' ^ vssk dan in praznikov. j^ed dailr «<*pt Saturdajs, Sundayi and Holldajs. Ona lista je $6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' — ■ - ----— i r Uredniški in upravniiki prostori: 2657 South Lawndaio Ava. Ottioa of Puhlicationt SSS7 South Lavmdala Ava. Talephone, RockwaU 4904 ■ntorad as Mnnnit nI— matter Januarjr IS. ISSS. «| Um paat-ottlaa st Chtoaao. Illinois, uadar th. Act of Consraaa of Marcb s. ISTO. CHICAGO. ILL PETEK. 23. APRILA (APRIL 23). 1143 Subecription $6.00 Yearly &TEV.—NUMBER 10 Acceptance lor mailing at special rate of poatage providad for ki »ecUon 1103, Act of Od S, 1017, authorised oo June 4. 1918. Amerika se bo maščevala n eksekucijo ujetih letalcev Predsednik Roosevelt informiral svet, da to Japonci usmrtili nekatere člane posadk dveh bombnikov, katere so ujeli po napadu na Tokio pred enim letom. Državni department naslovil ostro svarilo Japonski vladi, general Arnold pa je zapretil z uničenjem japonske letalske tile in vojnih lordov W«shington, D. C* 22. apr.— Jfani department je danes izja-l da bodo ameriški letalci, ki bili eksekutirani ns Japon-m, maščevani, ampak ne na Jski način. Amerika bo po gi zahtevala' izročitev onih Japoncev, ki so odgovorni za te iksekucije in te bo zadela zamena kazen. Medtem je sporočil japonski idio iz Tokija, da japonska vla-se ne ozira na Rooseveltov »test. Američani, ki so ubi-iH civiliste in rušili bolnišnice gole (!), so zaslužili kazen, adio je nadalje grozil, da bodo iponci prej ko slej vrnili Ame-Iknom napad iz zraka na ameriška mesta. - ., fuhingion, D. C« 22. apr.— tedsednik Roosevelt je sinoči formiral ameriško ljudstvo in svet, da so Japonci na barki način umorili nekatere e posadk dveh bombnikov, re so ujeli po napadu na To- 0 in štiri druga japonska me- 1 pred enim letom. Naznanilo izzvalo silno ogorčenje v uhingtonu in po vsej deželi, judstvo zahteva, da se Ameri-maščuje nad Japonsko ss jeni zločin. Oni, Id vedo, ka-Japonska vodi vojno in kak-nih metod se poslužuje, je na-nanilo pretreslo, ni jih pa pretilo. Državni tajnik Cordell Hull v smislu Rooseveltovih in- trukcij objavil vsebino ostrega fcsrila, poslanega tokijski vla-12. aprila. To vsebuje grož-ijo, da bodo oni, ki so odgovor-za umor ujetih ameriških le-ikev in so kršili vojna pravila » načela, dobili zasluženo ka- K Booseveltova deklaracija, ob- avljena po Beli hiši včeraj po-«Wne, je bila poslana v Wash-ftgton iz Corpus Christija, Tex., jer sta Hoosevela in mehiški kdsednik Manuel Avila Cama-*o obiskala letalsko vežbalno "^Jo. Pilotje, ki se vežbajo fo tej postaji, se bodo maščeva* nad Japonci za storjeni zločin. WwistVa, katerih se poslužuje-> Japonci, SO barbarska," se 1|sl izjava. "Ustrahovalne me-** Japonskih vojnih lordov se izjalovile. Ameriško ljud v" J« zdaj bolj nego kdaj prej MJoeno v borbi, katere cUj je •"polno uničenje barbarskega J»ponski-ga militarizma." Roosevelt je razkril, da je wiik.i V|ada šele 17. oktobra oteklega leta, šest mesecev po ■Nu japonskih mest, izvede-■ o ujetju, obravnavi in ekseku-^ letalcev. Ns 12. mar-® I''ta, enajst mesecev po i« jrenska vlada for-^'noobv, stila Washington <■•" kfga poslanika i /K,'u' j bili letalci postav "lisce ih obsojeni i ;V ki'teri so biU pozneje Doslej japonska ' '»formirala Ameri-1 ,Jj''tih loulcev je bilo 1 " koliko jih še živL Vse japonske radio-1 'J'»le poročila, v ka vr>j način opisovale ,r"*kih letalcev pod ! "ala Doolittla na ' 'f mesta. Genera K>. šef publicijskega •nega poveljstvs, "te ameriške letal J*»h pravil in da so !u**no kazen. Cede so ameriški le-"na bombardirali nemilitaristične naprave in stre-ljali na civiliste. Dalje je rekel, da so letalci to dejstvo priznali. Državni department je izjavil, da so obdolžitve fabrikacija. Če so letalci priznali, je bilo priznanje izsiljeno z mučenjem. Department je zahteval od Japonske, naj se drži načel mednarodnega prava in Ženevskih konvencij glede postopanja napram vojnim ujetnikom. Vojni department je objavil imena ameriških letalcev, katere.so Japonci ujeli. Ti so George Barr, William Glover Farrow, Robert L. Hite, Robert J. Me-der, Chase J. Nielson, Dean E. Hallmark, Jakob D. Deshazer, Harold A. Spatz, William J. Die-ter in Donald E. Fitzmaurice. Kateri izmed teh so bili usmr-čeni, ni znano. General Henry H. Arnold, vr-lovni poveljnik ameriške letalske sile, je zapretil, da bo ta si-podvojila napore in ne bo odnehala, dokler ne bodo japonski vojni lordi, ki so odgovorni za eksekucije ujetih ameriških etalcev, uničeni. Kakor ti, bo uničena tudi japonska letalska sila. Arnold je naslovil poslanico vsem enotam ameriških letalskih zborov. "Japonci so kršili vsa pravila in načela militalistične-ga postopanja in človeškega dostojanstva z usmrčenjem vaših lirabrih tovarišev, ki so se ude-ežili prvega napada na Jokio in Iruga japonska mesta," se glasi poslanica. "Vsi so umrli kot junaki. Mi ne smemo počivati, temveč podvojiti naše napore v t>orbi proti japonskim vojnim ordom. Ti morajo biti uničeni. Spomnite se svojih tovarišev, kadar zagledate pred seboj japonska ietala in kadar ste nad aponskimi bazami. Demonstrirali ste že, da se Japonci ne morejo kosati z vami v spopadih. Vaš cilj naj bo popolno uničenje japonske letalske sile, komunikacijskih zvez in industrijskih središč. Z razdejanjem teh boste msščevsli svoje tovsriše." peni [♦Udi fc k. m**! i Na* >.' V I ■•tU Lik, P Ob k * Camacho se poslovil od Roosevelta Mehiški predsednik se vrnil domov Corpus ChrislL Tex.. 22. spr. —Mehiški predsednik Msnuel Avils Camacho, ki je spremil predsednika Roosevelta do tega mesta po zgodovinskem sestanku v Monterreyju, Mehika, se je poslovil od njega in in odpotoval domov. Predsednika Amerike in Mehike sta si ogledala, preden sta se ločila, letalsko postajo ameriške mornarice v Corpus Chris-tiju. Oba sta v razgovoru z re-porterji izjavila, da sta zadovoljna z zaključki, ki so bili sprejeti na konferenci v Monterreyju. Mehiški zunanji minister dr. Ezequiel Padilla je dejal, da je sestanek med predsednikoma Mehike in Amerike rezultiral v poglobitvi prijateljstva med državama. Roosevelt in Camacho sta bila gosta letalskih kadetov pri kosilu. Ženi obeh predsednikov sta bili počaščeni po ženski pomožni vojaški organizaciji Waves, kl ima taborišče v Corpus Christiju. Velike zavezniške na morju Washlngtonu, D. C., 22. apr.— Senstnl odsek, ki preiskuje izvs-jsnje vojnegs progrsms in čigar načelnik je senstor Truman, demokrat lz Missourijs, je objs-vil porbčilo, ki raskrivs zsvez-niške izgube na morju kot posledica operacij sovražnih podmornic. Poročilo pravi, da podmornice potope parnike s tonažo okrog milijon ton na mesec. JOT' Premešanje letalskega poveljstva Podpora zavezniški sili v Tuniziji London. 22. apr. — Reorganizirale poveljstva zavezniške letalske sile v Sredozemlju je bilo pravkar izvedeno, se glasi u-radno naznanilo. Angleški letsl-ski maršal Arthur Tedder je bil imenovan za vrhovnegs poveljnika. Novo poveljstvo uključuje tri podpoveljstva, kl so na Srednjem vzhodu, severni Afriki in na Malti, britski otoški trdnjavi ns Sredozemskem morju. Vsa so pod-vržens vrhovni komandi maršala Tedderja. Komandant letalske sile na Srednjem vzhodu je britski msr-šal Sholto Douglas. Ta letalska sila je koncentrirana v deielsh med Indijo in Tunizijo. Za komandanta enot britske. smeriške in francoske letalske sile je bil imenovan ameriški general Carl Speetz, za ono na Malti pa britski maršal Arthur Cunningham Glavna naloga letalske sile je podpirsnje operacij zavezniških armad v Tuniziji proti ostščnim divizijam feldmaršala Erwins Rommela. JEKLARSKA KOR- PORACIJA OVI RA P Nemci vladajo v Italiji in Afriki Zavezniški stan, Afrika, 22. apr.—Feldmarial Albert Kessel-ring, bivši vrhovni poveljnik nemške letslske sile v centralnem sektorju ruske fronte, je vrhovni poveljnik osiščne oborožene sile v Tuniziji, Siciliji in Italiji. Tako se glase informacije, katere je prejel zavezniški glavni stan. Kesserlingova pozi-cija sliči oni ameriškega generala Dwighta D. Eisenhowerjs, vrhovnega poveljnika zavezniške sile v severni Afriki. Feld-maršal Erwin Rommel ln general Juergen von Arnim se pokorita poveljem Keseerlingf. Italijanski general Giovanni Messe nims nobene besede v poveljstvu skupne osiščne sile v Tuniziji in Italiji. Anglija povečala produkcijo letal London, 22. apr. Stafford Cripps, minister letalske produkcije, je dejal, da se je pro-dukcija bojnih letal povečala za 55 odstotkov v prvih treh mesecih tegs leta v primeri z isto dobo preteklega leta. V produkciji letal in letalskih pritiklin je udeleženih 15,000 firm. Tovsrne, ki izdelujejo letala, so zdsj nsjvečjs snglešks industrljs. Turčija in Nemčija podpisali pogodbo Anksrs. Turčijs, 22. spr. - U-rsdni komunike naznanja podpis nove trgovinske pogodbe med Turčijo in Nemčijo. Ts doiočs izmenjsvo blsgs v vrednosti SM,-000,000 v prihodnjih dvsnsjstih meeecib med državama. Turčijs bo sslagsls Nemčijo s surovim materialom, v zameno po bo do-btvala industrijske izdelke. Nelson odobril poročilo . senatnega iodseka ZADEVA PRIDE PRElS POROTO Waahlngton* Dt C.. 22. apr.