M 49.
V četertik 4.
grudna.
iH.mi.
Hrepenenje po s. raji.
TPuIeg s. Alfonza.)
Ah umerjeni, ker pri tebi, Jezus, biti hrepenim;
Britko žalost čutim v sebi. Ker h teboj še ne živim.
Tuge moram sc stopiti.
Teže več ni moč nositi,
Ker v daljavi kopernim.
Spolni skorej up nar slaji. K tebi priti, večno biti
V	svetim raji, v svetim raji.
Je le sanja, slepotija
Vse. kar svet človeku da;
Praži n bliš je, goljufija. Konec greni k vse ima.
Bolečino serca inojga
Dc zgubim nc Boga svojga , Lc kdor ljubi sam. spozna.
Torej zdiham biti v kraji
Tistim večnim, tistim srečnim
V	svetim raji, v svetim raji.
Pojdi svet, ponudbe tvoje Mene ne premotijo;
Deli njim dobrote svoje, Kteri take ljubijo.
Zemlje bliš in grešne slasti
Te mi nočejo dopasti,
Moje želje druge so:
Kar si jest izvolim raji, Je živeti, del imeti
V	svetim raji, v svetim raji.
Lepi dom , kjer se ljubezni Spet Ijubezin v dar deli;
Kjer brez t mine, brez bojezni Bog vse svoje zveseli!
Kdaj o kdaj mi bode dano,
Te ljubiti neskončano,
O moj Bog, v zveličanji!
Spolni skorej up nar siaji, Od tod zajti. in tc najti
V	svetim raji, v svetim raji.
H.
Dogodite katoliške cerkve na Ogerskim.
(Spi>al Valentin Seiun. )
Nasledniki Petra Pa zrn a na. Juri Szelepch cn vi. t <»37 — 1681.
Po smerti Kalvinca Bethlena tiabora so postali vojvodi Krdelva knezi iz hiše Kagotzv. Tudi ti so bili Kalvinci: v zvezi s Turki in protestanškimi Švedi so vedno iskali katoliškim avstrianskim cesarjem zadrege delati. Juri I. Kagotzv (1630—481 je ccsarja Ferdinanda III. v 30 letni vojski s 70.OOO vstajuikov napadel, kteri mu je v miru, ki ga je bil ž njim 1615 v Lincu storil. 7 ogerskih župauij prepustiti in ogerskim protestantam velike pravice dovoliti mogel. V Ostrigo-nu je bil v tim času nadškof Kmerik Los\ ( 1637 —1612 ). ki je v Prcsburgu seminari napravil iu h svojim nasled-nikam Jurjcrn V. Lippav pravdoslovski oddelk (Fakul-tiit) na tirnavskim vseučelišu vpeljal. Ta Juri Lippa\ je tedaj terdnjavo Ncuhausel z 200.000 gold. zoper Turke obramba!, v Tirna vi utcrdil seminarium rubro-ruin in zoper Linške pogodbe zapstonj se upiral (1642— 1666).
V I. 1657 je nastopil Leopold L vlado avstrian-skih dežel, ktera je do I. 1705 terpela, in ves ta čas je imel on ne samo s Turki ampak tudi z ogerskimi nezadovoljci, kteri so bili več del protestantje, opraviti. Mnogi so bili vzroki te nezadovoljnosti, zlasti pa vkvartiranje nemških vojakov in njih gerdo obnašanje po Ogerskim. Nadškof Lippav. palatin Wesselenyi in več druzih pervakov se je posvetovalo, kako bi sc temu v okom peršlo. Lippav je iskal dobriga sveta v Kimu per kardinalu Antonu Barberinu. pa je kmalo umeri. Drugi glavarji nczadovoljcov so se zdaj podali v pun-tarske zveze s Turki in Francozi; oni so bili sicer veči del katoliške vere. ali derhal. ki je z njimi deržala. je bila sploh protestanška. — Franc 1. Rakoczv, kteri jc bil na prošnje svoje matere Sofije, rojene Batori, od kalvinske h katoliški cerkvi prestopil, je bil eden pervakov nczadovoljcov. iu jc imel že veliko nabranih v-stajnikov. Protcstanški pastorji niso več le skrivaj, ampak na ves glas h puntu šuntali zoper rpapcžcve pse," tako so namreč katoličane zmerjali (I. 1670J.
