£0_rr) AŠŽA, OHRANJAMO VAŠE SPOMINE ZAGORJE TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 ODPIRALNI ČAS: 8h -19h SOBOTA: 8h -13h TRBOVLJE TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432 ODPIRALNI ČAS: 8h-12h/15h-19h SOBOTA: 8h - 12h Ob razvijanju vašega filma vam brezplačno izdelamo fotografijo 13x18 po vašem izboru! HB agaa g^m -...v .."Ahtiiti' . ' ••' ■■ •- ^ ,.t.. ..•* 'M-- • ' Lna testneIvoznje S Malgaj Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE KAZALO 13 ------h KJE JE KAJ 1 i MePZ Akademik v Olomucu Razgovor z Miranom Jeričem r ZASAVCA izdaja Zasavc d.0.0. Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, emall: zasavc@email.sl. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Undniški odbor: Peter Motnikar. Fanči Moljk (Miš maš). Marta Hrušovar, 040/267-411. Tisk Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom ' aNašlo v Itredniš Iva ■ Zasavc Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavcještinnajst-dnevnik izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 2.916.00 SIT, H. tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z # a + š možnostjo sponzoriranja poslaaitC, UtCLU S • trženje in produkcija za gospodarsko ^ • interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP svigihol Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Konstitutivna seja zasavskih gospodarstvenikov ^agorje, 16. 06. 2003. Na Izlakah, v ^-/tamkajšnjem ETI-ju, so se zbrali zasavski gospodarstveniki in izvolili novi upravni odbor GZS - Območne zbornice Zasavje. Dosedanji predsednik UO OZ Zasavje, Miro Štrajhar, je ocenil delo upravnega odbora kot ustvarjalno in izrazil prepričanje, da bo tudi novo vodstvo uspešno delovalo v času svojega mandata. Prisotni so izvolili novi, 20 članski UO OZ Zasavje ter predsednika in tri podpredsednike. Novi predsednik je postal direktor Elektroelementa Izlake, Jožef Smrkolj. Podpredsedniki pašo: Aleš Berger, RTH Trbovlje, Stojan Binder, Steklarna Hrastnik in Zdenko Fritz, Banka Zasavje Trbovlje. Jože Smrkolj seje po izvolitvi zahvalil dosedanjemu predsedniku in dejal: »Ko sem se odločal o sprejemu funkcije predsednika UO OZ Zasavje sem imel pred očmi uspešno delo GZS. Za vse nas je pomebna medsebojna izmenjava informacij. Za nevoščljivost ne sme biti prostora. Zasavsko gospodarstvo se uspešno razvija. Problem je le v Trbovljah. Če bomo našli kaj sprejemljivega, bomo to poskušali vgraditi v trboveljsko gospodarstvo.« Novi UO OZ Zasavje je za direktorja Območne zbornice ponovno imenoval Rada Pergerja in predlagal njegovo potrditev pri GZS. V nadaljevanju je sledilo poročilo o poslovanju gospodarskih družb v Zasavju za leto 2002. Poročilo je podala predstavnica AJPES-a. Podatke iz letnih poročil je AJPES-u predložilo 480 družb iz treh zasavskih občin: 233 iz Trbovelj, 166 iz Zagorja in 91 iz Hrastnika. Število ne vključuje bank, zavarovalnic in družb, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. K rezultatom vseh slovenskih družb so družbe zasavske regije prispevale majhen delež. Zaposlovale so 2,15% delavcev, ustvarile 1,2% vseh prihodkov, 1,2% čistega dobička in 1,8% čiste izgube vseh slovenskih družb. Največ družb v Zasavju se ukvarja s trgovino, popravili motornih vozil in izdelkov široke porabe (28,3%). Po številu zaposlenih, znesku čistih prihodkov od prodaje in po sredstvih ali premoženju, je največje področje predelovalnih dejavnosti. Družbe s tega področja, (24,6%) so v letu 2002 zaposlovale 48,1% vseh delavcev. Te družbe so ugotovile 47,0% vseh čistih prihodkov od prodaje in imele 36,8% vseh sredstev. Za leto 2002 so znane le predhodne obdelave, ki kažejo, da je v Zasavju nekaj pomembnih izvoznih družb. Na lestvici Gospodarskega vestnika je med 300 največjimi izvozniki blaga v Sloveniji tudi šest zasavskih družb: ETI Izlake, Steklarna Hrastnik-Vitrum, TKI Hrastnik, SVEA Zagorje, Opal Hrastnik in Ytong Slovenija izZagoija. Te družbe so v preteklem letu ustvarile skupaj 75% vsega regijskega izvoza blaga. Med 88 zasavskimi izvozniki je poleg navedenih še nekaj pomembnejših izvoznikov, vendar celotna slika regijske blagovne menjave s tujino ni najbolj ugodna. Najbolj problematično je v Trbovljah, kjer seje delež gospodarstva v regijskem izvozu zmanjšal v primerjavi med letoma 2001 in 2002 iz 18.2% na 13,5%. V letu 2002je čisti dobiček v višini 4.344 mio tolarjev ugotovilo 306 družb ali 63,8% od vseh obravnavanih. Tako se je čisti dobiček v primerjavi z letom 2001 povečal za 18,4%. Čisti dobiček v prihodkih seje glede na to povečal iz 2,8% na 3,2%. Največ čistega dobička so v letu 2002 ustvarile zagorske družbe s 2.036 mio tolarjev ali 46,9% celotnega čistega dobička v Zasavju. Družbe, s sedežem v občini Trbovlje, so ustvarile 38,0%, iz občine Hrastnik pa 15,1% celotnega čistega dobička vseh družb v Zasavju. Več kot polovico vseh sredstev v zasavski regiji ali 54,0%, so imele ob koncu leta 2002 trboveljske družbe. Obseg sredstev v trboveljski občini se je v primerjavi z letom 2001 zmanjšal za 1,35. Družbe iz Zagorja in Hrastnika pa so obseg sredstev ob koncu leta 2002 v primerjavi z letom 2001 povečale; v prvi občini za 10,45%, v drugi pa za 12,0%. Ob koncu leta 2002 je bila knjigovodska vrednost stalnih sredstev družb v Zasavju 104.876 mio tolarjev in seje v primerjavi z letom 2001 povečala za 4,8%. V letu 2002 so obravnavane gospodarske družbe povprečno zaposlovale 9.648 delavcev, ki so prejemali povprečno mesečno plačo 207.181sit na zaposlenega. V Zasavju so plače zaostajale 10% za povprečjem v Republiki Sloveniji. Znesek čiste izgube se je v letu 2002 v primeijavi z letom 2001 zmanjšal za 82,6%. Čisto izgubo so beležili v 153 družbah, to je 31,9% vseh družb in je dosegla 3.916 mio sit. Delež čiste izgube v prihodkih seje tako zmanjšal od 17,55 v letu 2001 na 2,8% v letu 2002. Na zmanjšanje čiste izgube v letu 2002 v veliki meri vplivajo pozitivni poslovni rezultati v elektrogospodarstvu in premogovništvu. Čista izguba teh družb je v letu 2001 pomenila 95,3% celotne čiste izgube, v letu 2002 pa sta obe družbi ustvarili čisti dobiček, kije pomenil 8,4% celotnega čistega dobička. Največ čiste izgube, 2.460 mio sit, so izkazale družbe v občini Trbovlje. Delež čiste izgube teh družb v celotni čisti izgubi zasavskega gospodarstva je znašal 62,8%. Družbe s sedežem v Zagorju so izkazale 33,0%, družbe v občini Hrastnik pa 4,2% celotne čiste izgube vZasavju. Prisotni na seji so izrazili začudenje nad novostjo zakona o gospodarskih družbah, ki zahteva od gospodarskih družb objavo poslovnih rezultatov za javnost (tudi preko interneta). Menili so (Sonja Klopčič in Stojan Binder) daje takšen nesmisel nekaj povsem nemogočega, saj bo lahko konkurenca za drobiž prišla do poslovnih podatkov slovenskih gospodarskih družb, kar pomeni za poslovanje v izredno hudi konkurenci poslovni samomor. Na GZS bodo naslovili pobudo o ponovnem preverjanju smiselnosti takšne zakonodaje. Po mnenju prisotnih je potrebno ločiti podatke namenjene za uradno statistiko in za javno objavo. M.A.Š. Gospodarska problematika v občini Trbovlje Dne 16. 06. 2003 seje Trboveljski občinski svet sestal na svoji 7. redni seji. Tokratni dnevni red je bil sestavljen iz treh točk, na sami seji pa so svetniki izglasovali še dodatno, 4. točko dnevnega reda; »Predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.« Šlo je za imenovanje ravnateljice OŠ Trbovlje. Na razpis sta sc prijavili dve kandidatki. Večjo podporo zaposlenih je dobila Darinka Kostanjšek. Zoran Gračner (LDS) je želel pojasnilo glede TV prenosov sej 7AS4Vf FUNŠTERC --------h občinskega sveta, saj sta prispeli dve ponudbi. Moti ga, da je s ponudbo uspel TVT, kije desetkrat dražji od EVJ Izlake. Menil je, da ima TVT monopol nad kabelskimi prenosi. Branko Amšek (Nsi) je pojasnil, daje EVJ šele meseca junija usposobila svojo TV. Povedal je še, da ima v Trbovljah le ena firma pravico koristiti kabelski sistem. Pri pojasnilu je sodeloval tudi trboveljski župan Bogdan Barovič, ki je poudaril, da se v Trbovljah trudijo čimprej usposobiti lokalno TV postajo in z njo podpisati pogodbo o TV prenosih sej občinskega sveta. Izrazil je prepričanje, da bo to pogojevalo tudi ugodnejšo ceno TV prenosov. Pod 3. točko so svetniki premlevali trboveljsko gospodarsko problematiko. Zaradi aktualnosti so na sejo povabili tudi predstavnike zasavskega in trboveljskega gospodarstva. Kot prvi je za besedo zaprosil Aljoša Kink (LDS), nekdanji direktor RTH. Ugotovil je, da se je končalo obdobje o sanjarjenju. Nastopil je čas za trdo delo in sodelovanje. Izrazil je obžalovanje, da se uresničujejo najbolj črnoglede napovedi, ki izhajajo še iz časov, ko se je začelo govoriti o zapiranju rudnikov. Predlagal je ustanovitev delovne skupine, ki bo v pomoč županu pri iskanju možnosti odpiranja novih delovnih mest. Podpreti je potrebno vse, ki bi želeli v Trbovljah začeti nove poslovne dejavnosti. Potrebno se je pogovarjati, kakšne zadržke imajo potencialni podjetniki, da ne pridejo v Trbovlje. Ne težimo le k velikim novim podjetjem, ki obljubljajo 100 in več delovnih mest, tudi manjša, ki ponujajo pet ali 10 novih delovnih mest, so dobrodošla. Županu je potrebno ponuditi vso podporo pri njegovih naporih v Ljubljani. Predlagal je, dogovor s Slovensko železnico o ceni mesečnih vozovnic za dijake in študente, ki se izobražujejo izven Zasavja. Kritično je stanje v Mehaniki, kjer so delavci zadnje plače dobili februarja letos. Preučiti je potrebno realne možnosti, za nadaljnji potek proizvodnje, če je možno povrniti osnovna sredstva nazaj, v nasprotnem primeru je nujen stečajni postopek. Za konec je Aljoša Kink še poudaril, da ni proti shodom, kakršnega so uprizorile delavke Peka. Moti ga, da takšen shod služi za preštevanje, kdo se je shoda udeležil in kdo ne. Shod je izraz nesposobnih direktorjev v Trbovljah. »Moramo ukrepati! Čaka nas vroča jesen,« je še opozoril Aljoša Kink. V razpravo seje vključil Rado Pergar, direktor GZS Območne zbornice Zasavje: »V Zasavju prevladuje optimizem, ki ga podpirajo primerjave poslovnih rezultatov med letoma 2001 -2002. Le v Trbovljah je stanje zaskrbljujoče. Na GZ smo pripravljeni podpreti vzpodbudne razvojne načrte. Med gospodarstvom in lokalno skupnostjo mora obstajati sožitje. Potrebno je določiti cilje in nosilce. Skrbi me odzivnost na pobude in predloge. Generator razvoja je izvoz. Podatki kažejo, da je izvoz v trboveljskem gospodarstvu v upadanju. Ko smo se pogovarjali z ministrom za obrambo, prisoten je bil tudi trboveljski župan, se je od 120 povabljenih odzvalo le 27. Vprašajmo se, zakaj tako malo? Večkrat se moramo sestati trboveljski gospodarstveniki in politiki.« Martin Čop je dejal:» Center za razvoj podjetništva v Trbovljah je namenjen razvoju malega gospodarstva. Opravili smo kar nekaj razgovorov z zunanjimi investitorji. Toda vedno obstajajo neke ovire, ki onemogočijo ugoden razplet pogovorov. Semikron je iz začetnih 70 delovnih mest razvil dejavnost in omogočil še dodatnih 100 zaposlitev. To zagotovo j e uspeh, ki pa je ostal skoraj neopažen. Mišo Gomikje pojasnil svoje videnje razvoja: »Naša delovna sila je 2,5 x dražja v primerjavi z delavci na slovaškem. Tujega investitoija zanima le profit. Ko bomo vstopili v EU se bodo razmere še zaostrile. Lahko uspemo le s profesionalnim in fer odnosov do tujcev. Sposobni moramo biti vlagateljem prikazati obstoječe možnosti. Če ne bodo zasedeni poslovni prostori, je tudi obstoj banke v Trbovljah ogrožen. Zavedati se moramo, da so dobrodošli tudi t.i. Ion posli. Najemnina za poslovne prostore mora biti simbolična. Investitorji rabijo in iščejo idealne pogoje za poslovanje. Borut Hodej: »Naša firma se ukvaija z znanjem ne s proizvodnjo (meritve vibracij). Zaposlujemo 6 inženirjev, ki prejemajo nazivu primerne plače. Smo popolnoma apolitični. Jaz niti vedel nisem, da obstaja gospod Čop in institucija, katere direktorje. Moti me,da velike firme dobivajo denar namenjen razvoju malega gospodarstva.