LXXV., St. IM URJEDN1BTVO 01 UPRAV UUBUAIU, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa UNIOBTE PTJBBLICTTA ITAL1ANA ft. MILANO OOtfCZSSK>NARIA ESCLUSIVA par 1» pubbHctta. dl prorenienta i UNTONE PTJBBUdTA ITAJLIANA ft. A, MILANO Konec bojev na Siciliji Močna udejstvovanje letalstva Osi — Sovražna petrolejska U đja zažgana, trgovski parnlk potopljen, drugi poškodovan — Torpedirana angleška križarka Vrh°vno poveljništvo. Vojno poročilo St 1180: Trda bitka za Sicilijo, k; so jo italijan-skt>-nemsk«' čete vztrajno bile 40 dni proti prrmoči angle.skoumeri&kih siJ na morju, na kopnem in v zraku, je bila včeraj končana. Zadnji oddelki /a*< itnih čet so zapustili najskrajnejši scvnio-vzhodni konec otoka in do&CKli kalabrijsko obalo, kamor so bili Že prej z morskimi vozili prepeljani ranjenci. dniRc enote in dobršen del vojnega blaga. Etaiijansko-nem&ko letalstvo je razvijalo zii iti»'.» dejavnost in jr učinkovito napadalo sovražne ladje na NidriSću v Bi/>-rt-Bkem zalivu ter povzročilo požar velikega obsega. V sirakuskj luki je en naš bombnik zadel pri Pasjem otoku petrolejsko ladjo In jo ražgal. Torp^dnu. letala so zadela neprijateljsko križarko v bližini rta Pas*ero in potopila eno trgovsko ladjo severno od Bone, neko nadaljnjo v istem konvoju pa teiko poškodovala. Lovoj so zbili dve letali. Sovražna letala so metala bombe na Čast rovi Uari v salernski pokrajini ter na nekatere okraje neapeljskega okrožja Povzročila so nekoliko pomembne škode. Oddelek š- tiri motom i k o\ je v zraku nad severno Italijo izgubil 3 letala, ki jih j<* sestrelila protiletalska obramba, četrto letalo pa je strmoglavilo pri H.veresu, zadeto od strelov našega topništva. General A m b r o s i o. * Poveljnik posadke bombnika, ki je za-žgal petrolcjsko ladjo, omenjeno v djnaš-n;em vojnem porečilu, je poročnik Ferrari Guido iz Benetk. Letalski napadi, omenjeni v današnjem vojrem poročilu- bo v Castrovillariju povzročili 12 smrtn;h žrtev in 70 ranjenih. Fo letalskih napadil S.. 13., 15. in 17. t. m. je bilo doslej ugotovljenih med civilnim prebivalstvom 193 smrtnih žrtev in 3 079 ranjenih. Potek borbe za Sicilijo Junaški odpor italijartsko-nemških čet — V fut;fu fe bila v Sredozemlju potopljenih 46 trgevskih in 13 v^cln ladij sovrernlsca. poškodovanih pa 115 trgovskih fn 24 vojnih ladij Pripomba 1; vojnemu poročilu št. 1130: Bitka v Siciliji je dosegla svoj neizbežen konec Uradna poročila so s svojimi treznimi nodatk; že objavila glavne dogodke hude borbe, ki so jo na Siciliji bile italijanske in nemške čete, treba pa je o teh operacijah podati obširnejši pregled. V noči na 10. julij se je pričel napad na Sicilijo. K obali med Licato in -Sira-cuso se je približala množica nad 1500 pomorskih edinic z velikimi in majhnimi parniki in posebnimi izkrcevalnimi sredstvi s .-kupno 700.000 tonami, katere je spremljal » H oklopnic. 3 nosilke letal, kakih 20 križark, nekaj monitorjev in kakih 100 rušilcev, mnogo torpodnih čolnov in drugih iahkih edinic. Vse ogromno ladjevje, katerega sta združili proti nam dve najbogatejši državi na svetu, so podpirale številne letalske aneloameriške sile s sredozemskega boj išča. S predhodno izredno silovito letalsko in pomorsko topovsko pripravo, ki je planila na naše obrambne in obalne posadke s silovitostjo, kakršne nikoli ni bilo prej, je velik im sovražnim edinicam uspelo izkrcani? na otoku in ustvaritev izkrce-valnegs predmostja med Licato in Pozzal-lo, kjer so se izkrcale ameriške, ter med rtom Pnea&ro in Siracusb, kjer so se izkrcale angleške edinke, Takojšnji reakciji prvih it^lijansko-nemških £et ki so prihitele v ogrožena področja, so siedili pričetni uspehi y Gel i. Augusti in Siracusi. izkoriščene teb pozitivnih uspehov pa ni uspelo zaradi pomorske in letalske premoči nasprotnika, ki je italijanskim in nemškim četom nreprečil vztrajanje na obalnem področju. Med tem. ko je nasprotnik z morja mno-žinsko bombardiral nasprotne vrhove Si-ciLje o-a področju Trapanija in Maršale, vzftrStrJoč grožnjo novih pobud, se je oja-čevalo izkrcevanje oklopnih sredstev in čet na obalnem psu od Licate do Siracuse in se je pričel nov kombiniran napad s kopnega i:i z morja proti Augusti, ki je bila zavzeta dne 13. julija. Mobilne čete v srednji in južni Siciliji, ki so bile nujno slabejše po količini in napadane od sovražnega letalstva, kj je neprekinjeno delovalo nad vsemi prometnimi potmi, so opravljal čudeže hrabrosti. Italijanske in nemške divizije, ki so jih vojna poročila deloma navajala, so se združene v enotni borbeni volji, borile brez odmora, da bi 2adržale močni pritisk sovražnika, ki je bil posebno silen proti boku področja Agrigenta in Catamje. Tako jim je uspelo zadržati nasprotnika, ne pa tudi preprečiti čeprav počasno napredovanje z žilavim naporom 12 izkrca-nih divizij. Po 11 dneh srditih borb so padli v roke sovražnika Agrigento. Caltanis-seta. Enna in vsa južnovzhcdna konica otoka, dočim ?e je v ravnini Catanije bila besna borba za posest mesta. Od Agrigenta je nasprotnik vrgel močne oklopne množice proti severu na važno cestno središče Lercara-Friddi, kjer so morale obrambne čete. izčrpane v srditih borbah, popustiti spričo Dremoči sovražnih oklopnih sredstev. Ko je bilo obvladano področje Ler-care—Friddi. so >kupine nasprotnik tankov prodrle naravnost proti severni obali otoka in proti Palermu. ki je bil izpraznjen. I>esno krilo italijansko-nemške postro-jitve se je moralo nato postopoma umikati proti vzhodu, da je lahko oblikovalo neprekinjeno fronto, ki je od severne obale Sicilije preko Caronije, Nicosije. Regalbuta in Centuripa ter katanijske ravnine do obale zapirala severnovzhodno področje otoka. Medtem ko so se borbe krajevnega mačja vršile na fronti do 31. julija, so an-gloameriške sile lahko spcpolnile 15 iz-krcanih divizij, navzlic hudim izgubam, ki so bile zadane njih prevoznim ladjam z letalstvom in z našimi ter nemškimi podmornicami (v mesecu juliju je bilo na Sre-d°EemskPm morju potopljenih 46 trgovskih ledij. 