t URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 28 Ljubljana, četrtek 25. decembra 1975 Cena 10 dinarjev Leto XXXI 1381. Na podlagi 35. člena poslovnika o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 27-344/74) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 5. decembra 1975 sprejelo ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, nalogah in imenovanju predsednika in članov komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana 1. V odloku o ustanovitvi, nalogah in imenovanju predsednika in članov komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana (Ur. list SRS, št. ,27-346/74) se 3. točka spremeni tako. da se glasi: »Komisija ima predsednika in največ 15 članov«. 2 4. točka se dopolni tako,' da se za člana komisije imenujeta: Beltram Živa. članica Sveta republike, Potočnik dr. Miha, član Sveta republike. St. P 0215-1/75 Ljubljana, dne 5. decembra 1975. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 1382. Na podlagi 35. člena poslovnika o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 27-344/74) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 5. decembra 1975 sprejelo ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi in Imenovanju predsednika in članov komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za pomilostitve 1. V odloku o ustanovitvi in imenovanju predsednika in članov komisije Predsedstva SR Slovenije Za pomilostitve 'Uradni list SRS. št. 23-265/74) se 2. točka spremeni tako. da se glasi: »Komisija ima predsednika ih največ 11 članov«. 2. 3. točka se spremeni in dopolni tako. da se — Simonič Franc razreši dolžnosti člana komisije; — za člana komisije imenujeta: — Jančar Marija, članica Sveta republike — Zupančič Marija, članica Sveta republike. St. P 02il-l/75 Ljubljana, dne 5. decembra 1975. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 1383. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona ter na podlagi odločitve, sprejete na 22. seji dne 5. decembra 1975 izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Neprestani del kazni se odpusti: Fekonja Zofiji, rojeni leta 1954 v Cangonji; Manojloviču Bogdanu, rojenemu leta 1927 v Omsici; Milenkovski Dojčinu, rojenemu leta 1952 v Kukljici. 2. člen Kazen se zniža: Rupnik Jožefi, rojeni leta 1942 v Veliki Lašni pri Kamniku, se kazen 2 let zapora zniža na 1 leto. St. P 25-1/75 Ljubljana, dne 5. decembra 1975. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 1384. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi dr. Jožeta Brileja kot predsednika in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Marjana Jenka, Rika Kolenca, Tineta Remškarja, Franca Simoniča, dr. Majde Strobl in Olge Vrabič, v postopku za oceno skladnosti 106. in 107. člena zakona o stanovanjskih razmerjih z ustavo Socialistične republike Slovenije na podlagi javne obravnave, ki je bila dne 25. novembra 1975 odločilo: Ugotovi se, da 106. in 107. člen zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74) nista v neskladju z 261. členom ustave Socialistične republike Slovenije. Obrazložitev 1) Javni tožilec Socialistične republike Slovenije je predlagal oceno skladnosti 106. in 107. člena zakona o stanovanjskih razmerjih z ustavo Socialistične republike Slovenije. Po teh zakonskih določbah se vsi upravni in sodni postopki, ki so bili začeti na podlagi prejšnjega zakona o stanovanjskih razmerjih, pa do uveljavitve novega zakona še niso bili pravnomočno končani, nadaljujejo po določbah novega zakona. Predlagatelj meni, da zakon z učinkom za nazaj posega v pravice občanov, pridobljene na podlagi prejšnjega zakona. Pristojni organi morajo namreč v že začetih postopkih odločati po materialno-pravnih določbah novega zakona, čeprav je dejansko stanje, ki je podlaga za odločanje, nastalo v času veljavnosti prejšnjega zakona. Po predlagateljevem mnenju dajejo omenjene zakonske določbe retroaktivni učinek vsemu zakonu, kar ni vskladu z 261. členom ustave po katerem imajo lahko učinek za nazaj samo posamezne zakonske določbe. Če pa bi se štelo da dajejo izpodbijane določbe zakona učinek za nazaj samo tistim določbam novega zakona, ki se razlikujejo od prejšnjega, naj ustavno sodišče oceni, ali je take zakonske učinke na že tekoče a še ne pravnomočno končane zadeve zahteval splošni interes. Skupščina Socialistične republike Slovenije v svojem odgovoru navaja, da ne gre za retroaktivni učinek vsega zakona. Z odločbami 106. in 107. člena se namreč predpisuje le uporaba nekaterih določb novega zakona in sicer tistih, ki se nanašajo na obseg pravic uporabnikov stanovanja in stanodajalcev ter na pogoje za uveljavljanje teh pravic; razen tega se te dve dolt'čbi omejujeta le na nedokončane upravne in sodne postopke. Vendar tudi v tem okviru po mnenju Skupščine SRS ne gre za pravo retroaktivnost, ker omenjeni zaslonski določbi ne posegata v že urejene odnose oziroma pridobljene pravice, marveč gre le za primere, ko uporabnik stanovanja oziroma stanodajalec šele uveljavljata svoje pravice v upravnem oziroma sodnem postopku. Tudi če bi se štelo, da gre za retroaktiven učinek nekaterih določb zakona, je takšno ureditev terjal splošni interes. Ta je razviden iz obrazložitve osnutka in predloga zakona, kjer so navedeni motivi in cilji nove zakonske ureditve, ki so narekovali, da se novi zakon uporablja brez odlašanja. 