SW».-------, ££3~^>-
Ljiljana, četrtek 10. novembra 1938
Cena Din L—
LOVENSKI
Izhaja vsak  dan  popoldne   Lzvzemsi  nedelje Is praznike   —  Inserati do 80 petit
vrst a Din 2. do 100 vrst S Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3. već ji inserati petit vrsta Din 4,— Popust po dogovoru, mseratni davek posebej — >SlovenskJ Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA,   Rnafljeva ulica ttev. 5
Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska : telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št podružnica uprave: Koce nova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvo.
Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Novi naklepi madžarskih revizionistov:
Madžarski Sedmograško ali Podkarpatsko Rusijo
Ohrabreni z dunajsko razsodbo skušajo Madžari Prihodnji udarec so namenili Rumuniji, od kate skupno mejo s Poljsko
sedaj uresničiti ves svoj revizionistični program — re bodo zahtevali Sedmograško ali pa pristanek na
PUKMEŠTA. 10 novembra, r. i zvezi s potovanjem kralja Karola v London posvečajo tukajšnji politični krogi posebno pozornost dogodkom na Madžarskem. Vsi znaki kažejo da nameravajo Madžari izkoristiti sedanji mednarodni položai ter da hodo skidali do kraja uresničit) svoj revizionistič-. n» "rogram
Za prihodnjo nedeljo napovedujejo v T      "ipešti in po vseh večjih madzar-sMh mestih vel'ka zborovanja, na ka fera so povabili tudi Svoje simnat'zor-ie iz N^mrije, Italije in Anglije. Med dragimi  je prispel včeraj v Budimpešto  tudi  znanj  časopisni  ma&mat lord Rottheemere, eden  najvnetejš'b za^o-'oTi'kov in  nrop^e^torjev m»Hžarskib r * *'*onist!rn'b teženj, ki so «ra spr*»»--»-Z naravnost kralioVsk:mi ča««mi. Na Voru ea je pozdravila cela vlada, za r-sa svoTega b'vania na M-^ž^rskem p* bo gost regenta Hortbvja. Proslave k« bo prirejena kot z^^lju?*»k osvo^o" H*i ve *:rve*-n?h pokrnj*n. se bo B«*«*l«»3j?-lo tudi več italijanskih in nemških mi
n»
Po informariipb. ki so nrispele v T>rI ^r-sto, bodo Pri ej | i razp» v-'iali o tem. kiko bi se fale uresn:čiti nadf»Hnje rev'zion^t:čnc z'1 ' ve Mi-nžarske vpočtevajoč, da je z revizijo mnrJžarsko-črškosIov 5,<e meje triannn Eka mirovna P"erođba r r       ''-v^ni Rumu
v za prav ze 1 i 1'sti domne"
vajo, da bodo Madžari sedai navalili predvsem na Rumuntjo in zahtevali revizijo madžarsko rumunske meje tako, da hi nekdanja SedmograSka, ki ie pripadla po sklenitvi miru v verjetn delu Rumuniji prišla zopet pod ma~ d^n»-sko obla«t.
S temi zahtevami pa zasledujejo Madžari tudi še drugi pačrt Rumuniji nameravajo staviti ponudbo, da se zadovolje tudi le 7 delno revizijo rumun-sko-madž^rske meje pod pogojem, da prisilne Rumunija na skuono mejo med Madžarsko in Poljsko Sporedn0 s tem razviiajo Madžari veliko propa" <?ando v Podkarnatski Rusiii. da bi tam 'zzv^li pr»m»rp in onnmnnn?i!i nofmnjn ur«1 ,:<f>v Podk"m«tske Pn«ne v okviru Ci ^^oclov-H-o repn^^ke S tem bo-eeio dokazati nevzdr/nost dun^iske raz<=ndbe, tako da bi vprašanje Podkar-oat«;ke RusHe pri?ln ponovno na dnov" ni red obon^m z revizijo madžarsko-■**•'" --r;«-ke mr»-?e
V nimii',ck'b nolw:?r»ib kro*»ib »zzi* vajo ti n^rt-ti veliko ororrenie in naravno je. da snrArnliajo pocetie Ma" J?3rov z vso potrehno pozornostjo Toliko večji pomen nrini«ujeio zaradi te-<*a notov^niu kralia Karola v Lopdon. k"»er se bo hr«*z dv^ma r^^nravli^'o tudi o vseb tf*h probiem;b. fTsoda C*°~ko" slova«ke in n^in«>\ei5i dooo#lki na M> dž^r«kom so imeli v zvezi s tem velik vpliv tudi na notranje politične razme-
re v Rumuniji. Klic po notranji slogi je postal sedai splošna zahteva. Vsi ru-munskj listi naglašajo. da je na madžarske zahteve treba odgovoriti s poglobitvijo nacionalne samozavesti in učvrstitvijo narodne sloee. Obenem pa poudarjajo, naj se Budimpešta ne vara, kajti Rumunija ni Češkoslovaška in bo znala braniti svoie meje. ki niso le začasne, marveč določene za večne čase.
»Rumunija ne bo dala Madžarski niti pedi svoje zemlje. To naj vedo tudi v Londonu, Parizu, Berlinu in Rimu,« niše ofiHozni »Cuvenful«, »kajti vsaka revizija državnih meja na Balkanu b* uničila s težaio vzpostavljeno ravnotežje na jugovzhodu Evrope in Balkanu, ki ie po tolik'b težavah postal najmir-nejši kotiček Evrope, bi se znova pretvoril v zelo nevarno osmiišče mednarodnih konfliktov. Mnogi izmed tistih, ki so konali errob Mali antanti, danes to  že obžalujejo, vedo na  naj, da je Balkanska zveza branik, ki se bo usne-šno zoperstavil vsakemu napadu. Balkanske države žele   mirno   sožitje in prijateljsko sodelovanje z vsemi sosedi  in  vs«*mi  ostalimi  narodi  in državami, zahtevajo pa, da spoštujejo nji" bovo oeodvisnost in nedotakljivost, ki i»b bodo zn«!e v dan*»m primeru hraniti z vsemi sredstvi in z vso odločnostjo.«
Program obiska v Londonu
London. 10   nov.  A A.  DNB.  Danes je bil objavljen program uradnega obiska romunskega kralja Karola  ki bo prispel 15. novembra v London. Kralja Karola in prestolonaslednika Mihaela  bosta sprejela in pozdravila   v   Dovru   vojvoda   Kentski, v Londonu pa kraH Jurij   Isti dan zvečer bo prirejen velik banket v Buckinghamski palači. Londonski župan bo priredil 16. novembra opoldne svečano kosilo. Zvečer 16. novembra bo kralj Karol sprejel angleško kraljevsko dvojico na rumunskem poslaništvu v Londonu. Takoj zatem bo kralj Jurij priredil na čast kralju Karolu velik spre jem  v  Buckinghamski palači.  Za  17. no vember je določen ogled angleškega voja škega   letalstva.  Isti  dan  zvečer bo prire jena uradna večerja v Foreign Officeu, ka tere se bodo udeležili angleška kr. d%Tojica. rumunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael. Odhod iz Londona je določen za 18 november.