Rakoczv eva žena Helena, rojena Zrinvi, se je po smerti tega moža (1676) omožila z Lmerikam grofam Tokoli, kteri je bil kalvinec, in je v I. 1683 Turka m proti Dunaju pot kazal! — Cesar Leopold L slišati, kako se protestanški pastorji obnašajo, postavi sodnijo, ktera bi njih zaderzanje pretehtovala. Ostrigonski nadškof Juri VI. žlahtni Szelepschenvi je bil njeni predsednik, iu tudi drugi sodniki so bili sami Ogri. Sperviga ni hotel noben pastor k preiskovanju priti, potlej jih je vender peršlo 32 luteranskih in 1 kalvinsk. Založeni so bili med drugimi hudobijami, de so zastopljeni s Turki, de šun-tajo v pridigah k puntu,— de sv. katoliške hostje gnu-sijo, — katoliške duhovne zapirajo in jih Turkam v sužnost dajajo. katoliške cerkve s silo jemljejo i.i sv. katoliške skrivnosti na vse viže zasramujejo. — V smert so bili obsojeni; ali cesar jim je perzanesel. Le pridig-vati iu ueiti niso več smeli in v pismu (reversuj so mogli svojo krivico obstati. Kteri ni rcversa podpisal, je mogel v 30 dneh iz dežele iti. Namesti njih je nadškof S z e I e p ch e n > i sem iu tje goreče Jezuite postavil, kakor v krajih Kperies, liartfeld, Rosenberg. Sploh je ta mož vredno hodil po Pazmauovih stopinjah; on je napravil v Tirnavi mariansko seinenise; .»OD.000 gold., ki jih je bil namenil za zidanje ostrigonske stolne cerkve. je dal cesarju za re.šenje Dunaja od Turkov. Ravno tako skerben je bil za prid dežele; ua Turško jc bil petkrat, ua Krdelsko in Poljsko dvakrat kakor poslanec od Leopolda I. poslan; umeri jc I. 1685.
Koliko hudiga so imeli daljej ogerski katoličani od protestantov se bati. jc pokazal luteranski pastor Vit-niedi iz Oedenburga. Ze v I. 1666 je hotel cesarja Leopolda I., kteri se jc ravno svoji nevesti Marii Terezij. španski princesnji. naprot peljal, per Schottu ien-u vjeti; od njega je bila daljej vlada dve pismi, ki jih je v zgornjo Ogersko pisal, vjela Iz tih pisem se je vidilo, de so bili superintendenti in skorej vsi pastorji vse perpravili za puntarje. Svoje ljudi so šuntali v pridigah, in Turkam obetali dacijo. ako pridejo. — Veči del pastorjev se je rešilo s podpisi zgorej imenovanih reversov; drugi, ki niso hotli podpisati, so bili zaperti ali so šli iz dežele. 29 sosebno terd ivratnih je bilo poslanih na bark?, kjer so mogli vesla goniti.
Velik krik so zdaj vzdignile čez cesarja švedska in druge protestanske vlade. Ali ccsar je odgovoril, de ni nobeden obsojen zavoljo vere, ampak le zavoljo puntanja. De ta cesar protestantam res ni krivice delal. se vidi tudi iz tega, de so v njegovih vojskah s francoskim kraljem Ludovikam XIV. zavoljo španske krone ravno protestanske vlade, angleška, holandeška, hanoveranska in brandcnburška na njegovi strani bile, — katoliške pa so z Ludovikam XIV. deržale. — Sploh reči so v tim času na Ogerskim protestanti čez katoličane in ti še hujši čez protestante se pertoževali. Kakošne so bile njih zadeve eden do druzih. se nar bolj vidi iz njih prošnja, ki so jih v I. 1681 deželnimu zboru v Presburgu podali. Po njih poglavitnim zapo-padku se te dve prošnji tako glasite: (Dalje idedi.)
Konec *ol*kega leta fl & } ,
v Terxa.sk i iluhov.snici.
Nagovor.
