Iz domače in tuje prakse GDK : 945.25 : 907.2: (497.12 * 14) Gozdarsld utrip v severnoprimorsldh mestnih gozdovih 1 Danijel OBLAK* MESTNI GOZD KOT ČAST IN OBVEZA Mestni gozdovi2 so gozdarjev ponos in izziv. Ponos v podobi butične strokovnosti, izziv kot ustvarjalno odgovarjanje pričakovanjem javnosti . Leta 1993, ko je gozdarstvo na Slovenskem doživ- lja lo velike spremembe in smo se v prehodnem ob- dobju gozdarji nesramežljivo podajali na nova pod- ročja prostorskega načrtovanja in izvajanja projektov v gozdnem prostoru, obenem pa smo začutili, da vse več mestnih prebivalcev v želji po osvobajanju od spon mestnega okolja zahaja (=beži) v bližnji gozd, kjer pa naletijo na zapleten, občutljiv in lahko ranljiv ekosis- tem, je nastala ideja po določitvi problemov in želja po razrešitvi le-:.teh. V ta namen smo si zastavili ambiciozen, s pri dihom utopičnosti zasnovan načrt, kako celovito urediti, ohra- niti in zaščititi severnoprimorske mestne gozdove v poučne, rekreacijske in varstvene namene. 2 MESTN1 GOZDOVI KOT PROJEKT Za uresničitev takšnega projekta smo oblikovali načrtovalno shemo, ki vsebuje procese načrtovanja, odločanja, izvedbe in kontrole: l. Faza pobude, ideje: -odkrivanje in definiranje problemov na relaciji mesto-gozd, -ugotavljanje potreb po infonnacijah. 2. Faza raziskav: - proučevanje osnov odnosov mestni človek-mestni gozd, - ugotavljanje potreb meščanov in družbe po mestnih zelenih površinah, * D. 0 ., univ. dipl. inž. gozd ., strokovni svetovalec, ZGS OE Tolmin, Tumov drevored 17, Tolmin, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na posvetu Možnosti in perspektive razvoja turizma v gozdnem prostoru, 16. 6. 1999 na Mašunu ! Nekateri gozdarski strokovnjaki uporabljajo izraz urbani gozd, kar kaže na jasno povezavo z urbanim gozdarstvom, medtem ko naj bi imel pojem mestni gozd predvsem zgodo- vinski pomen. V članku bomo zaradi domačnosti uporabljali izraz mestni gozd, kar pa ne pomeni nujno njegovega zagovar- janja. 262 - rekreacijske možnosti in primernost gozda in gozd- nih objektov, - vzročne in razvojne analize, prognoze, - določitev ciljev. 3. Faza kompleksne analize in sinteze: - statistična obdelava in anaJjza dobljenih rezultatov, - vzpostavitev komunikacijske mreže med zainteresi- ranimi subjekti, - oblikovanje kriterijev za določitev variantnih rešitev, - valorizacija rekreacijske vloge mestnih gozdov, - predstavitev možnih (sprejemljivih) variantnih reši- tev, - izbor optimalne rešitve, - izdelava optimalnega načrta s časovnim programom. 4. Faza izvedbe in kontrole: - opredelitev nalog in nosilcev, - ureditev mestnih gozdov (izvedba), - spremljanje, kontrola in evidenca medsebojnih vpli- vov, -korekcija urejanja. Izhodisča za določitev raziskovalnih objektov so bila naslednja: - mestni gozd naj bi bil gozd, s katerim se meščani srečujejo vsak dan, hkrati pa naj bi bile to najbolj tipične gozdne površine v bližini mesta, Iq er se odvija rekreacija in ki so z mestom funkcionalno povezane in niso od njega oddaljene več kot 15 minut hoda, površine s površino nad 30 ha, ter površine s katerimi ne upravlja mestna komunalna služba (skratka, da ne gre za park, drevored ali podobno); - mestno naselje naj ima več kot 3.500 prebivalcev in izrazit mestni značaj. Odločili smo se za najbolj obiskane gozdne povr- šine v okolici štirih glavnih severnoprimorskih mest- Ajdovščine, fdrije, Nove Gorice in Tolmina. Vsa štiri območja mestnih gozdov kažejo svojskost, predvsem pa se na zanimiv način med seboj razlikujejo. Kozlov rob je osamelec z vertikalno razsežnostjo, Panovec ohranjen gozd s horizontalno razsežnostjo, obdan z urbanimi središči, območje ob Hublju je gozdnata GozdV 