Spremstvo kralja Karola
Bukarešta. 10. nov. AA. Rador Marša-lat dvora sporoča, da bodo kralja Karola na njegovem potovanju v London spremljali veliki vojvoda Mihael, od strani vlade zunanji minister Comnen in glavni svetnik Ernest Udariani. ravnatelj protokola Starce, maršal dvora in opf>lnomočeni minister Flondor. šef vojaške hiše Nj. Vel. kralja in prvi adjutant general Mihael, pribočnika podpolkovnik Filipi in Mihailescu ter ordonančni oficir majur Ilieradu.
■■val
Aialiiik umira
O* dav? |e v gornji — čf^ri vf »h tmU^ški fiatelji — Vsa Turčija v žalosti
? *n  10  novembra  r Ob 10
dopoldne se je izvedelo, da Kemal Afa*urk umira. Vest se je bliskovito razširja po vsem m^stu in na mah je zrstal ves promet Povsod so ustavili delo in ogromne množice se zbirajo v mniiip'*r>h in okTog prezidenove palače ter molijo za priljubljenega vodite" Ija.
Že komuni" k? je h?) obiavljen o zdr* « fvenem s' nju predc,,dnika re~ piibl^e Kemala A<nturka davi ob 8., je dni nas7utiti. da je stanje bolrika skoro brezunno in da lahko vsak hip n^s'^pi katastrofa. Bolezen se je zadnja dva dni rap;dno slnb«pla in boln:k ki ne m^>re zaužiti nikake hrane, je fi" žično že tako izčroan. da ga v'dno za" puščajo te,o«ne moči. Ponoči se je temperatura še boli dvignila in bolnik je bil od časn do rasa v nezavesti. Vse kaže  da se že b'iža agonija.
Č-^ni vlade so se polnoštevUnn zbrali v Carigradu in so vso noč prebili v p.^l-či predsp^nika renublike Tudi r vseh državpib uradih je uvedena de" žurna »ln^ba. Predsednik narodne sk?tp-ščine je brzojavno sklieal vse poslance, ki so se davi polnoštevilno zbrali v Ankari. Predsednik vlade Dželal Ba" jar je bil vsn noč pri umiraiočem predsedniku republike in izdani so tudi že vsi ukrepi za pr;mer njegove smrti.
Prezide"t tur-ke rem'Vi,:Ve Gazi Musta-fa Kemal Ataturk je star 59 let. Rodom je
iz Solun*   kjer je bil njegov oče cnnnsV ravnatelj. Po končani gimna/ij' se je vpisa1 v vojno akademijo in si je s svojim odlič nim znaniem pridobil priimek  Kemal. kar pomeni  »odli'en«. Že v zgodnji mHdosti je bil prežet rodo'uib'a ter je     15 leti v Damasku ustanovil tajno organizacijo »Do m vina«   ki jo je pozne ie razširil na vso Tu-viio.  Probno aktivno se ie udeistvo val v vrstah  tako zvanih revolucionarnih tnl«dotorkov in postal kma u niihov vodi teli  IzsilH je odstop S<'itq ,a Abdula Ha mM<i in obnovo ustave. V balkanski vojni je bil een^alst^bni maior   med svetovno voino na dve leti  voiaški ata«e v Sofiii Po7neie ie z v^ilcmn uspehom vodil borbe v Dnr^i^elih   Zaradi netTv -a^nma z nem Hrim' generih'  je leta  1017 od,r>žil povili stvo in se ie nozneie boni v Palestini. Ti' si je rudi Drboril nrMevf-k Gazi, kar no m^m* i)7mi?ovit<r. Leta l°23 je b;l no skic nitvi miru n'oklonr<;ran kot osvoboditelj za nredsed^'Va rpniAi;V0 tAr naf0 ponovno iz voljen leta 1027 in 19M.
Kottii1 A4atnrV qe unr-^vičeno Nhko na 7iva tvorca nove Tur"'ie Iz zanušeene azii "'ke države ie nin~avij vzorno ureieno dr žavo. ki se lahko kosa z evropskimi držn vami   Odjavil   je  mnoanžpnstvo in razne zastarele obi'^^ie. uvedrl latinico in dvi« nil nr«r"d in d"ž<ivo v fro^Hvd^r^ent kul turnem po<>l**dtl na zavMno višmo. Tudi v ^unanie no1i*:x"'»m r>n^f*4\: ie VTomn ure d'l odnošaie T*'rJHte in stv^Ht nole^ k^a^ia AleVRsndrfl med tvorce Ra'ka^ke nre^e. k; ie n;ii"vr*p;5i  onora  m:ru  na R^Vanu Sp-ičo  tolikih  zasipu nač ni nič čudnega ^e ves turški nirr>H dTbti v b^ia^ri'  da 2° bo  z   nieaovo  smrtjo  zadela nenadomest Ijiva izguba.
Evakuacija je bila včeraj končana
Podkarpatska vls iz >e je preselila v Chust
vzrika za vrnem*.
Poj jiv govor frzđseđnika angleške vlade po menakovskem alarmu
Lund n   1^- nov- e   ^a banketu, ki ga je pri red    londonski župan  (lord maior) je govoril tudi predsednik vlade Chamber-lain, ki je v svojem govoru poudarjal, da ima angleška   vlada  štiri osnovne težnje 1. Delo za ohranitev miru   2   Delo za državo, da bo vedno bolj mo'na v vs?m sve tu in da bo uživala povsod do'žno ji spoštovanje.  3.  Delo  za razvoj gospodarske delavnosti, zlasti industrije    in zaposlitev velikega števila brezposelnih   4. Stalno in neumorno delo za olajšanje pogojev za iz boljšanje življenja naroda na vseh poljih
V svojem govoru ^e je Chambc    m do taknil   tudi   Češk-       'ske,   rekoč:   Ko se lordu Runcimanu ni posrečilo, da na Če-
škoslovaškem zbliža nasprotne stranke, ie morala intervenirati naša vlada Miru ni bi lo mogoče ohraniti z besedami in notami temveč samo z dejanji. V svojem govoru je poudarjal, da je monakovska od1 v:itev nalož;la Češkoslovaški težke žrtve, ki je morala izzvati splošne simpatije za to majhno državo in za ta bobem majhni narod.
Spregovoril je tudi o oboroževanju na glašajoč. da je razorožitev mogoča le tedaj, če se narodi v resnici dobro obo ožijo Enostranska razorožitev je ntmogoča. Na-nosled je izjavil, da je po'ožaj tak, da ni razMga. da ne b; mogli v nvni in zaupa nju  pričakovati  božičnih p;aznikov.
Chusf, 10. nov. e. Včeraj je bila končana izpraznitev Užhoroda in Mukačeva Evakuacija je bila izvršena v popolnem redu. Vsi d'žavni uradi so se preselili v novo prestolnico Chust. Administrativno poslovanje je neprekinjeno Predsednik podkarpatske vlade msgr. Vološin je že včeraj prispel v Chust. minister Revaj ki je vodil evakuacijo Užhoroda, pa danes. Minister dr. Raščinski je s člani komisije za razmejitev odpotoval v Budimpešto, kjer bo komisiia zasedala do definitivne ureditve meja. Madžari so zasedli včeraj etapo, določeno po programu dunajskega razsodišča Madžarske čete so dospele do Berehovega. ki so ga oblasti Podkarpatske Rusije že predvčerajšnjim izpraznile.