« Igor Hrovatič, Orodjarna Trbovlje: » V letu in pol imamo veliko investicij. Da bi lahko orodjarna zaživela, bomo v naslednjih 2 do 3 letih pridobiti okrog 4 mio EURO V. Prostori vse do danes niso vpisani v zemljiško knjigo. Le dobra volja stečajnega upravitelja nas rešuje, da nismo vpisani v stečajno maso. Mislim, da je v Trbovljah preveč prisotna nevoščljivost. Delamo za gigante, kot je n.pr. Mercedes. Bojimo se, da bodo ti ljudje nekoč hoteli videti v kakšnih prostorih delamo. Ko bodo videli barake in neurejene delavnice, jih bo minilo, da bi še sodelovali z nami.Pri nas ne moremo koristiti sredstev za zaposlovanje rudarjev, ki zaradi postopnega zapiranja rudnika postajajo višek. Rabimo visoko tehnološko usposobljen kader, ki ga nobena trboveljska šola ne izobražuje.« Jani Goltes: »Ukvarjam se s prodajo športne opreme in izdelavo posameznih insertov za snowboard. Naša proizvodnja zajema 1/3 vse svetovne proizvodnje te vrste opreme. V Trbovljah nam kritično primanjkuje kupcev. Saj ne moremo prodajati delavcem, ki nimajo dela.Če bi se obnašal strogo poslovno, bi trgovino že ukinil. Glede proizvodnje pa le toliko; vse bolj je tudi pri nas prisotna globalizacija. Če želim biti konkurenčen, moram investirati v višjo stopnjo tehnologije. Tako dvigujem efektivnost. To je edina alternativa poceni delovni sili. Nujno potrebno je vzpostaviti boljše pogoje poslovanja. Ko se pogovarjamo o novih možnostih za razvoj gospodarstva v Trbovljah, bi rad opozoril, da nikar ne stavite na enega velikega paradnega konja, lahko sc maščuje. Rudnik je dober primer.« Slavko Kmetič (SDS)je prisotnim zabrusil, daje v Sloveniji in v Trbovljah preveč parazitskih institucij, ki odžirajo denar namenjen za razvoj in odpiranje novih delovnih mest. Če bo šlo tako naprej, bodo državne finance do leta 2007 doživele finančni zlom. Poudaril je še, da mora pri poslovnih odločitvah imeti prednost domača delovna sila. M.A.Š. Matjaž Kir DRUŽBA SINET PRAZNUJE 10. ROJSTNI DAN A /Tlada družba, poznana IVJLv zasavskem in širšem slovenskem prostoru, s sloganom Sinet za varnejši svet, s 140 zaposlenimi, praznuje 10 . obletnico delovanja. Veliko odrekanja, strpnosti, dobre volje, naklonjenosti posameznikov je bilo potrebno, da se je iz invalidskega podjetja razvila v srednje močno gospodarsko družbo. Ime Ernesta Sihurja je povezano z ustanovitvijo podjetja in začetnim delom bivšega hčerinskega podjetja Steklarne Hrastnik. Po besedah. Stojana Binderja je podjetje nastalo v burnih časih ekonomske in politične tranzicije mlade slovenske države. Podjetje Sinet je pričelo s podedovano dejavnostjo hrastniške Steklarne. Kmalu seje storitvam invalidske dejavnosti pridružilo še fizično in tehnično varovanje. Od leta 1995, po Sihurjevi smrti, vodi družbo Sinet Miran Grohar. S hitrim razvojem, širjenjem dejavnosti, zaposlovanjem delovnih invalidov in mladih strokovnih kadrov , je družba prerasla okvire meja hrastniške občine in postala razpoznavna po svojih storitvah . S pridobljenim certifikatom ISO 9001: 2000 se družba dokazuje s svojo procesno organiziranostjo, s strokovnostjo, kakovostjo in cenovno sprejemljivostjo. Hrastniški Sinet je srednje močna gospodarska družba, je invalidsko podjetje, ima jasno zastavljene razvojne cilje in opredeljeno strategijo družbe. 37 % delež storitev predstavlja fizično in tehnično varovanje, 20 % storitev sodi pod okrilje sektorja varstva pri delu , ki je razdeljen na varstveni, razvojni, ekološki oddelek in gasilski servis. Z 19 % celotnega prodajnega deleža se uvršča na lestvico storitveni sektor , kjer so zaposleni pretežno delovni invalidi in 8 % delež predstavlja upravljanje s stanovanjskim fondom. 5 % letno povečanje novo sklenjenih pogodb, doseganje 15 minutnega intervencijskega časa, izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih, povečanje zadovoljstva zaposlenih in odjemalcev so cilji vodenja politike družbe. Ljudje, ki so zaposleni v družbi Sinet so iz širšega zasavskega prostora, mladi strokovnjaki imajo priložnost dokazovati svoje intelektualno znanje, s prakso, izkušnjami in rutino si izoblikujejo veščine in skupnimi veščinami zaposleni vplivajo na kulturo organizacijske klime. Družba je pred leti za dosežene uspehe prejela srebrno občinsko priznanje, bila pohvaljena za urejeno delovno okolje, vsako leto pa zaposleni na novoletnem srečanju izberejo naj delavca družbe. Glede na prejetje Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik vodstvo družbe Sinet pričakuje sredstva za sofinanciranje načrtovanih investicij , ki so povezane z nadaljnim razvojem družbe in širitvijo novih storitev. PRIZNANJE TELEVIZIJI ATV SIGNAL A Ministrstvo za šolstvo, znanost in bil Vladimir Jakopič, snemalec-montažer LVa šport Republike Slovenije podeli Matjaž Kirn, vse skupaj pa seje ustvarjalo pod budnim očesom odgovorne urednice Joče Babnik. Po mnenju žirije je bila njihova oddaja najboljša in so osvojili prvo mesto. Oddaja je bila na slavnostni podelitvi IV.junija v Novem mestu tudi javno predvajana in je med prisotnimi vzbudila veliko zanimanja. “Osvojenega prvega mesta smo bili v našem uredništvu zelo veseli, saj potrjuje. vsako leto nagrade najboljšim športnikom iz osnovnih in srednjih šol, poleg tega pa je razpislo tudi natečaj za najboljšo televizijsko oddajo ali prispevek s tematiko športa šolske mladine. Televizija ATV Signal Litija je na tem natečaju sodelovala z reportažo Dnevnikov šolski ekipni kros Šmartno 2001. Novinarje da delamo dobro in da se lahko z našimi oddajami postavimo ob bok z ostalimi televizijami, ki delujejo v slovenskem prostoru. Ob tem pa se zavedamo, da vsako priznanje terja še večje napore pri delu, ki ga opravljamo in hkrati še boljši program,” so ob osvojenem prvem mestu, ki vsekakor pomeni tudi promocijo za občini Litija in Šmartno pri Litiji, nenazadnje pa največjo in najboljšo reklamo za televizijo ATV Signal Litija.” So dejali na ATV.” Besedilo: P.M.,foto: PRAV Vladimir Jakopič Joca Babni Najlažja pot do sanjskega dopusta X 7sako leto se ljudje radi odpravljamo V na težko zaslužen dopust. Pa je kdo že pomislil, da bi lahko z minimalnimi spremembami v svoji finančni disciplini privarčeval letno ravno dovolj zase in za svoje bližnje, ter bi jim s tem privoščil nekaj lepega in nepozabnega? Verjetno se velika večina ljudi sprašuje, kako lahko ob dokaj dobrem dohodku na koncu meseca ne ostane niti tolarja. Ste se že kdaj v življenju vprašali, kje vaš denar po nepotrebnem odteka? Če je odgovor negativen, vam bom v naslednjih stavkih pomagal, da pridete z nekaj malega finančne discipline, do vašega sanjskega dopusta v prihodnjem letu. Ste že slišali za rek: zmo na zrno pogača, kamen na kamen palača. V tem članku bi lahko zapisali: malo po malo -veliko, tolar na tolar - dopust. Pri tem seveda največjo vlogo igra finančna disciplina vsakega posameznika. Kakšen pomen ima “malo po malo” pri vašem uspehu? Veliko strokovnjakov je že naznanilo 21. stoletje za dobo varčevanja in ne dobo potrošnje. Kot kaže j e nas Slovence ta izjava popolnoma obšla. Vedno bolj se dogaja, da ljudje za konec tedna “potujejo” nikamor drugam kot v velike trgovske centre, kjer tudi na veliko kupujejo. Vprašanje: koliko stvari, ki jih kupite na takem “potovanju” dejansko potrebujete v svojem življenju? Koliko kupljenih stvari, dejansko uporabljate? Statistika žalostno kaže na to, da 80% kupljenih oblačil za vedno ostane v omarah! Naredite “revizijo” svoje garderobe in verjetno boste ugotovili, daje tudi pri vas kar nekaj oblačil, ki so samo vaba za molje - in to že od samega nakupa. Že takoj lahko izračunate, koliko vas je to stalo. Če bi namesto v nakupe, potovali za konec tedna dejansko nekam, kjer je lepo, npr. v naravo na piknik, ali če bi se ukvarjali s športom, bi naredili veliko več zase, da o vaših otrocih ne govorim. Seveda bi s “pravim” potovanjem tudi več privarčevali in bi dolgoročno imeli veliko več o tega, kot veselje v trgovskih centrih. Prvi korak k sanjskemu dopustu je ta, da od danes dalje pričnete s shranjevanjem vaših računov s “potovanj” v trgovske centre. Na koncu meseca naredite popis denarja, ki ste ga pustili v trgovinah. Shranjujte vse račune, ki ste jih nabrali skozi mesec, najbolje da jih razdelite po “poglavjih”. Npr. 1. hrana, 2. obleka, 3. bencin, 4. stroški nepremičnine (elektrika, voda,...), itd. S tem se boste začeli finančno osveščati, saj boste konec meseca videli kje ste ga “polomili”. Vodite si svojo finančno evidenco! Ko boste spoznali, kje vam odteka največ denaija iz vašega družinskega proračuna, začnite razmišljati o tem, zakaj!? Sčasoma se vam bodo utrnile ideje, kako posamezne stroške znižati. Ker članek govori o pravem dopustu enkrat letno, denar, ki ga boste z boljšo disciplino privarčevali, dajte v posebej za to namenjenega “prašička”. Da, najbolje je, da na tak način privarčevan denar dajete mesečno v Šparovec. Tolar na tolar - dopust. Zgoraj sem izpostavil samo največji problem današnje družbe, torej “potovanja” v nakupe oz. v izgube. Ko boste naredili prvi korak, se vprašajte še naslednje: Ali mi v stanovanju (hiši) mogoče kje odteka denar po nepotrebnem? Ali imate televizor prižgan tudi če ga nihče ne gleda? Ali imate ves čas prižgano katero od luči? Ali obleke perete takrat, ko električni tok ni poceni? To vse so drobne stvari, ki lahko na mesec stanejo kar nekaj denarja. Če računamo, da s temi drobnimi stvarmi privarčujete samo 10.000 SIT mesečno, potem je jasno, da letno s tem privarčujete 120.000 SIT, brez da bi denar kamorkoli investirali. To pa je že lahko del sanjskega dopusta. Če boste ta denar mesečno nosili na banko, pa lahko pričakujete še malo več. K tem 120.000 tolaiji prištejte še denar, ki ga niste zapravili na “potovanjih” v trgovine in povem vam, da kmalu pridete do 250.000 SIT, s katerimi si že lahko privoščite čisto pravi dopust. Vsekakor smo vam pri vsem tem na voljo tudi premoženjski svetovalci podjetja Donos, ki vam lahko pokažemo še lažjo pot do sanjskega dopusta, kot z banko ali “prašičkom”. Če želite na dopust, ki vas bo stal 400.000 SIT ali več, pokličite svojega svetovalca, da skupaj poiščeta najlažjo pot. Za konec naj še enkrat poudarim, da brez finančne discipline dopusta, ki si ga že dolgo želite, verjetno ne bo, ali pa se boste spet po nepotrebnem obremenjevali s tem, kje dobiti denar za vas in vašo družino. Vse kar je za začetek potrebno storiti je, da si začnete voditi evidenco računov, ostalo bo storila vaša podzavest, le močno si morate želeti vaš pravi sanjski dopust. Pavel Kotar GSM: 040 851 140 e-naslov: pavel.kotar@donos.net http://www.donos.net REKONSTRUKCIJA GLAVNE MESTNE CESTE UREDITEV CESTNEGA PROMETA PRI DVEH ŠOLAH T)red kratkim so se pristojni organi Občine Trbovlje odločili, JT da bo rekonstrukcijo glavne mestne ceste na Ulici 1 junija od Dežmana do blagovnice v Trbovljah izvedlo Cestno podjetje Ljubljana. Gre za popolno obnovo gornjega dela ceste v dolžini 280m. Ta del ceste je bil v zadnjih letih večkrat prekopan, ker so obnavljali kanalizacijo in vodovodne cevi s priključki k