— Senatni odsek, kotoremu načelu-je senstor Truaiaii« demokrst is Missourijs, jo obdolžil Camegie-IUinois Steel Corp^ zavlačevanja ln oviranja proiak^ve, ki Je bila odrejena po odkritju, da je tovarna te korporacije v Irwinu, Pa., dostavljala pokvarjene jeklene ploščo ladjedelnicam, ki grade bojne ladjo 1n parnike za ameriško mornarico. "Ko korporacije ni mogla nadaljevati taktiko, je skušsls oprsvičiti svojo nepoštenost, ker je ni mogla utajiti," j« izjavil odsek. "Zdaj zvračs krivdo ns de-lsvce, ds se opore v jsvnosti. Stališče odseka je, da za poštenost ni nsdomcstus in sleparij se ne moro opravičiti. Korporacije ne bo dosegla mičesar a trditvijo, ds ni nsmersvsls osleps-riti vlade." * Donald M. Nelson, nsčolnik odbora za vofno produkcijo, je odobril poročilo Trumanoveoa odseks in izjsvil, ds bo zsdevs predloženo federalni veleporoti v svrho skcijo. 'Carnegie-Illi-nois Steel jo podružnica korporacije United Statos Steel Corp. Poročilo sen*taqgs odseka cl-tirs izjsvo IrvingaS. Oldss, ns- poracije U. S. Steel« ds je mod višjimi uredniki zanemaril svojo dolžnost le WilHsm F. Mc-Gsrrity, upravitelj tovsrns v Ir-Wlnu. On Jo bil odstsvljen, ko js bils Sleparija odkrita. Senator James M» Mead, demokrst iz New Yorks, js dejsl, ds nekatere joklsrske kompanije Širijo govorice o psdcu joklsrske produkcije zs 35 odstotkov kot posledica strožjo vlsdne kontrole jeklsrn, ki izdelujejo plošče in drugo opremo zs bojne ladje. Benjamin 8. Fsirless, predsednik korporsclje U. S. Steel, je prej zagotovil senstnl odsek, ds bodo vsi uradniki, zspleteni v škandal, odstsvljenl Uporaba strupenih plinov proti Rusom Angleika vlada •vari Hitlerja 22. spr.—Churchillo-vs vlada je naznanila, da je pre jela poročila, da se Je Hitler od ločil za uporebo strupenih plinov v borbi proti Rusom, zaeno pa je zagrozila, ds bo Anglija tudi uporabljala strupene pline, če bodo naciji osvojili to meto- Domače vesti Neereča dobrega drušivealka Bridgeport, O. — Dne 19. apri-« la je bil pri delu v premogovniku močno pobit Jos. skof iz Bsr-tona, Ujnik društvs 562 SNPJ in zelo sktiven ns društvenem in delavskem polju. Stroj zs izpod* kopavanje premoga mu je ispah-nil roko v rami in mu poškodoval stegna. Nahaja se v bolnišnici v Martlns Ferryju, O., v kateri se istočasno nahaja tudi br. Kurent is Rangerja. Oba letita v eni in isti sobi št. 16, prvo nadstropje. Članstvo jima želi hitrega okrevanja. Is Minnesota • Duluth, Minn. — V Gilbertu Jo ssdnje dni umrl rojak John &te-fanič, star 65 let. Bil je član S. N. P. J. in zapušča ženo, hčer in več bratov in sester. Ia Naw Yorka New York City. — Zdenko Sa-jovic, urednik slovenskega vest-nika Jugoslovanskega in forma« cijskega centra, je 14. aprila dobil zdravo in krepko hčerkico Majdo. Čestitks! Clevelandake vesti Clevolsnd.—Miss Msrisn Can-don, slovenska bolničarks, Jo 21. t. m. odšlo v Whlte Sulphur Springs, W. Vs., kjer bo vrftlla svoj poklic v službi strics Sama. — Ns farmi Antons Košičks, južno od Genove je prod dnevi nsstsl ogenj, kl je uničil hleV, gsrsžo in mnogo orodja. Skods je veliks. > pri velitvsk Ls Ssllo, IU. - Pri lokslnih volitvsh 6. sprils js bil Msth VogriČ ponovno izvoljen zs "su-pervizorjs." Costitks! Kompromis o davčnem načrtu došeien VVashington,- D. C., 22. spr. — Člsni kongresnega odseks zs pota in sredstvo so nssnsnili dosego kompromlss o načrtu glede plačevanja dohodnlnakofa dsv-kis sproti. Ts določs odtegnitev 20 odstotkov od plsč delavcev po prvem juliju, Čistka v francoski armadi odrejena Alžlr, Alžerljs, 22. spr. — Oe-nersl Henrl Glrsud, vrhovni komissr severne Afrike, je odredil čiščenje v srmsdi. Csstnl-ki, o katerih je znsno, ds so ns-klonjenl Lsvslovl vlsdi v VI-chyju, bodo odstsvljenl, Francoski saboterji razbili nemiki vlak Bern, fivles, 22. spr. — Ženevske Tribuns je objsvils poročilo iz Lyona, Frsncijs, ds so ssbo-terji vrgli iz tirs in rszbili nemški vojsškl vlak. Več vojakov in častnikov je bilo ubitih In rs-njenih. Nove kanadske čete dospele v Anglijo London, 22. spr, — Nove kanadske čete so se Izkrcale v sn- tala. gleških lukah. Tranaporte so na do bojevanja, da uničijo sovJet-)pot| Ksnsde v Anglijo sprem-sko oboroženo silo. Angleški le- |Ja|e bojne ladjo in le talci bodo metali bombe s strupenimi plini na nemška industrijska središč s, pristanišča in druge mflitaristi/ne naprsve. Churchillova Izjsvs, vsebujoče to grožnjo. Je bils prečitana . da so italijanske svtoritete ' redile evakuacijo civilistov Ir HI-cillje. Civilne uprave bodo ns* Evakuacija civilistov iz Sicilije Ha« i^nikarii ki ao bih DOZVS-1 22 ~ |,H d ^^ rl^LST poročilo lx Borna, ftvica, prsvl ni|lu;*d d. i tali lanske svtoritete <*i "Prišla so por^lla, de se je Hitler odločil za uporabo strupenih plinov ns ruskih frontah," - .. linrmxjm se glasl izjava ' Ns podlH> teh domOSKli vojsška upTSVO. poročil vlsds ponsvljs svarilo, ki gs Je objevila preteklo leto, Rekonstrukcija jeklarn da so bo tudi Anglija poslužlls c^/;-«.^.. strupenih plinov Produkcijs teh *> Stolingradu plinov se Je povečala v zadnjih Moskva, 22 apr. — Rekon- meeecih in Anglija se Je seme strukeijs jeklarn v tftaJingradu temeljito zavarovala pred tem Je v razmahu. Jeklsrne so bile vojnim sredstvom Kakor hitro porušene v ljutih bitkah ss po- bodo Nemci sočeli uporabljati sest tega mests preteklo leto B strupene pline proti Rusom, na- Lensu, šef uprave sovjetskega Sim zavetnikom, jih bomo začeli Jeklarskega trueU, Je objsvll uporabljati tudi mi proti nJim." članek v lzvsetjeh, glasilu vlade. Voditelji CIO in ADF protestira jo Kampanja za revizijo vladne odredbe Waahlneteou D. C« 22. apr. ~ Voditelji Kongreaa industrijskih organizacij in Ameriške delavske federacije protestirsjo in obso-Jsjo odredbo glede ustslitve mezd in kontrole delavcev. William Green, predsednik ADF, jo dejsl, ds bo njegovs organi-zseljs zsčels ksmpsnjo za revi-sljo odredbe, kl je v bistvu uvod v tlsčsnstvo delsvcev. Philip Murrsy, predsednik C. I. O., je dejsl, da je nsmrtt odredbe priklenitev delavcev k delu za nizko plačo. "Mezde so bile še ustaljenega temelju odlokov, kl jih je uveljavil vojno-delavski odbor", ie rekel Murrsy. "Odredba jo drskonsks s sankcijami krivic, Cene niso pod kontrolo, dssl Js ta najbolj potrebna." Murrsy ln Green sts udsrlla po Chesterju C. Dsvlsu, načelniku Živilsko sdmlnlstrscljs, ln Psulu V. McNuttu, načelniku komisije ss mobllitscljo ln dobs* vo moštvs. Murrsy js dsjsl, ds ss jo črnilo podpisa odredbe glede ustslitve cen ln mezd komsj posušilo, ko je Dsvls dvignil Strop nhd c e n s m l življenja. Green ps js rekel, ds so reftMls-ctjs, kstere je McNutt uveljsvll, izzvale odpor med delsvcl. "Prsvics posamezni ks pri Is-ksnju dels, bojs sS večje pleče ln boljše delovne pogoje je bils ln je še glsvns v ameriškem ns-činu življenje", js rekel Green. ■ n 14 i. C/0 urfUira stabilizacijo cen Avtna unija kritizira Rooseveltovo -odredbo Chlcago, 22. apr,—Zahteva, ds morsjo biti cene in Žlvljenskl stroški stsbilizirsnl sporedno s stabilizacijo mezd, se je slišala ns zborovsnju voditeljev unij Kongress Industrijskih orgsnl-zsclj, ki se je vršilo v hotelu Hs-ralltomi. Fulerton Fulton, predsednik sveta industrijskih svetov unij CIO, je dejsl, ds predsednik Roosevelt ni odgovoren zs ne-dsvno uveljsvljenje restrikcijs v zadevi mesd in ustslitve upo-slenostl, temveč msgnstje, kl drže v eni roki ameriško zasta* vo in naglašajo |>sfVlotizem, z drugo ps tišče žepe, natrpsne z densrjem, ki gs grmadljo na račun ameriških davkoplačevalcev. Ti vlečejo msstne dobičke z odobravanjem reakcije v kongresu in; vladnih odborov ter agentur. Fulton jr v svojem govoru udrihal tudi po Psulu V. McNuttu, nsčelnlku komisije zs mobilizscijo in dobsvo moštvs, ker Je odredil stabilizacijo upo-slitve In prepovedal delavcem Iskanje dela v drugih Industrijah za večjo plačo. t Cleveland. O« 22 spr.-£lani ekaekutlvnega o d b o r s unije združenih svtnlh delsvcev (CIO) m kritizirali Kooseveltovo odredbo glede ustalitve cen ln mezd ln Izjavili, da se U isvaja pristransko. Cene se dvigajo kljub odredbi, mezde pe stoje na določeni točki. Objsvlll so izjavo, v kateri trdijo, da odredb« ne ograU samo življenskega standsrda delavcev, temveč ovira tudi splošno mobilizscijo za zmago Amerike. Seji Asnov eksekutivnegs odbora Je predsedoval H J. Thomas, predsednik svtne unije. ZAVEZNIKI ODBIJAJO ROMMELOVE NAPADE Zavezniki bombardira-jo osiična letališča v Tuniziji RUSI NAPADLI NEMŠKI ŽELEZNIŠKI CENTER ZavesniŠkl stan v AfrikL 22. apr.