Poštnina plačana ▼ go*ovlnL Leto LX. šteu. 153. U UuttliDnl, v nedeljo 10. julija 19Z1 Cena Din z SLOVENSKI Izhaja ?sak Washington Post« naglasa, da bi bilo mnogo bolje, če bi do te konference sploh nikdar ne prišlo. 2e sedaj se kaže, da bo ostala konferenca brez pozitivnih rezultatov, pač pa se bodo že obstoječa nasprotstva in spori le še bolj poostrili. >Newyork Times< ostro napadajo ameriško vlado, da se je sploh spuščala v to avanturo in pričela raa^rovore z Anglijo in Japonsko o vprašanjih, ki so za ameriške Zedinjene države življenjskega pomena. Pomorska sila Amerike se ne sme v nobenem slučaju zmanjšati, ker bi to spravljalo bodočnost Amerike v veliko nevarnost. ORKAN V ODESI — Odesa, 9. julija. V Odesi je divjal "včeraj strašen vihar. Prevrnil ie več voz cestne železnice. Šest oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. TrlčetrtinsKn uečino romunske vlade Razun vladne stranke so dobili večje število mandatov le agrarci, vsi drugi opozicijonalci skupaj pa pet ali šest. — Do-zdanja večinska stranka v novem parlamentu sploh ne bo zastopana — Bukarešta, 9. julija. O parlamentarnih volitvah objavlja službena agencija >Rador< sledeči komunike: Treba je podčrtati, da so se izvršile volitve v vsej Rumuniji brez vsakega najmanjšega incidenta. Vlada je dosegla ogromno veČino, pred vsem na škodo narodne kmečke stranke, kar je pripisovati pred vsem striktni organizaciji in obsežni propagandi liberalne stranke pa tudi podpori raznih skupin, zlasti skupine dr. Lupua, ki je odvzela narodni kmetski stranki veliko število glasov, kakor rudi židovskemu kartelu, ki je doslej vedno glasoval za narodno kmečko stranko. Mnogo pa je k temu pripomoglo tudi nerazpoloženje volilcev napram prevratni akciji nacijonalnih zemljoradnikov. Narodna kmetska stranka je ohranila svoje pozicije le v Transilvaniji, kjer je dosegla razmeroma velik uspeh. Po doslej znanih rezultatih so izvoljeni izmed opozicijooalnih poslancev samo šefi poedinih strank, in sicer Mihalata, Mani u Pere, Kantakuzem in Vaida Voievod. Propadli po so Jorga, K uze in bivši ministrski predsednik general Avarescu, čegar stranka bo ostala brez vsakega mandata, čeprav je imela v razpusČenem parlamentu dvetretjinsko veČino. V novem parlamentu bo imela liberalna stranka od 380 mandatov okrog 320, narodno kmetska stranka pa 50 do 60. Vse druge opozicijonalne stranke skupaj bodo dobile le 5 ali 6 maudatov. Kljub temu pa, da bo imela liberalna vlada v novem parlamentu tako ogromno večino, se nadaljujejo pogajanja za sodelovanje I narodno kmetsko stranko. Pogajanja so se vršila Že pred volitvami, vendar pa so takrat ostala brezuspešna. Sedaj se bodo na željo krone obnovila. — Beograd, 9. julija. Glasom urad* nega obvestila, ki ga je prejelo danes do« poldne zunanje ministrstvo, je dobila pri parlamentarnih volitvah v Rumuniji libe* ralna stranka okrog 70 odstotkov vseh glasov, to je 1.708.000 glasov. Narodno* kmetska stranka je dobila 680.000 glasov, stranka bivšega ministrskega predsednika Avercscuja pa samo 50.000 glasov, to je niti 2 odstotka, tako da ostane v smislu volilnega reda, ki zahteva, da mora stranka dobiti najmanj 2 odstotka vseh oddanih glasov, brez vsakega mandata. Nem* ško*madžarski manjšinski blok je dobil v dveh srezih Erdelja absolutno večino in ▼ ostalih srezih 170.605 glasov. Socijalni de* mokratje so dobili komaj pol odstotka vseh oddanih glasov. Potemtakem dobi liberalna stranka 32S. narodno kmetska stranka 60 in nemško*madžarski blok 21 poslancev. Definitivni rezultati bodo službeno objavljeni šele v ponedeljek. Anglija za avstrijsko priklju-čitveno gibanje — Pariz, 8. julija. Pariški tisk se v zadnjem času zopet obširno bavi z vprašanjem priključitve Avstrije k Nemčiji ter naglasa, da je v zadnji dobi opažati zopet živahno akcijo tako v Nemčiji kakor v Avstriji. V zvezi s tem nagi a saj o današnji listi, da bi morala Francija vezati vprašanje priključitve Avstrije z Nemčijo z vprašanjem evakuacije Porenja. Vse dotlej, dokler i nemška i avstrijska vlada ne dasta obveznih izjav, da se temu načrtu odrekata, bi naj Francija držala Porenje vojaško zasedeno. Izgleda pa, da angleški službeni krogi tem načrtom niso naklonjeni. Današnji londonski Standard zavzema očiten afront prBen Hur<. Velesejem odprt ve? dan. Dežurne lekarne Danes in jutri: Bahovec, Sv. Jakoba trg; Ustar, Sv. Petra c; Hočevar, Sp. Šiška. Sport Zadnje kolo državnega prvenstva v nogometu Jutri, v nedeljo se odigrajo zadnje tekme državnega prvenstva, ki naj definitivno določijo državnega prvaka za leto 1927. Vodilni klub llajduk se :>reča v Splitu z ljubljansko Ilirijo in si bo predvidoma priboril obe točki in s tem državno prvenstvo. Hajduk je danes sigurno najvrednejši in najboljši zastopnik našega nogometa ter je edini klub, ki nas more častno zastopati na srednjeevropskem prvenstvu. V Zagrebu igrata RaSk in Sand, ki se je po tekmi z Ilirijo odpeljal na oddih ua Bled, odkoder je danes odpotoval v Zagreb. Tekma bo sigurno zelo zanimiva, Hašk bo skušal zmagati, da si zag>-lovi drugo m ost o in s tem udeležbo na sred-isken tekmovanju. Tudi Sand bo zastavil vse sile, da se premakne I za+lnjoga me*?ta. Vsekakor ima Hašk večje same. Sašk potuje v Beograd, kjer bo njegov nasprotnik B6K skušal popraviti neuspehe proti Hašku. Zmagovalec te tekme bo zasedel tretje mesto, v slučaju pa, da bo Hašk poražen, pa drugo mesto. Nedeljski sport v Ljubljani. Na ignžcu Ilirije 6e vrše prvenstvene tekme rezervnih moštev: ob 16.30 Slovan - Jadran, ob UL Hermes - Ilirija. Na igrišču Primorja se vrM ob 17. izbirni meeting za lahkoatleUki dvoma teh Ljubljana : Zagreb, ki *e vrši 17- t m. v Ljubljani. — Is sekcije Z. N. S. (Službeno.) Za prv. tekme 10. t. m. se delegirajo: cb 16.30 Jadran rez- : Slovan rez. g. Pevalek, ob 18. Ilirija rez- : Herme* rez- g. Setina. Tajnik. — Klub kolesarjev in motoriklistov Ilirija je priredil 19. junija t. 1. motorne hitrostne in kolesarske dirke na progi G al tej — Medvode. Zelo dobro uspeli lilmski posnetki teh dirk se predvajajo od danes naprej dnevno v ^Kinu Ideal<■> ua kar vse udeležence dirk in športnike posebno opozarjamo. — Odbor Koles. Ilirije. Naše gore Kdor jc bil 28. in 29. junija v Tri« glavskem pogorju, se ni mogel načuditi, kako malo snega je sedai na Triglavu, ko ie vendar v tem gorovju druga leta bilo ob tem Času Se mnogo snega. To razveseljivo deistvo omogoča turistom, da se lahko svobodneje gibljejo kakor sicer. V nižiih legah Triglavskega pogorja je tudi flora že prav bujna. Koče SPD so že vse otvorjene in dobro oskrbovane; Doti so v redu, tako da je užitek hoditi do nlaninah. Pot z Malega Triglava na Aleksandrov dom je potrebna popravila: sliši se, da bo kmalu popravljena. Tudi zgornja pot s Staničeve koče na Kredarico bo popravljena. Imenovani noti sta razriti od plazov, nista na nevarni. Mnogo obiskovalcev imata letos Stol in Golica. Na Golici ie letos opažati zlasti velik obisk turistov iz Avstrije, celo z Dunaja. Sploh se vidi, da Avstrijci zelo radi oohaiak) v naše gore. Pravijo, da je tu zelo leno in da je naše domaČe prebivalstvo zelo prijazno in vljudno. Ne morejo pa Drehvaliti naših koč, kako snažno so držane in kako izvrstna je oskrba v njih. Mnenja so. da je naše Triglavsko Doeorje lepše kakor Tirolsko, ker ima nekai posebnega na sebi: oblika in celi kompleks harmonirata. Pozabiti ne smemo črne orsti. Ta gora je visoka okoli 1000 m in je ena najlepših razglednih točk na meji naših planin. Pa še neko posebnost ima — posuta ie z bujno planinsko floro. Ravno sedaj je čas. ko ie na Crni prsti v vsej svoji krasoti razcvelo krasno planinsko cvetje. 2al, gre na Crno prst le malo turistov, ki bi ne trgali v veliki množini planinskih cvetlic. Planinci, čuvajmo lepoto naših olanin in ne uničujmo je. Zlasti veliai ta apel našim # turistkam, ki iih ie vedno več, ki pa imajo žal še premalo smisla za čuvanje redkih in dragocenih Dlaninskih cvetk. Kupujte srečke Novinarske dobrodelne loterije! Konec prvega podmomika Prvi podmornik na svetu ie bil zgrajen leta 1879. v Newyorku. torej za časa, ko je bila borba za svobodo Irske na višku. Zgradili so ga številni, v Ameriki bivajoči Irci katere so skrivoma podpirali tudi Američani. Podmornik naj bi uničil vse angleško brodovje. vendar pa se ni mogel praktično uveljaviti. Do danes je hranila podmornik vojaška akademija v Clason Pointu v Ameriki. Ker pa ji je postala ladja v napotje in oviro, se je mornariška oblast odločila, da pomornik proda kot — staro železo. Prodajna cena znaša sto dolarjev, to ie okoli 5600 Din. In tako je nekoč slavljeni podmornik — up in nada Ircev — končal neslavno, če se^ ga ne bo usmilil kak Uubimec raritet ali pa kateri ameriških muzeiev. Podmornik je zgraien iz iekla in je dolg okoli 10 metrov in tehta 19 ton. Težko delo pralnega dne za vedno IZVRŠUJEJO LUX-TVORNICE odpravljeno. Nova vrsta mila. Jubileji južne železnice Pred 80 leti so zaceli graditi lju bljanski glavni kolodvor, pred 78 leti Je prišel prvi vlak z Dunaja, pred 70 leti pa odšel prvi vlak v Trst. VII. ljubljanski velesejem Pred zaključkom. — Kdor si še ni ogledal zanimivosti na sejmišču, naj ne zamudi ugodne prilike. Noben tehnični izum ni posegel v življenje človeštva tako radikalno, kakor izum lokomotive in vvedba železnice. Promet je dobil čisto drugačne farme in dimenzije, trgovina in obrt sta naenkrat prejela instrument. k1" je ukinil vse ovire, vse meje ter ustvaril resnično mednarodnost gospodarskega delovanja. Človeška kultura in civilizacija se je šele z železnico zanesla v vse dele Evrope ter ie inteligenco čim bolj izenačila- Tako je bila železnica za Ljubljano in vso Slovenijo najbolj dalekosežnega gospodarskega in kulturnega pomena. Do leta 1836 so Slovenci in sploh prebivalci naših krajev samo čitali in slišali o železnicah po srečnejših deželah, šele 20. marca 1S06 je v imenu kranjskih stanov pisal guverner baron Kamilo Schmidburg »magistratu dežeinoknežjega provincialnega glavnega mesta Ljubljane«, da ni več daleč čas, ko se začne graditi prva železniška zveza med Dunajem in Trstom. Kranjski stanovi se bodo potrudili, da se izvede proga skozi Kranjsko ter so naprosili tudi stanove Štajerske, da podpro stremljenje Kranjcev. Tako so Ljubljančanie prvič uradno zvedeli, da se železnica med Dunajem in Trstom projektira z vso resnobo. Toda vedeli še niso, pojde li železniška proga preko Kranjske. Dne 15. januarja 1837 sta ljubljanska trgovca Ferd. J. Scbmidt in Lamb. Luck-mann kot zastopnika ljubljanskih trgovcev izjavila magistratu, da »bi bilo največje koristi za Ljubljano, ako bi šla proga mimo nje«. Naj bi se torej delalo za to ali doseglo vsaj, »da se Ljubljana zveze z glavno progo vsaj s stransko železnico«. Zastopnika ljubljanskih trgovcev sta bila v svoji želji torej tako skromna, da sta prosila vsaj za stransko železniško zvezo, ako ni mogoče, da bi tekla glavna proga tikoma Ljubljane. Dne 27. aprila 1S3S so podali ljubljanski trgovci magistratu podpisano izjavo, da radi podpišejo za svoj račun železniške delnice v vrednosti enega milijona goldinarjev, ker hrepeneče žele, da se izvede proga mimo Gradca in Ljubljane. Podpisan-ci, ki se imenujejo sami »gospode hišne posestnike, trgovce in kapitaliste«, so bili sledeči: Franc Galle, Andrej Mallitsch. Jos. Seu-nig, bratje Heimanu, baron Leop. Lichten-berg, J. G. Scribe, Jakob C. Maver, Miha Smole, Jos. Martintschitsch. Ferd. I. Schmidt, Mat. Klobus, L. Frorenteich. N. Recher, V. Velasti. baron VVurzbach, Fi-delis Terpinz, Fr. Gabriotti, dr. Fr. Rus. Ti možje, katerih imena so večinoma že izginila med nami, so bili torei takrat najbolj imoviti in ugledni Liubljančanje. Vest o sklepu teh mož je prišla tudi v Gradec in graški župan je pisal ljubljanskemu županu Iv. Nep. Hradeckemu, nai mu spro-rcči, na kakšnem temelju je ljubljansko tr-govstvo izdalo obveznico za milijon goldinarjev, da bo lahko vplival sam tudi na graške rgovce. 