METOVALEC Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske« Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „ Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v meseca ter stoji "2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/, strani 8 gld,, na '/* strani 5 gld in na >/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Št 14 V LJubljani, 31. julija 1896. Leto XIII. Obseg-: Pincgavsko pleme. — Konjerejčeva opravila meseca avgusta. — Opravila pri čebelnjaku meseca avgusta. — Razstava grozdja na Bizeljskem. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. - Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Pincgavsko pleme. *) Okoliš tega plemena. Prava domovina so kraji, kjer izvirata reki Zalcah in Žalah (Salzaeh. Salach) ter visoko ležeče stranske doline vzhodnotirolske, obdajajoče Pincgavsko, kterih nekaj pripada rečju inskemu, nekaj pa dravskemu. Okoliš drugotne domovine so danes še ostali trije okraji Solnograške, potem južnovzhodni deželnosodni okraji Gorenje Bavarske (Berch- tesgaden, Rei-chenhall, Laufen, Traunstein), go-renjeavstrijski in štajerski Zalcka- Podoba 36. *) Iz dela < Album govejih plemen iz avstrijskih planinskih dežel«. (Album der Rinder-Rassen der oesterreichischen Alpenlander. Wien. W. Frick.) Doslej so izšle 4 mape. V vsaki mapi so tri slike Mapa stane 4 gld. Glej tudi muricodolsko pleme v 10. štev. letošnjega »Kmetovalca«. mergut (okraja Išl, Usov — Ischl, Aussee) in gorenji kraji ob Aniži, Muri in Dravi na Štajerskem in na Koroškem. Tukaj pincgavci preidejo v sorodne belance. Velikost in teža. Po meri in teži prištevamo pincgavce obilo srednjevelikim živalim. Krave (pod. 36.) so povprečno po 126-8 cm visoke, 155.4c?«dolge ter povprečno tehtajo po 450 k°. Barva. Po glavi, vratu, obeh straneh in po spodnjih delih nog je barva vseskozi enako živa, rdečerjava, zgoraj, od koma nazaj, in spodaj, od prednjega dela prsij nazaj, pa se vleče bela proga, ki se zadaj spoji. Bele so navadno tudi vse noge ob spodnjem delu života in pa rep. Rogova sta belorumenkasta, na koncu svitlo- ali temnordečerjava. Parklji so rjavkasti do sivoriavi, repov čop bel, gobec, sluznica v gobcu in tre-palnični robovi pa rožno nadahnjeni. Oblika života. Glava je v primeri s širokostjo čela in obraza obilo srednjedolga. Čelo je med velikima, okroglima očesoma ravno, med sencema rahlo vzbočeno, na vrhnjem robu vzvišeno. Čeljusti so krepko razvite. S strani pogledana je glava ravna ali malce upognjena, rogova sta komaj srednjedolga, valjasta in ne težka, zavita na venkaj, potem kvišku, na znotraj ali nazaj ter imata na koncu tanek rt (špico). Ušesi sta dolgi, uhlja majhna, gobec pa je ozek. Vrat je na vse strani primerno razvit, ima močen tilnik ter nepremočno, mehkonagubano ožrelje (pod-vratnik). Život je spredaj polen in krepek, ima obilne prsi, pravilna pleča in lep kom, ki je za spoznanje višji kakor križ. Srednji del života je precej dolg, zadosti širok in globok, hrbtna črta ob ledjih pa ni vselej vodoravna, ampak je rada nekoliko upognjena. Rebra so primerno vzbočena. Život je v lakotnicah in za pleči precej polen. Zadnji konec se lepo sklada z drugimi telesnimi deli, ima širok križ, obsežno, mišičasto zakrižje in pravilno nastavljen rep, pa ne posebno polnih stegen. Prostor med zadnjima nogama je plitev, vime ugodno nastavljeno. Noge so primerno močnih kostij, imajo fine člene, parklje pa lepo oblikane in močne. Koža je precej močna toda voljna. Dlaka je srednje tenka, kratka, gladka in mehka. Koristna svojstva. Kar se tiče mlečnosti, težko da bi pincgavke zaostajale za kakim drugim pisanim planinskim plemenom. Krav, ki na dan dajo po 10 do 12 litrov, oziroma po 3000 do 3500 litrov na leto, je dosti. Mleko ima 3 5 do 3'75 °/0 tolšče v sebi. Za pitanje je to pleme dobro, kajti s skrbnim krmljenjem se doseže, da žival na dan pridobi na teži 1'5 kg. Zaklan vol ima 58 do 60 % čiste teže; meso je nežno (mehko), sočno in okusno ter je sploh smatrajo za meso prve vrste. Za delo pincgavske vole zelo cenijo, ker hitro hodijo, so močni in radi ubogajo Mlada živina prav povoljno raste, do-rastla v krmi ni izbirčna, zdrava je pa že po naravi. Kraji, kjer se dobi, in cene. Trgovina s plemensko živino, pa tudi z živino za porabo (z molznimi kravami, z vprežnimi in s pitalnimi voli ter s teleti za mesarja) je dobro urejena po vseh krajih, koder se to pleme nahaja. Mnogo, večkrat prav dc bro obiskanih živinskih trgov zadošča domačim potrebam in izvaža živino v inozemstvo. Velike vpisane tvrdke in mnogi manjši trgovci in za nagrado skupujoči kupci posredujejo to trgovino, ki že več časa napreduje od leta do leta. Glavna tržišča v prvotnem okolišu so Mitersill in Uttendorf za Gorenje Pincgavsko, Zeli am See in Salfelden za Srednje in Dolenje Pincgavsko, Šentjanž (St. Johann), Bischofshofen in Werfen za Pon-gavsko, Mauterndorf in Tams\veg za Lungavsko in mesto Sakburg (Flaehgau). Vsled naraščajočega števila kupcev so šla zadnja leta cene zelo kvišku ter so se povišale pri najboljšem blagu za 25 do 30 °/0. Za najlepše živali se danes plača 45 do 50 gld za 100% žive teže, za navadno plemensko in porabno živino pa 28 do 42 gld. za stot (100 kg). Bik, star 1 V* do 1 leta, stane 125 do 180 gld., dvojica mladih vprežnih volov ali pitancev pa 150 do 300 gld. Konjerejčeva opravila meseca avgusta. Proti koncu meseca avgusta se navadno uže prične odstavljanje žrebet. Tu je gledati na starost in razvitek žrebet ter na stanje kobilino, ne pa na kak gotov dan. Žrebeta naj sesajo 4 do 5 mesecev. Dolgo sesajoča žrebeta so kobilam nadležna, pa jih je laglje odstavljati in se bolje privadijo nove krme. — Kobile so v tem času uže vnovič breje. Kobila ima torej razven 4 do 5 mesecev starega žrebeta pri sesku v svojem telesu tudi skoraj enoliko star sad, kteri porabi tem več materinih sokov, kolikor postaja starejši. Zraven vsega tega morajo pa kobile še veliko delati, in tako se rabijo na ta način njih sile še na tretjo plat. Konjerejci naj to uvažujejo ter kobilam pomagajo z obilo in primerno krmo. Več nego 5 mesecev naj žrebe le tedaj sesa, če je še slabotno in če je mati dobro krmljena. Odstavlja se na dva načina : Odstaviti kar v naglici, t. j. brez prehoda, je najlože, a najnevarnejše. Žrebeta se kar na enkrat odstranijo od kobil, pri tem imata pa mati kakor mladič, nekoliko hrepenenja drug po drugem, nemira in rezgetanja ni konec, in navadno obema preide slast do jedi. Pri tem je treba živali skrbno nadzirati. Pri kobilah, zlasti pri tistih, ki so ostale jalove, ima pomanjkanje slasti celo nekoliko dobrega, ker se s tem prepreči tvoritev mleka, kajti obilica mleka v vimenu, kadar je žrebe uže odstavljeno, lahko povzroči vnetje vimena