Preljubi moji! leta, ki so vam bile dodeljene, de bi se k duhovskemu stanu pripravili, ste zdaj dokončali, in v kratkim bote Gospodovim učencam prišteti, ki jih \edno pošilja, kamor ima sam priti. Poslani bote ozna-novati besedo božjo vsem ljudem, delit svete zakramente ali skrivnosti božje množici pravovernih in ozdravljat
povsod dušne bolezni, zakaj veliko je bolnih in revnih, ki potrebujejo dušniga zdravila. De bi pa v stanu bili, tolike opravila opravljati , ste bili podučeni v vseh predmetih bogoslovja, zakaj učenosti vam je treba, ker boto Gospodovo zapoved oznanovali in postavljeni varovati resnice božje; naučili ste se svetih obredov, ker bote v božjim svetišu služili in nebeške reči v svojih rokah imeli; učili ste se umetnosti ozdravljati dušne bolezni in tudi soditi v cerkveni sodnici, ker ne bote samo ozdravljali duš kakor zdravniki, temuč tudi pravoverne sodili, in kakor jih bote sodili, se jim bodo nebeške vrata odperle ali pa nespokornim zaperle. Glejte tedej. kako imeniten je vaš stan. kako težko vaše opravilo. kako strahovita je vaša služba!
Ali ko bodo pravoverni božjih dobrot od vaših rok iskali, bo tudi veliko posvetnih, ki ne bodo vaseh besed do svojih ušes pustili, ki se bodo vašemu poslanstvu zoperstavili, vas sovražili, še hudo za dobro vam po-vračali in vašo slavo v sramoto obračali; toliko je sam Jezus Kristus svojem učencam prerokoval, de bi se spomnili, ko se jim bodo take reči godile, de jih je on, njih učenik prerokval. iu ko so njega z lleleebubain opravljali, koliko več njegove naslednike! —
Zatorej vas opominjam opašite se z božjem orožjem, de se bote v hudim času lahko branili, verzite proč od sebe posvetne oblačila, ker bo treba se vam bojevati zoper peklenskega sovražnika, ker bo vas kar ob tla vergel, če bo kaj pri vas našel, česar bi se njegova neusmiljena roka prijela; ne pozabite, de je Gospod svoje učence poslal brez palice, brez niavhe, brez o-botka, in de jim ni vender nič potrebuiga manjkalo; zaupajte tedej tudi vi v Njega, ki svojih vojakov ne zapusti, ko se za pravico božjo potegovajo; varite se napuha iu posvetnih nečimernost, saj ste se jim že tačas odpovedali, ko ste, kader so se vam lasje pristrigovali, tele besede govorili :Gospod bo del mojega očestva in moje čase ali kupice", in nikolj se ne sramujte kinčati se s kinčein, ki vas od posvetnih ljudi razloči; begun, zdajavec je , kdorkoli ne mara za znamnje svojiga vojvoda, temuč se veseli sovražnikoviga oblačila.
Varite dobro svoje počutke, po njih pride lahko vse hudo, vrata so, skoz ktere pride meseno poželenje, ki smert no rani, kogar enkrat s svojem strupam omami, ko ga najde, de ne čuva; oni so vrata, skoz ktere pride poglavar tega sveta, poglavar, ki hoče božjo čast imeti od vsih, ki se lepotam njegoviga kraljestva čudijo, kakor hitro se je vrinil; oni so vrata, po kterih se napuhu široka cesta pokaže, kakor hitro se odprejo; če so pa zaperte, prebiva v človeku ponižnost, mati vsih krepost ali čednost.
Poslednič ljubite se med seboj, ljubezen si z dja-njem skazujte, vikši spoštujte; spomnite, de ste bratje, ki potrebujete pomoč eden drugega, saj sedite pri eni mizi. saj ste učenci enega učenika; premislite, de ste sinovi, de ste torej dolžni Očeta vbogati, po kterem napreduje v vaši škofiji aposolsko nasledstvo; očete vas bodo tudi verni imenovali, ker jih bote kakor pastirji vodili na pašo večnega zveličanja al pa tudi pred nebeškem sodnikom za-nje odgovorili.
Premišljujte, pregledujte, prevdarujte, sami se sodite. molite in v strahu bodite, in ko bete spoznali, de s!e poklicani, z zaupanjem pristopite iu vzemite nase duhovske opravila.	... . f.