2) Po določbah 106 in 107. člena zakona se o nekaterih razmerjih odloča po določbah novega zakona, dejansko stanje, ki je podlaga za odločanje v upravnem osđroma sodnem postopku, pa je nastalo še v času. ko je veljal stari zakon o stanovanjskih razmerjih. Brez takšnega izrečnega zakonskega določila bi se na omenjena razmerja uporabljal stari zakon. S tega stališča je očitno izhajal zakonodajalec, ker bi navedeni dve zakonski določbi sicer sploh ne bili potrebni. Ustavno sodišče zato ugotavlja, da imata ti dve zakonski določbi učinek za nazaj v smislu drugega odstavka 261. člena ustave Socialistične republike Slovenije. Z navedenima zakonskima določbama se ne daje učinek za nazaj vsemu zakonu, marveč le tistim njegovim določbam, ki urejajo konkretne pravice in obveznosti uporabnikov stanovanj in stanodajalca ter so hkrati še predmet ugotavljanja in odločanja v upravnem oziroma sodnem postopku. Določbi torej ne pose- gata v že pridobljene pravice in v odnose, ki so že urejeni. Po pregledu skupščinskega gradiva, ki se nanaša na postopek sprejemanja novega zakona o stanovanjskih razmerjih, ustavno sodišče ugotavlja, da obstaja zadostna podlaga za zaključek o tem, da je bil izpolnjen nadaljnji ustavni pogoj, to je, da je takšno ureditev zahteval splošni interes. Iz obrazložitve osnutka in predloga zakona, pa tudi iz poročil predstavnikov predlagatelja zakona o skupščinskih telesih izhaja osnovni namen nove zakonske ureditve, ki je bil izražen v tem, da se preprečijo pojavi špekulacij in neupravičenega bogatenja ter deformacije in zlorabe, vezane na stanovanjsko pravico, da se poveča varstvo občanov, ki so pomoči potrebni in da se odpravijo anomalije, ki so se nakopičile ob administrativnem razdeljevanju stanovanj. V odborih in zborih skupščine sta bila osnutek in predlog zakona zelo izčrpno obravnavana in pozitivno ocenjena. Predlog zakona z nekaterimi amandmaji, od katerih pa nobeden ni spreminjal 106. in 107. člena, je bil v obeh zborih skupščine soglasno sprejet. V zakonodajnem postopku je bilo tedaj na navedeni način ocenjeno, da je podan splošni interes za takojšen prehod na novo zakonsko ureditev in takojšnjo uporabo novega zakona v smislu in v okviru določb 106. in 107. člena. Glede na povedano ugotavlja ustavno sodišče, da določbe 106. in 107. člena zakona o stanovanjskih razmerjih niso v neskladju z 281. členom ustave Socialistične republike Slovenije. St. U I 22/75-12 Ljubljana, dne 5. decembra 1975. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. I 1385. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi predsednika dr. Jožeta Brileja in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Marjana Jenka, Rika Kolenca. Tineta Remškarja, Franca Simoniča in dr. Majde Strobl v postopku za oceno ustavnosti, in zakonitosti določb odlokov Skupščine občine Celje: a) odloka o izgradnji in upravljanju s toplotnimi napravami ter o splošnih pogojih za dobavo in prevzem toplote na območju občine Celje, b) odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje in c) odloka o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Celje po javni obravnavi dne 25. novembra 1975 odločilo: Odpravijo se: a) v odloku Skupščine občine Celje o izgradnji m upravljanju s toplotnimi napravami ter o splošnih pogojih za dobavo in prevzem toplote na območju občine Celje CUradni list SRS. št. 31/74) določbe 2. člena, 4 člena, prvega odstavka 5. čleria, prvega odstavka 7. člena in 26. člena; b) v odloku Skupščine občine Celje o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 10/73) opomba k d) in e) pod zaporedno številko 17 tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del tega odloka; c) v odloku Skupščine občine Celje o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Celje (Uradni Ust SRS, št. 33/73) določba 9. člena, kolikor določa, da so v stroške obratovanja stanovanjske hiše vključeni tudi stroški amortizacije ter investicijskega in tekočega vzdrževanja kotlovnic Obra.zložitev 1) Krajevne skupnosti Karel.Destovnik-Kajuh, Savinja in Slavko Šlander na Otoku v Celju sp