2 križarki, 8 rušilcev, .3 podmornice* poškodovanih pa j»* bilo 115 trgovskih ladij, ena nosilka letal, 18 križark in 5 torpedov k). Po izvedbi nove postrojitve topništva, ki se je strrilo pred cklcpn'mi množicami, so Angloamericani 1. avgusta spre žil i pričetni napad v Mtk;. katero lahko "imenujemo bitko za Messino. Od San Štefana di Ca-mastra do Catanije, zlesti pa na srednjem področju, so gtfvjale izredno silovite borbe in njih silovitost je tra-'cila do kr.nca bitke, Catanija ;'e popustila šele 5. avgusta po treh tednih junaškega odpera, K imenom Trcina. Regalbuto in Centurioe se pridružujejo imena S. Fiatelic. Bronte, Acireale. Randazzo. Biii so vzvišeni dogodki borbenega duha, ki je moral pepustiti re pred številčno premočjo meštva. temveč samo pred neza-jezijivo močjo oklopnih sredstev in letal. 17 dni je trajal epični odpor precst^lih italijanskih in nemških sil, ki jim je uspelo zadrževati sovražnica tako oclgo, da so bile lahko vse čete prepeljane na kalabrijsko obrežje, preden je nasprotifk dosegel sicilsko obrežje ožine. Na poveljnike ter italijanske in nemške vojake ki so se v zelo hudj bitki bojevali, zavedajoč se peme-na naloge in odlečeni boriti se do kraja za obrambo pcver enih jim postojank, gledata c ar od 3 Italije in Neme je ki morata tudi prestajat; hude preizkušnje v največji vojni v zjredovini, z upravičenim poner. ra in s hvaležnostjo. Slavno zadrž^nge itali]ansk3-iteffišk!fi žet /)<-:/n. 18. av« s. Na današnji konf renči ti>ka zunanjega mnrstrstva ic /a t>pmk dr. Sehmidt rekel mec druju m. da t;-., kur se je zgodilo na Siciliji, kaže ponosno* kake učinkovito je italijansko-nenauko orožje, če 'o /a ščitnee ital^jansko-nem-kih sil. je rekel d<>-slovno. \/držale nad 12 dni na^pr^t: -' eviln .n un;_i!c.šk<>-;)nier:sk:m divi/ijam. porem lahko presedim;) njih pra\»; juna.štvo ter slavne zadržanje itali janskonem^k h čet Španski tisk 3 jursštva si čilski h branilcev Madrid. 18. avg. s. Izpraznitev Sicilija ;e ;'avil španski tisk s poudarkom, da Osi uspelo spraviti na polotck glavino čet in potrebščin ter celo an^loamer:ške ujetnike, ki so bili zajeti v z-dnjih borrrh na ot~ku. Spretnost in junaštvo poveljstev in ;tali-jansko-nemskih čet se še pesebej nag-la-ša. ^Madrid< peudarja v svejem članku, da se je boj na Sicilri kcnč:lt ka'cor je bilo pričakovati, toda poledice zavezniške zmage so znatno manjše, ker je Os l?hko nudila resnično zaleden cdpor. katerega posledic v bodočnrsti ne bedo ostale prikrite. Isti list piše, da so vse i*pekul:?cii3 političnega značaja glede zadržanja nov-« italijanske vlade odstranjene z dejstvom, da Italija skupno z Nemč/o la'ako nudi nasprotnike m ogromen odper. M?':r:^:i l*at navaja v zaključku svejega komentai-ja izjave nekaterih ameriških osebnosti, ki brzdajo pretiran optimizem češ da bo nn"j-huj^e bitke treba šele dobit;. Zgledna hrabrrst v borbi proti ogromni premaži Berlin, 18. avg. s. V dopclnilo poročila nemškega glavnega stana o zaključitvi operacij na Siciliji poroča mednarodna obveščevalna a^reneja: Odpor italijansko-nemških čet proti vdornikem potrjuje, da sovražne sile niso bile samo zaposlene v hudih borbah, temveč da je odper čet Osi močno pretresel nasprotnika. To velja, piše agencija, tako za sovražne skupine, ki so operirale na kopnem, kakor za pomorske in letalske anglo-ameriške sile. K uspehu branilcev na pragu Evrope je prispevalo vse itali-jansko-nemško orožje in zlasti italijansko topništvo. Nemške divizije na Siciliji, in sicer oklopna divizija »Herman Goring*, 15. oklopna divizija in 25. nemška mešana divizija so se enako kakor italijanske skupine borile s hrabrostjo, ki je nad vsako pohvalo. Borile so se proti nič manj kakor 14 ali 15 angleškim, kanadskim m ameriškim divizijam, kakor tudi proti črnim četam in francoskim najeninikom. Za- POSLANICA MARŠALA BADOGLIA SICILSKEMU PREBIVALSTVU „Nobeit dogodek ne more odtrgati Rim. 18. avg. 5. Besedilo poslanice, ki jo je naslovil na sicilsko prebivalstvo šef vlade maršal Badoglio: Italijani, prvič povzemam besedo, da se cbračam na naše ljubljene brate z mučeničke Sicilije. Po siloviti obrambi, ki prinaša visoko čast italijansko-nemškim četam, ki so vzdržale ta boj nasproti ogromni premoči sovražnika, tako po številu kakor šc bolj po sredstvih, so morala biti sveta tla Sicilije izpraznjena. Itaiija že pozna slične bolečine, ki pa ni pod nfimi nikoli omagala. Sicilijanci. noben doecdek vas ne bo mo;c| nikoli odtrgati cd velike matere Italije, kajti vrzi, ki vas vežejo nanjo, izhajajo iz mogočnosti krvi! Vi, ki ste s tako čudovitim ognjem in zagonom oplodili začetke naše neodvisnosti, ste za vse nas ljubljeni bratje. Vsako italijansko srce bije z vami in za vas. Kot predsednik vlade bom ukrenil vse, kar je treba, da se olajša vsako trpljenje sicilslim beguncem na celini. Vi pa no obupajte. Na red, ki je dal vsemu svetu tisočletja emike. ne more propasti, ako ohrani svojo vero. In jaz. ki dobro poznam vaše sinove, ?aj so ^e pod mojim poveljstvom junaško berili na mnogib bojiščih, sem prepričan, da boste