Praga, 9. nov. h. Z okupp~ijo se je ozem-■je Moravske zmanjšalo za dobro tretjino.
V skladu s tem je bil znižan tudi deželni proračun izdatkov od 391 na 310 milijonov. K!jub temu izkazuje še primanjkljaj 21 miUjoi^v Kč.
Razhod prostozidarskih lož na češkem
Praga, 10. novembra, o. šef praške polici je je prepovedal udejstvovanje prostozidarskih lož. V Plznu so se prostozidarji prostovoljno TftKŠli.
Obnovitev delovanja rotarijskih klubov
Praga 10. nov. Rotarijski klubi, ki so se po monakovski    konferenci prostovoljno i razšli, so se sedaj znova konstituirali in ob-I novili svoje delovanje.
Chvalkovsky — fcsdoči preži d en t ČSR?
Ugibanja ob skorajšnjem sestanka narodnega predstavništva in volitvi prezldotata ropiriflUce
Praska, 10. novembra.e. Pričakujejo, da 30 parlament sklican v drugi polovici meseca novembra Smatrajo, da bo do tedaj dosežen sporazum glede enotne stranke in glede enotne kandidature za predsednika republike. Vse kaže. da ima dosedanji zunanji minister Chvalkovskv večino čeških in slovaških parlamentarcev za seboj-Smatrajo, da ima dr. Chvalkovsky tudi dovolj avtoritete in da je v dobrih odno-
sa jih z Rimom, Berlinom in Varšavo. V poučenih krogih zatrjujejo, da bi v primeru, da postane Chvalkovskv predsednik republike, bil imenovan za ministra zunanjih del kak uradnik in ne politik, r* drugi strani poudarjajo, da bi bil v tem primeru novi zunanji minister dr. Krno, pomočnik ministra zunanjih del, ki je po redu Slovak.
Protižidovski izgredi po vsej Nemčiji
Reakcija na pariški atentat — židovske šole in sinagoge v plamenih, židovske trgovine zaprte
Berlin. 10. nov. br. Ko se je izvedelo, ia je po lan-ški tajnik Rat. na katerega je mlad 2id izvršil atenta. podlegel poškodbam, je prišlo v vsej Nemčiji do spontanih proti židovskih demonstracij. Mncžica je dajala duška svojemu ogorčenju z ra-'b'ianiem židovskih lokalov in trgovin. Na Dunaju, v Lancu. Nassauu. Hessenu in drugih mestih so demonstrant-ie zadali  sinagoge   Gasile,  so odklonili
-ako pomoč in so vse zažgane sinagoge
in židovske šole pogorele do tal. 2ide so prisilili, da so morali zapreti svoje trgovine in lokale in jih ne smejo več odpreti. Na ta način jih hočejo prisiliti, da se izselijo. Poveljnik policije Himmler je. izdal odlok, s katerim prepoveduje 2idom posest vsakega orožja. Kdor bi se zalotil v posesti orožja, bo poslan v koncentracijsko taborišče za dobo 20 let. Napovedujejo pa tudi še druge ukrepe proti Zidom.
Nepričakovan poraz vlade v Sobranju
Z dvema glasovoma razlike je Sobranje odklonilo od vlade zahtevane in iiiikuad— kredite
Sofija. 10. nov. e. Na včerajšnji seji na-jjnega sobranja, na kateri se je razpravljalo o vladnem zakonskem  načrtu glede dod^t ih kred:tov v znesku 9 milijon jv le
glasovi ter je bil njen predlog odklonjen. Ze takoj v začetku seje je bilo jasno, da bo prišlo do burnih dogodkov. Ko je prišel na vrsto drugi del zakonskega načrta,
Kemal Ataturk
•'UV u     m    KtC-     LLFV    v    /,     .»ivu   7   lllti :<»I1  IV   1C- >CI    iia Uiugl    VIV-1    MlAUlI^KC^t UBVTIA)
vov, je vlad* ostala v manjšini z 69 : 67 'a katerim je zahtevala vlad« 8 milijonov
predsednik turško republiko. Je na Hiurtni postelji  iii  vsak  hip  pričukujejo njegove smrti
levov za nakup rotacijskega stroja in drugih instalacij za vladno glasilo sDnjes«, je govorilo mnogo poslancev in so vsi nasprotovali temu kreditu. Ostro so zlasti nastopili opozicijski govorniki. Pravi vihar pa je nastal, ko je prišlo do glasovanja. Opozicija je vladi očitala, da ni dosegla večine. Pri nato sledečem poimenskem glasovanju je predsednik sobranja Mušanov ugotovil, da je od 156 poslancev glasovalo 69 proti, 67 pa za vladni predlog. Opozicija je izid glasovanja pozdravila z burnim ploskanjem. Finančni minister Dumov je nato v imenu vlade izjavil, da na podlagi člena 120 trnovske ustave umakne svoj načrt. Z vzkliki »Prepozno!« je opozicija energično protestirala, dočim so člani vlade začeli zapuščati dvorano, poslanci pa so še vedno ostali v dvorani in vzklikali proti vladi. Predsednik sobranja Mušanov je komaj prišel do besede in i /javil, da ima vlada po ustavi pravico, da umakne svoj zakonski predlog. Kei pa so člani vlade že zapustili sejo, jo je takoj zapustil in napovedal, da bo prihtvdnja seja takoj, ko bo vlada predložila nov dnevni red. Poslanci so zapuščali dvorano živahno komentirajoč dogodke, saj je bilo prvič, da je narodno sobranje odklonilo vladni predlog in da je ostala vlada v manjšini.
Radek pomilošceti ?
Varšava, 10. nov. h. »Ilustrovani Kurier Polski« poroča iz Moskve, da je bil znani sovjetski novinar in bivši diplomat Radek. ki je bil pred dvema letoma obsojen na 20-letno prisilno delo, zaradi zaslug, ki jih je izkazal GPU. izpuščen na svobodo in se je te dni vrnil v Moskvo, kjer bo zopet prevzel glavno uredništvo oficioznega glasila moskovske vlade »Izvestij«.
Sestanek načelnikov italijanskega in nemškega generalštaba
Rim, 10. nov. AA. Štefani. Načeuiik italijanskega generalnega štaba general Russo je prispel danes ob 8.35 v Inomost, kjer se bo sestal z načelnikom štaba nemških čet Lutzejem.
400 žrtev luninega mrka v Kalkuti
Kalkuta, 10. nov. AA. Indl 90 včeraj fl&ar-
vili praznik »Huramoni joga«, ki ga praznujejo samo tedaj, kadar pade lunin mrk na ponedeljek. Milijoni so se v torek zjutraj okopali v Gangesu, da se očistijo gT©-hov. Romanje k Gangesu je bilo v Kalkuti tako veliko, da je v silni gneči izgubilo življenje okoli 400 ljudL
Nov serum proti
tuberkulozi
Sofija, 10. nov. br. Bolgarski zdravnik dr. Nikola Vasilev je imel nocoj v zdravniškem društvu v Sofiji predavanja o novem serumu proti tuberkulozi Serum so pridobiva iz česna in je po njegovih 1»-kušnjah zelo učinkovit Njegovi dosedanji preizkusi so pokazali, da se dajo s tem serumom popolnoma izlečiti tudi ze skoraj brezupni primeri tuberkuloza.