'Hugo Beffauer: najlepša lm svela 1. poglavje. Najbogatejši mož na svetu. Henrv Garrick je nastopi] v spremstvu svojega zasebnega tajnika Freda Holmea svoj vsakdnevnj obhod po oseminštiridesetih nadstropjih Garrick o v ega podjetja. Na pasovnih hodnikih, ki so se z veliko brzino premikali naprej, je skoraj neslišno drsel do brezkončnih hodnikih in nagli lifti so ga dvigali z nadstropja v nadstropje. V velikanskih dvoranah ie sedelo na stotine in stotine deklet in mož, sključenih nad pisalnimi stroji, nad računali in debelimi knjigami, ki so se le mimogrede plaho ozrli ko je stopil mimo pisalnih miz gospodar tega ogromnega podjetja. Moški so dobro vedeli, da Garrick ne vidi rad nepotrebnega pre-kinjenja dela. a tudi najlepše tipkarice so že davno opustile vse poskuse, da bi ga fascinirale s koprnečimi, strastnimi ali pohlevnimi pogledi. Samo vsakokratni predstojnik oddelka ie stopil od svoje mize. ki je stala na nizkem odru in podal vsemogočnemu v kratkih besedah svoje poročilo V eni dvorani je bilo knjigovodstvo in korespondenca železarn« v drugi zo- C. L. v. Bruck, pooblaščenec tržaškega železniškega odbora, je v dopisu na ljubljanskega guvernerja pohvalil Ljubljančane in obetal, da se delnice prodajo pred vsem Ljubljančanom, ki so blesteč vzgled vsem mestom in deželam. Obenem je javil, da so tehniške priprave dovršene že do Gradca in da se menda spomladi 1839 začno tudi na Kranjskem. A se je zmotil, kajti delati se je začelo šele leta 1842. Že Julija 1840 je ljubljanski guverner izdal okrožnico v nemškem in strašno spa-kedranem slovenskem jeziku glede razmerja bodoče železnice in pošte, a o železnici še m" bilo duha, ne sluha. Se Ie aprila IS42 je ljubljanski okrožni urad poročal, da se začne železnica trasirati. Končno se je začelo resno delati in Ljubljančanje z vsemi Kranjci so zdaj videli, da postane železnica dejstvo. Višji fn občinski rihtarji so prejeli naročilo, naj stavi jajo Inženjer jem in nadzornikom na razpolago konje, sedla, vozove, čolne in drugo, da se izvrše vsa dela gladko in brez nepotrebnih ovir. Delo je hitro napredovalo in nova železnica je začela s 1- novembrom 1844 že prevažati pošto in ljudi od Dunaja do Gradca dvakrat na dan. Podnevi so potniki kupovali vozne listke le na poštah, ponoči pa pri železniških blagajnah. Med Gradcem in Trstom so vozili poštni vozovi še nadalje po dvakrat na dan. Pospešena pošta za pisma ie vozila odslej vsak dan iz Brucka preko Celovca in Ljubljane v Benetke in v Milan. V posebno nujnih primerih so bili na vseh velikih poštnih uradih za visoko plačo na razpolago jezdni konji In vozovi kot »Extra - Post«. Od Celja do Zidanega mosta je gradil progo neki Johann Picco, ki je najemal delavce, minerje in voznike za mezdo 30 do 40 krajcarjev na dan. Toliko so plačevali tudi drugi podjetniki. Na Kranjskem so začeli odkupovati za progo potrebni svet in stavbe, ki so morale izginiti, šele začetkom leta 1845. Magistrat ljubljanski, okrožni uradi, rih-taTJi, odvetniki in sodniki so imeli ogromno dela. In leta 1845 je objavil tudi dr. Prešeren svojo pesem »Od železne ceste«: »Bliža se železna cesta, nje se, ljub'ca, veselim, iz Ljubljane v druga mesta kakor ptiček poletim___« Leta 1846 so izšle določbe glede grajenja kolodvorskih restavracij in živih mej ob progah, leta 1847, meseca iuliia — torej ravno pred 80 leti ~- so začeli graditi ljubljanski glavni kolodvor. Dne 18. avgusta 1849 se ie prvič po železni cesti iz Celja pripeljal »hlapon« v Ljubljano. Hlaponu (lokomotiv * so naši kmetje takoj nadeli Ime »lukamatija«. Dne 16. septembra, 20 minut po štirih popoldne, pa se je pripeljal prvi vlak z Dunaja v Ljubljano. Z Grada so grmeli topovi, po vseh stolpih je zvonilo, knezo-škof je z veliko asistenco blagoslovil železnico. Vsa Ljubljana je bila pokonci, od vseh strani je privrelo toliko ljudstva, da ga menda toliko Še nikoli ni bilo v Ljub- ljani. In »Novice« so poročale, da sta dva hlapona, »Ljubljana« m »Triglav« imenovana, prva pridirjala na ljubljanski kolodvor. Le cesarja ni bilo. Zastopal ga je nadvojvoda Albreht z ministrom Bruckom. V Kazini se je vršil banket, zvečer pa ie bila vesela Ljubljana slavnostno razsvetljena. V gledališču je bila svečana predstava, po nji pa v Kazini ples... Na vseh postajah so stali slavoloki in so vihrale zastave, ljudstvo je radostno vzklikalo, najbolj pa so se menda postavile Vevče, kjer je bila tovarna papirja in olja: na njenih skladiščih v Zalogu so bili trije okrašeni napisi, ki so izražali pomen nove proge za kupčijo, obrt in kmetijstvo. Tako je dobila Ljubljana železniško zvezo s Celjem, Mariborom in Gradcem do Dunaja. Vse je bilo zadovoljno, le furmani, brodniki in krčmarjl ob furmanskih cestah so bili ljuti sovražniki »lukamatijec in »aj-zelpona«. Vzela sta jim pač malone ves zaslužek. A proga se je nato gradila od Ljubljane proti jugu na Trst. Zaradi terenskih tež-koč, zaradi Barja in Krasa je bilo delo izredno težko in zamudno. Sele 28. julija 1857 — torej pred 70 letu — se je odpeljal prvi osebni vlak iz Ljubljane v TTSt. V 60. številki »Novic« je poročal dr. Janez Bleiweis: »V nedello zvečer je bilo vse živo v Ljubljani. Prišli so. slovesno sprejeti, proti 8. uri presv. cesar s štirimi nadvojvodi z Dunaja in kmalu za njimi štirje ministri in mnogo druge gospode z Dunaja, Gradca, Celovca, Zagreba i. t. F< št 257—275 je razstavila svoje lepe izdelke >Tribuna<, ena najsolidnejih slo- nikdar niso videli slabe volie. Dve uri je že trajal obhod. Fred Holme je že pihal in se potil, obraz nje* govega Šefa pa ni razodeval niti najmanjše utrujenosti, la obraz je ostal vedno nepremičen, negiben, kot da bi bi! iz kamna, ni izdal, ali ie bilo kako poročilo veselo ali pa neoriietno. Ta transakcija se je ponesrečila in je prinesla ogromne izgube. — pekinška podružnica poroča o sklenitvi velikega zaključka, ki bo vrgel deset milijonov dolarjev dobička — Garrick ni trenil niti z očesom. Jedva da je prikimal z glavo in dal v pretreanih stavkih svoja naročila in šel dalje ter pustil svoje podložnike v popolni negotovosti, v dvomu. Oni mu niso mogli oriti nikdar bližje, niso vedeli o niem ničesar, niso našli nobenega mostu k njegovim možganom. Občudovali so te dan in noč neprestano delujoče energije, imeli so ga za stroj, ki se ookorava oritisku ta-jinstvenih peres in vzvodov. Zadnji oddelek, ki sta ea tega dne obiskala, je bil nemški. Predstojnik oddelka Peter M611er. pravi germanski orjak s svetlimi lasmi in dobrodušnih plavih oči, je podal svoje poročilo. »Francozi nam delajo v našem barm-skem podjetju težkoče. motilo naše inženirje z raznimi malenkostmi. Stopil sem v zvezo z Wascninsrtonom. Predsednik Coolidge sam je naročil našemu konzulu v Elberfeldu, naj vloži oster venskih tvrdk, čije ustanovitelj g. Fran Bat-jel uživa renome odličnega selimademana-Tvrdka ima v svoji lično opremljeni koji razstavljeno vsakovrstno blago, dvokolesa, motorje, Šivalne stroje, otroške vozičke, ho-leuderje, tricikle in mala dvokolesa vseh vrst. Razstavno blago, pred vsem vozički in dvokolesa, holenderji, je večinoma domač izdelek, solidno in lepo izdelano blago, ki lahko tudi konkurira inozemskim izdelkom. Tvrdka, ki ima svojo tovarno na Karlovski cesti, kjer nudi blago na drobno in debel o, ima tam na razpolago tudi moderno in tehnično opremljeno delavnico, kjer prevzema v popravilo dvokolesa in motorje, šivalne stroje in vozičke itd. Opozarjamo posetnike sejma, da si ogledajo blago tvrdke »Tribunat. Radio na sejmu. V paviljonu >H< je raz davila svoje blago renomirana tvrdka Fran Bar, čije pecijaliteta so pisalni stroji in pa najmodernejša tehnična pridobitev — radio. Tvrdka Bar je največje podjetje z radijskimi potrebščinami v obče v Sloveniji. Razpolaga z ogromno zalogo in zalaga skoraj ves domači trg. Podjetje izdeluje doma radioaparate, ki 60, kar se tiče kvalitete in kapacitete, bre/y-konkurenčni in konkurirajo inozemskim izdelkom z velikim uspehom. Njeni izdelki so telinieno solidni in konkurenčni v ceni. Na velesejmu ima tvrdka razstavljeno bogato zalogo domačih izdelkov in vaeh drugih potrebščin. Omeniti je Še, da je tvrdka zastopnica trenutno najboljših pisalnih strojev na svetu. Neslišni pisalni stroj Reminghton dela furor po vsem svetu. Tvrdka ima svoj lokal na Cankarjevem nabrežju 5, kjer ima tudi prvovrstno mehanično delavnico. Ljubitelj* radia opozarjamo na tvrdko Fran Bar! Humoristični kotiček Preveč dobrega. Bodoča tašča: »Z mojo hčerko boste dobili nesebično in zvesto žensko, ki vas ne bo nikdar pustila samega.« Bodoči zet: »O, tako daleč oa moje želje in zahteve ne gredo ...« Huda grožnia. »Dajte mi mir! Ako me boste še skušali poljubiti, bom poklicala svojega moža.« »O joj, za dvoboje pa nisem navdušen!« »No, saj tako hudo ni. IMffa ni doma.« Profesorska. »Kaj, vi tajite, da ste zamrmrali, da sem jaz osel?« »Da, gospod profesor. Nisem rekel tega.« »Vas ni sram. da si ne uuate povedati resnice?« Spreten prodajalec. Dama: »Bojim se. da se bo zdela ta obleka mojemu možu predraga,« Prodajalec: »Predraga? Jaz vam pa povem, milostiva, da boste mnogo lažje dobili drugega moža, kakor Da zopet priliko za tako ugoden nakiro.« protest. Postajajo vedno boli drzni napram Američanom, ti Francozi. Kratek, jedva viden nasmeh je preletel preko tenkih Garrickovih ustnic. — Ne mešajte svojih razumljivih averzij proti Francozom v moie posle. Od diplomatskih not ne pričakujem mnogo. Boljše bo, ako pošljemo tja našega moža, ki jim bo zamašil usta z dolarji. Prosim, ravnajte se do tem. Se kai? 2. poglavje. Nevesta in ženin. Moller se je obotavljal in bil v vidni zadrezi — Samo malenkost. Kniigovodja Jensen in gospodična Burger prosita za izreden dopust, teden dni. Prihodnji ponedeljek se poročita in hočeta napraviti ženitovanjsko potovanie. Garrickov pogled je splaval preko onih petdeset delovnih ljudi in že je uganil, kdo je ta zakona želina gospodična Burger in njen ženin Jensen. — Naj prideta! Mladi Nemec. Willi Jensen. je stal plaho in ponižno pred mozočnikom. dočim je njegova nevesta veselo in zaupno pristopila in se poklonila. Garrick je pol sekunde ostro opazoval prosilca. — Dopust dovoljen! Koliko imate plače, Jensen? Štirideset na teaen, in vi gospodična Burger? Petindvajset. Gospod Mčller. primaknite vsakemu po pet dolarjev. 