57 (1999) 5-6 krajina, prepletena z negozdnimi površinami, Pot v Rake paje v precejšnji meri linijski mestni gozd. Za ugotavljanje osnov odnosov med izbranimi mes- ti in njim pripadajočimi mestnimi gozdovi smo izvajali opazovanja in štetja, obenem pa smo izvajali ankete med obiskovalci teh mestnih gozdov in prebivalci ob- ravnavanih mest. 3 MESTNI GOZDOVI KOT PRIZMA ŠTEVILK IN OBČUTKOV Raziskava na primeru severnoprimorskih mestnih gozdov je opozorila zlasti na naslednje: -vsi mestni gozdovi glavnih severnoprimorskih mest so skozi vse leto, zlasti ob nedeljah, množično obis- kani; - Panovec obišče več deset tisoč ljudi na leto; skoraj vsi prebivalci Ajdovščine, ki se odpravijo ob nedeljah na sprehod v naravo, gredo najraje v območje ob Hublju; - nedeljski obisk ima dvovršno porazdelitev z dopol- danskim in popoldanskim viškom, kar zlasti moteče vpliva na gozdni prostor zaradi pomanjkanja primer- nih parkirišč ob najbolj obremenjenih vstopnih toč­ kah (Panovec, izvir Hublja); - mestni gozdo\'i so ob nedeljah predvsem družinska sprehajalna točka, med tednom pa individualna; - obiskovalci so nadpovprečno izobraženi, na vrhuncu intelektualne moči (30-45 let), zaposleni v glavnem kot upravni, administrativni in storitveni delavci; -najbolj obremenjena so južna pobočja Kozlovega roba, zahodni del Panovca, ožje območje ob izviru Hublja in pot v Rake; Iz dot~~ače in tuje prakse - obiskovalci in prebivalci mestnih naselij si želijo gozda, ki bi pomenil oazo miru, sprostitve in ki bi imel označene poti, ki bi bile opremljene s klopmi in razglednimi točkami; sorazmerno majhen delež obiskovalcev išče v mestnem gozdu prostor za športne aktivnosti; - mestni prebivalci menijo, da naj mestne oblasti pri- vatne parcele v mestnih gozdovih odkupijo za javne in naj se stroške gozdarjev pri načrtovanju in urejanju pokriva iz občinskega proračuna . Ugotovitve so narekovale strateško oblikovanje načrtovanja in urejanja mestnjh gozdov: l . Mestni gozdovi morajo ohraniti značilnosti na- ravnega ekosistema, ki paje funkcionalno navezan na urbani ekosistem. S privlačno podobo in primerno strukturiranostjo naravnih elementov dosežemo pri obiskovalcih največjo duševno sprostitev in obnovitev telesnih moči. 2. Sonaravno gospodarjenje je temelj za izvajanje ukrepov, prilagojenih poudarjenim vlogam mestnih gozdov. 3. V mestnih gozdovih načrtujemo nenasilne obli- ke rekreacije, ki zadovoljujejo potrebe večine obisko- valcev, hkrati pa coniramo območje za sprejemljive rekreacijske vsebine. Za rekreacijo v mestnih gozdovih so zelo pomembne sprehajalne poti. Gostota poti je odvisna od določene najmanjše razdalje, ki jo želijo posamezniki ali skupine ljudi obdržati med seboj, zato naj ne bi presegala 1 OO m'/ha. 4. Gospodarjenje mora imeti izhodišče v gozdno- gospodarskem in gozdnogojitvenem načrtovanju. Gaz- 250~------------------------------------------------------------------------, -KOZLOV ROB-prihod 200 --KOZLOV ROB-oclllod > ~ (.) - PANOVEC-prihod "@ !50 > o -PA NOVEC-odhod ~ Ul i3 ······· OB HUBLJU-pribod o ...Q 100 ·> ·-····OB HUBUU-odhod ~ ,U5 13-14 Ura Grafikon 1: Gibanje prihodov in odhodov obiskovalcev (aprilska nedelja) 8-9 9-10 11-12 12-13 10-JI GozdV 57 (1999) 5-6 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 263 Iz domače in tLtje prakse darji bi morati v goznogospodarskih načrtih mestne gozdove obravnavati v posebnem gospodarskem raz- redu. Načrtovanje mora biti tudi infonnacijska podlaga za prostorsko načrtovanje . 5. Posamezni biotopi, zanimivi in enkratni gozdni predeli (raziskovalni objekti, naravni rezervati ipd.) morajo ostati nedotaknjeni, zato poti spetjemo ob robu teh objektov. 