in druge nevarne bolezni. — Pazi torej na kobilino vime! Če je prenapolnjeno, izmolzi je ter ne dajaj preveč krme, zlasti ne detelje, ter daj po enkrat na dan sol lizati, dokler ne preneha nevarnost. Pri brejih kobilah to sploh ni tako opasno, ker take nimajo veliko mleka in je tudi precej, izgube, če se žrebe odstavi. Pri hitrem odstavljenju trpe največ žrebeta. Hrepenenje po materi in pomanjkanje slasti povzroči, da žrebeta omedle. Razven tega pridejo taka žrebeta še daleč proč od svojega rojstnega kraja v popolnoma druge razmere, morajo daleč potovati, nalezejo bolezni, kakor smo-Iiko, kar vse žrebetu za vse njegovo življenje škoduje ali pa ga celo umori. Bolje bi bilo torej žrebeta odstavljati polagoma, če ravno je to zelo sitno, kajti pri tem se morajo žrebeta ločiti od svojih mater, h kterim se na dan po dvakrat do trikrat vodijo, vmes se jim pa pokladajo reči, koje najraje jedo, na pr. zdrobljen oves, kratko sladko seno, kosce soli za lizanje. Sčasoma se žrebeta vedno redkeje vodijo k materam, in slednjič to popolnoma poneha. Pri tem se materi mleko polagoma izgublja, mlado ne medli in obay ostaneta zdrava. Žal, da tako, položno odstavljanje ni vedno mogoče, in zato ostane večina pri hitrem, a ker je to nevarno, zato pokladamo veliko pazljivost našim konjerejcem na srce. Ako počnemo mlado od tretjega meseca naprej vaditi na primerno krmo, potem se tudi hipno odstavljenje zvrši lože in bolje. Napregati je mlade konje tudi meseca avgusta ter dobro paziti žrebetom na kopita. Kjer je (prilika, dobro je po delu uže ohlajene konje postaviti za nekaj časa v tekočo, a ne premrzlo vodo, in če take vode ni, vsaj ko pita dobro izprati. Opravila pri čebelnjaku meseca avgusta. V začetku, ali vsaj prve dni tega meseca začne po Kranjskem in Štajerskem ajda cvesti, in čebele dobivajo na njej največ zaloge za se čez zimo in za čebelarja, če je le vreme ugodno. Preveč dežja ali prevelika suša, oboje enako škoduje; tudi sploh viharno vreme je dostikrat krivo, da ajda ne zadeluje, ali kakor navadno pravimo: gluha ostane, in takrat tudi čebele malo naneso. Kakor ajda dobro ali slabo obrodi, so tudi čebele dobre ali slabe. Po južnih avstrijskih deželah se polovica ali vsaj dobra tretjina čebelarjev veseli lepih dnij ob ajdovem cvetju, nasproti — žaluje. Že meseca julija povsod pazijo na vreme, da vsak po svojem za mesec avgust prerokuje. Tega meseca naj skrben čebelar dobro opazuje, da mu čebelni molj (phalaena cereana) ne bo delal škode. Kakor vsak umen čebelar ve, pritepe se mali pepelnati metuljček najrajši zvečer o mraku ter poskuša pri žrelcu ali pri kaki drugi luknjici priti v panj. Kjer mu je le mogoče, leže jajčeca, in kadar plod izleze, prevrta in pre-vleče vse satovje s svojo moljavino, da najboljši panj dostikrat hira, dokler ga ne popuste čebele. Zato je zani-karnost, če čebelar ne pogleda, da bi roj dejal v dober panj, ali vsaj zamašil in zamazal razpokline. Zato naj skrben čebelar ne le jeseni zaradi prezimovanja, ampak tudi čez leto zaradi toliko škodljivega metulčka skrbno zamazuje vse razpokline in raze s kravjakom. Naj tudi panj večkrat pregleda, da iz njega spravi čvričke, in osnaži prevlečeno satovje. Seveda se to da storiti le v panju s premičnim satovjem; zato, kakor pri vsaki priliki, tudi tu našim čebelarjem kličemo: popustite vender uže stari navadni panj z nepremičnim satovjem! Marsikaj starega je dobro: n. pr. staro vino, toda naš stari panj pa za čebelarstvo ni pripraven. Kdor pa hoče od cvetoče ajde ali kmalu potem od cvetočega jesenskega vresja imeti obilno dobička, naj gleda, da bodo vsi panji imeli matice in da bodo sicer kolikor moči čebelni; torej naj brezmatične ali sicer slabe panje združi, ker čebelni, močni panji kaj naneso in se tudi roparicam najbolj gotovo ustavljajo. Meseca avgusta je tudi navada čebele prevažati iz hiibov ali sploh višjih krajev v nižje, na pr. na Kranjskem z Gorenjskega na Dolenjsko, z zgornjega Koroškega v ravnine okoli Celovca, itd. Po Kranjskem je tudi zelo v navadi ob ajdovem cvetju čebele kupovati na dobiček. Razstava grozdja na Bizeljskem. (20. do 28. dne septembra t. 1.) Od leta 1881. do 1 1886. je naše vinarstvo zbog trtne uši tako propalo, da skozi leta nismo imeli nikakš nega vinskega pridelka in so naši sodi prazni trohneli v kleteh. Vender so brezvestni trgovci točili slavnega bi-zeljca, pišečana, sromljana, sremca i. t. d,, kakor nekdaj po onih krajih, kjer je prej slovelo naše vino. Velika nevarnost je pretila našim sJovečim krajem, kajti bati se je bilo, da zgubimo dobro ime in one kraje, v ktere smo prej prodajali vino. Dokler smo bili brez vina, bili smo mirni. Danes pa nas silijo gospodarske sile, da se postavimo n« noge in da oživimo dobro ime naših pokrajin. Pet let je sem, kar so naše gorice ozelenele na ameriški podlogi; uspehi so taki, da o takih nikdo niti sanjal ni. Porabili smo vsa sredstva in nismo samo na novo zasadili svojih vinogradov, ampak smo v obče vinastvo spravili na višjo stopnjo. Mi prideljujemo vina, ki so tako dobra in še boljša kakor ona starih trt, in upamo, da se nam dokaz popolnoma posreči. 28. dne junija t. 1. so se zbrali odkorniki najgla-sovitejših vinorejskih občin breškega okraja in so sklenili da se napravi izložba grozdja na Bizeljskem, v prostorih tamošnje šole. Te razstave se v prvi vrsti udeleži prosti kmet (vinogradnik) breškega okraja. Tu se bode nudila vinskim kupcem prilika, da si na licu mesta ogledajo vinske pridelke, in uverjeni smo, da bode vsakdo zadovoljen z uspehi. Za razstavo se je nalašč izvolilo Bizeljsko, in sicer zato, ker so tam najstarejši in največji nasadi. Izleti v bližnje gorice, ktere bode priredil razstavni odbor, bodo dokazali naš napredek v vinarstvu. Vinski trgovci bodo imeli tu najlepšo priliko ponoviti stare zveze in skleniti nove. Drugi in važnejši povod te razstave je pa dolžnost hvaležnosti do onih krogov, ki so nas v tej silni borbi vsa leta vztrajno podpirali. Država, dežela in štajerska posojilnica so žrtvovale več sto tisoč za prospeh novega vinarstva na Štajerskem. Hvaležno moramo priznati, da je skoraj cela vsota breškemu okraju do sedaj bila v veliko pomoč. Naša dolžnost je, da damo račun o tem, kako smo porabili te velike podpore. In mislimo, da se to najlože dokaže ob priliki nameravane izložbe. Upamo, da hodo naši uspehi merodajne kroge vzpodbudili, da bodo dali tudi drugim okrajem pomoč, kakeršno je do sedaj užival naš okraj. Pomen današnjih vrst je, merodajne kroge in vse one, ki se zanimajo za novo kulturo ameriških trt, opozoriti na našo razstavo. Natančneje določbe pa se bodo razglasile pravočasno. Odbor za razstavo grozdja na Bizeljskem. Razne reči. — Poletnje gnojenje sadnemu drevju. Sadno