vi vsi ljubosumno čuvali to vero. Podite krepki. Sieilifuief, vam src vsa ljubezen iialijr.nskeru naroda! Italijani! pozdravimo z vso dušo, z vsem srcem svoje sicilske brate! Gavsr Eksc. Orlanda slcilsklm rojakem Rim, 18. avg. s. Besedilo govora, naslovljenega na Sicihjance. ki ga je imel po radiu Eksc. Vittorio Emanuele Orlando: Bratje s Sicilije! Ko je v prejšnji vojni kot n^slednjf borbi za neodvisnost v uri, ko se ie zdel neizbežen polom domovine no vojaškem porazu in po zasedbi ozemlja, vaš brat. ki vam iedaj govori, imel odgovornost za najvišje odločitve, je izjavil odločno, da -c bo po potrebi umikal vse do Sicilije Ko sem javno izrekel ta -i vek, sem dobr0 vedel, da je sieilska duša tako velika, da V7ame vr.se lahko usodo in ime Italije. Sicilija, ki je vekeve brez bojazni ter .desetletja vzdrževala merilno vojno proti Evropi za obrambo svc.ic sveberie. bi znala dobro Suvati čast Ital.je vse do zmage. In Fedgj. 23 let po onih d^gcrik'h. .ie hotela usoda, da čutim vso težo drupe zasedbe ozemlja domovine, ki se je ^2Č?la in končala ra moji mučeni"!;; Siciliji ter na njenih klavnih porušenih mestih. Med r.rmi SkaHjanti zadostuje en pogled, da se razumemo. Vem, da čutite sedanjo žaloigro moje duše. Jaz. ki sem vedno trpel na hudem domotožju po moji deželi, po mili sladko-bi njenega neba, k> razširja okoli sebe slavno Luč zbranosti in muu. opažam sedaj domotržje. ki je posebno srenko. da se v tem Ircnutku ne nahajam med vašimi razvalin: mi in da nijem telesno pri svojem ljudstvu, ki trpi. To domotožje bi bilo obupno, ako bi vkljub stvarnim oviram ne Čutil živo in jako, celo bolj živo in jačje kakor kdaj koli, neko nezlomljivo duhovno -kunro^t, saj imam med vami Sicilijanci na oni strani merske ožin? svoje sinove hi svote brate. Dreko katerih smatram vas vse za sinove in brate. Jaz imam pri vr.s svoc mrtve, ki me prićpkire^o IcoL svet z jamstvo zveze, ki je pred mojim žrvljenirm in k; ga nadaljuje. To mojo zvezo z vaš j žalostjo, z vašimi bcločinrmi- z \acm trpljenjem vam pokla-njr.m v tej uri, moj! bratje. Moj clnr je majhen, toda v; ste rod. ki ee ne da pri-d:b:ti s koiistjo. marveč s čistostjo in globino islvicnega občutka. V tej vasi žalo-igri nj mest:, za obtožbe 't politične epazke. 1 Vse to bi bilo neprimerno. v od matere Italije!" Ek>c. Orlando je svoj govor zaključil z naslednjimi besedami: Ker je Bog v nedoumljivi strogosti »voje sodbe hotel, da jal trpim sedaj kruto muko, upam. da mi bo dal v svojem luntii-ljenja tolažlo. da b:m videl Sicilijo, ki bo srečno vstala. Ta želja jc sama po sebi želja vseh Italijanov, kajti v teh dneh se očituje in čuti bolj ko kdaj koli, da j« rešitev in usoda Sicilije neločljivo vezana z rešitvijo in usodo Italije. Naj tedaj dvignem znani spev: In 7xlaj, Gospo'1. dovoli svojemu hlapcu, naj r»rtid« v mini. kajti njegovo ečii £o videle !e$it**v in preporod Domovine! Madžarsko in italijansko delavstvo Budimpešta. IS. avg. s. Madžarske delavske množice se živo zanimajo za dogodke v Italiji m iziažajo svojj bratsko solidarnost prebivalstvu iHimbardiianih italijanskih mest. Glasilo madžarskih delavcev Nepszavar piše v uvodniku o an-glo-ameriških letalskih napadih na italijanska mesta m naglasa, da je madžarski narod z bratskim srcem ob italijanskem ljuh Mnefro je skupnih spominov, ki vežejo madžirski in italijanski narod, Kossuthovo ime »c omenja skupno z Gai lbaldijevim. Italijanski in madžarski delavci so povezani M neločljivimi vezmi odkritosrčne Ijubeasni, ki izvira iz skupnih idej in usode. Vemo. zaključuje list, da bo italijanskemu narodu uspelo zajamčiti svobodo in neodv .most lastr.c države in rešiti umetniške in moralne vredn:te Italije, ki so skupna zakladnica vseqra človeštva. ^ 9 J. Triovr^tati fc«?i pri Zzfr-mn, Bfeigratidli, Vj^zmi: Bjeliju m La&ašHem Jezeru — 317 s^vjetikih trnkov rr^^tiih — Na zaporu zezTTc^izrAh 98 ass^HčSIih tis ameriških letal Iz Hitlerjevega ^lavnc^a stana. 18. avg. Vrhovno poveljnlstvo nemške vojske je vilo danes naslednjo poročilo: r,a bcji.^ču pri Izjumu je sovražnik z m '"r;mi pehotnimi in oklepnimi iilami nalif V'v£| svoje napade. V trdovratnih bc;ih so se vsi sovražni poskusi prodorov cb sestrelitvi številnih oklepnih voz iz-j'a'oviTi. Tur'i ra pedrrčiu južno in južnozapad-no od Bjclgorcda so se vsi sovietski napadi krvavo ponesrečili. *T*»?'Vi*ih je bi'o P2 sevjetskih oklopnih voz. V napadalnih in obrambnih bojih ra tem prostoru s? je pc^e!'no odlikovala oklopna grenadirska drv:zija SS »Tctenkopf«. Tudi južno in južnezepadno od Vjazme, južn'zppadnc od Bjelija in južnorapadno cd Ladcškega jezera so se v ogorčenih bejih ponesrečili vsi sovjetski poskusi predorov. Scvražne izgube v bejih na vzhodni frenM so hi!e včerp.1 posebno velifoe. Skunno fe bilo uničenih 317 ok'cpnh voz. V brju preti sovrcrremu ladjevju pred atliirsko ebaJo so pcfepila nemška bo.ina veli! o«ti in poškodovala eno nadaljnjo trec*-sko ladjo. dole so jim krvave izgrube. ki znašajo okr^gf pet divizij. E^rlin. 18. a-vsT- s. Za afeđstvo o pomenu doseženih uspehov itabjanskc-nemškiii Č^t v operacij, h. kt so»se zakViuči'e na Sicili. i. naj sluzjo, kak-r p^črtava DNB. nas>dn;i podatki: Nasproti skromnim ita-lir'ansk'm in nemškim silam je stalo šest okl~pmh d:vizij. štiri oklopne brigade. 