sklicati nov sestanek vrhovnega sveta v »vrho ponovnih razpravljanj. Nadalje je izjavil Lloyd George, da smatra konferenco v Genovi ia eno najvažnejših sestankov, ki jih je »vet kdaj doživel. V desetih dneh se sestane t Londonu odsek, ki bo imel nalogo o-dobritl program konferenc« ▼ Genovi. Llovd George je Izjavil, da bi zelo rad videl, če bi se v Genovi ustvarila zveza al: pakt narodov, ki bi bil obsežnejši kot sedanja zveza narodov. Pri tej zvezi bi bili tudi trije veliki narodi, namreč Amerika. Nemčija in Rusija, ki so sedaj ie Volilev župana v Zagrebu VEKOSLAV HEINZEL ZOPET IZVOLJEN. - MUČNI PRIZOR« IN DURNI PREPIRI. pri tej priliki tudi o problemih, ki so z,jnaj obstoječe zvez« narodov. Sodelo-bili ni dnevnem redu konferenco v Cannesu, ni znano. Po razgovoru s Poincarejem je sprejel L!oyd George belgijske delegate in so vrne jutri v London. Berlin, 14. jan. V razgovoru z zastopniki angleškega časopisja v Cannesu je izjavil ministrski predsednik Llovd George pred svojim odhodom, da je usoda anglo- | vanje Zedinjonih držav je neobhodno potrebno za uspeh konference r Genovi, ravnotako kakor sodelovanj« Nemčije in Rusije. Povablo Rusije d« bi vsebovalo nobenih posebnih pogojev, razen onih, ki se tičejo svobode in bodočnosti trgovine. Neobhodno potrebno je tndi, da se zveza narodov udeleži konferenc« ▼ Genovi Teikoče gospoda Poincarčia Pariz, 14. januarja. (Izv.) Novo desig-niranemn ministrskemu predsedniku Poin-caroju se do danes popoldne ie ni posrečilo sestaviti kab neta in je moral popoldne prekiniti pogajanja, ker je imel sestanek z Lloydom Georgeom. Domneva sc, da bo novi kabinet sestavljen šele tekom nodelje, ali pa najpozneje v pon-deljek dopoldne. Dosedaj se je Poincareju posrečilo pridobiti za vstop v vlado le Mancurvja, ki prevzame notranji portfelj 'n de Lastevrya za finančni resort. Ma-noury pripada skupini republikanske demokratske levice in je predsednik finančne kom sije, de La*tcyrvo pa je član republikanske »ntante. Kakor poroča list »Temps«, se Poincaje zlasti trudi, da bi pridobil dosedanjega vojnega ministra Barth;>ua za justični portfelj, ker je t njim spojeno ministrsko podpredsedstvo. Od dosedanjih m nistrov prevzame najbrže vojno Magrnot, kolonije pa Sarrant Dopoldne je imel Poinca^e celo vrsto pogajanj in razgovorov, med drugimi z Andree Tard eujem, kateremu je ponujal ministrstvo za osvobojene pokrajine, kar pa je ta odklonil Tu li senator Doumer-gue, pristaš demokratsko levice, je odklonil vstop v kabnet. obljubil pa je Poincareju podporo svoje skupine. Isto-tako tudi radikalni socialist Ilerrot. Rim. 14. Januarja. Italijansko časopisje poudarja resnost položaja, ki je nastal vsled Briandovega odstopa, in pravi, da bi vsled tega čisto nepričakovano lahko nastale mednarodne posledice, In da Je posta! uspeh konference v Cannesu zelo dvomljiv. Listi ugotavljajo, da vodi Francija še vedno politiko vojaškega prevladovanja, k! je proti svetovnemu miru. Imenovanje Poincareia pomnožuje vznemirjajoče momente. rizu danes popoldne končal svoje kon-forence in odložil rešitev cele vrste raznih vprašanj, ki pridejo zopet na dnevni red na prihodnjem zasedanju, ki se prične dne 25. aprila pod predsedstvom brazšljanskega delegata Taounchoi Nov konflikt med Francijo in Nemčijo Pariz, 14. januarja. (Izv.) Komisija v zadevi vojnih krlvccv Je sklenila, da nal se Nemčija v ztnislu določb versajske mirovne pogodbe pozove, da Izroči svoje vozne krivce zavezniškim sodiščem. Sklep se predloži v odobritev vrhovnemu svetu. Komisija Je izvršila ta sklep zaradi tega. ker Jc prišla do prepričanja, da dosedanje razsodbe državnega sodišča v Llpskcm niso prinesle zaveznikom nobenega zadoščenja, ker so bl!l skoro vsi prononslranl vojni krivci oproščeni. Francoski krogi smatrajo, da se bo Nemčija tel zahtevi kar najcncrgičncjše uprla. Madiarske vesti o prekmurski graniti Zagreb, 14. januarja. Danes se Je vršila seja novega občinskega odbora z glavno točko: volitev župana. Seja sc Je pričela ob četrt na II. uro dopoldne. Prišli so vsi občinski odborniki razen SI. Radiča, drja Košutlča In prof. Surmlna. Galerija Je bila natlačena. Sejo je vodJI vrhovni načelnik Pctrik. Pred prehodom na dnevni red Jc zahteval dr. Prebeg, naj se ugotovi, kateri zastopniki so bili povabljeni k seji, da sc ve, kdo ima pravico glasovanja. Vrhovni načelnik Pctrlč Je odgovoril, da Je verifikacija mandatov Stjepana Radiča In Kaurlča ostala In suspenze, odpoved mandatu dr. Košutlča In dr. Surmlna pa Je bila odbrena, vsled česar ti zastopniki niso bili povabljeni na sejo. O tem se Je razvila burna debata. Neto se Jc Izvršila zaprisega novoizvoljenih mestnih zastopnikov, ki so Jo vsi položili. Na predlog drja. Prebega se Je povišala plača župana na 288.000 kron letno. Pri volltvi mestnega načelnika (župana) je bil Izvoljen bivši načelnik Vckoslav HeinzI s 34 gasovl od 43 glasov. Demokrat Kresič Je dobil 5 glasov. Nato Je bil novi mestni načelnik zaprisežen. Ko Je bila prisega končam, so se začull vzkliki: »2ivel kralj Aleksander«. Ta kile Jc vzbudil med člani hrvatskega bloka razburjenje in župnik Rlttlg se je zadri proti galeriji: «To je provokaclja!« Galerija Je deloma hrupno protestirala. Z ene In druge strani so pričeli padati strastni vzkliki. Dijak Perlslav Angjcli-novič Je klical: «2lvcl Jugoslovanski kralj Aleksander!« Proti nekemu zastopnikj blcka Je zaklical: »Molči, ti si prisegal kralju Francu Jožefu!« Angjclinovič se ie pri tem postavil na stran dijaka Pastro- navzočl blokašl, ker Je klical na glas: »2ivela Jugoslavija! 2ive! Jugoslovanski kralj!*. PastorovIČ Je odgovarjal napadalcem: »Zakaj me napadate, ko sem ss vse svoje mlado življenje bori! z Italijanskimi fašisti?« Dr. Pollteo (tribunaš) kil« če proti galeriji: »Sram vas bodi, Hrvati tepejo Pastroviča, k! so ga tepli v Zadrti in vrgli v Ječo! Pojdite v Zader in tepita tamkaj Italijane in no tukaj Hrvatov!-. Nato so nekateri r.a galeriji navalili na Angjellnovlča ter ga z udarci Iztirali ven Angjelinovlča Je ubranil policijski stražnik. Pri pretepu Je Pastorovič dobil pod očesom udarec s palico. Nastal je strahovit hrup In Je policija Izpraznila galerijo. — Končno Je mogel načelnik Hclnzl pr^ čitatl svoj nastopni govor. Naglašal j« hrvatstvo Zagreba In potrebo sloge ce lavstva, meščanstva in seliaštva. Povda-ril Je, da niore delavstvo pričakovati koristi samo od te sioge In ne od delavski: InternacIJonale. Na koncu je rekei: »Moja skrb bo, posvetiti vse svoje sile, da skup no z vami dovedemo naš dragi hrvatsk? Zagreb do čim večjega napredka, pre-svete in bagostanja ter mile naše domo vlne Hrvatske v svobodo. Živel Zagreb živela Hrvatska!« 2upanov govor nI Izzval posebnega vtisa. Vrhovni načelnik Petrik je nato obžaloval. da le prišlo do tako mučnih in cidentov. Obč. svetnik Prebeg Je obžalc val surove Izpade blokašcv, češ da sc protestirali le proti temu, ker so »neupravičeni elementi« dobili vstopnice na galerijo! — S tem Je bila seja zaključena. Bloka? so odšli v cerkev klicat svetega duha Na potu Jih je pozdravila dcputacija b!c viča, na katerega so navalili na galeriji | kaškega ženstva ter Jih okltila s cvetica Nova obfožba Jugoslavije pred Zvezo narodov GRŠKA POZVANA, DA EVAKUIRA ALBANSKO OZEMLJE zvezi. 2o enkrat smo ugotovili, kako tendencijozno premetavajo jrroračun- VPLIV FRANCOSKE KRIZE NA ZVEZO ske številke. Sedaj so se lotili redil k- NARODOV, eije uradništva. Včeraj so je oglasil i Ženeva, 14. januarja. (Izv.) Svet zveze ^Slovenec« s člankom, v katerem raz-; narodov ie zaradi kabinetne krize v Pa- ■mišlja o tem, kako poenostaviti in;- •voceniti državni upravni ajarat. S tiko s pomočjo »častnih zastopni-kakšno vestnostjo in kolikim znanjem i« spisan ta članek! Kot o nekaj y>o-'•<;era novem razpravlja o potrebi redukcije ministrstev — avtor torej očividno še ni nič slišal, da se pred zakonodajno skuj>ščino že nahaja predlog o centralni upravi, ki reducira Število resortov na 13., »Slovencu« se zdi. da bi se lahko samo v Beogradu zmanjšalo število uradnikov za 4000 in to"uradnikov «v najvišjih šaržah ic z najboljšo plačo«. Uradna statistika pa pravi, da ie bilo v Beogradu dne i. januarja 1922 pri vseh ministrstvih, dalje p" beograjskih sodiščih in niž-iih upravnih oblastih ter visokih srednjih in ljudskih šolah sploh le 3593 definitivnih (ukaznih) uradnikov. V to število so vračunjeni i ljudskošolski aeitelji, i profesorji, j sodniki, železniški uradniki ter tudi vsi definitivni pisarniški uradniki. Vseh državnih na-stavljencv (s pomožnimi. provizoriČ-aimi in služiU-iji vred) je v Beogradu <5830! »Slovenec« zahteva torej v svr-ho sledenja odpust vseh uradnikov v Beogradu! O enakem poznavanju raz Beograd, 14. jan. (Presbiro). Povodom vesti lista »Bags-Bodrog Napla« iz Subo-tice, da se bo vzhodna moja Prekmurja premaknila za 900 m proti zapsdu in da bo zaradi tega 26 krajev v Dolnjo-lendav-skem okraju pr padlo Madžarski, smo pooblaščeni izjaviti, da so taki glasovi neresnični in izdani v javnost v svrho madžarsko propagande pri obmejnem prebivalstvu. Nasprotno tej voeti »e meje napram Madžarski določajo po določbah mirovne pogodbe. Nelojalna madžarska propaganda, ki stremi po razveljavljenju imej, določonih na podlagi trianonske mirovno pogodbe, je jasna, ker je konferenca poslanikov odklon la madžarsko zahtevo po izpremembi mej v Prckmurju. Svet zveze narodov je odklonil tudi druge zahteve madžarsko vlade, naj se vprašanje o mejah napram Madžarski postavi na dnevni red sedanjega zasedanja zveze narodov. LASKA SPIONAŽA NA NAŠIH OBALAH Beograd, 14. jan. (Izv.) Naše oblasti so v posesti dokazov, da všl Italija špiona-žo na našem obrežju s pomočjo svojega trgovskega brodovja na ta način, da so komandanti mnogih laških trgovskih ladij aktivni oficirji. V interesu preiskave kov (!) in konzulov«. Na ta način bi država zopet prihranila »do 200 milijonov kron nejKitrebnih izdatkov«! Po budžetu za leto 1922. pa znašajo celokupni izdatki (redni in izredni, med katerimi se nahajajo tudi izgube za j , , , . , ... . - . . . velike kurzne razlike pri plačah urad-1» JadlA.?^e_.ka,^h_Je_1!Jle^0 London. 14. januarja. «Westmlnster Gazette« lavlja, da Je svet zve^e narodov razpravljal na svojem sestanku dne 12. januarja med drugim tudi o Jugoslovan-sko-albanskem sporu. Tajnik zveze narodov je prečital brzojavko komisije zveze narodov v Albaniji, po kateri Je komisija doznala od albanskih oblasti, da se za mejo zbirajo Jugoslovanske čete v namenu, penovno zavzeti evakuirano ozemlje. Komisija Jc Istotako doznala Iz drugega vira, da so jugcrJuvanske tele v jakosti &0.000 mož pripravljene, vendar pa ni bila komisija v stanu, prepričati se o resničnosti te vesti, ker ji ni bilo mogoče priti na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev. Delegat kraljevine Sr- bov, Hrvatov In Slovencev Je poudarja, nemožnost osredotočenja tolikega števil; čet ob albanski meji. Albanski delegat je zahteval, naj se debata odgodi do šestih zvečer, da hI mogel dobiti zvezo z aibap. sko vlado. Svet zveze narodov je odločil, da se razprava odgodi in potem dokonča. Uopisnlk lista domneva, da bo svet zveze narodov zahteval pojasni) od kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev glede koncentracije čet. Rim, 14. januarja. Vs!ed zahteve Itait je jc poslaniška konferenca v Parizu odločila zopet pozvati Grčijo, da Izpran-' oni de! Južne Albanije, na katerem sr nahajajo grške čete. PASIČ V AVDIJENCI. Beograd. 14. januarja. (Izv.) Danes Je bil ministrski predsednik Pašič sprejet pri kralju v avdijencl, da mu poroča o 3roklamaciji povodom kraljeve zaroke. NERESNIČNE VESTI O PONOVNEM KRALJEVEM POTOVANJU. ČRNA GORA POD SNEGOM. Beograd, 14. jan. V Cmi gori je z&dnj-dni za padel visok sneg, ki je na posameznih krajih dosegel višino dveh do treh metrov. Iz Andrijevle« poročajo, d;; se je v okolici porušilo pod težo e.n-;-g>-mnogo hiš. nikov, služečih v valutarno jakih dr-! Žavah) 34-312.197 dinarjev in 50 para. torej za dobrih 60 milijonov kron manj, nego hoče prištediti »Slovence« samo z zmanjšanjem uradništva v re-sortu tesra ministrstva! Zaključek glavnega klerikalnega glasila izveni v trditev, d? se da samo pri ministeri-jalriih uradnikih prištediti 522 milijonov kron! Kakšni zapravljivci narodnega imetja so demokrati, ki vse to glodajo, kako strašno 6mrdl korupcija do neba! Čudež je. da parlament, ki ima tako opozicijo, sploh še kaj koristnega dela opraviti more. Mogoče je to samo vsled treznosti in samozataievanja večine, ki sredi oglušajočega demagogič-nega krika ne Izgubi živeev. Ali ni že čas, da bi enkrat rarod izgubil neko- pozltivno ugotovljeno, ie m more obja viti KRVAVE DEMONSTRACIJE PROTI ANGLEŠKEMU PRESTOLONASLEDNIKU. Mndras, 13 Januarja. Pri prihodu princa VVales Je došlo do težkih Izgredov. Posredovala Je policija na oklopnlh avtomobilih, pri čemer Je bilo več oseb ubitih. Oblasti so podvzele energične ukrepe. PREDSEDNIK MASARYK POTUJE V PARIZ LN LONDON. Praga, 14. januarja. (Izv.) Kakor Javlja »Češke Slovo«, odpotuje predsedn k dr. Masarvk koncem februarja ali začetkom marca v Pariz in najbrže tudi t London. PODRAŽITEV KRUHA NA NEMŠKEM. Berlin, 14. januarja. Vsled stalnega pri Beograd, 14. jan. (hv.) Vesti nekaterih j PODPREDSEDNIK UREK OBOLEL iistov, da namerava kralj v spremstvu ministrskega predsednika Pašida In zunanjega ministra drja. Ninčiča ponovno potovati t Rumunijo, so neresnične. 1CANDIDATI ZA- SRBSKO AKADEMIJO ZNANOSTL Beograd, 14. januarja. (Izv.) Akademija :nano«ti bo imela te dni svojo sejo, na 'cateri bodo Izvoljeni novi člani. V kom-Ifinacijo prihajajo: v književni oddelek oesnika Jovan Dučič in Milan Rakld, za lopisujoča člana Veljko Petrovič in Sima : Pandurovld, v oddelku za socialne nauke j pa dr. Vladimir Corovič in dr. Nikola Itadejčič, profesor na ljubljanski univerzi Govori se tudi o kandidatih Stojaaa Protiča le JaSe Prodano viča, STRAŠEN VIHAR V NEWYORKU. WashinRton, 14. januarja. V Ncwyor-ku je bil včeraj strašen vihar, ki Je dosegel hitrost sto milj na uro. Vs'cd ne- Beograd, 14. Januarja. (Izv.) Podpredsednik narodne skupščine, g. Urek. je obolel In prosil za enomesečni dopust, da se podvrže operaciji. Njegovo zdravstveno stanje pa nI opasno. PETROGRAD — MESTO LEGARJA Moskva, 14. januarja. Petrograjslc zdravniki so na shodu sprejeli sk'cp, d. je treba proglasi:!, da ie Petrcgrad cgrcN žen po legarju. Beguncem se mora potovanje v Petrograd vsekakor p repo veda t. Borza Zagreb. Danes je bila samo borza izven promet-a. Dolar izpod curižke paritete jc bi! slab; blago 2S'x Nasprotno n-' so bile devize, ki so nastale iz dolarjev, zlasti Praga in Berlin. čvrs">. Berlin ICO. Praga 481, Dunaj 4.30. London 1255, Milan 1200. Pariz in Cur h sta bila slaba ir sicer prvi 2350, drugi pa 5G75. Beograjska borza je bila zaradi prave i.iuuJt oiu milj im uiui * j vy »v > zgod In padanja opeke Je bilo ubitih pet I sl™ra "ove5a let» oseb. nad 50 pa ranjenih. Močni veter ie pt"ce vrgel večkrat pod kolesa vozov Cur h, devize: Berlin 2.82, Newycri 5.14, London 21.77, Pariz 42.20. Milan Policija Je po raznih cestah napela vrvi. ""40, Praga 8.45, Budimpešta 0.80, Za i greh 1.75, Varšava 0.18, Dunai 0.1H. a-POGREB GENERALA JURIŠIČA. stroko žigosane krone 0.09. " Beograd, 14. januarja, (Izv.) Danes Jc bil z vsemi vojaškimi častmi pokopan general Pavel Sturm-Jurišič. Truplo Je bilo v VoznerenskI cerkvi blagoslovljeno. Po- aier kaže tudi njegova trditev, da ima- liko 3-/o"° potrpežljivosti ter zaropo-Jtiska aitante. naj bi se uk'Di!a državna | greba so sc udeležil! med drugim! mini-3JO v zunanji službi " .................." Dunajska in praška borza danes afer? poslovali. Berlin, devize: Rim 786.70 — 788.