Nekteri o«l|ii*ki iz spovcdovaiij s. Av-gustiim o<l njegoviga učenja v «le-tinskili letih.
„Vzrok, zakaj de se mi je greško merzelo, česar so me dečka učili, mi še zdaj ui prav razvidiu. Ker
zlo sirn ljubil latinšino ; ne une, ki so jo pervi uceniki, ampak to, ki so jo uni uceniki učili, ki se slovničarji imenujejo. Začetki branja, pisanja in številnistva so mi bili ravno tako nadležni in terpežni, kakor vsa gre-kovšina. 0<l kod drugod pa je to izhajalo (de so mi ti nedolžni začetki bili nadležni), kakor od greha in nečimernosti življenja; ker meso sim bil, in begajoč duh, ki se ni nikoli sam vse povernil? zakaj boljši po vsaki ceni, ker gotove rabe, so bili ti začetki, kterim se mi jc zahvaliti, de zamorem vsako pisanje brati, ki se mi naleti, kakor uni drugi (začetki), ki sim bil siljen, klatenje nekakiga Kneja v spominu ohraniti, v tem sitn pa sam sebe pozabil, in Di<lino smert objokovati, v tem sim pa jaz nesrečni premogel s suhimi očmi prenesti, de sitn tebi, svojimu življenju, o Bog! odmeri. Zakaj kdo je nesrečniši od nesrečneža, ki se samiga sebe ne usmili, Didino smert objokuje. — svoje lastne smerti pa ne objokuje, zakaj umeri je, ker tebe ni ljubil, o Bog! luč mnjiga scrca. kruh mojih naj znotrajših dušnih ust !--Ljubši mi je, K nojevo klatenje in vse
enako, ko branje iu pisanje pozabiti. — Xaj ne vpijejo nad menoj ne kupci nc prodajavci slovniških vednost; ker ako jih vprašam, če je res, kar pesnik pravi, de je bil Ene j nekdaj v Rartago prišel; bodo manj učeni odgovorili: Xc vemo; učeuejši pa poreko, de ni res. Ako jih pa prašam, s kakšnimi čerkami je ime Ene j pisati, bodo vsi, ki so se učili, prav in po radovoljni pogodbi odgovorili, v kteri so se ljudje zastran pisavnih čerk zediuili. Ako šc dalje prašam, ktero obojiga Li z veči škodo sedanjiga življenja pozabil: branja in pisanja, ali pa uiiih pesniških basen (kvant in laži), kdo lil ne vidi, koga bo slehern odgovoril, kteri samiga sebe ni popolnama pozabil? —- Tako sini mladcnčik grešil, ker sim une lažnjivc traparije z ljubeznijo nad te koristne znanja cčnil; ali bolje bi djal: ker sim le-tč sovražil. une ljubil. Zamerzua pesem mi je namreč bila: ena iu ena ste dve; dve in dve, štiri; nar slajši reč moje nečimurnosti nasproti pa: Leseni konj poln oboroženih vojšakov. Troji« požig, kreuzina senca."
„kako pa. de sim greško slovnico sovražil? Sej je vender z veliko spretnostjo vedil llomčr ravno take kvante tkati, in zlo prisladne so njegove nečimurnosti; vender je bil meni mladenčku grenak. Mislim, greškim dečkam sc ravno tako godi, ko se morajo latinskiga Virgilja ravno tako učiti, kakor jaz Homerja. Res je, težavnost se tujiga jezika učiti je vse greške zmišlije kakor z žolčem okropila. Ker une besede ini niso bile znane, iu z neznanim straham in strahovanjem so me močno natezali, se jih učiti. Se ve, ko sim bil majhin otrok, tudi latinskiga nisim znal; ali s samim poslušanjem sim se učil, brez vsiga strahu in terpeženja v dojkini skim dobrikanji, v šaljivnosti tistih, ki so se mi posmehovati in v dobrovoljevanje unih, ki so z menoj igračili. Naučil sim sc brez natezavne sile. -—- ker me je moje lastno scrce naganjalo, njegove občutke razodeti."