posameznim koristnikom, hkrati pa so položili še druge cevi za razne kabelske napeljave. Vrednost tokratnih del j e ocenjena na okoli 100 milijonov tolarjev. Z deli bodo oziroma so pričeli zadnje dni junija. Promet bo v tem času moten. T.L /''testna podjetje Ljubljana je po naročilu občine Trbovlje V_^začelo z deli na regionalni cesti, ki vodi skozi Trbovlje v smeri proti Savnijski dolini. Gre za dela na območju, kjer ob cesti stojita dve osnovni dve osnovni šoli tj. OŠ Trbovlje in OŠ Ivana Cankarja, na Mestnem trgu oziroma na Trgu Franca Fakina. Na teh dveh območjih naj bi umirili motorni promet z zmanjšanjem hitrosti na 40 km tako s položitvijo “ležečih policajev”, kakor tudi z drugimi oblikami zmanjšanja hitrosti. Predvideno je, da bodo z deli dokončali do konca junija. Plačnik 5 milijonov vrednih del pa bo Občina Trbovlje. V času del je bil promet na območju teh del nekoliko moten. T.L. 7ASAvr TISKOVNA KONFERENCA Z ŽUPANOM MIRANOM JERIČEM v r^upan in poslanec Miran ^-/Jerič je sklical ob občinskem prazniku že tretjo tiskovno konferenco v svojem mandatu 2002-2006, ki so seje odzvali nekateri zasavski novinarji in predstavniki občine. Najprej je povedal, da je imel občinski svet v tem času že šest sej, kjer so obravnavali 47 točk. Med temi proračun za leto 2003-2006. Župan, tajnik in direktor direkcije so opravili v aprilu tudi obiske vseh KS in se dogovorili o investicijskih nalogah KS za leto 2003. Ukvarjali so se tudi s problemom smradu v KS Prapretno. Ko bodo znani rezultati meritev, se bodo s povzročiteljem dogovorili o kuhinje. Novinarji so se sanaciji z rokovno opredelitvijo. seznanili še s problemi Na šoli potekajo priprave za socialnega varstva, kmetijstva uvedbo devetletke, ukvarjajo in podjetništva, aktivnosti na pa se tudi z rekonstrukcijo stanovanjskem področju, varstvu okolja in prostora ter izvajanja zakona v postopnem zapiranju RTH oziroma prestrukturiranju regije. V razgovoru so se dotaknili še vprašanja obrtne cone pri železniški postaji, kjer so pravkar odkupili zemljišče slovenskih železnic, problema podvoza na cesti Hermana Debelaka, spominskega obeležja na Starem Hrastniku, do katerega vodi cesta v oskrbi rudnika in t.d. Župan je na koncu povabil na prireditve ob občinskem prazniku 3.juliju in izročil program, kije zelo bogat in poteka od 20.junijado 6.julija. Fanči Moljk Foto: PRAV POLOŽEN TEMELJNI KAMEN ZA PRIZIDEK K OŠ IVANA SKVARČE V ponedeljek, 23. 06. je po dolgi čakalni dobi končno položen temeljni kamen za prizidek in adaptacijo Osnovne šole Ivana Skvarče. Šola bo prvega septembra pričela z devetletko. Polaganju temeljnega kamna so prisostvovali državni sekretar za investicije na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Herman Tomažič, zagorski župan Matjaž Švagan. ter številni drugi gosti in člani šolskega kolektiva. Svečani program so izvedli učenci šole, slovesnost pa je še popestril Pihalni orkester Viva Glasbene šole Zagorje. Na koncu so prisotnim postregli s prekrasno aranžiranimi dobrotami v avli šole. Po protokolu je župan povabil goste še na svečano kosilo. 15. julija bodo odprte ponudbe in izbran izvajalec, dela pa naj bi se pričela izvajati že avgusta. Prioriteto ima vsekakor prizidek. Adaptirano bo tudi okrog osemdeset odstotkov sedanjih prostorov. Investicija je vredna okrog sedemsto milijonov tolarjev. Rok za dokončno izvedbo j e 31.08.2004. St. Radunovič OBVOZNICA Gradnja obvoznice v Zagorju lepo napreduje. Delavci so sc lotili rušenja mostu pri Rudolfovih na glavni regionalni cesti. Na istem mestu gradijo nov most. Zato bodo morali v počitnicah preusmeriti promet preko Šolske ceste in Kidričeve ceste. Za obvoz je treba postaviti montažni bayli most na obstoječi most pri starem Sicu. Promet mimo šole bo urejen izmenično, usmerjali ga bodo s semaforjem. Začasni prometni režim bo veljal v času gradnje, vendar izključno v času šolskih počitnic. Dela namreč morajo biti zaključena do začetka šolskega leta. _______________Vir:Bilten ZAMENJAVA IGRAL NA KOPALIŠČU Ob mestnem kopališču v Trbovljah na Mestnem trgu je poleg treh bazenov nameščenih tudi več vrst igral za otroke raznih starosti. Ta igrala pa so v precejšnji meri že odslužila, saj jih dnevno uporablja na desetine otrok, posebno še v zadnjih dneh, ko je bil obisk v kopališču posebno velik ob hudi vročini. Občina Trbovlje se je kot lastnica tega objekta odločila, da bo v kratkem zamenjala vrsto odsluženih igral z novimi. Mladi bodo tega zelo veseli. t,. 3. MALSRPNA 2003 TEMELJ VSAKE ODLIČNE GRADNJE POVABLJENI. Cementarna Trbovlje je pred dobrim letom sprejela izziv velike in eminentne družine Lafarge. Ponudila se nam je priložnost za pozitivne spremembe. PRIDRUŽENI. Lafarge je vodilni proizvajalec gradbenih materialov na svetu, ki z oddelkom Cement zanesljivo zaseda prvo mesto v svoji kategoriji. S pridružitvijo Lafargu je Cementarna Trbovlje postala del poslovnega pristopa, ki temelji na uspešnosti zaposlenih, kakovosti proizvodov in storitev, na multilokalni organiziranosti in izgradnji kakovostnega širšega družbenega okolja. PRIPRAVLJENI. Dosegli smo standarde kakovosti in dokazali, da smo pripravljeni na izzive, ki nam jih ponuja slovensko in širše tržišče. Imamo potrebno znanje in energijo za nove uspehe. Pred nami je izjemno pozitivna prihodnost, ki jo bomo soustvarjali pod imenom Lafarge Cement. LAFARGE CEMENT Cementarna Trbovlje FUNŠTERC SMRDI, VENDAR NE TUDI (POVSEM) URADNO X J Zasavcu smo že obširno pisali o V smradu, ki se širi, čeravno odgovorni menijo drugače, iz rudniške ventilatorske postaje. V zadnjem času j e smrad nekoliko bolj znosen. Še vedno pa toliko, da bi bila za krajane Prapretna zgodba zaključena. Do takrat pa ne bo tudi za Zasavca. Pa poglejmo, kaj se je v tem času zgodilo oziroma, kaj so krajani Prapretna izvedeli. Med drugim tudi to, da se jim le zdi, da smrdi oziroma, da ne smrdi tisto, kar oni mislijo da vohajo, ampak nekaj drugega. Nekaj mogoče celo tretjega. "Takoj, ko so me krajani Prapretna seznanili s problemom pojavljanja smradu v večernih urah, sem se sestal s predstavniki Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) kot lastnikom ventilatorske postaje, s katerim smo se dogovorili, da RTH poskrbi za izvedbo meritev plinov, ki jih ventilatorska postaja izpihuje v ozračje. O pojavu smradu v Prapretnem sem se dvakrat prepričal tudi sam in ugotovil, da se dejansko širi neznosen smrad," je na naše vprašanje kaj in kako bo ukrepala občina Hrastnik na pritožbe krajanov dela te občine odgovoril župan in poslanec Miran Jerič (njegov odgovor smo sicer objavili že zadnjič, vendar je za potek zgodbe potrebno, da ga še enkrat,op.p.). Iz njegovega odgovora je evidentno, da je vsaj v času njegovega obiska iz rudniške ventilatorske postaje močno smrdelo. Da je smrdelo tudi še kasneje sem se prepričal znova tudi sam, ko sem v večernih urah ponovno "obiskal" omenjeno ventilatorsko postajo. Zagotovo ni šlo za smrad, ki se ponavadi širi po okolici, ko kmetje travnike, polja zalivajo s smrdečo gnojnico. To po navedbah naših sogovornikov, krajanov smrdečega Prapretna, nekateri kmetje to v zadnjem času, ko seje smrad iz ventilatorske postaje pojavil tudi v medijih, delajo zelo intenzivno, navkljub veliki vročini (ko polita gnojnica bolj škodi travnikom kot koristi). Poglejmo še, kaj je povedala naša sogovornica: "Rezultatov analize odvzema vzorcev zraka pri ventilatorski postaji, ki sta jih vzela predstavnika RTH S.junija ob 8.30 uri še ni oziroma sejim ni zdelo vredno, da bi jih poslali na KS. Sicer pa obstaja zapisnik v katerem smo krajani trdili, da takrat ni smrdelo in da je nesmiselno, da se meritve, ko ne smrdi tako intenzivno sploh opravijo." Obstaja pa zapisnik o opravljenem ogledu področja ventilatorske postaje, ki sta ga opravila predstavnik RTH Ivan Kenda in občine Aleš Venko, 27.5, med deveto in deseto uro zjutraj (zanimivo, da ob tej uri, saj krajani že ves čas zatrjujejo, da najbolj in ponavadi smrdi v nočnih in nejutranjih urah!!!). In v tem zapisniku sta omenjena zapisala med drugim tudi tole: "Na dan ogleda ni bilo zaznati prisotnosti plinov neprijetnega vonja. Ugotovljeno je bilo, daje bil travnik, ki se nahaja v neposredni bližini ventilatorske postaje pognojen z živalskimi iztrebki, ki imajo tudi neprijeten vonj." V poročilu, kije sestavni del zapisnika, pa sta tehnični direktor RTH Matej Pavčnik in pomočnik tehničnega direktorja RTH za proizvodnjo Henrik Bajda zapisala: "Pri vseh teh ogledih je bilo ugotovljeno, da so okoliška polja pognojena z iztrebki, ki imajo tudi zelo močan vonj. Vprašanje pa je tudi, kakšne emisije so spuščali v zrak v omenjenem času iz TET (Termoelektrarna Trbovlje) in Cementarne Trbovlje (po novem Lafarge cement-Cementama Trbovlje). Iz vseh znanih dejstev lahko na podlagi izkušenj iz preteklih let zaključimo, da trenutno vjamskem zraku ni prisotnih zdravju škodljivih snovi v prekomernih koncentracijah." Iz tega sledi, da prvič, krajani Prapretna, župan Hrastnika, ki je pisno odgovoril, da se iz ventilatorske postaje širi neznosen smrad in tudi avtor tega zapisa ne znamo oceniti razliko PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV VSTOPNINAZADARILO? TJrišel je čas, ko smo se osmošolci morali -L posloviti. Še trenutek prej smo bili z živci že čisto na koncu zaradi ocen in si grizli nohte ter se ubadali stremo pred valeto, že naslednji hip pa je prišlo slovo. In kot bi mignil je bilo konec naših vsakodnevnih šolskih druženj, ki so nas toliko časa povezovali in med nami spletli marsikatere prijateljske vezi. Da bi še zadnjič skupaj prebili nekaj drobnih trenutkov in se sprostili, kar smo si po napornih osmih letih vsekakor zaslužili, smo se odločili, da se nekam odpravimo. Naš cilj je kmalu postal klub Mesečina. Hoteli smo se sprostiti in zaplesati. A že ob vhodu nas je pričakalo zelo neprijetno presenečenje. Za sam konec našega druženja so nam v klubu Mesečina pripravili res prijetno dobrodošlico. Na vhodu j e namreč visel napis, daje vstopnina za osmošolce 1000 SIT, pa čeprav vsi vemo, da v klubu Mesečina že nekaj časa ni vstopnine. Presenečeni nad ogromno vsoto smo seveda plačali, saj smo bili željni zabave, a smo se že naslednji trenutek počutili popolnoma ogoljufane, saj j c bilo njihovo darilo res nesramno in izkoriščevalsko. Ne vemo, če bomo s tem, da povemo kaj se je zgodilo, kaj dosegli. Morda bodo naslednje generacije osmošolcev pametnejše in se bodo zabavale drugje. Predvsem pa zastonj, saj si to po naporih v šoli tudi zaslužijo!!! Osmošolci OŠ Zagorje ob Savi 7ASAvr med smradom, ki prihaja iz rudnika oziroma smradom gnojnice in drugič, v poročilo je postavljen dvom, če morda nista vse skupaj zakuhali dve sosednji podjetji (Cementarna in TET)." No in kaj na vse to pravijo prizadeti, torej krajani Prapretna: "TET ima v naši okolici odlagališče elektrofiltrskega pepela. Če piha veter, ga morajo polivati z vodo, da ga veter ne raznaša naokoli. Polivajo pa kakor kdaj. Elektrofiltrski pepel pa baje 100 odstotno ni škodljiv. Zakaj pa se tu množično pojavljajo alergije, zakaj ljudje umirajo za rakom? Cementarna ima malo nižje kamnolom. Saj ne delajo drugega kot minirajo....in tresejo naše hiše. Ki pokajo, tudi novogradnje. Zakaj, pa tudi ne morejo ugotoviti. RTH ima ventilatorsko postajo. Iz nje prihaja do izpustov smrdečega plina. In nihče ne ve, zakaj. Verjetno jih proizvajajo jamski škratje Perkmandeljci in kar nekajkrat po deset jih mora biti v večernih urah, ko najbolj smrdi. In kljub temu, da smrad draži grlo, da