18 pehotnih divizij, dve izkrcevalni mornariški diviziji in dve z letali pripeljan: diviziji. Angrlo-američani bo up: rahljali nadalje 1600 lovskh letal, 650 dvomotomih letel, 350 štirimotoi nih bombnikov in nadaljnjih 800 posebnih letal. Od »"omorsicih sil so uporabljali 16 oklopnic. dve nesilki letal, 18 do 20 kr:žark. 85 rušilcev in pre-vcr.no ladjevje za izkrcanje 10 divizij. General Haas Hube Berlin, 18. avg. s. Glavni poveljnik na Siciliji operiraječih nemških čet. omenjen v peročilu nemškega glavnega stana, general Hajis Hube, star 53 let, se je izkazal že v prvi svetovni vojni, kjer je po hudi rani izgubil desno roko. ^r sedanji vojni je general Hube poveljeval med vojno v Fianciji neki pehotni diviziji, ki se je posebno izkazala, np.lcar je med prctiboljie-viško vojno prevzel poveljstvo nad neko c klopi o divizijo- s katero mu je uspelo izsiliti prehod čez Bug. Za izredno visoke v c jaške zasluge je bil v avgustu 1941 odlikovan z viteškim križem reda železnega križa, nato pa z enim izmed največjih nemških odlikovanj, s hrastovim listom z meči lt viteškemu redu železnega križa, Sovražni Irta'j-'ki cilcl«'lki, ki so včeraj podnevi prileteli nad juino Nemčijo, so že pO rosed:;n;ih podatkih iztrubi'i po zaslug: lovskega letalstva» in protiletalske ga top-mfitv:*. 51 št irimetornih bombnikov in pet lovskih letal. V dveh jiižneneniških mestih je imelo prebivalstvo izgube. Nad zasedenim francoskim ozemljem in v Južni Fn>nei.ji je bilo sestrel.'enih pet nadaljnjah sovražnih letal. Izgubljeno je eno lastno lovsko letalo. V pretekli noči je odvrgel sovražnik veliko število rušilnih in zažigalnih bomb na kraje na severnenemškeni olialneni ozemlju. Obžalovati Je človeške izgube. Nočni lovci in protiletalsko topir.štvo so sestrelili iz oddelkov britanskih bombnikov najmanj 37 letni. \« mška bojna letala so predrla v noči rut 1 S. a^frusta nad južnovzhe.dno in srednjo Anglijo in so med drug'm uspešno metala bombe vseh kalibrov na mesto Lin-co!n. V bojih na Sieili.fi so se n:\i=Javne,je odlikovale oklepni divizije. ^Herman Cio-rng«. 15. in 29. divizija oklopnih grena-dirjev, 1. divizija padalcev in 22. brigada protiletalskega topništva. Dva s&vfetski togitičarki rstr-pEfe«! rr.' Taga&rogu H :l n. 18. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija poroča: V zal \ u Taganroga >o var-nootne sile nemške vojne mornarice potopile v noč: na 18 avgusta 5COVENSCI NAROD«, štev. 188 Zapornica pri cnkrarni gotova uljana, 19. avgusta. Belo pri zaporu, n na Ljubljanici ob Vrazovem in Ambroževem trgu je eno največjih zaključnih del regulacije Ljubljanice v mestu. Zdaj je končano. Trajalo je sorazmerno dolgo, kor so ga zavlekle mnoge ovfre, ki z njimi niso mogli računati v začetku. Vendar so zdaj končana le stavbna dela sama na sebi. medtem ko bo treba še počakati na postavitev »trojnih naprav in namestitev železnih zapornic samih. Zidanje zapornice je budilo veliko zanimanje. Zapornica opozarja nase kot posebno poslopje, kakršnega ni nikjer drugje, pa tuo> s svojo velikostjo. Njen klasični slcg poudarja njeno monumentalnost. Smeli M celo reči, da je to razkošna stavba glede na svojo zunanjost in na uporabo dragega gradiva. Pročelja so obzidana z obklesanim kamnom, a razen tega jih krase še izdelki iz umetnega kamna. Btavba se deli v glavnem v tri dele. v tri precej močne stoipe. ki jih veže med seboj most. Vsak stolp se pa zdi vendar stavba zase. V vsakem .stolpu bodo strojne naprave za dviganje in spuščanje težkih železnih zaporne. Pročelje na zgornji strani, proti sempetrskem mostu, krase pred vsakim stolpom v višini za pomičnega mostu lepe vaze jz umetnega kamna. Nad temi vazami iztegrujejo glave zmaji, tudi iz umetnega kamna. Delo pri zapornici se je prav za prav začelo že pred sedanjo vojno, kajti med ta dela je treba prištevati tudi ureditev struge same na sebi. z betoniranjem dna in temeljev zaporničnin stebrov. To je bila prva faza del. v nekem pogledu najtežjih, ker so bili odvisni od vode. V resnici jih je narasla voda pogosto ovirala in nekajkrat je napravila vec;o škodo. Druga stopnja del je bila dosedanja, to se pravi betoniranje zgornjega dela zapornice, nad j strugo. To delo, odnosno priprave — pred-| vsem obklesavanje podpeškega kamna za obložitev pročelij — se je začelo oktobra 1. 1941. Računali so. da bo delo lani novembra že končano, kar pa m" bilo mogoče iz razumljivih razlogov. Zadovoljni moramo biti. da so delo sploh Lahko nadaljevali med vojnim časom. Ko ni bilo posebnih ovir. je delo precej dobro napredovalo. Delali so tudi pozimi, ko je pač bilo mogoče. Podjetje je meralo zaprositi za podaljšanje roka za dogotovitev del in oblasti so z razumevanjem prošnji ugodile. Oddana so bila tudi zadnja dela, namreč dobava in namestitev strojnih naprav in železnih delov. To delo je prevzelo podjetje iz Milana, železne zapornice same tehtajo okrog deset ton. naša pokrajina pa sme uvoziti na leto 5 ten železnih izdelkov. Zato je potrebna odobritev uvoza na pristojnem mestu. Zapornica je baje že gotova. <5e bi ne bilo nobenih ovir, bi bila zdaj že prepeljana v Ljubljano. Kdaj jo bomo dobili, zdaj še ni mogoče reči. Zadnje čase je zaposlenih le nekaj stavbnih delavcev pri zaključnih manjših delih, v splošnem pa je delo končano, kakor rečeno. Posebno pozornost zasluži v zvezi z zapornico ribja steza v desni o-brežn* steni. Zapornica sama bo onemogočala ribam prehod iz spodnjega dela v zgornji, kar bi lahko imelo usodne posledice za ribolov. Ribe. se namreč drste v zgornjem delu rek. Da bo pa ribam kljub zapornici omogočeno ženitovanjsko potovanje proti Barju, so uredili ob zapornici ribjo stezo; to je kanal, ki premaguje strmec v obliki stopnic, odnosno kaskade, tako da bo v njem dovolj vode ter da bodo ribe lahko premagale