-3^. London 7G1.70 — 703.30, Newrork 1 — 18*94, Pariz 1)98.50 — 1501.50. Sv a. osebja m njegova za: Jugoslavija izvaia svojo polovico preveč! ta! nad v7tdmi. ki m neprestano ni- (doplačili za gotova živila ia vslsd iz- i strski predsednik Pašič, minister za vere, 13511.45 — 8518.">5. Dunaj 6.48 — e.~t. ateva, da najjtajo z ftaao. izkaznico «r." ^ irerinega poslabšanja vaiut-b se s 15. fe-i dr. Krstcij, minister saobraeais. St.Tnič in 'Prai% 297.70 — 298.30. Budimpešta io zur.anio poli-' ter; — n-rsnošto-anje? jbruari?a: cera brnho r* 75 odst- J vojn; minster Vašfč S9-43 fzlava dr. I* Beograd* javljajo: MKiisi-sr za zu-ianja stvari dr. Ninšič jo sprejel »in agencije »Avala*; vprato-»je, kakšen j« bil neposiodili povod za-jtevi, da s« rapaliaka pogodba rugiotri-* pri zvezi narodov, je odgovoril dr. Sinč.č: Z* lo nI bilo nikakega, nci»o«rodnega lovoda. ltnlijnrmka la naša viada V* ineli pravico in dolžnost, da po členu 18. pogodbo zahtevata, da to pugedba tttbeloži ▼ protokolu ter »no ponttip&li »mo |>o predpifu tejrn čleiia. Lahko bi t« bilo to zgodilo tudi prej in hi to hhko ItoriU tudi rimska vlad«. Vpr&Auije cio-laeiiUi je postranskega pomena, ker m rps v protokol zvezo narodov enkrat TK)r» IzvtMtl Ravnatelj »VvrJa* je daljo omenil, da le v enem delu časopisja trdi, da to dt>-fodki v Sibeniku daJi nepoeiednl povod tej zahtevi naJ>a vlade in jo to predznak inergično akcije »a izvršitev tai«illt.ke zgodbe. O. minister je odgovoril: «To li točno. Urcrjtiti sem, dii m bo glede Bbeniškogu dogodka mogel h tro najti tporarum med obetu,t vladr.ma. t-iocr *>a hki incidenti ne tnorojo kaliti o«! mu Aa jo v Iveh držav, kj icl ta fivell v pdjatelj-ttvu. Urerjcn »!a, ila m more s|>or. ki »bstaja med r.ajrJ in Italijo zaradi lega. ter se rapallsk« pogodba i.i izvršila, po-avnati v prijateljskem »porazitmu. T« pogodba nam nalaga boloMraj žrtve, toda ker smo jo podpirali, jo moramo lojalno bvršiti. Na Jru^i strani pa ni dvoma, Ia se tudi v li tt.u zavrtajo tcu'V da r.l take vlade v kraljevini SI IS, lil M pristala na kaj več, l-.aUor sina obvezani po rapallsUJ pogodbi. Striktna in trza Izvr-Glev te pogodba bo tvorila podlago za Jajboljie odtioj^ja dobrega sosedstva ned našima dvema narodoma, ker je si-ter v naši zunanji polit ki te?.ko najti irugo vprašanje, ki bi ruta razdvajalo, ločim j« polno skupnih inluregov, l.i nas navajajo k sporazumnemu delu. Zato mili m, da sc bo vprašanje izvršitve rapall-ske pogodbe moglo spravili z dnevnega roda Ni treba nolietie energične ikcije tiiti z iei5e niti z ital jansko strani. Dosti je, ako ro:dno razumevamo o eojesiranske svoje inujretie. Politično beležke if O zaroki kralja Aleksandra poroča milanski »Corriere della Sera* r Dunaja poi naslovom »Zaroka kralja Aleksandra in možnost novo balkanske politike* sledeče: Kralj Aleksander se je slednjič zaročil z drugo rojeno hčerko ntmtiiiske kraljevske dvojice Marijo. Z ozirom na hladno in rezervirano stališče, ki ga je zavzela y Srenotku zadnja Karlovo pustolovščine Rutnuniia napram energičnemu na-jtopu male antante. je verjetno, da j-Rumunija uvidela svojo napako in tla jo hoče |Kjpraviti z zaroko. Nekateri pripisujejo važnost tudi dejstvu, da je bi! pri zaroki navzoč tudi grški prestolonaslednik in da so je na ta način hotela javno ugotoviti rodbinska z veta med Ruimmijo. Grško in Jugoslavijo; zato opozarjajo na možnost, da &e je sedaj odločila tudi Grška, da vstopi v zvezo, ki jo je zasnoval češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš. Na ta način bi v doglednem času balkanske države — za sedaj še brez Dolgarije —. ki si do nedavno niso bile medsebojno ravno najbolj naklonjene. skhnile močno obrambno konvencijo.* — Tudi ta »dunajski* komentar vplivnega italijanskega lista je dokaz, kako je delovala na italijansko javnost zaroka našega vladarja. -f Trst in Češkoslovaška. Iz Pograda se poroča: Povodom obiska češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. Beneša v Rimu sc je na ta-mošnjih gosjiodarskih konferencah med češkoslovaškimi in italijanskimi delegati sklenil sporazum glede izhodišča češkoslovaške trgovine na Jadran. Izbrali so Trst. kjer naj bi dobila češkoslovaška republika velike olajšave v trgovskem, carinskem in tranzitnem •prometu. Sčasoma bi se zgradila v Tr- afn samostojna E^flfaalfmJfka luktt — Toda kot s.) vidi. češkoslovaški trgovski krogi niso bili [xa se.i&j zavzeli tudi češkoslovaški pojiti fcr.l krogi in to posebno f1« tal četnih skušnjah, ki jih jo doživela t*;8ko-idovaaka republika i novo orijentarijo italijanske politike, k&toro je Instaliral della Torretta. To dni en ju mudil v Beogradu odličen češkoslovaški laiia-naLul ekonom, ki jo na podlagi svojih dosedanjih študij v razgovoru z našimi trgovskimi in industrijskimi strokovnjaki izjavil, du jc iz trgovskih in političnih momentov nemogočo, da bi se •jrosi.ieila ideja češkoslovaškega izvo-7jl in uvdu preko Trsta. Češi-a iouti-' stri ia iti trgovina »tu se prepričali, da jn Balkan uajMjsi Ug za njene pn>-dukto, a ako hoče Češkoslovaška Iu.l: pot na morje t. j. na Jauran, potem je najnaravnejša pot preko najboljšo-ga tržišča — Jugoslavije. Isti češko-jslovaški nacionalni ekonom ja izjavil, jLla bi ne bilo težko pridobiti češkor.lo-va:iko vlade za lo, da bi «o udeležila zidanja moderno železniške progo, ki bi vezala Split s srednjeevropskim ž*-leznickim omrežjem. Kakor hitro je Split zvezan » »rodnjo Evropo, postane največja litka ia Jadranu, ki bo o.-re-dotoč:! \-si> «rmltijeoviojisko trgovino v svojem pristanišču. -f Aluun ja pred zvezo narodptsa!a Amorika ugovor s kmnisarijatom transportov ra prevoz 40 milijonov pudov ameriške moke za gladujoče jr.tbcrnij.*. Ta moka bo j*"elana via Riga - Ueval-Odo.-a - Novorofijak iu v slučaju po-trek Feo mog,»ča plovU v BaltiSkem morju, se bo uporabljala tudi |«tror v Indiji končan? Kakor poroča p-m-bni |>oročevalec »Dailv Ex;>ress» iz Boml>aya svojemu lu«iu. se je volja indijskih vstašev sam javil angleškim oblastem. S t-m je upor v Indiji v glavnem posaSen. Pariško časopisje pa [njroča, da jo nastop angleških oblasti v Indiji povzročil veliko krvoprelitje in da »e še no more govoriti o mirni Indiji, ker žorjavica 5o v«lno tli pel |W|M*Ioin. — R::ci v Berlinu. V Berlinu in najbližji okolici ju sedaj lOO.tJOO ruskih beguncev. Zadnji čas jih jo p<*>ebni> veliko prišlo iz anlantinih iti nevtralnih držav. Sploh se 0)>aža. da so Kusi iz zapadnih držav koncentrirajo v Berlinu, kjer otvarjaio svinjo šole, čitalnico in razna društva. Mnogi ruski trgovci obnavljajo trgovinsko »veze mod Rusijo in Nemčijo. V Berlinu ih>-«iiijii že kakih .10 ruskih knjigarn. Berlinsko banko imajo p<>c>ebue zavodu za poblovajije z Kusi jo. „Gcsposvetsk§ Zvon" Sinoči se le vrSil v ljubljanski mestni dvorani občni zbor »Oosposvctskega Zvon:«*. Dvorana lo bl!a polna — a napolnili so lo po večini Korošci Ljubljana Je na Koroško pozabila — menda nI bilo uiti deset Ljubljančanov. Nemci so torej, kar se Ljubljane tiče. brez skrbi In lahko nadaljujejo svoic delo. Poročila pa so pokazala, da |e •Gusposvclskl Zvon* vkljub temu nišel pri nas m m, ko odmeva, odprta srca ia odprte žepe. Torel vsaj to. Zborovanje Je otvoril predsednik dr. Oblak s kratkim nanovototn, v katerem le povdarjal. da ]e moralna h fht inč-na bilanca »Oosposv. Zvona* ugodna. Društvu je poskušalo storiti svojo dulž-nost: podpirati koroške becunce lit zasledovali koroško vprašanje. Ohraniti hoče živ spomin na 10. oklober V svojem boju »Gosposvetski Zvon. nI vselej doldl opore (n. pr. v slučaju dr. Schattbacha), sicer pa Je dosegel uspehov s svollml akcijami; o tem pričajo poročila. Tajnik e Lavrenčlčje poda! laj-nlško potočlio, ki priča o marljivi delavnosti odbora. Rešilo se ic nad 30ol) vto*. Izreka se zahvala vsem, ki so društvo podpirali. G. inž. M llio r Je poda! blagajniško poročilo. »Gosposvetski Zvon* je prejel okoli 70.000 kron denaija. Ima danes loll članov (pomislite, kako tnalo Slovencev se zaveda svoje dolžnosti do Koroške!) Članarine je bilo ckoh 24.000 kron. Dva cvetlična dneva sta ptinesb 37.000 kron in 21.000 kron. To le lep uspeh za LJubljano. Z raznimi darovi je bilo dohodkov 201.000 kron. Podpor se Jc razdelilo 220 tisoč kron. Vseh stroškov ie bilo 2'J7.<)00 kron, torel manjka nad 30.000 kron. Upajmo, da bo zdaj ob novem letu pilstupllo toliko članov, da bo ta deficit pokrit. V novi odbor so bili Izvoljeni gg.: posl. Anton H r a n d n e r. dr. A r ti c j c. Josip Jok. T r c I b I c r. ga. De b c 1 i a k o v a. Res man. dr. Val. Rožič. dr. E It r-M C It. Marica Komanova, ga. Pranja dr. 'I a v č a r j e v a, bivši p. G r a f e n a u e r iti njegov sin tehnik Milko G r a f e n -a u e r, dr. Oblak, inž. F 1 S c r. Zvan in dr. Ivan Lah, za revizorje pa dr. K c r s c h b a u tu e r, dr. J a ne ž i č, dr. Rož rn a u In dr. S 3 h e r. Z zborovanja le bila na predlog dr. Kcrschbaumcrja odposlana vladi povodom kraljeve zaroke iskrena čestitka. Prosvefa NAR. GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Drsica. Nedelja, 13. Jan.: Popoldne ob a. »Pe- terčkove poslednje sanje*. Izv. Nedelja. 15. Jan.: Zvečer cb 8. url »Ljubezen«. Izv. Ponedeljek, 16. Jan.: »Gardist*. A, Torek, 17. ]au.: Zaprto. Opera. Nedelja, 15. Jan.: »linheme*. Izv, Ponedeljek. 16. Jan.: Zaprlo. Torek, 17. Jan.: »NVeithei*. C. • Lastnikom domačih umetnin. Sirom slovenskih krajin sc nahala :udi v za^jb-nl lasti mnogo umetnin (slik. risb. plastik Ud.), ki M) Jh V teku sio'.ct:j ustvarili domači poJcbljalci. D:ušivo »Naiod-iu Galerija* v Ljubljani, lastnik Istoimenskega razstavišča za umetnine, namerava o Veliki noči letos v Ljubljani prirediti umetniško razstavo, ki naj hI predmetoma ponazorila, kako se Ic v n-is tekom stoletij razvijala upodabljajoča umetnost. Ker v to potrebnega gradiva ne more v dovoljui meri znesli zgolj Iz javnih zbirk In hrauUč. prosi zasebne lastnike tem potem, naj ustrezajoč kulturni nameri dobrotno po uopisnid spotoče. katere domače umetnine hranijo iu bt Mil vo!|ni. proti Jamstvu za točno vrnitev nepoškodovane umetnine ter rta trešek uruštva prepustili »Narodni Galeriji* zgolj za dobo nameravana historične razstave. Obvestila tu i sc pošljejo n.i naslov: »Narodna G.dsiija. v LJubljani. Knlge »Slovenske Ala.ice*. Redu« Izda-nja .Slovenske Matice, za leto i^l. so dotlskana In se nahajalo pri kniUuvczii. Matična pisarna Jih prične v najkrajšem času razpoiiljiti poverjenikom In članom. Ljudsko vseučilišče v Celju. Piihodr.jc predavanje LjtiJskeza vseučilišča v Celju se vrši dne Io. januarja. Piedaval bo »o hran'* primarlj dr. Rajšp. Ponazoril bo svoje zanimivo predavanje o hranilni vrednosti posameznih človeikih živil * intetcsantniml tabelami. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. I hrijanska ulica 27, II. nadslr. Danes v nedeljo ob B. uri zvečer M lčinskcga ialoij; ni »Ural Sokol, ter M urniku v«, burka »Najtoleonov samomor*. Svobodna ruska univerza v rrazl. Kakor sc brzojavno poroča Iz Praue, le ministrstvo prosvete na prošnjo ruskih profesorjev. ki žive v Prag!, ustanovilo svobodno rusko univerzo: diplome te univerze pa bodo veljavne le za Rusijo. Iludotistvcuiki, ki gostujejo sedaj v Berlin^, odidejo v kratkem tia gostovanje v Stockliohn, od koder se vruclo Knipper, Cchova, Germanova. Kačalov in Masali-nltov v Moskvo k Stanlslavskemu, ostali mlajši člani pa se bedo razšli po raznih evropskih gledališčih kot režišerjl ali igralci, ker si ne upajo v Rusijo, ker so se pteveč kompromitirali pri raznih proti-boljšev likih akcijah. Violinist Kreisler ln Lloyd George. Fritz Krcislcr, ki ga imenujejo dunajski listi najboljšega goslača Evrope (če to nI le lokalni patriotizem) je okrog novega leta koncertiral v Londonu, kjer )c bil povabljen tudi k Llovdu Geuigeu. ki je — čudn-no! — velik ljubitelj glasbe. Kreisler je igral neko Irsko narodno pesem, ki je državnika tako navdušila, da jc vzkliknil: »Cc bi bil h.dslcr irski delegat in bi mi pri pogajanjih zaigral to-le pesem, bi bilo rešeno irsko vprašanje pred tremi meseci ...» Sov Tizian. Leta 1517. Je vlada republike Benečije naročila pri fi/lanu sliko za veliko dvorano doževc palače v Benetkah. Tizian je v to svrho tekom dvajsetih let slikal neki prizor Iz vojne in je naslikal krasno sliko. Štirideset let je visela slika v dožcvskl palači, potem je pa s palačo vred zgorela. Kompozicijo te slike nam Je ohranil Fontana v kopiji. Pred par dnevi pa je profesor na Eeole des beau.t Arts v Parizu Hourtieq odkril v Bergamu ženski portret, ki je bil na Tizianovi sliki in na Fontanovl kopiji v sredini slike. Protcsor je ugotovil na podlagi Fontanove kopije, da je bergatnski ženski portret rešen kos Tizionove slike. Ore zbirala statistični materijal in s« posluževala r.a deželi v to svrho vsei: intelektualcev. Nastavljena bo stalne strokovno Izobražena bolniška sestra, k! bo ljudstvo poučevala, obiskovala bolniks in i trn dajala nasvete, l.lga bo Izdajali dalje tudi poljudno pisane brošure o tuberkulozi. V načrtu ie tudi ustanovitev listnega doma. ki bo nekako zavetišča revnih bolnikov. Potem, ko Ie dr Rutar prečita! pravila, jc bila na ptedlog župana g. Gr-čsrja pobrana članarina, ki rtuša z darovi skupno IS.fiOO kron. Pri volitvah novega odbora le bil soglasno Izvoljen za predsednika okrajr.i glavar dr. L a i n š i č. Doccnt Iu prlmarij dr. Matko Je Imel nato piedavanie o bolu preti tuberkulozi v Angliji, o katerem Jc sledila zanimiva debata. Proti koncu le stavil dr. Marin predlog. r.2| sc dodsll stanovanjskemu uradu tudi zdravnik, ki bo pregledoval stanovanja. Predlagatelju J« temperamentno odgovarjal župan g. G r čar. ki jc pojasnil stanovanjske razmeic v Mariboru. ki postaj,da vsak dan slabše. Okoli 1500 ref!cktati'.cv čaka na stanovanja, katera pa je mogoče oddati Ic v slučaju, ako kdo umre. Zupan jc sklical etiketo onih, ki bi morali v zitiislu vladne na-redbe graditi poslopja in so bili njihovi prizlvi tudi že v zadnji instanci odbit:. Vkljub temu pa še nočejo pričeti z gradnjami. ker pričakujejo šc od vlade sams zaščite. Soliolsfei vgstniS Sokolsko društvo Rogaška Slatina. Na II. rednem občnem zboru dne 7. januarja, t. L je bil izvoljen naslednji odbor: starosta br. dr. Franjo Kolterer, podstarosta br. Ivan Olinšek, tajnik br. Janko Vertin, načelnik br. Ivan Perger. Poleg teh ie bilo izvoljenih še šest odbornikov. Občni zbor Sokola v Sloverijgradca se je vršil dne 7. januarja ter je bil izvoljen sledeči odbor: Starosta br. dr. Vinko Ze-leznikar, podstarosta br. Ivan Romold, tajnik br. Dragolin Stefančič, blagajnik br. Dominik Sinid. načelnik br. Ivan Mlač, odborniki: br. Karol Sovre, br. Alfonz Debelak, sestra Iruška Rebulova In br. Karol Rojnik; namestniki: br. dr. Alojzij Razberger in br. Franc Canjku: c.