—Nemci so danes izvršili jtrl silovite protlnepsde v dveh sektorjih severno vzhodno Tunizije, todsTVsakokrst so bili vrženi nazaj po sllsh osmo ln prvo sngle-Ške srmsde. Nikjer niso mogli prodreti skozi zsvesniško linije. Nemški nspsdi se bodo vsekskor ponovili. Zsvosalški stsn v TunlslJL 22. apr.—Angleži in smeriškl letalci bombsrdlrsjo osiščns letališče in posleljo Rommslovo oborožene sile v severovzhodni TunlsiJl. Letslsko bombardlrsnjo ss Js pričelo v pondeljek, ko je osms britska srmsds obnovilo ofenzivo, ln se nsdsljujo. Zs vozniški letalci so smotali več tlaoč bomb na osiščns lsts-liščs in posicljs v zadnjih treh dneh. Vss leUliščs od U Marše do Blzerte, momsričns bose« so terčs bomb. V spopadih v zraku nsd Sredozemskim morjem in Sicilijo eo ssvssnlkl sestrelili nadaljnjih 20 neMlklh in itslijsnsklh letel ter transportov, . »rdite bitke med oddelki osms britske srmsde in Rommolovi-mi kolonsmi so v toku v vsnoftju lyibov pri DJebel Gsroliu, deset milj zapsdno od InlidavUls, strsteglčno točko, kstero so Angleži včersj okuplrsll. Prvs brit-sks srmsRs js tudi v ofenzivi v severni Tuniziji. Ts je prodrle pet milj daleč v smeri Tuniss, glavnega mests Tunisijs, ln oku-pirsla Hmidljo. London, 22. spr.—Ruski lstsl-el so napadli Tllslt, železniški center v Vzhodni Prusijl, prsvl radijsko poročilo ls Moskve. Vrgli so več sto bomb, kl so porušile več objektov lp ssnetlle ogromne požare. Letalci so Izjavili, ds so videli plamene, ko so bili sto milj proč od tarčo napadu. Vsi letslcl so se srečno vrnili v svoja oporišče po Isvr-Senem napadu. Ruski napsd je sledil sngls-Škemu bombardiranju Stettina atyo*tocks, nemških mornsrlč- h baz ob Baltiku, in Borilno. Afltfleška Izvidnlšks letala so ugotovila veliko Škodo, kl so Jo povzročile bombe v Stettlnu in Rostocku. Melbourne. Avstralija« 22. apr. —Ameriški in avstralskliletalci ao izvršili nove napade na Japonske mornarične ln letalske l>aze na otokih v Južnozspsd-nem delu Pacifika, so glssi poročilo iz gievnegs stsns geners-la Douglssa MacArthuris. Tarče bombardiranja Is srsks so bile baze pri Kleti, otok Bougsin-vlile. Kobili, otok Shortlsnd, lagl, otok Timor, ki leži med N6yo Gvinejo in Avstrslijo, In (Issmsti, otok New Britain. Bonila« so piHopile 10,000-tonski japonski parnik pri Kleti, dve druga pa | »oškodovala da bodo rekonatrukcijska dela kmalu dovršens In jeklarne na ozemlju v obsegu 500 s krov bodo obratovale s polno pero čez nekaj mesecev. Švedska poslala protest Nemčiji Storkholm, ftvedaka, 22. apr. — Vlada je poslala oeter protest Nemčiji, ker Je nemško oborožene ladjs streljala na švedako podmornico Inaken, ko so Je te nahajal« v domačih vodah. Protest je sledil potopitvi podmornice Ulven. Ta je bila napedena in potopljena pri otoku Mare-trandu zadnji teden. n PROSVETA THE ENLIOHTDfNENT GLASILO DI LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE j of ud publl»hed by Sloveae UotUmol Reaefit Sodoty k« C t car u PtOtTSTA Naročnina m Zdrušene drinve (Uran Cbicnga) m loto. S3.00 se pel leta. SI SO u šotrt loSs* ss S7JS m celo leio. $3.7» m pol loto* so ' OubacriptioB rnleai for tho United Stotoo (« Coaodo SS.SS por yiv. Chkopo oad Ctooro S7J0 pot ■ fg JO pot foor. oglasov po dofoeoru. tlankoe ao no viašajo RokopM literarne dramo, peaml Ud.) ao vrnejo pošiljatelj lo o alučaju. to Jo priložil a«d morticles will not be rotim tucb aa aiotlec. pUfa. poema. eto~ wtll be whan accompanied by aell addroaood OAd Naslov bo tm, kor lmo attk o lletoau PROSVETA tU7-H So. Lovadale Ave« MEMBER OP THE FEDERATED PREM SOVI IZ naselbin IM Dotum v oklepaju na primer (April 30), 1M3). poleg vošego imena na naslovu pomeni, da vam je a tem datumom potekla naročnina. Ponovilo jo pravočasno, da so vam list no ustavL Martin Dies zvoni po toči Kongresnik Martin Dies, predsednik zborničnega odseka zs pre-iskovsnje subverzivnih aktivnosti, je zadnji teden objsvil PRVO poročilo svojegs odaeka o aktivnostih nemikih nalj oddaljenih naselbin, in sicer se yrii na velikdnočno nede-jo ob dveh popoldne v Slovenskim domu v La Sallu. |Vsbimo ie enkrat ves sloven-Ejti živelj iz illinoiske doline, da se gotovo udeležite tega shoda, kajti časi so resni, bolj resni kot se mi zavedamo. Treba je, da storimo vse v naši moči, da seznanimo merodajne kroge o grozotah, ki jih počenja kruti naci-fasizem v naši stari domovirfi in da pomagamo našemu križanemu narodu, da bo po tej strašni vojni dosegel svobodo in boljio bodočnost. * Na tem shodu bomo imeli tri govornike. In sicer bo nastopil okalni Župnik Kaasovic, ki je na astne oči videl precejšen del sedanje vojne. Potem bomo i-meli govornico Josephino Erjavec, Ujnico Slovenske ženske zveze, kot priznanje naiim slovenskim ženam in dekletam, ki so že veliko storile za našo podružnico 22 JPO-SS, bodisi z nabiranjem prispevkov, kot tudi pri zadnjem velikem shodu, ki smo ga imeli v ta namen. Želeti je, da se naš ženski spol u-deleži tega shoda polnoštevilno, kajti s tem boste najbolj razveselile govornico. Glavni govornik bo pa naš stari boritelj za človeške pravice: človek, ki deluje vse svoje življenje z besedo in peresom za svobodo zatiranih in izkoriščanih, človek, Jd je v duševnem 3oju z izkoriščevalci delavskega razreda ln mračnjaštvom že nad 50 let. In to je pisatelj« predavatelj in govornik Etbin Kristan, jredsednik Slovenskega ameriš-tega narodnega sveta. Vem, da vsakdo izmed nss želi slišati besedo lz Kristanovih ust, zatorej pridite vsi na ta shod. Na programu bo sodeloval tudi cerkveni pevski zbor. Po shodu se zberemo v spodnjih prostorih, kjer bo zabave in okrepčila za vse. Vas vabi podružnica 22 JPO-SS.—Leo Zevnlk. Za demokratičen mir Zadnji teden med proslavo dvestoletnice rojstva Thomasa Jef-fersens se je v Chicagu ustanovil Narodni svet za dosego demokratičnega miru po tej vojni. Geslo nove organizacije je: Združe* ne države morajo po zmagoviti vojni kooperirati z Združenimi narodi v novem sistemu kolektivne in demokratične zaščite, če nočejo izgubiti miru, kakor se je zgodilo po prvi svetovni vojni. Novo organizacijo sestavljajo razni progresivci, liberalci in izraziti demokratje, ki že leta pobijajo izolacionizem Amerike, no čelu organizacije pa sto Kdgar Ansel Mowrer, znani časnikarski poročevalec in W. W. VVuvmack. časnikar iz Des Moinesa, Iowa. Namen organizacije je, da bo pobijala vse poskuse ameriških izolacionistov in impeiialistov, k* se že pripravljajo na prihodnje volitve z namenom, da dobi kontrolo v VVanhingtonu in potem z n« vfmi triki in pod novimi lažnjivimi gesli osamijo Ameriko po končani vojni, kakor sc jim je to |>osrečilo pred štiri ln dvajsetimi leti. Vse demokrstične sile v Amei tki morajo biti zda I organizirane in čvrsto na straži pred zvijačami nazadnjakov, da ne bo spet Amerika ogoljufana za mir, izjavljajo ustanovitelji. Waymack je 16. t. m. izjavil: "Ze danes morumo delovati za zmago miru, kakor za zmago Vojne; že danes moramo graditi mir na podlagi mednarodne kooperacije in na temelju zdrave ekonomije. Mi smo proti vsaki politični kot ekonomski izolaciji po vojni, zato apeliramo za rodstronkorsko )>odporo vseh onih, ki tako mislijo in verujejo kot mi." Prva akcija v programu Narodnega sveta za ditsego demokratičnega miru je, da aenat čim prej sprejme resolucijo, s katero obveže Združene države za sodelovanje na v*ej črti t Združenimi nsrodl \ bodoči avetovm federaciji, katera bo ščitila mir med narodi s oboroženo silo. Ne tflrde na tw»manjkanje ekonomsko-oocialnego programa v vaeh |*»tiebnih podrobnostih je novs organizacija na meatu. Val napi (Mm elementi Ameriki bodo sodelovali z njo. če ae bo zvoato d rta 1 a svojexa cilja medli* rodno kooperoclje ze doeego In zoščito dem«»ki atlčnega miru Kajti demokracija mora biti temelj bodočega mini, drugače ne bo mir |*ae »»« le premirje p»*l oboroženo kontrolo najmočnejših, ki b«*!,, direktno «1t indirrktnn diktirali ekonomske in politične pogoje h](it»e)tim naiodom. Edina trdna ln rdrova podlaga bodoče človeške drutbe, ki bo jamčila vsem ljudstvom, velikim kakor malim, zdrav razvoj tn napredek je—demokracija. Is weetvlrglnoklh hribov Pterce. W. Va.