s svojim predlogom začele postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 2. člena, 4 člena in prvega odstavka 5. člena odloka o izgradnji in upravljanju s toplotnimi napravami ter o splošnih pogojih za dobavo in prevzem toplote na območju občine Celje ter opombe v točki 17. tabele, ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje. Predlogu so še pridružile krajevne skupnosti Center, Gaberje-Hudinja, Nova vas, Dolgo polje in Ostrožno v Celju ter Krajevna skupnost Štore. Ustavno sodišče pa je s sklepom z dne 11. novembra 1975 samo začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb prvega stavka 7. člena ih 26. člena odloka o izgradnji in upravljanju s toplotnimi napravami ter o splošnih pogojih za dobavo in prevzem toplote na območju občine Celje ter določbe 9. člena odloka o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Celje. 2) Pod zaporedno številko 17 tabele elementov, za katere se ugotavljajo pozitivne točke, v tabeli za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odtoka Skupščine občine Celje o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje, so določene točke, s katerimi se vrednotijo naprave za ogrevanje stanovanja Pod d) in e) so določene točke za etažno in centralno kurjavo. V opombi pa je navedeno, da se pod d) in e) računajo grelna telesa in hišna inštalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gresta vzdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotlov v ceno kurjave. Po 9. členu odloka Skupščine občine Celje, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih' hiš v občini Celje, se štejejo v stroške obratovanja stanovanjske hiše med drugim stroški centralnega ogrevanja stanovanja vključno z amortizacijo ter investi- • cijskim in tekočim vzdrževanje kotlovnic. Ustavno sodišče je ugotovilo, da obe določbi nista v skladu z zakonom o stanarinah 'Uradni list SRS, št. 50/72), opomba pod zaporedno številko 17 omenjene tabele pa tudi ne z zakonom c ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72). Po teh določbah odlokov Skupščine občine Celje se računajo stroški amortizacije ter investicijskega in tekočega vzdrževanja kotlarne in kotlov v ceno ogrevanja stanovanja oziroma v stroške obratovanja sta-novanjske hiše, ki jih plačujejo imetniki stanovanjske Pravice poleg stanarine, ne glede na to, če spadajo kotlarne in kotli med skupne dele In naprave v sta-hovanjski hiši. Zato navedeni določbi nista v skladu s t Členom zakona o stanarinah, po katerem se stroški ®mortizscije stanovanjske hiše ter investicijskega in tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši pokrivajo iz stanarin. Ustavno sodišče ugotavlja, da so skupni deli in naprave v stanovanjski hiši tudi kotlarne in kotli, ki služijo za ogrevanje vseh ali več stanovanj oziroma poslovnih prostorov, če je kotlarna v sami hiši, oziroma, če je zunaj hiše v posebni stavbi in služi le za potrebe določene stanovanjske hiše ali več določenih stanovanjskih hiš. To ne velja za kotlarne in kotle ter druge objekte in naprave za proizvodnjo in prenos toplote, ki so zgrajeni kot komunalni objekti in naprave za potrebe določenega naselja ah območja. Navedeno izhaja tudi iz 5. člena zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ, št. 43/65 in 57/65), ki se uporablja kot republiški zakon. Po tej zakonski določbi še štejejo za skupne dele v stanovanjski hiši naprave za ogrevanje, ki slu- « žijo stavbi kot celoti ali več posameznim delom stavbe, to je več stanovanjem ali poslovnim prostorom. Po 2. in 3. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj upošteva občinska skupščina pri določanju meril za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj elemente, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja, m določi za vsak posamezen element ustrezno število točk. Elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja, so tudi naprave za ogrevanje. Te pa vključujejo tudi kotlarno in kotle, če spadajo med skupne dele in naprave v stanovanjski hiši. Zato opomba pod zaporedno številko 17 omenjene tabele, ki izloča iz točkovanja kotlarno in kotle ne glede na to. če spadajo med skupne dele in naprave v stanovanjski hiši, ni v skladu z 2. in 3. členom navedenega zakona. 