6. Vsak mestni gozd naj postane učni prostor in most pri navezovanju stikov z javnostjo. Gozdar, ki mu je zaupana skrb za ta gozd, mora biti usposobljen za navezovanje stikov z obiskovalci in drugimi upo- rabniki prostora. Sodelovanje naj se razvije zlasti s šolami, turističnimi društvi, muzeji, občino idr. 7. Status mestnih gozdov je potrebno pravno urediti in poenotiti . Jasno morajo biti izoblikovana merila, predpisi in sistem vlaganj za zagotavljanje prednostnih funkcij. 8. Varovanje in ohranjanje naravne in zdrave po- dobe sevemopriJDorskih mestnih gozdov je možno z upoštevanjem miselnosti, navad, občutkov obiskoval- cev in mestnih prebivalcev ter z udejanjanjem ekološ- kih načel in principov. Prav gozdarji lahko privlačnost teh gozdov povečamo z načrtnim izvajanjem ukrepov, ki se kažejo v: - ustvrujanju mešane razgiba ne zgradbe odraslega goz- da in pestro struktuiranih sestojev, - sonaravni in sproščeni tehniki gojenja gozdov z na- ravnim pomlajevanjem in dolgo proizvodno dobo, - malopovršinskem ukrepanju brez sečenj na golo, - obl iko vanju razgibanega gozdnega roba s stopničasto strukturo in vab lj ivimi vhodnimi koridorj i, - ohranjanju eksotičnih drevesnih vrst, zanimivih dre- ves, divjih kotičkov, mikroreliefne pestrosti gozdnih rastišč, pestrega živalskega sveta (divjad, ptiči, male gozdne živali idr.), - odstranjevanju podrtic, sušic, mehansko oslabelih dreves in rezanju nevarnih vej ob vseh sprehajalnih poteh; izven teh površin jih pustimo naravnemu raz- kraju, - preprečevanju erozijskih jarkov, - urejevanju kakovostnih poti, stez, počivališč, ki so opremljena s klopmi in ponekod z nadstrešicami, razglednih stolpov, v ureditvi prostorov za piknik, trim stez, gozdnih učnih poti, - postavUanju informativnih in tematskih tabel , kaži- potov in opozorilnih tabel predvsem v križiščih poti, - oblikovanju otroških in športnih igrišč na robu mest- nega gozda, - opravljanju gozdarskih del v času mirovanja vege- tacije, v vzdrževanju gozdnega reda, v varstvenem in varnostnem nadzoru ter v odstranjevanju smeti, - popularizaciji rekreacijske, poučne, estetske vloge gozdov s katalogi, prospekti in turističnimi publika- cijami. Danes se vizija ureditve v Panovcu in Kozlovem robu nahaja v sklepni fazi, gozdni prostor Ob Hublju bo kmalu ponudil privlačno naravoslovno gozdno učno pot, Pot v Rake pa začenja svojo pot. Sli ka 1: Mestni gozd Kozlov rob Slika 2: Ajdovščina z mestnim gozdom Ob Hublju (Vse foto: Danijel Oblak) 264 GozdV 57 (1999) 5-6 Urejanje ni potrebno ~ ro > il) '0' Drugi Komur.al.1 Lastniki gozdov :5 TIUnstično druš:vo Privatno podjctic Gozdarjt ~ ~ 20 I z domače in tltje p r akse Tolmin (N=2. 'Yo) O Nova Gorica rH.2%) O AjdovSčino (]' =4,4%) O ldnja (N=4.2° ) O Skupaj (N=3, %) JO 60 10 Delež(%) Gmfilwn 2: Urejanje mestnih gozdov po mnenju meščanov. 53.3% anketirancev to nalogo zaupa gozdatjem. Le 0,74 %jih meni, da urejanje ni potrebno (OBLAK 1993). l 1~ p Vlaganja niso polrebna Drugo Sredstva gozdarst\'a l , il) 1~ T~ g Snmnprispevek cd !::: ~ Denarni nabiralnik i + 1 1--- Občmski prora~un Turistična taksa [! Tolmin (N=2,3%) 1 D Nova Gorica (N=~.2%) D Ajdovščina (N=4.• %) D Idrija (N=4,2%) O Skupaj (N 3,5%) 1 +4 1 10 20 30 40 50 60 Delež(%) Grafikon 3: Financiranje urejanja mestnih gozdov po mnenju meščanov. 55% anketirancev kol glavni vir predlaga občinski proračun. 3,08% jih meni, da vlaganja niso potrebna (OBLAK 1993). 