2elim obilo sreče! pet ona Garrickove avtomobilske in* dustrije; monopol mila je zavzemal dve veliki dvorani, Garrickova banka celo nadstropje in ravno toliko uprava Gar-rickovega premoženja, Garrickov bombažni trust, p aro plovna družba »We* stern Railroad«. koje predsednik in glavni lastnik je bil Garrick. Celo nadstropje je zavzemal eksport v Evropo, drugi oni za Azijo, po ena dvorana pa je bila določena za nemško, francosko, špansko, indijsko, japonsko, rusko in italijansko trgovsko družbo. Evropec sploh ne more razumeti, kako je mogoče delati v teh dvoranah, kjer je sedelo petdeset ljudi ob petdesetih pisalnih mizah. Najmanj trideset pisalnih strojev je klopotalo obenem in najmanj trideset telefonskih razgovorov se ie vršilo istočasno, ker ie imela vsaka pisalna miza svoi telefon, ki je bil stalno zvezan s hišno centralo in s telefonom predstojnika oddelka. Ta je stoloval za svojo mizo in pazil nad vsem. Njegova levica ie neprestano pritiskala med petdesetimi arumbi telefonske tastature, z desnico pa je delal beležke. Z usti je govoril v mikrofon, z ušesi lovil odgovore, ki so prihajali po drugem mikrofonu na njegovo uho. Oglušujoče prasketanje, šepetanje, klo-potanje, zvonenje in klicanie. a v tem navideznem kaosu je vladal municijo-zen red, koncentrirana volja... Henrv Garrick, velik, širokopieč, oglat obraz, trde poteze, enakomerne in pravilne, kakor izklesane v kamen, oči sive in srepe, lasje riavi, ie bil pravi tip severnega Američana, ki izgleda v togi kot Julij Cezar, v sakoiu kot boksarski šampijon in v fraku kot Mac Kinley. Njegovim Šestintridesetim letom bi mu jih lahko prisodil trideset ali pa petinštirideset- Bil bi banalni vsako* dnevni tip. če bi ne izdaialo njegovo visoko, izbočeno čelo in njegov mrki, ostri pogled nadvladujoče inteligence. Tudi v vsakem drugem pozledu se^ je razločeval od običajnega »yankeeja«. Dočim je ta naravnost čudovito netalentiran za tuje jezike, ie obvladal Garrick, dasi je bil le parkrat mimogrede nekij tednov v Evropi, razen svojega materinega jezika tudi nemški, francoski in italijanski jezik skoraj popolnoma. Njegov tajnik Fred Holme ni bil prav nič podoben svojemu šefu. dasi sta bila oba iste starosti Debeluhast, za ameri* Ške pojme skoraj debel, veselih, črnih oči, okroglega obraza, s kratko p ris tri* ženimi lasmi, ki so mu stali ookoncu kot ježeve bodice, nikakor ni napravil vtisa Američana. Prej bi spominjal na dobrodušnega francoskega meščana, ki ljubi in uživa življenje. Ves njegov pojav je navdajal z zaupanjem. V »progres - klubu«, čegar najimenitnejši član je bil Holme, so zatrjevali da »Fatty-ja«, kakor so ga radi nazivali, sploh še MG Dnevne vesti. H LJubljani, dne 9. julija 1927. _ Kraljev dar delavcu. Kralj prihaja večkrat z dvornim avtomobilom z Bleda v tržiiko okolico, kjer se zanima za tamošnje industrijske prilike. Na Vidov dan se je vozil skozi Tržič proti Bistrici kjer popravljajo okrajno, vsled lanske povodnji močno porušeno cesto. Ko je kraljev avto privozil do večje skupine delavcev, je stopil pred avto delavec Jakob Fomazarič ter zabranil nadaljno vožnjo, rekoč: Gospod kralj! Je nevarno!« Kralj je vpošte-vai delavčevo opozorilo ter se vmlL V sredo 6. t. m. se je kralj okoli 18. zopet pripeljal po okrajni cesti in delavci so ga navdušeno pozdravljan*. Kralj Je stopil z voza, se razgovarjal z delavci ter pri slovesu stisnil Fornazariču v roko tisočak kot priznanje za marljivost in vestnost. — češkoslovaško odlikovanje. Prezi-dent Masarvk je odlikoval z redom Belega lava I. 6topnje za državljanske zasluge našega zunanjega ministra dr. Vojislava Marinko-vića, z redom Belega leva II. stopnje romunskega poslanika v Beogradu Teodora Eman-dija in našega poslanika v Bukarešti Boška Colak-Antica, z redom Belega leva V. stopnje našega vojaškega atašeja v Pragi gene-ral^ Mihajla Nenadovića in z redom Belega leva III. stopnje generalnega konzula SHS v Pragi Svetozarja Rašica. — Ii prosvetne službe. Za profesorja na moškem učiteljišču v Mariboru je imenovan upokojeni oblastni šolski nadzornik Ivan Vrščaj; v višjo skupino sta pomaknjena profesor gimnazije v Mariboru Janko Leskov-šek in profesor realne gimnazije v Murski Soboti Makso Ravter. — Izpremembe v zunanjem ministrstvu. Za direktorja političnega oddelka zunanjega ministrstva je imenovan svetnik našega poslaništva v Rimu Milan Jovanovič; dosedanji direktor političnega oddelka dr. Božidar Purič je imenovan za svetnika našega poslaništva v Rimu. — Čemu to stikanje In nadlegovanje? Pišejo nam: Doslej so imeli potniki na progi Ljubljana—Jesenice mir, zadnje dni se pa vedno bolj množe slučaji, da varnostni organi nadlegujejo potnike bodisi z raznimi vprašanji, bodisi s stikanjem po njihovi prtljagi. Koga zadene krivda pri tej neumestni in nepotrebni nervoznosti, jeseniške ali blejske varnostne organe, ne vemo, zdi se nam pa, da rigoroznost nikakor ni potrebna tam. kjer so potniki tako pošteni in mirni, kakor pri nas. Saj so vlaki vozili tudi doslej, pa nI bilo tega nadlegovanja. Sploh je pa slabo izpričevalo za varnostne organe, ki brez beganja in stakanja okrog vseh potnikov brez razlike ne morejo lo-č5tj poštenih ljudi od sumljivih elementov, ako se pri nas sploh more govoriti o njih. — Vesti z zagrebške univerze. Na zagrebški univerzi so izvršene nekatere osebne izpremembe. Na medicinski fakulteti je imenovan za izrednega profesorja za dermatologijo in venerologijo dr. Franjo Kogoj, pred leti na ljubljanski univerzi predavajoči prof. dr. Marijan S al opek za rednega profesorja za geologijo in paleontologijo in dr. Milovan G a v a z z i za izrednega profesorja etnologije in geografije, oba na filozofski fakulteti. Na tehnični fakulteti je imenovan za rednega profesorja strojne tehnike Ljubljančan inž. Josip Đ o n c e 1 j. — Važna socijalna ustanova za trgovce. V trgovskih krogih so začeli resno in živahno razpravljati o socijalni samopomoči za trgovce in trgovske sotrudnike. Izšla je hvalevredna inicijativa, da se ustanovi trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč* za ljubljansko oblast, ki bo imelo namen priskočiti na pomoč s prvo podporo svojcem umrlega člana. Član podpornega društva je lahko vsak trgovec, njegova žena odnosno vsak trgovski sotrudnik in njegova žena od 8. leta dalje. Glasom že izdelanih pravil, ki so bila že objavljena v •Trgovskem listu* in ki bodo v kratkem potrjena od velikega župana, odnosno sprejeta od ustanovnega občnega zbora, vplača vsak prijavljeni član, trgovec ali trgovski sotrudnik, pri vstopu vpisnino, ki je določena po starosti od 25—100 Din in vsak še posebe za prva dva smrtna slučaja po 20 Din. Mesečne članarine ni, pač pa plača vsak član v kritje upravnih stroškov od vsakoletnega občnega zbora določeni letni prispevek, ki ne bo presegal Dočim se je mladi uradnik neprestano priklanjal, je prožila mlada nevesta brez obotavljanja najbogatejšemu možu na svetu svojo roko. — Lepa hvala, gospod Garrick. In še eno prošnjo imam: Nase ženitovanj-ske pojedine v Belvedere hotelu se udeleži celokupni nemški oddelek. Ali smem prosti tudi gospoda Garricka, da nam izkaže to čast? Moller je bil tako prestrašen, da je široko odprl svoja nemala usta. Ves oddelek je od presenečenja utihnil, pisalni stroji so hipoma zastali in vse je strmelo na malo skupino pred odrom. 2enin se je sklonil in zgrbančil v dve gubi. Le Fred Holmesov obraz je razširil zatajen smeh. Garrick sam pa je ostal nepremičen. Le trenutek se je obotavljal z odgovorom, potem pa je krepko stisnil in stresel ponuđeno roko. — Gospodična Burger. priietno mi bo. da bom lahko Dol ure preživel pri vas in vaših priiateliih. Senzacija, ki se je bliskoma širila iz dvorane v dvorano, od nadstropja do nadstropja, dokler ni vedel ves nebotičnik: Henry Garrick poseti siromašno ženirovanjsko pojedino siromašnih nemških klerkov v zakotnem nemškem predmestnem hotelu. Gospodična Burger se je še le sedaj zavedla svoje drznosti ter ie začela za svojim pisalnim strojem krčevito Jokati. Bil je to jok sreče, veselja in bojazni zneska Din 10. Svojci umrlega Člana dobe od €Pomoči» tolikokrat po 10 Din, kolikor je bilo ob njegovi smrti društvenih članov. Pripravljalni odbor je že razposlal na vse trgovce in trgovske sotrudnike ljubljanske oblasti primerne letake s pozivom, da kot člani pristopijo k tej za trgovstvo socijalno važni ustanovi. Prijave se sprejemajo do 31. julija, dne 1. avgusta pa začne društvo že poslovati. — Direktor svobodne cone t Solunu. Z ukazom finančnega ministrstva je imenovan za direktorja svobodne cone v Solunu Savo Božič. _ li učiteljske službe. Za stalnega učite. lja na osnovni šoli v Črnomlju je imenovan Karol Širok. — Potovanje generalnega direktorja davkov. Generalni direktor davkov v Beogradu Letica je odpotoval v Pariz, kjer osta-ue službeno dva meseca. — Famom i člen 82 finančnega lakona. Finančni minister dr. Bogdan Markovic je na podlagi pooblastila člena 82 finančnega zakona odločil, da občinske doklade ne smejo presegati 200 odstotkov ostale samoupravne pa ne 25 odstotkov. — Za posetnike naših kopališč. Poselil ilcj naših domačih kopališč, ki so hoteli imeti polovično vožnjo na železnicah, so morali predložiti potrdilo, da ne plačujejo nad 80 Din neposrednega davka. Zdaj je prometno ministrstvo odredilo, da ta potrdila niso potrebna in da se lahko poslužujejo voznih olajšav vsi letovišcarji brez izjeme. _ Kongres železničarjev. Od 14. do 15- avgusta ©e bo vršil v Subotici 9. redni kongres j ugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem 50odstotni popust na železnicah. — Za pospeševanje nase tekstilne industrije. Kakor uam poročajo, je g. Joško Medved, sin ljubljanskega trgovca, dovršil letos študije na višji tekstilni Šoli v Brnu, ki slovi na Češkem kot prva strokovna šola za tokstilijo. Še pred omenjeno strokovno šolo je obiskoval enoletni trgovski tečaj na trgovski visoki šoli v Parizu, kjer se je tudi pečal s Študijem tekstilne stroke. Z gospodarskega stališča pozdravljamo z veseljem ta pojav, ker vidimo, da se naš naraščaj v polni meri zaveda nalog, ki čakajo naše gospodarske delavce v novi domovini. V Jugoslaviji je za razvoj le stroke še mnogo odprtega polja in potrebovali bcmp nujno domačih strokovnih moči, ker imamo v tej panogi nameščenih še vedno preveč inozem-cev. — Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Iz Ljutomera nam pišejo: 7. avgust bo velik praznik za ljutomersko okolico. Proslavili bomo svojega slavnega rojaka Miklošiča, ki je dika in ponos ne samo naše fare, ampak vsega našega naroda. Narod, ki ima take može, ki so toliko prispevali za kulturo, tak narod ima vse pogoje za rast in procvit. Ves kulturni svet časti m slavi našega velikana in sramotno bi bilo za nas, ako bi nas drugi narodi morali učiti in opominjati, da slavimo svoje zaslužne može. Zato mora ves slovenski narod pomagati k dostojni proslavi, ko se bo Miklošiču odkrila spominska plošča na rojstni hiši v Radomerščaku pri Ljutomeru. — Premovanja plemenskih konj v ljubljanski velikožupanski oblast. Premovanja plemenskih konj se vrše letos v ljubljanski oblasti v sledečem redu: 1. 8. 1927 ob 9. uri v Lescah, 2. S. ob 8. uri v Kranja, 3. 8. ob S. uri v Št. Vidu nad Ljubljano, 3. 8. ob 14 uri v Mengšu, 4. 8. ob 8. uri na Igu, 5. 8. ob 9. uri v Veliki Loki. 6. 