Smrt voditelja francioolrlli novinarjev
Pari z, 10. nov. AA. Snoči > umrl t Parizu, zadet od arene kapi, George Botir-bon, predsednik francoskega novinarskega, sindikata, ustanovitelj mednarodna novinarske zveze, predsednik združenja književnikov ter predsednik liga za človeške pravice. Pokojnik Js bil znan dramski m književni kritik. Umrl ja v 00. lata starosti.
Čarih, 10. novembra. Beograd 10, Pariz 11.7275, London 20.9675, New York 441.125 Bruselj 74.575, Milan 23.20, Amsterdam 239.80, Berlin 176.70, Praga 15.15, Vi va 82.87, Bukarešta lg&
*
Stru 1
»SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 10. novembra 1938.
Ste*. 2S3
Naša glavna skrb J
veljaj mladini
Občni zbor društva jiola ta dom4, ki xm%o marljivo 4mluje
Maribor, 10. novembra.
Globoko posega v življenje odnos med Solo in domom. Težka vprašanja, ki se nanašajo na smotrno, pametno urejevanj« teh odnolajev, skuša reševati med drugim prepotrebno društvo »Sola in dom«, ki se lahko tudi v našem obmejnem Mariboru ponaša z lepimi uspehi svojega hvalevrednega prizadevanja.
Snočj so se zbrali v mali dvorani Narodnega doma Člani društva »Sola ili dom«, da odobre odborovo delovanje v pretekli poslovni dobi in da sklepajo o nadaljnjih smernicah. Snočnji redni občni zbor je otvoril s prisrčno pozdravno besedo ter izčrpnim poročilom zaslužni društveni predsednik Franc Skaza. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče tehtne misli:
Odbor je posvetil posebno pozornost akciji za novo realno gimnazijo v Mariboru. 25. februarja t. 1. je poslalo društvo tehtno utemeljeno vlogo na kraljevo bansko upravo v Ljubljani in prosvetnemu ministrstvu v Beogradu. Obe vlogi sta šli preko Zveze društev »9ola in dom« v L j ubijani.
Vprašanje mariborskih telovadnic je tudi bilo v delovnem programu društvenega odbora. Z vlogo dne 14. marca t L se je obrnilo društvo s prošnjo na mestno poglavarstvo v Mariboru. V prošnji se nrmroša mestno poglavarstvo, da se naše mariborske telovadnice preurede v smislu sodobnih zahtev higiene. V tem vprašanju in na v vprašanju odgovarjajočih otroških igrišč v mestnih parkih sta društveni predsednik g Skaza in prof. Šilih osebno interveniiala pri mestnem županu dr A Juvanu. G župan je obljubil, da se bodo te nadeve upoštevale pr; sestavi prihodnja mestnega proračuna.
O notrebi vzgojne posvetovalnice v Mariboru ie društveno vodstvo opetovano razpravljalo. Ni pa bilo možnosti, da bi se ta koristna misel uresničila Sedaj pa je položai že tako ugoden, da bo nova unrava to prepotrebno ustanovo lahko oživotvorila in to s pomočjo »Pedagoške centrale«, katere funkcionarji se bodo žrtvovali in pomagali  staršem pri vzgoji
otrok s i t rokovnjaškim; nasveti. Upanje je, da nam prinese bodočnost tudj poklicna posvetovalnica, ki bi bila v naših težkih  Saših  izredne važnosti.
Skrb za našo zanemarjeno mladino je med poglavitnimi vzgojnimi problemi naše dobe. Zanemarjena mladina je rak-rana na našem narodnem telesu. Ne širi se samo po mestih, ampak tudi na podeželju. Društveni odbor se je obrnil spričo tega na bansko upravo s prošnjo, da se v Mariboru ustanovi posebno dečje vzgajališce. ki naj bi bilo namenjeno mestu in bližnji okolici. Dokler pa bi to ne bilo mogoče, naj se zviša število gojencev s področja bivše mariborske oblasti v že obstoječem vzgajališču v Selu pri Ljubljani, ki naj se radi tega nekoliko poveča. Ta prizadevanja so dosegla nekaj uspeha. Društvo je dobilo obljubo, da se bo zadevna proračunska postavka v bodočem proračunu toliko zvišala, da bo mogoče povečati število gojencev v omenjenem vzgojevališču od 100 na 140 Pri tem se bo posvečala posebna pozornost gojencem iz naših obmejnih krajev
Tudi vprašanje reorganizacije pouka ženskih ročnih del je načel društveni odbor Akcija ie še v teku in je naloga nove uprave, da jo izpelje do konca
Potem, ko je predsednik Skaza v glavnih obrisih zftjel vodilne točke društvenega delovnega programa v pretekli poslovni dobi se je z iskrenimi besedanv zahvalil Pedagoški centrali nadalje ženskemu društvu in vodstvom mariborskih Šol za pomoč" in sodelovanje Pedagogih centrala v Mariboru i° prava hrbtenic mariborskega društva »Sola in dom« Tn teresi naše Ijnbllene mladine zahtevalo da se to sodelovanje postavi na temelip še b^H noglobHene povezanosti.
Poročila ostalih fvmkcionariev so tud* pHčala o vneti prizadevnosti društvene?? odbora za čim ustv**neiše delovanje V okviru STiočnjega občnega zbora je biV poučno predavanie nrrtf Bizjaka o podobnih vzgojnih nroblemih
Pri volitvah ie bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor.
V naših podjetjih je mnogo tulcev
* -mu stanu jih pripada komaj 2% — Ogromna večina živi zelo dobro
Maribor. 9. novembra
V : Ireniji je zaposlenih v raznih podjetjih zelo mnogo tujcev. Njihov kruh je navadno dober, z medom in maslom namazan. Pretežni del tujcev Je českoslova-škh državljanov (pred odstopitvijo sudet-skega ozemlja) in sicer 38.423. Sledijo ruski državljani, ki jih je 26.740, zatem Madžari (21.316), Italijani (20.811). Nemci (13.172). Poljaki (7.155). Ostali so iz raznih drugih držav. Od teh tujcev pripada komaj 2% delavskemu stanu.
Posebno pozornost pa vzbujajo tujci, ki so zaposleni v mariborski in okoliški tekstilni Industriji. Tudi tukaj velja v glav nem razmerje 2*% v gornjem smislu. Pretežna večina je doma iz sudetskih krajev To so ljudje, ki imajo visoke plače. Njihove plače so večje od onih, ki jih za iste funkcije dobivajo naši ljudje. Tekstilni mojstri in podmojstrl igrajo po obratih veliko vlogo. Pogosto odločajo o eksistenc^ našega delavca iz vzrokov ki ne segajo v delovni odnos. Precej je primerov, ki kažejo, kako se mora naš delavec dobrikati raznim mojstrom in podmojstrom, da ostane v tvornici in dft ohrani svoj skromni zaslužek.