4 MESTNI GOZD KOT SANJE Ni nujno, da sta urejanje in upravljanje mestnih gozdov nekaj posebnega, nekaj boljšega, biti morata predvsem udejanjanje sodobnih načel sobivanja človeka in narave. Ob uspešno opravljenem, največkrat pionirskem projektu pa ne smemo pozabljati na korekcijo urejanja že izdelanih ali upravljanih vsebin našega dela. To velja tudi za mestne gozdove in rekreacijo v njih. Od- nosi med mestnim gozdom in mestnim človekom so v nenehnem spreminjanju in razvoju. Na to kažejo tudi GozdV 57 (1999) 5-6 nekatera novejša opazovanja tako obiska Kozlovega roba (ki se je v zadnjih 6 letih povečal skoraj za 25 %) kot tudi Panovca (kjer se pojavljajo nove rekreacijske vsebine). Potrebno je spremljati in sprejemati izzive, ki jih pred nas postavljata čas in prostor, da lahko s kako- vostnimi popravki ustvarjalno in v smislu ohranjanja in zaščite odgovorimo na spremembe. Mestni gozdovi so meščanom prostor in vsebina duhovne, fizične, intelektualne, čustvene, morda celo socialne sprostitve in osvežitve ter nove življenjske rasti. Za uresničitev celotne načrtovalne sheme je po~ 265 Iz domače in tuje prakse ~ 1 1 1 liii Tolmin (N~t6%) 1 1 O Nova Gorica (N 1, .5"10 ·' - D Ajdovščina (N 5,78%) 1 O Skupaj (N 10.5%) Drugo Razgled Dodatne rekr. momosti .,. 1 1 - - ! -- Bl ižina Mi r ~ 1 1 1 1 1 1 1 ~ - il ii 1 1 1 1 1 - Il Gostinski objekt NK znameniloSii Zdravo okolje Urejenost Naravne lepote 10 15 20 25 JO Delež(%) Gra(ikon -k Razlog za obisk mestnega gozda po mneju občanov trebno veliko znanja, sposobnosti, spretnosti, volje in poguma. In potrebuje"mo sanje. Da prehiti mo čas in žeUe, ki jih pred nas nenehno postavljata družba in gozd. GDK: 907: (497.12 * 02 Pokljuka) Pokljuka- opevana in žrtvovana?1 Lojze BUDKOVIČ* Pokljuka je visokogorska planota v osrčju Julijcev, ki jo v pretežni meri porašča mogočen smrekov gorski gozd. Matično podlago predstavljajo apnenec, dolomit in ledeniške morene. KliiUa je surova, alpska s kratko vegetacijsko dobo in velikimi temperaturnimi razlika- mi. V kroniki gozdne uprave na PokJjuki je ob podatku o hudi zimi leta 1928/29 navedena najnižja temperatura -38°C, kar je lahko najnižja izmerjena temperatura v Sloveniji. Povprečna letna temperatura znaša 2,6°C, januarska -6,7°C. Letno pade v povprečju okoli 2.000 mm padavin. Sneg se v nonnalnih zimah obdrži 170 dni. Pokljuka je poraščena z4.0 l8 ha gospodarskih in 365 ha varovalnih gozdov, 248 ha pa je cest, presek, jas in nerodovitnega sveta. *L. B., univ. dipl. inž. gozd., ZGS OE Bled, Bled, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na posvetu Možnosti in perspektive razvoja turizma v gozdnem prostoru. 16. 6. 1999 na Mašunu 266 VIRI OBLAK, D., 1993. Urbani gozdovi v območju SGG Tolmin.- Strokovna naloga,Tolmin, 58 s. ZOlT gozdarstva in lesarstva, 1993 : Mesini in primestni gozd - naša shtpna dobrina.- Zbornik posveta, Ljubljana, 183 s. Človek je prve sledi v tem prostoru pustil pred 3.000 leti, o čemer priča najdba bakrenega bodala na Lipanci. Intenzivnejši prodor v pokrajino pa se je pri- čel v 14. stoletju, ko so bile izkrčene prve planine. Za živinorejci so kmalu prišli rudarji. Njihova dejavnost je predstavljala strateško panogo in je v stoletjih pov- zročila v tej pokrajini pravo opustošenje. Sredi 19 . stoletja je oblast anarhijo v tem prostoru ustavila s sekvestrom. Leta 1837 je bil izdelan prvi gozdarski načrt, v katerem so popisali opustošene goz- dove in predpisali cilje, ki naj bi pripeljali do izbolj- šanja stanja (osnovali so prve drevesnice v Sloveniji, letno pogozdi li do 70 ha goličav, sprejeli koncept traj- nostnega gospodarjenja, uvedli izbiro drevja za posek . .. ).Prelomnico k intenzivnejšemu in smiselnemu go- spodarjenju z gozdovi pa je leta 1888 prinesel načrt gozdarja Carla Poscha. Za Pokljuka lahko trdimo, da ima že več kot 160- letno tradicijo načrtnega gospodarjenja z gozdovi. Od leta 1837 do današnjih dni je bilo izdelanih 13 načrtov. GozdV 57 (1999) 5-6