8. ob 8. uri v Št Jerneju na Dolenjskem. — : Planinski Vestnik*. Te dni je iašla 7. številka »Plan. Vestnika<, ki ga z dobrim okusom in srečno roko urejuje odlični kulturni delavec g- dr. Josip Tominšek v Mariboru, znova dokazuje, da je glasilo našega SPD važen činitelj v našem turizmu. Poleg člankov izrazito planinske smeri bi opozorili na dve poetični črtici našega priznanega planinskega pisatelja dr. Jos. C. Oblaka: na poglavje »Iz neznanega slovenskega šta-jerja« in na >Skice s potac Dr. Oblakove črtice niso potopisi vsakdanjega kova, temveč jih odlikuje neka umetniška in estetska ubranost, ki jim daje značaj literarnih spisov. Zato bo naša širša javnost pač z veseljem pozdravila knjigo, iz katere je dr. Oblak objavil le nekaj poglavij — >Knjigo popotni- 3. d o g 1 a v j e. Priprosta gostita. Nemo sta sedela Garrick in njegov tajnik fiolme v velikem sivem avtomobilu, ki ju je ponehal tia v vilo na Ri-verside Driveu. Fred ga ie moral spremljati, ker ie hotel Garrick delati še pozno v noč. Malo prei, oredno sta dospela na cilj, je spregovoril Garrick: — Fred, danes ie petek in v ponedeljek je ta nerodna svatba. Prosim te, preskrbi dotlej majhno, a priietno, popolnoma opremljeno hišico na Long Islandu. To bo moje poročno darilo. Drzna, ta mala gospodična, toda pametna! Zenitovanjska pojedina v hotelu Belvedere je bila popolnoma pod vtisom navzočnosti Henrv Garricka. Vse je bilo resno in nekam nenavadno tiho. Pojedina ni bila niti malo priietna, zlasti še, če se vpošteva, da ie bila popolnoma »suha«, brez alkohola. Sicer bi se bilo že dalo dobiti vina in šampanjca kljub že šestletni prohibiciji, toda nikdo si ni upal prelomiti zapovedi in kršiti zakonov v navzočnosti Garricka. Vsi so se zadovoljili z nezavretim sokom grozdja, jagod, črešenj in malin, s tako« zvanim »soft drijks« - otn. ki ima sicer prav izvrsten okus. nima oa onega oživljajočega in razvnemaiočega učinka kakor alkoholne pijače. In razen tega pa si tudi nikdo ni drznil v navzočnosti velikega »vankeja« zbijati ne« okusnih šal, ki se nanašajo večinoma kac. Vsekakor pa opozarjamo rudi »nepla-uince< na to zadnjo številko >Plan. Veat-nika<. _ Morski psi zopet strašijo na Jadranu. Luško glavarstvo na Sušaku ie včeraj obvestilo mestno občino, da so se v sušaš-kem pristanišču zopet pojavili morski psi. Uveden lov na te morske zverine je ostal brezuspešen. Mestna občina ie zabranila radi tega kopanje izven kopališke mreže. Tudi lansko leto so se park rat pojavili na našem Jadranu morski psi, toda to je bilo le za časa »kislih kumare«. Letos na imamo volitve m zato take »senzacije« pač niso potrebne, — Smrt nacionalnega boritelja. V Dubrovniku je 7. t. m zadela kap profesorja realne gimnazije Kosto Kostiča. Pokojnik je bil odločen naciiocalni borec ter je vodil nacijonalno propagando za ujedinjenje in osvobojenje našega naroda v Makedoniji še pod turškim režimom pred balkansko vojno. Ob Izbruhu svetovne vojne so ga avstrijske oblasti zaprle in obsodile na smrt na vešalih, 2e pod vislicami stoječemu je prišlo pomiloščenje. Po prevratu je bil najpreje imenovan za direktorja učiteljišča v Danilovgradu, a pozneje premeščen v Dubrovnik. — Neznosna vročica v Beogradu. V Beogradu vlada že 14 dni neznosna vročina. Včerai le kazal termometer v send 36 stopinj. — Nesreče pri kopanju so letos nenavadno pogoste- To je pač posledica velike vročine, ki žene tudi neplavače v hladne valove. V Zagrebu so včerai utonile zopet tri osebe, a tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o utopljencih pri kopanju. V Skop-Uu se je včeraj ponesrečilo kar pet šolarjev, ki so se kopali na prepovedanem kraju in zašli v globoko in deročo vodo. Tudi pri kopanju je previdnost umestna. — Kače v Bosni. Velika vročina, ki vlada zlasti v južnih krajih, ie prinesla poleg drugih nadlog tudi kače. Listi poročajo, da se je pojavilo po goratih krajih izredno veliko kač. Tekom zadnjih dni je bilo osem oseb pičenih od modrasov. Oblasti so razpisale nagrade za pokončevanje te golazni. Za glavo strupene kače plačajo pet dinarjev. — Združenje slovenskih tabornikov priredi od 12. julija do 1. avgusta svoj letni tabor v lepi dolini Begunjšice pri Begunjah ua Gorenjskem. Tabor bo stal v romantični dolinici pod gradom Kamnom. Odhod vseh ta-borečih je v torek 12. t. m. ob 6.55 zjutraj z glavnega kolodvora. V ponedeljek 11. t. m. ob 5. uri popoldne je zadnji sestanek, na katerega morajo priti vsi popolnoma adjusti-rani in z vso prtljago. Ob enem je prinesti tabornino. Člani pod 10. letom po 7.50, ostali po 10 Din na dan. Beli medved. — Padec s črešnje. V ljubljansko javnu bolnico so danes dopoldne pripeljali 18-Iet-no posestnikovo hčerko Anico Razstreseu iz Planine pri Polhovem gradcu. Včeraj je obirala črešnje. Zlomila se ji je veja ter je deklica nato padla s črešnje. Pri padcu si je izpahmla levo roko v rami. — Pri slučajih rastrupljenja, ki nastanejo zaradi pokvarjenih živil, zaradi alko hola, nikotina, morfija, kokaina je raba prirodne grenčice »Franz-Josef« važen po moče k. Zdravniške strokovne knjige navajajo, da pri zastrupijenjih s svincem voda >Franz-Josefc hitro odstrani najbolj trdovratno za-gatenje, ki je glavni povod mučnih napadov kolike. 89. L Iz Ljubljane —lj Vladni komisar mesta Ljubljane sprejema stranke v poletnih mesecih samo ob četrtkih od 10. do 1. ure. Prošnje za službe m za stanovanja se naj vlagajo le pismeno pri pred sedalvenem tajništvu oziroma pri tozadevnih referatih. —lj Proračun mestne občine ljubljanske. Vladni komisar mestne občine ljubljanske pregleduje proračun mestne občine, ki je bil sicer že v glavnih obrisih sestavljen meseca decembra lansko leto in nabit na občinski deski, toda izvesti so se morale važne korekture. Ministrstvo financ tudi zahteva, da občina Čim prej predloži proračun in natančno podatke o svojem premoženju. —lj Poškodovanje njiv in travnikov. Pri kopanju v Malem grabnu in Gradaščici se kopalci ne poslužujejo za to napravljenih potov, oziroma dohodov, marveč hodijo vsevprek po njivah in travnikih ter povzročajo s tem občutno škodo oa polju. V na dogodke prve poročne noči in ob katerih nevesta navadno zardi, ženin pa pade iz zadrege v zadreeo. Bilo je torej vse boli tiho in svečano. Garrick je to čutil in se zavedal, da je njegova oseba vzrok tega nerazpolo-ženja in to ga je dražilo. Fred Holme pa se je naravnost jezil, ker ni bilo alkohola in v tihem koprneniu ie mislil na skrivne omare v svoji hiši in na one stotine steklenic viskija, renčana, moz-lerja in bordoja, ki so stale v lepem vrstnem redu in čakale, kedai iifa uniči. Peter Moller, predstojnik nemškega oddelka je potrkal na svoi kozarec, napolnjen z ledenim sokom banan in jec-Ijzje zdrdral svoi brezkončni, skrbno koncipirani govor, v katerem ie slavil Henrv Garricka kot velikega moža, najpomembnejšega Američana in očetovskega prijatelja svojih nameščencev. Garrick je moral seveda odgovoriti. Govoril je kratko, toda niegove besede so bile tehtne, vsebinske. V svojem govoru je opozoril na bič Evrope, na stanovanjsko bedo in nadalieval: — Moje darilo mladima zakoncema odgovarja želji, da bi imela v tej državi, v tej deželi vsaka družina svoj dom. Mi smo naisrrahovlteišo posledico svetovne vojne, stanovanisko bedo, srečno premagali. V Evropi pa, posebno pa še v Franciji in Nemčiii. povzroča stanovanjska beda še slej ko orej strahote. Po zanesljivih poročilih, ki sem jih pravkar sprejel z Dunaja, velikega interesu zaščite kmetijstva in po zakonu o varstvu poljskih pridelkov je pod kaznijo prepovedano vsako stopanje na travnike in njive ob času. ko trava in poljski plodovi uspevajo. Tudi vodopravni zakon dovoljuje kopanje le v toliko, v kolikor se ne dela s tem komu škoda. Istotako je strogo prepovedano delati škodo na javnem in privatnem imetju s trganjem trave in zelenja ter sekanjem vej in nabiranjem drv. Proti vsakomur, ki se bo pri navedenih dejanjih zasačil, se bo v »mislu obstoječih predpisov kar najstrožje postopalo. —lj Promenadnl koncerti na ve lese j mu. Danes od V*6— Vz7. ter jutri od £11—ttl in od V*6—V*7 bo svirala na sejmišču vojaška odnosno sokolska godba, na kar opozarjamo ljubitelje promenadnih koncertov. Kristofič-Bačar. Dospele krasne bluze. S4-L —jI Prost dostop na veselica! prostor. Llubitelji proste zabave in dobre kapljice Imajo najlepšo priliko za večerni oddih na veseličnem prostoru velesejma, kjer se po 8. uri zvečer ne pobira vstopnina. —lj Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljr#na. Rimska cesta 14. Glej današnji inserat. Dr. Volavšek Josip ne ordinira od 15- do 31* julija L*_K&J —lj Mestna kopeli ob Ljubljanici. V vseh petih letih, od kar je bilo zgrajeno kopališče ob Ljubljanici, ni bilo tako velikega poseta kopalcev kakor letos. Od dneva otvoritve 11. junija pa do danes se je že kopalo ntd 6000 oseb. Povprečni dnevni poset znaša nad 300, mnogo pa se vrti po bazenu tudi zastonj kari e\\ ki odlože svojo obleko v bližini bazena ter se potem splazijo vanj. Največ posetnikov je bilo na Telovo, 700. in sedaj v teh vročih dneh. —lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v novembru 1926 zastavljenih predmetov v četrtek 14. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. 55S/n —lj V novem salonu pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti bo jutri v nedeljo 10. t. m. prijazen zabavni večer s petjem, kupleti in plesom. Pričetek ob pol 9- uri zvečer. Cisti dobiček za invalide. 557-n —lj Opozarjamo na današnji oglas, otvoritev sedlarske delavnice Al. Breceljnik na Gosposvetski cesti Št. IS. —Ij Za citraže! šaljive pesmi za citre in petje, priredil in izdal Ivan Kiferle v Ljubljani, Gosposvetska ulica 9. Zvezek stane 16 Din. —lj Gradbena direkcija opozarja vse interesente na razpis I. olertne licitacije za dovršenje državne ceste Kraljevo-Raška, ki se vrši v računskem oddelku.ministrstva za gradbe, in sicer dne 25. julija t. 1. za IV. del od km 36.520 do km 43.000 in dne 26. julija za V. del od km 43.000 do km 56.000. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasov, ki so nabiti na uradni deski gradbene direkcije Turjaški trg, I. nadstr. —lj Oglejte si krasoto Ljubljane v foto-slikah v izložbah tvrdke M. Tičar. Slike so po zmernih cenah na prodaj. 555 n —lj Male tatvine. Posestnik v Udmatu Andrej Lavrič ie prijavil policiji, da mu že več dni neznan poljski tat krade razno so-črvje in zelenjave z njive na Ljubljanskem polju za tovarno kleja. Poljski tat v osebi nekega železničarja je odnesel za 150 Din čebule, češnja, salate in druge zelenjave. Veletrgovec Aleksander Knez je prijavil, da mu je neznan tat odnesel za 300 Din lat. Drugih tatvin včerai v Ljubljani ni bilo. —lj Drobiž pol'cljske kronJke. Policija je zaprla od včeraj do danes pet oseb, dve ženski radi tajne prostitucije, tri moške radi raznih deliktov, med njimi nekega sumljivega muslimana, ki je nastopal kot trgovec. Prijavljeni sta dve tatvini. Policiji sta javljena dva slučaja lahke telesne poškodbe, dalje kaljenje nočnega miru in pijanosti, 2 osebi sta prijavljen? radi železniških predpisov, ker ste hodili po tiru, neka ženska je ovadena radi trpinčenja živali, 1 obrtnik radi obrtnega reda in 11 voznikov radi cestmopolicijskega reda. mesta, ki ga še ne poznam, ki oa slovi kot staro središče kulture, razsaja tam stanovanjska beda hujše kakor kuga. Uničuje družinsko srečo, tira ljudi v obup, zavaja k umorom in samomorom, izpodkopava nravnost in razieda eksistence. Pišejo mi čudovite stvari o zakoncih, ki morajo živeti ločeno drug od drugega, ki morajo bivati skuono s tujimi ljudmi v eni sobi. dokler ne nastane med njimi razdor in sovraštvo, ki jih zopet razganja. To ie le dokaz, da so tam energije ohromele, da ni nobene gonilne sile, ki bi bila zmožna graditi, mesto da jadikujejo in tožijo. Mi Američani pa, ki smo ostali edini zmagovalci, mi gradimo in delamo in moje malo darilce naj bi bilo dokaz našega ozdravljenja. 