„Zadosti se iz tega vidi, dc prosta vedoželjnost z veči silo k učenju žene, ko strahovitno nasilstvo. Vender po tvojih postavah, o Bog! zaderžuje to nasilstvo povojdiuj une vedoželjnosti (namreč, škodljivih zmišljanij); —ker po tvoji naredbi, sc zveličavna britkost vmeša, ki nas od tiste zavdane dobrovoljnosti od-vračujc, v kteri smo se od tebe odvernili."	J.
Hekaj oil noIc v Planini na ITotranjini.
V „Danici" in v „Novicah" se je bralo že od nekterili šol in šolskih poskušinj na Notranjim; naj se tudi od šole v Planini kaj pove. V četertik 2S. velikiga serpana je bila ondi šolska poskušnja. Zaderžali
so se otroci celi čas poskušnje tako lepo, de jih kar nič ni bilo opominjati treba, ia de so jih visoko častiti g. tehant sami očitno za to pohvalili; tudi na vprašanje poklicani so se prav čedno obnesli. Pri kersanskim nauku se je zlasti na to, kar ie nar potrebniši, gledalo, de otroci prav razumejo, de se jim v serce vtisne, in de se po tem živeti vadijo, kar se uče. Vedili so pri spraševanju kcršauskiga nauka take primerne pri-godbice tudi od naših časov pripovedovati, ko so jim po njih okoljšinah nar bolj koristne in podučljive. Posebno še so bili opomnjeni, gerde kletvinje varvati se. ktere se zlasti pri velikih cestah obilno sliši, in sc je nekteri tolikanj navadijo, de jim je ztniram naprej na jeziku, in je mende že za greh več nimajo, ali vsaj tolikšin greh ne, kakor je. ker sc je ne varujejo, iu odvaditi se nič lic skerbč. Taki ne vedo ali pa ne pomislijo. kaj sv. pismo pravi: „Kdor kolne, sam svojo dušo kolne;" ne pomislijo, dc med tiste, kteri Božjiga kraljestva dosegli ne bodo. s. Pavi tudi preklinjevavce šteje. Tako je prav, otroke kcršauskiga nauka učiti; le tako naprej, gospod Janez! — Zmed druzih reči pa nam je nar bolj to dopadlo. de so nekteri otroci iz slovenske slovnice pripovedovati, ter imena, priloge, zaimena i t. d. pregibovati znali; samo to bi pri tem opomnili, de naj bi se pomote, ki jih pri tem še naredijo, otrokam popravile — pa saj se bo to gotovo v prihodno zgodilo. Po razdelitvi šolskih daril jc nekaj učeneov iu učenk tudi zavolj pridnosti v sadjoreji pohvaljenih, in od v. č. gospod tehanta za njo šc bolj spodbujenih bilo. Koliko družinam bi pač sadjoreja k obilnišimu dobičku in lahkejšimu preživitku pripomogla, posebno v tacih krajih, kjer ljudi bolj revšina tare, ali kjer jim za živež hudo gre:.
Planinski šolarji in šolaricc se tudi v petju lepih, primernih pesmic vadijo, iu tudi v cerkvi pri sv. maši pojo. K sklepu šolske poskušnje pa so to leto po do-koučani molitvi sledečo pesmico lepo zapeli:
Čast in hvala Bodi Teb , o Bog! De daješ nam učeuikc. Res dobrotnike velike;
Ker vsa skerb do nas otrok
Pride s Tvojih rok.
Vam . gospodje ! Tudi hvala gre — Vam, k' nas tii ste počastili. Vam. k ste skerbno nas učili. Nam oblažiti serce,
Bistriti glave.
Bog Vam plati Trud Vaš vedni čas ! Le še pridno nas učite. V strahu Božjim izredite : To otroci prosmo vas.
Bog usliši nas!
Napevi k svetim pesmam.