-gle-dovalca računov br. Šteian Blažič in br. Josip Druškovič. V stavbni odsek so Izvoljeni: br. Milan Totninec, br. Josip Druškovič br. dr. Alojzij Trstcr.jak, br. Franc Caniko, br. dr. Vinko Zeleznikar. Društveni gospodar je br. Alfonz Debeli,k, knjižničar br. Karol Sovrt. Znanstveni odsek obstoji iz br. dr. Vinko 2elezni-karja, br. dr. Alojzija Trstenjaka in br. Karola Sovreta. Molšere lean Baptist Poquelin-Mollere Je bil | rojen dne 15. januarja 1022. v Parizu kot sin dvornega tapetnika Prvo izobrazbo mu je dal kolegijski učitelj Oassendi, ki Je bil v filozofiji pristaš Epikura. Mlad dečko je dobil Jean Baptiste Poquelin veselje za gledališče v tedanjem pariškem gledališču Pont Neul, kjer sc je tiste čase produclral komik Tabarin. Takrat je bila igralska umetnost v Parizu še na zelo slabem glasu. Igralce so imeli za nekak izrodek in so jih piezirali kakor danes navadne berače in glumače. Novi časi so nastopili za to panogo umetnosti šele za Richclieua, Mazarina in pisatelja Corneilla, ki so povzdignili literaturo do veljave. Ti možje so se zavzeli tudi za gledališče. Mladi Molicre je tedaj z nekaterimi za gledališče enako navdušenimi mladimi fanti osnoval diletantsko gledališče, kateremu je dal precej krivično ime »Thcatre Illustrc*. Ko je nastopal v tem gkdulišču. 6j je privzel, kakor je bila tedaj še navada. posebno gledališko ime Molierc, pod katerim ga danes pozna ves izobraženi svet. Ker pa Je Imel »Theatre lilustre* v Parizu preveč konkurence, so sklenili mladeniči poiskati si svojo srečo drugje. Sil so v Lyon. Veselo bohemsko življenje tistih časov nam Je dobro Dopisal Scarrone v sv j cm »Roman Comluiic*. ki je obenem tudi roman Moliorja in ")«-gove družbe. V provinci je napisal Molicre nekaj fars, to se pravi načrtov za razne farse. Dialoge so govorili igralci tako, kakor so hoteli, v nekem širšem pomenu, kakor jih je bil nauči! Molicre. To so bile takozvane komedije «del!'arte» ali »comedie a sujet* s preMganimi slugami. ljubosumnimi soprogami itd. V Lvo-nu Je napisal Molierc »Letečega zdravnika* in komedijo »Jalonsle de Barbouil-!e», katerima se pravi danes »Zdravnik proti svod volji* in »George Dandin*. Prvo Molicrjcvo večje de!) je petde-janjska komedija «L' Ltoiirdl*. ki so io dali prvikrat leta lu53. v l.jonu. Dalje le napisal tudi dramo »Depit amoureux», nato se je pa vrnil v Pariz, kjer mu jc preskrbel kraljev brat dvorano v Riche-licuovem Palais Rojalu. T=»m le ostal Moliere poleni do svoje smrti leta 1673. Pisal Jc večinoma po na'ogu kralja Ludo-vika XIV, ki je dal izvajati njegove komedije v lepih, razkošnih kostumih in s spremljavo Lullijeve godbe. Dočim je Imela tradicionalna »Comedia deli' artc* za predmet povečini osebe, ki po času niso bile Istodobne, Jc uvedel Moliere v dramatiko Istodobnost. Prva taka drama Je bila »Les Precieuses rldi-cules*, ki se Je izvaja'a leta 1659. prvikrat v Parizu. Ker je uvedel v gledališče tr.kratni salonski ton, ki bi mu danes rekli pri nas nesramen, so bile kritike seveda zoper Molierja I" pobožni ljudje so videli v njem pravcatega Antikrista. Ton tistih in podobnih časov je posebno razviden tudi Iz spisov Balzaca iu Ra-cliina. Dalje Je napisa' Molicre »Grolice Es-carbagnas*. »Učene ženske*. »Me.ščana-plemiča*, slavnoznanega . l artufla., ki ie na Francoskem tako popularen, da Je prešel že v pregovor, da'ic »Šolo mož* in •Šolo žensk*. »Mizaiitrooa*, ki se veliko igra. »Les Pacheux», »Sgnnorelle* ah .Namišljeni nosorog*. »Scapinove neumnosti*, »Gospod PourcoKnac. in »Namišljeni bolnik*, ki Je doživel še uajveč uprizoritev. V Ljubljani sta se uprizorili njegovi komediji .Namišljeni bolnik* In »Smešne gizdavke* (Les Prčcieuscs rldiculcs). v katerih brez usmiljenja smeši pretiranost »prccljoz., ki ie v tej dobi prispela do vrhunca. I Bistvene lastnosti »precijozc* (gizdavke) so sledeče: govorili drugače, kakor guvore prenrosll Hudie, da te razumejo samo visoko Izobraženi. Zato nc smeš rabil! besede roka, ampak namcsio nje: lepa prctnikalka (belic mouvantc). namesto ura- mera časa (mesure du temps), namesto naslonjač: udobnost pogovarjanja (commodltd de la conversa-tion), solze so »biseri Irisini*, postelja je »kraljestvo MorNa*, luna »luč molčania* itd. V komedije »Sola zakonskih mož* (Ecole des niaris) In »Sola zakonskih žen* (F.cole des femnies) je položil Molicre tudi resno vsebino in Izrabil dejanje, da je Izrazil svoje nazore o vzgoji. Zastopa načelo, da Ima svobodna vzgoja boljše uspehe kakor prestroga. Obe komediji sta bili dobra priprava za zakon, v katciega je stopil Molierc leta 1062. Poročil sc je z lepo igralko Arman-de llčiart. ki je bila član njegove ig-alske družbe. Toda zakon nI bil srečen; 17 let mlajša Armande, ki jc žela na odru velike uspehe, je ljubila lahkom selno živ-Ijenje ln to ji kalilo Molierovo rodbinsko srečo. Te dve dram!, posebno zadnja, sta dvignili mnogo prahu. Vstali so kritiki, ki so med drugim očitali Molietu tudi nc-moralnost. Razvnel se je literaren boj; nasprotniki so v komedijah napadali Mo-ličra, ta pa jih je smešil na odru. Najhujše je zadel nasprotnike Mulierov »Sve-tohllnec* (Tartuffe), kolega prve tri akte je vprizoril 1.1664. Po vsej Franciji je tedaj Imela razple-tene svoje mreže »Družba sv.Zakramcn-ta», splošno Imenovana tudi »Cabale des dčvots*. koje namen je bil, preganjati krlvoverce. Njeni zaupniki so se nahajali skoro po vseh vplivnih družinah in nikdo nI bil varen pred njenimi ovadbami. S temi verskimi svetolilincl, ki so bili nje-, i sovi aajvečti nasprotniki. Je Moliere ob-1 računal v »TarluCu*. Tartufe 'e človek, ki pod plaščem pobožnosll služi svoji tso-hotnosli. Vrine se v družino, s pobožnim obnašanjem si pridobi vpliv in hišna gc-spodiuja ga ima za svetega moža. V hiši neti prepir, hoče imeti odločilno besedo iu celo vzeti v zakon domačo hči. A nekoč ga gospodar zasači, ko kljub svoji svetosti zapeljuje njegovo ženo in ga spodi. Tarlulle ga ovadi pri kralju, ki pa se na srečo ne d£ prevariti od njega. Nasprotniki so zastavili vse sile, ds so oreprečili vprlzorltev Tartuffa. 2upnlk Pierre Roullč ie v cerkvi proklel Maiien? vsled te komedije. Pomen Molierja za dramo, posebno zi komedijo je tolik, da se lahko reče, da so se vsi dramatiki učiii pri njem psihološke karakterlzacljc liumoija in satire. Moliere je bil za svoje čase velik relormator, zato so ga kritiki trgali. Bistva komičnega od Molierja dalje še ni uiliče tako dobro zadel. Bil Je pa tudi kot človek velik humorist sp!oh. O njeni si pripovedujejo v Franciji nešteto anekdot Med njimi tole: Moliere je bil vedno bo ihtn. Bi! je jeti-čen in je čestj bljuval kri. Ludo-.ik XIV. ga ie nekoč vpraša! kaj počne s svojim zdravnikom. »Nič.» le rekel Moliere, »pogovarjava se. On ml daje zdravila, jez jih mečem proč in sem vedno boljši.* Priloga „Jutru** št. 13, dne, lo. januarja 1922. zaroki kralja Aleksandra ice na na&em prestola Povodc_n zaroke kralja Aleksandra, s romunsko kraljičino Mariolo bo gotovo naše čitatelje zanimalo, kake prednice je imeia na kraljevskem pre- vaaskem prestolu, stolu bodoča jugoslovanska kraljica. V Jugoslaviji. j da imajo rodbinske sveže lued dvema t tt~ ?J državama vedno za posledice tudi dnx- I., kralj Srbov. Hrvatov in u uglednega rumun- sioveacev 'e bd poročen s knegiivo * .. t • * ® .„ Zorko. hčerko črno^kega knjarl Ni- ^ kole. ki pa je umrla, predno je po- nc'kd^ »f^ kaf stal Peter kralj. Tako bo oostala kne-N11* odnosajev med Srbijo, odaoeno Pete: Sloveacev 'Romunija in njeni nasprotnik? Raznimi i a ima danes svoje nasprotnike v Bolgariji, Madžarski in Rusiji. Ce se naše zveze z njo zboljšujejo. moramo spoznavat! tudi njene prijatelje in nasprotnike, ker bomo šele na podlagi tega j i Dlrabaviea je zrezala v ravsn svojo. 'strugo 10—14 m globoko; cepila se | v mnogo rokavov, ki so jih morali 5>t-!e regulirati in svet osušiti. Preje sj? je nahajalo mesto le na levi obali. sedaj pa. jc razširilo tudi na desno stran, daleč proti jugu preko nekdajj močvirne in nezdrave ra srnine. Pred dobrimi dvajsetimi leti je zavzemala ciuj x ^ i 'i {\»ttJi. iut\w "ujiaia rvtic.- _ • ... • r> ... , Sinja Marici a prva kraljica ra jugp^Jougoslav.jo, m Rumui.no je zmagaj rodovitna, se je pa ~--------------- 'a s » * marS.'^k zadnjih desetletjih močno povzdignila. Za nne.rt Ttjiliifi m mene DOlitise v mero- n_i__.. -- __________■ ... <>____i__ ii)i ui:n&c. ncr cu no skic ^ouiasi itna ; , , .. „„ . , mogli primerno oceniti vrednost prijatelj- Bukaro3ta kahtb 30 m- ve .ko uzr-ntlv stva z Romunijo. : ™ obph, ' ll tC=-f " Z Bolgarijo se suče spor okrog Do. i v.dno. da B'ikarcsta nm mk^ke brudže. Dobrudža je dežela med dolenjo:1™ porodne točke, odkod, bi Donavo in Črnim morjem, ki sicer sama m(":t! , J^V*™ c» „„ v Bukarešto so leta lSi>5.—1«96. dOr S« V Stari Srbiji. Prva srbska kraljica, o kateri govore zgodovinski spomeniki, je bila soproga prvega 1 '^ga kralja iz Zetske dinastije Mihajia in to leta 1077.; njenega imena zgodovinski spomeniki ne omenjajo; ve se samo to. da je bila bližnja sorodnica bizantinskega cesarja. Druga srbska kraljica je bila Jaquin-ta. soproga kralja Bodina, energična Normanka. hči normanskega veljaka Arhiriia iz Barija. V vladarski hiši Nemanjev se imc-Truje kot prva vladarka soproga Ne-manje kraljica Ana, o kateri se pa ne ve, kakega rodu je bila. Prva soproga Stjepana PrvovenČane-ga je bila Jevdokija, hči bizantinskega carja Aleksija III.; ko se je Stjcpan ločil od nje. »e ie oženil z Ano vnuki-Djo slavnega benečanskega doža Dan-dole. Ana je biia prva kronana kraljica v Nemanjiiii dinastiji, tudi je ohranjena njena slika v muzeju doževe palače v Benetkah. Sin Stevana Prvovencanega, Rado slav, se je poročil z Grkinjo Ano, hčerko epirskega kneza Teodora; drugi sin Stevana, Milan, pa je poročil Belosla-vo, hčerko bolgarskega ear>a Arzena; tretji Stevanov sin Uroš je imel za ženo neko Francozinjo Heleno. Urošev sin Dragutin je bil oženjen s Katarino, hčerko madžarskega kratja Štefana V, drugi Urošev sin, Milutin., pa je bil oženjen štirikrat, prva žena. ki se ji ne ve imena, je l>ila hči tesal-skega oligarha Joana, druga je bila Elizabeta, hči ogrskega kralja Štefana V., tretja, tudj neznanega imena, hči bolgarskega carja Terterija, a četrta, Simonida. hči bizantinskega carja An-drotiika O. ^ Stovan Deeanski se je prvič oženil s Teodoro, hčerko bolgarskega- carja Smiina; iz tega zakona se je rodil sin Dušan; druga Stevanova žena je bila Marija, hči Jovana Paieologa. r Žena slovitega carja Dušana jo bila Jelena, sestra bolgarskega carja Aleksandra: njegov sili Uroš se je pa pojoči! z Marijo, hčerko romunskega vojvode Aleksandra. Carica Marija je bila »■crej prva Romunka na srbskem prestolu. Žena carja Lazarja je bila Srbkinja Milica, a žena njegovega sina despota Stevana Visokega jo isi'a Levantinka Helena, hči levantinskega kneza, Ka-tUuzija. Njegov naslednik Gjuragj Brankovič je imel za ženo Jerino. hčer--:o Mannjla Kantakuzena, a zadnji No manjič Lazar je imel za ženo Jeleno hčerko m »Tujskega Paleologa. Italijani molče Italija molči; le s kratkimi suhimi uradnimi poročili so objavili italijanski listi vest. da se je zaročil Aleksander, kralj Srbov, Hrvatov in Slovcn- ] načrt Italije in njene politike v jugo i z točni Evropi, posebno na Balkanu. Se en moment je, ki je iznsnadi! Italijo. Zaroki je prisostvoval tudi grški prestolonaslednik, ki postane po svoji soprogi tudi sorodnik naše kraljevske hiše, Kraljičina Mariola cev, s princezinjo Marijo, hčerko ru-l Takoj no zaroki — kar je popolno- despota Tomaža V obnovljeni Srbiji. V obnovljeni srbski državi je bila prva vladarica Knragjorgjeva žena Jelena. hči kneza Nikole Jovanoviča. Žena Miloša Obrenovica je bila Srbkinja Ljubica. istotal;o Persida, soproga Aleksandra Kaiagjorgjeviča. Knez Miliajlo se je poroči! z Julijano iz madžarske rodbine Hunvadijev. njegov naslednik Jlilan jo bil oženjen z ■»ataiijo, hčerko polkovnika Keška. ".atalija je bila prva kraljica v ob-novljeui srbski državi. Milanov sin, zadnji Obrenovič Aleksander .-e je poročil s Srbkinjo Drago lašin, t o j. Lunjevnčevo. munske kraljevske dvojice. — Samo ta suha ugotovitev, nič drugega, nobenega komentarja, ki 7 njim Italijani tako radi operirajo, kadar razpravljajo o dogodkih v naši državi. Ta molk italijanskega časopisja j? skrajno značilen; vidi se, da je prišel dogodek v Sinaii popolnoma nepričakovano; bil je tak udarec za italijanski ini[>erijd!izem, da še ni mogel priti do sajje. Ilumunska kraljevina je bila veano nada italijanske politike v južno-vzhodni Evropi; najlepše in na's!ajše besede so uporabljali Italijani, kadar so govorili o Rum uniji, ki so jo ime-novali tako iepo uča na Madžarskem, ko je bila Rumuniia le pasivna opazovalka". Italijansko časopisje je hitelo dokazovati, da stoji mala antanta na slabih nogah in da vse konvencije med Frago. Beogradom. Bukarešto ne pomenjajo mnogo. Sedaj [»a naenkrat tak preokret; italijanska [»olitika ve popolnoma dobro. ma razumljivo — so se pojavile vesti o tesni zvezi med vsemi tremi državami, ki so vezane po svojih vladarskih hišah z rodbinskimi vezmi. Mod Grško in Italijo še dozrlaj niso obstojali ravno intimni odnošaji. Vprašanje Male Azije in egejskega otočja stoji odprte že od končane italijansko-turške vojne; takoj po končani balkanski vojni se je pojavilo albansko vprašanje; nasprotstva med Italijo in Grško so vedno večja in zato je popolnoma razumljivo, da bo Grška rade-volje stopila v zvezo in prijateljske od-nošaje z državami, ki imajo slične interese. Popolnoma lahko se trdi, da poroe-nja zaroka jugoslovanskega kralja z rumunsko princezinjo važen politični dogodek v Evropi. Tega se najbolj zavedajo Italijani in zato tako dosledno molče. Ako bi namreč hoteli pisati in govoriti o zaroki in njenih političnih posledicah, bj morali naravnost prir.nati, da je ta zaroka zaprla Italiji vrata na Balkanu v vso jugovzhodno Evropo. Dobrudžo se le razvnemal tudi med političnimi znanstveniki hud prepir: rumun-sks avtoritete so se trudile, da dokažejo pravice Romunije do dežele, in isto so skušali utemeljiti 3o!gari za Bolgarsko. V srednjem veku je Dobrudža resnično pripadala Bolgarom in ima svoje ime po enem bolgarskih knezov. Za časa turške vlade se je v nji nase!i'o mnogo Turkov. Rumuniji jc pripadla Sele L 1878. Po narodnosti sicer tvorijo Rumtini večino, toda le neznatno (54-7 %), p^lcg njih so najbolj zastopani Bolgari (14-3%), za njimi Rusi, da'ie latart, Turki, celo nemških nasehikov je 8500, in ravno toliko Grkov ter polovica toliko Židov. Dobrudža je tedaj eden najboij pisanih narodnostnih mozaikov. Oni del Dcbrudže, ki so ga morali Bolgari odstopiti 1 1913. Rumunom, tudi nima čisto bolgarskega prebivalstva, marveč prav tako pisano zmes, le da stoje tu poleg Bolgarov na prvem mestu Turki. Po številu šteje stara Dobrudža 300.000 prebivalcev, nova pa 245.000. Med Rusijo in Pumur.ijo sporna dežela ; je Bcsarabija, ki šteje 2,700.000 ljudi na 45.632 kvadratnih kilometrih. 