2elim. da bi mladi par v hišici na Long Islandu preživel le lepe ure! Splošno vzklikanie. stiskanie rok in Čestitanje. Henry Garrick se ie poslovil in sam zapustil svatovsko družbo, dočim je njegov tajnik Fred Holme na njegovo izrecno željo še ostal._ Velika izbira raznega perila, modnih bluz, oblek, kopalnih oblek, nogavic kravat, vezenin itd. se dobi po priznano nizkih cenah pri tvrdki IGN. ŽARGI, Ljubljana — Privatni detektivski zavod, Ljubljana, Rimska cesta 9. Iz Celja —c Češka počitniška kolonija ▼ Celju. Okrog 10. t. m- pride v Celje Češka počitniška kolonija, broječa nad 90 srednješolcev vi«;:'; razredov, ki nameravajo o«tMi v našem mestu me?ec dni. Dijaki so sinovi revnejših staršev, deloma tudi sirote; pošilja jih k nam mesto Praga, da se tu okrepijo in da spoznajo naš bratski narod. Dolžnost na* vseh je, da jih sprejemamo kar najprijazne-je in da jim gremo v vsem na roko. Nastanjeni bodo dijaki z vodstvom vred v poslopju državne realne gimnazije. —c Nad 100 tujcev-inoienirer 60 našteli v Celju v raznih službah in sicer v takih, za katere bi imeli dovolj domaČih moči ua razpolago. Ti tuji državljani čisto po nepv trebnem odjedajo kruh domačinom, ki so v mnogih primerih brez posla. Kakor čujemo, se pripravlja sedaj energična akcija, da se v tem pogledu žo vendar enkrat napravi red. —c Sport. Danes t nedeljo ob 6. uri »ne vrši na igrišču pri >Skalni kleti« nogometna tekma med SK lliriia iz Ljubliane in celjskimi Atletiki. —c Benjamin Iparčera ulica bo po končanih delih ena lepih ulic v našem mestu. Ulica bo lepo razširjena. Na desni strani iz mesta gredć bo cesta lepo obzidana, a na levi strani bo razširjena v potok Sužnico, ki ga bo treba izpolniti. Ob robu ceste bodo odstranjeni kostanji. To bo dalo cesti popolnoma drugačno lice. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna >Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. —c Cvetlični dan. kj be je vršil v Celju na praznik sv. Cirila in Metoda, je vrgel okrog 1200 Din dobička. Iz Maribora —m Veselica Olepševalnega dru»t*a. Mariborsko Olepševalno družtvo, ki beleži v zadnjih letih lep napredek in ki je a svojim delovanjem v veliki meri piipomoglo k obnovi in ureditvi mednih uawilcr, ki *o ponos uašemu mestu, priredi v nedeljo dne 10. t. m. veliko ljudsko veselico na vrtu vojašnice Kralja Petra (bivša kadetnica). Na veselici sodeluje več godb, plesaiu bo staio in rn^do, poJe^ Lega pa bo Še 7*\kdo l;.hk<» zadel pri srecolovu krasne dobitke. Prepričani smo, da bo mariborska javnost, ki 7i\n cenili zasluge Olepševalnega društva, po?e-tila to prireditev, da tako indirektno doprinese svoj i bolus. —m Zopet utopljenec t Dravi. Včeraj se je kopala v Bravi 161e¥na Roža \ovak V bližini tovarne Ježek je zaš;a v giubnko vodi*, je čuiila, da ji zmanjkuje tal, je za-Čela klicati Da pomoč. V bližini razen par otrok ni bilo nikogar. Otroci so ji sicer padali drc»gf toda Novakovo eo med tem ie tako zapustile moči, da se ni k*Qg(j več oprijeli in se ;e po kratkem bo|u 7 \al. vi ^.o-grezui1^ v gicbocino. Še le tez ; 1 uro so olieci p-ikli'ali odrasle. Po do'jšeia iskani u so našli utopljenko in jo skušali z umetci m dihanjem spraviti k zavesti, vendar pa je bil vec truJ zaman. Poklicani *dravnik je ugotovil smrt Truplo se prepeljali v mrtvašnico, i a tragina nesreča pa bali z»;oI reano svarilo vsem kopalcem! Sploh pa naj so vsak kopalec drži načela: Ne kopaj se sam na prepovedanem kraju! —m Vprašanje mestne tržnice postaja v sedanji poletni vročini zopet aktualno. Kljub razvoju v zadnjih desetletjih prodajajo mariborski mesarji še vedno meso na prostih stojnicah, kjer je izpostavljeno vročini, prahu in muham, kakor pred 50 leti. Vprašanje zgradbe moderne tržnice se je sicer že jo-novno ventiliralo v mestnem svetu, vendar pa do pozitivnih sklepov doslej še ni priMo. Pač pa so ze izdelani tozadevni načrti. Grad-i:eni s'ioški so proračunani ua 8 milijone Din. Z ozirom na to, da bi imela mestna občina od tržnice lope dohodke, bi bilo vsekakor umestno, da se najdejo pr'mt-rui finančni viri, da se ta načrt uresniči in izvede. GosiKHforstvo —Z Zakup veleprodaje soli. Uprava državnih monopolov odda dne 20. julija t. 1. licitacijsklm potom v zakup veleprodajo soli v ljubljanski in mariborski oblasti ter v družin oblastih in sicer za čas od 1. septembra 1927 do 31. decembra 1929. Detajlni pogoji za licitacijo so interesentom na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt to Industrijo v Ljubljani. —z Dolave. Direkcija državnih' železnic v Ljubljaiu sprejema do 15. julija t. 1. •ponudbe glede dobave signalnih svetiljk in krtač za ribanje: do 19. julija t. 1. glede dobave barve, firneža, 1 bakrene ološče. 10.000 kg portland-cementa. Predmetni pogoji so na vpogled Dri ekonomskem ode-Ienju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 19. julija t. L ponudbe glede dobave dežnih plaščev in pelerin. — Dne 4. avgusta t 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede zgradbe železniškega mostu. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki ie v pisarni Zbornice za trgovino, obrt Ln industrijo v LJubljani interesentom na vpogled. Pri direkciii državnih železnic v Ljubljani, ekonomsko odelenje se bodo vršdle naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. julija t. L glede dobave bakrenih plošč za kurilne skrinje lokomotiv, dne 1. avgusta t. 1. glede dobave zgornjih to soodnjih delov ležišč ter glede dobave raznih tiskovin; dne 2. avgusta t. 1. glede dobave pisane bombaževine: dne 5. avgusta t 1. pa glede predelave svinčenih zalivk. Predmetni pogoji so na vpogJed pri ekonomskem odelenju te direkcije. —m Prodaja. Dn€ 15. julija t. 1. se bo vršila pri intendantskem slagalištu dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje okoli 1000 kg od-padkov od moke ln testa. — Pogoji so in« teresentom oa vpogled pri dravskem te-teodaatakem slagalištu v LJubljani ---Moda--- Platnene jopice so okusne in praktične. Dama na potovanju Potovanje poleti je združeno z raznimi križi in težavami, katerih turist pozimi, spomladi ali jeseni sploh ne pozna. Vzrok je v Drvi vrsti muhasto poletno vreme, ki nas Dreseneti zdaj s hudo vročino, zdaj zopet z nevihto in ploho. Že pri nas ie zadnie dni zelo vroče in lahko si mislimo, kako se cvro letovišcarji šele na jugu. Vendar pa moramo biti na potovanju DriDravljeni tudi na mraz, kajti noči so v mnogih krajih zelo hladne. Kdor potuie daleč in nima toliko denarja, da bi si Dreskrbel mesto v spalnem vagonu, mora spati v potniškem vagonu, kjer se sDi zelo slabo in zato je človek zjutrai tako izmučen, da zadostuje najmanjši prepih, pa ga zebe. Velika umetnost ie obleči se tako, da nas ponoči ne zebe in da nam podnevi ni vroče. Damam se priporoča vzeti na potovanje kostum in plašč. Brez olašča si potovanja na večje razdalie ni mogoče misliti. Kostum je pa itak neobhodno potreben. Najbolje je, da si da dama narediti tako ohlapen plašč, da ga lahko nosi čez kostum. Pa ne samo v vagonu in na parniku, marveč tudi v hotelu človeka često zebe, ker imaio hotelske sobe navadno zelo lahke odeic. Zato se priporoča vzeti na potovanje topel plet ali odejo iz kameline dlake, ki nas na potovanju ne ovira, ker ie zelo lahka. Za daljša potovanja ie potrebna tudi blazinica, ki nam služi pri sedenju in spanju. Ako vzamemo še belo prevleko, lahko porabimo blazinico tudi v hotelu. Dama, ki hoče imeti malo ortljage, naj vzame s seboi kostum iz praktičnega volnenega blaga, plašč iz blaga, ki se ne mečka, mehak klobuk, tri ali štiri bluze, dve rezervni bluzi v kovčegu in po potrebi še pleten telovnik Potni kostumi so letos večinoma svetli, bodisi sivi ali rjavkasti. Plašč lahko v barvi harmonira s kostumom ali oa ,tudi ne. Rokavi morajo biti spredai široki. Poleg klobuka na glavi se vzame še mehak in lahek rezervni klobuk. Perilo mora biti tako, da ga lahko dama sama opere. Glede obutve ie omeniti, da se nosijo med vožnjo v vlaku trpežni Čevlji z nizkimi ali polvisokimi oetamL V kovčeg položimo finejše čevlje z visokimi petami, ki se nosijo k svileni obleki. Barva čevljev nai bo taka, da harmonira z vsemi oblekami, ki iih vzamemo s seboj. Na potovaniu elegantna dama nikoli ne nosi svilenih nogavic. Končno spada k damski garderobi za potovanje še dežnik in praktična, dovolj velika ročna torbica, ki se dobro zapira in natakne na roko. Mobilizacija žensk Mobilizacija žensk v bistvu ni nič novega, ker se je govorilo in Dišalo o nji tudi v prejšnjih časih. Včasih je predmet dovtipov, včasih pa tudi ironičnih opazk. Mobilizirane ženske so navadno zelo dobrodošle karikaturistom in humoristom. — Neki humorist je ženskam posvetil satiro, v kateri jim pravi, da so izgubile bitko zato, ker niso imele dovob' časa. da bi se bile r.apudrale in namazale. Na neki karikaturi je bil naslikan ženski generalni štab, ki se nif mogel ganiti z mesta, ker je načelnica "v kritičnem trenutku, ko je bilo treba oddati oovelie za napad na sovražnika, povila dete. V resnici so nekatere države uzakonile samo ono. kar se ie izkazalo med svetovno vojno kot nujna potreba. Med vojno je bilo mobilizirano vse — moški, ženske, industrija, poljedelstvo itd. Ženske so nadomestovale moške v bankah (v Angliji ie bilo med voino 150.000 bančnih uradnic), na tramvajih, pri pri obdelovanju žemlje, v tovarnah in sploh povsod, kjer njihovo delo v normalnih razmerah vsai v tako velikem obsegu ne pride do veljave. Nekatere ženske so šle celo dalje. Prostovoljno so stopile v vrste bojevnikov. V Rusiji se je zbralo 5000 patrijotk, ki so odšle na bojišče v času, ko so vojaki pometali puške proč in se vrnili domov. Ruska armada ie pustila junaške Rusinje na bojišču in jih izdala Nemcem, ki so jih večinoma oskrunili in poslali pozneje v obupnem stanju domov. Mobilizacija žensk, ki ie bila uzakonjena na Poljskem, pa ne ere tako daleč, da bi silila ženske na boiišče. Pripravlja jih samo za pomožno vojaško službo. V Franciji, kjer ie bila mobilizacija žensk uzakonjena letos v marcu, je izzval ta vladni korak razne komentarje. Ekstremistke energično protestirajo proti temu zakonu češ. da morajo tako velikim dolžnostim do države odgovarjati tudi pravice, ki jih pa Francozinje še nimajo. Ekstremne Francozinje gredo tako daleč, da protestirajo sploh proti vsem zakonom, ki jih diktirajo moški. Nekatere francoske ženske protestirajo proti zakonu o mobilizaciji nežnega spola v imenu pacifizma. Ta skupina noče ničesar slišati o obveznih pripravah za voino češ, da je edini ideal človeštva mir. Žal velja še^vedno stara prislovica: »Ako hočeš živeti v miru. se pripravljaj na vojno«. Tretja najpatriiotičneiša skupina Francozinj je sprejela mobilizacijski zakon kot navadno državljansko dolžnost in izrazila nado, da ne ostane samo na papirju, marveč da se bodo ženske kmalu tudi praktično vežbale za vojaško službo. Poletne večerne toalete Velike^večerne toalete tudi poleti niso izginile iz garderobe modnih dam. V luksuznih kovčegih so se preselile iz mest v kopališča in letovišča, kjer se uspešno uveljavljajo. Moda ne priporoča voziti s seboj velike večerne toalete v kopališče, kj ni svetovno, kajti življenje v takih kopališčih je potisnjeno v začarani krog, ki se suče dan za dnem v enakem tempu. Letovišcarji se izpreha-jajo v manjšin letoviščih in kopališčih po parkih, pijejo kislo vodo, kramljajo, kolikor zahteva konvencijonalna družabnost, drugače je pa vse mrtvo. Večerne toalete vise v omarah in zaman čakajo, da bi se mogle pokazati na razkošnih prireditvah. Velika večerna toaleta je na mestu samo v svetovnih kopališčih. V navadnih kopališčih služi dobro tudi boljša mala večerna toaleta, ki zadostuje zlasti damam, ki ne hodijo rade v družbo. Večerne toalete so ohranile tudi v pomladanskih in poletnih vzorcih svojo čarobno zunanjost. Njihov kroj se skoraj ni izpremenil, samo da je na vseh označen pas, ki navadno tesno objema boke. Krilo je spodaj razširjeno, bodisi zvončasto, bodisi nagubano. Dekolte je Še vedno špičast, dasi mu dela veliko konkurenco Četverokotni, ki zelo dobro pristoja zlasti polnim damam. Večerne toalete so vedno brez rokavov. Kot blago za večerne toalete pride letos v po-štev zlasti krepdešin, krepžoržet, krep-maroken, Sifon, lame itd. Krilo je kratko kakor pri promenadni obleki. Za okraske na večernih toaletah služijo imitacije