drevje po leti, zlasti meseca julija, zelo petrebuje gnojenja. Meseca julija se namreč tvorijo sadni popki za prihodnje leto, in če tedaj gnojimo, pripomoremo drevesu do rodovitnosti; vrhu tega pa poletnje gnojenje koristi tudi v tem, ker z gnojenih dreves sadje v tem letu ne odpada tako, kakor z negnojenih, in tudi bolje dozori. V gnoju mora biti tudi kalija (kajnit); toda kalijeva gnojila so ostra in v večji množini ne smejo priti v do-tiko z drevesnimi koreninami. Iz tega vzroka je najbolje, da se toliko od debla, kakor daleč sega krona, izkoplje globok jarek, ali pa se naredi več do 1 m globokih lukenj, notri se denejo gnojila in se zalijejo z vodo ali z razrejeno gnojnico. Kot dušikovo gnojilo se lahko vzame žveplenokisli amonijak, kalijev soliter in čilski soliter, kot fosforovo gnojilo kostna moka in apnov superfosfat. — Kis obvaruješ, da se ne spridi, ako ga ogreješ in nekaj minut kuhaš. Potem se dolgo dober ohrani. — čiščenje zlatih okvirjev. Zlate okvirje obriši, če jih muhe onesnažijo, z robcem, kterega si namočil v vinskem jesihu. Potem se okviri splaknejo s čisto vodo in posuše pri majhni toplini. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 137. Naši rokodelci imajo naročenih 2000 železnih postelj za vojake, ktere morajo črno pobarvati, in sicer z železnim črnim lakom. Ker se bo tega laka veliko potrebovalo, prišlo jim bo morda ceneje, ako ga sami narede. Zaradi tega vprašam, kako se naredi lak za železo? (I. K. v K.) Odgovor: Lak za železo, in sicer črn, se dela iz pre-mogove smole in katranovega olja. Katranovega olja je več vrst; kolikor hitreje sušeče se vzame, tem finejši je lak. Ktero olje je najboljše, koliko ga je treba vzeti in isto tako, koliko smole, to vse je reč izkušnje, ktero mora vsak sam narediti, kajti tvornice smatrajo to za tajnost. Sicer pa bodite prepričani, da kupite lak ceneje iz tvornice, kakor pa je doma narejen, ker priprave in skušnje stoje veliko denarja. Tvornica ki izdeluje lak za železo, nam ni nobena znana. Vprašanje 138.1 Kako sta se obnesli Bahlsenovi rži „imperijal" in „trijumf"? Ali priporočate to seme? (J. E. v D.) - Odgovor: Kazvea iz enega kraja (Železniki) nam o uspehu setve teh rži še nihče ni poročal. To poročilo se pa jako po-voljno izreka o uspehu in tudi poskus na družbenem posestvu se je sponesel prav izvrstno; številk še ne moremo priobčiti, ker žito še ni omlačeno Vprašanje 139. Moji dve kobili imata taki šoli, da ne moreta prav nič rezanice zavžiti. Na gorenji čeljusti je nebo tako narastlo, da je nižje od zobovja Kako se zdravi šola? I. P. v P.) Odgovor: Šola je vuetica sluznice na nebu v gobcu. Razrezavanje in žganje šole in puščanje krvi, s čemer naii kovači to bolezen radi zdravijo, je neuspešno in nepotrebno ter je ob enem nevarno. Šola naj se zdravi z izmivanje s tekočino, ktera se naredi, če se žavbelj kuha na je3ihu ter se temu doda nekoliko medu. Dokler žival težko je, pokladati ji je le mehko krmo Vprašanje 140. Večkrat se zgodi, da se konji potolčejo (pobreajo), in to najrajši na nogah. S čim in kako je najbolje zdraviti nastale rane, dokler so še nove ? Kako ravnati potem, kadar dotični ud oteče, in kako, če se rana prisadi? H. T. v D ) Odgovor: Rane največkrat niso nevarne, a prav mnogokrat postanejo nevarne, ker jih naši gospodarji zanemarijo ali zamažejo. Če je rana videti količkaj nevarna, ali če je na kakšnem važnem mestu živalskega života (n pr. na členih nog), ne obotavljajte se poklicati živinozdravnika. Ker ga pa ni vedno blizu, mora dati gospodar svoji živini prvo pomoč, in zato tu podajamo navodilo, kako ravnati z ranami, ktere, seveda, če niso posebno hude, kmetovalec lahko sam ozdravi. Kadar rana nastane, narediti je najprvo to le: Kri ustaviti, rano izprati, ranjenemu delu dati počitka, skrbeti, da se rana brez gnojenja zaceli in se ne prisadi, in slednjič skušati o pravem času preprečiti druge bolezni, ki lahko nastanejo zaradi rane. Da ustavimo kri, imamo razna domača zdravila, ktera pa včasih nič ne pomorejo; treba je žilo podvezati, kar pa more narediti le vešč človek Navadna rana se izpere z mehko, v mrzli vodi namočeno cunjo, ali še bolje z gobo. Kamenje, smeti ali kaj drugega enekega, kar utegne priti v rano, se mora skrbno izprati. — Ranjeni živini je treba dati počitka, zlasti, ako je ranjena na nogi. Grlej pa tudi, da si živina sama ne more drgniti ali grizti ran. — Najbolje je, če se rana zaceli brez gnojenja; to je pa le takrat mogoče, če ni prevelika, ako se robovi lepo sprimejo in ako ranjeni deli niso zmečkani. To so največ vrezane rane. Zmečkane, udarjene i. dr. rane se pa le zacelijo, ako se gnoje. V ta namen je treba rane pravilno obvezati, kar pa vselej ne zadostuje še: treba jih je tudi zašiti. Rane šivati pa more le veščak Pri zdravljenju rane moramo gledati na največjo snago. Cunja za ipziranje mora biti čista, platnena ruta. in voda tudi popolnoma čista. Vodi se primeša eden ali dva odstotka karbolne kisline. Izprana rana se potrese z jodoformovim praškom, obloži se s karbo-lizovanim predivom in se slednjič obveže. Vprašanje 141. Od kod prihaja, da moje hruške, ki so sicer debele in žlahtne, so vender vse grintave in po eni stani rzzpokle. (J. L v Dr Odgovor: Navedenim boleznim Vaših hrušek je več vzrokov. Grrinte povzročajo glive (majhne rastlinice), ki se vgnezdijo na površje sadja. Sadje je toliko bolj grintavo v kolikor bolj vlažnem in megli podvrženem kraju raste. Razven tega so pa nektere vrste veliko bolj podvižene grintavosti nego druge. Da Vašim hruškam črni, oziroma rjavi in poka koža, to pa prihaja od tod. ker imate vrste, ki niso prikladne Vaši zemlji in legi in niso za visoka debla, ampak le za pritlično vzgojo. Tudi kamenitost hrušek, t. j. kadar so v hruševem mesu deli, ki so podobni drobnemu kamenčevju, ima iste vzroke. Da je pri nas toliko takega sadja, prihaja od tod, ker so naši sadjarji križem cepili vse vrste, od kterih so videli prav lep sad ali pa so slišali o njih lepem sadu, brigali se pa niso, s kakim pogojem rodi dotična vrsta v resnici lep sad. Ako torej hočete pridelovati lepe namizne hruške, cepite Vaši zemlji prikladne vrste, vzgajajte jih pritlično v zavetni legi in jim dobro strezite. Vender pa ne trdimo, da bi ne bilo tudi takih vrst, da bi v Vašem kraju prav lep sad rodile na visokih deblih Grintavost, ki prihaja od vlage, oziroma od gliv, odpravite, če poštupate s fino zmletim žveplom cvetje in potem sadje. Vprašanje 142. Kupil sem mladega, zelo zanemarjenega konja, skoraj brez grive. Kako bi pospešil rast grivi? (T. R na P Odgovor: Ako je mladi konj tako zanemarjen, da mu vsled nemarnosti griva izpada ali sploh ne raste, najboljše sredstvo je,, taki nemarnosti storiti konec. Dobro ga krmite, pridno snažite. češite mu grivo, izpirajte polt in odpravili bodete kmalu to nepriliko. Vprašanje 143. V našem okraju je navadno vsako leto jari ječmen snetjav, in sicer tako zelo, da postane črn in ne naredi nič zrnja, kadar se prične delati klasje Takega klasja je včasih za tretjino ali pa še več. Kako bi se dalo to odpraviti? (J. M. v. G.) Odgovor: Snetjavost povzroči glivica, ki je uže na semenu. Žito obvarujete te bolezni tako le: Vzemite za vsak hektoliter semena 20 dekagramov višnjevega vitrijola (bakrenega vitrijola) ter ga dobro stolcite in raztopite v vroči vodi. Prelijte ta raztopljeni vitrijol v škaf ter pritočite tolikrat po 40 litrov navadne vode, kolikorkrat po 20 dekagramov vitrijola ste vzeli. V to vodo denite seme ter je pustite v njej 12 do 16 ur; nekolikrat pomešati je dobro in, kar na vodi plava, posneti in proč zagnati. Tako namočeno seme je potem treba toliko posušiti, da je je moči sejati. Gospodarske novice. * Premovanje konj, ki se prične 31. dne avgusta t. 1, vršilo se bo v osmih krajih V 11 številki ., Kmetovalca" smo objavili natančen vzpored teh premovanj in vse določbe, danes pa še enkrat opozarjamo konjerejee na posamezne dneve. Premovanja bodo: 31. dne avgusta 1 8 9 6. I., ob 11. uri dopoldne v Bohinjski Bistrici samo za žrebeče kobile iz Bohinjske doline, 1. dne septembra 1 89 6. 1, ob 10 uri dopoldne v Lescah za konje Eoriškega plemena za okrajno glavarstvo Radovljica, 2. dne septembra 1 8 9 6. 1., ob 10. uri dopoldne v Kranju za konje noriškega plemena za okrajno glavarstvo Kranj, 3 dne septembra 1 89 6. 1., ob 10. uri dopoldne v Kamniku za konje noriškega plemena za okrajno glavarstvo Kamnik, 4 dne septemb ra 1 8 9 6. 1., ob 10. uri dopoldne na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajna glavarstva Ljubljanska okolica, Logatec in Postojina, 5. dne septembra 1 8 9 6 1., ob 10. uri dopoldne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje, 12. dne septembra 1896. 1, ob 2. uri popoldne v Trebnjem za okrajni glavarstvi Novo Mesto in Litija. 14. dne septembra 1 8 9 6. 1, ob 10. uri dopoldne v Št. Jarneju za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj. * Osma dirka konj v Št. Jarneju bo 14. dne septembra t. 1. popoldne ob 2. uri po vzporedu ki je objavljen v današnji številki ..Kmetovalca". Za one, ki pripravljajo konje za dirko, prijavimo uspehe zadnjih pet let ter omenjamo, da vsled zahteve c kr. kmetijskega ministerstva morajo konji tudi v prvem oddelku dirjati najmanj 2000 metrov, zato bodo letos v tem oddelku morali konji trikrat peljati okoli dirkališča. Pregled hitrosti prvih zmagovalcev pri dirkah v Št Jarneju v 1. 1891. do 1895. v posameznih oddelkih. a) Za tri- in štiriletne plemene konje: 1. 1891. Anton Straus iz Kostanjevice „ 1892. Fr. Tratnik iz Št. Jarneja . „ 1893 Jan. Dular iz Maharovca „ 1894. Jos. Prime iz Zagorja . „ 1895. Anton Straus iz Kostanjevice b) Za starejše plemene konje: 1 1891. A pl. Frankheim iz Št Jarneja „ 1892 Jos. Rus iz Mirne Peči „ 1893. Jos. Grahut iz Gorenje Vasi ,„ 1894 Mih. Zalokar iz^ Zaboršta . „ 1895. Jan Recelj iz Št Jarneja . c) Za kranjske konje brez razločka: 1. 1891. Fr, Borze iz Maharovca „ 1892. Jan. Hrovat iz Št Jarneja . .„ 1893. Ant. Šmid iz Mirne . . . „ 1894. Ant. Šmid iz Vinice . . . „ 1895. Jos. Borštnar iz Št. Jarneja 1000 enkrat okrog i metrov dirkališča min. sek. min. sek. 3 5 2 28 2 43 2 11 2 32 2 2 2 9 1 44 2 18 1 51 2 51 2 17 2 43 2 11 2 39 2 8 2 33 2 3 2 22 1 56 3 6 2 30 2 38 2 7 2 28 1 59 2 27 1 58 2 20 1 52 Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje in konec.) Podružnica Brezovica predlaga nadalje, naj c. kr. kmetijska družba posreduje, da bi tisti delavci ali posli, kteri ves čas svoje mladosti prežive zunaj domače občine, na pr. po tvornicah, pri železnicah itd., na stare dni, ko se ne morejo več z delom preživiti, ne imeli nobenih pravic do domače občine, ampak do tiste, v kteri so delali. Družbeni ravnatelj, gospod Pire, priznava opravičenost te želje; ker se bode pa že letos sklepalo v državnem zboru o domovinskem zakonu in je upati, da dobe kmetijske občine po novem zakonu mnogo olajšav, naj se o tem predlogu preide na dnevni red. Občni zbor je vzprejel nasvet družbenega ravnatelja. Podružnica Čatež predlaga: Ker je število udov c. kr. kmetijske družbe od 400 narastlo tekom zadnjih let na približno 4000, je potrebno, da se tudi število odbornikov c. kr. kmetijske družbe pomnoži Predlog je utemeljeval zastopnik podružnice, gosp. nad-učitelj Pogačnik, ki želi, naj bi se za vsak politični okraj volil po en odbornik. Taki odborniki bi najbolj poznali razmere svojega okraja in bi jih torej lahko zastopali pri sejah glavnega odbora. Določilo, da mora vsaj šest odbornikov stanovati v Ljubljani, naj bi ostalo nespremenjeno, kajti k sedanjim 12 odbornikom bi se volil še po en odbornik za vsak političen okraj. Družbeni predsednik, gospod cesarski svetnik M urni k, izjavi, da se o tem predlogu ne more sklepati, ker ni bil po pravilih 14 dnij pred občnim zborom predložen glavnemu odboru, ker pomenja ta predlog premembo pravil; pač pa se lahko posvetuje o tem predlogu. Zastopnik črnomaljske podružnice, gospod Šetina, se izreče proti predlogu, češ, večje ko je število odbornikov, tem okornejše je poslovanje. Zastopnik podružnice krške, gospod dr. Romih, povdarja, da je sedaj premalo odbornikov. Dolenjska naj bi bila zastopana po svojih odbornikih v glavnem odboru, ker Dolenjska nujno potrebuje pomoči. Družbeni ravnatelj, gospod Pire, pravi, da glavni odbor nima nič proti temu, ako se število odbornikov pomnoži, vender se boji, da bi oddaljeni odborniki ne prihajali k sejam. Sicer so pa razmere po deželi tudi sedanjemu odboru znane Zlasti govornik kot potovalni učitelj pozna razmere po posameznih krajih morebiti bolje, kakor kak domačin. Občni zbor je končno sklenil, da se bode v prihodnjem občnem zboru sklepalo o predlogu čateške podružnice. Podružnica Križ pri Tržiču predlaga, naj se ustanovi pod-odsek za spečavanje sadja. Zastopnik podružnice, gospod grajščak Kump, opozarja na sadno kupčijo na Štajerskem, kjer je kupčija urejena. Štajerci potegnejo po 6 do 7 gold. za kvintal. Tudi na Kranjskem je treba sadno kupčijo urediti, da ne dobe večino dobička prekupci Posamezne podružnice bi odseku poročale vsak teden, koliko sadja imajo posamezni sadjarji za prodajo, odsek pa naj bi stopil v zvazo z velikimi trgovci. Družbeni tajnik, gospod Pire. naglaša da na Štajerskem sadne kupčije ni uredila kmetijska družba, ampak posebno sadjarsko društvo, kteremu je na čelu grof Attems. Sadna letina bode letos povsod jako dobra, zatorej najbrže ne bode kupčija s sadjem posebno cvetoča. Da bi se storilo, kar je sploh storiti mogoče, naj občni zbor pooblasti tajništvo kmetijske družbe, da skuša dobiti naslove velikih sadnih • trgovcev, naj inserira po raznih časnikih in na ta način pospešuje sadno kupčijo. Ta predlog je bil soglasno vzprejet. Mokronoška podružnica predlaga, naj se c kr. vlada naprosi, da krepko deluje na to, da bi se prihodnje leto, ki bode hroščevo leto, pokončevali hrošči. Zastopnika podružnice, gospoda P en ca in baron Berg, toplo priporočata ta predlog. Slednji pravi, da je skušal že na razne načine pokončevati hrošče ve ličinke; poskusil je tudi z nekim bacilom, kakor so ga priporočali razni kmetijski listi, toda vse je bilo brezuspešno. Treba bo torej nabirati hrošče. Gospcd Šetina iz Črnomlja povdarja, da hrošči tudi vinogradom delajo silno škodo; naj bi se torej pokončevanje hroščev vršilo vztrajno in splošno, c. kr. vlada pa naj bi nabiranje hroščev pospeševala z vso strogostjo. Ko je še družbeni ravnatelj, gosp. Pire, predlog kot jako umesten priporočil, vzprejel ga je občni zbor soglasno. Ista podružnica predlaga nadalje, naj se c. kr. vlada naprosi, da strogo postopa proti razširjevanju svinjske kuge iz okuženih dežel in okrajev. Deželni poslanec in veleposestnik, gospod grof Bar bo, priporoča predlog ter pojasnjuje, kako se je kuga zanesla na Kranjsko. Okrajna glavarstva so bila premalo skrbna, čas za opazovanje je bil prekratek, gonjačem odvzeti prašiči so se prodajali in tako je prišla kuga v deželo Deželni poslanec in veleposestnik, gospod vitez Langer, stavi še dopolnjujoči predlog, naj se kuga v občinah, kjer je samo po nekterih hlevih, lokalizuje, da se ne razširi tudi na sosednje hleve. Vlada je sicer zaprla mejo proti Hrvatski, a naredbe se niso točno izvrševale in tako se je kuga zanesla na Kranjsko. Deželni živinozdravmk gospod \Vagner zagovarja postopanje vlade in zavrača vso krivdo na kmetovalce. Župani so baje izdajali živinske potne liste domačim kmetovalcem, kteri so ponoči dobivali čez mejo hrvatske prašiče. In ti so jih dalje prodali kot svoje. Vlada je prosila za vojaško stražo, toda taka straža ni bila dovoljena; občinska straža pa se ni izkazala zanesljivo. Državni poslanec, gosp. Povše, povdarja, da je predlog mokronoške podružnice jako umesten Prašičja kuga je neozdravljiva; navadno po ti bolezni napadeni prašiči vsi poginejo. Na poslanca Višnikarja so se obrnili nekteri posestniki s prošnjo, naj bi se ne postopalo tako strogo pri dovolitvi prehoda prašičev čez mejo. Ali dotični poročevalec v ministerstvu je naravnost povedal, da o polajšavah ni niti govoriti; postopati se mora z vso strogostjo, da se odvrne od dežele velika nesreča. Gospod učitelj Šetina vpraša, kako nai se odvrne preteča revščina na Dolenjskem. Svinjereja je Dolenjcem precej donašala. Mlade prašičke so Dolenjci dobivali iz Hrvatske. Letos pa niso mogli dobiti prašičev. Prišla bo jesen in ne bo kaj prodati Kmetijska družba naj bi priskrbela potrebnih prašičkov, zlasti za Dolenjsko. Govornik končno povdarja, da bi bil sedaj ugoden čas, da se svinjereja na Dolenjskem prične gojiti še intenzivneje. Po- sestnik gospod Babnik opozarja na to, da večkrat prašiče, ki so poginili, kar v Ljubljanico vržejo. Na ta način bi se lahko svinjska kuga razširila tudi v ljubljanskem okraju. Naj bi se torej tako počenjanje strogo prepovedalo. Grajščak gospod dr. Goriany zahteva, da deželna vlada v konkretnik slučajih takoj potrebno ukrene in ne čaka vselej na to, kaj bode reklo ministerstvo. Kazen za prestopke proti naredbam oblastij se govorniku zdi prenizka. Neki kupec, ki je več sto prašičev spravil čez mejo, je bil kaznovan s 40 gld. To je popolnem neprimerna kazen za človeka, ki zasluži več stotakov na dan. Je li potem čudno, da se prašičja kuga ne more zatreti? Deželni živinozdravnik, gospod VVagner, obeča, da bode vlada strogo postopala in zlasti kontumacijski čas primerno podaljšala. Merodajni krogi pa naj poučujejo ljudstvo, da bode natančneje izpolnjevalo zakonita določila. Družbeni ravnatelj, gospod Pire, obžaluje, da je dežela vsled prašičje kuge izgubila znaten dohodek. Več ko za milijon se je vsako leto prodalo prašičev iz dežele. Da se je kuga zanesla v deželo, so krivi večinoma kmetovalci sami, misleč, da so vladne naredbe same sitnosti. Žal, da se je celo v slovenskih časopisih postopanje vlade obsojalo in se porogljivo omenjale njene naredbe. Želeti je, da bi ljudstvo v tem oziru vlado podpiralo. — Pri glasovanju je bil predlog mokronoške podružnice vzprejet. Novomeška podružnica predlaga, naj glavni odbor c. kr. kmetijske družbe posreduje, da se bode tatvina po vinogradih strožje kaznovala Družbeni ravnatelj, gospod Pire, nasvetuje, naj se čez ta predlog preide na dnevni red, ker je to stvar kazenskega zakona; sicer pa morajo skrbeti občine za varnost poljščine. Vzprejeto. — Ista podružnica predlaga nadalje, glavni odbor c kr. kmetijske družbe naj skuša doseči, da se poselski red prenaredi sedanjim razmeram primerno. Zastopnik podružnice, gosp. Zore, podpira predlog ter navaja, da je kmetovalcu po zimi mnogo poslov na razpolaganje, po letu, ko bi jih najbolj potreboval, pa nič. Tudi zastopnik črnomaljske podružnice, gospod Šetina, se izjavi za premembo poselskega reda. Družbeni ravnatelj, gospod Pire, omenja, da se vedno in vedno ponavljajo pritožbe o posel-skem redu; vender, ko bi vprašali zastopnika novomeške podružnice, kako in v čem naj se poselski red prenaredi, bi nam težko vedel odgovoriti. Govornik pravi, da poselski red ni slab, ali izvrševati ga je treba točno. Sicer pa naj novomeška podružnica temeljito pretresa to vprašanje in naj stavi za prihodnji občni zbor konkretne predloge. Glavni odbor se bode potem obrnil na deželni zbor za premembo poselskega reda. Planinska podružnica predlaga, naj bi se zatiranje hro-ščev vršilo splošno in strogo, češ, ako bo šlo v Planinski dolini tako dalje, pokončal bode ogerc (hroščeva ličinka) vse nasade. Gospod grajščak Kump pa stavi resolucijo, naj se zatiranje krtov popolnem zabrani. — Obvelja. Podružnica za Poljansko dolino predlaga: C. kr. kmetijska družba naj deluje na to, da se lovski zakon vsaj toliko premeni, da bi posestnik sadnega nasada ali vrta imel pravico ustreliti zajca ali drugo divjačino na svojem posestvu, če mu dela škodo. Zastopnik podružnice, gospod kapelan Krom ar, priporoča predlog, družbeni ravnatelj, gospod Pire, pa nasvetuje, naj se preide na dnevni red, ker niti lansko leto sklenjeni zakon še ni potrjen. Občni zbor je pritrdil nasvetu ravnatelja Pirca. — Ista podružnica predlaga nadalje, naj bi se na me-rodajnem mestu vplivalo na to, da bi se za Poljansko dolino nastavil živinozdravnik, ker se ljudstvo večinoma peča z živinorejo in je vsled tega zdravnik zelo potreben. Predlog je bil vzprejet. Črnomaljska podružnica predlaga, naj c. kr. kmetijska družba stori potrebne korake, da se železniška voznina za umetna gnojila primerno zniža. Družbeni ravnatelj, gospod Pire, pojasni, da so železnična ravnateljstva že sklenila znižati voznino za umetna gnojila, ako se vsaj 5000 gnojila skupaj naroči. Treba je torej le zadružno postopati. Vipavska podružnica predlaga: Ker ni vsaka ameriška .irta vsaki zemlji priležna in ker bi poskušnje trtorejcu vzele preveč časa in povzročile troškov, želeti je, da bi c. kr. kmetijska družba poskrbela za to, da bi se zemlja po vseh vinorodnih-krajih brezplačno analizovala in da bi se določilo, ktera trta je tej ali onej zemlji priležna. Državni poslanec, gospod Povše, omeni, da misli ministerstvo poslati na nektere kraje aparate, s kterimi bode možno umnejšim kmetovalcem analizovati zemljo. Predlog vipavske podružnice se bode odstopil deželnemu odborur istotako tudi nadaljnji predlog iste podružnice, ki se glasi: Ker se opaža, da trte, na ameriški podlogi cepljene, niso vselej v harmoniji s cepiči, želeti je, da se v deželni trtnici tudi pazi na to, da bodo cepiči s podlogo v soglasju in da se odjemalcem tudi naznani, kake vrste so podloge. Krška podružnica predlaga: 1.) Pri deželnem odboru naj se napravi zadosti založen zaklad, iz kterega bi se dajale podpore in brezobrestna posojila vinogradnikom, ki zasajajo svoje vinograde, uničene po trtni uši. 2.) Prošnje za brezobrestna posojila naj se rešujejo kolikor mogoče hitro. 3.) Posojila naj se dovoljujejo v tako visokih zneskih, da bode mogoče prosilcem zasaditi parcele, za ktere so se odločili. 4.) Pri dovoljevanju posojil naj se ne postopa pretesnosrčno; merodajna bodi parcela, za ktero se prosi, ne pa oseba, ktera prosi posojila. 5.) Deželni del brezobrestnega posojila naj se izplačuje h kratu z državnim delom pri davkariji. Zastopnik podružnice, gospod dr. Romih, toplo priporoča predloge ter pravi, da se za novo zasaditev enega hektara potrebuje 1000 gld.; vseh vinogradov na Kranjskem je pa blizu 11.000 hektarov; ako bode torej dežela dajala na leto samo 20.000 gld. brezobrestnega posojila, treba bode za prenovljenje naših vinogradov vsaj 400 let. Na vsak način se torej mora priskrbeti zadostna glavnica, kajti škoda po trtni uši je večja nego škoda po potresu, in mora se najti modus, po kterem bode mogoče prenovljenje vinogradov pospešiti Gospod .poslanec Povše je mnenja, da dežela ne more dati višjega prispevka, ker so davki itak že jako visoki. Pač pa je poljedelski minister obljubil, da bode dal za obnovljenje vinogradov na Kranjskem 100.000 gld., ako dežela dovoli enak prispevek. To pa bode mogoče le tedaj, ako se ustanovi investicijski zaklad s pomočjo posojila. Na to bode moral delovati deželni zbor. — Predlogi krške podružnice se bodo izročili deželnemu odboru v blagovoljno uvaževanje. Krška podružnica nadalje predlaga: Da se vinarstvo po vinorodnih krajih pospeši, treba je suho in zeleno cepljenje ameriških trt že v ljudski šoli temeljito učiti. Glavni odbor naj se v tem oziru z utemeljeno prošnjo obrne na c. kr. deželni šolski svet in deželni odbor. Zastopnik podružnice, gospod dr. Romih, tudi ta predlog toplo priporoča, gospod učitelj Šetina pa je mnenja, da se z otroki, ki nimajo še zmisla za tak pouk, ne da nič doseči in bi torej bolj kazalo, ženske poučevati v cepljenju. Potni učitelj Gombač priporoča predlog krške podružnice, kteremu pritrdi tudi občni zbor. Zadnja točka dnevnega reda so bili nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. Gospod kulturni inžener Pour povdarja v obširnem poučnem govoru o koristi komasacije ali zloženja zemljišč, zlasti z ozirom ra Kranjsko, ter predlaga: Glavni odbor naj odpošlje peticijo na ministerstvo, da bi predložilo načrt zakona o komasaciji deželnemu zboru kranjskemu v obravnavo. Drugo peticijo naj glavni odbor odpošlje deželnemu zboru kranjskemu s prošnjo, naj na temelju izkušenj v Nižji Avstriji in na Moravskem skuša doseči za Kranjsko zakon o zloženju zemljišč. — Ker je bila zaradi pozne ure že večina zborovalcev odšla, se o predlogih ni moglo glasovati, ker občni zbor ni bil več sklepčen. Predsednik, gospod cesarski svetnik M urnik, se na to zahvali za obilo udeležbo pri občnem zboru ter ob pol 2. uri popoldne zaključi zborovanje. Seja glavnega odbora 21. dne julija 1896. Seji je predsedoval družbeni predsednik, gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, navzoči so bili: podpredsednik gosp. Jo s. Fr. Seunig ter odborniki gg. grof Bar bo, deželni glavar Detela, baron Lazarini, Po v še, Witschl, dr. pl. \Vurz-bach, Žirovnik in tajnik Pire. Predsednik pozdravi novo izvoljenega odbornika, gosp. grofa Barbota, ter vse zopet izvoljene odbornike, prosivši jih, naj svoje sile porabijo v prospeh kmetijstva in v procvit družbe. Odbor odobri nasvete, ktere je predložiti vis. deželnemu odboru glede porabe deželne podpore za 1. 1898. Pri tem se sprejmejo resolucije glede poskusa z novim sredstvom „porcosin" proti rdečici prašičev in glede nakupa enega originalnega jorkširskega mrjasca. Izredni občni zbor v Novem Mestu se določi na 15. dan oktobra t. 1. ter se naroči tajništvu ukreniti vse potrebno v to svrho. — Zaradi potnih predavanj o pridelovanju krme po Dolenjskem se sprejmejo predlogi tajništva. Odbor vzame na znanje tajnikovo poročilo o tisku in prodaji knjige ^Obnovitev opustošenili vinogradov". Dopis vis. c. kr. deželne vlade, da se sme preostanek državne podpore za ribarski tečaj porabiti za enega ribiča, ki naj se temeljiteje izuči v libarstvu, se vzame na znanje. Isto tako se vzame na znanje dopis vis. c. kr. deželne vlade glede sklepa v občnem zboru, zadevajočega prašičjo kugo. Na predlog podružnice v Vodicah poprijel bo odbor inici-jativo, da se na Kranjskem uvede košnja žita. ki je dokaj praktič-nejša in cenejša nego žetev. Za nove ude se sprejmejo gg: Sedej Anton, posestnik v Doleh; Gregorač Frančišek, vodja ljudske šole v Metliki; Franc Jakob, posestnik v Metliki; Mež-naršič Ivan, posestnik v Metliki; Wacha Frančišek, lekarnar in posestnik v Metliki; Kompare Ivan, posestnik v Metliki; Melecki Valentin, c. i. k. ritmojster na Selu; Podlesnik Davorin, trgovec v Radečah; Miiller Karol ml., trgovec v Črnomlju; Kastelic Frančišek, kovač in posestnik v Cerknici; Petsche Josip, posesnik v Komešcu; Kodeh Janez, posestnik v Drušah; Lokal' Frančišek, posestnik v Mali Loki; Bralno društvo v Ljubnem; Dr. Drč Josip, zdravnik v Ljubljani; Benet Josip, posestnik v Radečah; Zakrajšek Anton, posestnik v Podsmreki; Pire Ana, posestnica v Ardru; Češnovar Herman, gostilničar v Ljubljani; Pezdir Jakob, posestnik v Ljubljani. Razglas o deželnih konjerejskih darilih za kobile z žrebeti. ki se bodo delila v Bohinjski Bistrici za občini Bohinjska Bistrica in Srednja Vas. Na predlog podpisanega odseka je visoki deželni odbor dovolil denarno podporo, s ktero priredi v ponedeljek, 31. dne avgusta t, 1., dopoldne ob pol 11. ari v Bohinjski Bistrici premovanje težkih kobil z žrebeti za vse vasi v Bohinju. Za premovanje veljajo ta le določila: 1.) Premovanje zvrši konjerejski odsek po pravilniku, ki je veljaven ob delitvi državnih daril. 2.) Pravico do daril v Bohinjski Bistrici imajo le konjerejci iz občin Bohinjska Bistrica in Srednja Vas. 3.) Obdarovanci imajo sicer pravico udeležiti se s svojimi žrebečimi kobilami premovanja v Lescah 3. dne septembra, a v tem slučaju morajo deželno darilo vrniti. 4.) Za darila se smejo poganjati le kobile z žrebeti, ktere so uže štiri leta stare ter so zdrave in dobro rejene, imajo svoj-stva dobrih plemenskih kobil in vodijo s seboj lepa žrebeta, ki še sesajo ali so že odstavljena. 5.) Darilo se bode priznalo kobili samo tedaj, ako žrebe izvira od državnega ali dopuščenega zasebnega žrebca in je to dokazano z zakonitim spnščalnim listom. 6.) Za take kobile se bode razdelilo deset daril, i. s.: eno za 25 gld., eno za 20 gld., tri po 15 gld., in pet po 10 gld. Samostalni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 31 dne julija 1896. Frančišek Fovše s. r. Program konjske dirke v trab 1896. 1., ktero priredi konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v ponedeljek, 14. dne septembra t. 1. v Št. Jarneju na Dolenjskem, in sicer v prvih dveh oddelkih samo za kmetske posestnike, t. j. take, ki svoja zemljišča obdelujejo svojeročno, v dragih oddelkih za vse brez izjeme. Dirka bode 14. dne septembra (v dan premovanja konj) popoldne ob 2. uri v Šent Jarneju, in sicer na novo prirejenem dirkališču. I. Dirka tri- in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v šestih minutah na cilj. Prvo (državno) darilo 200 kron. Drugo (državno) „ 100 „ Tretje (deželno) * 50 „ II. Dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v šestih minutah na cilj. Prvo (državno) darilo 100 kron. Drugo (deželno) r 50 „ Tretje (deželno) „ 25 „ III. Dirka za konje brez razločka starosti in spola, tudi za valahe, ki so najmanj pol leta lastnina enega in istega kranjskega posestnika. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v šestih minutah na cilj. Prvo (deželno) darilo 100 kron. Drugo (deželno) „ 50 „ Tretje (deželno) „ 25 „ Četrto (deželno) „ 25 „ IV. Gosposka dirka s parom konj brez razločka spola In starosti konj. Daljava 2400 metrov. Dirka se vrši le tedaj, če sa zglase trije tekmovalci. Častno darilo konjerejskega odseka: srebrna namizna oprava, vredna 100 kron. Udeležitev pri dirki je zglasiti pismeno, ali pa na dan dirke tudi ustno najpozneje do 12. ure opoldne, občinskemu uradu v Št, Jarneju. Za udeležitev v i. II. in III. oddelku je plačati pri zglasitvi I gld. v IV. oddelku 2 gld. vstopnine. Pri rtiirki veljavne «lolo6V>e. 1.) Razsojevalci so odborniki podpisanega odseka in za to odbrani veščaki. 2.) O vseh prepirih razsojajo z večino glasov razsojevalci. 3.) K I. in II. dirki so pripuščeni na Kranjskem rojeni konji od tretjega leta naprej. To je dokazati z listom, kterega je dobila konjeva mati pri oplemenitvi Za državna darila morejo tekmovati le konji, ki so dobili v I. 1894. do 1896. kako premijo; zalo so pa pozvani posestniki še ne premovanih konj, kteri se mislijo dirke udeležiti, tla pripeljejo svoje konje 14. dne septembra dopoldne ob 9. uri k premovanju v Št. Jarnej. Dajala se bodo odsekova darila, in sicer tudi žrebcem. K Dirki so pripuščeni le tisti konji, ki so najmanj pol leta — od dneva dirke nazaj šteto — neprt.rgano v lasti enega in istega kr an j sk ega p o se st n i k a. To je dokazati z županskim potrdilom. 4.) Kdor se ni zglasil o pravem času, ne sme priti 8 svojim konjem na dirkališče. 5.) Ako se zglasijo k vsaki dirki manj nego trije tekmevalei, onda veljajo gorenji predpisi in pa določila podpisanega odseka. 6.) Za konje, ki to nad 9 let stari, ni treba povedati starosti. 7.) Dovoljeno je kaki navzoči osebi piecej dokazati, da kak konj nima pravice po gorenjih določbah dirkati v kaki dirki. 8.) Tekmovalci morajo biti na dirkališču pol lire pred začetkom dirke, Tu je naznaniti voznike, in ta se pregledajo konji. Kdor pride prepozno, ne sme tekmovati. 9 ) Razvrstitev dirkačev določi žreb. 10.) Tekmovelci, ki ncčejo ustreči vsem določbam odsekovim, izključijo se od dirke. 11.) Konja, ki med vožnjo prične iti v galop, pognati je precej v trab. Ako konj prestopi prostor med dvema zastavama (15 met.) v galop, ali če pride v galopu na konec, izgubi pravico do darila. 12.) Ugovore zaradi nfpravilne vožnje je precej naznaniti razsojevalnemu odboru V Ljubljani, 31. dne julija 189«. Samostalni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske. Frančišek Povše, predsednik. Št. 15.504. Razglas. Vsled postave z 28. dne marcija 1892. 1., št. 61. drž. zak., se dovoljuje tistim posestnikom, kterih vinogradi so uničeni od trtne uši in kteii so zaradi trtne uši v začasni stiski, za obnovitev vinogradov z ^ameriškimi trtami neobresten predujem v denarjih iz državnega in deželnega zaklada To se daje s tem pristavkom na znanje, da se morajo do-tične prošnje, ktere so s prilogami vred nekolekovane, najdalje do 1. septembra 1896. 1. pri c. kr. okrajnem glavarstvu vložiti, ker se na vse po tem obroku vložene prošnje za delavno dobo leta 1896./7. ne bi moglo ozirati. Prošnjam je treba priložiti: 1.) posestni list, 2.) zemljeknjižni izpisek, 3.) načrt, kako se bo vršilo delo, in preudarek troškov. Obrazci za prošnje in za gori omenjeni načrt se dobijo brezplačno pri c kr. okrajnem glavarstvu. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem, 28. dr.e julija 1896. Schonberger s. r. Št. 10.850. Razglas. Ker se glasom uradnega naznanila kuga v gobcu in na par-kljih v Bosni nahaja sarco še na več krajih okraja Slamoč, in loco Županjac, v ekspoziturnem področju Grahovo okraja Livno in v kraju B. Brod okraja Dervent, in je Hercegovina sedaj popolnoma kuge prosta, omejuje deželna vlada tuuradno prepoved uvažanja in prevažanja prežvekovalcev (goveje živine, ovac in koza) iz okupacijskega ozemlja na Kranjsko sedaj na ono živino, ki prihaja iz okuženih okrajev Slamoč, Livno in Dervent. To se razglaša glede na tuuradni razglas od 2. dne marcija 1896. 1., št. 3698., z dodatkom, da se prestopki prepovedi uva- I žanja, ki ostane nasproti zaznamenovanim okrajem Bosne v veljavi, i kaznjujejo po postavi s 24. dne maja 1882. 1., drž. zak. št. 51. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 13. dne julija 1896. Št. 11.087 Razglas. Na podstavi člena 5. z nercško državo sklenjenega dogovora o živinskih kugah s 6. dne decembra 1891. 1. in točke 5. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. štev. 16. iz 1. 1892 ) ministerst.vo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnih zapornih ozemelj nemške države, v kterih je razširjena plučna kuga, in sicer: 1.) Iz vladnih okrajev Potsdam, Stettin, Devin, Diisseldorf, in Kolin v kraljevini Pruski; 2.) iz vladnega okraja Spodnje Bavarsko v kraljevini Bavarski ; 3.) iz okrožnih glavarstev Draždane in Lipsko v kraljevini Saksonski; 4.) iz vojvodine Anhaltske; Ta prepoved stopi na mesto prepovedi, izdane vsled razpisa ministerstva za notranje stvari z 13. dne junija 1.1, št. 20.142., oziroma vsled tunradnega razglasa s 16. dne junija t. 1., št. 9262. To se vsled lazpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari s 14. dne julija 1896. 1., št. 23.702., daje na znanje z dodatkom, da se prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznjujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. št. 35. in 36. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 16. dan julija 1896. Št. 11.271. Razglas. Po uradnih naznanilih je kuga v gobcu in na parkljih v celem okraju Županjac v Bosni popolnoma ponehala. Glede na tuuradni razglas s 13 dne julija t. 1., št. 10.850., se torej iznova dopušča uvažanje in prevažanje prežvekovalcev-(goveje živine, ovac in koza) iz tega okraja na Kranjsko; nasprotno pa ostane prepoved uvažanja in prevažanja prežvekovalcev iz okuženih okrajev Glamoč, Livno in Dervent na Kranjsko še nadalje v veljavnosti. To se razglaša z dodatkom, da se prestopki prepovedi uvažanja, ki ostane nasproti zaznamenovanim okrajem Bosne še v veljavi, kaznjujejo po postavi z 24. dne maja 1882 1., drž. zak. št. 51. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 21. dne julija 1896. Listnica uredništva. A. K. v P. O porabi listja, ki je škropljeno z modro galico, berite cdgovor na 125. vprašanje v 12. številki letošnjega ,Kmetovalca". S. M. v B Vaše vprašanje je p."avno ter je more povoljno rešiti le pravnik, ki izreče svoje mnenje na podlogi natančnih informacij, kterih nam pa Vi sploh niste podali; zato Vam ne moremo odgovoriti, tudi če bi kakega pravnika vprašali za svet. W. v D. Če se deteljni snopi ne delajo preveliki, zakaj ne. — Na jablanah ni peronospore. — S potaknjenci hitreje napravite živo mejo nego s setvijo semena. J. P. v P. Kdaj je treba žrebeta odstaviti, morete brati v spisu „Konjerejčeva opravila meseca avgusta", ki je objavljen v v pričujoči številki. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gid., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/s strani 8 gld., na '/4 strani 5 gld in na l/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. St, 14. Y Ljubljani, 31 julija 1896. Leto Xffl. Tržne cene. Deželni pridelki: V LJubljani, 31. julija 1896. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja, novo blago gld. 32.— kr. do gld. 34.— kr.; nemška detelja(lucerna)gld. 40.—kr. do gld 50.— kr.; gorenjska repa gld. 26,— kr,; laneno seme, domače ozimno gld. 10.— kr.; konopno seme gld. 12,— kr. do gld. 12.25 kr.; tominovo seme gld 30,— kr. do gld. 31,— kr. Fižol: Rudeči ribniški gld. 7 — kr.; rudeči Hrvat gl. 6 50kr.; prepeličar (koks) gld. 8.— kr. (Vse cene semen in fižola veljajo ca 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj.) Suhe češplje: v dimu sušene gld. 12— kr. do gld. 13.— kr. „ _ brez dima sušene gld. 16 — kr. do gld. 16.50 kr. Orehi domači: gld. 12,— kr. do gld. 13.— kr. Ježice nove: gld. 4.20 kr. do gld. 4.75 kr. za 100 klgr. Med: od gld. 23,— kr. do gld. 24,— kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 32,— kr. do gld. 33,—kr. „ težke od 30 do 40 kg „ „ 26 — „ „ „ 27,— „ , lahke „ „ 27,— „ „ „ 28,- „ (Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.) Telečje kože: 50 kr. za kg. Kozličeve kožice po gld. —.80 kr. do gld. —.95 kr. Svinjske kože: Čiste, brez napak 28 kr. za kg. Druge vrste 15 do 20 „ „ , Kože lisic po gld. 3.50 do 3.75 | „ kun „ „ 7,- „ 8.- J za „ dihurjev „ V 2,— „ 2.50 r » vidr „ „ 6,— „ 7.— | Kože zajcev po. 10 do — gld. za 100 komadov. Pepelika (potošl) po gld. 16— 100 kg. Žito: V LJubljani, 29. julija 1896. Pšenica gld. 7.70 kr., rž gld. 6.30 kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 7.— kr., ajda gld. 8.— kr., proso gld. 6.— kr., turšica gld. 5.20 kr., leča gld. 10.— kr., grrh gld. 10— kr., fižol gld. 11— kr., seno gld. 2.14 kr., slama gld. 2.14 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Na Dunaji, 30. julija 1896. Pšenica gld. 6.50 kr., rž gld. 5.60 kr., ječmen gld. 7.—-kr, oves gld., 5.65 kr., turfiica gld. 4.15 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.) H i s a št. 30 v Zgornji Šiški nad LJubljano s 3 sobami, hlevom in kletom ter lepim sadnim vrtom, se proda iz proste roke pod zelo ugodnimi pogoji. — Hiša stoji na prav lepem kraju poleg ceste ktera vodi v Dravlje. (69-2) ooooooooo Več rabljenih, dobro okusnih (73-1) sodov kteri so popolnoma v dobrem stanu, ima naprodaj JOSIP LEUZ, trgovec v Ljubljani. 000000000 00000000000 Posojilnica v Radovljici obrestuje vloženi denar po -i 25 «/0 in izposojuje denar na posestva proti 43/4 °/0 in na osebni kredit proti 5 »/0 obrestovanji. - Občinam in drugim društvom dovoljuje pa tudi na hipoteke proti 4"2°/0 in na menjice proti 43/4«/o obrestovanju Posojila na hipoteke dovoljuje na poljubljene načine, namreč na amortizacijo v 36 letni in tudi v krajši dobi, kakor prošnik zahteva, ali pa. da dolžnik vrne svoj dolg, v delnih zneskih po svojih močeh. lako ugodno pa je za posestnike to, da tudi posojilnica izdeluje vse listine pri zavarovanju kakega posojila — brezplačno — le koleke ima vsak prošnjik sam plačati. Stanje hranilnih vlog bilo je pri tukajšnji posojilnici koncem pretečenega polletja 1896. 325 679 gld. 27 kr. in stanje posojil 225.548 gld. 35 kr. SBT* Posojilnica uraduje vsaki dan od 8—12 ure dopoldne in od 2-6 ure popoldne; v nedeljah in praznikih pa od 8—10 in od 11—12 ure. (70 — 1) SLAUMJUVA je kot primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo/ Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: Kathreinep (6-7) Trtne škropilnice „Patent Sehindler". ------» IVAN SCHINOLER fedelovavec strojev »nsprar cesar, kralj. 'fljgp iraetn1U p*t». Udcla «d poiitja ut wa.rs.čino.&a najboljs« Halog, nost in uz najprikladnije plačilne pogojfei STROJEVE. SPRAVE inORODjE^SAKE VRSTI ZA HMETUSKE.OBERTNIJSKE IN P0H1SNE NAMFf1B£ Poprooila. se pi-ecsemajo za najboljšo in najprimernijo {xp«|Ja©£. osfcerbcvanje poaa.nesmk shladivih cUDjo za strojen« vsoto PT*i . -j ft*xj je tta/i& na, Tv