V zadnjem času pa se ou jejo lz vrat na-
šega tekstilnega delavstva nove pritožbe. Kakor znano, ie bila 1. 1936 sklenjena med predstavniki lastnikov tekst, tvornic in zastopniki delavstva kolektivna pogodba, ki točno urejuje razmerje delovnega časa in mezd V zadnjem času pa se delavci pritožujejo, češ da se nekateri tovarnarji pri izplačevanju mezd ne drže sporazuma dogovorjenih določb v kolektivni pogodbi. Te prilike so povzročile poživiienje zanimanja delavskih strokovnih organizacij za izvajanje določb kolektivnih pogodb. To vprašanje je predmet znova sproženih pogajanj med predstavniki tovarniških lastnikov in tekstilnega delavstva. Upati je. da bo ustreženo upravičenim zahtevam In življenjskim potrebam našega tekstilnega delavstva ter da bo uspela akcija predstavništva tekstilnega delavstva za 'zboMšanje gotovih postavk kolektivne pogodbe za tek stilno stroko v dravski banovini ki je bila sklenjena 23. septembra 1936 Točno in pravično je treba urediti zlasti zadevo minimalnih mezd. sai si delavci radi bojazni, da bodo odpuščeni iz službe, niti ne upajo glasno izrnz:ti svoiih upravičenih zahtev glede minimalne mezde, tako da ne prejemajo delavci marsikje niti minimalnih mezd.
Zanimiva obravnava pred mariborskim
sodiščem
Suraleitt klasične gimnazije g. Kožuh toil primarija
g. dr. černiča
iNLaribor. 10. novembra JZa danes dopoldne  je bik pred sodni kom   dr.  Obranom   napovedana zanimiva sodna razprava v sobi št. 15 tukajšnjega sreskega SOdiŠca. Razprava je tem ranimi vej*a. ker še ni bilo v Mariboru primera ko bi ?c pred sodiščem oKravnavall pro blemi. ki se nanašajo na vzgojo srednje £v?lske mladine in ki segajo v problematiko sodelovanja šolč in doma. Predmet razprave je bašba supient« tukajšnje klasične gimnazije g. Kožuha prot; sef-primariju ki-nirgičnerja  oddelkn  tukajšnje splošne bolnice dr. Mirku Černiču. K razpravi je povabljenih več prič tudi \t vrst pedagoških strokovnjakov, tako da je umljivo veliko zanimanje za ta proces med vzgojitelji iri profesorji, pa rudi med fttarsi in diiaki.
V ozadju tega procesa je članek, ki ga jc scF primarij dr. Pernic objavil v »Jutru« z dne 21. avgusta t. L pod naslovom »Vzkrik protesta«r. Tz tega članka, ki je vzbudil v krogih mariborskih pedagogov, pa tudi staršev in dijakov izredno pozornost, povzemamo bledeče glavne misli:
»Rliža «c jesen in z njo začetek šole. Ne bo H.Tpak, če se oglasim tud* |sz in pokažem na nekaj, 7-a kar ?e p: malo brigamo, to je. da imajo uečnei v svoji šolska dobi posebno aii5fevno& To posebnost moramo upoštevati starši kakor vzgojitelji. Će tega ne storimo, smo prvi morda dobri roditelji, drugi mord-a dobri šolniki, vzgojitelji smo pa obojni zanič.
Prvi številki »Roditeljskega lista« je bil priložen list. ki ga smatram za nekako poslanico Pedagoške centrale.  Na tem listu najdem sledeče besede! »List hoče delati v tesnem stiku f. najvažnejšimi vzgojnimi faktOTji, tako poleg staršev in šolnikov rudi t zdravniki, duhovniki in pravniki Preteci razkroj  rodbine, ki bi bil tisodepoln posebno za  nas mali  slovenski  rtarod, je možno preprečiti in zdraviti z iskrenim sodelovanjem vseh resnih in poštenih vzgojiteljev. Zato si jc nadela Pedagoška centrala nalogo, d« hoče delati t vsemi, ki so dobre volje, t svojim geslom:  »Vse za otroka«.
V smislu tega programa se odlašam kot oče in kot zdravnik. Kot zdravnik ne mor-
da tako, da v listu analiziram, kar vidim in doživljam v svojem pokl-cu. marveč da vzporedim   učenca  z  bolnikom, vzgojitelja z zdravnikom, vzgojo t zdravilen jem Vse miinu  akutno  vnetje  slepiča   »n pofrtbn operacijol  Bolnik   jt   iiki  učenec; boleze" liki :olanje; okužba iiki so'sk   pedps' ■ /ihteve; odpornost  oreani/ma  liki nadarjenost in marljivost učenca, oneraciia lik' izpit. Ozdravljenje je uspeh bolnikove Si ie in zdravnikovega manja   *mrt neuspeh za oba, takisto je pn izpitu uspeh ozirom? neuspeh  dobro ali  ubozno*?tno izpričeval-za učenca, za njegovo delo nadarjenost u marljivost, pa tudi za učitel a. za niegnvi deli)  ih  njegove  metodo'   Preden bo!n;k.i operiram,  ga  moram   za  bpciačijo pnpra viti.   ravno   tako   mora   učite) i prmr-!v;: učenca za izpit. Priprava je poleg drugega rud' v tem. da bolnika duševno dv^am »Ih mu dajem pogum, voljo za zdravljenje, ta kisto je  tieba  pripravit;   učenca  wi izpit da dobi*smisel in \oljc* za delo in trud ter upanje na uspeh. To so besede in teorija, proti katerim najbrž ne bo posebnega od pora. vsaj bistvenega ne In kaj nam pri naša vsakdanje življenje?
Nisem navajen slepomišiti in namiga vati mm kakor vedno in povsod Grem tu kar v sre*'o dogodkov. Fanta irnam. ki mi le padci v sedmi iz pričine in latinščine. Ni pač klasik in nemara nikdar ne bo' Vrgel ga je suplent, ki je bil prišel letos z drugega zavoda in ki si je ponovno dajal duška s trditvijo, da je vse dotedanje delo iz grščine in latinščine od muh. da je na prejšnjem zavodu vrgel l:1o vrsto učencev in da mora tudi ta razred razč-stiti. 2e od božiča dalje jim je zatrjeval, da je vse delo in ves trud zaman. Ko smo fantu poskrbeli pomoč, po mojem trdnem prepričanju najboljšo* kar jih je mogoče dobiti, je rekel: »Nič vam ne bo pomagalo, pa četudi bi imeli samega prosvetnega ministra za inštruktorja!« In nazadnje Je še grozil učencu, češ: Prihodnje leto sc že spet vidimo v sedmi!
Kaj bi se zgodilo z zdravnikom, ki bi rekel bolniku, da je ves trud zaman, da zanj ni pomoči, da mora umreti! Ki bi pretvoril borbo z boleznijo v borbo z bol-
nikom! Zdravljenje, torej adravniako pomoč, ▼ slabljenje! Proti takemu zdravniku
bt vse po pravici protestiralo! In k*j naj rečemo Starti šolskemu vzgojitelju, ki. mesto da učencem pomaga prebroditi dobo pubertete in jih podpre v borbi s predpisi, ubija voljo in jim dopoveduje, da jo ves trud zaman! Kakor javnost proti opisanemu zdravniku, tako protestiram jaz proti takemu vzgojitelju in njegovi vzgojni metodi kot oče. kot Slovenec in kot državljan! Ne protestiram proti temu, da ga je vrgel, saj tudi kirurgu umirajo bolniki pri operaciji kljub najboljši pripravi, marveč protestiram proti razkrajanju mladih življenjskih sil v njihovi najkritičnejši dobi. proti temu. da jhn neuravnovešenci jemljejo voljo za delo in upanje na uspeh. Ce se to zgodi enkrat, je to spodrsljaj, kakor spodrsne pač vsakomur v življenju, če pa je to večkrat in namenoma, je to zastrup-Hevanje, kakor pri zdravniku razglašanje <=mrtne obsodbe bolniku neodpustljiv greh!