raznih draguljev, vezenine, rese itd. Dopolnilo večernih toalet so najrazličnejše zapestnice in ogrlice, kakor je biserni okras sploh zopet v veliki modi. Poljub je samo pozdrav! Tako brihtno so namreč te dni raz* sodili sodniki v mestu Rimini v Italiji. Na postaji Ricciove je pred dobrim mesecem izstopila neka ugledna dama in odšla v prtljažni oddelek, da tam odda prtljago. Uradnik, temperamen* ten Sicilijanec, je prevzel prtljago, a v naslednjem hipu je damo objel in krepko poljubil- Dama se je branila in priznala možu. da jo je vsiljivi uradnik poljubil. Ta je vročekrvnega Sicilijanca nato pošteno premikastil. Zadeva je prišla pred sodišče v Ri* miniju. Sodišče pa se je postavilo na kaj čudno stališče. Toženi uradnik je bil oproščen z motivacijo, da poljub v javnosti, pa magari med različnimi spoli, nikakor ne žali običajev, marveč ga je smatrati zgolj za način pozdra* va. Tako torej brihtni sodniki. Kako pa bo javnost sprejela in tolmačila to salomonsko razsodbo, je drugo vpra* sanje. Sličice z Ljubljanice Namakanje civilistov, — Brenclji in niger-olje. — Korpulentne dame in drugo. OVlC£ rr K L J U C naj bol/še. najtrpeznejše zato na/cenejše Subskribirajte Shakespearea : pri Tiskovni zadrugi! : Po koledarju sicer pasji dnevi že niso nastopili, a iz meteorologičnega vidika že. >VroČe je za erkntc, pravijo Ljubljančani, hoteČ s tem dokumentirati, da je vročina dosegla svojo kulminacijo. In v teb dneh, ko človeku od vročine jezik veu moli, ko se Ljubljančani drže lepega izreka — junij, julij in avgust, vino pij in »babec pust — hiti mlado in staro na Savo, Soro ali pa Ljubljanico. Jaz kot Ljubljančan rad zahajam na Savo. To ob nedeljah, a med tednom na Ljubljanico. Je bližje in je tudi 3>hec<, dasi je tudi na Savi lustno. One, ki ?e cvro ob teh vročih dneh doma, bo morda zanimalo, kak-| Šno je življenje na Ljubljanici. No, povem jim, da ee je tam razvila prava rivijera z vsemi svojimi posebnostmi in domačimi pi-kantnostmi. Med najzanimivejše dogodke našega kopaliSČa spada gotovo namakanje civilistov. Leseni bazen kopališča je na »fedrilK. To se pravi, da je toliko prožen, da se dvigne in pada, kakršna je pač situacija. Ne zavisi pa to od vremenske situacije, temveč od kopalcev samih- Če so vsi enakomerno razdeljeni in če postajajo na vseh njegovih straneh, potem je bazen v ravnotežju, a če se kopalci koncentrirajo na eni točki, potem izgine površina bazena pod vodo, z njim vred pa seveda vsi, ki stoje na njem, vsaj do kolena. No in to dobro lastnost bazena, da se dviga in potaplja kakor som, izkoriščajo kopalci, pred vsem nasa jeneusse doree v svoje sebične namene. Ce se namreč kak civilist, ki ni zadostno poučeu o vrlinah bazena, pojavi oblečen med kopalci, potem je izgubljen. Okoli njega začno krožiti skupine kopalcev, nič dobrega obetajoči kriki >ho-o-oc pretresajo ozračje. Je to bojni signal mularije za namakanje civilistov. In dočmi naivni civilist začuden in nič hudega sluteč motri veselo okolico, se bazen pod pritiskom koncentrirane mase vedno bolj pogreza. Nenadoma nesrečnež — običajno že prekasno — začuti, da stoji do gležnjev v vodi. §ele tedaj uvidi, da je nasedel. Ves divji in razkačen jo ubriše iz bazena na veliko veselje mularije, ki zmagoslavno in korporativno ugotavlja: »Ejduš smo ga!c Pripomniti je, da pri namakanju civilistov nadebudna mladina nastopa popolnoma složno, ne ženira je, če je civilist ženskega, moškega ali magari srednjega spola, če ima širni čevlje, zlikane hlače ali svilene nogavice. Parola je: Civiliste brez izjeme namakati! Pa ima bazen na Ljubljanici še druge posebnosti. Razdeljen je v tri oddelke, enegu za deco, drugi je ta plavače, ki niso sigurni in ki potrebujejo dno, a tretji je *bre*u dna. Tako je vsaj napisano na dski, ki Je tam pričvršćena. Sezona na Ljubljanici je v polnem razmahu. Frekvenca v kopaliiču je velika, zastopani so vsi ppoli, in v obte je opažati, d« prebivalstvo izkorišča* letno konjunkturo. Poglavje zase tvori zopet mW spoL Kakor na promenadi, tako imajo tudi tu Ljubljančanke svoje modne predpise. Kopalni trikoji, ki tj-r6 v vseh niansab, to tesno oprijemajo vitkih tole«?, zares jo tiiitek opaasovati te vodne vile. Ljubljančanke so stasite in moderne tudi v vodi ter so v obče brezhibne od zunaj in znotraj in od vseh strani takisto. Kadar niso v vodi, ee palijo in cvro na solncu, in dočim črnooka Anica ugotavlja, da je dobila »zonenštihc, se srčkana Verica pritožuje, da se je solnce noče prijeti in da si bo kupila inigerčU<, ki se baje dobi pri Sta-culu. In res udarja med razne prirodne vonjave duh po raznih maščobah, oljih in vaee-linih, s katerimi se Ljubljančanke mažejo, da zagore kot Indijanke. Pomaga pa baje »ni-gerok tudi zoper komarje in brenelje, ki s<» sila tečni ter vsak hip najdejo novo žrtev i'asijonirani so zlasti na debeluhe, ki so j:m izročeni ua milost hi nemilost, a ne zanemarjajo suhih ljudi. Reči pa moramo, da kopal c i, pa tudi vodne vile, niso bogvekaj usmiljene z ubogo golaznijo, ki jo neusmiljeno pošiljajo v krtovo deželo in mokre valove. >Harduš, ujela sem ta osmega,« pripomni suha »pelica, katero so kopalci krstili za »filmsko dilo<; ^ sadistično naslado pograbi Lrenc-lja, ki jo je pičil na zadnjo plat telesa, in ga trešči v vodo. Usta so ji našobijo v prijetni zavesti, da je za Človeštvo učinila ko-ristuo delo. Suhi Spelici konkurirajo v kopaliScu tudi debele, zalite in dobrodušne mamice. Te prihajajo v kopališče zato, da se iznebe svoje korpulentnosti. Kuro izvajajo jako radikalno. Ves dan leže na deakah in v Ljubljanici in posledice treniranja so, da potem pojedo še enkrat toliko kot običajno. Tak trening so torej rentira prilično tako, kot Če bi sov« v Atene nosili . . . Ker smo o mulariji, ki namaka civiliste in so poja za žogo, že spregovorili, nam preostane edino le moški spol. Večinoma so marcijalične postave, pa tudi s trebuščki niso redki. Vsa njih pozornost je posvečena nežnemu trpolu, če ne, pa kvartajo in Sanirajo ali najraje posedajo okoli one hiše, kjer toči g. Maček, oni, der Benihmte za vodo, dobro kapljico in sveže pivo. Sokol 40 letnica Sokola v Novem mestu Zletni odbor se je z izredno vnemo in vso resnebo in požrtvovalnostjo lotil v th ■priprav za pomembno letošnjo prired:'.cv našega sokolskega društva, za katero vlada povsod veliko zanimanje. V četrtek, 7. julija, ie bil na zletišču sestavljen podroben načrt za Dostavo dveh velikih tribun z balkonom za godbo ter mostičkom za načelnika na sredi. Določili so se tudi vsi ostali Drostori. paviljoni za vino pivo. iest-vine, slaščice, kavarna, plesišče oder za godbo, telovadišče. veselični prostor in poseben prostor za naraščal in deco. Vsi prostori bodo i odo okrašeni Društvo nakupi večjo množino steklenine ter se preskrbi z izborno pijačo, tako da bodo tudi ljubitelji dolenjskih vin prišli na svoi račun. Prepričani smo. da bodo narodne dame svoje nalogo rešile v splošno zadovoljstvo. Vzpored obeta biti jako zanimiv. Z!eta se udeležijo tudi vojaki sokoli 36. p. p. iz Karlovca. Sodelovale bodo tri godbe: našega mestnega godbenega društva, ljubljanskega železničarskega društva «Sloge». kakor tudi sokolska ianfara iz Karlovca. Došlo je dovoljenje za posebne vlake tako da bodo zveze na vse strani tudi za povratek nad vse ugodne. Železniške legitimacije bodo v kratkem natisnjene. Nočno razsvetljavo na - Krki prevzame prof. Krajec, pevske zbore oa bo organiziral gosp Strajnar. V kratkem bodo gotovi veliki plakati našega umetnika B. Jakaca ki jih bo zletni odbor hkrati z drugimi letaki Ln poseb- Francis Careo: Prigoda Za mizo v zakotnem baru. kjer se je sestajal navadno ob četrtkih^ s svojimi znanci, je pisal Evariste Clement neverjetne oslarije za nekega svojega mecena, ki jih je podpisoval kot svoja znamenita literarna dela. — Princesa... Evaristovo pero je praskalo po poli slabega riavega papirja, ki je bila skoraj že popisana ..., princesa je iztrgala iz rok strahopetnega napadalca orožje, ki ga ie vihtel pred nio. in.. — Pardon. — se ie začul tisti hip za sosedno mizo Klas sključenega starčka, ki je očividno občudoval dolge lase in izmučeno lice zakotnega pisatelja. — Ali pišete za novine, gospod? Evariste ie prikimal in si nekam nejevoljno obrisal potno Čelo. — Gospod, — ie dejal starec, — aji hočete, da... — No. kai? — Postrežem vam lahko z resnično prigodo iz svojega živlienia. Evariste ie molčal. — Gospod, — je nadaljeval slučajni znanec, kakor da se hoče iavno spo-vedati, — ne smete misliti, da sem bil vedno taka cerkvena miš. kakor me vidite zdaj tu za mizo. Lahko celo trdim, da bi bil spretneiši ori svojih poslih in opreznejši napram gotovemu gospodu Paulu. ki ni baš Došteniak. ako bi bil takrat vedel, kaj me čaka. Pa gospod Pau! mi ie takrat svetoval, naj kupim kopališče blizu Boulevarda. Bilo je res sijajno podjetje, toda ruiniral sem se. kajti v Franciji tiste Čase še ni bila navada, da bi se ljudie vsai ob sobotah kopali. Govorim o letu 1900, dragi gosood. — Dobro, — mu ie pritrdil Evariste ravnodušno. — Mislite si me torej — ie nadaljeval starec in mahal nervozno z rokami, — kot lastnika prsnih kopeli sredi Pariza, obdanega s številnim osobjem. oskrbnikom, maserji, operaterji kurjih očes in drugimi strokovnjaki. Imel sem tudi blagajničarko in dečka v rdeči uniformi. Vsi so bili dobro podkovani v svoji stroki in tako sem brezskrbno živel. Sredi dobrih pomočnikov bi se bil v sreči in izobilju postaral, samo Če bi zahajali v kopeli posetniki. ki sem jih netrpno pričakoval Toda vse moje nade so bile zaman. Po vrsti sem moral odpovedati službo vsem uslužbencem. Sam sem sedel ori prazni blagajni in kadil pipo. dočim me ie Trott — to je bil moj pes — žalostno gledal. Bil sem ves iz sebe — kai sem hotel reči Trottu? Pa tudi on ni morel storiti ničesar v prid svojemu gospodarju. Kajne, da ni mogel? — Verjamem, da ni mogel, — je pritrdil Evariste povsem resno. — Ah. gospod, — je začel tarnati starec. — Bolje bi bilo, da sem ostal pri svojem pohajkovanju. Mar bi bil pustil Trotta pri miru. Lahko bi ga še vedno imel, tako pa... Trott mi je delal hude preglavice, dražil me ie in celo strahu mi je nagnal v pete. Potem pa, potem ah, ničvrednež sem. Videč Trotta po cele dni ležati, sem se hotel z njim kratkočasiti in preganiati mračne misli. — Sem! — sem mu zapovedal. Zvesta žival je takoi prišla in mi začela lizati roke. Pričela se ie dresura. Nekoč mi je prišlo na misel, da bi naučil Trotta delati baš nasprotno, kar bi mu zapovedal. Na ta način bi napravil iz njega čudovito žival. Klical sem ga. pa se mi ni smel približati. — Marš. — sem dejal, — mrha grda. marš. — Da je takoj pritekel in se mi začel dobrikati. Dresura se je v tem smislu nadaljevala. Treba mi je bilo samo reči: danes ne bom čital novin, nočem, pa iih je šel Trott takoi iskat. Prinesel iih ie in mi jih stisnil v roko z izrazom divje, toda ginljive radosti, ki sem jo poznal samo pri niem. Končno — moia povest se bliža koncu — sem bil prisiljen zaoreti kopališče, ker se ljudje niso hoteli kopati. Nekega zimskega večera, ki se ga bom spominjal vse življenje, sem šel po Bon-levardu brez beliča v žepu. Mislil sem si: Vsai Trott mi ostane____ lahko bi ga kazal ljudem kot atrakciio. Ah! Dobri pes! Ali razumete, da ie bil tisti hip edina moja nada? Bil mi ie kakor bilka utopljencu. In tako sem prišel do klancu do ulice Lafitte, kier sem hotel na drugo stran na ožii hodnik. Trott mi je sledil za petami. Prekoračim tračnice cestne železnice, obrnem se in kaj vidim, gospod? Omnibus Madeleine-Ba-stille. »Sem!