močno peče, da draži v nosu, ko ga vdihavamo, naj bi bil- tako odgovorni zatrjujejo- zdravju ljudi neškodljiv." Igor Goste KAJ O VSEM TEM MISLIJO ZELENI Kot nam je povedal predsednik 00 Zelenih Trbovelj Branimir Bajde, so na podoben smrad, ki se širi tudi iz rudniških ventilatorskih postaj na območju Trbovelj opozorili že marca letos na 4. seji občinskega sveta Trbovelj. Njihov svetnik Jože Ovnik je občinski svet pisno opozoril, da se je marca zaznala povečana koncentracija smrdljivih plinov iz ventilatorskih postaj RTH. Glede na izkušnje iz preteklosti, so prepričani, da gre za prisotnost plina Dimistilsulfida-izredno toksičnega plina, ki ogroža tekočo vodo, z zrakom pa lahko tvori eksplozivne zmesi. “Njegovi hlapi delujejo narkotično, vzdihovanje večjih količin pa lahko povzroči celo smrt, ohromelost živčnega sistema...” so zapisali. Menijo, da je do tega prišlo zaradi nekontroliranega odlaganja in izlivanja strupenih snovi nad še vedno aktivnim eksploatacijskcm območjem RTH (Neža npr.), kar se po njihovem kaže v obliki nevarnih substanc, kijih varnostne naprave v rudniku niso sposobne zaznati (ob tem se po mnenju Bajdeta poraja tudi dvom o vzrokih za smrt rudarjev v Velenju in drugje,op.p.). V odgovoru, ki so ga dobili od Jere Zidar in Jožeta Medveda je bilo med drugim še navedeno, daje inšpektor za okolje 3. in 5. marca letos opravil ogled stanja in ugotovil pojav določenega nedefiniranega vonja pri ventilatorju na Ribniku 16 v Trbovljah. Glede dimistilsulfida pa naj bi meritve, ki jih je opravil ZZV Maribor, pokazale, da izmerjene količine tega nevarnega plina ne presegajo določenih parametrov (le-ti so po besedah Bajdeta, pri nas mnogo manj “strogi” kot npr. na Švedskem,op.p). IgorGoštc FUNŠTERC m --------h— PROJEKT MePZ AKADEMIK KONEC ZAČETKA TV yT ePZ Akademik IV-L Trbovlje seje v času od 4. 06. do 8. 06. 2003 udeležil 31. mednarodnega pevskega tekmovanja Pesta Musicale v češkem Olomoucu, dobrih 100 km oddaljenem študentskem mestu pri Brnu, z naslovom "Festival ofSongs Olomouc 2003". Festival ima dolgoletno, kvalitetno tradicijo in temu primerno tudi visoko udeležbo. Tako je bilo npr v lanskem letu prijavljenih skupno 197 zborov v različnih kategorijah in iz različnih držav, kar je dvignilo število vseh sodelujočih pevcev in pevk na 6835!. Tolikšno število udeleženih zborov in pa sama velikost tekmovanja pa je že zadosten kazalnik njegove prepozna-vnosti in pomembnosti, ta pa pritegne tudi večje število poslušalcev, ki ob doživljanju res izjemnih izvedb iščejo neko notranje, poduhovljeno zadovoljstvo. Tega pa lahko človeku nudi samo zborovska glasba... Na letošnjem tekmovanju so sodelovali zbori različnih starostnih skupin (od otroških do odraslih; moških, ženskih, ter mešano), kar je vse skupaj spremenilo v en sam velik pevski, in tudi kulturni, dogodek, ki ni mogel ostati neopažen, saj so o njemu poročali skoraj vsi češki mediji! Celoten festival je bil razdeljen na 21 tekmovalnih kategorij. Poleg že naštetih kategorij, obstajajo še vsebinske kategorije, ki so razdeljene na zvrsti in naravo izvedenih pesmi kot so splošne, ljudske, cerkvene, spiritualne, jazz, itd). Nekatere kategorije pa so označene kot "F3 Superior", kar pomeni, da je v teh kategorijah ena skladba obvezna za vse nastopajoče zbore, sicer pa so le-ti svobodni pri izbiri ostalih skladb, kijih nameravajo izvajati. Čepravje MePZ Akademik Trbovlje mlad, študentski zbor, pa žal ne izpolnjuje zahtev po nastopu v kategoriji mladinskih zborov do 25 let, kjer bi si želeli nastopiti (nekateri med nami so starejši od 25. let), kar nas avtomatično postavlja v kategorijo odraslih zborov, kjer je konkurenca še toliko močnejša. Navkljub temu neprijetnemu dejstvu, j e MePZ Akademik Trbovlje pod taktirko zborovodje, katerega čas šele prihaja, g. Blaža Rojka, sodeloval v kategoriji odraslih pevskih zborov s tem, da seje odločil tudi za zahtevnejšo, "F3 Superior" izvedbo z obvezno skladbo „Tu piangi, o Filli Mia,, Sam tekmovalni del seje dogajal v operni hiši „REDUTA„ v Olomoucu in je bil strogo omejen na 15 minut, kar od zborov zahteva maksimalno pripravljenost, da lahko poslušalcem in žiriji dokažejo svoje znanje (ob prekoračitvi tega časovnega okvirja žirija nastopajočim avtomatično prekine izvajanje). Glede na kvaliteto izvedbe ocenjevalne pesmi je komisija ocenila nastop z točkami od 90 -100 točk (zlata), 75 - 89 točk (srebrna) in 60 - 74 točk (bronasta), kar nam j e prineslo za vse nas razveseljujoče drugo mesto!! Ne glede na uspešno uvrstitev med toliko kvalitetnih zborov, smo z doseženim uspehom po eni strani zadovoljni, po drugi strani pa nam trenutna uvrstitev predstavlja še dodaten izziv za delo in dokazovanje ter doseganje čim boljših uspehov tudi v bodoče! Udeležba MePZ Akademik Trbovlje na tovrstnih srečanjih predstavlja promocijo celotnega Zasavja prve vrste, saj je Zasavje tudi drugače znano po več odličnih zborih, pevcih, zborovodjih in nenazadnje, po svoji izredno bogati pevski tradiciji. ŠELE 5 r'7r nastopom na tem in ^-/takšne vrste tekmovanjih si želimo pri MePZ Akademik Trbovlje pridobiti čimveč izkušenj, kakor tudi ugotoviti primerljivost z zbori iz drugih držav. MePZ Akademik Trbovlje j e lani, kot že rečeno, praznoval (šele) svojo peto obletnico obstoja, pa vendar, kljub temu, predstavlja enega boljših zborov v Zasavski regiji, če ne že kar širše. Dokaz za to so odlični rezultati na območnih in medobmočnih revijah, kakor tudi uspehi na tekmovanjih in revijah študentskih pevskih zborov. In ni zanemarljivo niti dejstvo, da MePZ Akademik Trbovlje sestavljajo mladi pevci in pevke, študenti in študentke univerz vseh profdov, bodoči kader, ki ga bo Zasavje še kako potrebovalo. In to iz vseh treh Zasavskih občin (Trbovlje, Zagorje in Hrastnik), kar še dodatno povezuje mlade iz vseh treh revirskih občin. Je treba tu sploh še kaj dodati! VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE In kdo so ti, ki so predstavljali barve Zasavja na tem prestižnem pevskem festivalu?Poglejmo: 1. ARNŠEK Damjan 2. BAŠ Matija 3. BRVAR Mojca 4. BELTRAM Peter 5. BURJA Bojana 6. CAMPLIN Robert 7. DEŽELAK Barbara 8. EL HARIR1 MOHAMED BASCIR 9. KOB1LŠEK Katja 10. KOBILŠEK Sabina 11. KOSTANJEVIČ Jure 12. KOS Urška 13. KREČATadej 14. LINDIČ David 15. LUČIČ Tanja 16. NEDELJKO Nika 17. MATIČIČ Maja 18. OJSTRŠEK Gregor 19. OJSTRŠEK Nina 20. POJE Aleš 21. POTRATA Gordana 22. POTRBIN Denis 23. POŽEK Marjeta 24. POŽEKMiha 25. PREVOLNIK Vanja 26. ROJKO Blaž 27. RAZPOTNIK Jure 28. TAHIROVIČ Mateja 29. TREVEN Eva 30. ZUPANČIČ Barbara in pa seveda naš Albin Povše, voznik Integralovega avtobusa iz Zagotja, kije imel z nami nemalo dela, pa vendar je vse FUNŠTERC skupaj vzel za šalo in nas potrpežljivo in predvsem varno prevažal iz ene avanture v drugo... 10 AKADEMIKOVIH ZAPOVEDI -MePZ Akademik Trbovlje ima celovit, inovativen, jasen in utemeljen koncept dela in cilje, ki presegajo lokalne interese. -Organizirano pevsko tekmovanje z okoli 200 zbori iz celega sveta. -Po vsebini in obliki sodi na področje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. prostoru in mednarodni javnosti. -MePZ Akademik Trbovlje je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno shemo; iz katere je razvidno, da projektu ni moč pripisati komercialnega namena. -Resorno ne spada na druga področja (npr. šolstvo -daljše izobraževalne oblike, šport, znanost, malo gospodarstvo ipd.) -Dohodkov iz nastopanja ni, ker zbor za svoje nastope ni plačan. -MePZ Akademik Trbovlje ni zbor komercialne narave in člani izvajalske skupine za izvedbo ne prejemajo plačila. Četrtek, 5. junij 2003 Otvoritveni koncerti festivala. Petek, 6. junij 2003 Koncerti tujih zborov, tečaji, seminarji, Cantata koncerti, prihod čeških zborov. Sobota, 7. junij 2003 Tekmovalni del, svečana razglasitev rezultatov. Nedelja, 8. junij 2003 odhod domov... ZAKAJ?? r7bor je po stažu Z—/ relativno mlad (5 let), mlada je tudi večina pevcev in pevk, toda vsem skupaj je uspelo, da so zbor uveljavili -Dokazovati se in morda tudi prijetno presenetiti prisotne zbore, poslušalce in žirijo. -Udeležba na tekmovanjih pevskih zborov, ter biti dostopen javnosti in medijem. -Biti prepoznaven v slovenskem kulturnem -Edino plačilo, ki ga člani dobijo je aplavz in samopotrditev, da so zmožni pozitivne uveljavitve tudi na mednarodnih tekmovanjih. Spored festivala: Sreda, 4. junij 2003 Prihod tujih zborov. najprej v svojem domačem okolju, pozneje pa tudi drugod po Sloveniji. Uspelo mu je napolniti dvorano do zadnjega sedeža, kar je za vsak zbor velik uspeh. Lokalna skupnost jih danes dobro pozna in ga povezuje predvsem z mladostjo in kvalitetnim, včasih tudi za naše okolje kar preveč inovativnim pristopom preze-ntacije glasbe in, jasno, s svojim koncertnim programom. Zbor je ob svoji peti obletnici posnel tudi zgoščenko, „AKADEMIX„ ki jo je predstavil na jubilejnem koncertu ob tej obletnici. Na njej so predstavljene umetne, sakralne in ljudske pesmi v tipičnem slogu Akade-mikovcev. K dodatni prepoznavnosti pa lahko prištejemo tudi njegovo 7AS4vr r*a predstavitev v oddaji "Slovenska zborovska glasba po izbiri poslušalcev", kije na sporedu vsako drugo sredo na prvem programu Radia Slovenija. Zasavje ima bogato in dolgo zborovsko tradicijo, zato je zmotno mnenje nekaterih, da so bili rudarji ljudje, ki niso ljubili kulture. Nasprotno, dokaz za to je veliko število zborov, pihalna godba, gledališče, folklora in še vse ostale zvrsti umetnosti, ki so se razvijale v teh krajih. Žal nekatere od teh dejavnosti zamirajo, saj se generacije starajo, za njimi pa ni mladih, ki bi stopila na njihovo mesto. Znano je namreč dejstvo, daje vse preveč mladih, ki so podvrženi dosežkom sodobnega (materialnega) sveta, ki njihovim življenjem ne nudi dovolj prostora za kulturo. Zato se trudimo, da pritegnemo mlade k zborovskemu petju, da jim damo možnost in priložnost, da zborovsko pesem vzljubijo in tako poskrbimo tudi za njihovo duhovno rast in razvoj. Zato!! A JE TO... Tn na koncu ne morem JLmimo tega, da ne zapišem še par cvetk na račun prigod, ki so se zgodile, kot se rade, ko je tega najmanj treba. Kot npr tista, da se (če imaš srečo) na Češko pride brez vsakega osebnega dokumenta, od osebne izkaznice, passaporta ali podobnih bedarij, kot seje to zgodilo našemu spremljevalcu, Jožetu Ovniku. Tudi je res, daje Češka dežela ortodoksnih nasprotij, kjer se meša stroga tradicija z novo Evropo, ki že trka na vrata, Češka je čista, urejena in kot taka evropski park kulturne, naravne in tehnične dediščine ter, jasno, dežela odličnih, prav vsakemu Čehu (ali Čehinji) cenovno dostopnih piv. (0,5 1 piva stane 20 kron, kar, 3. MALSPNA 2003 preračunano, znese slabih 150 SIT). Kot j e tisto iz pivovarne Litovci, kije še ena redkih, ki se upira nakupu in prevzema od tujega kapitala. In je Češka tudi dežela odprtih ljudi. Zgodilo se je, kot zanimivost, da smo obiskali jazz klub, saj veste, tipična ambientalika, štirje tipi v transu izvajajo klasike jazza, ko nekomu pade na misel, da bi nemara ne bilo slabo, ako bi Akademik, samo tako za pokušino, stopil na oder hrvaškim zborom. In tudi hranili smo se istotako skupaj v isti restavraciji. Tako ni bilo treba dosti besed, ko smo ob slovesu Slovenci peli njihove, Hrvati pa, do zadnje kitice, slovenske narodne pesmi ... Neprešteto je bilo takih zgodb, ki jih je spremljal smeh in pesem. Kamorkoli smo šli, smo s pesmijo na ustih povedali vsem, kdo smo in od kod prihajamo. Spletle so se nove vezi, vezi ljubezni in in skupaj z njimi odpel nekaj iz svojega repertoarja. Čeprav je bil to njihov, klubski koncert, so se, na presenečenje vseh, jazzisti sila radi odzvali na to idejo, in v trenutku je dvorano zajela neka euforija, ki bo nam, in verjetno tudi njim, še dolgo ostala v spominu. Po čudovitem nastopu smo se poslovili kot stari, dobri prijatelji, ki se ne bodo nikoli več videli ... Naključje je hotelo, da smo stanovali v istem ,,hotelu,, skupaj s razumevanja ... ko so se nam, naenkrat, že bližale Trojane. S tistim čudnim občutkom v grlu, ki moške v takih trenutkih dela drugačne od žensk, smo si s stiskom roke, objemom in obljubi po skorajšnjem snidenju, zaželeli vse lepo. In če samo pomislim, da seje vse skupaj začelo z ocvirki ... Hvala, Blaž, hvala, Akademik!! Text: Tadej Kreča - Švejk Slika: Jože Ovnik-Perkmandeljc Sff/atj/ča ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA v šolskem letu 2003/2004 vpisuje v: 1. OSNOVNO ŠOLO - za odrasle in mladostnike šolanje je brezplačno 2. SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE - TRGOVEC / možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - ELEKTRIKAR - ENERGETIK / možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - KUHAR - NATAKAR /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - VOZNIK MOTORNIH VOZIL /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - BOLNIČAR - NEGOVALEC /NOVO! NOVO!