Znani so spoštovanim bravcam izverstni napevi g. G. Riharja. ktere jc zložil k pesmam pervih in drugih bukvic g. B. Potočnika. Ravno tako tudi: „ N a p e v i za svete pesmi iz Slave Marije. — Zdaj pa je ta glasovitni umetnik vnovič na svitlo dal: n Napeve svetih pesem od s v. O b b a j i 1 a i n M a t c r c Božje" čvsteroglasiio postavljene. Pesmi so naslednje : Pot proti nebesam; pri sv. Obhajilu: nar slajši scrcc; pred sv. rešnjim Telesam; Marija; Marii; Marija, zgodnja Danica; na sveto Devico; Jezus (razstavno): Ime .Marij n o
(razstavno); Jezus (sostavno); Ime Marijno (sestavno). Kdor si vse take olikane pesmi z izverstnimi napevi slavniga umetnika g. Hiharja preskerbi. bo imel sčasama lepo cerkveno pesmarico, de po boljši ni prašati. Ako bi pa vender kaka cerkvena pesmarica na dan prišla, kakor se večkrat zelje razodevajo, [bi »e ne smelo pozabiti. imenovanih izdelkov v zbero vverstiti. Kar pa le te nove napeve tiče. nam jih |ni treba hvaliti in pripo-ročevati, ker jih že ime delavca dosti hvali in priporočuje.
Razgled po keršanskim svetu.
Iz Ogerskiga se sliši, de mislijo, po zgledu nekiga nemškiga inesta postavo dati, dc pred 18. letam ne sme nobedin v pivnico ali oštarijo iti. Ako se prelomi. bota z dnaram kaznjena gost in gostišar ali pivic-in pivničar. — Ako se pomisli, de nobena reč toliko ne-reč med ljudstvo nc zaseje. nobena (oliko sto in sto deržin nesrečnih ne stori, nobena človeka tako ne ob-divjači in za cas in večnost tolikrat nesrečniga ne stori, kakor pijančevanje, bi bila taka postava, tode šc bolj določena in zlasti na pijance, ki so žc očitni, raztegnjena. silno želeti za vse cesarstvo. Noben človek nedolžnim toliko sile in krivice ne stori, kot pijanec; torej tudi je dolžno in spodobno, dc bi sc ta gerda in tako močno škodljiva pregreha s silo in močjo zatirala, kdor bi v tem mogel kej znamenit niga pomoči, bi veči dobro delo storil, kot tisti, ki nove cerkve in šole zida,
—	tako veliko je hudo, ki ga pijanci naprav Ijajo.
Bratovšiua svetiga in iicomadcžaniga Marijniga serca rv spreobernjenje grešnikov," ki je bila v letu 1831» pri cerkvi Marije Devicc Zmagovavke napravljena. iu v letu 1838 od sv. Očeta poterjena. ima zd »j že 8100 poddružnih bratovšin in čez 18 miljonov ud« v po vsem katoliškim svetu.	,
Dopisovavcc iz Krakoviga v rBlahovcstu" pravi: Mene močno obhaja iniscl. kako lahko bi Cehi djansko pripomogli, de bi sc vera med našimi brati Sloveni v Turkih povišala. Pri vas imate tako lepih iu bogatih vernih zakladov in bogato obdarovane samostane. Kako lahko bi se dalo pomagati Bosnakam latinskiga obreda. ako bi se v Pragi založilo sobivališe ali učiliše za mladenče iz Bosne, iz kterih bi zamogli kdej biti izverstni misjonarji na Turškim! Meni se zdi. de bi to ne bilo pretežko. Ker 100 gold. ali ne veliko nad to menim, de bi bilo dosti za taci<ra rejenca. Zavoljo sta-novania v kakim samostanu bi pa tudi ne bilo težave.
Potuhnježu se časi zareče, de nehote svoje po-tuhe svetu razodene. Tako sc jc bilo puntarju košut u v nekim govoru do puntaželjnih Anglezov zareklo, v kterim je O g c r s k i p u n t imenoval bojevanje protestanti zni a zoper k a t o I i č a n s t v o. „Allg. Ztg> je c cz ta zalet, kakor čez živo oglje, bolj ko jc mogla, tiho in lahno preskočila. pravi „Augsb. Postzt."
—	Zdaj bodo saj vedili veliki iu mali, visoki in nizki ogerski katoliški Košutovi pomagati, na čem dc so bili, in k cimu so pomagali, ko so se ž njim vred zoper praviga gospodovavca vzdigovali.
Sedanjo veličansko cerkev sv. Petra v Hiniu je začel papež .luli II. v letu 1506 zidati, se je dalje delala pod l.eonam X. in jc pod Paviam V. dodelana. 110 let so papeži k temu velikolepnimu poslopju, ki se kakor kraljica nad vse cerkve vesoljniga sveta vzdigaje, pomočke zbirali in hranovali in nad 150 miljonov frankov k todnim stroškam doprinesli.
Dunajsko katol. društvo je napravilo očitno bravnico ali bukvarnico v razširjanje branja katoliških spisov: obiskuje se obilno. — Take bukvarnice so jez zoper branje
škodljivih bukev, silno potrebne so zlasti po tacih krajih, kodar se veliko pohujšljivih bukev po časnikih oznanuje in bere.
Lipsia. Pri bukvarju Jakovicu je peršel na svitlo pomljiv napis: nDie Riickkehr zur katholisehen Kirche." Eine Aufgabc unserer Zeit und eine Stimme aus der Mitte der Protestanten." Spisan je mende od protestanškiga nekiga bogoslova ali teologa. — Vse kaže. de za protestante prihaja čas njih rešenja iz I.utrove babilonske sužnostj. Rog jim pomagaj.
Fran kobro d. V sosednjim Ilnchst-u ob Majni bodo imeli v kratkim Ligvorjani duhovne vaje ali mis-jon za ljudstvo. Ker se po železnici iz Fraukobroda v 12 ali 14 minutah tje pride, tudi veliko Frankobodčanov pričakujejo. Celo protestanti se na nje vesele; slišijo se med njimi glasovi, kteri bogoljubno delavnost tega vcrliga reda očitno spoznajo.
Dunaj. Sliši se, dc bo v kratkim nova postava od posvečevanja nedelje na svitlo prišla. Sedanja je vstavljena I. 1803.
—	Moravski katoliški list piše, de zmed 78 pi-savcov izvirnih spisov za očitne liste, je samo šest kristjanov, vsi drugi so judje, tako tedaj časopiso-lačnimu občinstvu skorej le sami izraelski otroci, vsakdanji kruh režejo. Potlej ni čuda, de ti možje kosce ostrupujejo in toliko kristjanaiii ž njimi zavdajo.
—	30. t. m. je imelo katoliško društvo po več kot triletnim prenehu zopet svoje pervo zbirališč. Za to dobroto se zahvali človečnosti in keršanski misli sedaj-niga vojniškiga vikšiga poglavarja žl. Kempen-a.
Zmes.
*	V angleški časnik rTiincs" je poslano naslednje zoper puntarju Košuta: ..Gospod. dovolite ii blagimu ranjkimu ogerskimu kralju Štefanu s posredovanjem va-šiga lista g. košutu eno vprašanje dati ? Je prav kratko rrkaj je zdaj iz moje krone ? ko so jo poslednji vidili, je bila v njegovim posestvu, in želim vediti, kje de je zdaj. Cimu krona možu, ki se z Marseljskimi socialisti brati ? Tako ognjenimu občudovavcu republike (samovlade) nc more krona kej pomagati. razun ako jo misli na svojo lastno glavo d jati, ko bi s pomočjo svojih bratov socialistov (občenuhov) in demokratov (poludnja-kov) avstrijance iz Ogerskiga pregnal. Sc eno vprašanje. Moja krona, ko jo je bilo poslednjič viditi, je imela drazih kamnov in biserov; ali so te dražčice še na svojim kraju? Zmed vaših, Štefan svetnik in kralj."" —-Ako bi Košut ne bil tat, ropar in potepuh, bi morebit kej odgovoril.
*	Ni dolgo tega, koje bil vpričo protestanškiga kralja neki kapuci nar vprašan, ktera reč je nar imenitniši v sv. pismu. To vprašanje je preveč po verhu, reče kapucinar. si ne upam odgovoriti. Berž se vtakne prijatel vprašavca vmes in pravi: Meni se to nar imenitniši zdi. de se je prerok Elija v ognjenim vozu peljal, brez de bi si bil obleko sožgal. Tega, reče kapucinar, jest v sv. pismu nisim bral; ali kaj druziga siin bral, kar je veliko bolj imenitno; dobi se to v zgodbi preroka Balaama, kjer je bil osel začel govoriti, brez dc bi ga bil kdo kaj vprašal.
Darila za iiii*Jon v srednji Afriki.
Od poprej . . 1 gold. — kr. M. S. v Sentjurji v srebru .... 2 gold. — kr.
Skupej . . 3 golu. — kr.