« zakličem ves prestrašen. Pri tem sem pa pozabil, kako sem Trotta dresirah Trott me je samo debelo pogledal. Opazi! je tudi bližajoči se oin-nibus. — No. kai je storil omnibus? — Raztrgal mi je psa, gospod. Evariste Clement ie parkrat zame-žikal s svojimi majhnimi očmi. pogledal je starca po strani in se molče loti! nehvaležnega literarnega dela. ki mu je neslo en sou od vrstice. Takih šal Evariste ni imel rad. ni mi navodili odposlal na vsa sokolska društva. Novomeškemu občinstvu bo razposlana okrožnica s prijaznim vabilom na sodelovanje pri naši proslavi. Zletni odbor ima delapolnih rok ter upa. da bo našo prireditev oosetilo kar največ narodnega občinstva Iz vseh krajev, da bo letošnje sokolsko slavje najveličastnejše od vseh, kar jih je doslej doživelo naše mesto. Zdravo! Zletni odbor. 556/n Človeško telo, njega ustroj in delovanje Jugoslovenski sokolski savez je založil pravkar izišlo knjigo s tem naslovom, ki obsega 103 strani s 87 slikami. Knjigo je sestavil dr. A. Košir, docent ljubljanske univerze in član starešinstva JSS in jo poklonil spominu brata dr Ivana O r a ž-n a. prvega staroste JSS, ki Je izkazal ljubljanski medicinski fakultet! velike dobrote. Knjiga združuje članke, ki so izšli pod naslovom »Anatomija in fiziologiia človeka s posebnim ozirom na telovadb v «Sokclskem Glasniku* v letih 1925 in 1926. Namen ji je v prvi vrsti, biti priročen pripomoček bratom prednjakom pri pred-| iraških izpitih ostalemu članstvu pa naj nudi najvažnejše znanje o človeškem telesu. Da ie črivo tem nazornejše. Je pre-skrbel avtor čim več slik za kosti in mišičje. Takšne slike bodo marsikomu dobrodošle Knjiga je nov in strokovnjaški prispevek naši slovenski medicinski literaturi, bo dober pripomoček študentom medicine, šolam in vsem izobražencem za obogatitev knjižnice. Knjiga je, kot omenjeno, krasno strok^vniaško delo In ji je cena razmeroma nizka 20 Din. Natisnil.' jo je Delniška tiskarna v Ljubljani, naroča se pri Jugoslovanskem Sokolskem Savezu v Ljubljani (Narodni dom). * Naraščajskega zleta župe Split, ki se vrši 17. t. in. v SpUtu, se udeleži tudi 20 češkoslovaških naraščaj nikov pod vodstvom brata Svatopluka Svobode. — Za udeležence tega zleta je dovoljen 50% popust po železnici in parnikih. V nedeljo, 10. t. m. se vrši v Kranju župni zlet Gorenjske župe Danes so tekme članov in članic. — Istega dne ima svoj zlet v Krškem posavsko okrožje Zagrebške župe. Beogradski stadion. Po sklepu letošnje glavne skupščine JSS je predviden II. ju-goslovenski vsesokolski zlet v Beogradu 1. 1930. V Beogradu se zdaj intenzivno ba-vijo z gradbo velikega stadiona, ki bi odgovarjaj v vsakem pogledu taki prireditvi. Prednjaški tečaj JSS v Ljubljani. Tehnični odbor JSS je neumorno pri delu in gre dosledno po začrtani poti, da vzgo.il čim več vsestransko sokolsko vzgojenih prednjakov in predaj ačic. Od dobrega, številnega, idejno in tehnično vzgojenega kadra prednjakov Je zavisen porast in napredek Sokolstva. — Letos je priredil JSS že tri savezne prednjaške tečaje ln 1. avgusta t. 1. prične četrti prednjaški tečaj JSS za prednjake in prednjačice, ki bo trajal 1 mesec. Vsa potrebna navodila glede tečaja dobe župe in društva potom okrožnic in v Sokolskem Glasniku. To in ono . Njegovo Veličanstvo Laci Rac XXXVI. #J Budimpešti živi ciganski kralj Eaci Rac XXXVI., ki je slavil te dni 601 e trtico rojstva. [Visokega dostojan* stva ni dobil od svojih podložnikov, kajti cigani ne volijo kraljev. Tudi rim* ska številka, ki jo piše nekronani kralj za svojim imenom, ne označuje vrstne* da reda njegovih slavnih prednikov, Kajti dognano je samo, da se je ime« noval oče njegovega veličanstva tudi Laci Rao in da je bil ciganski poglavar nekje v madžarskih ravninah. Njegovemu sinu, ki je pravi umetnik svoje vrste, je preskrbel rimsko številko iz* najdljivi lastnik nekega budimpeŠtan* skega nočnega lokala, kraljevski titul si je pa nadel sam. 2e nad 30 let je Uaci Rac ciganski kralj in se kot tak ne zmeni za zavist svojih poklicnih tovarišev. Pred 20 leti so pozvali drugi znameniti ciganski goslači kralja na tekmo, ki je trajala cel teden. Zmagal ni Laci, marveč eno* oki Antonin Kocze, ki pozna note in ima tudi višjo glasbeno izobrazbo. To* da Laci se ni zmenil za poraz in je ostal kralj, kakor je bil. V ulici Ra* koczvja v Budimpešti ima lastno ka* varno in več hiš. Njegove hčerke so poročene z bogatimi Madžari. Starec ne pozna not, vendar pa igra divno, in sicer samo po posluhu. Za proslavo svoje 60 letnice si je izmislil originalen način. Igral je po vrsti 60 madžarskih narodnih pesmi, ki jih je številno občinstvo ~ zanima* njem poslušalo. Med igranjem je kro* žil po kavarni krožnik, na katerem so po končanem koncertu izročili jubilan* tu 4 milijone kron. Poleg tega je dobil srebrno dozo in dragoceno vijolino. V kratkem proslavi 401etnico svojega de* lovanja kot ciganski poglavar. Ove ženi v borbi za moža Poročali smo že o snoru. ki se je vnel med dvema ženama radi turinske-za profesorja Canelle. Canella je med vojno izjrinil in žena dol 20 ni imela o njem nobenih vesti. Naenkrat se je pa pojavil v umobolnici kot norec, ki je polagoma okreval. Italijanski listi so prinesli njegovo sliko in Dozivali javnost, naj se javL kdor ga Dozna. Njegova žena je trdila, da ie neznanec na sliki res njen mož. Kmalu se ie Da pojavila žena tipografa Brunerija, ki je isto-tako trdila, da je okrevajoči norec njen mož. Nastalo je vprašanje- ie—H neznanec Canella ali Bruneri. Obe ženi sta vztrajali pri svoji trditvi in italijanski listi so priobčevali o tem sporu obširna poročila. Eni so bili za profesorja Canello. drugi pa za Bruneriia. Eni so trdili, da se profesorjeva soproga ne more moriti, drugi zopet so bili mnenja, da gre za sleparja. Policija je napela vse sile. da pride resnici do dna, toda zagonetka je ostala dolgo časa nepojasnjena. Končno so prišle na vrsto brke. Profesor Canella je imel namreč brke, po katerih ga je žena na sliki takoj spoznala. In te brke so igrale v aferi važno vloga Dali so iih namreč uradno odstriči Te dni se ie zglasil pri dozdevnemu profesorju policiiski uradnik v spremstvu brivca. Profesor se je nekaj časa upiral, potem je pa hočeš nočeš privolil, da so mu brke odstrigli. Tipograf Bruneri je imel na zgornji ustnici brazgotino, ki je odločila spor med obema ženama. Ko so namreč dozdevnemu profesorju ostrigli brke, so zagledali izdajalsko brazgotino. Brunerijevi pristaši so zmagali. Da se stvar še bolj pojasni, je policija konfrontirala spornega moža z zdravnikom Orlandijem, ki je nekoč leči! tipografa Brunerija. Zdravnik je v dozdevnem profesorju spoznal bivšega svojega pacijenta. Profesorjeva žena je ostala torej brez moža. Tragedija v pragozdu 0 nenavadni tragediji v pragozdu poročajo ameriški listi. Odigrala se je v neprodirni šumi pri kraju Chiapas na meji držav Mehika in Guatemala. Iz bližnjega sela je odšel Miguel Hernandez, nabiralec gumija, s svojo ženo in dvema otrokoma v gozd. Zvečer je družina utrujena legla pod palmo. Prebudilo jo je grozno rjovenje in renčanje. Skozi temno noč so demonsko žarele oči divjih zveri. Bila je večja skupina jaguarjev, ki je rjoveče napadla malo ekspedicijo. Pogumni mož je pograbil puško, strel za strelom je odmeval v temno noč, šest zverin s« je že zvalilo na tla. A k nesreči je Her-nandezu zmanjkalo municije. Z golim nožem se je nato postavil bestijam v bran. Udarec s šapo mu je izbil nož Iz rok in v naslednjem hipu ga je ena izmed krvoločnih zverin raztrgala. Drugi jaguar je iztrgal otroka iz rok matere in podrl nesrečno ženo na tla. Jaguarji so popolnoma razmesarili očeta in mater ter enega otroka. Drugi otrok, ki se je skril za drevo, je pobegnil, a so ga našli mrtvega. Umrl ie od strahu. . Če se srečata dva detektiva Na Dunaju se je te dni v eni najpro-iretnejših kavarn odigral komičen, humorja poln prizor, ki bi delal vso čast režiserju kake filmske groteske. V kavarni je sedel pri mizi poleg velikega okna gost, ki je bil globoko zatopljen v časopise. V lokal ie nato stooil drug gost, ki je zahteval kavarnaria. Ko so mu raztolmačiii, da kavarnaria ni, je došlec sedel k mizi gosta, ki je čital časopise. Opazoval ga je ostro, niti za trenutek ga ni pustil iz vidika. Prvi gost je sempatja pogledal izza svojega časopisa, zdelo se ie, da posveča posebno pozornost veži nasproti kavarne. Nato se je zganil in vstal. V tem hipu je šinil drugi gost kvišku, oči so mu zažarele in ošvrknil ie prvega: »Vi ste Fuchs. Ni treba, da lažete. Vem vse.« Dozdevni Fuchs ie konsterniran obstal, nato pa je odločno iziavil, da se nikdar v življenju ni pisal Fuchs. Drugi gospod je nato odgrnil ovratnik suknje, pod katerim se ie zasvetil emajlirani znak dunajskih detektivov. Nadaljeval je: »Jaz sem detektiv, v imenu Kino Matica ELITNI KINO „MATICA" Predstave danes, v soboto, ob pol 5., pol 8. in četrt na 10. uro. Predstave jutri, v nedeljo, ob 3., 5. četrt na S. in četrt na 10. uro. Telefon št. 2124. I zakona legitimirajte se. Gospod Fuchs, vi ste aretirani.« Toda g. »Fuchs« ni prišel iz koncepta. Hudomušen nasmeh mu ie zaigral na ustih, a v naslednjem hipu ie tudi on dvignil ovratnik suknje. In glej! Tudi pri njem se ie zasvetil emailirani znak« Oba kolega, ki sta skušala drug drugega aretirati, sta se presenečeno spogledala. Končno se je stvar Doiasnila. Prvi detektiv iz VI. okraja, ki ie zdel v kavarni, je prežal na nekega oroslulega tatu, ki je opravljal svoj posel do trgovinah. Zato je nadzoroval sosedno poslopje, a drugi detektiv, ki te bil iz centrale, je imel nalog, da prime nekega defravdanta. ki pa je zunanie baje zelo sličen njegovemu kolegi. Umor radi alimentov V Bilini na Češkem je bil izvršen te dni krvav zločin, ki je razburil vso okolico. Delavec Hajek se je hotel maščevati zato, ker ga je sodišče ob* sodilo na plačevanje alimentov svoji ljubici, s katero je imel otroka. Moru lec se je na zločin pripravljal, dasi tr» di, da je ravnal v jezi in razburjenju. Priče so izpovedale, da je izvršil zlo* čin premišljeno. Usodnega večera se je skril v svo* jem stanovanju in čakal na rudarja Martinoviča, s katerim se je njegova ljubica nedavno poročila. Čim je sto* pil Martinovič v vežo, ie potegnil Ha» jek revolver in izstrelil vseh sedem nabojev. Prva krogla je zadela očeta nezveste ljubice v srce tako, da je bil takoj mrtev. Druga krogla je težko ranila njeno mater, ki je še isto nor umrla. Na ljubico je oddal napadalec tri strele. Tudi njenega moža je zadel v roko. Težko ranjena žena je začela klicati na pomoč, na kar je morilec pobegnil k svojemu tastu, od koder je odšel na sodišče in se sam prijavi!. Hajek je pred leti ubil neko mladen» ko in prišel pred poroto, ki ga je pa oprostila. Letalstvo nekdaj in sedaj Kako ogromen razmah ie doživela avijatika tekom zadniih 25 let. je razvidno iz nastopnih Dodatkov: Pred 25 leti. dne 17. decembra leta 1003. sta se odločila brata Wilbur "n Orville \Vright iz mesta Kitty Hawk v Zapadni Karolini za prvi polet z letalom, ki ga je gonil motor. Niuno letalo je razpolagalo s štiricilindrskim motorjem na 16 konjskih sil. celokupna teža letala je znašala okoli 100 kg. Prvi polet je trajala 59 sekund, aeroplan pa je preletel jedva 280 metrov v višini sto metrov. L. 1905. ie \Vilbur Wriglu poletel 38H km in ostal 38 minut v zraku. Kasneje sta brata \Vricht izvajala letalsko produkcijo v Franciji, toda pogoji francoske vlade so bili zelo strogi. Letalo ni smelo Dreleteti več nego 5 km. Med poletom bi moralo pristati in se nato vrniti na start. Nad 30 metrov bi se ne smelo dvigniti. Dasi sta letalca iziavila, da se lahko dvigneta v višino 300 metrov, ie vlada vztraiala na svojem z motivacijo, da je višina 30 metrov višek, ki ga sme letalo doseči. Tako ored 25 leti! In danes! Chamberlin ie postavil rekord v poletu na razdalio 6500 km. dočim se ie s »Columbio«* ori treningu vzdržal 51 ur v zraku. Največja brzina letala znaša danes 448.170 km na uro. rekordna višina 12.442 metrov. Grade se motorji s 1000 konjskimi silami itd. Časi se izpreminiaio! Tiskovine vseh vrst izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani ZVITKE (role) za računske stroje ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sis*emo> . k ma vedru In vsak kol ć»n v r*»»oj2r Lud. Baraga, LiubHana, Selenburgova ulica 61 Telefon 29so Najstarejša slovenska pleskar* ska in llčarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go* sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne «Evropa»). Se priporoča. — Izvršitev toč« na, cene zmerne. 