/ 3. POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE - EKONOMSKI TEHNIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - PROMETNI TEHNIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - ELEKTROTEHNIK - ENERGETIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ 4. VISOKOŠOLSKA STROKOVNA PROGRAMA - VISOKA POSLOVNA ŠOLA - študij na daljavo /EF LJUBLJANA- študijski center Trbovlje/ - ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT - / Fakulteta za organizacijske vede Kranj študijski center Trbovlje/ 5. PODIPLOMSKI ŠTUDIJ - SPECIALISTIČNI PROGRAM: - ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT/NOVO! NOVO!/ Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon št.: 03 56 31-190 ali 03 56 55-120. NOVOSTI V ŠOLSKEM LETU 2003/04 NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI 1.PODIPLOMSKI SPECIALISTIČNI ŠTUDIJSKI PROGRAM: ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT V DOGOVORU S FAKULTETO ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ V program se lahko vključijo: - diplomanti visokošolskega strokovnega programa ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT, - diplomanti univerzitetnega programa ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT SISTEMOV, - kandidati, ki so uspešno zaključili visokošolski strokovni študij na drugi fakulteti s povprečno oceno 7,5. 2. SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE BOLNIČAR- NEGOVALEC V program se lahko vpišejo: - kandidati, ki so končali osnovno šolo, nižjo poklicno šolo ali skrajšan program oz. dveletni program poklicnega izobraževanja, - kandidati, ki so končali katerikoli drug program IV. stopnje program PREKVALIFIKACIJE, - kandidati, ki so v preteklosti že obiskovali program bolničar -negovalec, pa ga niso dokončali - program DOKVALIFIKACIJE. INFORMACIJE DOBITE NA TEL. ŠT: 03 56 31-190 IN 03 56 55-120 Foto Branko Klančar RAZGOVOR Z MIRANOM JERIČEM OB HRASTNIŠKEM OBČINSKEM PRAZNIKU rWa uvod kratka zgodovina hrastniške občine. Prve korake sta zastavila Marija Terezija in cesarja Jožef in Franc z uvedbo katastrskih občin. Leta 1850 so na podlagi teh ustanovili na našem področju občino Trbovlje, Sv. Krištof in Dol. 1934 se je Hrastnik odcepil od občine Trbovlje in se združil z občino Dol. Tako sta bili občinski pisarni na Dolu in v Hrastniku. 1934 se je 3. julija pričela tudi znana rudarska gladovna stavka v obratu Hrastnik, ki so se ji pridružili še rudarji iz Trbovelj in Zagorja. Stavkalo je okrog 2500 rudarjev, ki so zahtevali boljše pogoje dela. O njej so pisali tudi tuji časopisi. Rudarji so vztrajali v jami 72 ur. Podpirali so jih vsi Hrastničani in drugi po Sloveniji, saj so pripravljali celo solidarnostne akcije. Solidarnost so izražali celo mednarodni sindikati, zato so lastniki rudnika želeli stavko čimprej zaključiti. Zdravstveno stanje rudarjev je bilo vsak dan slabše. Vendar so vodilni rudarji pri pogajanjih premalo iztržili, saj se pogoji dela niso bistveno izboljšali. Je pa stavka pokazala, da si morajo delavci iz težav pomagati kar sami... Če nadaljujemo z zgodovino občine, smo že pri nemški okupaciji, ko so Nemci stari imeni Hrastnigg in Doli ponemčili v Eichtal in Obertal in kasneje Gemeinde Eichtal. In prvič v zgodovini združili Hrastnik, Trbovlje in Zagorje v enoten okraj. Leta 1954 so občino Hrastnik - Dol združili v občino Hrastnik, 1959 priključili še Radeče, ki pa so se leta 1963 neradi odcepili in priključili občini Laško. Drugo leto bo minilo torej 50 let od nastanka samostojne hrastniške občine. V tem času si je župansko žezlo podalo deset županov - Miran Jerič je enajsti...Z njim smo se pogovarjali ob hrastniškem občinskem prazniku in dnevu rudarjev. sklenili pogodbe z ostalimi občinami. V Hrastniku v zvezi z deponijo ni večjega odpora, saj se večina zaveda, da bo regijska deponija glede ekologije pod večjim nadzorom kot občinska. Nekateri pa še vedno dvomijo, da bo po določenih letih odpadke sprejela druga občina. Kakšno je vaše pojasnilo? Vseskozi se zavzemam, da mora osnovna pogodba občin, ki bodo sodelovale v regijskem ravnanju z odpadki, vsebovati tudi določilo o novi regijski deponiji, ki bo nadomestila Unično po letu 2022. Tako je v pogodbi klavzula, da morajo občine, podpisnice pogodbe, do leta 2010 določiti lokacijo nove deponije in jo umestiti v občinske prostorske akte. Le tako bomo imeli Hrastničani zagotovilo, da bomo lahko tudi po letu 2022 nemoteno odlagali odpadke na regijski deponiji. Ob občinskem prazniku se lahko pohvalite s številnimi dosežki. Zelo Kaj se lahko naučimo iz te naše zgodovine? Predvsem to, da smo Hrastničani žilavi ljudje, ki se ne ustrašimo izzivov in se znamo spoprijeti s težavami. In seveda to, daje solidarnost ena izmed vrednot, kijih ljudje v naši občini še posebej cenijo. Se lahko zgodi, da tudi tokrat ne bomo znali izkoristiti prednosti? Zdaj bi si v Zasavju ob zapiranju rudnikov morali izboljšati svoj položaj... Zasavski zakon je lahko za našo občino velika priložnost, vendar tudi velika odgo- vornost vodstva občine, kako bomo uspeli pametno uresničiti načrte, ki so povezani z njim. V Hrastniku bomo skušali izkoristiti priložnosti, kijih daje zakon. Skozi prvi ukrep bomo zagotavljali prostorske pogoje za nove gospodarske dejavnosti, v katerih se ne bodo prezaposlovali le zaposleni v Rudniku Trbovlje - Hrastnik, ampak se bodo odprla tudi nova delovna mesta. Te programe podpira drugi ukrep, ki je namenjen za vzpodbujanje novih investicij in tretji ukrep, ki usposablja ljudi za prezaposlovanje in zaposlovanje. Časi res niso rožnati. Nezaposlenostjo tudi v Hrastniku velik problem, ki sega gotovo resno lotevate. Kako? Deloma sem na to že odgovoril. V primerjavi z drugimi občinami v Hrastniku na srečo nismo imeli veliko stečajev podjetij. Danes imamo vsaj dve hrbtenični podjetji. Steklarno in TKI, na katerih bo slonel gospodarski razvoj. Steklarna se pripravlja na dva velika projekta. Preko hčerinske firme Proem skuša pridobiti slovensko koncesijo za reciklažo odpadnega stekla, drugi projekt pa je izdelava posebne steklene embalaže. V TKI prav tako pripravljajo dva nova zanimiva proizvodna programa. Občina pomaga pri komunalni ureditvi industrijske cone na Kranjskem. Iščemo tudi ustrezne programe za obrtno cono v Bobnu, ki jo v teh dneh dokončujemo. Veliko pozornosti posvečate tudi regijski deponiji, da boste lahko čimprej Foto PRAV__________ Foto Branko Klančar opazno je razširjeno križišče ob Šparu, ki pa so ga načrtovali že za lansko leto. Kakšne težave so se pojavljale? Gradnja križišča pri Šparu seje res vlekla precej dolgo. Izvajalci so imeli precej težav pri zahtevni gradnji. Še posebej veliko je bilo dela pod zemljo, saj je bilo treba prestaviti in na novo zgradili vse komunalne in druge vode, ki potekajo skozi ta ozek prostor. H koncu gre tudi nov poslovno stanovanjski objekt na Logu, ki bo s svojim veličastnim izgledom dajal ton temu predelu Hrastniku. So mu krajani že dali svoje ime? še gradilo? Na Dolu nameravamo zgradili manjši poslovno stanovanjski objekt, kjer bo prostor za novo pošto, nekaj stanovanj in verjetno tudi za sistem zaščite in reševanja. Nove stanovanjske objekte načrtujemo tudi v Resnici v Hrastniku. Upam, da bodo zrasli tudi kakšni novi proizvodni prostori, predvsem v obrtnih conah. Ena večjih gradenj se bo pričela v naslednjem letu pri Riklovem mostu, kjer se bo uredilo novo križišče. V letu 2005 pa se obeta začetek modernizacije glavne ceste drugega razreda od Hrasmika proti Zidanem Mostu in gradnja čistilne naprave ob Savi. Kolikor vem, so ga ljudje poimenovali Titanik. Upam, da so mu ime izbrali zaradi izgleda in ne zaradi Titanikove usode. Kje se bo v naslednjih letih Če skočiva še malo v parlament... V katerem odboru oz. komisiji delujete in čemu posvečate trenutno največ pozornosti? Delam v odboru za infrastrukturo in okolje, odboru za obrambo in mandatno volilni komisiji. Sicer pa trenutno največ pozornosti posvečam lokalni skupnosti. Simpatije volilcev za LDS so upadle. Kako to ocenjujete v poslanskem klubu? O tem je po dolgem in počez težko govoriti. Kakor kje, bi dejal. Tam, kjer občinski odbori dobro delajo, simpatije niso upadle. Verjetno pa težave, ki so se pojavile v Ljubljani, dajejo vtis, da se to prenaša v vseslovenski prostor. No, vaša priljubljenost ne usiha. Ljudje pogosto omenjajo, da ste garač, da ne mlatite prazne slame, vaši nagovori ljudem pa so razumljivi, tehtni, spodbujajoči... Imate to v genih - vaš stari oče je bil znani zasavski revolucionar - ali so te sposobnosti prinesla leta v politiki? Ne vem, verjetno oboje. Društvom in različnim organizacijam veliko pomeni, ko se udeležujete njihovih obletnic oz. praznovanj. Tako se spoznate tudi z njihovimi problemi. Vas kdaj snubijo, da postanete njihov član? Vedno. In velikokrat se tudi včlanim. Pred kratkim ste imeli v Gorah srečanje s svojimi sošolci hrastniške osnovne šole. So se znašli v INTERVJU Q Življenju? Kam vse so se raztepli? Sošolci so se v življenju dobro znašli. Živijo pa po celi Sloveniji. Vsekakor seje bilo prijetno spet srečati in poklepetati. Pa še eno bolj osebno vprašanje... Župani Švagan, Barovič, Jerič nekako ne ustrezate podobi Županov iz slovenske folklore, ko naj bi bili malo zamaščeni, s trebuhom... Bolj spominjate na manekene... Kdaj in kako kljub neusmiljenemu tempu poskrbite zase? Obvezno se potrudim, da ob ponedeljkih ne zamudim poldruge ure prijetne košarke s prijatelji. Ob sredah, če le utegnem, igram tenis, sicer pa se občasno rad odpravim v hribe ali na kolo. Lepo preživite dneve do konca občinskega praznika in dopust. Hvala. Ob občinskem prazniku pa želim vsem občankam in občanom, da skupaj lepo praznujemo in se vidimo na prireditvah. Na prireditve vabim tudi druge Zasavčane. Pa prijetne počitnice vsem skupaj. FANČI MOLJK ŠOPEK JUNIJSKIH DOGAJANJ V TRBOVLJAH rvio.i Erviu ivi est vj_____ Osnovnošolci »Čečeve šole« so razstavljali v Galeriji DD Trbovlje »Cankarji« so gostovali s svojimi Nogometaše so zamenjale na deli v knjižnici Toneta Seliškarja v igrišču za eno popoldne slovenske Trbovljah mažorete slika 4-v streljanju s pištolo so se slika 5 - tudi motorne dirke - 2. trboveljski strelci preizkusili na dirka za državno prvenstvo strelišču Agnes - Ojstro Trbovlje - Katarina - so, po hrupu v prazničnem dnevu državnosti sodeč, v celoti uspele in so bile tudi paša za oči. O dogodkih v trboveljskem parku, ampak ne o tistih družabnih in zabavnih, pa je župan v odprtem pismu Trboveljčanom, ki sej ih tiče, povedal vse in dovolj in čisto nič preveč. MaH ŠE NEKAJ IZ PROGRAMA HRASTNIŠKIH PRIREDITEV T J počastitev občinskega praznika in V praznika rudarjev 3.julija so se v Hrastniku vrstile prireditve že od ŽO.junija, ko so izvedli balianarski turnir za pokal KS Steklarna pri Logaiju. 