stnnino. Zadnje čase še gladijo notranje stene ribje steze. Ljubljanski kinematograf KINO MATICA Telefon 22-41 Odlična filmska komedija naj neverjetne jiih zapleti j a je v. Moderna glasba — jaza in četrt ure trajajoča modna revija! Film za ženski svet! LJuefatte voh Grey, Antonio Centa Predstave ob 16.30 in 19. uri KINO SLOGA Telefon 27-S0 žrtev ljubezni, mnogi bridki in veseli pripetljaji, tvorijo vsebino filma KRČMA POZABE Francoska produkcija — V glavnih vlogah: Mamice Eeniv, Cristian Gerard, Line Viala Predstave ob 14., 16. in 18. uri KINO UNION Telefon 22-21 SMEŠNO IN ZABAVNO! Neverjetno zmešnjavo v zakonskem življenju odličnega civilnega letalca je povzročila reklama za roman Kdo poljublja Magdaleno V glavnih vlogah: Magda SchneJder in Albert Matterstock Predstave ob: 16.30 in 18.30 DNEVNE VESTI — I'mrl je senator Foschini. V kraju Guardia Sanframondj pri Beneventu je umrl senator Alojz Marija Foschini. Pokojnik ;e bil rojen T. avgusta 1867. Bil je med na; odličnejši m i neapeljskimi kazenskimi zagovorniki, nad 30 let pokrajinski svetnik v Beneventu in upravni svetnik denarnega zavoda Banco di Napoli. — 60-letr.ica Ivana Meštroviča, Dne 15. avgusta je praznoval svojo 60-letnico znameniti hrvatski kipar Ivan Meštrovič. Hrvatski, po tudi nemški ter italijanski časniki objavljajo izčrpne jubilejne članke o Moštrovičevem življenju in umetnostnem ustvarjanju. — ri*tanovit**v tvntrale za sadje. Hivat- skj gospodarski minister je odredil ustanovitev- posebne centrale za sadje. Njeni organi bodo vodili prodajo, razdelit* v in prer- delavo sadja, za kar je ediiv Tnenjena centrala pooblaščena. — Spodnještajerske novice. Pri skakanju na Mariborskem otokii si je zlomila desno nogo 18-let na Terezija Hohensinner iz Maribora. Levo nogo sj je zlomila med igro 5-letna Ljudmila Anuš iz Spodnjih Hoč. — 14-::tnega Romana ^irca iz Rac je povozil na Pragerskem neki motociklist. Sirec ima zlorrdjeno desnico. Po levici se je poreza I 33-letni Andrej Kukovec iz Maribora. — Tekmovanje v molznji je bilo v gospodinjski šoli v Svečini. MolTnjo sta nadzirala strokovnjak za molzni o Schr»-mifher in molzni učitelj Eppenstetner. — V Maribotru je umrla po daljšem trpljenju gospa Marija Lapajne. roj. Herzog, žena železniškega uradnika. — Pri »Zadrugi kmetijska nobevna zadruga z omejenim jamstvom v Cerkovoah« se je iz-prernenil naziv zadruge v >T mdwirt-schaftiiche Genossenschaft Sfcaixi_Tu regi-strierte genossenschaft mit besch&nlcter Haftung«. Rnzen predsedniku Francu Trčku je ugesnila funkcijska doba vsem članom načelstva. — Proti razširja11-al ceni alarmantnih ve- *ti so biie izdane ostre odredbe v Zagrebu. Daslej je bilo na podlagi poostrenih ukrepov kaznovanih sedem eseb. in sicer: Josip Brkanac. Fanika Leskovar, Ljudevit Begner. Slavka Sabljič. Julijana Strnad, Peter Bujevič in Ana Zličar. Prebivalstvo Zagreba se opozarja, da se ne da vznemirjati po raznih zlonamernih, alarmantnih govoricah. — Rimska sarkofaga v Sarajevu. Na starem sarajevskem pokopališču »Carinam 9o izkopali pod vodstvom sarajevskega kustosa dr. Korošca zanimivo rimsko sar- kofago iz XI. in XIL stoletja. — Milan Beg°vič v Bratislav*. Znani hrvakski književnik Milan Begovič je odpotoval na povabilo združenja slovaških pisateljev v Bratislavo, kjer bo navezal £ slo\-aškimi pisateljskimi krogi. — 100.000 lir vreden dragulj le izginil m*="d letalskim alar~ om ^ospe Amini Cor-nagha iz t 'enze. — Velik požar je nastal v Casatenovu pri Ooanu. Zgorelo ie precej mrve in žita, pa tudi nekaj glav živine, škodo cenijo na 2 milijona lir. — Tragična smrt bozjastmee. 661etna kmetica Roza Baratella je mnogo trpela zaracH božjasti. Te dni je imela spet napad. Padla je v kad vode in utonila, V kadi je bilo vode komaj do višine 13 cm. — f. nrten padec v prepad. Kmetovalec Josip Balon iz Bergogne pri Caporettu je nahi aJ sulio vejevje ob strmem prepa<đu. Izgubil je ravnovesje in strmoglavil v prepad, kjer so ga našli mrtvega. Balon je bdi star 72. tet. — Za krmo m. ts živalim bodo sedaj pri Malem gospod: ju na Gallusovem nabrežju 33 vsak petek ves dan na razpolago sveže kuhane sadne tropine in kurja piča. Naročila na zimsko krvno kot seno, droben krompir, korenje, peso, topinambur, kakor tudi apno za jesensko gnojenje vrtov sprejema društvo samo še ta mesec Člani prešičerejci naj dvignejo v pisarni potrdila o plačani kavciji za prešiče. Novice z okrožnega sodišča Ljubljana. 19. avgusta. Po prekrokani noči rada glava boli. Pa tudi ▼ denarnici nastane vćas'h neprijetna praznina. Oboje se je — vsaj posredno —• uveljavilo pri nekem prodajalcu mleka na Tržaški cesti, ko se je na letošnjo pcpclnično sredo vrnil zjutraj domov s pustne »proslave«. Neprespan je še v opoitlanskih urah malce dremal za mizo v prodajalni. Ko je kasneje prešteval svojo gotovino, je razočaran ugotovil, da mn je zmanjkalo najmanj 300 lir. Imel jih je spravljene \ knjigi v pultu. Ker jc zatrdno vedet, da jih ni za pravil, je mrzlično premišljeval, kdo se jih je polasti L Osumil je Rudolfa, svojega znanca in skoraj prijatelja. Rudolf pa je vsako krivdo za tatvmo zanikal. Branil se je z možnostjo, da jc denar ukrade? « kdo drugi, saj je bil oškodovanec tako zaspan, da je dremal v prodajalni. Razprava pred sodnikom poedincerr dr. Ran-tem ni doprinesla konkretnejših dokazov xa Rudrrtforvo krivdo. Bil je po § 280 kaz. post. oproščen zaradi pomanjkanja dok-uoo»v. V podobno nerodni položaj je zašeJ tod* bivši hlapec pri nekem gosti iničarju v Stepen ji vasi Joio. Po štirih letih zveste in