72/L Opremljeno sobo zračno, z električno razsvetljav vo — takoj oddam boljšemu gospodu. — Ponudbe pod «Solnčna lega/1588» na upravo »Slov. Naroda*. Lep lokal velik, na zelo prometnem kraju na Bledu — oddam takoj. — Volfling. — Eventualne po iz* vedbe v cvetličarni Nizza, Du* najska cesta 9. 1608 Poslovni lokali v L, oziroma II. nadstropju Selenbur^ovc ulice, oziroma Aleksandrove ceste — se ta* koj oddajo. — Naslov v upra* vi «SIov. Naroda». 1661 Zastopnike in zastopnice za prodaja srečk na obroke išče Bančna pošlo« valnica Bezjak, Maribor, Go* sposka ulica 25. 77/L Srednjevelik kovček lep in močan, zelo pripraven za potovanje ali za dopust. — ceno naprodaj. — Naslov v upravi cSlov. Naroda«. 1659 Vino (sortirano) šipon, rizling in mu* škat od leta 1925 in 1926; circa 80 hI — naprodaj. — Rudolf Ban, Turski vrh, pošta Za vrče, okraj Ptuj. 1621 Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograme, obleke t. dr. veze najfinejše In najcenejši mehanično umetno vezenje Matek & Mlkeš Ljubljana, Da Imatinova ulica 13 En ti an je, ažuriranje, predtls-kanje ženskih ročnih del za trgo vino, šolo in dom. I. Stjepušin UGHEB. Jorjevska H priporoča aajboljše tambure, itce. škole nartiture ostale po trebščine zb sva glazbala Odlikovan na pariškoj izložb Cjenici tranko Sprejme se vajenec iz ljubljanske okolice. — Al. Breceljnik, sedlarska delavni* ca, Ljubic na, Gosposvetska cesta j.-. 1663 Opremljena soba parketirana, razgled na cesto, poleg T*vrope» — se odda. — Naslov v upravi »Slovenskega Narod-». 1662 Trgovskega učenca ' s potrebno predizobrazbo naj» manj treh razredov srednje šo» Ie in ki ima veseljo do železni* r.arske stroke — sprejme tvrd* ka Schneider & Verovšek v Ljubljani. 1606 <* wsujfiio setro m solidne. Pisalne stroje nove in rabljene Undervvood, Remington Simth Broes in za ootovanje povrvrstne — oudi z garancijo losip Pukl v Ce* 11u. — Popravile »seh mamk TftMPlL)E EVG. BONAC Ljubljana. Pred Škofijo t/l. Strojno pletenje za vsa v to obrt sjada oča dela: obleke, jopice, majce, čepice nogavice itd. Najnižje cene. Sveže sadje in povrfnine. Iz prve roke iz Vojvodine morete nabaviti samo trgovci in hotelirji na debelo po najnižjih dnevnih cenah: marelice, hruške, laoolka (za labolčne zavitke), ringlote, fižol rumeni stročji, paradižnike, zelje belo, grah, papriko veliko za polnjenje, peperone hude. Jugoslovanski export voca • povrća G- P- Prodanović NOVI SAD- Brzojavi: Paprika. Brzojavi: Paprika. \ Poselite moj piostor na ljubljanskem velesejrau lam bo razstavijeno: najnovejši in najmodernejši rastlinjak za vrtnarstvo. Za mizarje in za ve v to stroko spadajoče obrti: najnovejše (patent pr znam sušilnice za :es. Za kovinasto obrt naj-noveiše «utomati6no patentovane kovacmee, ki delajo brez meha in vsakega ventilatorja RUDOLF GEYER tvornica železne konstrukcije LJUBLJANA 30 Elektrotvrdba A. UERBAJS. Ljubljana Gosposvetska cesta št. 13 (kolizej) Stalna zaloga: ELEKTRO INŠTALACIJSKEGA blaga, ELEKTRtiZON in drugih aparatov, RADIO se sia ni deli in kompl. aparati — NAJNIŽJE CENE 1 Telefon sL 2867. Poštno ček. urad 11.355. O ■ CZ> ■ O ■ CD • O m O ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■« ■ CDBCD Nova sedlarska delavnica Opozarjam cenj. občinstvo, da sern otvoril lastno sedlarsko delavnico «= sa Oosp&svefski cesti 18 —i restavracija pn „LevuM) in se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela ■ Prvovrstno delo, cene solidne. ===== Alojzij Breceljnik, 165 prejšn i dolgoletni delovodja sedlarske obrti ODOiOBCIOHOSOEOBOBOlOnOlOlO fraki: palme, mm-m je prevzel glavno zastopstvo in zaloge to varen ni U SEIHHHHHHElHHHGlHHHHHHHe Vsem fotoamaterjemi Gasiš-r, t bnomidni papir ff Autona" originalni samoionu-joČB papir specialno angleške kakovosti in znamke. Poskusite, pa se boste zagotovo tudi Vi uvrstili med navdušene pristaše te znamke. Zahtevajte od svojih trgovcev s foto-potrebšči-nami obširne brošure. Na drobns. grez konkurence i wa debelo* Oglejte si specijalno detajlno in engros trpine Prepričah se boste, da je blagu napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Mallergurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, striki za perflo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, gož. jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odej, nepremočljivih voznih plaht, juta platna, -ibaric itd. po najnižji ceni Specijalno montiranje (ftplajsanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno. Prva kranjska marna in trgovine H. Hi. h. knnopnino tesla 31. Telefon 2441. PođruMu: Maribor. Vetrinjska ulica 20, tel. 454 — Kamnik, tatoa 4 Naročila in popravila se točno in vestno izvršujejo Razstava na Velesejmti Pav. ,1' 564-568 « 3 O M C c o C JULIO HEIHL Celje, Kralja Petra cesta 10 j " * ■ Odprto! asa n e o ^ r\ e f> jr ,1 Dvokolesa z dobro pneumatiko že od Din 1300 — Največja izbira vsakovrstnih svetov, znamk Motorji Šivalni si roji za domačo tabo m Šivilje s pokrivalom že od Din 1400—. Central Boboin od Din 1950"— Otrošk? vozički Mamice, ne zamudite prilike si ogledati velike izbire vsakovrstnih modelov. Igračni vozički in stolice „Frera" najnovejši modeli več vrst došli po znižanih cenah. ftlehanicna delavnica, posebna oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. — Telefon 2327. ,,TRIBUN&' F. B. L.e tovarna dvokoles in oirošfc:h vozičkov, Liubl|ana Karle vska cesta 4.— Cenik' tranko. — Prodata na obroke — Oglejte si paviljon „Fff št. 257 — 275 n:; Ljubljanskem velesejmu za otroke, zložljive kot stolček in mizica za učenje hotenja. Igračni vozički več vrst v poljubni velikosti. Pneumatika Dunlop, Micbelin, Pi-relli, Spiga po zelo znižani ceni. Holenderj* a dečke in deklice od 4 do 8 let. Triciklji in mala dvokolesa za dečke m deklice na krogličnih ležiščih, z verigo izdelana kot normalna dvokolesa v manjši obliki. L. lillikuš Mestni trg štev. 15 Tvornica dežnikov zaloga izprehajalnih palic Foto-ateijt „HEL10S Veličan Bešter tieksanrirovi Teiefoi 252* : einjejo se tudi razni filmski kine-Tiaouratski posne'ki, naravni ;r reklamni film' 'Id iid. 6ti Restavracija „Pri šestici" Dunajska cesta S L GERKMAN TRSOVINC l USNJEM fifi CEEELo Liimiiana. Sv. Petra t. 71 nasprot tovarne Pollak ]5*b MARIJA ROGELJ manufakturna trgovina nrilo za gospode >n dame Blago dobro, cene nizke Sv. Petra cesta 26 lxk> Mi Kavarna DVORSKI TRG Josip Carl 1^47 uOolj Varbinek crva IjiiMjansHa tvornica klavirjev Ljubljana. Hišerjeva 5 i54b Čevlji - obuće na veliko ALEKSA OBLAT Sv. Petra cesta 18 Ivan Jax in sin velika zaloga šivalnih, pisalnih strojev in koles Gosposvetska cesta 2 1601 Fotografični zavod Ant. Uršič LJUBLJANA Frančiškanska ul. 10 15^9 Največja zaloga oblek za gospode in dečke B ^laksandroba cesta dovoli, da razstavite svoje blago na velesejmu, potrebno je tudi nekaj REKLAME za svojo razstavo v..SLOVENSKEM NARODU" Informacije v upravi lista: Knafljeva5 In na VSiesejmuph našemZćStOPDikU 5 DIZEL i 3 SAUGGA. i CPINI & KAV S KOMPL. PILANI i B aia FiSCHER S: i ZAGREB. Panfoveafe 1 b. . i TeletoB 379 n Zuko Meter? 379 mestni tesarski mojster, ____LJUBLJANA, Dunajske cesta 46 — —-- Vmmkovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja zrn palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike — Stropi rmzna tla, stopnice, ledenice paviljont, verande, tesene ograjt Ud. — Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA ZAGA. 16/L TOVARNA FURNIRJA trboveljski PORTLAND cement se dobi pri ^ tt. Fr. Stupica Ljubljana, Gosposvetska 1 rOVAKNA PERILA .TRIGLAV LJUBLJANA, Kolodvorska ul. S nasproti hotela Štrukelj. PRIPOROČA veliko izbero moškega perila po konkurenčnih cenah! — Izdeluje se tudi po naročilu. Najboljša v materijalu in konstrukciji so: kolesa, šivalni stroji SE TRSE: URAMA PISALNI stroj ter švicarski PLE-TILNI stroj DUBIE0. Maj t ep še opreme, samo pri Josip Petelincu v Ljubljani oiizu Prešernovega spomenika ob - vodi. — Telefon 2913 rfatntile cene, — Tudi na mesečna odplačila. je izpraznjeno na Oblasni muzički školi v Sarajevu, subvencionirani od ministrstva pro-svete. Dolžnost poučavanja 14 do 24 ur tedensko. Plača po kvalifikaciji in zaposlenju od 1400 do 2400 Din mesečno. Leta provedena v učiteljskem zvanju na drugem mestu se jemljo v obzir pri odmerjenju doklad. Reflektanti s kvalifikacijo (najmanj državni izpit za učitelja glasbe) naj se s svojimi prošnjami obračajo na upravo Obl. muz. šk. v Sarajevu najdalje do 15. avgusta. Prošnji so po možnosti priložiti overovljeni prepisi izpričeval o študijah in učiteljskem delu. 1 67 C$D 33 17 MED. Dr. ROBERT BLUMAUER specijalist za kirurgijo ordinira vsak dan od V2 2— 7*4 ure popoldne, razun ob nedeljah in praznikih. LJUBLJANA, TABOR 13/1. ^Sokolski dom — vhod s strani vojašnice) POSOR! Pav hon ..F" 257-275 Velika izbira dvokoles, motor ev, vsaka v.srni.: otroških vozičkov, nadomestnih delov in pnevmatike po zelo znižan-, ceni. Posebni oddelki za popravo, emai liranje in pumkljanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev Ito. — Proda k na obroke — Ceniki franko. „TRIBUNA*1 P. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovžka cesta it. 4. Spomlniaife se lahora! SSE9SBBBSISSE9I9BBI9SE9SBSB Ivan Perdan, nasledniki, Ljubljana Veletrgovina koloniialnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, tesierune, čaj, žganje in vse drugo špeceriisko blago. Postrežba toč"a in solidna SVETUJEMO VAM da si naročite ..PUCH" KOLO ki te naibohie dob« se po solidni cen* in (udi na obroke «e or* tvrdk* IGU. VOK. LJUBLJANA Tavčarjeva ut'c^ *tev 7 1660 ZAHVALA. Za mnogostransko izkazano nam sožalje povodom prerane smrti našega nepozabnega IVANA BIROLLE izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, obema govornikoma g. Zupančiču kot zastopniku „Sokola* Škofja Loka in dolgoletnemu prijatelju g. Tomazinu, Glasbenemu društvu iz Zagorja za genljive žalostmke, nadalje g. srezkemu poglavarju vlad. svetniku Podboju, čč. duhovščini, uradništvu in poduradništvu TPD., uradnikom in uslužbencem drž železnice, sokolskima društvoma Zagorje in Litija, prostovoljnemu gasilnemu društvu Zagorje, zastopnikom podružnice Slov. plan. društva Litija ter vsem nameščencem m delavstvu domačega podjetja, kakor tudi rudniški godbi in vsem številnim prijateljem iz Zagorja in drugih krajev za mnogoštevilno čaščeče spremstvo. Vsem še enkrat naša prisrčna zahvala! Ustanovljeno leta 1879. Telefon it. 25*3. Ključavničarstvo Avgust Martinčič UUBL ANA, Rimska cesta štev. 14 arvo In edino pod etie za napravo Jeklenih valjčnih sastorov v Sloveniji priporoča naoravo no v h vallcnlh sastorov in popravo ist