21 junija so se udeležili številni Zasavčani svečanosti na Kumu v spomin napada na Kum, praznovanju na Dolu pa smo namenili poseben sestavek. V nedeljo so na Logu tekmovali z radijsko vodenimi modeli avtomobilov, v ponedeljek pa so v Podkraj li organizirali turnir trojk v ulični košarki. Ob dnevu državnosti so se v Dolanki že desetič pomerili v malem nogometu za pokal občine Hrastnik KS Rudnik, Steklarna in Dol. letos je prvič zmagala KS Steklarna. V nogometni tekmi KS Dol - Občina Hrastnik so občutno zmagali Občinarji, čeprav očividci trdijo, da so bili Dolani boljši. Popoldne se je pomerilo šest rekreativnih ekip v raftingu, KS Steklarna pa je na svojem krajevnem prazniku podelila priznanja za aktivno delo v KS petim krajanom. Ti so: Zlatko Hrnčič, Jože Krejan, Ignac Stopinšek, Stane Laznik st. in Karli Kavšek. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji, vrtec Čenča in MP Steklar. V četrtek, 26.VI. je bil tradicionalni turnir v malem nogometu na Trati med ekipami zasavskih občin in upravnih enot, direktorji hrastniških družb, veterani NK in ekipami Korenin. Zmagala je ekipa zagorske občine. Sobota dopoldne je bila rezervirana za kolesarje, ko so otvorili hrastniške kolesarske poti, ob lO.uri pa se je pričel pred OŠ NH Rajka start kolesarskega vzpona Kal 2003. Popoldne in večer pa je bil namenjen praznovanju hrastniške rudarske godbe. Fanči Moljk Spoštovane občanke, cenjeni občani občine Hrastnik! S.julij je praznik naše občine v spomin na gladovno stavko rudarjev leta 1934. Je dan, ki nas spomni na trdo delo naših prednikov ... na naše korenine. Občinski praznik je tudi priložnost, da si želimo najboljše ... Dobrega počutja v svojem kraju, zadovoljstva na delovnem mestu, osebne sreče v družinskem krogu, predvsem pa lepšega in boljšega življenja za vse. Iskrene čestitke ob prazniku in prijetna doživetja v poletnem času Vam želijo Župan Miran Jerič in občinski svetniki £a varnejši svet Spoštovane Hrastničanke, Hrastničani! Ob našem občinskem prazniku vam iskreno čestitamo ter hkrati želimo prijetno praznovanje. Vaš SINET Hrastnik M FUNŠTERC ^”■1------------ UTRINKI: Pred nami je še eno poletje. Kam se bomo odpravili? T) eklame vabijo, Tvponujajo in želijo prepričati, da je ravno TA ponudba prava za nas. Upajmo, da ne bo kot lani. Tropske pomladne temperature, potem pa »mokro« poletje. V gorah res ne moremo uživati razmočeni do kosti, ob dežju, ki se spreminja v hudournike. Ob morju pa tudi ne. No, ne bodimo črnogledi. Mogoče bo letos drugače. Če se nam narava ne bo maščevala, ker jo predolgo in preveč drzno dražimo, potem si lahko izberemo, kje bomo preživeli pričakovane počitnice. Izbira je res pestra, ponudba velika in široka, vse je videti zanimivo in privlačno, dokler ne pridemo do poglavja CENA. One dosegajo take višine, da se za družino s povprečnimi osebnimi dohodki zgodba kaj hitro konča. Moramo se zavedati, da ni najbolj pomembno, kako daleč bomo šli in koliko bomo zato plačali. Če ugotovimo, da bomo naše sanjske počitnice spet morali preložiti za nedoločen čas, premislimo, kako določene želje lahko izpolnimo v krogu družine. Izberimo družbo, ki jo imamo najraje. Lahko obiščemo sorodnike na deželi. Pod šotorom se tudi prijetno spi. Naredimo nekaj zase. Izkoristimo tiste možnosti, kijih še nismo. Popestrimo in obogatimo si čas: pišimo, rišimo, lepimo. Ustvarjajmo vse tisto, kar si že dolgo želimo, a nikoli nimamo časa. Pozabljene konjičke. Dolge sprehode in razgovor s samim seboj. Poslušanje priljubljene glasbe. Želite biti umetnostni fotograf? Zakaj pa ne? Lahko tudi pišete dnevnik. Pojdite na obisk k prijateljem, ki mislijo, da ste jih že pozabili. Kaj pa galerije, muzeji, gledališča...? Program je pester. Samo spomniti seje treba. Bodite svobodni, brez ure, koledarja, neprijetnih obveznosti in morečih dolžnosti. Tisti srečneži pa, ki bodo okusili slanost južnega morja ob božanju nežnih valov, naj od tam prinesejo kanček morskih občutkov in nam jih podarijo v kakšnem meglenem, mrzlem večeru. Vživljanje v toplejše, prijetne dni bo takrat pravi užitek in olajšanje. Ne stojte v mestu. Važna je sprememba. St. Radunovič Počitnice so tu. Želimo vam čimbolj prijetno poletje. To je prava sezona navdihov. Ko se konča, boste pripravljeni na novo prihodnost in nove izzive. PRAV LEPO JE RES .. .V ČEMŠENIKU Če ne verjamete, boste pač morali na to stran. In verjemite, ne bo vam žal. Prelepa narava, prijazni ljudje, ter obilje zanimivih dogodkov vas zlahka prepričajo v tisto: Prav lepo je res na deželi... VESELI ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA npi »čemšenčani« so pa J res pravi patroni. Kar naprej hočejo biti nekaj posebnega. Že smo pisali o njihovem kulturnem društvu, o šegah in navadah, kijih krajani varujejo od pozabe pa kaj vse počno šolarji in njihove učiteljice.Tudi kar se športa tiče niso od muh. In česa so se sedaj domislili? Že dalj časa so se nekaj dogovarjali, določali pa menjali datume, iskali spo-nzorje in tiste, »ki znajo delati take reči«. Potem so soboto razne dobrote začele romati proti čemšeniški šoli. V nedeljo so se na dvorišču šole znašle mize in klopi.Tisti maloštevilni radovedneži, ki niso vedeli za kaj gre, so s kotičkom očesa kar naprej gledali proti šoli. Okrog 17.ure se je pričel živžav. Vsi so prišli: starši, učenci, učiteljice, predsednik krajevne skupnosti, gosti... Dobrodošli so bili vsi ljudje dobre volje. Zaslišala se je harmonika, otroci so nastopali, peli, plesali in recitirali, starši pa veselo ploskali. No, potem je bilo še potrebno ugotoviti, kdo je bolj hiter in spreten: starši ali otroci. Toje bilo smeha do solz! No seveda, malo bolj spretni so bili otroci, čeprav tudi starši niso bili od muh. FUNŠTERC ---------^ Predsednik krajevne skupnosti Ivan Globokar, sije spretno privezal predpasnik, tudi Franci Klopčič ni bil brez njega, pa sta korajžno pričela »z delom«. Po tolikem nastopanju in »športnih mukah«, so kar naenkrat vsi postali lačni. Kuharja sta hitela kar se da. Cvrčalo je in dišalo na vse strani. Pridni otroci pa so stregli pripravljene dobrote. Ob prijetni družbi in soju zvezd se nikomur ni mudilo domov. Tako so vsi malo dlje posedeli in ugotovili, da je piknik uspel in da bi bilo lepo, če bi tudi prihodnjič tako zaključili šolsko leto. St. Radunovič TRIJE NOVI DOKTORJI ZNANOSTI PRVI DIPLOMIRANI TURISTIČNI DELAVKI TV- onec letošnjega maja sta na Visoki šoli za turizem Turistica XX^v Portorožu z najvišjo možno oceno diplomirali dve Trboveljčanki. Njun mentorje bil prof.dr. Janez Bogataj. Naziv diplomirani organizator turizma sta prejeli Vesna Jesih in Mateja Žerko. __________________________________T.L 'X Ted nove doktorje znanosti so se v zadnjem času uvrstili i. N tudi trije Trboveljčani, kar je treba še posebej omeniti. Rektor Univerze v Ljubljani prof.dr. Jože Mencingerje marca letos promoviral s Fakultete za strojništvo za doktorja znanosti Jureta Kneza. Doktorje postal z disertacijo Zanesljivost delovanja strojev na osnovi meritev vibracij. Aprila letos je promoviral za doktorja znanosti iz fakultete za matematiko in fiziko Marjan Jerman z disertacijo Urejenostna koherantnost. Maja letos pa je promovirala za doktorico znanosti s Fakultete za računalništvo in informatiko Simona Korenjak Čeme z disertacijo Razvrščanje velike množice neenovito opisanih podatkov. T. PRIKAZ DEJAVNOSTI NA DOLSKI OSNOVNI ŠOLI računalničarji, učenci angleškega tečaja in dramskega krožka. Ob vhodu v šolske prostore Z~\b koncu šolskega leta so se lahko starši poslušali šolski pevski zbor, na dvorišču pa so si obiskovalci lahko ogledali stenčas z VVna Dolu prepričali, kakšne spretnosti opazovali prometni krožek in v učilnici dosežki in priznanji, ki sojih dosegli učenci v so si njihovi otroci pridobili v tem letu. Tako so sodelovali pri politehničnem krožku. tem šolskem letu. lahko v ponedeljek, Ič.junija v glasbeni učilnici Naslednji dan so sc zvrstili modelarji, Fanči Moljk Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://www.tref.si, E-mail: info@itref.si Računovodsko-finančna programska oprema za podjetja in obrt - Glavna knjiga s saldakonti. Material no poslovanje. Fakturira nje. Osebni dohodki,Osnovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo,svetovanje ob nakupu,tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistem ali pa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Servis računalniške opreme: -pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor Cena računalniškega kompleta že od 96.393,00 + DDV SISTEM PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM 7AS4vr □J FUNŠTERC =—l-------- PRAZNOVANJE PRVE OBLETNICE MLADINSKEGA CENTRA TRBOVLJE Prva obletnica MCT-ja, skate tekmovanje oziroma skate kontest Skupina PERKAKŠNS? iz Litije skupine ŽZDESK iz Hrvaške, T J soboto 21. junija je V bilo praznovanje prvega rojstnega dne Mladinskega centra Trbovlje. Kot se za praznovanje spodobi, se je pričelo že zgodaj zjutraj in trajalo do jutranjih ur naslednjega dne. Delavnica poslikava lončkov z modelimo maso Pri AMD Trbovlje na Kipah so navdušeni skejtarji že zgodaj zjutraj sestavljali in varili, da so pripravili čim boljši poligon za skejtanje. Zanj so uporabili različne že »odpisane« pralne stroje in hladilnike iz bližnjega odpada, pa tudi posojen stari avtomobil jim je prišel prav. Dopoldne so bile različne ustvarjalne delavnice. Lončeni lončki so postali zelo lepi, ko so jih poslikali z barvami, tako so nastali številni unikatni izdelki. Drugi so poslikavali majice. Koliko »mikic« je dobilo svojo novo podobo, pa če prav so pred tem veljale že za odslužene. Popoldan je mentorica Elena iz Primorske navdušila številne mlade, da so tudi sami poizkusili izdelati zapestnice in pasove iz vrvi. Osrednji dogodek je bilo tekmovanje v skejtanju. Poleg številnih Trboveljčanov so se tekmovanja udeležili tudi tekmovalci iz Ljubljane, Maribora in Nove Gorice. Nastopajoči so bili pravi virtuozi. Vsi njihovi občudovalci so nemalokrat zadržali dih, po uspešnem nastopu pa nagrajevali z navdušenim ploskanjem. Najboljši trije so dobili MCT-jeve medalje, najboljša petorica pa tudi nagrade trgovine Madness. Temperatura je naraščala. Bobnarska skupina PERKAKŠENS? iz Litije, kjer deset instrumentalistov igra na več različnih tolkal, je s svojim dinamičnim nastopom napovedala rojstnodnevno torto. Velike in zelo dobre borovničeve torte je bilo dovolj, da sojo poizkusili vsi obiskovalci, nekateri so dobili tudi še dodaten kos. Zgodnje večerne ure so bile zanimive zaradi delavnice bodypaintinga - poslikave telesa. Vsakdo, kije bil v veliki gneči, sije želel, da preizkusi poslikavo telesa, mnogi med njimi so bili pripravljeni, da postanejo model, kije odšel z naslikano vrtnico, ornamentom ali znakom. Praznovanje se je nadaljevalo s koncertom SKA MANIA.Na njem so nastopile SELL OUT iz Kočevja, POKERHEADS iz Nove Gorice