poštene službe je bil odslovi jen. Po njegovem odhodu so ugotovili, da je zmanjkalo iz sobe, kjer je sna!, par molkih čevljev. Shranila jih je tam obenem z drugimi stvarmi neka ženska. Joška ni v začetku nihče osumil tatvine. Nekoč pa je oškodovanka presenečena ugotovila, da nosi prav take čevlje, kakor so btfi njej ukradeni. Joško je tatvino tajil Trdil je. da je čevlje kupil na kolodvoru od nekega neznanca za 200 Kr. Prav to. da ni mogd navesti, kdo mu jih je prodal, pa ga je najbolj obirrnenjevalo. čeprav je tatvino vztrajno zanikal. Čevlje so rmi zaplenili in jih vrnili oškodorvanki. Rudolf pa je moral prvič v življenju pred sodnika Tudi v raznravni dvorani ni odnehal od svojega zatrjevanja, da je nedolžen. Obsojen je bil na dva meseca strogega zapora in orio leto izgube častnih pravic S sodbo tu bi- Bsdbvoljen: »Jaz to ne morem priznati. Na vsak način se bom pritožil.« Končno je izjavi, da bo v trer ineh premislil, ali kazen sprejme ali ne. Čepvsv veliko mlajši kakor gornja obtoženca, sta se pokazali za mnogo nevarnejši Tončka in Francka, Tončka je bila že kaznovana ki so jo na razpravo pripeli-" rz pre»kavalncga Zapora Francko pa je privedla pred sodnika neka šolska ^estra iz za-v*o Ja, kamor jo je sodišče dalo v vzgojo in nadzorstvo. Obe sta vzra-sli na robu fjubljanske periferije, ki jima je slssti v zadnjem času dala svoj pečat moralne propalosri ki pokvarjeiHJSti. Obtoženki sta v januarju okradli več strank. Občutno sta bili CKŠkodonani zlasti dve siromašni perici. Odnesli sta jima z nabiralnega vozička perila za okoli 10.000 lir. Na živilskem trgu sta izmaknili neki gospodinji usnjeno torbico s 350 lirami in raznimi listinami. Oškodovali sta tudi neko zaaebnioo na Viktorja Ema nuela cesti, ki ji je izginilo par 150 lir vrednih čevljev. Tončka je na razpravi vse tajila in je napravila zelo slab vtis. Nasprotno je Francka odkritosrčno priznavala in povedala, koliko je bila pri posameznih dejanjih soudeleženo. Vse ukradene stvari sta prodali in denar zapravili Zii kino in slaščice. Tončka in Francka sa brli spoznani za krivi po obtožnici. Tončka je bila obsojena na 10 mesecev zapora,, Francka pa bo oddana v zavod za vzgajanje, kjer jo bo sodišče nadzorovalo eno leto. Vsem oškodovancem sta dolžni pcvrniti škodo, kar pa je zaenkrat seveda brez pomena,, ker nimata ničesar. IZ LJUBLJANE —lj Brat blagopokojnega dr. A. De Cee-ca se zahvaljuje v imenu družine vsem. ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji noti —lj Vročina zopet pritiska. Dokler bo še trajalo sedanje lepo vreme, bo najbrž tudi naraščala vročina. Lepo vreme z malimi presledki zdaj traja že teden dni. Posebno zadnji dnevi so lepi. Temperatura je včeraj narasla zopet nad 30°, znašala je 30.4°. Minimalna temperatura je znašala davi 13.4°. Zdi se, da še ne bo spremembe. Zračni Uak je še vedno ustaljen in barograf v Zvezdi riše črto. ki pravi, da se zračni tlak giblje skoraj brez nihanja ori 765 mm pritiska, U— Vozni red električne cestne železnice bo v četrtek 19. t. m. tako spremenjen, da bodo 7-adnJi redni tramvajski vozovi »večer odhajali z Ajdovščine ob 19.30. zadnji izredni vozovi ob 20. uri, nočni službeni pa ob 20.30 irri. Od končnih postaj bo odžel zadnji voz oti Sv. Križa ob 20.47, iz Most tudi ot» 20.47, z Rakovnika ob 20.48. z Viča ob 20.49 in od remize ob 20.20. vsi do Ajdovdčine, nato pa nazaj v remiao. Pripominjamo, da nočni službeni vozovi proti Mostam vozijo samo do vojne bolnišnice, do Rakovnika pa samo do mitnice na Dolenjski cesti zato, ker bi vozovi zaradi zaprtih zapornic morali Čakati tako dolgo, da bi v mesto prispel t šele po policijski ari. Ker Je na nočne službene vozove prevelik naval, opominjamo potnike, naj se ne zanašajo preveč na zadnje vozove ter naj s« poslužujejo zanesljivih prejšnjih voz, ker bi drugače uprava utegnila zadnje vozove ukiniti ti— Izdajanje osebnih izkaznic od črke I« do 2 za obveznike Be prične v ponedeljek 33. t. m. ter jih prosilci dobe v oni poslovalnici, kjer so vložili prošnjo. Staro osebno izkaznico mora vsakdo prinesti s seboj. Poslovalnice bodo sa stranke poslovale le do SL t m_ zato naj pa vsakdo poskrbi, da M do tega dne gotovo prišel po novo izkaznico, a obvezniki m začetnicami priimka A do K naj pa pridejo po izkaznice, če jih Se niso dobili, do sobote 31. t. m-, da proti koncu ne bo preveliKega navala in zamude. u— Patent »Alpa« eaj Je najboljša p4JaA» V vročih nevarnih dneh. —lj Nesreče. Ponesrečenci nastednjih nesreč se zdravijo v ljubljanski boin&nici. S kolesa je padra ter si zlomila levico 14-letna hči posestnika iz Horjula Antonija Grebeljsek. — Pri pad en v kieti si Je zlomila levico 69-letna zasebnica FnanJB Hva-tal iz Ljubljane. — Na krožni žagi si je obreza! levico 29-letni tesar Vinko Jama iz Ljubljane. — Prav tako si 1e obreza! prste desnice na krožni žagi Stanko Grebene, 39-Ietni mizar iz Ljubljane, Razdeljevanje krompirja in mehkega sira Prehranjevalni zavod obvešča potrošni -ke. da lahko na odrezek »713« navadne živilske nakaznice dvignejo od 19. do 23. t. m. 1 (en) kg krompirja pri sledečih tvrd-kah: Jelaein, Bah°vec, > iklsbacner, bon. Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komiaariata v Ljubljani poziva vse trgovce in Zadruge mesta. Ljubljane, da dvignejo nakazila za. mehki sir na Novem trgu št. 4, H. In to po naslednjem abecednem redu: v petek, dne 20. avg„ od A do M; V soboto, 21. avjr^ od N do 2. — Potrošniki naj pri svojih trgovcih dvignejo v dneh od 23. do 25. avgusta na odrezek št. 708 po 70 gr mehkega sira. — Opozarjajo se tako trgovci kakor potrošniki, da dvignejo v določenem časa sir, ker ga po preteku danega časa nima nihče več pravice zahtevati. Darujte z*t atepe! Na Ljubljana. 