Zdravnikova dolžnost je storiti vse, da bolnika teši — v uspehu se kaže njegovo znanje, vednost njegove vede in umetnosti. Takisto pa je vzgojiteljeva dolžnost
I naučiti s pomočjo doma sedmošolca toliko, i kolikor je potrebno za uspeh. Izprašujoče-j mu   profesorju  dokazati,   česar  učenec ne I zna, ni nikaka modrost ne umetnost, modrost in umetnost je, naučiti ga toliko, da v sedmi ne pade. Neuspeh učenca v sedmi je neuspeh rudi njegovega učitelja, ki s tem dokaže, da ne zna ali pa noče naučiti sebi zaupano   mladino   toliko,    kolikor  je potrebno za višji razred.
V geslu »Vse za otroka« morata sodelovati dom in šola. Prav! Pa rudi narobe : £ola ali posamezni njeni nastavljenci nimajo pravice teptati tega. kar starši doma gradimo! Če že ta ali oni učenec res nikakor ni za viSji razred, kar mora biti v višjih razredih pač izjemna izjema, ka- lm dokazuje u^neh v VII.b in Vlll.a in b na istem zavodu — dobro, v korist drugim, če bi jim bil res v napoto pri napredku, naj pade. toda duševno ubiti ga ne sme nikdo! In kaj naj rečem o grož'.jah M irihodnje leto? To spada naravnost pred psihiatra.«
Razprava o tej zanimivi zadevi ob času poročila še traja in bo najbrž preložena.
Umor v čretu pri Celju
pojasnjen
Jurij Sabukošek je priznal, da je umoril in oropal
Ivanko Zakrajškovo
Celje. 10. novembra Včeraj smo poročali, da so orožniki iz ^toT v zvezi z roparskim umorom ▼ Greti: pri Celju aretirali v torek v 2epini pri Voj niku zlatarskega pomočnika lurija Sabuko <k_u in da se je Sabukošek  med zasliševa t jem v Ropanovi gostilni na Ljubečni. kc **o mu pokazali sliko umorjenke. zastrupi1 Sabukošek. ki so ga takoj prepeliali v cel j ^ko bolnico si je kmalu opomogel
Včerai dopoldne sta ga odpeljala oroŽn? ^ki komandir g. Mekinda iz §toT in orožni ^ki narednik g.  Letig iz Stot vklenjeneg:-z bolnice na celjsko orožniško postajo kjer se je pričelo zasliševanje  Ko so Sa bukošku predočili pisma in fotografije ne ke ženske, ki so jih bili našli pri njem. je Sabukošek  skrušeno  priznal   da   je umori žensko,  ki   mu   je  bila  poslala omenjena nisma in fotografije  Umorienka ie 42-tet na, na Vrhniki pri Starem trgu rojena služ kinja Ivanka Zakrajskova z Milanovega vr ha pr; Čabru.
Sabukošek je star 53 let in doma iz Dra melj pri Celju. Leta 1909. se je izselil v Francijo, čez nekaj let pa se je vrnil domov in se kot vojak udeležil svetovne voi ne. Po prevratu je zopet odpotoval v Fran cijo. Letos v marcu se je ponovno vrnil v domovino in  je stopil  v službo pri zlatar skem mojstru g. Mihi Korenu v Trbovljah Pred kratkim je spoznal posestrnco Apolo nijo Sovinčevo iz Žepine pri Vojniku in za "H zahajati k njej   Ko ji  je predlagal da bi se z njim poročila in se izselila v Francijo, je Sovinčevn to odklonila, češ da Sabukošek  nima denarja. Sabukošek   ji je »duovoril. da bo dobil denar iz Francije nakar se bosta poročila. Sabukošek je za čel premišljevati, kako bi prišel do denar j \  in  v  tem se mu  je porodila zločinski? misel   Objavil je v nekem listu oqlas. da se želi se/naniti z žensko, ki  ima denar Prejel   je  mnogo  ponudb  in  izbral izmed nj .i oonudbo Ivanke Zakrai^kove Povabi jo ie na Zidani most in se dogovori) i njo. da se bosta sestala 2^   oktobra v Rajhen bursu.  kar se   jc  tudi   EgOfUk)   Iz Rajhen burga sta se odpeljala  v  Lpihljano kje; sta ostala do 31. oktobra. Zakrajskova je
ohranila v Ljubljani svota dva kovčega, v \aterih je imela obleko in penlo m se od peljala v ptm^drliel  \\   olttobn s Sabtf <oškom z  večernim  vlakom   v  Celje. Kc -tn r>krog 20.45 izstopila v Celju. «*ta kreni a   po  Aškerčevi   ulici   v   Gabene   in nat< ca \Vestnovo tovarno prot:  Voglajni Sa r»u'.>;^   ji je ponudil na ce-t' onšo pebn ^ovca  ki ga je imel pri sebi  Ne da b; bila Zakri i^kova opazila   ie strese! v čašo več io  količino strupa   Minuto kasneje se je ZakrafŠkova zgrudil?   ^rtbnkn^eV j; je v7c ila^č   krznen   ovratnik,  srebrno zapestm -iro in ročno toriSieo.   v kateri  ie imelf 'kog 10 000 din   nato pa je sunil nezavest to Z;i^ - a i;kovr> « ceste če   hreg Vogla ju C Po zločinu je odšel s plenom v Žepino k Sovinčevi ter v nokl«>ni' rarn st*»o uro. roč io  torbico   krzneni   ovratnik   in  100 din Sabukošek trdi, da Zakrajškove ni zadavi! marveč samo zastrupil   V ""b' to       t m je   >dnelfal  v Trbovlje  m se preti od hodom domenil s Sovinčevo  da M! bosta v nedeljo zjutraj peljala na Brezje Ko se je pripeljala Sovinčeva v nedeljo \ Trbovlje ie vstopil Sabukošek v va«f*n in ve pe'ja i njo na Rrezje   kjer -.ta šla oba k spo vedi in obhajilu   Na povratku sta v Ljub tjani izstopila in Sabffkoseb   ie Še^ pt> ob« kovčega,   ki   ju   je   bila   '.n-orjena Zakrai škova shranila v mestu   SabuKošek in So vinčeva sta se vrnila s kov'egoma v Celic 'n  odšla s celjskega  kolodvora  v Žepino Sovinčevi  je dejal   da   *e dooil obleko in nerilo od svoje ?cnc   ki živi v Franciji.