—Kmalu bo mesec dni, odkar se je na koledarju pričelo pomlad, pa kot se vidf, se je zopet zima pričela. Dne 13., 14. in IS. aprila je snežilo kot ia stavo in dobili smo dosti snega. Sedaj pa dežuje in je tak mraz, da človek ne more delati zunaj na vrtu. Seveda zaposleni smo vseeno vsi, kajti premo-gorovi obratujejo s polno paro šest dni na teden. Vendar se človek bolje počuti, če obdela vrt in si pripravi kaj za zimo. Vsaj Slovenci smo tako navajeni ie iz rodne domovine. Dne 13. aprila se je oglasil pri meni potovalni zastopnik Prosvete Anton Zornik, ki mi je po-vedsl žalostno novico, da je v Clevelandu umrl Jože Zabuko-vec. Kar verjeti nisem mogel tej novicL fotem sva se malo pogovoril* Ui sem mu ponovil celoletno naročnino. Ampak, Tone, glej, da zopet ne boi napravil kakšne pomote kot v svojem lanskem poiočilu, ds od krize nisem več član SNPJ Ros som bil nekam ganjen, ko sem v srednji številki Prosvete d tal, d* je Joe Zabukovec umrl 10. aprila, floram reči, da je bil pokojni Joe naprednega mišljenja, kakor tudi njegova žena. On je bil večletni Ujnik in zapisnikar drStva 29 SNPJ na Thomasu, W. Va. Z ženo sta bila tudi krstna botra mojim otrokom, zato me veže dolžnost, da izrazim prodata! im moje iskreno sožalje. Joe, počivaj mirno v hladni ameriški zemlji! George Beline. 29. Nekoliko o slovenskem musoju ClevelindL-—Če si "jzboren* dopisnik, ti sem pa tam pravijo, zakaj ne pišeš "o tem in ie o tem." Veste; "izboren" dopisnik je prav tak kot oni, ki gre v restavracijo in 'si vedno naroči ono jed, ki se mu zdi najbolj okusna. Dopisnik pa najraje piše o tem, kar se mu najbolj dopade ali kar zna saj bolje. Ampak evo me, bom vam pa enkrat poročal, kar mi je gnano o metropol gkem Slovenskem narodnem mu žeju. • Predno nadaljujem, vas bom že vnaprej opozoril, kdo bodo junaki pri našem narodnem muzeju. Well, oni, ki boste največ prispevali, da se bo muzej razširil. Saj veste, da za vojno mora biti denar, za rešitev slovenskega narode v stari domovini riforajo biti prispevki, za osvoboditev slovenske zemlje pa "victory dotiacije". Slično je s tem našim muzejem, če hoče napredovati. Muzej ima 15 razstavnih omAr iz "sUinlesT jekla, toda čakajo na vas, da boste prispevali. Torej se lkhko^takoj potrudite ali pa čakajte, da bo vaše društvo dob(lo rfsmo, vi pa podvojite prispevke, da se bodo omare predelale in prebarvale. Veste, omare so ženskega spol« in ženski spol se barv«—katera se ne, ji prsvijo mlade, da je—"staro-kopitna"! Torej omare hočejo biti lepe, snažne in prebarvane in k temu vi lahko pomagate. Recite—ja! Neka taka resolucija je bila sprejeta že leta 1939 na delničarski seji Slovenskega narodnega doma, 6419 St. Clair ave., to je, da se pričnejo pobirati ne samo prispevki, marveč tudi zanimivi predmeti, ki 'spadajo v muzej. Na prihodnji letni seji delničarjev tega Doma, vršeči se 12. januarja 1940, je bila sprejeta druga resolucija, da se smejo pro-sftt jugoslovanske podporne in kulturne organizacije za finančno pomoč. Torej vedite, da ta prošnja, če pride pred vas, prihaja od delničarjev Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, ki je mnogim znan Sirom Združenih držav. Toliko o tem. Slika kašo moke vojake v akciji. Ko sem bil majhen deček, sem nekoč vprašal mamo, zakaj sem se rodU. Odgovor: "Zato, da boš delal.. * In U želja se ji je izpolnila. Vedno sem na poti na delo. In tako nisem imel časa, da bi si bil ogledal to naš muzej do 6. decem bra lani, ko se je v metropoli vršil Slovenski narodni kongres. Tam smo bili Jakob Mesec, Helen Jereb, Antonia Bezek, Anna Barbič in podpisani. Ampak takrat ni bilo čaaa, da bi si človek natančneje ogledal zanimivosti, ker bili smo na kongresa, da rešujemo slovenski narod, ki je zasužnjen po nacifalističnih okupatorjih. In tako je bil zame potreben ie drugi obisk, ki je trajal nad uro, toda še premalo. Vse to naj vam bo dokaz, da se muzej širi! Prostori tega muzeja so v drugem nadstropju SND z vhodom pri sobi št. 1. Nekoč je bil tam atelje fotografa Johna Bu-kovnika, ki je znan onim, ki so bili v Clevelandu na konvencijah. (Sedaj je njegov prostor na East 185 in Muskoka ave., blizu tega dopisnika, če se hočete fotografirati, ko pridete v Cleveland.) Za fotografom je prišel v te prostore slikar Gregory Pe-rušek, ki sem ga večkrat obiskal in sva kramljala, dokler ga ni poklicala k sebi žena s koso. Le škoda, da se je moral Še razmeroma mlad preseliti v večna lovišča. In sedaj je v teh prostorih naš muzej. "Ja, kaj bom pa vidu tam?" bo rekel ongavj Janez. "Ali imajo tam baro? Kakšnega pa točijo?" Nak, Janez, te^a ni tam. So pa zanimive stvari, med njimi tudi drobnjarije, ki so jih naši ljudje s sabo prinesli iz starega kraja in jih poslali muzeju. In kar sem včasih, ko sem imel čas, zaigral na harmoniko, bom pričel pri harmoniki. Lete 1891 je prišel v Ameriko Gašper KorČe, ki je prinesel sabo harmoniko tistega starega modela, ki smo jim rekli "kranj ske harmonike". Sedaj bi jih menda zaman iskal po Clevelandu. Vidiš jo pa v narodnem muzeju in se lahko spomniš, kaj in kako je bilo nekoč in kaj in ka ko je danos. Na takele harmonike so naše prve naseljenke plesale prodno so se moiOe in plesale so še po "ohcetl"! Drugi harmonikar je Janez Lokar, kmečki fant, ki je igral leta 1873. V muzeju je njegova slika. Ne mislim, da je bil to naš starejši John Lokar, ker ga nisem še nikoli slišal, da bi rekel, da je on kdaj piskal na harmoniko. Mora biti njegov oče ali njegov stric, ker sliko je on daroval. Matija Pogorele se seveda najbolje postavi na tej muzejski razstavi, kjer ima mnogo reči. Poslal je starokrajske ure, verižice s konji, na katerih Vise veliki dolarji, lahko da ao Marije Terezije, Franc-Jožefovi ali drugih velikih mož in žena; prav tako razno rudo, prvi slovenski list Amerikanski Slovenec, ki sem ga nekoč, ko sem bil ie maj-fcen in hodil v šolo, čital ie v stari domovini. Prinesel ga je neki žaodar, ki je hodil k nam lenarit, kadar je bil na patrolji. Rez ni k je daroval Henry Princ. Frank Troha iz Barber-tona je po*l*l raznega kovanega denarja—vidiš celo srebrne avstrijske krone. Slovenska narodna podporna jednota ima tam zapisnike, pravil*, društvene imenike, razne knjige—celo "Pater Malaventura r k*b*re-tu" je tam—žepne koledarje, slike raznih konvencij itd. Na eni teh slik je zapisano: "Glavno zborovanje SNPJ septembra, 1907 v La Sallu, IU." Tam je tudi velika Peruiko-va slika, ki jo je darovala SNPJ Slovenskemu delavskemu domu ns Waterloo rd. Tam so jo obesili v spodnje prostore, nakar je naš Jontez protestiral, češ, da ne vedo pomena slike. In tako so Jo potem darovali muzeju, da si Jo lahko vsakdo^ ogleda, če se ne motim, Je na njej napis "Storm Pr*yer" eli »'Molitev ob nevihti". Potem je Um nek*j sUrih nabožnih knjih, kakor tudi "fcenin iz Amerike**. Ena teh knjig ima naslov: "Slavljenje Svetnikov-Dmge bukve — Anton Alojs, shkof Ljubljanski—Zadnji dnevi pred Jezooofim tcrpljenjem". Ts knjiga je bila tlsksno leto 1817 v Ljubljeni Muzeju jo je darovala Jooephina Pefeevc u, noč v Ljubljani** je drug* knji-ga. Tam je tudi papirnati denar iz nekdanje avstro-ogrske monarhije. "Zwanzig Kronen", "Zwei Kronen", deset kron, nemška noU za stotisoč mark. "Ja, ja, muzej im* denar!" boste rekli. Res je tako, da si ga lahko ogledate. Ali če bi šli z njim zadaj v prostore družabnega kluba in bi rekli bartender-ju: "Daj mi glažek viške in tukaj imaš deset tisoč kron." K*j bi vam odgovoril? "Daj mi 15 centov, tiste krone pa le sam imej, ali jih pa daj v muzej med sUro šaro!" Tam vidite tudi marialske uniforme društva sv. Srca KS-KJ iz Chisholma, Minn., njih zapisnik in kladivo, pa soldaško kapo Franc-Jožef o ve soldateske z gumbom F. J. I. Tam je tudi knjiga s številko 18881 C, katero je sestavila WPA in v kateri so v angleščini izčrpki iz slovenskega metropolskega časopisja —prav zanimiva muzejska roba! Bivše Avstrijsko bolniško društvo iz Frontenaca, Kansas, ima v muzeju svoje zastave, re-galije. Tam je tudi prvo kladi vo "prvega slovenskega podpornega društva" v Ameriki iz leta 1882, kakor tudi zapisnik. To društvo je sv. Jožefa iz Calu-meU, Mich. ' Tudi duhovniki iz Minnesote so na slikAh, na primer rev. John Trobec iz St. Stephena (1911), ki je bil menda prvi slovenski škof v Minnesoti. Potem je sli ka J. Buha iz Dulutha, ki je bil menda tudi generalni vikar. Tam so še druge zanimivosti, ki jih pa nisem imel časa zapisovati. Moral sem iti nazaj na delo, kajti tam bi me ne čakali —moram jaz čakati, kdaj je moja vrsU. Včeraj je bila sobote Od doma sem šel ob pol petih zjutraj, iz službe sem se pa vrnil ob pol desetih zvečer. Danes je nedelja. Bil sem že pred peto uro na poti v službo, domov sem se pa vrnil ob pol dveh popol dne. Sedaj vam pišem o muzeju. Torej vidite, da sem še rodil zato, da delam. Tam—v muzeju —je vas več poznanih, ki ste da royali; ali če bi pisal imena vseh, bi moral #neti počitnice Vedite pa, da smo v vojni! Frank Barblč, 53. _PETEK, 23. APR?T { Spravili smo skupaj mi* , Km«*. Seveda ni b^ dobre kapljice m^^hS zapel zao1 gl«vn Is bolnišnice Woodville, Pa.