in RED FIVE POINT STAR iz Trbovelj. Direktorica MCT-ja Polona Siter Drnovšek je po zaključku prireditve povedala, da je po njeni oceni praznovanje uspelo. Ob tem seje želela tudi zahvaliti vsem, ki so bili pripravljeni pomagati in so aktivno sodelovali pri vseh dejavnostih, ki so popestrile praznovanje. Irena Vozelj Delavnica slikanja na mikice Foto: Polona Siter Drnovšek Foto: Matjaž Ški KŠEFTI -------t ELEKTROPROM d.o.o.' Loke 22,1412 Kisovec Na informacijskem kanalu EVJ Elektroprom, lahko spremljate tudi program televizije ETV: -ob ponedeljkih ob 20.uri- kulturne oddaje, iz arhiva -ob torkih ob 11.uri- posnetek ponedeljkove oddaje -ob sredah ob 20.uri- športna oddaja SKOK V ŠPORT -ob četrtkih ob 11.uri- posnetek sredine oddaje ob 20.uri-informativna oddaja SEDEM -ob petkih on 11.uri- posnetek četrtkove oddaje -ob sobotah ob 11.uri- posnetek tedenskih oddaj. Sl CERTIFIKAT št. 160 ISO 9001 na* |QN0t www.elektroprom.si info@elektroprom.si KRONE MODAVME TOPLICE jrasivjEjrŠJE; Letovanje v Prekmurju - MORAVSKE TOPLICE 300m do bazenov v zasebnih apartmajih v turističnem objektu. Ponudba: JULIJ, AVGUST 5 dni z zajtrkom = 14,900 SIT+tt 17,500 + tt 7 dni z zajtrkom = 20.300 SIT+tt 23,000 + tt AKCIJA-CELOLETO APP 7 DNI = 14,000 SIT + tt (na osebo z lastno posteljnino) Informacije: 02/526-1434, GSM: 041/404-648 KSEFTI ' 03/56 64 250 Ofefecltc svoje i - m Inoma opremljenega, nKiTU avtodoma 2|i\4 W X > u.: DEJAVNOSTI HIŠE: Pooblaščena prodaja In servis vozil Mazda, aVtt*lej$arstvo,avtoličarstvo, avtovleka, rent-a-car, nadomestna vozila, montaža In polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušmnslstemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila. MMS KREDIT & LEASING Kijišmk Romon s p. 1410 Zogoije, Selo 65 AVTOIIIŠA KRŽIŠNIK www.avtohisa-krzisnik.si Tel.: (03)56 64-729 odprto: od 8. do 18. Fax: (03)56 68-359 sobota: od 9. do 13. .rzttvt/i -jrjata*- Avtobusni promet in turizem Zagotje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagotje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: intcgral.zagorie@siol.nct internet: httD://www.intcgral-zagorie.si AVSTRALIJA Z AVTODOMOM ZA 1039 EVROV +TRI NOČI V KUALA LUMPURJU, PENANGU ALI LANGKAVIJU ZASTONJ! LONDON Z LETALOM 5 DNI, LE 17.800 SIT na dan! Izleti za zaključene skupine NIKJER TAKO UGODNO ! NOČNI GARDALAND-DARILO PO NAPORNEM ŠOLSKEM LETU: ODHOD 19. JULIJA za le 9.800 SIT! !Super ugodno! KAŠTELANSKA RIVIERA POLPENZION ŽE OD 25.000 SIT, GLAVNA SEZONA SAMO 41.000 SIT na osebo za teden dni! PRI NAS VAM PRESKRBIMO DESTINACIJE TUDI V ZADNJEM HIPU ! KATALOGI POLETJE 2003 VSEH RENOMIRANIH AGENCIJ V SLOVENIJI POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MAURICIUS, KUBA, PERU, BOLIVIJA, SLAPOVI IGUACU... LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU! PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! TAXINON STOP ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDEUEK PETEK 06:00 16:00 SOBOTA 09:00 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK PETEK 07:30 12:30 in 16.00 18:00 SOBOTA 08:00 12:00 So potovanja in ..... so potovanja z Integralom. RIBOGOJNICA Sveže postrvi Zavrstnik 41, Šmartno pri Litiji Tel.: 01/89-87-206, GSM: 031/336-902 DNEVI SPLAVARJENJA V RADEČAH rT'udi letos so se v -L počastitev dneva državnosti v Radečah odvijale številne prireditve, v okviru tradicionalnih dnevov splavarjenja od 20. do 22. junija. Namenjene so bile vsem obiskovalcem, od najmlajših do najstarejših. Nekdaj je splavarjenje dajalo kruh mnogim družinam. Da bi obudili spomin na tiste dni so prikazali izdelavo spomine o življenju splavarjev. Letos so prvič skakali iz starega mostu v Savo. Vsi skakalci so bili nagrajeni z bučnim aplavzom. Poleg tega so bile tudi druge športne prireditve: nogometna tekma, teniški turnir znanih Slovencev, nočna tekma enojcev, turnir odbojke na mivki, tekmovanje jadrnic, tekmovanje v spuščanju vodenih jadrnic ... Kdor se zanima za kulturo splava, kuhali splavarski golaž, sije lahko ogledal fotografsko imeli splavarski krst, peli pa so razstavo Andreja Perka, tudi splavarske pesmi in obujali tekmovanje mladih harmo- nikarjev za zlato značko splavarja, parado pihalnih orkestrov in mažoretnih skupin, nato pa še revijo pihalnih orkestrov iz Vrbovca, Pod šotorom so goste v petek zvečer zabavali ansambel VIRUS in pevec Slavko Ivančič, v soboto pa Mambo Kingsi. Laškega, Trbovelj, Zidanega mostu in Radeč. Svojevrsten pečat je dal dogajanju tudi sejem obrti, kjer smo med ostalim lahko videli kako so tiskali na star način, izdelke iz usnja, kočevske nečke, kijih izdelujejo iz kosa bukovine, pa še veliko drugih zanimivih predmetov. Vse našteto je le del dogajanja' v treh dneh. Vsekakor si je tovrstno etnološko - etnografsko prireditev vredno ogledati. Če ste jo zamudili letos, boste zamujeno vsaj delno nadoknadili naslednje leto. Irena Vozelj »KDO NAJBOLJŠA KMETICA JE?« »To se ve, naša mami je!« so prepričani Anamari, Alenka, Martin, Andrej.. .in seveda vsi otroci vseh mamic, ki so se na Vidrgi na prvi poletni dan popoldan potegovale za letošnji naslov »Mlada kmetica leta 2003«. Finalistk je bilo dvanajst iz vseh krajev Slovenije, izbirali pa so jih bralci Kmečkega glasa. Ker je mnogo poklicanih a malo izvoljenih, je bilo potrebno pokazati še nekaj znanja in spretnosti in v veliki ...v napetem pričakovanju... 7AWr ...pripravljene, pozor, zdaj... finale so se uvrstile Vida Kuhar, Ani Vrtačnik in Tanja Jakljevič. Tanji Jakljevič je uspel »veliki met« in postala je Mlada kmetica leta 2003. Srečo je delila s svojimi domačimi in navijači, ki jih je iz Bele krajine prišlo za cel avtobus. Napetost med tekmovanjem je »blažil« kulturni program, v katerem so sodelovali Vokalna skupina Oda iz Moravč, Dramska skupina Kulturnega društva Mlinše in tudi razni govorniki so prišli Artur, Svetlana in Nenad na svoj račun, da o veselici sploh ne govorimo. Vse skupaj pa le ni bilo čisto lahkotno, saj je bila v restavraciji Gostilne Vidrgar »okrogla miza«, kjer so se zbrali kmetovalci z različnih področij Slovenije in se pogovorili o problemih, kijih tarejo, s predstavnico z ministrstva za delo in z ministrstva za kmetijstvo ter izmenjali izkušnje. Prireditev je bila dmga po vrsti in vsi upajo, da se bo obdržala. Mali SREČANJE OTROK NA SMREKOVINI «/■* X J Trbovljah, točneje na Smrekovini, je v soboto, 21.junija V potekalo srečanje otrok, ki so se med šolskim letom udeleževali učne pomoči. “Že 12 let zapored organiziramo psihosocialno pomoč za otroke in sicer kot pomoč pri učenju in družinsko pomoč, poleti pa organiziramo kratkočasenje. Te učne pomoči je deležno okrog 120 otrok, na tokratni piknik, ki ga organiziramo ob koncu šolskega leta, pa jih je prišlo približno 45,” je povedala Marija Pevec, vodja projekta. V projekt učne pomoči se lahko vključi vsak otrok, ne glede na to, ali si želi imeti pozitivno oceno ali se bori ze petice. "Ponavadi nekaj otrok k nam pošlje šolska svetovalna služba, čeprav lahko po izkušnjah povem, da imamo veliko več uspeha s tistimi, ki pridejo sami od sebe. Pri nas otroke predvsem naučimo kako se učiti in sicer s pomočjo desetih inštruktorjev, ki delajo z otroci prek javnih del. Žal se obseg javni h del zmanjšuje in nič ne vem, kaj bo jeseni. Že letos te učne pomoči ne bi mogli izvesti, če nam ne bi na pomoč priskočila Občina Trbovlje, ki nam je pomagala tudi pri organizaciji Kratkočasenja od 1 julija do konca avgusta vsak dan od 8. do 13.ure v Svobodi. Vse aktivnosti so brezplačne, zato ste vsi otroci prav lepo vabljeni,” je za konec še dodala Pevčeva in kaj pravijo nekateri udeleženci učne pomoči in mladinskih delavnic? ArturMisimi: “ Inštruktrorji so “fajn”, veliko so mi pomagali za boljše ocene. Sicer pa hodim v 5.razred in sem poleg učenja spoznal tudi veliko prijateljev.” Nenad Perič: “Lepo mi je, ker se učimo in zabavamo, toda več delamo kot se zabavamo.” Svetlana: “Hodim v v mladinsko delavnico, ker mi je doma dolgčas in včasih imamo kakšno temo, kjer se veliko pogovarjam, poleg tega pa hodim tudi na inštrukcije in sicer zato, da izboljšam uspeh. Naprej bom šla na ekonomsko šolo.” Peter Motnikar, slikal PRAV “XXI. EX - TEMPORE” TRBOVLJE 2003 Mlade pevke in del nagrajenih slik v ozadju TA ruštvo revirskih J_V likovnikov RELIK Trbovlje je v juniju organiziralo v počastitev občinskega praznika in dneva rudarjev že enaindvajseti slikarski ex- Prvonagrajenka in predsednik Relika ob podelitvi nagrade tempore. Na njem so sodelovali slikarji iz štiriindvajsetih slovenskih krajev z dvainsedemdesetimi deli, ki kažejo lepoto zasavske krajine skozi barvo in različne slikarske tehnike. Komisija, ki sojo sestavljali profesor Aleš Gulič, slikar Zoran Poznič in doktor Cene Avguštin, je imela precej težko delo, da je izbrala najboljše. Podeljenih je bilo sedem nagrad. Pet enakovrednih nagrad so prejeli Metka Lipičnik iz Zagorja, Matej Čepin iz Celja, Božidar Ščurek iz Celja, Dragica Škrinjar iz Novega mesta in Jože Potokar iz Trbovelj. Prvo nagrado je za delo Beda z rdečimi klini prejela Ljubica Intihar iz Mojstrane, drugo nagrado pa Zoran Josič iz Celja za delo z naslovom Jašek 3 na Gojdi. Otvoritev so popestrile pevke dekliške vokalne skupine Mladinskega pevskega zbora Trbovlje. Letošnji ex-tempore Trbovlje 2003 je po udeležbi slikarjev prekosil vse dosedanje in to je dokaz, da se je trdno zasidral v slovenskem slikarskem dogajanju. Razstava bo na ogled do 6. julija vsak dan od 17.30 do 20.30 ure v Galeriji Delavskega doma v Trbovljah. --------------------- MaH določeno literaturo in nato v obliki predavanja in diskusije posredoval novo pridobljeno znanje ostalim članom. Študijski krožek Komunikacija in KONTAKTNA KULTURA T J maju se je zaključil V ŠK Komunikacija in kontaktna kultura, ki gaje pod okriljem Zasavske ljudske univerze vodila mentorica ŠK Lijana Ličar. Krožek, ki je potekal vse od februarja, so obiskovali predstavniki Kluba staršev pri Društvu zveze prijateljev mladine in starši, ki so bili posebej povabljeni, saj naj bi vsak s svojimi izkušnjami in mnenji prispeval h kvaliteti krožka. Načelo krožka je, da vsak človek nekaj ve (vendar ne vsega) in je sposoben to (ne vsega) prenesti drugim in da se lahko vsakdo (ne vsega) nauči in po tem sprašuje. Ni se prijetno učiti čisto sam, saj te kmalu mine veselje. Mnogim tudi ne ustreza, da bi hodili v šolo ali sodelovali v večji formalni skupini. Izobraževanje po lastni zamisli in v skupni organizaciji nekaj ljudi, kot ga ponujajo ŠK, pa je za marsikoga tisto učenje, kakršnega si že dolgo želi, pa ni vedel, da sploh obstaja. Če se želite naučiti še kaj, poiščite nekaj ljudi s podobnimi željami in začnite. Pri navezovanju medsebojnih stikov, pri medsebojnem komuniciranju z otroku oziroma pri vzgoji otrok ne moremo biti več uspešni, če o tem nismo dovolj poučeni. Svet se spreminja in z njim se spreminjajo tudi družinska razmerja. Vsakdo pa lažje razkrije svoje težave v manjši, bolj intimni skupini.Motivacija je visoka, saj je izobraževanje bolj približano življenju. Vsak od članov krožka je samostojno preštudiral Navada je, da celoletno delo zaključimo s pogovorom z znanim Trboveljčanom, uspešnim v poklicnem življenju, ki pa ima dovolj izkušenj tudi kot eden od staršev in je vešč dobrega nastopa in komunikacije. Že vrsto let z nami prostovoljno sodeluje urednik Radia Trbovlje, Aleš Gulič, ki seje tokrat pogovarjal z gostom, Vilijem Trevnom, načelnikom upravne enote Trbovlje, predsednikom Planinskega društva Trbovlje, nogometnim sodnikom, frankofilom... V