Omenjen^ ofo^fllles' •> ^f<>   b$a orlnelfala vabukoskn po zaslišanju na celiskt oro/M škt postaji  malo pred poldnem  sknzi me sto na kraj zločina v Crctu kjer se je kma tu zbrala velika množica radovedneže? ob 12.45 pa sta ga oddala v zapore okrožne^ sodišča v Celju   kier sedi1 čuka na sodno nreiskavo in  na zaslužen* kazen
Napetega pričakovanja   v katerem je ž, velo v /adiijih dneh prebivalsivo Celja in okolice, je sedaj konec   Liudie «*o si od dahnili in -o hvaležni varnostnim organom k, se jim   je posrečilo tako temeljito razčistiti zagonetni zločin
Ma?Iborsks in ©kolfške n©vlcs
— Slavje <*ćeta Andreja Te dni obhaja 80 letnico korenjak \ndrej Starman oče vrlega ;vf aistrovegs borca enmtilmei t ja Rada Starmana Na\zlic svojim & križem čitR časopise ore? naučnik"'- .n st: živo zanim« za V3e dogodke naše dobe. kt se mu zde vcas'.h eudni m i;everjetm Pri svojih SO letih je še vedno čil planinec, saj je še nedavno nosil vrh Pohorja precej obilen nahrbtnik z raznimi tuVis ov-9k!ml dobrinami za svojega -iua. Mia<; stao krepkemu sravljencu F* čtenJafiinJ oče-*u Andreju belimo zdravja m jaoeJ do -•krajnih meja čKve«kega živ^nja
._ Src*ko načetetvn Manbor aV*r«! br«*g :e leta 1**3:» udobrilo tovarnarju Stanku hfenu v Studencih pri Mariboru strojni co. belilnico. barvarne in suSilnico za dobo 5 let Sedaj pa jr tvrdka zaprosila z? odobritev napiav za oa dalj njo uporabo O tej p?t>šnti bo odločal kornisijsKi ogled ki bo v četr-fk 17   t   m 16   0*  bi ne
oilo ugovorov prizadetih tn javnih zadržkov, se  oodo omenjene naurave odtibrile.
_ O tem in onem žena upoHojenega v;šjeg:H policijskega stražniku Leona Kcs-mača ki se je \8 oktob^n rgel z državnega mOHta v Dravo, jc spoznala v naplavi je-em mrliču v Budini pri Ptuju svo-ieg-a   moža Učitelj  F   Golež je našel
pred areskim načelstvom ključe blagajne VVer heim in jih tzr.Kal policiu. kjer jih lastnik lahko dobi «- Pod avtem je obležal v Dvofakovi ulici 73 le*ni upokojeni železn'čar tvan ITlčnik Poškodoval si je desno roko in so gn prepeljali v bolnico.
_ Las'nik  trgovine   s   kurivom Branko
Mpj,rvv<fk priiavil policiji, da je neki n-'eaov uslipžbpnee nakladal na voz večje količine premoga 'n rlrv. kakor je bilo naročeno. — V obcestni kameri je zav^zil s kolescTn 22 letni hlapec Frenc Koi^aee iz sv. Rupe rta v Slc-venskih goricah in »i pri tem stri desno roko. Pripeljali so ga v bolnico. — Poštna uradnica Fanika Sav-kovic je naJla na poti proti Volfcetlu dragoceno zapestnico v v red nos' i 4000 din. Najdeim zapestnica je last zasebnice Marije Belyle.
— Iz vrst Nar«dno strokovne zveze. Prvi letnik predilskega tečaja, ki ga priredi podružnica Nerodno strokovnp zveze v Mariboru, prične s pouke m danes ob 19. v rncSčan^ki Soli v Krekovi ulici.
— Slovenjebistriske novice. Prejeli smo: Veseli nas, gospod urednik, da posvečate v zadnjem času pozornos: Slovenski Bistrici. Piosili pa bi Vas. da v primerni oblik' obja'-i'e našo željo, ki smo jo slišali tudi iz ust številnih avtomebilistov in vozačev, ki se vozijo skozi Slovensko Bistrico. Gre za cesto Maribor—Celje. Ce-
sta je razdrapana   čas bi oil, da se
modernizira in lepo preuredi Na tem smo tudi Slovpnjeb's: ričan: močnn znlnte-"esnrnn:
— Za  soOncua   izvedenca  /-a kitinščin"
je tmenov.in p*i tukajšnjem krožnem sodišču profesor klasične gimnazije g. Ba tuk
Poroki*. V Mariboru so se te dm poročili    Alfonz   Trojan,  sreski  pristav pri sreskem  aaceistvu v Banja Luki. in gdč Grrtiudri  Pihtier,   privatna uradnica; Štefan   Keiiš    trgovec    in   Ainanda MhelčiC kontorisli'.ia     Krene      Lužar.   vrtnar is Ana  Krtsrcri   Kuharica   Aleksandrova cesta 36.  Ivan  Doki   delavec, in Štefanija Ribič,   lelavka.   Meljski  hrib  14: Anton Grbac. delavec, in Ana žmak, hči posestnika.   KoSakl   77;   Stanislav   Brlič   sin posestnika, tn Marija Petrovič, zasebnica od Sv   Petra pri Mariboru; Jožef Žižek, delavec in Jožefa Babic, delavka, Tattenba-rhova ulica 9: Rudojf Jakel. trgovski potnik,  in   Marija  Larira.  zasebna uradnica. Sodna ulica 32; Jožef Grgič. lastni^' menjalnice. :n Pavlina Piki. zasebnica. Aleksandrova cesta 43: Viktor Kikel. pekovski mojster, in Štefaniia Kurnik. hči posestnika,   R!bnižko   selo  42;   Feliks Kronvogel. kmečki   sin.    in   Frančiška fTsmenčič, kmečka hči. ba Sv. Petra pri Mariboru; Maks MeSl.   elavec. Kače. in Marija soba, delavka. Slivnica; Karel boba j. trgovski pomočnik. Ruška cesta 13. in Brna Va-ke, predica, Pobrežle; Otmar Cagran. tkalec, in  Mar'ja Kobola, navljalka. oba na Pobrežju:  Mirko Mavric, tovamtdki kovi-notiskar,  Tezno.  in He'ena Cretndk, tovarniška delavka. Pobrežle: Franc Ranftl. kovinostrugar drž. žel. Radvanje. in Pavla   Kukovič.   šivilja,  Fobrežje:   Stan. plav Loštrak, strojni ključa\mičar drž. žel., in Štefanija Jemec, šivilja, oba v Studencih; Friderik Knuplež, mizarski pomočnik, in Katarina   Lizi,   tovarniška     delavka, oba Dajnkova ulica 8. Obilo sreče!
— (4-iban. V stanovanjskih najemnikov. Iz društva -s'a^c^vanjsluh najemnikov je zopet prišla pobuda, da bi se najemnine znižale. V to svrho bo v nedeljo 13. t. m. ob 10. pri Gambrinu veliko zborcr\anje stanovanjskih najemnikov, na katerem ee hočejo stanovanjski najemniki zavzeti za znižanje previsokih najemnin.
— Sprememba pri pedagoškem tisku. Pri registrovani zadrugi :>Pedagoški tisk« v Mariboru so nas ale sledeče spremembe: Izbrišejo se člani glavnega odbora Er-nest Vrane. Stane Gerkman, Oton Sawio-ki, Ivan švarc in Mar j on Sifcst. Mesto njih pa se vpišejo: Karel Vollmajer, učitelj v Vuzenlci, Dušan špindler, učitelj v Mariboru,   Marjan  Pavčič,   učitelj v Tr-
bovljah In Albina Zakrajšek, učiteljica v Blatni Brezovici pri Vrhniki.
— Študentke novice. Ljudska univerza v Studencih je pričela svojo letošnjo sezono v četrtek s Cankarjevim spominskim večerom. O Cankarju Je predaval g. prof. Branko Rudolf, ki era je prikazal kot otroka njegove dobe. Ga Budinova in g. Jože Mlakar sta recitirala nekatere odlomke iz Cankarjevih del. Pevsko društvo »Enakost« je zapelo ob otvoritvi nek "j p?smi, kar je razpoloženje povzdignilo. Novost, ki Jo uvaja studenska Ljudska univerza v novi sezoni, je v tem, da bodo uvodoma pred vsakim predavanjem (vsak Četrtek), s pomočjo epidiaskopa predvajali »Novice v besedi in sliki«. Referenti so: za novice g". Vrane, za tehniko p;, Lintner. za umetnost g. Kontler. Prihodnji Četrtek predava g. prof. Jan šedivv o novi CeSki is slikami). Vstopnine ni.
— Za Aahovsko prvenstvo UJ.NZB. V torek 8. t. m. je bilo 9. kolo šahovskega tekmovanja za prvenstvo šahovske sekcije TJJN2B. Zmagali so: Peče proti Vodu-šku, Šket proti Antu, Kuster proti Rupar-ju, Marvin proti Karlu, Relnsberger proti Misuri, Lukež sen. proti Skali. Partija Lu-kež Jun.—Geiger Je bila prekinjena. Stanje po 9. kolu: Kuster 8 in pol. Peče 6, Lukež sen., Marvin, Rafosberger, Ante 5 in pol, Rupar in Sket 4 in pol, Skala l, Lukež jun   3. Gekrer 2, VoduSek 1.
— V Mariboru se je razpasla jrrdrs r:v/.-vada, da prepevajo gostje po mest stinskih lokalih, kakor da bi bili
želi. Mariborska mestna policija opozarja lastnike gostinskih lokalov, da vpli svoje goste, da se ta rarva d a čil pravi, ker bo sicer policija primorana nastopati proti lastnikom lokalov.
— Mestna policija opozarja kclcsarjc, da se brezpogojno pokoravajo službujočim organom, da po prornetnejsih ulicah ne prehitevajo in ne vozijo vstre. ne bodo upoštevali cestno-polJci^kegn reda. bo morala uporabljati policija proti kvšilcem ostrejše ukrepe.
— Ljudska univerza v Mariboru. V pe-*tek 11. t m. ob 20. bo predavaj pod
ijem Ljudske univerze v Mariboru prof. Stanko Bunc o nastanku in razvoju slovenskega Jezika. V ponedeljek 14. t. m. priredi mariborski pevski septet bratov živkov   * Večer  jugofelovenske pesmi
— ProNlavn BOletnlce sole v Mtudemtl pri Sevnici. Studenec pri Sevnici je vas s Solo. ki bo proslavila v nedeljo 13. t. m. 60-letnico obstoja. To bo Velika siovesn t za VSo vas. Ob de^'etih dopoklrr b<^ slovesna «^iskn msfta. pn mn*: ps Salna sVe-•''anost na pokopalift^u pri kr-terl bo sodeloval domači moški pevski zbor Tc.ru bo sledila s\€čana proslava v loli ki >>-sega naslednje točke* petje mladinskega zbora, deklamacije, nagovor, rajalnj nastop in dramatske prizore. P c | 'n, ob treh se bo ves spored ponovit K pre ^Ofetnice vabimo vse prljatftTJe .šolo, neJj ii-nje učiteljioe in učitelje ter v.i» I vr uCence in učenke Osnovno Bolska ndr> na se je temeljito pripravila za vv n ;> Zato pričakuje čimvečjega o<lziva!
— Ksvznerici na dopustsu. X:i mariboi ke moSke kaznilnice je bilo danes dopoi-ine pogojno odpu^če^'b 13 kaznencev, obs jenih od 1 do 10 let. Med njimi sta I i*ii dva morilca ln 4 ubijalci. Ostali so b! : v zaporu večinoma zaradi vlomov ln t: * .in. Večina kazrtencev ie doi • 1" m~: okolice. Na pol^iji f," : p acll pn ne odtise ter jih odpravili v dO int:ke občine.
— NadarbiuHka M.nlčririj'i v n«amc iti, V IvanJkoVclh je S^orela nadaibinska i-ničar ja ljutomerske župn'.Je. Zgoreli so vsi poljski pridelki in ena svinja. &k la znaša 25.000 din. Ogenj Je zanetil 41etni sinček viničarja Franc Bin'i: a. Ko je zabelo goreti, je prlh*tei k ma ■ in jo prosil, naj ogenj pogasi.
m     «i    sisj *»
ti» ]i*h i :e
Četrtek, 10.: ob 20. Boccacclo. Red C. Petek, 11.. Zapito.
Sobota. 12.: ob 20. Prevara. Krstna p: odstavil.
- Boj za zemljo in Ijube/en. Slično bodo očividci Štandekerjeve > Prevare lahko naslovil! to njegovo dramo, katne krstna predstava je določena za to soboto. Dramatsko zapletena vsebina, zajeta tudi iz odnosov dežele in mesta, je /.lasti ob koncu drusega in tretjega dejanja nadvse napeta.
DE2TJRNT LrTEvARNI: Savo.^cva nn Kralja Petra trgu ln Vidmarje v a lekarna na Glavnem trgu.
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE: Nocoj ob 20. sestanek Stnribora v Narodnem domu. — Jutri ob 20. na Trgovski ^ka» demijTi ses+nnek mariborskih strtno*» grafov.
I? r
—c O proboju tolims*e fronit' Icfn 1918 bo predaval v petek 11 t. m ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma poveljnik 39. nn polkovnik g. Dragoljub Mrhaj!ović. Predu vanje, ki ga bo priredilo Sokolsko društvo Celje-matica v okviru sokolskih proslav 20-letnice rase narodne svobode, So relo zanimivo in pou'no. zato opozarjamo nanj vso narodno javnost.
—c Celjsko pevxk0 društvo priredi v so-botj 12. t. m zvečer k(;ncert v veliki dvo ani Narodnega doma. Spored bo obsegal najbolj priljubljene skladbe sodob^h slovenskih skladateljev za mešani in mošld zbr.r. Ob tej pri'^i bo obhaja! pevovodja g. Pec §egu1a desetletnico svojega neumornega in vseskozi uspešnega dela pri Celjskem pevskem društvu. Pozivamo občm-stvo, da se udeleži koncerta v čim večjem številu.
—c V celjski bolnici je umrl v torek 46-letni Franc Vrešak iz Plenjev pri Šmarju pri Jelšah.
—c Učiteljst\*o bo zborovalo. V sob^io 12. t. m. ob pol. 9. dopoldne se bo pričel v mastni narodni šoli v Celju reden letni občni zbor sre-kega učiteljskega društva JUU v Celju. Na dnevnem rt hi so tudi poročila o skupščinah JUU in piedavanje prof. dr, Franja Žgeča o nalogah sodobne vzgoje. Pol ure prej bo istotam zborovanje odseka učiteljic.
V &OLI
— Avtomobil je torej prešel po električni cestni železnici. Kaj pa prišlo po ajv-tomobilu?
— Račun, gospod učitelj.