—Želim malo prostora v Prosveti, da se zahva lim glavnemu odboru SNPJ društvi? in vsem njegovim čla nom sa izredno podporo. Vsakdo ve, kdor je že bil v bolnišnici, da ni dobro. Ali v državni bolnišnici je pa še slabše kot v privatni, ker v privatni moraš sam plačati, državno pa plačujejo vsi davkoplačevalci in zato se nimaš kam pritožiti. Moraš biti vesel, da imaš streho, dasi nas je večina tukaj, ki bi rajši danes umrli kot jutri. To je še dobro, da imam na Prestu toliko dobrih rojakov, kakor so družine John Sorčan (?), Alojz Avbel, Lovrenc Klemen-čič in društvena tajnica Helena Robič. Ti me pridejo večkrat obsikat in mi tudi vsakikrat kaj darujejo, kakor tudi John Pevc iz West Newtona. Ko je bil o božiču tukaj pri Sorčanu, je tudi zame pustil dva dolarja. Z njim se nisva videla že 40 let Hvala tudi Jožefi Krek, ki mi pošilja Prosveto. Prav lepa hvala in pozdrav vam vsem skupaj in vam želim zdravja. Frank Vilfan. Prijeten oblek Wool Mlddlooox, Pa.—Po dolgem času smo zopet imeli goste v Sharonu in Slovenskem domu. Se ni minila seja društva 262 SNPJ, ko mi nekdo naznani, da ao v spodnjih prostorih gostje iz Clevelanda. Radovedno sem capljal v klubove proete in ko vstopim, se Ukoj pozdravimo s Hribarjem, Fabjančičem, Zor-kom, Želodcem, Mačkom in Me-nardovo dvojico, ki je prvič obiskala našo naselbino. Ona je doma blizu nas, lz vasi Peč, fara Polica, ali kot pravijo: "Na Peči umrje, na Polici ga pa pokopljejo.** Ko sem ooUle vprašal, kje imajo oni svoje boljše polovice, so mi odgovorili, da oo se od doma izmuznili tako. da njih Žene nič ne vedo o tem Prišli so. ker ^ tudi smo. Hribar je še celo al" na harmoniko, ali harmonikar je bil mr. ZekZ Ze se je stemnilo, ko se oZ vrate in vstopijo žene teh S velandčanov! Zasledile so jikt se za njimi pripeljale, ne da b možje vedeli, da pridejo. p0u zale so, da so vsaj tak., •briht ne" kot njih možje! ' N„ u k p« lepa," pravi eden od' njih "Kdo pa vam je povedal, di smo šli v Sharon?" Hitro se oglasi ena in prJ da se je Hribarju prejšnji več«! sanjalo in govoril je tako gl* no, da ga je žena razumela, po tem pa je mislila sama pri sebi "Bom videla, če bo res šel." i ker se je v nedeljo kar jzmuzil od doma, je bila takoj gotova da so bile sanje resnične. pa še one prišle v Sharon in se daj prepričale o tem. Bilo smeha in veselja. Pozno v no smo se poslovili v upanju, da i še vidimo. IM^IIiH^H Anton Valentinčic. Družinska zabava Hormlnio. Po.—Da bo zop« malo novic iz tega kraja, naj pc ročam, kje sem bil 18. aprila mojo boljšo polovico in s pol< vico svoje družine. Moj sva Louis Vodopivec njegova ži na (moja sestra) sta omenjeni ga dne praznovala 20-letnico u konskega življenja in napravi malo 4ki gerilci ■ . cm urseli dvoje meet Tn 15 apr. (UP)-—Jugo-fcg^pohudihbo. *£l?kraj Brlog v oblasti na hrvaškem ozemlju, 80 Vapadno od Zagreba. J a informacijski urad v „donu poroča, da ao^gefUci ob Chki ubili najmanj 100 lta- IP in jih ujeli 80; uplenili f trdnih pušk in 200,000 kninskem okraju, ki se na-. v Dinarskih Alpah, komaj ^verno od Splita, so ge- 7 popolnoma porazUi in uni-bataljon iulijanov; v Veliki Ipici, kraj, ki so ga nanovo E je poginilo v divjih pour bojih 160 nemških voja- Ikajšnja radiopostaja Colum-Broadcasting System je zala poročilo angleške radio-t da so jugoslovanski več * tw "t o j a n k° bi i zu^ Kon jic" «ge ni nobene. ■ mesta, ki leži 28 milj Poroclio dodaj jpadno od Sarajeva. Boji jjeli tam štiri dni—sovražite so bile sestavljene iz kega, italijanskega in usta-vojaštva. Radio Moskva da so nekatere skupine Jovanskih gerilcev, kate-je pomagalo domače prebi-tvo, izsilile pred kratkim preko reke Drine v cen-Jugoslaviji in da so se razvili srditi boji na des-bregu reke. V...— )NO STANJE SLOVENSKIH IZGNANCEV (Angleška časniška agentura Reuter je objavila dne 24. irca t. 1. naslednje poročili: resti, ki so jih prejeli jugoslo- ki vladni krogi v Londonu, Kajo, da umira v italijanskih entracijskih taboriščih vsak najmanj po deset otrok od gladu, bolezni in vremenskih ne-prilik, katerim so izpostavljeni. Te otroške žrtve pobira smrt iz števila 31,000 izgnanih in deportiranih iz Slovenije; to so žrtve italijanskih okupatorskih o-blasti, ki s svojim krutim postopanjem nameravajo zatreti vso opozicijo. V teh taboriščih, ki se nahajajo v Padovi, Tržiču, Rin-naciju in na dalmatinskem otoku Rabu, vladajo neizrekljivo grozne razmere; predstavniki cerkvenih oblasti, ki so nedavno posetili omenjena taborišča, so v svojih izjavah potrdili gornje podatke. Izgnanci žive noč in dan pod vedrim nebom, obleka so jim raztrgane cunje, a za zdravje in higieno ni nobenih naprav in nobene oskrbe. Dnevna racija hrane znaša po 10 dkg kruha (nekaj čez 3 unče) in 5 dkg makaronov (malo več nego eno unčo in pol). V vseh teh taboriščih besni le-gar, toda zdravnikov in bolniške Poročilo dodaje, da so življenjske razmere najstrašnejše v taborišču na otoku Rabu, v katerem se nahaja približno 4000 žena — med njimi mnogo takih, ki se nahajajo v drugem stanu — in tudi veliko število otrok od dojenčkov pa do 14 let starosti, ki žive popolnoma "živalsko življenje". Poročilo pravi tudi, da skušajo v Padovi do smrti sestradati 3000 slovenskih kmetov. Narod je poslal v kratkem roku v ta taborišča 2000 zavojev s hrano, toda Italijani so na potu vse pokradli, tako, da izgnanci niso dobili ničesar. (Navedeni podatki, najbolj pa omenjene doličine hrane, bodo videti pretiran^ ker je težko razumeti, da je v takih razmerah sploh mogoče živeti; opozarjamo na to, da so podatki zanesljivi in da so razmere brez dvoma zares tako stra-; hotne.—Op. JIC.) = = iferenca za tgojno obnovo. rope -iM Zborovanje ns newyorškl univerzi pokroviteljstvom new-;c univerze in United States unittee on Educational Re- truetion, se je začelo 7. * dvodnevno zasedanje kon- pod imenom "Institute Educational Reconstruction Central and Eastern Europe." ry°r^ka univerza in United « Committee on Education-keoustruction. skupaj s Cen-"lind Eastern Kuropean Planil Board, v katerem se naha-Cehoslovaška, Poljska, Gr-'n Jugoslavija. Institut je r; predsednik univerze H. Clia* s pozdravnim nagovori delegatom in gostom, taiaedniku Chaseju se je za-Jil1 Virman Planning Boar-VunisU-r S.iva N. Kosanovič, y "ato naslovil institutu na-»ji govor: našo štiri države—Če-ka, Grška in Povija- ,snovale organiza-*_ jintiai Kuropean Planning " " bil nas namen pred-fc.1 ; imo Ameriki one k' so na našem skup-';A-mljU na katerem živi JJ n"l'J"nov ljudi—skup-■'podobni Naša predposUv-E! , * mori ta vojna stvaritvijo večjih Pršenjem za-'-•rodi—v blagor "'•čili smo se, ds proučevali one socialne probleme narode v eno potem—kakor P Pri osnovitvi— r" imenovalec. J* je za naa eden Ne ie zato, ker » ioveŠtva posve-'»lemu čim več V v in naporov— • lenimi doktri uhj»'mh urgaoizmov i * rr, ■bkkii Jpn L jn,-la * Nemčije in Italije nam je morda eden od najvažnejših • problemov povojne rekonstrukcije —temveč še mnogo bolj zato, ker naša ozemlja doživljajo na tem polju isto usodo. Grčija, Čehoslovaška, Jugoslavija in Poljska doivljajo pod nacistično in fašistično okupacijo poleg materialne in ekonomske de-strukcije, poleg uničenja državnih organizmov, po svojih posledicah morda še usodepolnejšo destrukcijo—s' sistematično kr-krvavim iztrebljevanjem inteligence; okupator—poleg svojega zgodovinsko sovražnega stališča napram nam—je prišel do predpostavke, da mu bodo dežele, o katerih smatra, da spadajo v njegov življenjski prostor—tudi v slučaju, da vojno izgubi—še vedno odprte v svrho eksploaU-cije, ako bodo ostale brez inteligence. A radi tega vse to ni le naš problem, nego problem vsega človeštva. Iniciativa, katero sta prevzela New York Unlversity in United States Committee for Educational Reconstruction z osnovo organizacije našega instituta, ki bo proučaval probleme vzgoje v najbolj opustošenem delu sveta, bo dragocen doprinos k rszprsvi o mirovnih ciljih. Kot predsednik Central and Eastern Europesn P1 s n n i n g Bosrda, se zahvaljujem organizatorjem tega dela, o katerem vem, da bo našlo najbolj ugoden odmev pri narodih, ki na naj-strahovitejše torture odgovarjajo aovražniku človeštva z odporom ln borbo, o ' 0 / Za njim Je govoril dr. John W. Studebaker. United States Commissioner of Education, ki je poudarjal potrebo gospodarske in politične razorožitve ln reorganizacije ter vsaj začasne kontrole nad vzgojnim »iste-mom Nemčije^ Zs njim je govoril tudi zastopnik SUte De-partmenta. dr. Ralph Turncr. ki je kot opazovalec Izjavil, da State Department p«*veča temu problemu največjo pozor- PROSVETA ~ ZAPISNIK II. sejo izvršnega odbor« Slovenskega ameriškega narodnega sveta o (Nadaljevanje) 'f Tudi na ta pisma ni prejel uradnik odgovor ali obvestila o zaključku poverjeništva JRZ.—Po prejšnjem zaključku se je v Chieagu odprl upravni urad na naslovu 3935 W. 26th Street; sestoji iz treh sob in najemnina stane $50 mesečno. Nekaj opreme, pohištva in pisarniških potrebščin je še kupljenih, potrošiti pa bo treba še nekaj denarja, predno bo urad odgovarjal potrebam. Pisarniško delo vodi Zvonko Novak, katerega plača znaša $35.00 tedensko. Redna služba mu ne dopušča, da bi mogel Čez dan posvetiti toliko časa temu delu kot je potrebno; samo korespondenca med člani odbora mu jemlje vse proste ure. ko se delo SANSa še bolj razvije, bo treba nastaviti v urad oeebo, ki bo posvetila ves svoj čas samo temu delu. Podružnic je uatanovljenih 12, večjega gibanja v tem oziru pa pričakuje, ko bodo društva prejela okrožnico predsednika. Pripravljena ao tudi provizorična pravil^ za podružnice, katera pa morajo biti najpreje pregledana in odobrena od tega odbora, predno jih moremo razposlati. Ravno Uko je potrebno sedUvlti pravila za U odbor.—Priporoča, da v bodoče politični Ujnik vodi vse priprave v zvezi z deputacijarfii, da se ne bodo pojavljale nerednosti ln kratil čas. Istotako se naj politični tajnik v bodoče obrača naravnoat do predaednika v vseh zadevah, ki se tičejo uradov političnega tajnika in predsednika.—Nadalje poroča, da se je vršilo med člani odbora glaaovanje o resoluciji glede Slovenskega dneva, katero Je sprejela Slovanska ženska zveza in ni bilo ugovora proti sprejemu te resolucije. Glasi so: "Ker je naše žensko srce že od narave bolj sprejemljivo za vsako bolečino, zato tudi nihče z ubogim slovenskim narodom v njegovi strašni nesreči Uko živo ne čuti njegove bolečine, kakor me ameriške Slovenke,— Zato Slovenska ženska zveza v Imenu vseh svojih' tisočerih članic apelira na SLOVENSKI AMERI&KI NARODNI SVET, da proglasi letošnjo cvetno nedeljo za SLOVENSKI DAN, praznik našega narodnega žalovanja in sočustvovanja z narodom doma. To nedeljo bo poteklo dve leti, odkar se je pričela strašna nesreča Slovenije. Ta dan naj bi alovenska srca tu v Ameriki obhajala kot dan žalosti pa tudi kot dan sočustvovanja s našo rodno domovino, posebno pa kot dan dela za njega rešitev. Vse slovenske naselbine naj bi imele različne prireditve, ki bi dale krepkega izraza naši bolečini pa tudi naši volji narodu pomagati, kolikor moremo. Način proslave si naj vsaka naselbins določi sama." Poročilo pomožnega tajnika se vzame na znanje. Brat Jurjevec poroča, da je Zapadna slovanska zveza priprav Willkie poroča o svojem potovanju (Nove knjige. — Ocenjuje Stephen Pearce) VVendell VVillkie je spisal knjigo o svojem potovanju okoli aveta to poletje, ki ga je napravil v konvertlranem ameriškem bombniku Liberatorju, ki je nosil pomembno ime "The Gulll-ver", Mr. Willkie poroča prvič v tem novem zvezku o zanimivih in intimnih podrobnostih svojega 49-dnevnega potovanja, ki ga je poneslo 31,000 milj k glavnim bojiščem demokracije. Polnil ae je s gorečim prepričanjem, kar ae tiče vojne in miru. "Ako pravim, da mora biti mir osnovan na avetovni podlagi"— zaključuje Willkie, "menim po* polnoma doslovno, da mora ob-aegati vso zemeljsko kroglo. Kontinenti in oceani so enoeUV-no le deli enote, ako ae na njih gleda, kakor sem jaz gledal nanje lz zraka. Angleška in Amerika so deli, Rusija in Kitajaka, Egipt, Sirija in Turčija, Irak in Iran so tudi deli. ln Je neizbeg-Ijlvo, ds ne more biti miru sa nikak del sveta, ako temelji miru niso nspravljeni sigurno Ši-rom vseh delov svete." Iw i 11 k i e j e v a knjiga "One World" Izraža trdno prepričanje, da v svetu po vojni ne more biti razkoaanoati. Poziva na enotnost cilja ln na enotnost duha med Združenimi narodi. Willkle veruje, da je mogoče priti do večje enotnosti ln do boljšegs skupnega razumevanja ljena žrtvovati do $500 letno za politično akcijo SANSa; ker se bojnih svrh med Združenimi predvidevajo veliki stroški, zlasti še, ako bo potrebno vzdrževati dve pisarni, je takojšnja denarna pomoč brezpogojno potrebna. Radi tega je tudi izposloval pri svojem društvu IlUni Starš, da bo prispevalo po $25 letno v ta namen. Poročilo se vzame na znanje. Prva podpredsednica sestra Prlaland naznanja, da je apelirala na podružnice svoje zveze, da pričnejo prispevati narodni dytk v bUgajno SANSa, če že ne več, vsaj po 25 ceptov mesečno od članice. Apel SŽZ za finančno pomoč bo reševala konvencija, ki se vrši meseca maja. Imela je nekaj predavanj v klubih o slovenskih vprašanjih, le Škoda, da nI Imela priročnega zemljevida Slovenije. Amerikancem neslovenske narodnoati je težko dopovedati. Potrebno je tudi, da se SANS oživi in se pods.na delo. Ljudje povprašujejo, kaj so ovire. Pričakujejo tudi člankov od predsednika. Potrebna je tudi kooperacija od strani vseh časopisov. Ali so tudi pozvsnl časopisi, da delajo z nami? (Pojasnilo: Uredniki vseh časopisov in revij so člani širšega odbors, torej se pričakuje od njih, da sodelujejo. Posebnih vabil niso dobili, pač pa je to bilo omenjeno v izčrpkih zapisnika prve seje, kl ao bili poslani vsem časopisom.) Poroča nadalje o depuUciji, v katero je bila imenovana tudi ona. PodUjniku VVellesu je skupina imponi* rala, ker je predstavljala vse sloje. Poročilo je vzeto na znanje. Brat Zalar dosUvlja k poročilu o depuUciji v Washingtonu, da ni dvoma glede uspeha, kl ga je deputac^a dosegla, kljub temu hočejo gotovi kritiki pokazati atvar v drugačni luči. S Slovenci se bo po sedanji vojni postopalo vse drugače kot se je pa po prvi. Pojasnjeno je bilo tudi glede našega napora napram vojni in kupovanju vojnih bondov. Organizacije sodelujejo do mere, ki Jo predpisujejo zakladniške reguUcije. Brat Rogelj poroča glede deputaclje, kl je po njegovem mnenju bila velik uspeh. IstoUko se je napram njemu izrazil častni pred* sednik Louis Adsmlč, kl je depuUcijo vodil in napravil vse po-trebno za avdijenco. Kar se tiče razvoja SANSa, je apeliral na člane ABZ za organiziranje podružnic in sodelovanje v vseh ozirlh. Glede izjave ABZ pojasni, da ima vsaks organizacija pravico sprejeti kako koli izjavo; nima pa U izjava nobene skupnosti z njim kot 2. podpredsednikom SANSs. Poročilo se vzsme na znanje. Zatem poroča brat Cainkar. Poroča o potežkočah v imenovanju članov depuUcije, ker je bil predsednik bolan in ni mogel voditi kake redne korespondence z ostalimi ČUni odbora. Ne vidi umestno, čemu bi se kritiziral predsednik. Storil je več kof ps mu je zdravstveno stanje dopuščalo. Niti ne vidi umestno, čemu je bilo objsvljeno v časopisih besedilo predsUvnegs govora Adamiča, ki tte je deloma nanašal(o) na kupovanje bondov. Njegovo besedilo rii bilo pravilno presUvljeno v slovenščino, potem pa še potvorjeno v dotičnem Ulegramu, kl je bil poslan iz Clevelanda. Obžaluje, ker hočejo nekateri naše uspehe omalovaževati. Brez Adamiča bi depuUeija nikoli ne imeU Ukega uspeha. (OsUli člani se strinjajo.) Kongres Je dal mandat reprezentacije le SANSu in le U Ima pravico govoriti v imenu naroda, Nadalje poroča, da je Šel iz VVashlngtona v New Vork, kjer je Imel dva govora preko krat-kovalnega radia v staro domovino. To je araillsel Rev. ZakraJ šek, zakar mu Izreka zahvalo. Njegov govor pe je bil cenzuriran in moral je izpustiti iz njegs vse, kar se tiče primorskege vprsšs-nja. kakor tudi glede trpljenja naših ljudi pod lUlljanako peto. Apeliral pa Je na sporazum med nasprotnimi elementi in za aodelo-vanje v naporu proti akupnemu sovražniku. (Rev. Zekrajšea omenja, da Je nesel orlglnsl Cslnkarjevegs govora v drievni department. kjer pa je izvedel, ds se je izvršiU cenzura brez njih vednosti.) Celnkar nadalje poroča glede ured#*»Chlcagu, ki ga je pomagal organizirati, glede apeU na društva za\*aftavljanje po-družnlc, kakor tudi glede izjave, katero mora depuUeija napraviti in objaviti z oztrom na telegram Zveze slovenskih župnij. V imenu depuUcije predloži bret Zalar sledečo IzJsv« Vsled neuprsvlčenih očitkov in trditev proti častnemu predsedniku SANSe Louisu Adamiču zsradi našega akupneg* oblaka dne 15 januarja 1943 pri državnem podtajniku Sumner ju Welloeu in načelniku OSS. Pooleju, izjavljamo podpiaanl ČUni in članice depuUcije sledeče: (Konec prihodnjič) narodi, predno bo sprožen zsdn/i strel. Opozarja Ameriko o vitalni vlogi, kl jo bo morala Igra* ti po vojni. "Amerika mora Izbirati eno Izmed treh vlog po tej vojni," pravi Willkle, "ozkoarčen nacionalizem, ki neizbegljlvo pomeni končno Izgubo našo laatne svobode; internacionalni Imperializem, ki pomeni Žrtvovanje svobode kake druge nsclje all na uatvarltev sveU, v katerem bo enakost priložnosti za vsako pleme in vsak narod. Jaz sem uver-jen, da bo ameriški narod Izbral s pretežno večino zsdnjo Izmed teh vlog." WlllkleJevo potovsnjc okoli sveU ga je prineslo Ar Intimno dotiko z vojnimi voditelji večine velikih narodov. Srečal Jc Slovenska Narodna Podporna Jednola NIT1I te. Lavnsdale Ave. ' Chlcaso. lUlaots OLAVNI ODBOR ao. L*wnd»l« Av«. Chlcaso. m. mi So. l*wndal« i'!»»ca«o. III SHt Iki L*wntf«U> A««.. ChtoMo. Ill JSST.SO. Lawnd*l« Avo., Chlc«s«. Ul. ujmlk bol. mM. spi ao. L*w*i»daodnlk------JjL____________Boh M. Unlvvraal. Pa. CAMU.U8 SAHN1CK. dru*i podpradavdmk ........tati W. Mih st,. ch>v«lanS. Ohio DUtrlSta! p« vodoravni l/mlj l« kad—Kad ae mora pomiti, ne pa ostrsMii. Ra blUr milu s gorko viido. Potem ko upinknete kad, jo obrUite, da osuii. Od stranilr vrtiiec in umijte pod njim . Naj he vedno pokril -Ko ak<»n< alf S ptrihim, ptikrijle pralni stroj s tuniu. da ge nr rapiali. Takoj ko iipd-rile, d« j« nekaj Is reda, po-kličite popravljala. nost. Izrszil je upanje, ds bo prišlo do sodelovsnjs vseh'Zedinjenih narodov v programu kulturne in znanstveni obnove. Med drugimi govorniki so bili dr. Pelin Gross (Poljak), Jan B Kozak (Cehoslovstks) In številni drugi vodilni smerliki In zsvezniMrt predstavniki vzgojnih Institutov. previdM— Ne m< rlUr vi tika, ker por-e»lan u lad okruli. 2eiez-je hi i*/trm /rjavelo in po-Sledi< a b" rurll. Parile na ena me I v pr alnem atf q)u. kekoi na blitt na p«iliiaivu. u-oi« ms fceeepee-DrM* konopec pro# ed mekrpu In nikdar ne savosile prsim ga »tropi preko keeop« » Kadar premikate »Irej, naj bo vedno stiskal nad fcadjo da se stro) ne prevrne. KAJ PA Z MAŽNJOT NolietMi apMno pravilo ne da)r vseh Uak Kadi legu vam priporoča* mo. da aledite navodilom tovarnarja, kako namazati val pralni stroj. Ako teh navodil nimate ve6~*pt*> tejt** valtrg" trgovca «|iktrllnih naprav, le najbotjie je ako se pogovorite s nJim Ukoj, ako ni bU val gtroj Sa dolgo nemaren COMMONWEALTH EDISON COMPANY prosveta MEJAŠI Povett is davnih dni 0 Napiaala lika WaiMon (Se nadaljuje.) Prišlec obstoji in poglede nsvzgor, kjer ste se proti nočnemu nebu lesketeli sulici. - "Kdo si?" "Mirigoj iz Kobarida. Važno vest prinašam. "Stopi naprej!" Zapahi so zaropotali in težka hrastoya vrata ao zaškripala. Na dvoriiče je stopil Mirigoj — pogrešani lovec. "Pokličite Radoslava, koharidskegš starejšl- no!" • "Zdaj spi!" -"Prevažno vest prinsšam, da bi čakali do jutri!" ' Stražarja sta se spogledale. Se trenutek sta slsla, kakor bi se ne mogla odločiti, da bi zbudila utrujene starce. Nate se je pa vendar o-krenil eden izmed njiju. Prijel je ze gorečo smolcnico, zatanknjeno "pri vhodu in stopil z njo čez dvorišče v Trudopolkov stan. Precej dolgo je trsjslo, preden se je vrnil; spremljal ga je starec z belo brado — starejii-nu Radoslav. Starček je vzel stražarju plamenico iz rok ln posvetil v obraz možu, ki se mu je približal. "Mirigoj! Bogovi zahvaljeni, da si živ!" "Živ sem, oče starejšina; ali nisem te budil zato, da bi ti naznanil svojo rešitev. Nsj ti na kratko povem, zakaj sem ti vzel spanje ... Ti hočeš čez nekaj dni poslati svoje čede pod vrhove Matajurja?" "Vseko leto sem storil tako." "Pa letos ne vem, ali Jih boš — že drugi pasejo ondi — —" "Kdo?" "Lsngobsrdi!" _ "D# bl jih besi! Ali se ne motiš?" "Ne" motim se; sam sem jih videl. Poslušaj! Lovska strast me je zavedla, ne, bogovi so mi kazali pot, ko sem zalezovat krasnega smjska, ki sem ga bil obstrelil. Drl sem čez drn in strn za krvavimi sledovi. Na pot nisem gledal. Po hribu navzgor, pa zopet navzdol, čez gozde, trrfvnlke, doli k potoku, pa zopet v hrib. V črnem gozdu sem gs dobil, ležel je pod skelo in mojs puščica mu je tičala v vratu. Oddahnil sem se in se ozrl . , . Kje sem prav za prav? Zdajci se mi zjssni: tu velika skala, macesni kroginkrog, skozi debla se svetliks — to ne more biti drugegs kskor naša planina na Matajur-ju. In zdajci se mi je tudi zazdelo, da slišim mukanje živine. Ps to Je nemogoče — si mislim* Poslušam ... res je. Pa to ne more biti naša živina! Splazim se na visoko skalovje in oprezno pogledam proti planini. Velike čede goveje živine se pasejo po lepem pašniku. Gledam, kje je pastir. In — kaj misliš — ksj sem videl? Pred kočo sedi — ne mords trije sli štirje, kakor Je to navada — temveč cela četa mož, ln natančno sem rszložll kopje ln loke, prlslonjene rta kočo. Po bradatih obrazih Ui obleki sem so- • dil, da so — Langobardi" "O, Perun Jih udari! Neših čed pričakujejo!" "Tako sem si misli! tudi jaz. Oprezno Sem se »plazil po skalah doli. Srnjaku sem izrezel rogove — nerad sem pustil krpo žival. Ali moral sem hiteti, da te obvestim o tem, kar sem videl." "Vrl mož si, Mirigoj! Takoj moramo na delo, da ukanimo požrešne (orojulske volkove. Ne vem si pomsgsti drugače — strsžer, stopi na dvorišče ln zatrobi v rog!" Stražar je stopil pod lipo in zatrobil enkrat — dvakrat — trikrat. Med prvimi Je planil iz svojegs stana vojvoda Trudopolk in si spotoma pripasoval meč. "Kaj je?" zakliče, ko ugleda na dvorišču sta-rejiino Radoslava. . "Langobardi so zasedli neše planine." "Oj besi! Kje? Ketero?" "Takoj Izveš od Mirigoja." _ Že so prihajali z vseh štreni dvorišče in gradišče možje in mladci, pod lipo pa so se zbrali sterejšine. Dve krščenika sva prinesla goreče smolenice, a Kadosiev jima je dejel: "Nobene luči!" Proti Trudopollui je opomnil. "Lehko bi jih opazili, Langobardi na planinah!" "Kej? Langobardi?" so vpraševali ostali sterejšine. "Pripoveduj, Mirigoj!" veli vojvode. Mirigoj stopi pred sterejšine in ponovi to, kar je že prej povedal Radoslevu. ' Vihar jeze ln osvetoželje se dvigne med možmi, ko zeključi Mirigoj svoje pripovedeovanje. "Volčje! Msstili bi se radi z našimi čedami!" "Kradejo nem zemljo!" "Pobijemo jih!" , ^ , "De, možje! Slovenec je btf doslej vajen zemljo jemeti — ne dsjati", se oglasi zdajci Trudopolk iz teme pod stoletno lipo. Zbor se hipoma umiri, ko zasliši glas vojvodov. Ta pe nedaljuje: "Ali prepustimo svoje lepe gorske pašnike Langobardom?" "Nikoli!" za grme možje. "Ali ste pripravljeni, Ščititi svojo zemljo zoper f orojulske volkove?" "Smo, vselej!" "Zapoveduj ln vodi nas; ti si naš vojvode!" zekliče sterejšine Radoslav. "Zapoveduj, vojvoda!" zagrmi iz sto grL "Dobro! Poslušajte, kakšna je moje misel: Forojulcl so poslali s svojimi pastirji četo oboroženih mož. To kaše, de se mislijo polastiti naših čed in naše zemlje. A čudno bi bilo, ko bl jih mikeli le pašniki na Matajuiju. Bržkone so zaaedli tudi druge naše plenlne. Trebe jih je torej zajeti vse neenkrat z njih čedami vred. Naj so zvrnejo v Jamo, ki so jo nam izkopali ... Zato so združite vsi možje po župeh, da bo vsaka lupa branile svojo planino. Oni pa, ki peaete svoje čede ne tej štreni Soče, pod Krnom in Mrzlim vrhom, ne Hruševcu in na Kobilji glavi, in oni, ki bivate više od Koba-rlda — pomagajte nam in sebi, da laže zdrobimo sovraga ln osvobodimo našo zemljo!" "Kakor volkove jih zakoljemo!" "Ne eden nem ne uide!" "Zdej je polnoči. Dvlgnimo se Ukoj ln — ko se rszdenl — jih napademo. Morana nam prizanese ln Svetovid bo z nami. Ko se vrnemo, napravimo daritev, kakršne še ni bilo med Slovenci." x "Bogovi so s nemi!" Že so se možje zbirali po župeh ln se dogovarjali, katere planine zasedejo, ali kateri žu-pl priskočijo na pomoč. Nekaj poslancev je zasedlo nizke obrske konjiče iz Trudopotkovega hleva. Zdirjali so v noč, da pozovejo še ostale može po bolj oddaljenih gradiščih na bojni pohod. Četa za četo, na čelu jim sterejšine in župani, so dohajale s gradišč. Zadnji je odšel z največjo četo Trudopolk. Njegovi možje so imeli nalogo zasesti vse planine po pj-ostrenem Kolovratu. Ko je te oddelek tolminske vojske stopal Čez most pod gradiščem, Je mrmral trgovec Targi-tij, prebudivši svojega sina: "Ali čuješ? Zopet ropotsjo čez most. Bržkone so zavohali Longobarde." Sin se je prevrgel na senu, odgovoril pa ni. (Daljo prihodnjič.) Sosedje in druge novele Ank P. Čehov IValovenll Fran Pogačnik BABJE CAR8TVO ZNAMENITI LJUDJE (Nadaljevanje.) Nasprotno Olge K* nov na ln njeni prijatelji pa dobri znanci m»o bili kar tako navadni ljudje \'*ak med njimi Je bil na la ali oni način znamenit in že /nan. imel že ime in se štel za imenitnega, ali sicer še ni bil znamenit, a je imel polno bleščečih nad, da postane. Tu smo imeli priliko videti umetnika od drarn»kega gledališča, ki Je bil velik, ie davno priznan talent, lep, ta/umen In skromen človek, lz boren recitator, ki je učil Olgo Ivanovno dekla m trati. Dalje jr bil tu operni pevec, dobroduien dfbeluitar, ki je zdihovaje uver-j.il (Hgo Ivanovno, da ae suma ugonablja; ako bi ne bila m«lo-mar na in se lotila etvari, bi M* razvila v <«1 lično pevko. Bilo je nekaj umetnikov. »ti žanrtat, .nimalist Ui pjesa/ut RJabovaklJ, krasen, plavolas, mlad človek pri 25 letih, ki je Imel na razstavah lepe uspehe ln je prodsl svojo zsdnjo sliko za 500 rubljev. Popravljal je Olgi Ivanovnl njene Študije ln pravil, da lahko lz nje še kaj postane. , V družbi smo opazili violončel Ista, čigar inštrument je pla-kal ln ki je javno Izjavljal, da zna Izmed vseh znanih mu žensk spremljati edina Olga Ivanovna. Končno je bil med njimi literat, še mlad, a že znan. ki je plsel novele, drsme ln povesti. Se kdo? No, še Vasilij Vasiljcvlč, graščak in poaegtnik, diletant-Uustrator in vlnjetiat, ki je silno ljubil steri ruski slog, btllno Ui epoe. Na papirju, porcelanu in okajenih krožnikih je proizvajal pravcata čuda. Sredi te umetniške, svobodne, po usodi ljubljene družbe, nežne ln skromne, ki se je spominjala zdravnikov le ob bolezni in katerim |e bilo ime Dimov pravtako nepomembno kakor Stdorov alt Tarasov, sredi te družbe ae je počutil Dimov tujega, nepotrebnega ln neznatnega, dasl je bil visoke rasti in široko-' pleč Zdelo se je, kekor de nosi i/poeojen frak in da Ima brado kot trgovski pomočnik. Nasprotno pa bl, ako bl bil pisatelj aH umetnik, govorili, da spominja na Zola. Igralec je pravil Olgi Ivanovnl, da je s svojimi predivastlml laami ln v poročni obleki zelo podobna vitki višnji, ko je spomladi vsa pokrita z belim cvetjem "Ne, poslušajte!" ga je preki- PETEK, 23. april ir J' u Po obedu je Olga "hajala k znancem daltšče eli h koncerti vracala domov po poino6i je godilo vsak dan (Dalja prihodnjič.) ABtte naročeni aa daa Podpiraj t. ™ mi Voditelji unij ADF la CIO. Id so konferbrell s Rooseveltom o stabilizaciji cen ln meed. Od leve Geotfo Meeny. Alvaner Johnaton, Williaxn Green. Anna Roeeoberg la Philip Murray. nlla Olge Ivanovna in ga zgrabila za roko. "Kako se je to moglo tako nenadoma zgoditi? Poslušajte, poslušajte! Moram vam »vedeti, da sta bila moj oče in )imov zaposlena v isti bolnici. Ko je ubogi očka zbolel, je Dimov vse dni in noči prečul ob njegovi postelji. Tolika požrtvovalnost! Poslušajte, Rjabovskij --In vl, pisatelj! Poslušajte, je zelo zanimivo! Stopite >ližje! Kolika požrtvovalnost! Kako lekreno sočutje! Tudi jaz ponoči nisem spala in sem se-lela pri očetu—zgodilo se je. MoJ dobri Dimov se je zaljubil vame do ušes. Res je, pota uso-e so Čudovita! Po očetovi smr-je prihajal k meni, me sreča-val na ulici in me lepega večera, meni/i^, tebi nič—zasnubil. Kakor strele z jasnega neba! Vso noč sem »prejokala ln se sama vanj smrtno zaljubila. Kakor vidite, sem sedaj njegova žena. —Ali ni res, na njem je nekaj silnega, mogočnega, medvedjega? Sedej je njegov obraz obrnjen proti nam le deloma in slabo razsvetljen, a ko se okre-ne, si oglejte njegovo čelo! Rjabovskij, kaj rečete o tem čelu? —Dimov, o tebi govorimo," je kriknlla možu. "Pridi sem! Podaj svojo pošteno roko Rjabov-skemu! Tako! Bodita prijatelja!" Dimov se je dobrodušno in naivno smehljal, podal Rjabov-skemu desnico in dejal:. "Me zelo veseli Hkrati z menoj je dovršil vseučiliške študije tudi neki Rjabovskij. Ali je vaš sorodnik?" • n. Olga Ivanovna je štela 22, Dimov 31 let. Po poroki sta si uredila krasno življenje. Olga Ivanovna je v sprejemnici okrasila vse stene s svojimi in tujimi študijami, v okvirjih in brez njih, in ustvarila med klavirjem in ostalim pohištvom krasen kotiček a pomočjo kitajskih solnčnikov, stojal, raznobarvnih krp, kindžalov, kipov ln fotografij. V obcdnlcl je olepila stene z lesorezi, obesila na steno opan-ke in srp, postavila v kot koso in grablje—in imela je obedni-co v ruskem slogu. Spalnico je, da bi bila podobna skalni duplini, drapirale s temnim suknom, obesila nad poeteljo benečansko svetilko in^postavHa pred vrata moža s helebsrdo. Vsi so priznali, da in^eta mlada zakonska zelo prijazno gnezdeče. Olga Ivanovna je vsak dan vstajala ob eneJVtih, igrala na klavir,, ali pe, če je bilo solnčno, slikala z oljnatimi barvami. Ob eni se je vozila k šivilji. Ker z Dimovom nista bila imovita— jedva sta izhajala—sta si morali s šiviljo marsikdaj beliti glevo, ako se je Olga Ivanovna hotela češče kazati v novi obleki ali postavljati se s toaletami Zelo pogosto se je iz stare, prebarvane obleke, cenenih koščkov tila, čipk, bombaža in svile rodilo čudo, nekaj očarujočega, ne obleka, temveč sen. Od šivilje se je navadno vozila k temu ali onemu znanemu igralcu, da bi izvedela gledališke novice ln se pravi čas pobrigala za vstopnico k premijeri nove drame ali k beneficu. Od igralca je morala v delavnico znanega umetnika ali v sli karsko razstavo, nato pa h katerikoli znameniti osebnosti na po-set ali vabilo v poset, ali pa na trenotek kramljanja. Povsod so jo sprejemali z radostjo in prijazno, povsod so ji zagotav ljali, da je krasna, ljubka in občudovanja vredna. Tisti, ki jih je imenovala znamenite in veli ke, so jo sprejemali kakor seb enako in ji enodušno prorokova-11, da po njenem okusu in razumu mora postati iz nje kaj posebnega, ako se ne zanemari. Ona je pela, igrala klavir, slikala, modelirala in sodelovala pri amaterskih prireditvah, a to ne le kar tako, temveč s talentom Naj je pripravljala svetilke za iluminacijo, naj se je oblačila ali zavezovala komu ovratnico, vse jI je šlo Izpod rok nenavadno umetniško, graciozno in ljubko. Nikjer pa se njena talentl-ranost nI kazala jasneje kakor v sposobnosti, hitro se seznanjati z znamenitimi ljudmi in se jim prllagojevatl. Ako se je kdo le malce proslavil ln obrnil nase pozornost, že se je z njim seznanila, še Isti dan spoprijateljila in ga povabila k sebi. Vsako novo znanje je bilo zanjo pravcati praznik. Slavne ljudi je oboževala, se ponašala z njimi ln vsako noč sanjala o njih. Koprnela je po njih in ni mogla utešitl svojega hrepenenja. Stari so odhajali, tonili v pozabo, a za menjavali so jih novi; tudi tem se je hitro privajala, ali bila nad njimi razočarana in jela na novo iskati, našla in zopet iskala. Čemu? Ob petih sta z možem doma obedovala. Njegova preprostost, zdrav zrni sel in dobrodušnost so jo vzhičsle ln umllj*Je. Neprestano je vstajala, vihravo obje- mala njegovo glavo in^o obsipala s poljubi! "Ifi, Dimov, si moder, plemenit človek," mu je govorila. "A tt imaš zelo veliko napako, ti se prav nič ne zanimaš za umetnost. Ti omalovažuješ i &dbo i slikarstvo!" 7 "Ne razumem jih," je kratko odgovarjal. "Vse življenje-eem se bavil z naravoslovjem in medicino in nisem imel časa brigati se za umetnost." "Ah, to je strašno, Dimov!" "Zakaj? Tvoji znanci ne poznajo naravoslovja in medicine, a vendar jim tega ne očitaš. Vsakemu svoje. Jaz ne razumem pokrajinskih slik in oper, a si mislim: Ako jim posvečajo modri ljudje vse življenje, a drugi plačujejo zanje ogromne vsote, tedaj so potrebne. Jaz ne razumem, toda ne razumeti ne pravi tajiti." se the new^| encyclopedia machine shop practice OEORGE laaiitute ei Teehnologr ▼ ■Pisal snael pcofaaor aa Podlago sa mehanično morete dobiU s knjigo ? CYCLOPEDlA OF MACHINI | PRACTICE (v angleščini). Ta < knjiga popisuje ln v slikah temeljna dela mehanike. Razi natanko, kar mora znati n. mehanik; pojaanjuje vporabo ga atroja, orodja ln meril. Poučil kako je treba vporabiti načrt« prlnta) ter vam tudi daje čunakih tabel, da morete avoje delo. Ns glede na šele početnik, vam bo u koriatna ln mnogo potrebna' alik ln risb. 57S atrani, trdo knjiga stane SAMO SI no plačamo mi NaroČite GARNI SLOVENIC Pl COMPANY, 216 Wert NEW YORK—Zaloga ni Naročite to važao knjigo i to, pri 18th TISKARNA S.N.P.J. sprejema v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnic časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češker angleškem Jeziku in'drugih ..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLJUfSTVO SNPJJ TISKARNE >vin! nar DA TISKOVIN* NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vse pojasnila daje vodstvo tisi .... Cene smerne, unljsko delo prva Pišite po informecije na naalov: SNPJ PRINTER Y 2857-59 8. Lawndale Avenuo - - Chicago. Illlnois| TEL. ROCKWELL 4S04 NAROČITE SI DNEVNK PROSVETO Pe sklopu 12. redno konvencije se lahke naroči na Ust Prosrato prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov la ene družine k eni naročnini. Lisi Prosveta stane m vse enako, sa *lrne aU nečlana UM m eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri aaoameniu SI M m tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Tete) aodej ni vtroka. rs* da Je Uat predrag sa člane SMPJ. Ust Presveta Je vaša lastnin« ia eetovo Je v vsaki drušlnl nekdo, Id bl red čital list vsak dan. Pojasnile«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti t\» SNPJ, ali če ae preseli proč od družine ln bo zahteval aam tvoj tednik« bode moral tisti Član Is dotične družine, ki Je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniU epravniitvu lista. In obenem doplačati dotično vsoto liatu Prosveta. Ako teg« n« atori, tedaj mora upravništvo znižati datum ss to vsoto naročnika. Cena listu Presveta Jot Za Edruš. države la Kanado 8S.M Za Cloaso In Chleaeo Ja - I S S tednike In .. 4 tednike In 5 tednikov ln 1JS Za Evrope Je „-IapolnU. spodnji kupon, priložite Mener Ordw v plsa« In al navečtta PROSVETA. SNPJ. »SIT So. Lavmdale Ave. Chicago. 111. Priloženo poti!)*« _ vsota denarja a« Uat U Je vata latinlaa. ČL dreštva H Naalov Ustavita tednik In «e pripišite k moji članov moje drufttae, ČL čl tL It H •t ČL Aaalošk! vojaki ranjeni v bitki na teniški fronti dobivajo prvo sdravntako a