1«. avjjusta. Nedavno otverjeno otroško igrišče ob rb niku v Tivoliju dokazuje tudi prakt čno. da ic bila njegova zamisel v skladu s p< trebam: \ t koga števila meščanskih dniž;n. ki v sredincu mesta nimajo /citnh vrtov in driii»'h prostorov, kkr bi se bhko otroci naužil čisteča /ra ka in x?nca ter sc brc/.-krNn<» posvetil svojim igram. Dan za dnem so klopce na igrišču skoraj od jutra do večera zasedene po mam eah :n očetih, ki zadovoljni opazujejo in nadzorujejo sv^je otroke pri /tlra\- znba\\ Mnoga prejšnja pr bežali^ca otrok levo in desno glavne prra-ntnadnc pot' so sedaj pop«J::oma izgubila svojo veljavo. Otroci so sc tako navadili novega igrišča. d:i ne mnrnj,. £rat; drugje. Tudi mnogi odrasli sc radi pemude med veselo in brezskrbno mladino. Vse naprave, ki služijo otroškim igram n j veselju, so vedno zas<.-dene. Otroci so se pri j nekaterih navadili že postaviti se v vrsto, da j se vsi z\Tstijo. Gugalnica je »v prometu* ve« j dan. enako tudi vrtiljak. Očitno je* da bi bili otnxri zelc zadovoljni, če bi jim postavci še vsaj eno jjugalnico. če ne dve. Izredno so rudi zadovoljni s posrečenim bazenom na zgornjem koncu igrišča. Nizka voda. Živ - žav v Tivoliju Igrllčii je zmerom živahno po katen brez skrb skačejo m cofa jo, jim je v \e! ko zabavo. Ce sc kateremu ponesreči, da oblečen sede v vodo. nič hudega. Skrbne mamice, k sicer kažejo- hude obraze, a so zado-voljne nad veseljem svoj h otrok, hitro poskrbijo da sc oblekce posu;č Okol, bazena ie vcjctnc tolike malih in veiikrh obiskovalcev, da te tamkajšnja trava ie nsoogokjc /penila. Po fias se nabira prah ki za igrajoče se otroke bsdveninc m /dr.n Odrasli obiskovalci b morali pokazat* toliko razumevanja, da bi ttapali aamo po kamntn: poti travnati pnibtor pa prcpttžcali samo otrokom. I*i\oUko otroško :p.!,;čL -c ni dovršeno nib po prvotnem nacrtu. Kaže se tuđ potreba da bi ga z ntenhnj napravami za OtfOsVe ijjrc šc bolj izpopolnili. Ko bo končano, t>> lahko rzor vsem drugim potiobn-m igriščem, ki jih bo morala občina prej ah sle.i odpreti tudi v drugih mestnih predelm. Bežigrajski meščan>k šišenski, trnovski, viški in dmgi otroci, ki jim ie Tiv-oli preveč od rok. bodo prav tako zadovoljni kakor njihovi tovariši v sredmi mesta, če bodo dobili v svojem okolišu primeren prostor za svoje MTre. Ni potrebno, da bi b*l tako velik, kakor je tivolski, glavno jc. da bodo rta njem našli igralne naprave. kakr>ne so t Tivoliju. Dolenjske novice V St. Lovrencu na Dolenjskem smo imeli dne 12. t. m. hudo neurje. Grmeio je in treskalo. Treščilo je v Klancarjev kozolec v Martinji va^i. Kozolec je zgorel. Vihar je prevračal kozolce, zlasti v 2uhni. na Potoku, Dolgi njivi in Gornjih Praprečah. Na Krtini in v Marcem doki je padala toča. V Radotiovi vaai amo imeti spet točo. Prvič je padala 27. julija. Sedanja toča nam je pokončala, kar je pri prvi toči še ostalo. V Velikih LaAčah se je pripetila nesreča 81etnemu posestniko\-emu sinu Francu Zrudarsiču. Padel je s precejšnje višine in si zlomil levico. Najdebelejši led na svetu Grbnlandski led je menda najdebelejši na svetu. Njegova debelina meri 2700 m, širina 12.000 m. Učenjaki so izračunali, da poteka led iz ledene dobe. star je okoli 60 milijonov let. Povišanje cen za sobe v hotelih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na csnovi Kr. naredbe z zakonsko močjo z dne 3. maja 1941. at.291. i zp remen j ene v zakon dne 27. aprila 1943. št. 383, dalje na osnovi čl. 1. naredbe z dne 9. maja 1941. št. 17. in čl. 2. naredbe o ureditvi cen. »Službeni list« Št. 238/26/40, na osnovi čl 2 naredbe za nad- zorstvo cen. »Službeni list« st. 68/13/40. proučil vlogo, predloženo od Združenja trgovcev. Sindikata hotelirjev Ljubljanske pokrajine, po iraslijšanju Pokrajinske delegacije za tujski promet Ljubljanske pokrajine ter po zaslišanju ožjega odbora za cene na seji dne 3l avgusta 1943 spoznal prošnjo za povišanje cen sobam v hotelih za utemeljeno ter je odredil: K cenam za sobe v prenočiščih vseh kategorij, ključno Delavskega doma v Ljubljani, ki so jih zainteresirane! sporočili ter so v veljavi od 15.marca 1941, je dovoljen poviše k 230/». Za bivanje več kakor 8 dni se bo moral gostom dovoliti popast 25 •r« od oovih cen za vsako sobo. V veži prenočišča mora biti stalno izvešen spisek sob z datičnimi cenam', potrjen od Visokega komisar a ta — mrada za določanje Razen tega mora hrti v vsaki soki izobešen cerrvk s ceno dotične »obe in drugih pritikiirL potrjen od Pokrajinske delegacije sa tujski promet ▼ Ljub jam. 4Be /csttfca KOLEDAR C Četrtek, 19. avgusta: Ludvik DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matic*: Išče se postavno dekle. Kino Slogm: Krčma porabe. Kino Union: Kdo poljublja Magdaleno. DEŽURNE LEKARNE D*ac*: Dr. Piccoii, Bleiwedsova cesta 6; Hočevar, Celovška e. 62; Gartua. Moste, Zaloška cesta 47. Izšla je »DOBRA KNJIGA« za mesec avgust: Faul de Kruif, »BORCI PROTI SMRTI*4 Naročniki DR. katerim se knjige dostavljajo na dem« bedo novo knjigo prejeli te oni, ostali naj pridejo ali pošljejo po njo v upravo nnftih listov v Narodni tiskarni. V nadrobni prodaji so dobe »Borci proti smrti« v upravi »Jutra« m »Slovenskega naroda« ter v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja IS lir. vezana in na boljšem papirja tiskana pa 28 lir. RADIO LJUBLJANA ČETRTEK. 13. AVGUSTA 1S41 7.30: Pesmi ln napevi. — 8.00: Napoved ćawa. Porodila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30c Poročila v slovenščini. — 12.45: Napevi to romance. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.20: Prenos iz Nemčije. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Now plošče Cetra. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v Italijanščini. — 17.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Lahka glasba: 1. Usiglio: Radovedne ženske — predigra; 2. Culotta: Napolltan-ske slike — sulta; 3. Bortkievic: Bakanal Iz orientalske baletne suite »1001 noć«: 4. Tantai: Rio-valček: 5. Kreuzberger: Tičlca v gozdu; 6. Vldo-sič: Planinski raj — fantazija; 7. GrcRorc: Kranjskogorska koračnica. — 19.30: Poročila ▼ slovenščini. — 19.45: Orkestralno glasbo vodi dirigent Galllno. — 20.30: Napoved čiv*». Poročila v Italijanščini. — 20.50: Nove plošče tenorista Ferrucci-ja Tagliavini-Ja — 21.15: CeSko glasbo izvajajo pianistka Ornella Pn.il it l Santo- Uquido, violinist Vlttorio Emanuele In čelist Masstmo Amf.theatrof. — 21 35: Orkester Cetra vodi dirigent Barziz^a — 22 10: Orkester vodi dirigent Petralla. — 22.45—23.30: Orkester vodi dirigent Angelini. V odmoru (23 00> : Poročila t Italijanščini. zvito »Kakšna vrata pa imri^ v ^»ose^lni sobi t Vsa. so oblazinjena, kakor kakšen k^u<>. Gotovo imaš tam svojo h1 a »Ne, tam je glaabena, soba moje ženo.t MALI OGLASI SNAŽNO m°Saj res nisem vedel, kje je, gospod Fisher!« Z nezadovoljnim obrazom je otresel pepel s smotke »Ni treba, sinko, da nadaljujete svojo igrico. Ko ste na Shaftesburvjski aveniji poklicali taksi, sem stal tri metre od vas.« Smeh me je posilil. >Nu, te je tako, naj ne bo več skrivnosti med nama. Deček spi v sosednji sobi.« Sam se je živahno iztegnil proti meni in me potre pij al po kolenu. »Mladi človek, to je odločilen trenutek. Ako ne znate paziti, kaj delate, ste prav zdaj v nevarnosti, da vse pokvarite; ne smete se prevzeti m mlatiti, da imate, ker je šlo do tod po sreči, že vse karte ▼ rokah. Verjemite mi, najtežji kos dela se šele začenja, in prav zdaj potrebujete izkušenega človeka, ki vam bo stal ob strani. Naslonite se torej name in dajte, da stopim ▼ pogajanja s starim Fordom. VI bi napravili samo kup neumnosti Kakih deset ali dvajset takih pod vzeti j imam za seboj in vem, kaj je treba. Videli boste, da vam ne bo žal, če me vzamete za družabnika. Na slabšem ne boste, niti za stotinko ne, ker bom izpeljal stvar tako, da dobiva dvakrat toliko, kakor bi sami dosegft, med tem ko bi vi utegnili napraviti kako neumnost, ld bi vam vse pokvarila.« »Zek> dobri ste, gospod Fisher; toda pogajanj z gospodom Fordom ne bo, ker hočem, kakor sem vam 2« rekel, odpeljati dečka nazaj v Sanstead.« Videč, da me bolestno gleda, sem dodal: >Bojim se. da mi ne verjamete.« Potegnil je Iz smotke, ne da bi odgovoril. Človeška slabost je, da hočemo prepričati tiste, ki dvomijo o nas, tudi če nam ni nič do njihovega mnenja. Spomnil sem se, da imam Cintljino pismo v žepu: poiskal sem ga ter mn ga prečital kot glavni dokaz, da govorim Sam ga je pazljivo poslušal. »Vidim,« je rekel, ko sem končal. »In kdo vam to piše I« »Ni važno: neka prijateljica.« Tako govoreč sem spravil pismo v žep in pripomnil: »Kakor vidite, bi moral poslati fanta v Monaco; pa sem se premislil. Med tem je nastopilo nekaj drugega.« . »Kaj?« »Ce bi vedel, da boste razumeli, kaj mislim s tem, bi dejal, da se mi je oglasila vest.« »In res nameravate odpeljati fanta v šolo?« »Nedvomno.« »Tedaj se bomo skupaj vozili nazaj.« je rekel. »Upal sem, da mi ne bo več treba hoditi tja. Angleško podeželje utegne biti poleti prelestno, ali pozimi mi je London bolj po duši. Nu,c je vzdihnil in vstal, kakor da se vdaja v usodo, »jutri mu torej pore-Čem z Bogom. S katerim vlakom se odpeljete?« »Mar ste tako nesramni, da se hočete vrniti v Sanstead, potem ko ste mi odkrili, kdo ste?« »Pa ne, da bi me mislil ovaditi gospodu Abnevu? Izbijte si to iz glave, mladenič. Oba sediva v stekleni hiši, vsak v svoji, in ne gre, da bi se obmetavala s kamenjem. Pa tudi, kaj menite, da bi vam verjel? Kakšne dokaze pa imate proti meni?« Ko sem malo prej navajal isti razlog »mali Peniti«, se mi je zdel razumen in učinkovit; in ko ga je zdaj Sam uporabil , proti meni, se ml je zdel Se razumnejši in > učinkovitejši. Bogme, imel sem zvezane I roke. »Da,« je Sam nadaljeval, »po tem krat-] kem izletu v London se jutri vrnemo na [ mirno podeželje.c S praga se mi je še enkrat prijazno nasmehnil. »Vsekako ima tudi m!rno življenje na kmetih svojo zanimivo plat,« je končal. Sodim, da nama ne bo predolgčas.« Takisto se je zdelo tudi meni. X VTTL Ce pomislimo, da se je moral boriti z velikimi o\nrami, izmed katerih naj nave-| dem njegov hudi nahod, strah pred »Malo pošto« in spoštovanje do plemstva, je treba reči, da je gospod Abney mojstrsko zadostil svoji nalogi, ko sta se ubežnika vrnila v zavod. Ker o telesnih kaznih ni moglo biti govora, zlasti v Ogdenovem primeru ne — kajti ta bi bil iz maščevanja gotovo pobil vse šipe v oknih — se je zatekel h govorništvu: dosegel je tak učinek, da se je Avgust krčevito razjokal in ni tri dni nikogar nadlegoval s svojimi običajnimi vprašanji. Ena izmed posledic te pustolovščine je bila, da so prenesli Ogdenovo posteljo v nekakšno čumnato zraven moje sobe. PrvoiP' je bila menda namenjena za oblačilnico, a po prihodu gospoda Abneva je bila postala shramba za vsakovrstno šaro. Tudi moji koveegl m kovčeg gospoda Glossopa so stali v nji. Urejuje Josip cfepsa&fc — S»