7nano je, da tudi ta dežela ni narodno enotna; večina je sicer rumunska, toda le nekaj malega preko 50 %. Močno so zastopani Rusi, in sicer Malo- in Velikorusi, dalje Bolgari, Srb!, Nema" in posebno židje. Torej druga narodnomozaična pokrajiira. Nekdaj je spadala Besarabija k Moldaviji, ki se je nahajala kot avtonomna kneževina pod turško oblastjo, Rusija se jc mnogo berila zanjo s Tuiki, definitivno jo je dobila L 1878., ko jo je takorekoč zamenjala za mnogo slabšo Dobrudžo, ki so jo dobili Rumuni. Boljševiška vlada še do danes ni priznala pravico sedanjega položaja. To bo nedvomno tudi v bodoče najbolj ranljiva stran rumunske vnanje politike. Druga rumunska dežela, ki je spadala v rusko interesno sfero, je Bukovina, ki je vsa v rumunski oblasti. Tu imaio rela-, tivno Rusini večino, toda deželo bi bilo prav lahko deliti na severni ruski in južni rumunski de". Z Madžari je spor glede Erdeljske. Ta pokrajina ima sicer pičlo nadpolovično rumunsko večino, toda Madžari imajo vendarle še okrog 30 % svojih ljudi in to ne le v mestih, marveč so tudi kompaktno naseljeni v vzhodnem delu dežele. Poleg tega je še okrog 11 % Nemcev, ne glede na manj številne manjšine. Iz teh podatkov je razvidno, da se razmerje Rumunije do njenih sosedov še ne bo takoj zboli Salo. Tudi ona bo potrebovala zaveznikov in prijateljev. Ako nam bo ona koristila v okrepijenju naše pozicije napram našim neprijaznim sosedom, bo Jugoslavija njej sami v enaki meri potrebna ln koristna. ci-r dali z osemnajstimi utrdbami, ki pf danes nimajo več praktičnega porn«^. na. Podnebje je zelo spre acnFivetom pera tura se polet; dvigne č> ?*> nad 40® C in pade po.-!ta! pod —20" C Najimenitnejše prometne ceste Bukarešfi so: Calea Victoriei, imenovana po zmagi pred Plevno, v kater: so izdatno pomagal: Rusom Rumun:. vodi od severa na jug. Ob njej leži narodno gledališče, kraljevski grad (p- -latul regal) in druga javna ooslonj: Ob drugi veliki cesti Bulevard Xc,:-domiei leži univerza, ki je imela 101R1 leta 3100 slušateljev. Cerkva ima. B-;-' karešta zelo veliko. Največji par V: sredi mesta je Gradina Cismigiu. Bukarešta je važno železniško križišče. Odtod gredo proge na Erdtli sko, to je ob reki Prahovi mimo Si na j-'; na Kronstadt, na Črno morje, in sicc-r na glavno rumunsko pristanišče Kon-stanco, v Bolgari jop reko Ruščuka ia na zapad preko Krajone na Tum -verin in odtod dalje na TemeSvar. V, povečani Rumuniji bo gotovo Bukarešta Se hitreje napredovala nego doslej. Prve vesti o zaroM Prvo poročilo, ki je dospelo v Beograd o zaroki kralja Aleksandra -princeso Marijo, je bila brzojavka, k! jo je po.-lal sam kralj svojemu bratrancu princu Pavlu, v kateri javlja, svojo zaroko. Tudi v Rumuniji se je za zaroko.iiv.-. delo iz brzojavk, ki jih je poslala pri . cezinja Marija svojim prijateijicar.-'. Tudj nekaterim prijateljicam in sort. nicam v inozemstvu je kraljičina -rija sporočila svojo zaroko, tako so po svetu za zaroko izvedeli u ■'! jurcj iz zasebnega vira,- kakor pa ; bi c oficijelno objavljeno. KDO JE BIL BOLJ DUHOVIT? Ko je Napoleon Bonaparte pove-ie Bukarešta Bukarešta, glavno mesto Romunije, je bilo še pred kratkim neznatno me sto, a je v poslednji dobi, po osvoboditvi hitro narasla in šteje danes že nič manj ko 316.000 prebivalcev, od tega 43.000 židov. Za Carigradom je največje mesto na Balkanskem poin-otoku — sevoda ako štejemo Rumu-nijo še balkanskim državam. Nekdaj veliko selo. se Bukarešta danes rada imenuje »orijentalski Pariz»; res je polna prekrasnih stavb, lepih parkov, skratka je mesto, ki dostojno re-pre-zentira svoj narod prod velikim svetom. Bukarešta leži na popolni ravnini precej enako odilaljena od Donave in od Karfiatov, prava ste-jra. Le reka v Au.xonnu mali garnizlii. je szzni' sanitetnega oficirja Docaena, ki js bi1 v;^ glasu kot velik čudak. Bil je bre^ vsske ambicije in se ni brigal prav za. nobiao stvar iz svojega obllžja. Živel je sam zase, r.e oziraje se na dr ust. V očeh areli-cioznega Bonaparta ie bila to seveda v elika napaka. Ko ie čez leta posta! že general. je nekega dne pregledoval r % ki mu je bil svolečasno komandant, in je opazil med ostalimi tudi imenovanega sanitetnega oficirja. Ni se mogel zadriit.. Stopil je pred njega in ga nagovoril: . A'} ste še vedno stari ori;:!na', Decaen?*. Sj-. nitetni oficir je ostal popolnoma mirer. hi je odgovori! Napoleonu hladnokrvno* .Nič l»olj orginalen, kakor vi, ki ne -late ničesar, kar delajo dragi.» ! OD RAZNAŠALCA ČASOPISOV DO VIOLINISTA. ] Do nedavna je loletni dečko Vladimir-Lobov v Winnlpegu v Kanadi razu^Sai, časopise. Nikdo se ni zanima! zanj, o» sam pa je bi! kot ruski izseljenec zopet srečen, da je sploh naše! delo, ki mu ja donašalo tolikn, da se je mogei preživljati. Za kratek čas si je včasih sviral m~_ gosli, ki si Jih je kupi! s prihranki. Cisto... slučajno je bil odkrit pri tem niegov veli-' ki talent, ko je ob neki priliki sviral na: cesti. 2e par dni pozneje je bi! pozvan na akademijo, kjer so mu dovolili, da sme dve leti brezplačno posečati londonski konservatorij. Za mladeniča, ki je v svoji zgodnji mladost naše! vsak dan par' trenutkov, da je svira!, se more reči, da je samouk in profesorji londonskega kon-~ servatorija se baje naravnost čudijo njegovemu igranju. Coco Gu7 de Mauiiassant. h usmiljenja smo hranili zelo starega belca, katerega je hotela gospodinja kruiiti do njegove naravne smrti. 0:ia ga je vzgojila in nanj osebno pa-«la, ker ju je vezalo polno spominov. Neki hlajtec, ki je imel petnajst let. po imenu lziilor Duval. |>o •iomače Z;-dere, je pazil na tega invalida. Po zi-5ii mu je dajal običajno mero o\>a. P<> leti ga je štirikrat na dan navezal na Bvado, kjer je imel sveže trave v izobilju. Žival je bila skoro hroma. Le s težavo je privzdigovala svoj-3 «žke -~ge. ki so bile odebelele v kanili in otekle nad stopali. Dlaka, ki ji_ nihče ni več gladil, je bila kakt-r beli Lisje. Tre[>ahiice so bile zelo dolge in so dajale očem nekako ialoy.< u izraz Katlar ga je Zidore gnal na pašo. ga >-: moral vleči za vtv. Žival je šla jako počasi. Čuvaj jo je preklinjal in bil nesrečen, da mora negovati to staro kljuse. Ljudje s pristave so videli, da je bil paglavec jezen na Cocoja in so se zabaval! s tem, da so Zidoru neprestani' govorili o Cucoju in mu nagajali. Njegovi tovariši so ga zasmehovali. V vasi so mu dali priimek: Coco-Zidore. Fant se je jezil in je sklenil, da se maščuje uad konjem. Bil je suh otrok, visokih nog, zelo umazan, z gostimi trdimi, Sčetinastimi lasmi rdeče barve. Vid iti je bil. kakor da je neumen. Če je govoril, je jecljal in še to z grozno težavo, kakor da se misli niso mogle oblikovati v njegovi zaostali glavi. Dolgo že se je čudil, čemu krmijo pretepati po nogah. Žival je skušala pobegniti, se umakniti udarcem, a bila je privezana in fant je tolkel po nj'j s sovraštvom, tobe stisnjene od jeze. Nato je odšel, ne da bi se ozrl. Konj je gledal za njim s svojimi starimi očmi, ves preplašen. Bil je zasopl.ien od skakanja in boke je imej otekle. Ni sklonil svoje koščene bele glave k travi, Cocoja in zapravljajo hrano za to ne- dokler ni videl, da je v daljavi izginila modra suknja mladega suroveža. potrebno žival. Od časa. ko ni več delala, se mu je zdelo nepravično, da bi jo še krmili. Upiralo se mu je, ko jc videl, da se trati oves. ki ie tako dra-r. za to oliromelo jiokveko. In večkrat je kljub naročilu gospodarja Lučaja šte- dil s hrano in ni dal kenju vce kakor . , . polovico krme. Neko sovraštvo io rasi- f1 f sta] P® Po1 ure in, «1 časa lo v njem. sovraštvo pohlepnega. ome-:do,Ca-^ v kljuse oster kamen. Coco je jenetra, divjega, brutalnega in straho-Ma! Pokonc.u P"50 svojim sovražnikom petnega fanti "!et1al ^ Je uePrcst?no. 81 m ° ; iiasti, dokler ni fant izginil. Ko je prišlo poletje, je gnal žival na ffi(lora r>£ je vedno bJodiIa ^ ?lavi Ko so bile noči tople, je spal Coco na [>rosten doli ob hudourniku za gozdom. Samo Zidore ga je čuvaL Otrok se je zabaval s tem, da je kljuse kamenjal. Deset korakov od nje- pobočje. Bilo je daleč. Pastir je še! vsako jutro bolj ogorčen s težki.": koraki preko polja. Ljudje, ki so delali ea i>olju, so mu klicali m se norčevali: orazuinu, je odstopil in novo vlado je sestavil Griffith, ustva-ritelj sprave z londonsko vlado. S tein jd irska zadeva j>o tolikih desetletjih parlamentarnega in mnogo stoletjih krvavega boja urejena in odstavljena r. dnevnega re»lš angleške politike. Res da bo ureditev razmerja Ulstra do Ir^ke in Anglije zahtevala še dokaj peda. toda doseženega sporazuma ventlarle ne bo tangirala. Griliithov sporazum je irski parlament sprejel le z neznatno večino. Spočetka so poročila govorila o krej>-kejši večini, proti kateri bi De Valera razpolagal koinaj s tretjino glasov. Nadaljuj razvoj dogodkov je odvisen od razpoloženja med ljudstvom, ki sc bo | «j k a zal o pri novih volitvah. V vsakem slučaju [« so Angleži z uspehom lahko zadovoljni. Sicer ni bilo pomena irskih honiatij precenjo-vati. kakor smo ponovno opozarjali, zato |>a tudi s koncesijami, storjenimi Ircem. Anglija ne more biti oškodovana. Kakor so je položaj sedaj razvozlal, Angleži zanaprej ne bodo imeli več direktno opraviti z Irci, tudi ne z irskimi ekstremisti, kajti Griffithova struja. ki jircvzeme vlado, potegne obenem nase tudi nasprotstvo tin-spiavljivih. Tako se bodo zanai»rej Ircj borili med seboj, iu zn.erui elementi bo lo imeli nad seboj nalogo, obračunati z levim krilom svojih dosedanjih sobojevnikov. Dorba za povečanje ireke samostojnosti postane tedaj in tema irska zadeva, ki Angležev ne bo več razburjala. Nov laplet-I j:tj lij nastal šele. ako bi si De Valo-rovo krilo jir.borilo večino in prišlo do nujnosti, znova provzuti vlado. Ker pa si moremo predstavljati, da si de>-ie la po tolikih zmedah, bojih iti j»o gospodarskem zastoju želi miru, ui pričakovali, da bi se takoj odločJa za nove borbe. Med Angleži jih jc bilo do zadnjega mnogo, ki so trdovratno nasprotovali osamosvojitvi Ir-ke, boječ se, da postane ta otnk ona pozicija, j»o kateri bi bilo mogoče priti Angliji takorekoč za hrbet. Saj je bilo v preteklosti neštetokrat bojišče na Irskem najnevarnejše za Angleže. Spadalo je že k tradiciji, da je sleherni sovražnik, ki ga je imela Anglija na evrot»skcm kontinentu, iskal in našel v Ircih svoje naravne zaveznike. Mnogo j« lilo vojsU Ui so se izkrcahr na tleh Irske, in vsak angleški sovražnik je moral biti pre inugan tudi na irskem bojišču. Odtod ono zagrizeno nasprotstvo mod obema ljudstvoma in ona nezaupnost, s katero so v Londonu motrili irsko težnj" I jo samostojnosti. Danes Anglija na evropski celini nima nasprotnika, katerega bi so i bilo bati. /ato je tem lažje [»pustila napram Irski. Nastaja pa zanimivo vprašanje, kako se bo Irska kot angleški dominion sprijaznila z Veliko Britanijo in če se bo tako s pridom vživela v nov položaj, kakor fao sc n. pr. Buri v Južni Afriki. obeh drŽav brw prHRnJega *porarnma] z drago skb-|>ati pogodb, ki bi se nanašale na državnopravni oduošaj. V ti določbi vidijo Vscneinci veliko zapreko in oviro svoje pripojitvene |-o-litike. Zveza Češkoslovaške in Avstrije je žc sama po sebi vi "' a za pri|H>jitveno stremljenje, omenjena določba še izrecno in jasno izraža eno glavnih tendenc čuako-avstrijskega sporazuma. Potovanje dr. Lodgcmanna je tem bolj ueugodno dirnilo češke politične kroge, kor je padlo ravno v čas. ko je predsednik češkoslovaške rcj/ubiike Masarjrk svečano izjavil, da smatra prvo nalogo češke vlade rešitev nemškega problema v Ceškoedovaški. Politično romanje dr. Lodgcmanna k dunajskim Vscnemcem gotovo n* bo ugodno vplivalo tia jK>tek reševanja tega že ■uino po sebi težkega [nobleina. — To u videvajo tudi zmernejši nemški elementi v Češkoslovaški in zlasti med agrarci so je pojavil oster odpor proti Lotlgemannovi misiji. Agrarna glasila zato izjavljajo, da dr. Lolgeniann ni zastopnik češko-nemškega or.rlamen-uirnega kluba, ker za to nima in ne :noro dobili pooblaščen Vi. To se je podilo Tednoma vse r m*- rTmeH s tvojimi političnimi reformami tako malo sreče. Poincare Vsenemške spletke Sporazum, ki je bil lansko leto sklenjen med čoškos!ova«Vo ter avstrijsko republiko, so [»ozdravili vsi trezni elementi na obeh straneh kot veiik korak k ureditvi dobrih in iskrenih odnoša-jev tnod obema državama, ki sta na vezani po svoji prirodni legi druga na drugo. h- ko jo bivši avstrijski kancler, so-cijalist Kenner v času svojega bivanja v Pragi označil smernice, ki naj se po njih uredi bodoči sporazum, so bili Nemci v Češkoslovaški prvi. ki so biii nezadovoljni s kakršn:mko!i sporazumom. ker so vedeli. d:t iztrubi s sklenjenim sporazumom njih protidržavna propaganda svoj smisel in cilj. Sc bolj *e je pa pokazalo to, ko >e bil sklenjen v Lani končni sporazum. Udpor se ni pojavil samo na Češkimi, ampak tudi v Avstriji, kjer so bili Vse-nomci jirvi ki so protestirali proti zaključku tokega sporazuma. V odporu avstrijskih Vscnemcev so našli Nemci v Češkoslovaški dovolj močno oporo, da so podvojili svojo agitacijo jiroti Lržavnetnu edinstvu češkoslovaške republike. Te dni jc dospelo iz Prage poročilo, la je oij.'oiovai na Dunaj volja čeških Nemcev, dr. Lodgeniann. da konferira i voditelji vsenemške stranke o programu za skuone nastoj»e [»roti sklonjeni jtogodbi. Glavna '"čka češkaslo-vaško-avstrijske pogodbe, ki najbolj razburj:i sudetske in dunaisko Vscneni-ce, je določha. da no>i«nn po^o«U»oni! držav nj sme dopuščati na svojem teritoriju akcije, ki bi bila na|K.-rjena [»roti zvezni državi in da nohern i'im«J njiju ne sme trjH.-ti kakršnekoli ire-iii-ntističue projetgande proti svoji zaveznici. S to določbo v zvezni pogodbi so »nemoiročone t»rotir<>i«nTande na Češkoslovaškem, ki so dobivale do-slej stalnega netiva in stalne podpore od zunaj. Zato N^mci v Češki tako obžalujejo to določbo. Drusra določba, ki je posebno napoti Vaaueincam. ie U. da ne sme nobena (NemSko-eovjetska akcija proti Franciji.) Francoska revanžna politika napram Nemčiji je bila v Franciji |>o-oscbljcna v treh imunih: Di-Icassč, Cle-rnenet.au in 1'oincarč. Kadarkoli jc bilo n;i,-proLstvo i;ie\l Francijo in Nemčijo najbolj napeto, pojavil se jc eden izmed teh državnikov. Dckassč iu (Jlciucncau sta se danes umaknila iz političnega življenja; k: ar ca uživata sadove svoje življcnske naloge, ki je obstojala v kazni in ponižanju Nemčije. Ostal jc še Poincarč. in ta se pojavlja v francoskem |>olitičinmi življt-nju v irenotku, ko sc javlja novo nemško vprašanj s. Ko so jo sestavila konfcrenca v Cannesu. je nemško časopisje napovedovalo prvrsenečenja in z nekako goU>-vostjo govorilo o izpremembi v Fian-eiji. Ker Nemci dobro v<*Jo, kaj st-•/.godi vFrantiji v takem trenotku. to je, da prihaja na |>ovršje mož izrazito protinemške orientacije, so so pripravili ze naprej. Nemci so prav dobro vedeli, da je v tem slučaju mo^oč samo prihol Poincareja. in zamahnili so s svojim prvim udarccin j»o 1'ouica-rčju. Glavna naloga konference v Car.no-su bj bila. ila se politična vprašanja zamenjajo z vpra."anji svetovne gospodarske politike. A da se doseže to, bi bilo gotovo potrebno, da se onemogočijo oRebe. ki so igralo v vojni odločilno ulog Zato so hoteli Ncmci pred konferenco v Cannesu razkrinkati Poincarčja in ga prod oči ti svetu kot glavnega krivca svetovne vojne, ki je iz sovraštva do Nemčije vso svojo politično karijero posvetil samo pripravam za konflikt. Tozadevno razkritje je objavil »Ber-liner Tagcblatt* s podpisom ravnatelja lista Tiieodorja \Voiffa, na temelju taj-uih diplomatskih dokumentov, ki so :te našli v Petrogradu v diplomatskem arhivu. Ti dokumenti dosodaj še niso bili objavljeni, a sedaj so se naenkrat pojavili v redakciji Btrliuur TagebLu- '"'objavlioni dokumenti vsebujejo v prvi vrsti diplomatsko korespondenco med ruskim zunanjim ministrstvom in ruskim jH/slanikom v Parizu livolj-skem v letih 1012. 1013 in 1014. Ze iz prvih dokumentov se vidi, da je evTojiska diplomacija računala s po-l>olno gotovontjo n;i oborožen konflikt med A vstrooirrsko in Srbijo. «la Je pa obeni-m vedela, da ta konflikt ne bo ostal lokaliziran. aml«ak se bo razaird v svetovni konflikt. Ko j« leta 1012. srbska vojska zasedla Drač. a se je morala vsled intervencije in protesta Avstrije umakniti, je bila situacija skrajno na|»eta. Koncem leta 1012. poroča Izvoljski v l'o-tro'Tad da ie dobil v pogovoru s takratnim francoskim zunanjim ministrom Poincarč jem vtis in prepričanje, da bi Francija podpisala vsako rusko akcijo v avstro-sibskem konfliktu; trdil 'je cclo. da bi bila Francija j»n-pravljena nastopiti tudi z orožjem. Ako bi v tetn konfliktu — kar je bilo l»a že naprej popolnoma gotovo — nastopila Nemčiia z orožjem proti Rusiji. smatrala bi Francija ta korak kot času* bel I i. in bi nasedala Nemčiji vojno. Izvoljski pravi: «iranc<*ko iavno mnenje je sicer jako miroljubn-iu ne [»osel- io dovzetno za vojno, toda velike zasluge ima vla la gospoda Poincarčja. olnonia neodločno stališče V »lučaju vojne bo čakala da se odloči usoda vojne in se bo t»o-tem v zadnjem treuotku pridružila zmagovalcu.* V" enem sledečih dokumentov po-vdarja Izvoljski. v Petrograd Izvoljski i velikim veseljem in veliko naglico. Izvoljski poroča, da je obiskal takoj po iz^ volit vi Poincarčja. ki mu jo odločno izjavil, da tudi kot |»rodsednik rejmbli- i Le ne bo izpremenil svojih naziranj in I la bo zastavil vse svoje moči, da 0o< Rusko - kiUijska zveza bi imela tedaj trenutno le akadtmični značaj, llejanske koristi ne bi jfrinašala. Ziito se je bržkone v mednarodni j»oliti'-:i ne b«xlo I "al L Vse drugačna situacija pa bi nastala, nko bi sc sovjetska Rusija znova ojačila. Močna Rusija ii tnogla ieu v vzhodni Aziji ravno sedaj in v bližnji bodočnosti najiepš-2 uspehe. Usoda ruske carske rodbine šla francoska zunanja politika po [«>' Iz Jokaterinburga, kjer se je leta tih, ki jih jo začrtal on. Poincar6 J'- ioi8. izvršila tragedija ruske carska dalje izjavil, tako Izroča Izvoljski. da : ro,|bjn0i je uveden švedski lLst prejel je jeva naloga francoske vlade Prl-1 zanimiva odkritja, ki s svojo serioi-pravljati francosko javno mnenje na mteljo SIKAlbijaio vse dosedanje verzi-vojno; istotako je izrekel Poincare i je 0 ^^nj „SO(jj carske rodbine, svoje prepričanje, da izbruhno vojna Ta prihajajo od uglednega, na vsak način na Balkanu, a se po- mo5jana jekaterinburškega, rodom tem razširi v največji obseg. Svt-da, ki živi ze dol-o vtsUj let v Jo- Zanimiv je tudi ta dokument, v ka- katerinburgu in je bij očividec usodc-terem govori Izvoljski o [>otrebi kar | il0,niL j^i^ov. najožjih stikov med Francijo iu Rusi-j v gvoj,-m poročilu jekatorinburSki jo. Izvoljski pravi: »Francoska vlada: mežta„ ILa kratko omenja prihod carje trdno j »re priča na. da je edini izliod i ja carjc<,t jj- Jtotkina bi ostalih Čla-iz sctlanji-ga [olitične^a k.it^a svetov- UJV rotlbine v aprilu 1018., iz- na vojna, katere se bo morala Franci- j g0„ j^^tiuka 1| al i jeva iz njegove kiju kot velesila ta vsak način udeleži- katero so boljševiki ogra.lili z viti. Krucoska vlatla je o tem tako pre- i^umj |«ill-a.laini in v njo za|a jiusno določim v ra-ko-fraucoskih vojailub kouveuci-jah.» si imajo v takih stvareh neverjetno živahno fantazijo. Jat. ki sem stanoval v neposredni bližini Ipalijeve hiše, sejn dobil cclov rsto [»rolislovuili |K>- To so ekscor[»ti iz diplomatičnili do- ročil_ Kolikor je meni znano, je pre kumetitov, ki so jih bo'jSev tki izročili Neinccm. da jih v primernem treuotku izkoristijo. To st» je sedaj zgodilo. Nemci so pričakovali zopetno ero Poinc.irčja in vrgli prvo bouibo, da pred svetom pokažejo: na (»olitičiiein obzorju se (>(»-javlja človek, ki je krivec svetovne vojne, ki jo jo bolel izzvati io leta 1012. Kak efekt l»o imela ta nemška raketa je že danes gotovo. 1'rav gotovo francoskega javnega mnenja ne spravijo iz ravnovesja te nemško-boljše-viška razkritja; ako bo Poincarč j»o-treben Fianciji. bo vodil francosko ]►<■>- stolonasloduik umrl na dan carjevega umora od strahu. V njegovi bližini je eksplodirala granata s strahovitim [tokom. To je siromašnega slabiča tako prestrašilo, da je umrl še isteg.v dne.» V svojem poročilu pristavlja avtor: »Ali je to resnica ne vem. Jaz vem samo lo, da je bil car Nikolaj ustreljen.* »Kar pa se tiče usode ženskih članov carske rodbine — poroča nadalj omenjeni Šved — se ne more (»ovedai: nič gotovega. Mogoče je, tla so bile usmrčcne tmli ženske, a dokazov za to ni. Ce bi bilo resnično, tla so bUjševiki [)tr*UeljaJi istodobno celo carsko rol- litiko, kot jo je vodil že toliko let, ict uia(J kakor se j« olrjevaio, bi biii bilo to Nemcem in ruskim l»o!jševikoui inora|j mj ki smo stanovali v nepo-prav ali n-! Ali v resnično korist Fran-! ,rC(iai i)jjji,j> sliSiiti vsaj strt Ijanje. c i jo in Lvropc. lo je drugo vpiaiaujo. j j»aC s0 j^unezm boljševiki tu in tara __i sprožili kak »Irci, a salve nismo slišali. ! Ko se jo izvršil umor carja, se je bolj-jševikoui že izredno inutiJo. Kolčak je i pritiskal in vsal.a minula je bila dra-| goccna. Težko je misliti, tla bi bili .' boljševiki v takih okolnostih mrtva Poroča se, da se pripravlja ali vsaj t ]a .,rt.vjj„0 sežgali, kakor se g - .. M.. .... m. n, /v. I I',,.-,«. 1 t, lt I I <1 ; " . - _ . _ . ... ' Rusko - kitajska zveza pcrijalisti rudniški rov. Mi smo po Kolčakovec , , , . . sija ie našla srni carske vlade kot ruske interesne sle-,;i kovine, briljantov in nekoliko sviu- se bile \ l>a so bile cel t.. re v stanju prehoda, da [»ostanejo no- č(,nili krog. Ij. Krogle bi posredno ruske, jo boljševiška vladaj^ -u ra46tol,i|0. Ker |>a s, nasto[»ila s slovesno resignacijo na vse; .jf ■ ,UuiaJ jru!0vo [»ozneje k.io VTg,i ruske |»redpravice iz prejšnjo in.pen- j,. Iz starega rova se je vwla izčri^i jalistične dobe. Odjiovotiala se je vsem \ lur celj rov ^tantno prelskai, a naši ____!:•:/.•.'•*> ••« iriutii »'irvl i*ri nrivilctru 1 .. > 1 . 1__1 l>olitičidm in go.o- sebej. Sla je j« tudi dalje; začela je sklepati zvez- z azijskimi državami, tako n. pr. s Perzijo, Afganistanom, v katerih je s »*pretno taktiko, poudarjajoč volno velikodušno nesebičnost, dogovorila rusko |>omoč za slučaj nagcula tretjega. Trenutno sevoda te [»ogodbe nimajo bogvo koliko praktičnega jkv mena. toda jioinenijo vseeno za lx>-iločnost važno podlago eventualnemu vnanjemu razmahu sovjetske moči. Da bi Rusija bila pripravljena skleniti enako zvezo s Kitajsko, je tcvi>da razumljivo samo po sebi. Teren bi bil kakor nalašč za to. Vsa pogajanja v \Vashingtoiiu imajo kljub vsem olej»-ševanjem glavni namen razdeliti si interesne sfere na Kitajskem tako, da bodo udeležene vso velesilo enakomerno. Kitajska gleda to tekmo za svojo lastno kožo popolnoma brez moči; notranje borbe v njej ne nehajo in odkar je leta 1010. umrl Juanšikaj. nima Kitajska m»;omoč, bi bilo kljub vzporednosti interesov jiroti Ja-I»onski in ostalim velt»ilaai vendar ueuiiiostiio. Po eni strani je Rusija tako slaba, tla no more Kitajska ne diplomatsko ue v kakršnemkoli drugem oziru pričakovati od nje ne[»osredne pomoči. Po drugi strani pa ni računati, da bi imel ruski boliševiški nauk v tej deželi veliko praktičnega usju-ha, kajti ne smemo pozabiti, da se nahaja Kina že od leta 1011. v stanju revolucije, neprestanih notranjih |>olitičnih prevratov in borb. Prav nič ni verjetno, tla bi imeli Kitajci r.agnenje začeti ?<; enkrat tnova. posebna, ko ao daniti sc ni ničesar drugega, kakor koščk. granate, ki je bila vržena ua led in je tamkaj eksplodirala. Preiskava torej nj [rrivedla do rezu-tata. kakršeu se je pričakoval. Nj t;-rej nitj najmanjšega dokaza za to, or.ii-lovanja vredna.* »Narav 110 — omenja končno Švedski poročevalec — je mnogo ljuli, katerim je znana resnica o jekaurinbur-škili dogodkih, a nimajo j»oguirui. da spregovorc. Tukaj jc s[)Iosno mnenja, •ia ženski člani carske rotlbine ni- • bili uaiorjeui v Jekatermburgu.* SPOR ZA SANTUNa VVash ngton, ti januarja, (bv.) Včeraj sta predložila tlughus in Balfour, ki sta prevzela na razuroiitveni konferenci v Waahingt!>nu |K) sred u vanje v »juru med Kiiajeko in Japonsko, zastopnikom teh Iveh držav tekst komprom sne pogodbe, ki bi naj omogočila sporazum v vpraši^-nju Santunga. Japonski delegati pa so kljub teaiu zahtevali, naj »e vprašanja obntvnava Se enkrat na [Jenanii seji razorožit vene konforenoe. Japonski m nistr-skj [iredsetlnik l.:ng-či-ji je namreč zavzel sjiravljivo stališče, zaradi česar se ]e vsa Japonska z vojn in ministrom Vu-;»ei-fujcm obniila. proti njemu. JajKinski lelejrati hočejo [»oiakati razvoja položaja in Sc niso pristali da IlugUosove in ..aifourjeve jiredioge. NEMŠKA ZMAGA V TRENTIMJ. Rim, 13. januarja. Po poročilih listov so si pri občinskih volitvah v Trcntinu pristaši tirolske ljudske stranke (Ncmci) popolnoma osvojil 40 občin in v 50 občinah dosegli večino. Italijanski liberalci so dosegli večino v 12 občinah, socijalni demokrati v sedmih, in katoliška stranka v dveh občinah. L Splošne opombe. Načrt zakona sa srednje šole Glavne določbe j Nekaj pripomb novega načrta Glavni prosvetni savet v Beogradu je izdelal načrt, kako naj bodo v bodoče urejene naše srednje šole. Izvleček načrta smo že svoj čas prinesli, dodajamo samo še nekatere važnejša določila. Vsaka srednja šola ima osem razredov. Nižja srediija šola. ki ima 4 razrede. je enotna; od petega razreda dalje se pa deh srednja šola v gimnazijski, realnogiinnazijski in realni oddelek. Šolsko leto se prične 5. septembra, konča (>a 20. junija. Predavanja se končajo vsako leto že 10. junija; nato pa se vrši izpraševanje do 20. junija. Ponavljalni in dodatnj izpiti se vršijo od 20. do 30. avgusta. Med letom so dvakrat počitnice po 10 dni in sicer v Božiču in Veliki noči. Šolsko leto se deli v tri tromesečja, od katerih se konča prvo koncem novembra, drugo koncem februarja in tretje koncem šolskega leta. Koncem 4. razreda morajo delati dijaki izpit čez prve štiri razrede, a koncem 8. razreda maturo. Tudi ponavljalni izpiti se delajo pred komisijo. Ob pričetku šolskega leta pregleda vse učence šolski zdavnik. ki odloči kateri se morajo odpustiti radi kake opazne bolezni. Siromašni dijaki dobivajo državno podporo, v bolezni pa brezplačno zdravniško [>omoč in brezplačna zdravila. Pri klasifikaciji uspehov se uporabljajo samo trije redi: odlično, dobro, slabo, za vedenje pa štiri redi: primerno, dobro, prilično in slabo. Kdor je |>adel iz dveh predmetov, mora razred ponavljati, kdor pa ima slab red samo iz enega predmeta. zato pa v kakem drugem predmetu odlično, gre v višji razred. Lene in malomarne učence profesorski zbor koncem drugega tromesečja lahko izključi. repetente pa že koncem prvega tromesečja. Učenci privatnih srednjih šoi morajo delati izpite čez nižje razrede in maturo na kakem državnem za-yodu. Poleg določil, kako se ustanavljajo tiove srednje šole in kako so urejene, obsega zakon tudi službeno pragmati-ko za profesorje, ter predpise za profesorski izpit. Ravnatelji, profesorji in euplenti se nastavljajo s kraljevim ukazom. Popolne srednje šolo, ki štejejo veliko število učencev, imajo poleg ravnatelja tudi ravnatcljevega pomočnika. in pa tajnika. Profesorske plače so iste kot plače deželnosodnlh svetnikov. Največjo plačo doseže profesor z 21. službenim letom. Ravnatelj ima poleg profesorske plače še 3000 dinarjev letne dokla-de. Suplenti dobiva'o 75 odstotkov profesorske plače. Profesorji in ravnatelj dobivajo tudi aktivitetno doklado. O uspehih učencev v posameznih razredih razpravlja razredna konferenca, o splošnih zadevah za vol n pa zbor vseh profesorjev. Vsaka srednja šola ima svojega zdravnika. Profosorski izpiti se polagajo pred izpraševalno komisijo. ki se ustanovi v mestih, kier se nahaja filozofska fakulteta. Vse srednje šole so neposredno podrejene prosvetnemu ministrstvu, kateremu je dodan kot posvetovalni orgaa glavni prosvetni savet v Beogradu. I I ' Načrt je izdelal odbor Glavnega prosvetnega saveta. ie na I. Jugoslovanskem profesorskem kongresu oktoljra leta 1 '.C0 v Beogradu smo poudarjali potrebo, da se v Glavni prosvetni savet. priteg-nojo tudi člani iz nov.h pokrajin (»pre-čajiskih») naše države. Na IL kongicsu septembra 1921. v Zagrebu se je sprejel toza.ievni predlog. Zahteva je gotovo upravičena. Ako Glavni prosvetni savet izdeluje načrte in odločuje v prosvetnih zadevah za celo državo, potem mora imeti člane iz vseh delov države. Dosti zla v naši mladi državi ima svoj izvor v ne-sporazumljenih, v nespoznanju razmer, v pomanjkanju medsebojnih stikov. Tako je tudi z načrtom zakona o srednjih šolah. Mars katera določbe naši strokovnjaki ne bodo odobrili. Do 23. t m. morajo učiteljski zbori naših srednjih šol sklepati o načrtu zakona. Gotovo bodo predlagali mnogo izprememb. To bi se vsaj deloma prihranilo, ako bi bili naši strokovnjaki sodelovali pri 1. redakciji načrta. Sedaj bo treba dolgih pismenih poročil in utemeljevanj za neobhodne izpre-membe. Druga nujna potreba je, da se mnistr-stvo prosvete dvigne kot najvišja instanca, ki daje smernico in odločuje le v najvažnejših zadevah. Za manj važne stvari se mora urtvariti vmesna instanca za vsako oblast ali za več oblasti skupaj, tudi v Beogradu, kakor je na pr. naš višji šolski svet. Dokler je bila Srbja majhna, je mogel minister nastaviti vsakega suplenta. odobriti urnik vsake srednje šole, »prejemati prijave kandidatov za profesorski izpit itd. V vel ki državi e to nemogoče, ker bi bilo neizogibno, la bi se reševanje zadev zavleklo do brezkoiičnost'. le rešitve iz Ljubljane rabijo tel ne in mesece! IL Posameznosti Odklanjam določbo čl. 1-, da bi srednje žole bile priprava za strokovue šole. Temu namenu naj služijo meščanske šole, ki so naj razvijejo po eeli državi. Dijaki, ki pridejo v srednjo šolo z namenom. da jo po dovršenem 4. razredu zapustijo, se ne poprimejo študij s potrebno vnemo in so coklja v razredih. Srednje šole naj bodo priprava 7.a visoke šole, naj tx*Io maloštevilne, dobre in solidne. l'o zahtevo utemeljuje sedanja beda naše inteligenco in pomanjkanje kval ficiraaih srednješolskih učiteljev. Iz podobnih razlogov odklanjam delitev srednje šole v nižji in v šji tečaj čl. 4.) in sledečo delitev v gimnazijski, realno-gimnazijski in realeni odsek od "». razreda naprej. Boljše bi bilo, da se ■srednja šola nastavi na podlago meščansko šole in traja potem 4—5 let kot prava znanstvena šola e konsekventno izve-lenim klasičnim ali realnim učnim načrtom. Tuli francoska Societe generale te 1'čducation et de 1'enseignement »e je izrekla zoper skupni začetni pouk ta klas čne in realne srednje šole. Samo nižje srednje šole (»nepotpune* čl. S.) niso umestne, ker nimajo življen-ske sposobnosti. V krajih, kjer ne moro obstati cela srednja šola. naj se ustanovijo meščanske in strokovne (obrtne, poljedelske itd.) šole, ki bodo gospodarskim potrebam bolj služile kakor nejK)polne sredn >e šole. Od pogojer ta «ot varan je srednjih ško!a» (čl. 6.) zadostujeta prva dva: a) do-voljno število učenccv in učiteljev; b) proračunska možnost. Tretja točka (iioelopje s potrebnim inventarjem) io za držana v drugi »a državne šole; »misel jna le u privatne ftole. Število učencev (ne manj ko po 13 v VIL in VIII. razredu in ne manj ko po 25 v V. in VI. razredu) kot pogoj za nadaljnji obstoj srednje šole (čl. 11) je previsoko in doba 3 let prekratka Po čl. 49. je maksimalno število učencev ▼ vseh 8 razredih (brez paralelk): 310. Sola b. se naj ukinila še le ako iina 5 let zaporedoma manj ko 170 učencev v vseh razredih. Zoper reduciranje na samo nižjo srednjo šolo sem se izrekel že zgoraj. Določitev Šolskega okoliša za vsako srednjo šolo (£L 14) je nepotrebna; prepoved sprejemanja d jakov iz drugih okolišev (čl 41.) je krivična z ozirom na gospodarsko razmere staršev in na vzgojne možnosti ta učence. Cl. 19. o privatnih šolah, katere vzdržujejo pojedinci al skupine pojeJineev, bi se mogol spojiti 9 čl. 17. in 18^ ki govorita o srednjih šolah okrugov, srezov ia občn. Učenci veroizpovedi, za katere ni ve-roučiteija na dotični srednji Soli, se ne morejo s liti, da dobivajo pouk iz svoje vere privatno (čl 25.), ker je to mnogokrat nemogoče zaradi prevelikih stroškov. Ako takšen učenec ne predloži izpričevala opravičenega veroučitelja svoje vero, se namesto ocene iz veronauka v katal« g in izpričevalo zapiše opomba: »Za to veroizpoved ni bilo veroučitelja«. Cl. 28. o sestavljanju urnika ne spada v zakon, temveč v izvršilno naredbo o službenih predpisih; tega mnenja je bil tudi odbor Glavnega prosvetnega saveta. Točka 3.. da se veščina in umetnosti smejo nastaviti samo na zadnje ure, se ne da vedno izvršiti Šolsko leto (8. 29.-36.) naj se uredi tako, kakor je zdaj v Slovenij: začetek 11. septembra (namesto o. septembra), sklep in šobka svečanost na Vidov dan C28. junija namesto 22. junija, kakor predvideva 51. 33.). Ostals določlie naj se temu primerno izpremenijo. Druga polovica avgusta in prva tretjina septembra omogočuje revnejšim slojem, h katerim spada pretežni del dijakov in profesorjev, obisk lečilišč in kopališč po znižanih cenah, ker se s 15. avgustom zaključuje glavna sezona. Razen tega bi dijaki na ta način še vživali prvo jesen in sadje. Določbe o terminih izpitov i dr. spadajo v izvrš lno naredbo. »Itaz.redni» (to so naši «ponavljalni») izpiti so pač le izjemna olajšava za posamezne dijake; zato ni treba 12 dni (ČL SG. in C7.). Navadno opravimo sprejemne, ponavljali« in naknadne izpite v dveh dneh. Semestra'na, oz.ir. tromeoečna ravnate rs 1: a poročila (čl. 31.) naj se pošiljajo samo višjemu šolskemu svetu, le letna zvestja ministrstvu prosvete. Za vpisovanje učencev pač ni potrebna pismena prijava (čl. 38.). Naknadni vpis naj dovoljuje učiteljski zbor do 10 dni po rednem terminu, za nadaljnjih 20 dni pa višji šolski svet, ne ministrstvo (ČL 37.). Za vstop r I. razred naj bo dovoljena starost 10—14 let (čl. 39.. točka 2.), ta vstop v višje razrede (čl. 40.) ni potrebna omejtev v starosti. Zahteva zakonskega načrta, da učenoc pri vpisu v V. razred ne smo biti star več ko 17. pri vpisu v VIL razred pa ne več ko 19 let, je naravnost krivična za učcuca, ki je z dovoljeno starostjo 13 let vstopi t L raz- iobuke in slamnike1 Naročajte dnevnik „Jutro"! vseb Trst, od preprostih do najfinejših nudi teduo v zalog: tovarua kiobuko? in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošla ia žele:, postaja 3o.užais sp Liuisliant V popravila prevzem« tudi vga tozadevna dela ter pr oidikuje po najnovejši modi. \ Ljubljani prevzema v a uarm-ila in moder ninrauje trnka Kovačavto t Tv Prešernovi altot it. 6, kjer se sprejemu SlKJH v sredo tn v soboto. Nujno s© išče I08 krojaški pomočnik samo za fino delo na domu. P. £AfIIOEB, Vidondanske o. Z znamke ,.MIKADO", brez žvepla in fosforja, na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje Io varna vžigalic in kemikalij družba z o. z. RUŠE pri MARIBORU. m Telefon Interurban: 188. Brzojavi: Vžigalice. Tvornioko skladišts papra nudja uz najjeftinije cijene: NovSnski papir nesatinirani vel. 58 X 84 i 63 X 95, Tiskovni papir srednje fini satinirani ve!. 63 X 95, Kuier papir u četiri boje vel. 63 x 95, Omolni papir u rolama, Omotni papir u arcima, Ljepenka, Lislovni papir, Papirnate vrecice, Pisači prifcor kao i sve ostale vrsti papira: ST. &UGLI (L. MILLER) o* Zagreb. And. isSdf, tovorna tiož in fculjEU d. d. Karlom. je začeia s prodajo izdelkov svoje najmodernejše urejene tovarne čevljev, ima na skladišču in izdeluje vse vrste čevljev iz beksa, teletine, rjave kravine (vik lokalno zključitev (iz dotične ftole ali iz vseh srednjih šol istega mesta) naj potrdi višji šolski svet, da odgovornost in oroča. V IV. razredu smo navadno kolikor mogoče popustljivi in • lamo ugodno oecno. da bi se dijak mo- | ■rcl posvet ti drugemu poklicu. V jeseni | pa pride v V. razred in ovira ves raz- j red v napredovanju. Nižji tečajni izpit | prepreč Šibkim di.:aknm vstop v V. raz- i •cd, dobijo pa »uverenje« o dovršenem IV. razredu in s tem lahko grodo v praktične poklice. Določbe o učiteljstvu (»Naetavnici*. ,'L 78. in sledeči) n kakor ne morejo za- dovoljit! nas, W flefleSaJ ulTramo bUgrv dati dobre sluibcue pragmmkc. 0u»-njam le najvažnejše točke. Nemogoče je, da bi se tudi suplern nastavljali s kraljevim ukazom, (ČL 78.}. Samo direktorji profesorji in viiji u5i-tolji umetnosti in vešč n, t. j. vsi tisti, ki le iciajo j>oj>olno kvalifikacijo za na^ stavnike, naj se nastavliajo s kraljevim ukazom, ostali (suplenti, učitelji umetnosti in veščin, profesorski in učiteljski pomočniki) pa s pred p som višjega šolskega sveta po službeni potrebi Izpraznjena službena mesta direktorjev, profesorjev in višjih učiteljev se morajo med šolskim letom razpsati ▼ službenem ti-fctu (stečaj), imenovanja se morajo objaviti do 1. julija. Potem bi vsak višji Sol-ski svet pribl.žno vedel koliko 8 u plen-tov bo rabil za prihodnje leto, na katerih šolah in za katere predmete, bi razpisal supler.turo in prijavljene »uplente pr.delil posameznim zavodom. Sedaj ministrstvo razdeljuje nastavnike samo Cmo goro in Vojvodino, a sliši se za Srb jo, da dobivajo svoje dekrete v oktobru in še pozneje namesto ▼ začetku septembra, ko se začnejo predavanja. Pri čl. 92. se mora dodati: »Dlrektori : ukazni nastavu ci ne mogu biti premeš-teni protivu svoje volje, & bez presude disciplinskog su'ia». Pri vsakem višjem Šolskem svetu bi moralo b ti disciplinsko sodišče prve stopnje, pri ministrstvu proevete pa najvišje (apelacijsko) disciplinsko sodišča. Temu primerno se mora [K)prav;ti čl. 94. Ustni opomini ravnateljevl ki se ne vpišejo v službeni list dotičnega nastavil.ka, se 'udi ne javijo na višjo mo6to. Pismeni ukor, ki se vpiše v službeni list, se mora javiti višjemu šolskemu svetu v odo-brenje s priiožitvijo pismene obrambe nastavnikove. Večji prestopki so javijo v šjemu šolskemu svetu, ki jih izroči disciplinskemu sodišču prve stopnje v postopanje. Razsodbe tega disciplinskega sodišča se predložijo ministrstvu prosvete in najvišjemu disciplinskemu sodišču v odobrenjc. 0 vseh občutij vih kaznih (premeščenje, začasna ali trajna upokojit ov, znižanje prejemkov, odpust iz službe) ne sme odločevati samo ena oseba temveč sodišče, obstoječe Iz voč oseb. Določba o materijalni odgovornosti nastavi* kov za poverjene jim zbirke (čl. 95. točka 9.) je zelo dalekosežna in za na-stavniko nesprejemljiva. Tudi je nepotrebna, ker tozadevni prestopki itak mo rajo priti pred di^o'plinsko sodišče, t določa tudi materijalue kazni Krivična je določba čl. 97. točke 2. o učni obveznosti. Tudi na srednji šoli z manj ko 300 učcnci so razredi s 40—50 učenci, zakaj bi ti učitelji bili kaznovan1 z večjo učno obveznostjo. Saj so že kaznovani s tem, da služijo v neugodnejšem službenem mestu, ker so šole z manj šim številom učencev navadno v manj š h krajih, ki nimajo kulturnih in mate-rijelnih ugodnosti kakor velika mesta. Učitelju umetnosti in veščin v prvem letu tu I i pr stoja manjša učua obveznost (prim. čl. 97. t. 4.). Prepoved s porednega zanimanja za na* stavnike jc upravičena le, ako nam služba nudi siguren, brezskrben materij-elu' položaj. Ravnatelj, ki nima stanovanja v šol!, je na škodi, ker za 50 % aktivitetnega dodatka menda nikjer nc bo dobil stanovanja (čl. 110.). Koliko razlike je med ravnateljskim delom pri 10 razred h in onim pri 11 razredih, da se na šolah z 11 razredi postavlja šolski sekretar, pri 10 razredih jki ne (čl 110.)? Določba o nagradi za knjižni carjeve delo mora biti precizirana, čl. 118. govori samo o »možnosti« nagrade, t. y eden bi jo dobil, drugi pa ne. Nastavniški pomočniki naj vedno pri sostvujejo sejam nastavn Ske^a sveta, da se učijo (čl. 127.). Ako je treba, naj se omeji njihova glasovalna pa vi ca. Se cukrat povdarjam potrebo višjega šolskega sveta kot vmc«ne instance, ker Vi hitro poslovanje izključeno, ako bi se 100—200 ali več ravnateljev za vsako malenkost obračalo na m nist ra prosvete. Te pripomlio k zakonskemu načrtu priporočam v razmišljanje učiteljskim zborom, Šolski upravi in narodnim poslancem. F. Vajda, Ptuj. Centrala: Ljubljana, Rimilu cesta 2 Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. • Glavno zastopstvo pol-aih gumijevih obročev ca tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. Avtogaražo in avtodelavnice s stiskalnico za montiranja gumijevih obroče? pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar ■9 na razpolago 10 tovornih avto« mobilov. Podružnice: Ljubljana, Dunajska c. 20, tel. it 470. Maribor, Jurčičeva uL 9, tel. št 133. aaffllfilMMIBKMM Beograd, Kuez Mihaj-lo»a al 3. Gospodarska vprašanja Carinske olajšave za industrij ce in obrtnike Med naiim obrtnštvom in industrijo vlada še vedno velika neinformiranoet o predpisih in pogojih za dosego carine prostega uvoza raznih potrebJč n in naprav, ki jih potrebujemo za lastne obrate in se mnogokrat zgodi, da morajo po nepotrebnem plačati carino. Zato smatramo za potrebno seznaniti na Je gospodarske kroge s sedaj veljavnimi predpisi, ker je bila prvotna naredba tekom časa večkrat izpremenjena in dopolnjena! Prvotna naredba o carinskih usodnostih datira z dne 93. septembra 5020. in je splošno znana pod štev. 61X01. Na podlagi te naredbe se sme brez nadalin h formalnosti in samo na potrdilo trgovske i n obrtniške zbornince uvažati prosto od carine a) pame kotle z vso pripremo za stalne in premične parne stroje. b) stroie in vse motorje, ki se gibljejo s kakoršnokoli silo in njih deli, c) transmisija. transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji, elektrodi v teži nad 5 k:r. električne cevi, kabli in drugi prevodniki električnega toka: aparati, priprave, orodje za kakršnokoli vrsto industrije. kmetijstva in obrta; d) ses>aljke in mostne tehtnice; e) mazilna olja za stroje in sredstva za konzerv'ran je kotlov, strojev, motorjev in orodja: f) plinovo olje, nafta, bencin in vsa druga mineralna olja razen cerozina: g) premog in briket. Carine prosti so ti predmeti ne glede na deželo, iz katere prihajajo, ako jih neposredno uvažajo državne ali samoupravne naprave in zavodi za svojo potrebo ali Industrije!, obrtniki ln kmetovalci ln njih združbe za svojo potrebo. Z naknadnimi predpisi pa se je določilo, da so strojni deli, ako prihajajo oosebej in ne obenem s strojem, prosti avozne carine le na podlagi posebnega dovoljenja srcneralne diekcije carine. V ta namen ie treba napraviti posebno s V din. kolkovano prošnjo na generalno direkcijo carine, v kateri je treba natančno opisati obliko in način uporabe vposlati preko carinarnice, kjer name- j rava prosilec cariniti blago in ji je predložiti originalno fakturo in pritrdilo trgovske zbornice, da podjetje res obstoja in rabi uvažsne predmete 7.a svoj obrat. Pal;e je b'lo za carine prosti uvoz tnnzilnega olja in produktov nefte in mineralnih oli pozneje odrejeno posebno odobrenje ministrstva za prehrano. Ko je bilo to ministrstvo ukinjeno, so bile te agende preneSene na min'strstvo trgo- i '-ine in industrije. Vendar ne postopajo v tem oziru vse carinarnice enako in nekatere ne zahteva doznava, da bo te dui sklicana pod predsedništvom jugoslovanskega poslanika v Pragi drja. Vošnjaka anketa, ki se bo bavila s praškim vzorčnim sejmom. Anketi bo prisostvovalo po 6 jugoslovanskih in češkoslovašk.h izvesti-teljev. — Kovinske cene v Berlina dne 10. januarja (za 100 kg v markah): elektrolitič-ni baker 5428. rafinadni baker (99 do 99.8 odstotkov) 4850 do 4900. originalni plav-žarski mehki svinec 1925 do 1930. plav-žarski sirovi cink (cene v prostem prometa) 1950 — 2000, originalni plavžareki aluminij (98 do 99 odst.) 7500. banka-, strait-, austr.il-cin 12.-100 do 12.600, čisti nikelj 10.500 do 11.000, ant mon-re-gulus 1950 — 2000. srebro ▼ palirah za 1 kg (ca. 900 promill fin) 3350 do 3400. v inozemska tržna poroSha: Nev»ywrt, 10. jan.: zimska pšenica rdeča 120-50, trda 119.50. koruza loko 63.50 centa, bela moka 4.25 — 5 dolarjev. — Chicago, 10. jan.: pšenica pro maj 108.75, pro julij 98.25, koruza pro maj 52.75, pro julij 54 in tri osm nke. rž pro maj 81.50, pro julij 76, ovee pro januar 32 in tri osminke. pro maj 37 in 7 osmink, pro julij 38.50 centa: iahke svinje 7.65 — S, težke 7.20 — 7.40, slanina 7.50 — 8.50, svinjsko msso pro januar 15.40. pro maj 15.75, svinjska mast pro januar 8.90, pro maj 9.06 centov pro libra. = Svetovni trg kave. Na svetovnea kavinem trgu izgleda, da predstoji občutljiva izprememba in da se bodo ceue po malem začele nižati. Državi Brasilija to San Paolo sta. nakupih' mnogo kave in je> uskladiščili, da bi s tem poskusili vzdržati sedanje cene. Socialna politika Prof. Pavel Lokovšek: Ali je naša mladina res nervozna? Otrok je nervozen, slišim premnogo-krat od starSev. ki prihajajo povpraševat za napredkom. — Otrok sc doma cel d2n uči, nikamor sa ne pustim In ko ga doma Izprašujcm, vse zna, ko pride pa konferenca, ie v tclikili picdmefh grajan — tako tožijo. In odgovorim jim. ravno to je napačno, da se celi dan uči, da mu ne dajo primernega oddiha.1 da bi sc na- j srkal vsaj eno uro svežega zraka In po-: tem bi se v eni url več naučil, ko v štirih urah ždenla, ugibania in sanjarenja.! Mladini manjka harmonije duševnega in I telesnega dela in predvsem pa niso ta i šibka ramena danainjim učnim zahtevam dorasla. Ne morem se ubraniti nekega notranjega tlasu ln očitka, ki ml pravi, da je morda na tolikih neuspehih učeče se mladine tudi naš današnji didaktični sistem kriv, k! ni več v skladu nit! z nastalimi razmerami n ti z duhom časa, da nam bo torej nujno in kmalu treba prav resnih novih metod in smernic ln — stare discipline. Brezdvomno Je mnogo na*e mladine res nervozne, al! s pslhopatično ali z nevropatlčno dispozicijo Je le hvala Bogu malo — ta se Jele poi aja — ta pride šde v prihodnjih letih v Scle kot plod alkoho-lizlrancga organizma. NI pa vse nervozno, kar se tako imenuje — mnogo je razposajenosti in porednostl tudi vmes. Sploh smo dandanes mi vsi več ali manj nervozni !n današnji vek bi se s polnim pravom lahko Imenoval: vek ner-voznostL Nervoznost je sama na sebi kakor epidemila; kjer se pojav!, vse okuži. L Pojave nervoznost! In njene grozne posledice opažamo zlasti v velikih mestih in državah starega in novega kontinenta. Med samomorilci v Severni Ameriki le bilo leta 1919. med 6120 ljudmi 500 otrok, v preteklem letu pa Je število mladih samomorilcev poskočilo že na 1771. Statistika Nemčije izkazuje 15 mladih samomorilcev na milijon ljudi1 Začetkom decembra t L usmrtilo se je v večjih nem. mestih v enem tednj 50, prej premožnih ljudi, sedaj pa beračev. Pri nas, hvala Bogu nismo Se tako siti življenla, zlasti ne mladina, ali vendar me je zazeblo pri srcu ko smo čltali med vojno o nekem sličnem dogodku na realki, predlani pa o treh mladinskih samomorih kai v enem tednu 2e davno pred svetovno vojno, zlasti pa med svetovno vojno, so se kazali znaki živčne prenapetosti ln nervoznostl zlasti na histeriklh. živčno bolnih In otrocih,* in zdi se ml, kukor da bi se po teh preobčutljivih, finih živcih že naznanjala katastrofa svetovne vojne z vsemi njenimi neznanskim! posledicami. Človeška narava instinktivno čuti — to Je znano dejstvo — č!m občutljivejši in finejši Je njen živčni sistem — vsak usodepolul udarec. In da ne bi ta svetovni udarec tudi dosegel občutljivih živcev naše mladine?! O tem nI dvoma. Premnogim r.am, kakor tudi mladini, so živci odrekli, ko je v šolskem leta 1914./1915 Izbruhnila svetovna vojna. Vsi smo brez krivde. Vojna nas Je iztrgala !z mirnega in tfs navajenega vsakdanjega življenja In delovanja ln nas tirala molohovemu žrela nasproti: našo mladino doma pa je kmalu začela ugonabljatl nezadostna prehrana, glad In pomanjkanje vsega kar bi ohranilo zdrav duh, zdravo teio in zdrave živce mladine. Mi vsi vemo, da ni bilo ne sladkorja, ne dovoli mleka, nc masti, ne poštenega kruha — in kar ga Je bile, so bili le lz-mievkl In posnetki — da ss ie človeka kar zgnusllo, uživat! ga Ob rulavl žlo-budr! v želodcu smo mi In naša deca morali prebiti celi dopoldan v težkem in napornem dt.Si.vnem delu. In te razmere so trajale cele štiri leta — In potem na| bi ne bilo posledic za ves naš, posebno pa za mladi, v rast! se naha!oči organizem naše mladine? Prof. dr Sebweishelmer v MGnchenu« trdi, da Je živčni sistem delovna snov in glavnu orodje duševnega deiavca. Zveza živčnega sistema s celim telesom je tako tesna, vpliv telesnih izpremsmb na delovanje možganov tako znaten da vodijo naravno vsi vplivi na telo splošno do živahnega izžarjevanja In učinkovanja. Glad utruja telesno in jemlje živcem prožnost. Dobra prehrana možganske mrene Je predpogoj za duševno delo. Ce Je prehrana nezadostna zlasti če primanjkuje beljakovine, se spoj živčnih organov kot organov i sen duševnih sO rahlja, ruš! !n trga. Človeka vsako najmanjše duševno delo utruja, mislit! logično mu je muka, pamet In intelekt sta utesnjena, deluje ie fantazija, trd! vse-učllloki docent dr. R. Allers v svojem predavanju:5 Fiziologija m šola: O duševnem utrujenju. Toliko bujne fantazije — da halucinacij — menda ni bilo kmalu prilike opažati v človeštvu kot danes. Socljalne. politične In kulturne oriiike Evrope nam to vse dnevne potrjujejo. Pamet in intelekt prihajata le težko do vezave. Proces Iztrez-njenja se le polagoma vrši — udarec is omcdlevica sta bila prisilna. Kričeč vzgled nam le Rusija. > Naši mestni otroci tudi Že od vojne naprel niso mogli biti deležni doSrot ta-kozvanih lerijalnih kolonij, — ki se zd» državi menda dandanes nepotrebne! * O vzrokih stvarno razpravlja prof. Uffenheimer iMiinchfn)- Das Kina als Sclbstmčrdcr — v nekem podlistku Ber-liner Tagbla*t--a. štev ne vem več. • Prag Tagbl. 11. febr. 192!., Arnold Hollrlegel. Die Ahnungen. « Fcljton Neue Freie Presse. št.20.5S2» 16. dec. 1921: Berufshyglene der geistigen Arbciter. 4 Predaval v društvu za Sol. hlgijeno; glej članek v N. Fr. Prcsse. Oeistige Er-mudung, 3. marca 192U ši- 9814. (Dalje prihod.). Izjava. Gospod inž. Veliko Nikolid v Ljubljani, Prh oz š'. 17, naznanja, da firma, protokoli rana pod njesovim imenom, katera izdela e in pro aja toaletne in parfiimerijske proizvode, pod tova oiško znamko ,,Parfume Drlay", ni >če pri Poljanah. Borivoje Jovanovic podporočnik Marica Jovanovlč, roj. Humer popočena 109 Jesenice Jadranska montanska družba Brsojavit nMonUnaw. d. Z O. Z. Telefon i« 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) . . Vso vrste kovin, radala la kemikalij tsr vss in fin- Prodaja in kupuje atrijske Udelka, spadajoče v rudarsko, iužiaarsk« J Import. tn ke^jako stroko. m%p0rU na debelo: Zaloga klavirjev in pianinov na boljših tovarn Btiaendorfer, Czapka, Eirbar, Hotel, Sehwelgtofer. Original Stingl itd. «JJ3- Tj Ji na obrobe. JERICA HUBAD, roj. DOLENC, S^t Domače vesti * Službeno hne kralja Aleksandra. rml>edsH"o pokrajinske iifirave razglaša: Ministrstvo ta notranje stvari je z odlokom z dno 2. januarja 1922. SI. št. 14.681 ex 1921, naznanilo predsedstvu pokrajinske uprave, da mu je predsedništvo ministrskega sveta dostavilo naslednji dopis: »Stopivši na prestol kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev je Nj. Veličanstvo kralj Aleksander — drugi po vrsti vladanja — i imenom Aleksander prvi kralj (glasom člena 53. ustave) Srhov, Hrvatov in Slovencev iz dinastije Petra I. Karadjonljeviča. Z ozirom na to je naziv vladatja naše nove kraljevine Aleksander Prvi (1.) kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev ter prosi po nalogu go^p. predsednika ministrskega sveta kabinet, naj se pri navajanju imena Nj. Veličanstva kralja rabi Kino to ime.» * Kraljev dvor v Dubrovniku Zakoniti zastopniki dubrovniškega meščanstva so se zbrali te dni na posvetovanje ter sklenili, da «e dvoru dubrovni-čkih knezov ohrani njegov zgodovinski namen ter da »e Njegovo Veličanstvo kraj j Aleksander I. naprosi, naj si v tem starodavnem dvoru uredi svojo dubrovniško rezislopja in dobe, v kateri je bil dvorec zgrajen. Dubrov-čani že težko pričakujejo trenotka. ko svojega novega vladarja pozdravijo in počaste z onim sijajem, kakor nekdaj svoje vladarje in diplomato. * Sliko bodoče jugoslovanske kraljice Marije priobčujemo v današnji prilogi. Uverjeni smo. ozarjarrio ponovno železničarstvo. da so merodajna samo ona poročila, ki jih objavimo s podpisom »Koalicijski odbor*. — Koalicijski odbor. * Smrtna kosa. V Trstu je umrl višji fiodni of cia! Martin Luxa, v Daiiah pri Sežaiti lvau Zobno, • Za spomenik Arminn Gradišniku. Povcrjeništvo unije jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani je izdalo oklic slovenskemu učitelj=tvu za zbiranje pri-iievkov, da se zaslužnemu našemu šoluiku Arminu Gradišniku pcfcta-vi dostojen spomenik na celjskem okoliškem pokopališču. Predvsem pa gre čast Gradišnikovemu sj-ominu spričo dejstva, da je bil pokojnik prvi, ki je v nevarnih časih avstrijskega režima pogumno razvil prapor združene Slovenijo. »Zaveze slovenskih učiteljskih društev*, za koje častnega člana je bil pozneje imenovati. • Slovensko časopisje In koroške pošte. V velikovškem sodnem okraju na Koroškem poste enostavno k on Tiskaj ejo slovensko časopisje. To postopanje jc »Koroški Slovenec* popolnoma pravilno označil kot rop. In to se godi že nad leto dni. Zgodilo se je. da je bila dnevna pošta, ki jo prišla na podeželni poštni urad, zavita v najnovejšo številko »Koroškega Slovenca*. Nek poštni uradnik jc ponujal slovenske časopise, če mu kdo preskrbi mleka. To se sliši kakor bajka, a je gola resnica. Nobena pritožba ne pomaga. To je škandal brez primere! • Zabavni večer Gospodarskega društva JDS v Spodnji Šiški, ki »e je vršil g noči v lepo okrašeni dvorani g. Petra Stepica je krasno usj>cl. Dvorana je bila nabito polna pristašev demokratske stranke. Goste je pozdravil predsednik Gosp. društva g. Bajželj, v imenu ljubljanske okrajno organizacije je govoril ravnatelj Jug, v imenu naoelstva in glavnega odbora demokratske stranke dr. Krainer. Občinstvo se je izvrstno zabavalo. Kvartet sest o ječ iz gg. Petra Burje, Uč;tka, Kramerja in Beliča je dovršeno zapel nekaj lep h pesini; nato so domači igralci z najlepšim uspehom uprizorili Vošnjako-vo burko »Doktor Hribar«, ki ja izzvala prave burje smeha. O igri še izpregovori-mo. Kemično nastoj« bratov »Kinčuv* je hvaležno občinstvo »prejelo z burnim odobravanjem. Večer je zaključila prosta zabava, ki je združila v najpr jetnej-šem razpoloženju pripadnike vseh slojev. Bil je pravi demokratski večer, na katerem moramo vrli naši š.šcoski organizaciji isl reno čestitati. • Tatjanin dan v LJubljani. Med ruskimi begunci je mnego dijakov visokošol-eev. ki žive tako kakor morejo pač živeti dijaki-begunci. 25. januarja, na dan sv. Tatjane, ki je zašč tnica dijaštva, prirede naši Rusi pod pokroviteljstvom »Kola jugoslovanskih sester* Tatjanin dan. Čisti dobiček je namenjen bednemu ruskemu d jaštvu. Program je raznovrsten in sicer se pričnejo ob 4. uri potujoči koncerti po kavarnah »Union*, »Zvezda*. »Slon* in »Evropa*. Ob osmih zvečer pa bo v »Narodnem domu* v veliki dvorani elitni koncert, kjer bodo pe!e naše najboljše umetnice in umetniki. V sokolski telovadn ci pa bo Varietč. »Kolo jugoslovanskih sester* priredi nekaj paviljonov, kjer se bo servirala kava, čaj, vino, pecivo itd. Po koncertu pa zaraja mlad na, dočim se zberejo ceplesalcl v Varictčju k pri prost i zabavi. • Proti povor'-ji pijančevanja. 49 litrov ojiojnih pijač na osel,o v Slove-nfji — to je signatura naših razmer Poldrugo milijardo kron na leto po otIu! Pri tej draginji in pri tej bedi... In mi bi tem kričečim pojavom nasproti ostali hladni?! Kdor ima še kaj srca za dom in rod. zgani se! Vsi pri-:atelji ljudstva — na noge! V nedeljo, dne 22. januarja bo veliko, celodnevno zborovanje in posvetovanje v »Unio-nu». kako ustaviti povodenj pijančevanju in raznzdanostj med ljudstvom. Te dni pa izide »Prerod*, glasnik za nravno povzdigo naroda. Cena letno «amo 10 dinarjev. Kdo bi jih ne dal z veseljem za »ako stvar? Med maso mora, "a še prej med inteligenco! Sprejmite ga dobrohotno! • Damski prikrojevalni tečaj v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti priredi Jamski pr krojevalni tečaj. Pri sprejemu se bodo v prvi vrsti upoštevale samostojne krojačice in krojači. Interesenti naj pr javijo svojo udeležbo do dne 21. januarja 1022 v uradnih prostorih na Dunajski cesti št. 22. • Pravilnik za kmetijske šole. V min:-strstvu za kmetijstvo je podpisan pravilnik o ureditvi kmetijskih šol v naši kraljevini. Naloga teh šol jo v prvi vrsti rrojitev sadjarstva, vinogradništva, nadalje pouk o predelcvan;u vina. Skrbeti morajo tudi za gospodinjski pouk. • Sedež zaderske škofije preložen v Sibenik. Prihodnjo nedeljo se vrši v Si!>eniku vstoličenje novoimenovanega liiskupa za severno Dalmacijo gosp. P a n t e I i č a. Sedež škofije je bil doslej v Zadru. ki pa jo pripadel Italiji, vsled česar bo škof odslej stoloval v Sibeniku. • Selitveni vlak za Jugoslavijo. Selitveni urad v Trstu naznanja, da odide izseljeniški vlak bivših državnih nameščencev iz Primoria v Jugoslavijo dne 23. januarja. V Trstu morajo l«iti njih stvari naložene v vcfzove isti dan dopoldne na državnem kolodvoru pri Sv. Andreju. Izseljenci z dežele se morajo pravočasno zglasiti pri krajevnih postajenačelnikih zaradi vagona. • Zoper prehitro vožnjo avtomobilov. Mestn. magistrat celjski je sklenil, da se morajo avtomobili ob suhih dneh, ko vz-digtijejo preobilo prahu, voziti počasi do 10 km brzine v uri. Prestopki se kaznujejo i denarno globo do 250 Din ali zaporom do 48 ur. .Io usodne, " Amerltkl legat za splitsko bolnico. V Buenos Aires v Južni Ameriki je umrla nedavno neka gos;ia Vidič. rodom Dalmatinka, ki je zapustila veliko premoženje. V spomin na svojo domovino je zapustila splitski bolnici 100.000 dolarjev, kar znaša v naših kronah okroglo 28 milijonov. * Ponarejeni italijanski bankovci. Po Trstu kroži v zadnjem času naravnost ogromno število |>onare jenih bankovcev po 1000. 