pogovoru se je vseskozi dotikal osnovnih vzorcev obnašanja Vilija Trevna, skupaj sta iskala zasnove le tega v njegovem otroštvu in ugotavljala, kaj od tega je prenesel na svoji hčeri in kaj prenaša tudi sicer na bivanjsko in delovno okolje. Člani krožka Tatjana Grebenc, Irena Piki, Ana Jevševar, Simona Vrbnjak, Zupančič, Sabina Umek, Saša Mojca Koncilja,Urška Pistotnik in mentorica Lijana DRUŠTVENO ---------------h Ličar smo se na koncu ŠK Viliju Trevnu in Alešu zanimivega in poučnega Guliču zahvalili za njun večera sklepnega srečanja prispevek našemu delu. (L.L) POZDRAVLJENO POLETJE T J sončnem junijskem V dopoldnevu, so se na ploščadi pred vhodom v Dom upokojencev FS v Trbovljah zbrali vsi, ki so želeli in hoteli pozdraviti prihajajoče poletje. Pravzaprav j e bilo govora o poslavljanju. Za dva meseca so skupine za samopomoč oziroma njihove voditeljice odšle na zaslužen oddih. Poslavljanje pa so spremenile v prijetno zabavo z modno revijo. Veliki osvajalec Poletne skušnjave Gremo na morje Kratki in srebrni »Uveljavljene« manekenke in kreatorke ter manekeni so se prisotnim predstavili s svojimi kreacijami oblačil, frizur in modnih dodatkov, »za na sebe in za v sebe«, za letošnje poletje. jviaH MEDGENERACIJSKI CENTER V TRBOVLJAH 'K T a področju Trbovelj že nekaj časa uspešno deluje 1>| Medgeneracijsko društvo Upanje, ki ima svoj sedež zaenkrat v Domu upokojencev Franca Salamona na Tereziji in ga vodi predsednica Pavlina Žgajnar in organizatorica mreže Mateja Eržen. Že leta 1999 so v Trbovljah pričeli s prvim usposabljanjem prostovoljcev v medgeneracijskih programih za kakovostno starost, ki jih izvaja Inštitut dr.Antona Trstenjaka iz Ljubljane, ohranja in vzdržuje pa jih kasneje v obliki socialne mreže društvo Upanje. Število prostovoljcev, ki del svojega prostega časa posvečajo druženju s starimi ljudmi, je naraslo na 60, do konca leta 2003 pa se bo to število povečalo na 80 do 100 prostovoljcev. Društvo in mreža dobro sodelujejo tudi z Društvom upokojencev Trbovlje in v njegovih prostorih izvajajo tudi del svoje dejavnosti. Glede na naraščanje tovrstne dejavnosti je to društvo pred kratkim predlagalo Občini Trbovlje, da bi pod podočo razgledno ploščo na Ulici 1.junija poleg doma DUT uredili prostore za delo tega ...da o lizanju ne govorimo... Smeha, navdušenja in dobre volje ni bilo ne konca, ne kraja... društva. Pobudo podpira tudi Društvo upokojencev Trbovlje kot pobudnik za zgraditev centra pod omenjeno ploščo. Lokacija centra bi bila za starejše ljudi zelo primerna, saj bi bila tudi lahko dostopna za starejše ljudi z vozički in bergljami oziroma palicami. Gre za negovanje prijetne starosti in kakovosti življenja nasploh. T.L. MOBILIZIRANCEV NE BI SMELI POZABITI X J teh letih mineva 60 let odkar je V nemška okupacijska oblast prisilno mobilizirala okoli 80.000 slovenskih fantov v nemško vojsko. Po kratkem usposabljanju v vojašnicah po vsej Nemčiji pa tudi v okupiranih državah so te fante in može pošiljali v raznih vojaških formacijah na vse mogoče fronte, kjer se je nemška vojska bojevala. Mnogo teh fantov in možje v letih 1942 do leta 1945 izgubilo življenje, mnogi so postali invalidi, le redkim pa se je posrečilo, da so brez bolezni in invalidnosti pričakali konec vojne bodisi v poraženi Nemčiji, bodisi kot vojni ujetniki v Angliji, Rusiji, ZDA, Franciji, Italiji, na Madžarskem, Poljskem in še kje. Morda od vseh mobilizirancev živi le še okoli 15.000 od tedaj vpoklicanih. Do statusa žrtev vojnega nasilja so prišli šele pred kratkim in prejeli določeno odškodnino s strani države -osamosvojene Slovenije, prej to ni bilo mogoče iz znanih razlogov. Pred kratkim j e bila dana pobuda s strani treh zainteresiranih občanov Trbovelj, da bi Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-45 v Celju sprejela sklep o dopolnitvi svoje dejavnosti z ustanovitvijo svoje sekcije za zbiranje zgodovinskih podatkov o prisilni mobilizaciji Slovencev v dmgi svetovni vojni in predstavitev tega gradiva domači javnosti. Pobudniki Gregor Jerman, dipl.zgodovinar, Marjan Šanc, sin mobiliziranca in Andrej Zorko, zasebni zbiralec in izredni študent zgodovine menijo, daje treba z delom pričeti takoj, ker j e Zveza v Celju zelo naklonjena ustanovitvi te sekcije. Cilji, ki bi jih ta sekcija zasledovala so zbiranje raznovrstnega gradiva (fotografij, pisem, pesmi, dokumenti, vojaške knjižice, ipd.), organiziranje razstav, priprava in objava knjige, pa tudi splošna spominska plošča brez navedbe imen. Že doslej je bilo na tem področju zamujenega mnogo, namen pobudnikov pa je, da bi le še rešili kar se rešiti da in da bi vsaj nekaj ohranili potomcem in zgodovini naših krajev iz časov hudih preizkušenj in nemške okupacije. Bivši mobiliziranci in njihovi svojci bodo po vsej verjetnosti le še našli to in ono in omogočili predstavnikom te sekcije, da bi si gradivo ogledali, si ga morda sposodili za morebitno preslikavo ipd. Organizatorji - pobudniki so doslej pokazali mnogo dobre volje in zagnanosti, da bi začeto delo v doglednem času tudi dokončali. T.L. PREJELI SMO: SREČANJE ZAGORSKIH IN MORAVSKIH UPOKOJENCEV X J začetku junija je Društvo upokojencev Zagorje V organiziralo tradicionalno srečanje upokojencev iz Zagorja in Moravč. Skupaj so se odpravili na znano turistično kmetijo Močivnik v Loki pri Zidanem Mostu. Tam je vse goste pričakal gostitelj Vidko Močivnik in postregel z domačim narezkom, vinom ter kruhom. Po krajšem počitku so se peš po asfaltni in makadamski cesti odpravili do podružnične cerkve sv.Lovrenca na Gori. Po ogledu gore so se udeleženci za kratek čas ustavili še pod cerkvijo pri družini Centrih, nato pa so se polni lepih vtisov vrnili na omenjeno kmetijo, kjer jih je čakalo kosilo, nakar j e sledil uradni del, kjer sta predstavnika zagorskega in moravškega društva Lojze Bizjak in Jože Novak spregovorila nekaj besed o obeh društvih in si izmenjala društvena darila. Na druženje bodo vsem zagotovo ostali lepi spomini. Besedilo in slika Jože Novak 74,,,,,,, *,,,,, teti,,«,,,,,, Telefon- l V I V- I Vil l • M I I I I M I I I I t l l I II I t I t 1 I 1 t I I I « I I I I M l 1 V v NAGRADA! Hladna predjed: - HOBOTNICA V SOLATI Glavna jed: - MEŠANO NA ŽARU —... Priloga: TROJANE - KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho Pijača pri Sladici: - CHARDONAV, Hlebec, Kog, I. 2000, polsladko 7AS4VC N» FUNŠTERC Dolgo in vroče j poletje je pred nami, dragi Zasavčani. Praznovali in zabavali se bomo, zraven pa potili, v poletnem, žgočem soncu. Najprej,v juniju, praznujemo Trboveljčani. Nadaljevali bodo v Hrastniku, Zagorju, Litiji in Radečah. Noja, mogoče ne ravno v tem vrstnem redu. Vrstni red ni tako strašansko pomemben. Važno je, da so prazniki. Kruha in iger nam dajte, so že stari Rimljani govorili. Kruha in iger nam dajte, velja še danes. Toda, ko so v starem Rimu le še igre dajali in na kruh, zaradi političnih intrig pozabili, je šlo rimsko cesarstvo. Preprosto, sesulo se je. In se zgodovina ponavlja. Pri nas je vse več iger in igric, dela vse manj. »Imperatorji« pa slepi za prošnje in potrebe malih ljudi. V Zasavju, v Trbovljah še posebej, je iger relativno dovolj in kruha odločno premalo in vse manj. Z igrami se da začasno nadomestiti potrebe po kruhu. A slej, ko prej, lačno telo za igre izgubi dovzetnost. V Trbovljah smo praznovali, na proslavi MEfisrroVA Praznovanja in vroče v Delavskem domu, svoi,T junijsk v Delavskem domu, svoj.Tjunijski praznik. Borut Pahorje govor, ob županu Trbovelj, imel. Nič kaj od ust mu ni šlo, ko je namen, izreči obljube dobil. Vse skupaj je izzvenelo kot, da bi rad pa ne more. Ob njem, v prvih vrstah delavskega amfiteatra, je Petrinova sedela. Prva dama slovenskega gospodarstva. Brez besed je v Trbovlje prišla in tudi iz rudarskega mesta povsem tiho je odšla. 10. junija se ministrica, dama, v Trbovlje vrnila ni. Za takrat je vabilo delavk, bivšega Peka dobila. Na javni, protestni shod sojo trboveljske ženske povabile. Ženska med ženskami, to bil bi hec. Vse hočejo, ena sama ne da. Noja, da ne po pomote. Vse hočejo svoje žulje, ki so odšli neznano kam, dobiti nazaj, drugi pa je malo mar kaj tare trboveljske amazonke. Trboveljske ženske so, v preteklosti, že večkrat »halo« naredile in do sedaj so si vedno svoj prav izborile. Na koncu se je ponavadi tako končalo, da so v bojni ples še svoje dedce zaspane zvabile. Ko trboveljska baba doma, vsak dan brez mej tečnari, bi dedec tudi s hudičem pesti prekrižal samo, da bi se svoje najdražje vsaj za trenutek odkrižal. Da ne bo pomote. Ponosni so lahko, trboveljski sinovi in hčere, na svoje matere in možje na svoje žene. Niti en rod, teh žena, ni svoje življenje v celoti brezskrbno preživel. Proslavljajmo, svoje občinske praznike, Zasavci. Uživajmo življenje. Zdrava Marija so nam zadnjič, v Delavskem domu, moški člani pevskega zbora zapeli. Ob stranskih prehodih v dvorani je, ženski del, mešanega zbora presunljivo molil. Ne samo Marijo, tudi Jezusa Kristusa so, v molitvi, na pomoč poklicali. Presunljivo, slavnostno in trenutku primerno, je izzvenela izrečeno-zapeta molitev Akademikov. In se človek vpraša? Mar v tej državi, na nikogar od smrtnikov več računati, v Trbovljah nam dano ni? Je res edino upanje v božji pomoči? Mar se tisti, ki so zaradi naših glasov na volitvah veliki postali,ne zavedajo, da lahko jutri, po naši volji, postanejo majhni in del neopaznega ljudstva, kar so nekoč tudi oni, bili? Vse pogosteje se, za vogali, v Trbovljah sliši; »Vse se vrača, vse se plača!« Zapojte si kdaj ta refren, nekdanji tovariši in sedanji gospodje. Pridite kdaj med nas, v Trbovlje. Trboveljske delavke so in bodo tudi naslednjič z veseljem »častile«! Mefisto 9{aši ^apitafisti so ideafisti LogUKfl ‘BUTALCEV Nekateri so težje zaposljivi zaradi starosti, drugi zaradi premajhne izobrazbe. Naši delodajalci očitno delajo na projektu; IDEALEN DELAVEC. Čejih prav razumem naj bi bil star do 25 let, fakultetno izobražen in, kar je najvažnejše, ob podpisu pogodbe o delu bi se moral že v naprej odreči plači. _____________ Mefisto Menadžerji, ki imajo 3 mio in večje plače trdijo, da selijo proizvodnjo v druge države, ker je tam cenejša delovna sila. Naši delavci, ki imajo po večini okrog 70 tisočakov mesečne plače (beri miloščine) so za isto menadžersko smetano predragi. Takšna logika je le butalcem v butalah razumljiva. Mefisto a> Cu£rčlQ * 1 M m “Jaz sem hodil k pevskim vajam in pri Zarji sem pel, pa me Drinkersi niso nikoli povabili naj zapojem z njimi...” “A tistile, tamle...?” Pciket prcmožtMijskih z«i\<'iio\«'mj ZaNarovalnicv Triglav \am omogoča, da ( (‘lovilo zavai'uj(‘V(‘ pivmozrnjc s\oj(‘ družiiiv. Ohlikujvlv ^a po s\ojili željah in polr(‘l)ah. \ njem pa lahko zdriižujeh1 lako uma kol Uidi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v pakeln je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristile zelo ugodne plačilne poboje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav tioste pripravIjeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Gaudeamus igitur... Celje - skladišče D-Per 6/2003 5000012855,13 S COBISS o Primerno darilo za uspesen zaključek šolskega leta? DARILNI ČEK Banke Zasavje ki tega deka ne more prenesti na drugo osebo Banka Jamdl za Izpladilo tega čeka. Kraj in datum |Serijska Številka Jjx[številka računa |Znesek N~xl^fa trasata 00000000000000 0000000000 ‘U7S0330J’ Obid/m Darilni fek m t« one?’« w«i?* o ZO J banka zasavje ________' Banka Zasavje d.d., Trbovlje. bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje