ft. 54 P^litttfiaifgilitMlMi V TTttU, V RMMfO Tm PosanezM številka 20 cent. Letnik XLIX zjutraj. UrednBK se jk ♦haj*, irvsesnS! pcr.dcljek is^kegi 8t 20> L niđstr »nton Gerbcc. — ^gft 7.a mesec L 7 inozemstvo meeefac Siti ii Včeraj srao zabeležili, kako , - Picco!o» zvrnil napade v listu < GioroaJe del Friuli* na tržaškega prefekta radi sprejema slovenskega odposlanstva, onro-rr.a, nidi izjav, ki jih je podal g. prefekt ob tej priliki. Obenem pa smo ugotovili, je rečeni tržaški list porabil tudi to Naotufau _ 32,— fa> celo leto L sa—• nrednifivi (a uprave 11-57* EDINOST Posamezne It prtile v Trsta !n okollri po 20 cent — Ojlasl se računajo v glpofcosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent, osmrtnice, zalivale, poslanice ta vabila po L L—» oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — OgUst, naročnina in reklamacije se požilJ*|o ixk!JoCno opravi Edinosti, v Trsta, nllca sv. Frm&šKa Asi&ega štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredoiftva In uprav® U-57. ie tudi priliko, da'sumniči naše ljudstvo pred ita-! hrtsko javnosti s svojimi starimi podtikanji, Piccolo» hoče stvar predočiti tako, kakor da so Slovani Italije še ie sedaj, t rrjiijeni po dogodkih. spremenili besedo i: se' izjavljajo za sodelovanje. To je podtikanje, ki naj bi prikrilo resnico. Ker resnica je ta, da so Jugoskrveni že v prvem začetku po svojih poklicanih pred-kih izrekli besedo, da priznavajo stav do izrekli besedo, čin, zahtevajoč le, naj se teinu pr'-rs^nao postopa z njimi kot enakopravnimi H:Žavljani z vsemi tistimi pravicami svoboščinami, ki eredo vsled mirovnih nikake pravice in naj bi le spopolnjevali « Ameriko* — italijanskega nacijonalnega imperijalizma I Interesantno m morda tudi simptomati-čno pa je, da je < Piccolo» dregnil videm-ske brate pod rebra z očitanjem, da so oni zakrivili tisto bedasto odredbo o dvojezičnosti časopisov!! In to še, naglasa tržaški list, v času, ko se je Mussolini pogajal z beograjsko vlado o podlagah za itaiijansko-jugcslovecsko prijateljstvo!! Tu bi nam «Piccolo:> skoro postal — simpatičen. Tudi on ima včasih svoje svitle momente, ko prihaja do besede zdravo in pametno spoznanje. Človek, ki na svojih poteh rad sledi zapovedim logike, mora iz tega ukora, ki ga je «Picco-lo» poslal na videmski naslov, sklepati, da se je tudi «Piccolu» začelo nekam dozdevati, da je trebs postopanje z jugoslavensko narodno manjšino v Italiji vendar spraviti nekoliko v sklad s sklenjenim prija- ocEkrito govoriti ravna v tem hipu, ko daj« ukore Videmcem, ki še nočejo poznati in priznati tega vprašanja. Ne bi hotel reči ne «cda», ne «ne*>. Ni mu pa uspelo to nihanje med dvema tečajema. Ni se mogel premagati, da ne bi se na koncu povrnil k svoji « stari ljubezni*. Z vidno samozavestjo pripoveduje o politični zgodovini Trsta, ki da priča, kako da je to mesto znalo skozi polstoletja «se boriti in ohranjati narodni značaj* is kako da je zato posebno usposobljeno", da s svojimi izkustvi daje tudi danes pouk v mnogih stvareh! Kdor zna prav Čitati v slovarju tržaškega lista, mora razumeti, da «Picco-lo» še vedno išče svojo «Ameriko>, kjer naj bi se manjšinsko vprašanje rešilo prav tako, kakor hočejo njegovi videmski pridejo v Beograd in da započno pogajanja z radikali, cOdjek» ugotavlja, da se PaŠić bavi s tem, kako bi razbil opozicijonalni Mok. Markovića je poslal v Zagreb, da pridobi Radičevce za radikale. A to je vse zastonj. Vse nade Pašiča, da ustvari nezaupanje v opozicijonal. bloku, 90 brezuspešne iako v javnem mnenju kakor tudi pri kroni sami. Opozicijonalni blok je prepričan, da Pašič ne bo ime! uspeha. Krona je imela priliko, da je dobila jasno orijentacijo.- Pašiču da se ne bo posrečilo, da se izvije iz sedanje težke situacije. _ ice, ki ji izvirajo ne le iz pisanih ne le iz slovesno danih oHiub, ampak tudi po volji vse današnje demokratične Evrope, hrepeneče po pomirjenju s ed narodi, ki more še le dati ti dno in nes tivo podlago tudi za mir med drža-- sa in s tem zagotoviti mir Evrope. Ho-č t io biti lojalen" sestaven del države. Ravno radi tega našega hotenja zahtevamo, naj bo tudi država lojalna napram naru v smeri vsestranske pravičnosti in neomejenega svobedoljubja. Tako se^ je f a sila beseda jugoslovenske narodne ■manjšine že cd prvega začetka! Nismo : yr-e\ prav nič spremenili svoje besede, kakor bi nam hotel podtikati tržaški list. To je resnica. Kdor nam hoče podtikati e 'e po dogodkih izsiljene izjave lojal-rosti, tega vodi zla volja? Jc sovražnik ? i.iice, ker noče, da bi tukajšnja jugo-o venska narodna manjšina prišla do za-c(-»voljnega življenja in da bi prišlo s tem po rnirnega sožitja in plod o nosnega sodelovanja na korist dežele in države! Da bi dal femu svojemu podtikanju \ več veljave, besedici Piccolo*, kako r.i je gospod prefekt napram našim odposlancem opozarjal na potrebo, da Slovani n. iejo ubirati drugačne smeri, različne od desi dar.fih, ter da. odposlanci zastavijo ves svoi o-ebni vpliv, da slovanski tisk spremeni svoje dosedanje vedenje, cvečkrat obžalovano>. Tudi tu je cPiccolo^ prevrnil resnico. Iz našega avtentičnega poročila o oni avdi-jenci pri g. prefektu izhaja, da je ta po-1 lednji le «apeliral na zastopnike našega ljudstva, naj zares pomagajo, da se pogodbeno prijateljstvo (z Jugoslavijo) ure-niči tudi v vsem čustvovanju in delovanju = beh narodov, kakor si je tudi cn nadel to nalogo po namenih osrednje vlade«. To zveni nekoliko drugače, nego je Piccolo* — podtaknil. G. prefekt Crispo loncada želi, da se «pogodbeno prija-• ■ jstvo - uresniči v čustvovanju obeh narodov in hoče tudi po volji tudi osrednje ključek iz teh „ bilo kako očitanje, če bi ga bil naslovljeno na obe strani! Ne pa, hoće podtikati tržaški list, le na naslov Movanskpga ljudstva in njegovega Ha podlagi gornjih naiih ugotovitev i -rične in neoporečne resnice moramo mi reči z mirno vestjo, da ne zadeva n_kaka krivda ne našega ljudstva, ne njegovih predstavnikov, ne njegovega tiska na tem, i/a te razmere niso razvijale v tisti smeri, U jo je začrtal g, prefekt v svojih izjavah napram našemu odposlanstvu. Ali more iako govoriti o sebi tudi italijanski tisk, vsaj velik del ilalijanskih glasil, tukajšnjih in v starih pokrajinah? Ne more! Upravičeno razumevamo besede g- prefekta v smislu, da je hotel reči: kar je bilo, naj bo pozabljeno na obeh straneh; napravimo križ črez minulost in prlprav- že poznana. Toda tudi on ni poznal dose-daj aAmerike*. Sedaj še le naslovlja svojo lekcijo na tiste, ki mislijo, da se c Balkan * v Trstu mora še le zažgati! To je — pravi —, da je problem drugorodcev v Julijski Krajini treba še le razkriti! Priznava torej, da problem drugorodcev je že tu. Toda cPiccolo* je previden mož. Molči kakor grob o tem, kako aaj se rešil Razumemo. Svoji stari ljubezni — poitaii-jančevanju naše narodne manjšine — se noče izneveriti; o svojih skrivnih željah — ki pa so splošno znane — pa tudi ne more Pdožaj v južni Srbiji BEOGRAD, i. « Politika » javlja iz Štipa: ________ _ Po mnogih poročilih ni nikakega dvoma, bratje! Kljub mali senci, kf je padla med da vrše komitske organizacije pospešene nje za hip, si bodo gotovo skoro zopet v * — 1 ' ~ ~ ........ naročju v — svoji «/jneriki»:: bodo lepo složno dalje snovali svoja podtikanja na račun jugoslovenske Manjšine v Italiji! Na to moramo biti pripravljeni kljub vsemu Mussoliniju, ki sklepa prijateljske pogodbe z državo Jugoslovenov! Do res zadovoljive rešitve problema drugorodcev v Italiji bo moglo priti lc, če . To je zopet zlobno se< nanašajo na markiranje bivših avstro-podtikacje, ki ga tržaški list venomer po- ogrskih novčanic, ter zahteval, da se ti navija, češ, da je Slovanstvo v Italiji isto- 20 odstotni boni izplačajo, da pa se izpla-ino s prevratnestjo, s komunizmom! | čajo tudi tiste novčanice, ki so bile mar-Proti koncu svojega članka, naperjene-1 kirane s ponarejenimi znamkami iz tihoga proti napadom v videmskem listu na tapskega fonda. Izjavlja v imenu svojega tržaškega prefekta pa je tržaški list vendar nekoliko — kakor se pravi — «pa-del iz vloge». Filozofira namreč, kako da vprašanje drugorodcev v Julijski Krajini ni ustvaritev današnjih časov, da je to laro vprašanje. Rešitev tega vprašanja da Fe zdi lažja, ker so bili tu možje, ki so jo ?na!i pripravljati. Le tistim, ki prihajajo kasno do spoznavanja stvari, da se zdi vse novo, še le porojeno. Ti da hočejo zopet in zopet odkriti Ameriko, dasi je že odkrita. Nepreviden je tu cPiccolo*, ker bi moral kluba, da bo glasoval proti. Nato je kritiziral demokrat g. Agatonovič notranjo, zunanjo in finančno politiko ter razlagal nik Pašić podal ostavko. To pa ne o ogovarja resnici Vlada smatra, da sedaj ne obstoja nikak težak položaj za njo, posebno ne' tak, da bi morala podati ostavko. Za sedaj se ne polaga v radikalnem klubu nikaka važnost na prihod Radićevcev, ker se misli, da gre tu za tako senzacijo, kakor so bile vse prejšnje. Opozicijonalni krogi trde, da je sklep Kadičev-cev in zajedničar je v definitiven in da bo v pondeljek ali torej najznačilnejši dan v jugoslovenski politični zgodovini. Opozicijonalni krogi 'rde tudi, da je Pašić o vsem tem obveščen, in da se je odločil podati ostavko, ki jo bo v ugodnem momentu predložil kralju. Opozicijonalni krogi smatrajo, da se v tem slučaju radikali ne morejo nadejati da dobe mandat za volilno vlado, ker je predsedniku demokratske stranke Davidoviču od kralja obljubljeno, da dobi mandat za posle voKIne vlade, ako dospejo Radićevci v Beograd. V opozicijonalnih krogih se trdi, da je ob priliki zadnje avdijence pri kralju ministrski predsednik skušal kralja prepričati o težki situaciji v kateri se sedaj nahaja radikalna vlada in skušal dobiti ^ I mandat za kratkoroćno poslovanje, financ M.naCTStaS5 r&t": ^la ni Jugoshfvija ^eS i ^ vlada izvedla invalidski zakon, prora-faktor za vrednost dinarja, temveč ino- zemstvo. Končno izjavlja, da bo glasoval proti takemu proračunu. Poslednji je govoril zemljoradnik g. Voja Lazič, ki je naglasa!, da jc proračun sestavljen brez vsake varčnosti. Napadal je dispozicijske spričo te ugotovitve prijeti za nos — samega »ebe! On je bil — med tolikimi drugimi — tisti, ki ni hotel iskati rešitve manjšinskega vprašanja a tem ozemlju v skladu s podanimi narodnostnimi razmerami, marveč je vedno iskal neko cAmeriko*, kjer /taj bi Juge-sloveni Italije ne imeli prav j fonde in predlaga!, da se proračun vrhovne državne uprave zavrže in da se iz njega sploh izbrišejo gotove partije. Izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Nato je bila seja zaključena ob 1. uri popoldne, ter se nadaljevala ob pol 5. uri popoldne. Predsednik narodne skupščine g. Ljuba prejšnje rešitve vladne krize. V resnici zahteva mednarodni položaj, da se sestavi takoj vlada, ki bo lahko vzela nase odgovornost, ki jo nalaga baš sedanja doba delovanja komisije izvedencev. Kralj nadaljuje posvetovanja ter je davi sprejel tri državne ministre: Pavla Hymansa, načelnika levih liberalcev, Segersa, predsednika Zveze katoliških udruženj in vodjo socijalistov Vanderveldeja. Mogoče bo še danes dobil kak ipož desnice nalog za sestavo nove vlade. Tu prihaja v prvi vrsti v poštev Van de Vyvere, minister za gospodarske posle v Theumsovem kabinetu, ki bi z ozirom na svoj položaj napram vlamskemu gibanju prijaznim desničarjem lahko — kakor meni «Soir=> — prevzel oblast, ne da bi to kaj vplivalo na odnošaje med Belgijo in Francijo. Liberalni krogi stojijo pod vtisom, da bo reševanje krize zadelo na velike težkoče, ako ne bo Theunis prevzel sestavo nove vlade. Diplomatski sotrudnik cMatina> ni izključil sinoči možnosti ministrstva pod Vanderveldejem, ki bi bilo izključno ali pa vsaj po večini socijalistično. <:Obstoja možnost — pravi —, ki vzbuja v trgovskih in industrijskih krogih Beleije veliko vznemirjenje, ker je Vandervelde med prvimi zahteval točno izvršitev zakona za osemurni delavnik, kateri je povzroči! belgijski trgovini tako občutno škodo. Z druge strani se pripominja, da se je leta 1920 isti Vandervelde kot justični minister v kabinetu Carton De Wiart zo-perstavil prevozu municije, določene za Poljsko, kr je bila takrat ogrožena radi vpada boljševikova Vendar je Vandervelde v pogovoru s francoskimi časnikarji povdarjal svoje prijateljstvo napram Franciji ter je opozoril na dejstvo, da so belgijski socijalisti vedno zastopali mnenje, da morata priti Francija in Belgija do upravičene vojne odškodnine. Z ozirom na pql*tiko Belgije je tudi rekel, da smatrajo socijalisti zahteve Vlamcev za sprejemljive. Tako bi se na primer vojska lahko sestavila iz deželnih milic. Bivši predsednik katoliškega sveta Carton de Wiart, drugi kandidat za predsed-ništvo, je na tozadevno vprašanje spomnil Francozc na dejstvo, da je Vandervelde leta 1921 po kratkem ugovarjanju odobril zasedbo Porurja. Dvoboj med zdravniki PARIZ, 1. Včeraj sta se dvoboje vala na sablje znani kirurg Cuneo in prof. Broca, član medicinske akademije. Po raznih ljutih napadih je bil dr. Cuneo ranjen na spodnjem delu roke. Do dvoboja je prišlo radi spora poklicnega značaja. Nemška emisijska banka se bo ustanovila na Nizozemskem PARIZ, 1. Kakor poroča «Matin», so izvedenci za vprašanje nemških financ končnovel javno določili Nizozemsko za sedež emisijske banke, ki se ima ustanoviti. _ Zastopniki Romunije sa dunajsko konferenco BUKAREST, l. Romunska vlada je imenovala pooblaščenega ministra Langa Rascano, senatorja Dimitrija Dagiceska in poslanca Mirce>o Djuvara za zastopnike n __________ tajava latffikanj itglfia&slMMe trsoma is plsvnoe popite RIM, 1. Nocoj ob 19.30 so bile izmenja* ne v palači Chigi ratifikacije trgovinske 'm plovbne pogodbe med Čehoslovaško in Italijo. K pogodbi je priložen dogovor glede koncesij in olajšav za promet Ceho-slovaške v tržaški luki. Pri isti priliki so bili podpisani tudi dodatni dogovori k tef trgovinski pogodbi, konzularna konvencija ter dogovor med obema državama proti dvojnim obdačevanjem. Za Italijo je vse te listine podpisal Mussolini, Čehoslovaško so zastopali načelnik gospodarskega ra%na-teijstva na zunanjem ministrstvu inž. Dva-raček, sekcijski načelnik na trgovin kein ministrstvu Pcroutka ter Kybal, čehoslo-vaški poslanik v Rimu. Odmevi sHiivnsstse zrakopievaa tragedije Ostanki zrakoplova «Dixmude«» najdeni v reškem zalivu REKA, 1. Vsem bo še v spominu strašna katastrofa zrakoplova «Dixmude», ki se je januarja meseca ponesrečil v vodah Sredozemskega morja. Po dveh tednih jo bilo truplo poveljnika ponesrečenega zrakoplova vrženo na skalovje Sciaccn na I obrežju Sicilije. | Sedaj so pa nekateri ribiči pri rtiču sv. Marka pri Reki zajeli v svoje mrežo večje število raznih predmetov, med drugimi dva radiotelegrafska siroja, žepno svetilko, avbo za sprejemanje racHote'e-gramov, sieklenico aluminija, eno francosko zastavo, listnico z glavnikom iz rc?.e-vine, vizitko, glasečo se na ime Germaine Gueche, dnevno povelje z daiumojn od 20. oktobra 1923. ter listino, ki viebuje svečano pohvalo moštvu ponesrečenega zrakoplova. Iz teh predmetov je razvidno, da se je mreža zajela v ogrodje «Dixmudeja», katero je bilo najbrže zaneženo od podmorskih tokov iz Sredozemskega morja do reških voda. O izredni najdbi je bilo obveščeno pristojno oblastvo. čun in ratifikacijo razmejitve z Romunijo. Na volitve bi se šlo pod parolo ohranitve vidovdanske ustave. Po seji narodne skupščine je vlada imela kratko konferenco v ministrski sobi o politični situaciji Ministrski predsednik Pa -šid je obvestil Člane vlade, da bo obvestil o situaciji krono. Ministri so izjavili, da imajo točne informacije o tem, da Radićevci ne pridejo v Beograd. Misiji dr. Laze Markovića v Zagrebu se pripisuje _ r--------------, . , . velika važnost in se smatra, da se mu bo Romunije na pogajanjih s sovjeti, katera oosrečilo pridobiti Radičevce za to. da ne se bodo v kratkem začela na Dunaju, MRa ponuja na pM svoje velikansko trgovsko bicdovjc LONDON, 1. Ameriški državni oddelek za. mornarico jc sklenil prodati svoje velikansko bredovje, Id Šteje 1335 ladij, med temi več nemških prekoatlantskih velikanov, ki so pripadli Zedinjcnim državam kot vojni plen. Med temi gre prvensU » cLeviaianu*, največji trgovski ladji na svetu. Kupne ponudbe za te ladje se bodo sprejemale do 14. marca. To brodovje je stalo Zcdinjene države približno 2800 milijonov dolarjev. Tako se razblinja veliki sen ameriški Vlada Zedinjenih držav jc hotela, da bi se ves ameriški izvoz prevažal z ameriškimi ladjami ter s: jc kušala zagotoviti tudi promet potnikov i blaga iz inozemstva v Air.< riko. j podjetje pa je prinašalo zgubo letnih 2' do 30 milijonov dolarjev. V resnici <>e je t oo rahljalo le 423 ladij. Drugih 912 je sa u valo v raznih lukah brez nobe* k oris1 Ameriška trgovska mornarica je -.dižt vala promet na 5 paroplcvnih i'n- meJ Zedinjenimi državami :n i^vrop >, m ed New Yorkom in Južno Amrril.o, mc ; Seatlejem in Vzhodom, med Si n Franci scom in Vzhodom ter končno med Kalifornijo in Havaijskimi otoki. Pred izenačenem imte velfina Device z moško u Astliii Več volilk kakor volilcev LONDON, 1. Zbornica je v drugem branju sprejela z 288 glasovi proti 72 načrt, ki daje ženskam iste volilne pra v ice, kakor moškim. Sedaj postanejo ženske v Angliji \^oUlke po ispolnjenem 30. ietu življenja. Po tem načrtu, ki bo v kratkem postal zakon, bodo smele ženske voliti pod gotovimi pogoji že z 21. letom. V volilnih imenikih Anglije in v Wa!e^u je vpisanih 10,500.000 moških in 7 milijonov 900.000 žensk; z novim zakonom bo iznašalo število volilk 12,400.000. Tako bo v Angliji več ženskih glasov kakor mo kih. To pa ne pomeni — je izjavila laburistična poslanka Jewson v svojem govoru za ta načrt, ki je bil predložen od poslanca laburistične stranke Adamsona —, da bodo ženske vladale v Angliji, ker rii res, da se more postaviti volilna masa žensk proti moški volilni masi. Na zadnjih treh volitvah se je dokazalo, da so kakor inoški tudi ženske različnih naziranj in da volijo, kakor moški, uvrščene v razne politične stranke. Z druge strani — jc rekla govornica — je tudi krivično, da sme ženska voliti šele s 30. letom, ko se vendar ženska hitreje razvija od moškega. PRED RUSKO-ROMU N S KiMl • POGAJANJI DUNAJ, 29. Tukajšnji poslanik sovjetske Rusije Levicki je včeraj izjavil z ozirom na obnovo diplomatičnih zvez med Avstrijo in Rusijo, da se prično pogajanja meseca marca med rusko in romunsko delegacijo. Dan otvoritve teh pogajanj Še ni točno določen, ravnotako tudi ne program. Sovjetska vlada je že imenovala svoje delegate za to konferenco. Predsednik ruske delegacije je ruski poslanik v Kodanju Lorenc. Narofeite in Urite EOINOST" SL Kvotacija tujih valut na borzi v Moskvi MOSKVA, 1. Na tukajšnji borzi je bila (svršena prva trgovska operacija v italijanskih lizah po ključu 8*5 rubljev za 100 lir. Dolar je bil kvotiran po 2*15 rublja, IterHngi so bili po 9" 36 rimi je v. Ker so trgovski posli s Francijo prekinjeni, se frank ni kvotiral. Plačila Rnsife tujim paroplovnim dražbam ZviSanje izvoza ruskega žita MOSKVA, 1. V letu 1922 je Rusija plačala inozemskih paroplovnim družbam nad 20 milijonov rubljev v zlatu za prevažanje uvoznega in izvoznega blaga. V preteklem letu so ta plačila poskočila na 40 milijonov. Komisija za ureditev naprav v ruskih pristaniščih je z ozirom na porast izvoza žita v tekočem letu ukrenila potrebno, da bo mogoče naložiti na ladje v Nikalajev-gku. pristanišču na Črnem morju, po 12 milijonov pudov na mesec, v Chersonu ob Dnjepru pa do 5 miiijonov pudov. Enaki ukrepi se pričakujejo tudi za Odeso. Ruski izvoz in uvoz v letu 1923 MOSKVA, 1. V letu 1923 je Rusija izvozila blaga za 205,717.000 rubljev v zlatu, medtem ko predstavlja v istem času v Rusijo uvoženo blago vrednot 144.057.U00 rubljev v zlatu. -—- " Finančni položaj Rusije RIM, 1. «Corriere della sera* javlja fiz Moskve, da je državna banka Zveze socialističnih sovjetskih republik izvršila te dni prvikrat svoja plačila v srebru in državnih obveznicah. Na temelju zakona o finančni reformi je ustavljeno nadaljno tiskanje papirnatih rubeljskih bankovcev. Zadnji so bili izdani bankoevci po 25.000 rubljev. _ Francozi zasedli brzojavni urad ▼ Pirmasensu BERLIN, 1. Wolfov dopisni urad pero-ča iz Pirmansensa, da so Francozi zopet zasedli brzojavni urad. Listi ne morejo še izhajati. Oba lastnika pirmasenskih listov sta še vedno v zaporu. Od separatistov izgnanemu županu ni bil še dovoljen po-vratek. _ Poostritev stavke bančnih uradnikov na Dunaju DUNAJ, 1. Stavka bančnih uradnikov je poostrena in so bili odpoklicani iz službe vsi strojniki in kurjači bančnih poslopij. Odpoklcane so bile tudi pomožne moči iz državne banke. Poslovanje te banke sedaj popolnoma počiva. V bančnem sindikatu so nastopila nesoglasja. Socijalni demokratje delujejo na to, da se stavka čimpreje konča. V Trsta, dbe 2. marca 1924, E€aJ is & vmfio sinit*©? (Po informacijah na finančni intendanci). Ker prihajajo na uredništvo našega lista Žtevilne prošnje za informacije glede vojne odškodnine, smo se obrnili naravnost na tukajšnjega finančnega intendanta za splošne informacije o sedanjem stanju vprašanja izplačevanja vojne odškodnine, G. intendant je našega urednika zelo prijazno sprejel ter mu dal naprošena pojasnila. Obenem mu je razkazal vse urade, ki se bavijo z reševanjem prošenj za vojno odškodnino. V teh uradih, t. j. v uradih, ki se bavijo izključno z vojno odškodnino, sta samo na finančni intendanci v Trstu zaposlena 202 uradnika. Zdi se, da se je vlada končno vendarle zganila, da se enkrat reši vprašanje, ki se vleče že toliko let in ki je neizmerne važnosti za procvit našega gospodarstva. Seveda ne smemo biti preveliki optimisti; kajti sistem in vladna politika v tem vprašanju ostaneta v bistvu ista, kakor sta bila do sedaj. Vlada bo še vedno gledala, da potrosi kolikor mogoče malo; le podvizati hoče izplačevanje vojne odškodnine. Nedavno je dala vlada tukajšnji finančni intendanci na razpolago več inženirjev, da se tako ugotovitev škede pospeši. Finančni minister De Štefani je dal finančnemu intendantu v Trstu ukaz, da mora bfti izplačana vojna odškodnina najmanj 3000 oškodovancem na mesec. V Julijski Krajini je bilo predloženih 160.000 prošenj za vojno odškodnino. Teh 160.000 prošenj je vložilo približno kakih 80.000 oškodovancev. Skoro vsak oškodovanec .je. namreč vložil prošnje za več posameznih vrst škode; tako n. pr. eno prošnjo za poravnavo škode na stavbah, drugo za poravnave škode na premičninah, tretjo na žemljic h itd. Onih 160.000 prošenj je povprečno vložilo torej okoli 80.000 oškodovan- j cev. Ako mora tukajšnja intendanca po naltjgu ministra De Štefani vsak mesec li-, kvidirati odškodnino 3000 vojnim oškodo- j vancem, bodo prišli po mnenju tukajšnjega; intendanta tekom dveh let skoro vsi oško-l dovanci do odškodnine. Ako sodimo po dosedanjih izkušnjah, moramo reči, da je g. intendant nekoliko prevelik optimist. Sicer pa upajmo v interesu vojnih oškodovancev samih, da se bodo njegova predvidevanja uresničila kljub vsem mogočim oviram. 2e iz do sedaj navedenega sledi, da se je način dosedanjega reševanja prošenj za vojno odškodnino nekoliko izpremenik V načelu se od sedaj dalje ne likvidira več vojna odškodnina na podlagi vsake posamezne prošnje posebej, ampaJ^ tukajšnja intendanca združi posamezne (za škodo na stavbah, zemljiščih, premičninah itd.) prošnje vsakega oškodovanca ter jih likvidira skupno. Radi tega se zgodi, da ni marsikateri oškodovanec, ki je n. pr. že 1. 1921. sklenil konkordat, recimo, za premičnino, še do danes prejel odškodnine, ker je intendanca postavila njegovo prošnjo — dasi že rešeno — na stran, kjer čaka, da bodo še ostale prošnje (n. pr. za odškodnino na stavbah) istega oškodovanca rešene. Poudarjamo, da velja to pravilo le v načelu in da se je pričelo strogo izvajati šele pred kratkim. Da kak vojni oškodovanec sploh še ni prejel odškodnine ali jo je prejel pozneje kakor drugi, ki je pozneje podpisal konkordat kakor on, temu moramo iskati vzrok tudi v raznih drugih okolščinah. Njegova prošnja je n. pr. lahko zaostala na intendanci, ker je mogoče manjkala kaka listina, ki je potrebna. Delo na tukajšnji intendanci je namreč razdeljeno med dva oddelka. Prvi oddelek mora v prvi vrsti pre-4 gledati, ali ne manjka prošnji morda kak neobhodno potreben dokument; dalje mora gledati, da identificira posameznega oškodovanca. Veliko sitnost dela intendanci dejstvo, da je eno in isto ime vojnega oškodovanca pisano na vse mogoče načine; enkrat po italijanskem pravopisu, drugič pravilno. To so zagrešili v prvi vrsti uradniki, ki ne poznajo našega jezika. Ta oddelek mora preskrbeti tudi od Kreditnega zavoda v Benetkah takozvani «ni zadržka«, t. j. listino, na kateri so zabeleženi vsi predujmi, ki jih je prejel vojni oškodovanec na račun vojne odškodnine. Nadalje mora preskrbeti potrdilo, da je vojni oškodovanec porabil denar za popravo škode, ako gre za stavbe in zemljišča. Ako škoda ne znaša več kakor 3000 lir, izdajo to po na- logu intendance karabinerji; oko znaša žkoda več kakor 3C00 lir, pošlje intendanca lastne inženirje na lice mesta, da to ugotovijo. Vse to delo zahteva pri posameznih prošnjah različnega časa. Odtod tudi razlika časa, v katerem je posamezni oškodovanec prejel odškodnino. Ako pri kaki prošnji manjkajo listine, na katere mora intendanca — včasih tudi po nemarnosti oškodovanca — mnogo časa čakati, je pač naravno, da med tem časom pridejo na vrsto prošnje oškodovancev, ki so pozneje podpisali konkordat. Drugi oddelek se bavi s pravo likvidacijo in izplačevanjem vojne odškodnine. G. intendant nam je izjavil, da so že prispele benečijske obveznice. Kakor smo že na tem mestu poročali, bo intendanca skušala urediti izplačevanje odškodnine tako, da se bo podal uradnik v avtomobilu na deželo, kjer bo na licu mesta plačeval odškodnino. Ni še gotovo, ali bo ta sistem obveljal, ker je združen — po mnenju vladnih krogov — s previsokimi stroški za državo. G. intendant je našega urednika naprosil, naj pove potom lista vojnim oškodovancem, naj imajo zaupanje v državne urade, v intendanco. Naš urednik mu je odgovoril, da so naši oškodovanci imeli vedno zaupanje v državne urade, tol'.ko bolj, ker so njihove pravice zajamčene potom zakona. Toda spričo večnega zavlačevanja izplačila odškodnin ter poznejših naredb, ki so prvotni odškodninski zakon skoro popolnoma prevrnile, ni nič čudnega, da to zaupanje pri naših ljudeh kakor tudi pri vseh oškodovancih sploh peša. Intendanca je na razpolago oškodovancem za informacije ob sredah in sobotah otj t)V2—12^2. odvetnikom pa ob pondelj-kih ob isti uri. Z informacijami se bavijo 4 uradniki. Oškodovanci se opozarja »o, da ne pridejo druge dneve iskat informacij, ker bi bila njihova pot v Trst zaman. Za informacije glede kenkordatov, k! so bili sklenjeni pred 1. april« 1922., se oškodovanci lahko obrnejo na intendanco pis-nenioi potom. Konkordati iz I. 1921. so bili večinoma že likvidirani. Sedaj prihajajo na vrsto konkordati iz let 1922. in 1923. Predno se oškodovanec poda na pot v Trst po informacije, naj premisli, ali bo uspeh njegovega posredovanja odgovarjal stroškom poti in zamudi časa. N& drugi strani pa lahko izve v Trstu edino 3 stvari, t. j. 1.) ali je njegova —sploh prišla v Trst, 2) ali je v delu na intendanci in 3) ali je v likvidaciji. Po mnenja g. intendanta je v interesu oškodovancev, da ne nadlegujejo intendance s prošnjami za informacije, ker s tem le zavlačujejo delo. K zaključku naj še omenimo, da je pač v interesu oškodovancev, da obnovijo svoje hiše in polja Čijn prej, ako hočejo v kratkem priti do odškodnine. Leninova bolezen Od nekdaj so se ljudje zanimali za življenje slavni mož, katerih nastop na svetovni program in naj v zameno tudi itaii-razdobja. Tudi pred kratkim umrlega Lenina smemo prištevati med one redke ljudi, ki so s svojim delovanjem ustvarili nove epohe. Leninovo ime je znano po vsem svetu, njegova slava je prodrla v slednjo gorsko vas, v slednjo stepno pu$Čo. Njegovo delovanje politika in revolucijo-narja zanima bolj socijologe, zgodovinarje, znanstvenike in kritike. Njegovo osebno življenje pa zanima vse, torej tudi priproste ljudske množice. Nešteto legend kroži po Rusiji o umrlem Leninu, ki bo živel večno v ustnem sporočilu kakor tudi v zgodovinskih predan jih bodočim pokoljenjem. Življenje ali smrt Lenina pred časom bi bila obenem življenje ali smrt ruskega bolj ševizma. Toda Lenin je umrl zadosti pozno, tako da je sovjetski režim varen in utrjen tudi brez Lenina. V prvih časih revolucije pa bi bila Leninova smrt postala usodna za ruske komuniste in ruska revolucija bi bila zavzela nove smeri. Po spomladi 1. 1922. ni Lenin več javno nastopil. Od takrat je živel v tajinstveni osamljenosti, dasiravio je še potem izvrševal vladne posle. Najboljši zdravniki evropskega kontinenta so bili poklicani k njegovemu vzglavju, da bi rešili za komuniste tako dragoceno življenje. Tudi o tej bolezni so krožile razne govorice. Mnogi so verjeli bajki, da je Lenin doživel nov atentat, mnogi so govorili, da je že umrl, ampak da zakrivajo ruski voditelji njegovo smrt iz lahko umljivih razlogov. Smrt ruskega komunističnega glavarja je ovrgla vse take in podobne govorice. Zanimalo nas bo čuti iz ust enega njegovih zdravnikov o Leninovi bolezni. Je to profesor dr. Otfrid Foerster iz Vratislave (Breslau), ki je bil več časa Leninov zdravnik in je ostal pri bolniku do zadnjega. Nekemu časopisnemu poročevalcu je povedal omenjeni zdravnik naslednje zanimivosti: Prvič sem bil pozvan v Moskvo marca meseca 1922. skupaj z berlinskim profesorjem Klemperer-jem po naročilu ljudskega komisarja za zdravje, da ugotov'm zdravstveno stanje vladnih članov, kakih 160 po številu, med katerimi so bili Trockij, Čičerin, Kamene v, Zinovjev in Lenin. Pri Leninu nisem tedaj ugotovil še nikakega objektivnega znaka kakšne težke bolezni. Vendar pa sem ugotovil neko utrujenost in gotove subjektivne simptome, ki so bili predhodniki poznejše bolezni. Po mojem nasvetu je šel Lenin na dopust in si je izbral kraj Grorka, ki leži na jugovzhodni strani Moskve v oddaljenosti 30 vrst. Sredi aprila sem se povrnil v Nemčijo, toda že v majtr istega leta sem bil pozvan brzojavno v Moskvo, ker je Lenin dobil prvi napad svoje bolezni. Potoval sem z aeroplanom. Prosili so me, naj prevzamem trajno zdravljenje Lenina. Ko sem uredil svoje zadeve v Vratislavi, sem se nastanil v Moskvi. Stanoval sem v nekem poslopju, ki je pripadalo uradu zunanjega ministrstva in stoji ob Moskvi nasproti Kremi ju. Bil sem torej dobro nastanjen in ostal tu do konca septembra 1922. telfev zelo pomembni, ker vsebujejo važna politična naziranja in predočuje j o nekako politično oporoko. 9. marca je nastopil nov težek napad, ki je ohromil vso desno polovico telesa in jezik. Tudi so nastopile komplikacije mrzlice, tako da se je v marcu in aprilu bilo bati najhujšega. 21. marca je bil veliki zdravniški posvet, ki so se ga udeležili poleg mene dr. Krah-mer in Pojevnikov, profesorji dr. Strum-pell, dr. Bumke (Lipsko), dr. Henschen (Stockholm), dr. Nonne (Hamburg) in dr. Minkovski (Vratislava). Tudi pozneje se je še večkrat sestal zdravniški svet. Lenina so zdravili tudi profesor Osipov in Feld-berg iz Petrograda in dr. Getie iz Moskve. Vsi zdravniki so bili v stalnih stikih z ljudskim komisarjem za zdravje dr. Šemaškom. Leninovo stanje se je polagoma zboljšalo v toliko, da so ga v začetku maja 1923. prenesli iz moskovskega Kremi j a v njegovo vilo v Gorko. Tu je ostal do svoje smrti. Tekom poletja 1923. se je Leninovo stanje zopet zboljšalo. S pomočjo palice je mogel Lenin počasi hoditi, tudi se je večkrat vozil v okolico. Večkrat je zahteval na teh izletih lovsko puško, zakaj lov mu je bil v njegovih zdravih časih najboljše razvedrilo. Tudi govorica se mu je deloma povrnila s pomočjo njegove soproge, ki je po zdravniških navodilih izvrstno vodila govorne Vaje. Naučil se je pisati z levo roko. Za politične dogodke je kazal veliko zanimanje do zadnjih dni in soproga in sestra sta mu morala vsak dan brati kaj iz časopisov aH knjig. Še v zadnjem času so ga zanimale zlasti razprave strankinega zbo- rovanja, ki se je takrat vršilo v Moskvi Stregla mu je s posebno pažnjo njegova najmlajša sestra Marija Iljičnina. V mnogih ozirih je bila zelo podobna bratu in med obema je vladalo od nekdaj prisrčno razmerje. 2e v prejšnjiL letih je skrbela za brata, toda odkar je zbolel, ni šla od njegove postelje. Njena požrtvovalna oskrba zadnjih dveh let, v katerih je trajala bolezen, se je tako sijajno pokazala, da je v vseh vzbujala občudovanje in spon štovanje. 21. januarja 1924. ob 7. uri zvečer je Lenina po predhodnih znakih zadnjih dveh dni prijel krčni napad, ki je trajal eno uro. Vsled ohromelosti dihalnih organov jo nastopila smrt. Naslednjega dne je avtopsija potrdila, kar smo že poprej vedeli, da so bile možganske žile bolne. Z medicinskega stališča je posebno zanimivo, da je bil bolnik vkljub tako razvitemu možganskemu razkroju še relativno zelo1 čvrst. Glede vzroka bolezni je treba omeniti, da gre za podedovanje, ker tudi Leninov oče je razmeroma mlad podlegel isti bolezni. Ne-dvomno so silna razburjenja in naporno delo pospeševale razvoj zavratne bolezni. Pomisliti je treba, da je Lenin do 1. 1917. živel skoraj v večnem preganjanju in da j« bil v pregnanstvu in da jc pod najtežjimi življenskimi pogoji neumorno delal. Ko je v 1. 1917. prevzel vladne posle, je bil na višku svoje delavnosti. Pa tudi hujii prvih let revolucije so bili p-'ni raz&urjenj in naporov. On sam je povedal, da so včasih minili celi mcseci in tedni, ko je spal samo po dve uri dnevno. Ha! miopf pri. Mm proteklu Dne 27. februarja je obiskal g. dr. Vratović, član eksekutive naše politične organizacije in podpredsednik njenega istrskega pododbora, prefekta istrske pokrajine g. Giannoni-ja. Dr, Vratović je izjavil g. prefektu zadovoljstvo Slovenov v Isiri radi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, kateri je v interesu ene in druge države in bo gotovo tudi na korist naši slovanski manjšini v Italiji. Mi srao pripravljeni — ja rekel dr. Vra-.tovič dalje — sodelovati, da se utrdi prijateljstvo med obema narodoma. Nadalje je izjavil, da nastop Slovanov s posebno kandidatsko listo nima opozicij on alnega značaja ne proti sem tfolilci pozor! 24. 4. m. je potekel rok, ▼ katerem so morali občinski uradi dostaviti volilcem na dom volilne izkaznice (legitimacije). Voli-lec, ki ni prejel do tega dne volilne izkaznice, jo lahko dvigne osebno od 25. t. m. dalje do dneva volitev in tudi £e ta dan v občinskem uradu občine, kjer je vpisan v volilni imenik (za mesto Trst in okolico ▼ anagraftčnem urada, via Sanita 25./H.). V ta namen nora biti odprt občinski urad od 6. marca nadalje vsak dan od 9. do 19. ure. Poživljamo vse one volHce (volilec fe vsak državljan, Id Izpolni do 31. maja t. L 21 let in je vpisan ▼ volilni imenik), Id niso prejeli volilne izkaznice, da jo takoj osebno dvignejo. Iz urada pol. dr. «£dinost» v Trstu. DoW! Ne zavrzite volilnih lesitlmadi I Brez legitimadl ne morete voliti! Vsak dan sem se peljal ven v Gor Ko k svojemu bolniku, ki si je polagoma toliko opomogel, da je mogel 1. oktobra 1922. prevzeti zopet svoje delo. Do srede decembra je. še uradoval, v deceitfbra 1°22. pa je ime) ponovni napad, nakar so me zopet pozvali v Moskvo. Od tega časa pa do Leninove smrti sem bil skoraj vedno zaposlen z njim. Od maja 1923. dalje pa sem bi) nastanjen v Gorici« kjer sem stanoval v krasni vili poleg Leninove Liše-*. O svojih potovanjih pripoveduje profesor Foerster: »Razdaljo med Vratislovo in Moskvo sem prepotoval štirikrat z aeroplanom sem in tja, a 2 železnico dvanajstkrat. Iz Koenigsberga y Moskvo sem rabil nekoč 8 ur po zraku, a pri prvem železniškem potovanju celih pet dni. Sicer je bila že tedaj vožnja prav prijetna, od Berlina do Rige v mednarodnem spalnem vozu, od Rige do Moskve v ruskih brzih vozovih direktno. Vendar pa se je zamudilo mnogo časa na raznih mejah zaradi kontrole potnih listov in prtljage. Vožnja skozi vmesne države Litvinsko in Letonsko je pobrala skoraj tri dni. Sanpio v Rigi je bilo treba čakati ves dan. Ščasoma pa se je zveza med Berlinom in Moskvo zbol j šala. Že jesaeni 1. 1922. je trajala vožnja ;samo štiri dni, zdaj pa traja le tri dni, ker je v Rigi takojšni a zveza. To je pa Se vedno veliko, če pomislimo, da se je za to pot rabilo pred vojno 36 ur. Potovanje v ruskih vozovih je zelo udobno. Ker je železnica široko tirna, se tresenje manj občuti. Vozovi so bili vedno dobro zakurjeni». O Leninovi bolezni je profesor dalje rekel: Lenin je bolehal na arterijosklerozi. Kdaj se je bolezen pričela, se ne da natančno ugotoviti, ker se je bolezen polagoma razvijala. Prvi znaki so se pojavljali že koncem 1921. leta z glavobolom, utrudljivostjo in slabim spanjem. V nadaljnem razvoju bolezni so se začeli pojavljati krčni napadi, pojavi ohromelosti desne polovice telesa in jezika. Tekom poletja 1922. je nastopilo izdatno zboljšanje, da se v objektivnem zmislu ni dalo več govoriti o bolezni, tudi se je bolnik počutil zdravega m močnega in je zahteval, da tn zopet pričel z delom. Le z veliko težavo si ye dal dopovedati, da je skrčil svoje delovne ure. Toda le do sredine decembra 1922. je vodil vladne posle. Tedaj je nastopil nov napad, ki je imel ja posledico ohromelost leve roke in noge; bolnik je moral ležati v postelji. Ti napadi so se večkrat ponovili, toda v januarju in februarju 1. 1923. je bil Lenin duševno popolnoma svež. Dokaz za to je cela vrsta političnih člankov, ki |ih je sestavil r enin, in ki so po mnenju njegovih prija-- ... - .-•: 'i* - vladi ne proti vladajoči stranki. Končno je izjavil, da se Slovani Italije nadejajo, da bodo uživali pri volitvah popolno svobedo in da jim bo zavarovana sigurnost njihovih oseb in njihovega imetja. Gospod prefekt Giannoni jc odgovoril, da je sporazum danes gotovo dejstvo, po kateTem se moramo ravnati. Vlada bo storila vse mogoče, da bo volilna svoboda zajamčena in ravno-taka tudi osebna in maieri jalna varnost vo-lilcev. V tem oziru vlada ne dela nikake razlike med državljani italijanske in slovanske narodnosti. Vsi so enaki in bodo tuda uživali enako zaščito. _ Da se razumemo! V Žbandaju (v Istri) so imeli do nedavno župnika —" Italijana. Zc pred dvema letoma je začel s poizkusi za poitalijančevanje hrvatske šole s tem, da je nagovarjal ljudstvo, naj podpiše nekako prošažo, da se bo tudi nadalje poučeval v šoli veronauk. Naši ijudje pa so bili previdni in mu niso nasedli. Pač pa je nekega dne nabral nekaj podpisov od svojih najintimnejših prijateljev in podal se jc na pot v Poreč. Tu pa ni zahteval proučevanje vero-nauka v žbandajski šoli, marveč nje poitali-jmnčenje. (Iz 2bandaja so namreč pregnali učitelja in je bil šolski pouk poverjen župniku). In dobil je, kar je zahteval. Kmalu je dobil pismeni dekret, naj poučuje deco v italijanskem jeziku! Začel je z vso silo s prizadevanjem za poitalijančenje. Toda ni imel uspeha. Ko* so pa šolska oblastva v Poreču zapazila to, so tega 'Župnika zamenila z nekim italijanskim učiteljem iz Kalabrije. Pa tudi ta se je kmalu uveril, da ne more naših otrok poučevati v italijanskem jeziku ter je baje sam pisal v Poreč, da bi bilo najbolje, če pošljejo v ta čisto hrvatski kraj kakega slovanskega učitelja. Ko pa j« izvedel o tem rečeni župnik, jc bežal v Poreč in zahteval, naj ga zopet premestijo v Žbandaj. Kaj so mu rekli tam, ni znano. To pa vemo, da ga v Žbandaju nikdo ne želi. To naj vzame na znanje škofijski ordinarijat v Poreču, da ne užali zopet zvestih sinov katoliške cerkve in vere. Tako poročajo iz Žbandaja o tem slučaju^ ki pa ima v Istri, žal, precej vrstnikov. Naša dolžnost je, da tudi tem potom opozarjamo .cerkveno oblastvo na take slučaje. Ob tej priliki pa moramo ponovno in z vsem povdar-kom naglasiti, da v nastopih proti takim duhovnikom se ne sme iskati namen kakega nasprotstva proti duhovniškemu stanu, kamoli proti cerkvi in veri! Nasprotno je resnica. Izkustva učijo, da so ravno taki duhovniki, ki iz nacionalne zagriženosti ali kakcr?a drugega osebnega namena žalijo najgloblja čustva ljudstva, res nevarni stvari cerkve in vere, ker mečejo nanjo senco s svojim proti-Ijudskim postopanjem. Mi pa hočemo, da naše ljudstvo ostani verno m vdano cerkvi in da vidi v nji zasčitnieo vseh svojih pravic in dobrin. Zato smo uverjeni, da tudi naši vestni duhovniki, ki hočejo, zvesti svojemu vzvišenemu poslaništvu, služiti Bogu in svojemu ljudstvu, soglasno obžalujejo take slučaje postopanja posameznih stanovskih tovarišev. Tu bi še pripomnili, da so stremljenja po raznarodovanju našega naroda v šoli in cerkvi obžalovati tem bolj danes spričo velikih dogodkov zadnjih dni, ki naj dovedejo do dobrih odnošajev med obema plemenoma v deželi in do pooirjenja našega ljudstva, kar pa more priti le, če bo rešeno strahu za svoje duševne in kulturne interese In svoj narodni obstanek. Taki poizkusi nasilnega raznarodovanja naže-ga ljudstva v šoli in cerkvi so direktno nasprotni velikemu ciliu, ki naj dovede do njega sporazum med Italijo in Jugoslavijo in ki mora stremiti po njem vsak blagi in plemeniti Človek, pred vsem pa duhovnik, apostol vere miru, ljubezni in bratstva med narodi 1 Prevoz trupla čehoelovaškega ministra preko Trsta ▼ domovino. Jutri, v ponedeljek dospe z Lk>ydovim parnikom «Helouan» v Trst truplo čehoslovaškega pooblaščenca drja Cirila Dušeka, ki je pred kratkim preminul v Kairu v Egiptu. Od tu bodo zemski ostanki odličnega ministra prepeljani v Prago, kjer bodo slovesno in z vsemi častmi pokopani. ESTI Volilni katekizem (Najvažnejše določbe, ki jih moia poznali vsaJf volilec). 1. Državni kolegij in volilna okrožja. Vaa država tvori en sam državni kolegij (Collcgio unico nazionale), to pa zato., da i" lahko, se-te-jejo vsi glasovi, ki so jih dobile liste z enakim znakom v posameznih vodilnih okrožjih, tci da se na ta način določi stranka, ki jc dos^la večino glasov .v vsej državi. Državni kolegij je razdeljen na 15 in z mestom Reko, ki tvori volilno okrožje iv.se, na 16 volilnih okrožij. Število poslancev je določeno na 535 in z Reko na 536. . Volilni sistem- Volilni sis'era je večinski dopolnjen s proporcem. Ta dvoličnost je razumeti tako-le- večinski stranki, t, j. stranki, ki je dosegla relativno večino glasov, sta odmerjeni -U vseh poslancev, katere dobi, akt; doseže vsaj Y\ vseh oddanih glasov, ne glede nato, koliko dobi v posameznih vol. okrožjih; za vse druge, takozvane rnanjSir.s!:e stranke pa velja sorazmerni fproporčn:) sistem. To pomeni, da si te stranke mandate, ki niso pripadli prvi stranki, razdel;:o sorazm. med sebo$ in sicer v vsakem vol. okrožju posebej. Iz tega sledi, da mora večinska stranka postaviti svojo listo v vseh vol. okrožjih. Nobena strua-ka ne sme postaviti več kot kandid«iov od števila poslancev, ki so določeni za vsako vol. okrožje, in ne manj od treh. Ako ne doseže nobena stranka V% oddmih glasov, velja za vse stranke proporčni sisl::>ri. 3- Število poelancev v okrožju Julijske Krajine. Vol. okrožje Jul. Krajine (vidensko, tržaška in istrska pokra:ina z mestom Zadrom otokom Lastovo) šteje 463.524 volilcev in i? oli 23 poslancev. Od teh odpadr na večr o stranko 15, na vse druge manjšinske sirani.« skupaj pa 8 mandatov. 4. Volilni znal:. Vsaka lisVa mora imeti tudi svoj votiini znak, veljaven za vsa oKr-jž>t, v katerih nastopi. Ni potreba, da vsaka stranka predloži svojo listo v vseh okrožjih pr; u ..ili pa jo mora vsaj v dveh. Ker smo vsi £>icv«.ni Italije vključeni v eno vol. okrož e, smo se morali, da zadostimo zakonu, združiti fji^de vol. znaka s katero drugo stranko iz dru;K'ga vol. okrožja. Napraviii smo to s tirolskimi Nemci, ki se nahajajo v istem položaju kakor mi in imajo kot nar. manifiua tnake te/nje. Zgodilo pa se je na načir, da sta se nas znak (lipova vejica) in znak Nemcev (planik?) u prejšnjih volitev združila v en sam znak (sinova vejica s planiko). 5. Volilno spričevalo, (certifikat certifica-zione d'iscrizione) Brez vol. izkazi..ce ne more nihče voliti. Vol. izkaznica je tedaj /a voiilca najvažnejša listina. Do 24. febr. so morali občinski uradi dostaviti volilcem na dom vol. izkaznice, toda kljrib temu jih niso še v i volilci prejeli. Ti volilci pa lahko dvignejo to spriče valo do dneva volitev in tudi le ta dan v c>bč. xuradu občine, kjer so vpisani v vol. imenik. V ta namen morajo biti odprti vsi obč. uradi od 6. marca dalje vsak dan od 9. do 19. ure. Pozivljcmo vse one volilce (volilec je vsak državljan, ki izpolni do 31. maja t. 1. 21 leto in je vpisan v vol. imeniku), ki niso prejeli vo-vilne izkaznice, da jo takoj osebno dvignejo. 6. Duplikat vol. spričevala. Kdor izgubi vol. izkaznico ali jo tako pokvari, da postane nerabna, ima prav:co do druge izkaznice (duplikata). To drugo spričevalo, ki je tiskano na zelenem papirju in ima označbo -»Duplikata, mora volilec osebno dvigniti v obč. uradu od 1. aprila dalje do dneva volitev in tudi se ta dan. Volilec, ki jc v obč. uradu nepoznan, mora imeti s seboj kako legitimacijo s fotografijo, s katero dokaže svojo identiteto (potni, orožni list itd.} 7. Osebna izkaznica (tessera di riccnosci-mento). Prvi pogoj, da more volilec glasovati, je predložitev vol. spričevala. Tcda to Se ne zadostuje, temveč mora tudi dokazati, da je on tisti, ki je napisan na legitimaciji. Identiii-cirati voiilca (to se pr»vi: potrditi s svojim podpisom, da je on pravi) more tucli kateri član vol. urada ali zastopnik liste, oziroma volilec, ki ^a pozna in je že oddal svoj glas. ' Zadostuje pa tudi,.da se volilec lefJ,iraira vol. uradu (komisiji) s katerokoli legitimacijo s fotografijo, izdano od drž. oblasti. Kdor nima nobene take legitimacije, si lahko preskrbi osebno izkaznico (tessera di riconoscimento), ki se izdaja nalaSč za volitve. Te posebne legitimacije s fotografijo izd&ia pretor (okrajn* sodnik), v čigar področju se nahaja vol. sekcija, vsak dan do 4. aprila t. I. proti povračilu dejanskih stroSkov t. j. toraj proti mali odškodnini. (Vol. zak. čl. 67). Taka legitimacija je potrebna aafiim volilcem posebno v enih voliščih, kjer voli le malo našega življa in kjer volilec ni poznan članom volilnega urada. Ta izkaznica velja tudi za druge volitve ter bo bržkone že pri prihodnjih volitvah obvezna za vse vrJttce, zato je pripon V Trst«, dne X Marca 1*24, •EDINOST« rOČljlTo da si osebno izkaznico vsakdo preskrbi ie sedaj posebno Če nima noben« drug« legitimacije s foiogralijo. 8. Volilne (kopice (sekcije). V enem poslopju oe smejo biti več kot 4 sekcije, vbod iz ene ulice pa sme biti le za dve. (čl. 43). 9. Kje voli vsak volilec. Vsak volilec sme voliti le v oni sekciji, v kateri je vpisan. Izjema velja ie za Člane vol. urada, ki volijo v oni sekciji, v kateri vršijo tisti dan službo. 10. Dan volitev. Volitve se bodo vršile v nedeljo, 6. aprila in sicer v vsej državi hkratu. 15 dni pred volitvami nabijejo županstva na javnem mestu proglas z vsemi kandidatskimi listami okrožja, _________ Fašisti in volitve i iskovni urad fašistovske stranke objavlja: j Glasila opozicije so začela z idijotsko in strupeno kampanjo proti fašizmu, izkoriščajoč na neplemenit način prve incidente, ki so se pripetili na začetku volilnega gibanja. V času volitev so se incidenti različnih vrst in različne pomembnosti vedno dogajali in ce razumemo, kako naj bi bilo drugače to pot. Toda zavratna jgonja naših nasprotnikov se kaže najbolj izprijen način v pretiravanju in na- Sihovanju takih incidentov preko vse mere. amen je jasen: hoteli bi na ta način še poprej, nego pride najbolj razgreti trenutek volilnega boja, obtožiti fašizem nasilstva, da bi preplašili voliistvo. Hoteli bi že sedaj skrčiti uspeh volitev ter postaviti Italijo v slabo luč pred tujci. Fašistovska stranka, ki začenja svoj d^bri boj, zaupajoč izključno le svoji duševni moči in ogromni svoji organizaciji, ki io usposoblja za odbijanje vsakega poizkusa opozicije, da bi zopet prišla na površje, — opozarja italijanski narod na grdo početje navadnih obrekovalccv fašizma, ki bi — če bodo nadaljevali svojo zagrizeno kampanjo — mogli res izzvati pravo, opravičeno in ne-vzdržljivo nasilje.s Objavljamo to izjavo lašistovskc stranke kot dokument, ki priča o veliki napetosti med nio in drugimi opozicijonalnimi strankami. N7as se ta objava ne more dotikati, ker moremo ugotoviti z zadovoljstvom, da nismo imeli v dosedanjih dneh volilnega gibanja ni-kakega povoda, da bi pisali o takih skrajno neljubih dogodkih. Želimo le, da bi tako ostalo ves ca s volilne borbe. Naglašamo to željo posebno še z ozirom na dejstvo, da se danes po raznih mestih Italije vršijo fašistov-ske manifestacije kot začetek sedanje volilne borbe od strani fašizma. i Plačevanje vinskega davka Finančni tehnični urad v Trstu javlja: Opozarjajo se vsi pridelovalci vina in trgovci z njim, da so po čl. 22. kr. odloka od 12. julija 1923, št. 1510 dolžni plačati od 1. do 5. marca davek od one količine vina, ki so jo prodali ali izločili v dvomesečju januar—februar 1924. Plačati je treba na pošti na tekoči račun finančnega tehničnega urada (Ufficio tecnico di flnanza) v Trstu, Zamude se kaznujejo z globo, ki znaša polovico ali tudi celoto davka. Da se olajša plačevanje, je odredil finančni minister,, da se vinski davek lahko plača na poštnem uradu tudi takoj po prodaji vina. P!anif!iR& društvo c je ustanovilo na novo v smislu £e prej sklenjenih pravil mesto «Tržaške podružnice slovenskega planinskega društva*, ki je bila od tržaške prefekture razpuščena, je sedaj cd oblasti zakonito priznano. Proti pravilom, ki so bila vložena na tržaško prefekturo, ni biio nobenega prigovora. Glasom teh pravil prevzame novo planinsko društvo delokrog prejšnjega Slov. planinskega društva v vsej iii>ki Krajini in sme ustanavljati podružnice. Člani so ustanovni, ki plačajo enkrat za vselej r^O Lir, in redni, ki plačujejo 12 Lir na leto. Kdor želi pristopiti k plan. društvu naj se oglasi pri gosp. Andreju Pavlici v uiici Nicolo Ma-chiavelli št. 15. I, n. Ustanovni občni zbor se bo vršil v četrtek dne 6. marca 1924. ob 8. uri zvečer v dvorani v ulici .Torre bianca št. 39 I. n. s sledečim dnevnim redom. 1. poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora in preglednikov računov. 3. Slučajnosti. Komur }'e na srcu naše planinstvo naj ne zamudi tega važnega zborovanja. — Pripravljalni odbor. _ Poroka, Danes se poroči naš \TeČletni odbornik g. Just Blazina z gdč. Albino Pavlovič. Hlademu paru prisrčno čestitka -—Šentjakobska čitalnica. Prepoved prodajanja orožja in municije za debo voIHev. Trgovci z orožjem so dobili od oblastev ukaz, da v dobi sedanjih volitev in sicer od 1. marca do 10. aprila ne smejo prodaji strelnega orožja in municije, izvzemši municijo za lovsko orožje (puške). Pravno in gmotno izenačenje železniškega osobja izped bivše Avstrije. «Gazzetla uffi-eiale-.; od 27. februarja 1924. je objavila kr. odlok od 27. januarja 1924., št. 228 o pravnem in gmotnem izenačenju železniškega osobja, je bilo prevzeto izpod bivše Avstrije. K odloku je dodana obsežna tabela, na kateri ie predočeno izenačenje posameznih činov iz prejšnie avstrijske službe s čini, ki veljajo v upravi italijansJcih državnih železnic. Đru£tvene vesti \ a£aianka ^Ženskega udruženja ki bo 9. t. m., obeta biti zelo zanimiva. Sodelovali bodo iz prijaznosti: gč. Kraljeva", solo: gosp. prof. Pahor, gosli; gg. Sila, Širok, Germek pa z dramatičnimi deli. Domači, vsekdar požrtvovalni pevski zbor, bo zapel par krasnih naših pesmi. Kakor smo omenili bo torej spored velezanimiv. Nadejamo se, da čajanko poseli obilo občinstva iz vseh slojev našega naroda, saj je nje namen plemenit in človekoljuben. Plesna venčka v slovo posta sv vršita v svetoivanskem Nar. domu danes, v nedeljo, 2. in torek, 4. marca od 8. do 3. Prijatelji zabave, udeležite s« obeh, da s tem pomorete naši stvari! Podružnica SoL dniit pri Sv. Jakob« opozarja na prireditev na pustni torek. Ples začne ob 9. in ga vodi g. Ferdo Čretnik. Vstopnina L 6 za moške in L 4 za dame. Šentjakobski Sokol. Danes obeta maškerada pri Sv. Jakobu nekaj posebnega. Pridite vsi, ki ste vabljeni, kdor pa še nima vabila, naj si ga preskrbi danes dopoldne v DKD. Začetek ob 8. zvečer. Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu naznanja svojim članom in prijateljem da priredi v soboto dne 22. marca 1924 svoj tradici-jonalni ples. Vabila 6e pravočasno razpošljejo. — Odbor. Iz Bazovice. Danes popoldan ob 16. priredi pevsko društvo «Lipa» v Bazovici, v prostorih aj bo že vedel, da ni to le nekaka prenagljenost, temveč da sem se mu dala vsa, premišljeno in nepreklicno...* V takem vrvežu sq, bile njene misli, medtem ko , so jo nes?e njene nege skozi cesto Wagram« I črez trg Etoile, po cesti Bois-de-Boulogne do ulice Villejust. Spoznala je pregrajo pri svoji hiši, grušč na malem dvorišču pred peronom in kipe na pročelju. Bila je doma. Dvojno iivijeoje, ki traja skozi v*č časa in je sistematično organizirano, ima čudno ločilno silo. V isti osebi ustvari ta sila dve bitji« ki se zdita ločeni drugo od drugega z nekako neprodimo steno. Gotovo odgovarja taka dvojnost globokim potrebam gotovih duS. Kako naj se sicer razumeta odločnost in stalnost, a katerima {o uživajo, m pa pogum, ki ga pri tem kažejo take dufte? V mnogih slučajih je podlaga temu veselju ona čudna ljubezen do laži, ki jc prirojena značajem, kateri ; so do dna izprijeni. Včasih pa je ta dvodelnost le obramba pravih čustev našega srca proti družabnemu hlinjenju. h kateremu nas sili ' naša lastna usoda. Naj pa bo ona notranja anomalija, ki nas sili, da živimo na ta način dvoje protislovnih življenj, kakršnakoli — kadar preidemo iz enega v drugo, se nam sdi vedno, kakor da bi se prebudili iz hlkih sanj. Kolikokrat je streslo Sabino tako nenadno prebujenje, kadar je odhajala od Seintenoisaf — Nikdar prei pa ni čutila takega prebujenja tako močno kako& v tca o vjemala z materinim načrtom, da loči ta d-a otroka drugega od drugega, da vzame hčerko s seboj. Par ur prej bi jo obhajalo, kakor po navadi, nekako nejasno kesanje. "J tem hipu pa je bila skoraj srečna, da je tako postopala. Otroka sta bila medtem že zapustila dvorano. Za vrati ki so se bila zopet zaprla, je le ie sliiala, kako se \eselo fcme-jets IV. V Trst«, dlte 2* marca Starka sko&la 9 tretjega nadstropja. Žalostno jc končala svoje življenje zasebnica Viktorija Kcrpa«« stanujoča v ulici Earicd Toti it. Starko je že del) časa mučila huda nevraste- nija, ki ji je grenila, zadnja leta življenja- Bolezen ie svasooaa vzela starki veselje do življenja, ki ji je postajalo danzadnem ne znosne j še. Končno se jo je polastil obup; prevzela jo je misel na samomor. Včeraj zjutraj je izvriila svoj žalostni sklep. Okoli 7. ure je zapustila svoje stanovanje, ki ae nahaja v petem nadstropju, šla na hodnik tretjega nadstropja, odprla okno ter skočila na spodaj ležeče dvorišče. Ćuti je bilo zamolkel padec. Ljudje, ki so ralovedni prihiteli na dvorišče, so našli nesrečno starko nezavestno na tleh; iz strašnih jran nt glavi ji je lila curkoma kri- O dogodku jc bila obveščena rešilna postaja. Knialu potem je dospel na lice mesta zdravnik, .ki pa je mogel le ugotoviti smrt; nesrečna starka si je pri strašnem skoku prebila črepi-njo in zadobila hude notranje poškodbe. Pozneje }Q prišla na lice mesta sodna liomlsifa, ki jc dala truplo prepeljati v mrtvaš-Viico mestne bolnišnice. Žckzniška nesreča na glavnem kolodvoru. 14 eseb ranjenih. Včeraj popoldne se je na glavnem kolodvoru pripetila huda nezgoda, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Ob 17,30 je pridrvel na peron ljubljanski brzovlak št. 707. Radi slabo delujočih zavor se ni mogel takoj ustaviti; zaletel se je v odbijače na Loncu lira. Sunek je bil silen. Vsled trušča se je potnikov polastila velika zmeda; mnogi so vsled nepričakovanega sunka popadali na tla, na druge so padli kovčegi; pri lesu je bilo več oseb ranjenih, večinoma lahko. Ranjenci so dc-biU potrebno pomoč cd zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefon^čno poklican na pomoč. Najhujše je bila ranjena 72-Jetna Elizabeta Pasqualin, doma iz Zadra; zadobila je številne poškodbe po glavi in po rokah, ozdravljive v 3 tednih. Precej hudo je bil ranjen tudi podčastnik finančnih stražnikov Anion Mucci, .star 36 let, stanujoč v Postojni; imel je precej veliko rano na čelu, ozdravljivo v *5 dneh. Poleg njiju je bilo obvezanih še kakih 12 oseb, M so pa bile lahko poškodovane. Pasqualinova j bila prepeljana v mestno bolnišnico. Materijalna škoda je velika; obe lokomotivi in nekateri vagoni so poši-od^ vani; rr ogo fip jc bilo razbitih, posebno v sprednjih vo-2 ovih. Železniško ravnateljstvo j tsk&vo. LoT&rštske izžrebane dne S- Bari i'irenze Milano - Napali Palerrao Roma Torino v enezia. 14 61 57 46 10 2! 27 itnviske marca 1924. 26 35 47 8 53 50 53 51 90 74 85 59 47 59 22 48 21 72 33 22 8 2 55 1 53 63 76 4 45 67 64 37 ¥es£! z Goriškem Volitev goriškega župana. Včeraj se je na slovesen način vršilo prvo zasedanje novoizvoljenega goriškega mestnega sveta s sledečim dnevnim redom: 1) poročilo dosedanjega mestnega komisarja; 2) vstaiičen'e m^strega sveta: 3) verifikacija mandatov; volitev župana; 5) volitve mestnih odbornikov in nar*^stni-Icov. Kol je bito že v naprej določeno, jc bil izvoljen za goriokfega župana senator Bomhig, 'v j j 2 že pred vojno skozi mnogo let županov al v Gorici; ravnotako so biii tudi v občinski od- j — — - - , . , r izvoljeni oni gospodje, katerih imena smo j i® že to povzdignilo predstavo samo nad na-zc pri občili v četrtkovi številki. vadne prireditve. Igralci so večmoma igrah Kmalu po prihodu fašizma na vlado je bil I dobro. Vloga Argana, namišljenega bolnika, je prejšnji goriiki mestni svet, ki je obstojal iz j silnoutrudli^va semtcrVe za nas neumevna^ ie pristašev nekdanjega .Gruppo d'azione*. raz-jpač cela igra le groteska na zdravnike. Igra-puščen, Gorici je bila naložena z imenovanjem te vlc^c ^ prav lepo mimiko prizor z vladnega komisarja nad enoletna pokora, ka- ! Lcuison je bil zelo lep. Toanetaje bUakot so-tsro je goriško prebivalstvo oopolnoma ravno- i harica dražefeina, Dri soremembi v zdravnika Dvajsetletni Angelj Latlazn is Maazana f*Varnetfa zavetja In balega. kruha v u^.. - ^ —državi SHS m le malo jih ja ostalo tu v oporo kmetskim in delavskim slojem, ki so v smislu poL društva Edinosti od prvega začetka pomirjevalno delovati za mirno sožitje med obema narodnostima in so s tem izvrievaH visoko politično in kulturno misijo. Mnogo Slovencev je dobilo italijansko državljanstvo po opciji. Vzljubili so te lepe kraje, kjer so se pred mnogimi leti naselili kot obrtniki, trgovci, odvetniki, uradniki, duhovniki itd. in so se po vojski vrnili v opustošeno deželo, da pomagajo* pri duševni in gospodarski obnovitvi krajev, kjer so našli svojo drugo domovino. Po trpljenju prestanem v strelskih j*rkibJ po bolnišnicah, preganjani od avstrijskih političnih oblasti, po stradanju in mrazu v begunskih barakah, izmučeni na duši in na telesu, so se begunci vračali med razvaline. Hiše so bile porušene, polja razorana s strelskimi jarki, posejana s strelivom, ograjena z bodečo žico, v kateri so še visela trupla vojakov, v cestnih jarkth mrhovina, stanovanja oropana... Taka je bila dežela po vojskil Poznamo odlične družine, ki so nekdaj udobno stanovale v svojih hišah, a po vrnitvi niso imele ne postelje ne odeje, spale so na golih tleh v sobah brez oken, nadlegovane po gnusnih podganah; navzlic temu so prosile in beračile, da smejo ostati« — Nešteto prošenj za italijansko državljanstvo je bilo odbitih in vsak čas čitamo, kako mora eden za drugim po 30 in več letih kot privandrani tujec zapustiti kraj svojega delovanja. Ne bomo pretresovali razlogov, iz katerih se v mogih slučajih zavračajo take prošnje; morda so v poedinih slučajih višji in tehtni razlogi, ki opravičujejo take ukrepe. Gotovo pa je, da so oni, ki so dobili opcijo, morali skozi sito in rešeto, prej ko se jim je priznalo italijansko državljanstvo. In bas ti optanti so popolnoma brezpravni, kar se tiče vojne odškodnine, katera bi se jim vendar morala priznati. Na tisoče lir so morali izdati za cenitve, kolke, odvetniško posredovanje itd., a kolikor nam je znano, dosedaj še ni nihče dobil niti predujma! Vemo pa tudi to, da se po štirih letih in pol še ni nihče zganil v prilog tem nesrečnežem, ki so se zakopali v dolgove, da so mogli popraviti hišico, da so si nabavili najpotrebnejše za svoj skromni dom. Vztrajno se širi vest, da italijaccka vlada že izdeluje načrt v korist optajfcav, a vseeno bi morala kaka vplivna osafca pospešiti to nujno zadevo. — Predvsem bi bilo potrebno, da se naše organizacije zainteresirajo za optante, da po javnih glasilih povabijo vse prizadete, da pošljejo točne podatke o višini in vrsti vojne škode, da se ti podatki v obliki spomenice pošljejo vladi v Rim itd- Neobhodno potrebno pa je, da sprejme jugoslovenska vlada tudi to važno vprašanje v svoj delovni program in naj z zameno tudi italijanskim optantom pri pozna in izplača vojno odškodnino. Ker sta obe državi pri sklepanju sporazuma pokazali toliko dobre volje, se da rešiti tudi to vprašanje, ko se bodo razpravljale ostale točke delovnega programa, ki se tiče obeh sosednih držav. nabiral v Grgarju vojno strelivo. Ko je nakladal naboj« na voz, mu je eden zdrknil na tla in se seveda takoj vnel. S težkimi poškodbami po vsem života so tudi njega prepeljali v goriško bolnišnico. Izplačevanje vojne odškodnine. V četrtkovi fctevilki smo poročali o novem načinu izplačevanja vojne odškodnine, ki se ima uvesti po vzorcu izplačevanja ▼ starih pokrajinah. K poročilu smo dodali željo, da bi le kmalu prišle tudi obveznice in da bi se čim prej pričelo z izplačevanjem. Naša želja se je izpolnila, kajti, kakor doznavamo, je prišel v Gorico višji zakladni inšpektor z benečnskimi obveznicami in baje se bo kmalu pričelo z izplačevanjem homologiranih konkordatov po posameznik občinah. Poškodba vojaškega spomenika v Kostanjevici, V četrtek so neznani zlikovci poškodovali vojaški spomenik, postavljen v spomin padlim vojakom pinerolske brigade v Kostanjevici na Krasu. Goriški podprefekt je poslal na lice mesta posebnega uradnika, da ugotovi poškodbe spomenika in krivce tega grdega in obsojanja vrednega dejanja. Smrtna kosa. V Gorici je umrla po dolgi in mučni bolezni gospa Leopolda Kralj, sbproga znanega tovarnarja kisa in gostilničarja gosp. Franca Kralj. Neugasljiva žefe. Mihael Štrukelj, 37 letni delavec pri tvrdki Nibrand v Solkanu se je pretekle dni prav pošteno nasrkal sladkega vinca. Ker pa ga je, čeravno ga je imel že več kot dovolj pod kapo, še vedno mučila neuteš-Ijiva žeja, se je podal v teku proti Soči in je štrbunknil vanjo. Usmiljeni ljudje so ga potegnili mokrega od zunaj in od znotraj iz hladne kopeli. Končno si je vendarle pogasil neugasljivo žejol Idrija. V četrtek, dne 20. marca t. 1. ob 6. zvečer se vrši v posvetaln. kr. tehn. zavoda občni zbor »Podpornega društva za dijake na realki*, h kateremu se gg. člani tem potom vljudno vabijo. — Odbor. Sv. Lucija. Odbor za dobrodelnost in Rdeči križ v Sv. Luciji ob Soči priredi na pustni torek, 4. t. m. plesni venček. Začetek ob 8. uri. Čisti dobiček bo šel v dobrodelne namene. K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor. Kraljestvo mask. Kie, kedaj? Potrpljenje, rs do vednosti, radovedne,.. Pod tem naslovom odredilo pre- \ bodo imeli goriški srednješolci, dasi gospodari i v njihovih žepih velika suša, v razkošno j okrašeni in čarobno razsvetljeni dvorani «Tr-: Zadnjo — razumete? i Maškerado — hm. To je v pustnem času | vendar nekaj čisto navadnega. — Kaj še dru-| gega torej?! Ne, dragi moji, tega vam ne j morem kar danes pojasniti. Pač pa zveste to v Trg. domu dne 4. marca 1924. Odbor jc milostno dovolil vstop v Kraljestvo mask tudi v grešni civilni obleki. Upam pa, da kot poštena kristjani, ki ljubite svojega bližnjega, pokažete svojo ljubezen tudi napram pustu, ki se mu — žal — že biiža zadnja ura. A kako mu izkazati to ljubezen? Čisto lahko. Udeležite se zadnje ma-Škcrade, ki jo priredijo dijaki, kateri bodo skrbeti za raznovrstne zabave — polnošte-vilnol Renče. Minulo nedeljo 17. II. se je vršila pri nas predstava Molierove veseloigre cNamiŠlje-ni bolnik*. Obširna dvorana je bila popolnoma zasedena. Dramatični krožek ^ je pošteno potrudil in nam priredil % kakršne nismo pričakovalL Izbora jralcem podali kostumi iz dobe Lud____II. . Pestra slika kostumov nas je prestavila v davno minule čase francoske galaatnostl in ker je tudi kulisa in oprava odgovarjala stilu takratne dobe. POHIŠTVO sar Popolne sobe in posamezne železne postelje In posteljice kakor tudi tapetovano pohištvo. NaizMtrn«|Se cen* 124 Ermcno Brod - Uto Fellte Venezian l Veliki dohodi Zobozdravnik dr. Lojz Krcigiisr specialist za bolezni v Dsiili In na zabeli sprtjeEi a vsa zitez&fflrafth n zcbetdffiiška spravita v Gorici, na Travnika 20 (Plana Ma Ma 20) od 0*12 In od 3-5, (7*2 OBCDtie vsake vrste in v vsakem slogu MLH6 M iiiiftft piva od najnavadnejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah. R. Camponovo Trs! - Ufale XX settembre 33 tel. 793. 569 RAKOS & C,o Trst — Via AUIano, 19 Telefon Štev, 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev v veliki izberi LAKlfiANE K po izredno nizkiji cenah Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. — Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (11) Pri tvrdki VIA RETTOR! 1 VfiA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 11 Trst Via Mazzial vogal Via l. [alstlaa se še nadaljuje izredna prodaja po najnižjih cenah. dušno prenašalo. Ker se je meu tem časom go-ry'4ka grcšnica spreobrnila, jc dobila iz Vidina <^dvezo, da sme zopet imeti župana in. mestni svet. Zvečer je bila mestna palača na Korzu razsvetljena, v znak radosti jc igrala po mestu anestna jfodha. ne- pri spremembi je bolj slabo pogodila moško osebnost, a koliko pretiravanja ni škodilo vtisu. Dražestni v kostumih in prav dobro v igri sta bili Angelika in Notar, kot postranska vloga, ie igral dobro. Ljubimec Klean je tudi pri tej igri dokazal nadarjenost, s katero je nastopil že v drugih predstavah. Arganov brat Beirad je pokazal svojo izvežbanost in gotovost v nastopih, na odru se kreta mirno in — Zdravniki pa, če izvzamemo neprisiljeno Kedaj bo konec «Novi dobi»? Na to vprašanje naru odgovarja poslednja «Nova doba» 6am4tPiše:. , , , . ■ Purgoiia, ki je ploho bolezni vsul na Argrna iitanu se jc codvalils- kamen od srca, ko prizor je bil prav lep! — niso imeli do- brih vlog. To leži pač v igri sami- — Celoten iitanu se je Čitai v tirolskem <;Landsmannu», da je iz-«;sL-tl vl?dni namen, da bi se vključili v državno l:sto tudi zastopniki Slovencev in Nemcev, !;tr bi se pri tej priliki vpošievali irožje od našega kova. Na tako zavijanje seveda ni vredno odgovarjati. Pcslanec «in spe > on. Wilfan pa naj to miren glede vladnega stališča, ki je glede njega bilo pravilno, Dokler bode videl izhajati < Novo dobo», naj ne misli ia vara druge, da se vlada kesa in se hoče «pc;boijsati» njemu in njegovim pristašem na ljubo. Da govorimo mi čisto resnico, se bo imel Wi!fan priliko prepričati še večkrat temeljito.* Ako Ki prevedli debelo tiskane besede na splošno razumljiv jezik, bi pomenile: dokler bo vlada zalagala z denarjem skrahirano podjetje «Nove dobe*, je -to znamenje, da se vlada še ne kesa nad svojo zgrešeno politiko in da se ne misli poboljšali na veliko in občutno žkodo Bandeill-ja, Peterneli-ja in pristašev. ?-p*ti italijanščine za slo vlaske učitelje. Šolsko skrbništvo za Julijsko Krajino je obvestilo šolske nadzornike, da bodo morali oni učitelji, ki se nameravajo podvreči izpitu iz italijanskega jezika, vložiti tozadevne prošnje na skrbništvo potom šolskih nadzornikov. Izpiti za kmetijske potovalne učitelje. V pe-tdk. dne 29. februarja in včeraj dne J. marca so se vršili v Vidmu izpiti za kmetijske polova'ne učitelje pri nanovo ustanovljenih kme-lij-kih potovalnih šolah na Goriškem. K iz-nilom, ki obstojajo \r. javnega predavanja, se je priglasilo osem kandidatov, med njimi dva Slovenca. O izidu bomo še poročali. Nnzfi*nitev parnih kotlov. Goriški mestni komisar poziva vse one, ki imajo parne kotle, podvržene nadzorstvu glasom okrožnice tnini-sfrstva za narodno gospodarstvo, da jih naznanijo najpozneje do 3. marca t. 1. Čudna izguba. Na javni ulici v Gorici ie bi'o najdeno kolo, ki se sedaj nahaja na mestnem ekonomatu kamor naj se dotična neroda obrne, če ga hoče zopet najti. Razumljivo je, če kdo izgubi glavo, ampak ivegubiti kolo na javni ulici, to pa je že malo čudno. Še vedno granate! 23-k-tai Ivan Vizinlin iz Sovodenj je bil zaposlen pri izpražnjevan:u granat na Majnici. Ko se je pretekli teden ukvarjal s svojim nevarnim delom, mu je eksplodirala granata ter ga težko ranila po celem telesu, odnesla mu je levo roka in razkosala levo no<5o. V obupnem stanju so ga prepeljali « <>irtrlr Iit Ind uspeh te Moližrove predstave pa je bil zelo časien za Dramatični krožek. Toda eno je: ne ustavi se na po! poti! ^ > Pretehtali in presodili ste svo:e moči, zdaj pa naprej — ne nazaj 1 — Na tekmo z Dorn- bergom, Mirnom jn zakaj ne tudi z Gorico in Ajdovščino! Vzgoje vati, blažiti, zabavati je tvoja naloga, dramatično osehje. Zdravo 1 Iz Iržaike pokrajina Sv. Peter na Krasu. Lovska veselica, ki bi se morala vršiti v nedeljo 2. marca, se preloži radi raznih ovir na ponedeljek dne 3. marca. Veselica se bo vršila v prostorih gosp. V. Gr-žina. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Svira sKraška vila» iz Sežane. K obilni udeležbi vabi odbor. piaCtfJem za V i ? e j! cene i J DAROVI Povodom poroke g.čne Rozike Mozetič, hčerke ^Renskega slavčka* (tenorista) z g. Alojzijem Mozetičem se je na predlog g.čne Maričke Mozetič nabralo med svati dne 23. II. znesek L 57 za «Sol. dr.». — Darovalcem iskrena hvala, novoporočenceaia obilo sreče v novem stanu! Gospodarsko društvo na Kontovelju daruje L 50 «Šol. društvu». Srčna hvala! Ker se g. C. C. ne more udeležiti plesa, daruje za ŠoL relekcijo pri Sv. Jakobu L 20, Gospa Tereza Mlač daruje svetoivanski podružnici «Sol. društva* L 10. (Ta objava se je pomotoma zakasnila kar naj nam cenjena darovalka oprosti). NAŠI DIJAKI STRADAJO, .— SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! Vesti iz Istre Materija. Prostovoljno gasilno društvo v Materiji priredi danes dne 2/UI. v vseh zgornjih prostorih gosp. Kaštelica veliko pustno veselico. Na vsestransko zadovoljivem programu so med drugim tudi pevske točke, šaloigra in ples. Materijske veselice so vedno privabile mnogo zabave željnih gostov, zato pričakujemo tudi takrat največji naval- — Odbor. Gospodarstvo Čilski so liter TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA n;a, da je dospela naročena množina čilskega solttra, ter poziva kmetovalce, ki so ga pri nas naročili da ga čimpreje dvignejo. Ker je povpraševanje po njen veliko, ne bomo odgovarjali v slučaju, da ga rmanfka, ako ga naročnik v kratke ia ne dvigne. Obenem naznanja, da ima ▼ svoji zalogi ra?na vrtna in poljska semena, deteljo, sadna drevesca, trte cepljenke in bJie, kmetijsko orodje, klajno apno za živino, semenski krompir, istrski aibona in amerikanski »td- Tržaška kmctifsVa družba v Trstu ulica Raifineria 7. Prni'iCe optante« v Itnll]! Ko so Italijani zasedli Julijsko Krajino, so se Jugosloveni in žal tudi Goričaai kar trumoma selili onkraj mej. Med temi je » velik del slovenske »atelitfeace. ki ie iskal. Borzna perofila. Valuta na tržaško« ti ga. ogrske krone . ...»...«• U.ni avstrijske krone....... • .0.0325 češkoslovaške kr^n®........Of.— dinarji .............SV30 leji ...............K'. mjrke ..............—.— dolarji ............. 23 20 francoski franki......... , 96.25 gv{r;?r«ji-{ fpmU......... .40^.— angleški funti papirnati......99itO kun, zlafk9 Slsic? dihurjev, vider, iaz^scsv, raačk, ' voverlc, hrtov, citojlft iai cies?i2£i2t saj ca v. Pređno mM* kažs, vprašane ms za trn. d. wmmp Krši, Via Ce&ara £fta££33iU*. 10 II« 33se6st,v i?ra&U. B«!«4*t, Bratislava, lirno, Nčtncckv Brod, Ceakć BudSiov Jihlnva, Kartovy Varv. Ko m. Kr.lfn, J.-bereC, Kosire, M4lmk, Olomouc, Mor. Oslrav«, ^aT-ink-ce, Piack, Pl/en.'Prf Tatvir. Tepficc-SaittJT, Trst. Ustt u/L, Hiinau Opatija. ~ rsRrai. ________________________ - AF1LJ- JACUH v Nen»ški Av»'rii:. JugrrLlavi|i, h« Polf»kcm in na Ogrs BLAGOVNI ODDELEK B3T SAFES Isvršttjjs vss b^nSne gjosle ped najboU"?" pegeji. - Izdaja nakaznke (vauiia) Ban«a d* Italia prosto provizije. Brzojavi: ŽIVNOSTENSKA - Trlaata. TELEFONI: 107B, 106®, 2167, 4312' rw»" 003.10 t»7 l>9:.(» 12.7;, %.75 j 401. - ! ion.—! vuna ELIJA ČUK v GORICI Plazza Catfour 8!. S naznanji tera pot^rn glav občinstvu, d-i j« prejeta zastopstvo najboijSiti fn svetov. Šivalnih strojev „PFftFr"- 3 IT 3 Um* ZT C Krt 2 O h- M £ • u. Q UM ^ 0 "C flL c 3 a ■•»-Si. K m u, fia ^ tU £ = -O nj ~ M — S 73 -2. —• O U t> o ™ O o ra ■ C E&. ^^ J « « . n S U Cco2£-. m SI ^s CS v. Ooi^rv CkS > Se toplo priporoča SI.tJA {UX, sodni ir\'edenec Ptazza Cavour 9. □ □ P D □ □ □ P O O □ □ Q □ □ □ o PPPPP P P P P dPPPPPPPPaPPPPPPPP OO P P □ □ a a J P I a ■ □ I BAN eiavni ilstanovtiesia leta 1905. Delniška glsvn ca UU 15,000.00®«- popolnoma vplačana* Trs«, Via S. Kicold 9 (Lastna palača). Podružnici: ABBAZ1A« Z a □ □ a □ □ o □ □ □ o □ Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo m e vzhodnimi deželami Dale subvencije na bSago, efekte in vrednost! Otvarja akradilhre za neku? blaga. — Enkazl efektov In rakunov. Informacija> — Kupuje in prodaji tftnarj« fin druse valute. Jamstvena plima fin čruga operacije po neiusodaejSIh pcgolllt. Sprejeoke vlage v Hrah na fcranilne knjlžk« in Jih obrestuje po latno netto, a vloge na tekotl rabin po 41,,*.; 3 vozam vloga proti odpovedi obrestne najbolj« po dogovoru. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje naj&olja po dogovoru, Izvršuje nakazila v lirah In dlnsrlDi za Jugoslavijo :0, 0 □ 1 p Id □ IQ □ p ! o }o □ □ p D □ □ OPPDOaPP ODaOPPPDPDP D D P D D □ P D D □ □ PPP aPODPPDaPPPPPD