500, 100, 10 in celo po 2 liri. Kakor poroča »Edinost*. je policija zaplenila večje število ponarejenih bankovcev in aretirala nad 20 oseb, ki so oddalo ali pa skušalo oddati ponarejen denar. V Sežani je bil aretiran nek Moschetti. ker je skašal na poštnem uradu oddati ponarejen bankovec za 1000 lir. Izjavil jo, da ne v6. kja je dobil falsi-fikat. * Pleskarski izpit je napravila pred is-pr3.5eva.lno komisijo v Mariboru gdč. Mirila Vergiez, hčerka znanega mariborskega pleskarja g. Vergleza. * Boljševiškl Stajcrčijar.ec. Okrajno glavarstvo v Ptuju je rekviriralo nomčur-ju Schefu pri Sv. Miklavžu v Slov. Goricah hišo za oddelek f nančne straže. To je Schufa tako nukačilo, da je finančne stražnike in orožnike, ko so prišli, da prevzamejo hišo. nahnil 1 s psovko »bolj-ševiki*. Ovaden je bil zaradi tega so dišču. * Španska bolezen v Zrkovcih pri Mariboru. V Zrkovc b je obolela vsa osemčlanska rodbina učitelja g. Zcmljča na španski bolezni. * Dežnik, k| se lahko nosi v žepu. Izdelovalec dežnikov Joco Piperič v Pan-čevu je izumil nov dežn k, ki se lahko nosi v žepu. Za ženske jc konstruiral posebno, elegantno izdelano torbico, v kateri bodo poleg drugo ženske drobnarije lahko nosile tudi dežnik in solnčnik. * Monstre - proces v Tuzli. Pred okrožnim sodiščem v Tuzli se jo dne 12. januarja pričela obravnava proti rudarjem, ki so se z orožjem v roki uprli policijskim in vojaškim oblastim o priliki rudarskega št.rajka v mesecu decembru 1920. Državno pravdništvo je dvignilo obtožbo proti 355 rudarjem. sedanja obravnava pa se vrši le proti dvajsetorici. dočim pridejo ostali eventualno pozneje pred sodišče. Glavni obtoženec ja Slovenec Karel Zeleznik, ki taji vsako krivdo ter smatra ves dogodek izključno kot delavsko borbo za izlioljšanje delavskih razmer. On — f»ravi — so ni udeležil upora, ni streljal, niti je kco-ročal o tem Trockemu osebno. Diktator jo zbesnel in se zadri: »Tako! O meni. vrhovnem vojskovodji piicjo ta ke budalosti?* Rezultat: Imenovani šef je bil izročen revolucionarnemu sodišču in ol>-sojen na smrt radi »državnega izdajstva*. Kazen je bila izvršena takoj. V krvi moskovskega krvoločnega diktatorja je vsekakor mnogo zajčje krvi, o osebnem junažtvu pa nI iie duha ne sluha. Anekdoto posnemamo po pariških listih, kjer se je o njej zelo mnogo pisalo. Ali je resnična ali no, o tem ne moremo soditi. Po raznih opisih o boljševiških vodjih, ki jih prinašajo svetovni listi, pa je vsekakor verjetno. izvrstno ohranjene; ena je jet mnogo stvari, ki nam tolmačijo in razlagajo življenje v rim skih hišah. Izkopane in restavrirane so na novo tri hiše, krasni vzori rimskega razkošja. Ena se nahaja v neki mali uličici in izgleda na zunaj vrlo čedna. SkoJ mali vhodni vrtiček in portal se pride v prve sobo. katerih stene so okrašene z jako lepimi freskami. Njih barve so se še |»opolnoma ol,ranile. Sredi neko sobe se nahaja kip Ifigciiije. V fiobočnih sobah je istotako mnogo kipov raznih bogov in polbogov, v neki drugi sobi so na-šjj v dobrem stanju tudi še podzglav-je krasne postelje. Nad to hišo se nahaja takoj druga. ORIGINALEN POKLIC. Po Brnu se klati neki človek, ki p?J originalnosti svojega poklica gotovo nima primere. Popo'noma mirno pohaja po ulicah in ccstah In pazi posebno na to, ako pred kako trgovino stoji kako kolo. Kadar zapazi, da ni nikogar v bližini, odpelje kolo na policijo in je izroči tamkaj kot najden predmet. Lastnik kolesa se, seveda kmalu zglasi na policiji, a mu no preostane nič drugega, kakor da poštz-nemu najditelju izplača predpisano nagrado in najdeni predmet. Oriemalni človek je privede! do sedaj že 12 koles na policijo, ki stoji na stalKču, da mu ne ■noro napraviti ničesar, ker mu ni mogoče dokazati, da bi si hotel s svojim postopanjem prisvojiti tujo lastnino. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra Odgovorni urednik Vit. F. J s 1 e n e. Vremensko poročilo Ljuh!jaa3 306 m nad mnrifn:. Da a J 14. jan. 6 a 0 ► —«* 1 s ■f. = 3 S :J Vetrovi bc /36 4 -10'2; (t. jug ! :ae»!s <3<-4, b 0 orezvetra; obl. 7. 14. 21. -7 37 3 -6 2\ Srednja včer:jšuja temperatura -7'1. nor« malua -2 6. Vremenska napoved: več obl. mrzlo vreča, ki je pravi arheološki biser. Sobe so So'nce vzhaja oh 7-41, laliaia oh 16-37. Mul« «• SO bet*d> Ola. 3'—, naklh ••dal|i>!lk S s«*dt I Din. — Trjo.tkl sgt»i, dosUortn)*, >» čo SO sei.dl 5 Din., .»asih nasaHnjlh 6 D«s*d> 3 Din. — PiaSa •• .■?'.! 'Lahfc* tutf « ■ anamkaft.1 Na vpraian;t «• Od-O.ar a >•. ak« !• «pratan;u prllotana cnamka ta »dgovor. .—rm Bačonakt uradnik, izurjen v vseli računskih poslih bče stranskega »aulužka za poiinlilanskr ure. Pontnlbc pod »Računski uradnik* na upravo lista. 102 Knjigovodja, samostojen, išče za dve do tri prosta po loldanske ure dela. Blagovoljne ponudite pod šifro „7fc" ua upravništvo Trgoveo mlad in podjeten, želi znanja z resno gospodično 7. nekaj premoženja, kar pa ni pogoj Cenjeni dopisi pod --------- ------- moških! In sem pridi, da te na meh..| On jej ne odgovori in le okorno beneški ljubček. ki je bil prej moj..»j pogleda v drugo stran. Ona zardi še Gotovo bi bila še več rekla. In trije temneje in gleda nekaj hipov neodloč možakarji, Tomaž, Lorcdan in Rde čebradi, se že nainršenih obrvi sovražno merijo. Toda sedaj izgubi tudi Juana svojo mirnost in naenkrat zapre Flibustcjki usta, ter se vrže z vso silo nanjo... Zadnja izdajalska psovka je tako združila obe sovražni tekmici kakor v zadnjem liubavnem objemu. Druga drugo drže za iase in cbe krvoločni , rezili zazvenčita, razparana roka Mary Rackamove pa moči obe telesi s curkom vroče krvi Objem ne traja dolgo. Mnogo preslaba omahne Juana naenkrat vznak in pade, Flibustejka pa nanjo. Obe to pot molče obležita na kamenitem tlaku. Gledalci mislijo, da sta obe mrtvi. Ko pa se vzdigne ta negibni in zagrizeni par, vidijo, da je mrtva le Mary Račkam, ki se je pri padcu nasadiia na Juanino bodalo skozi srce. Juana pa je bila le v cmcdlevici zaradi močnega padca, pri katerem je z giavo in tilnikom udarila po trdem tlaku. Bila je jedva ranjena, kajti bodalo premaganke jo je samo nekoliko oprasnilo. Ko se je po dolgem času zavedla, jc bil Tomaž sklonjen nad njo. Bcz-nica je sedaj prazna, ker so jo vsi zapustili, najprvo Loredan in Rdeče-bradi. Tomaževe oči so strmo uprte na Juano, 2 zamišljenim in zagrizenim izrazom. Juana se strmo zravna in pogleda okrog sebe. Potem pa vpraša z giasom, v katerem zveni še vedno smrtno sovraštvo: «Mrtva?» »Da!» odgovori Tomaž. Sedaj ga pogleda. Njiju oči se kri- «Pa menda vendar nisi verjel...» Tcmaž v jezi ubO in Jej nikakor n!f Ta večer ie moštvo, fci se jsv ftml- hotel kupiti nove. češ, dve takšni1 nem svitu sprehajalo po krovu, zopet zvodnici že zadostujeta, tretja je po- j videlo staro sliko, ki je sedaj nekaj vsem nepotrebna. j tednov ni več bilo. Kapitan in niego- Vsch teh osem tednov je »Lepa i va ljubica slonita zopet skupaj jpri no. Potem se naenkrat rezko zakro- vsen ten osem reunuv jc i • - -j-"'— ------ -— , hota, se ga dotakne s prstom in go-; podlasica* ostala zasidrana pri Krav-'ograji in gledata veu na morje. Oči-cr.r^nvnlnn iiira*«.- m niH pnkrnf rnrvila ! vidno Sta SC ZOpet Spravila, Ce Sta spodovalno ukaže: ePcbcri moje bodalo!« Tomaž je pobere. Juana oblizne bodalo, še rdeče sovražničine krvi, in obraz jej je poželjiv. Potem sune bodalo v nožnico in se obrne k vratom. cHaja», pravi. »Nazaj na krov! Utrujena sem. Prrdi.» In stopi, ne da bi pogledala nazaj. Tomaž jej molče sledi (JUUId.MCa> USUiUI Muiuiu^a Kil j - - jem otoku in ni niti enkrat razvila j • 'dno sta se zopet spravila, ce sta svojih jader za lov ali boj Ludvik je J bila sprta, česar pa m nikdo za goto-neprestano molil za dušni blasorivo vedel. Sedaj slonita iu m njuni ■ tcicsi se stikala tesno, da izgleda kakor da sta eno. vseh prizadetih, ni pa prav vedel, pri čem da je. Ali naj sc veseli nad to tišino, ki je tako različna od krvavih napadov prešlih mcscccv, ali pa naj se tembolj trese pred neznanskim, kar bo še prinesla bodočnost Kajti od čmernega Tomaževega samotar jenja utegne priti najhujše. To je Ludvik vedel: Nekega dne se bo To- Prihodnje tedne je TomažJagnje maž pojavil, Ln takrat bo še mnogo . strašnejši, ko je kdaj bil, in še večji krvolok. Zaies se je vse tako zgodilo, kakor se jc Ludvik ba!. Nekega september- prcživel na krovu »Lepe podlasice*, zaprt v svojo kabino, kakor nastre-ljen mrjasec v svojem brlogu. Nikdo ga ni videl, ni moški ni ženska, ni prijatelj ni sovražnik, ne njegovo mo prijaicu m sovraznm, m: nj^suvu mu- - __, , . . , štvo, niti zvesti Ludvik Guenolž, ki - « *is Posedal v kole- ni od svojega prijatelja in brata cela j ** razločeval januarskega od dva meseca dobil življenjskega zna- sertemberskeja ah majskega - kajt. ka. Tudi zunanje vesti niso dospele v ^^ Indiji je celo leto enako v kabino, ki je bila kakor zidana- Tomaž ni izvedel besedice o dvoboju med Loredanom in Rdečcbradcem, ki se je izvršil po ftibustejski šegi. V tem dvoboju je Loredan prestrelil Rdcčebradca s puško skozi in skozi, brez oblakov in toplo, — nekega ve- Iznova pričenja sedaj nemirno sk!-talsko življenje, življenje in beganjc v daljave. Življenje svobodnih mož, kakor so le Flibustejci, iskalci sreče .. Natančuo kakor nekdaj, je bila sedaj Juana pravi zapovednik ledje in Tomaž pravzaprav le njen poročnik, čeprav skoraj nekoliko manj poslušen ko nekoč in tupatam nekoliko uporen. V ostalem je pa Tomaž ncizpreme- njen, Ie še bolj redkobeseden, glas mu je še nekoliko bolj hrapav Li neprijazen. Tomaž zine Ie tedaj, če da kakšno kratko in določno povelje, nikdar pa za razgovor. Tudi ga ne vidijo več, da bi se približal Ludviku in se z njim prijateljsko razgovarjal. - »"t"«! — in se z njim prijaicuditu 'aj-tuiuij^. čera sc torej moštvo baš zabava na Kvečjemu da ie dvakrat ali trikrat, ma trM/irt« M *-» A lr* 'J T 1 ti ft A n 1171 • « • « v vi — ' _____ — » . n X svoj navadni način z igro in popivanjem, ko se naenkrat in za vse nepričakovano oglasi gospodovalni kapitanov glas, ki se mu doslej še nikdo ko je slučajno srečal svojega poročnika na krevu, položil svojo roko na njegovo ramo, drugega nič. Ogovoril ga ni. Le nekega dne je stopil v jutranjem hladu iz svoje kabine, da se Kueceurauca s puaivu sau« :u j . , , .. ,, .... , ubil ga pa ni, tako lahko je prenesla'm upal nikdar upreti. V hipni in mo jU,tIJJ 1UCUU OWUJW _ „ rogata Rdcčebradceva duša svinec -rai blazni naglici zapove Tomaž ta- nasrka svežega zraka, - moštvo se « . . • .i k___j___WniSf>n nilhftH. Stnm s« ie tavni V7.d:sr- ...mi. ,nAminut.i nmlrnh. • f------------j J fe" . ---------~ umika, morda kar celih šest korakov j fajo. Ona se spomni... in zardi po nazaj. j vsem obrazu, po čelu in prsih. Mišice iVsaj stoj,» tuli Flibustejka, ki zo- j se jej napno. Dekle poskoči in zapet zamahne za nov sunek. «Stoj vpije: __. in prah. Sploh prebavljajo ti čudoviti junaški ljudje takšne neužitne stvari je pozneje spominjalo vsake podrobnosti, tako nepričakovano je bil ta dogodek, — takrat je prišel l o maž h kojšen cdhod. Sidro se je takoj vzdig-junas*. ijuuje irauc »Ho, jadra se napno, razne se pove- kot jeklo, železo, svinec in strelni: žejo. Fregata odrine, iri dm pozneje UUfeOUcn., — umim ^ p-i^. . u.i.^ prah, kakor kdo drugi češplje ali i zadenejo na trijamborsko jadcrnico,; krmilu, ob katerem ie sedel Ludvik jabolka. Tomaž se ni dvobojeval z i ki je prihajala iz Cariagcne in bila | Guenole in se bavil s kompasom, nikomur. Niti na misel mu ni prišlo, i namenjena za Evropo. Bilo je v bli- j Tomaž ga na enkrat objame is stisne Živel je kakor divjak, v vedni skup- 'žini siPin> imenovanih Las Dolce Le- : k sebi, ter ves čas ponavlja s stisnjt-nosti z Juano, ki »o je' prisilii v isto^-tas. »Lepa podlasica* je takoj na-! nim glasom besede: »Oh, brate Lud-samotarenje. Zares tudi ona ves taipadla in zavzela svoj pten in Tomaž j vik! ...Oh, brate moj Ludvik!...* čas ni videla živega bitja razen To- j ie lastnoročno pomoril vseh petnajst maža in treh svojih mulatskih suženj.! mož posadke S2mo za to, ker je eden Pa tudi od teh jej je nekega dne eno! njih ob začetku sprožil svojo pištolo. Toda nikdar pozneje se ni več zgodilo kaj sličnega. (Dalje prihodnjič.) sppBjBRia i!op na liranilne knjižice, žiro in drage v o^b pod najusodneišiini pogoji. - = ; Frenzsnis liančns pasie najfoonEjg in najiiiilsntRBjB. Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LjuMfana, f^ari- ij^ bor, t^etkovič, Sara;evo, Spi t, Šibenik, Zagre.b, Wien, Opatija, Zadar, L Nsw York, Frank Sakser, State Bank. Poslovne zyeze z vsemi vegjšsnl mesti v tu- in inozemstvu. i » 9 « « A A 4 i y y 4 ¥ $ » » » * * * * ** % * »V* ** * * s- K Hupujem po nsju šjlceni sledeče kože: Lisičje po . . K 600—750 Esne z!aticepoR259Q—3000 Kune belice po K 2900—2500 Oltarja pes . . K 150-250 fidre po . . I 1000—1500 Divje zajčje kože pe K 30—40 trgovina s klobnki 82 ž^juatoi jaaaa, Mestni trg Z9. Ezdi izselitve je naprodaj okoli 100 hi belega in rdečega pra\? dobrega štajerskega vina. Odda 6e tudi maoiše množina. Naslov pove ; \ uprava „3 tra.". 74 j Izor, Mi! Pošljite rabljeua dvokolesa v popolno j r;Jenov», emaibraDje z oga em iu ponikljaa e j Ka ž»ljo se Kolesa tudi shranijo čez zimo. ; . BATJEL, Ljubilana, ! Eariovšia cesta 4. 2036 i Gradbeno podjetje I so letos sodelovali pri 15 dirkah in tekmah in so ostali, izjemši eno tekmo v Švici in eno na Angleškem, kjer so odnesli drugo in tretjo nagrado, v vseh ostalih dirkah zmagalei v svoji kategoriji, na Švedskem so odnesli pivo nagrado za kar najmanjšo porabo bencina ob najostrejši mednarodni konkurenci. Pri veliki tekmi v Monaku (Nizza) so zavzeli prvo mesto pri vseobčni klasifikaciji. 2135 Glavni zastop tvornice avtomobilov „STEYR" za Jugoslavijo Margaretska ulica 6 ZAGREB Telefon int-13—74. V a. « = KaJ$t3reiš3 SpscSž^JsSia tvrdka v Slovanih = g Sprejmejo se pridni Dular I h Za loga.: Skladišče Bi veletrgovina z manufakturo.. H Ikan, Ljubljana, i rasa« | Ljubljana, Resljeva cesta 9. | I ae priporoča za vsa v to | £ stroko spadajoča dela, lOCli m msz © Ljubljana špid sijska plearsa Jesenice | 1'oujetje ta prevažanje blag< žoloinice. Bfiovozsi ia tovorui aabiralr.3 5 promet is Av.-trije ib v žv»tr!jj. Zaeaiicjenja. Podjetja sa prevažanje pohištva Shlaiiište » po»ebnin;i zaprtim: fei,;.3an:i za poMftvo. s Bnejavi Ranstagsr. "■•--v" r? f - .rž— -- Internrbsx to:e:oa 60. ^B Ljubljani prodaja ** {{ fc * « ^ » 1> » • Vt % It ^ * •» * ^ ^^ MH11 M 7 ^ « ............................ 1 u n __ iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški iu trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo nporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava I&čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo; kovaški premog in črni premog. Naslov: 2013 Prometni zavri zo premog, d. d. s Ljubljani, Knnsta ulica 19. ka kreditna banka v Ljubljani - - - - Ptuju in Brežicah. ulica Št. 2 Podružnice v DGlniška glavnica K 50,000.000 — Rezerve okrog K 45,000.000'--. Splitu, Se Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru.. priporoča za vse v njeno stroko spadajoča posle. Prodaja srečke razredne loterije. Knpnje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuj« vsakovrstne kredite. Čekovni račun v Ljubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon št 261 in 413. f S 1 8 f?. f; i % Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v LiublianL