3) Po 2. členu odloka Skupščine občine Celje o izgradnji in upravljanju s toplotnimi napravami ter o splošnih pogojih za dobavo in prevzem toplote na območju občine Celje skrbi za gradnjo in upravljanje s toplotnimi napravami komunalna organizacija združenega dela, ki jo za to pooblasti izvršni svet občinske skupščine (v nadaljnjem' besedilu odloka: upravlja-lec). V 4\ členu navedenega odloka so opredeljene toplotne naprave In toplovodne instalacije. Za toplotne naprave po tem odloku se štejejo vsi objekti in naprave, ki služijo proizvodnji, razdelitvi in oddaji toplotne energije ter v enem sistemu oskrbujejo najmanj dvajset stanovanjskih enot in če kot nosilec toplote v sistemu služi voda. K napravam se štejejo tudi gradbeni objekti, ki so funkcionalno namenjeni strojnim toplotnim napravam (zgradbe kotlovnic, prostori podpostaj, kinete in podobno). Razmejitev od odjemalcev predstavlja energijski števec, skupna regulacijska naprava ali zaporna naprava za zgradbo. Naprave, ki služijo razdelitvi in prevzemu toplote za temi memimi, regulacijskimi ali zapornimi napravami, so opredeljene kot toplovodne inštalacije. Po prvem odstavku 5. člena navedenega odloka so toplotne naprave osnovno sredstvo upravljalca, se pravi, da se prenašajo v upravljanje pooblaščene komunalne organizacije združenega dela-iz 2, člena odloka. Po prvem stavku 7. člena odloka so investitorji objektov iz 6 člena odloka, to je toplotnih naprav, toplovodnih inštalacij in drugih naprav, ki služijo ogrevanju prostorov, dolžni pred začetkom gradnje skleniti z upravljalcem pogodbo o financiranju toplotnih naprav. Po 26. členu odloka je upravljalec dolžan prevzeti v upravljanje toplotne naprave, ki so bile zgrajene do uveljavitve odloka. O prenosu pravice uporabe se sklene pogodba. Ustavno'sodišče je ugotovilo, da te določbe niso v skladu z ustavo in zakonom. Omenjeni odlok je sprejela Skupščina občine Gelje na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67). Ta zakon se še uporablja po 3. odstavku 28. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), dokler ne bo vzpo* stavljena nova organizacija upravljanja na področju komunalnih dejavnosti, najdalj pa še do 28. X. 1976. Po 5. členu navedenega zakonh občinska skupščina lahko predpiše z odlokom obvezno uporabo posameznih komunalnih storitev in način opravljanja teh storitev ter določi pravice in obveznosti občanov in organizacij ter pravice in obveznosti ustrezne komunalne delovne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev (splošni pogoji za opravljanje in uporabo komunalnih storitev). Ne more pa občinska skupščina brez posebnega zakonskega pooblastila v smislu 323. člena ustave SR Slovenije s svojim predpisom urejati razmerij, ki se urejajo z zakoriPm, in drugače urejati razmerja, kot jih ureja zakon. Iz opredelitve toplotnih naprav v 4. členu odloka izhaja, da se navedene določbe odloka nanašajo tudi na toplotne naprave, ki spadajo med skupne dele in naprave v stanovanjski hiši. Po zakonu o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) in po zakonu o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37/74) upravljajo s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini stanovalci in stanovanjska skupnost. Ti upravljajo tudi s skupnimi deli in napravami v stanovanjski hiši. Vzdrževanje in druga strokovna opravila v zvezi z gospodarjenjem s stanovanj-skimi hišami lahko s pogodbo poverijo organizaciji za vzdrževanje stanovanjskih hiš, posamezna dela pa tudi drugim ustreznim organizacijam združenega dela oziroma občanom, ki s samostojnim osebnim delom z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo ustrezno dejavnost. Zato niso v skladu z navedenima zakonoma določbe 2. člena, 4. člena, prvega odstavka 5. člena, in 26. člena odloka, po katerih se prenašajo toplotne! naprave, ki spadajo med skupne dele in naprave v stanovanjski hiši, v upravljanje komunalne organizacije združenega dela in v njena osnovna sredstva. Po 1. členu zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ, št. 43/65 in 57/65), ki se uporablja kot republiški zakon, se štejejo za posamezne dele stavbe, ki so lahko predmet etažne lastnine in pravice razpolaganja po 3. členu tega zakona, samo posamezna stanovanja in posamezni poslovni prostori, ne pa tudi skupni deli in naprave v stanovanjski hiši. Pravica uporabe na skupnih delih in napravah v stanovanjski hiši ni samostojna pravica, temveč je po 5. členu navedenega zakona zvezana z lastninsko pravico oziroma s pravico razpolaganja na posmeznih delih stavbe. Zato niso v skladu z navedenim zakonom določbe 1. člena, prvega odstavka 5. člena in 26. člena odloka Skupščine občine Celje, po katerih se prenaša pravica uporabe na toplotnih napravah, ki spadajo med skupne dele in naprave v stanovanjski hiši, na komunalno organizacijo združenega dela. Določba prvega stavka 7. člena odloka Skupščine občine Celje, ki zavezuje investitorje toplotnih naprav, da pred začetkom gradnje sklenejo s pooblaščeno ko- munalno organizacijo združenega dela pogodbo o financiranju toplotnih naprav, ni v skladu z zakonom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71), po katerem so stroški komunalnega opremljanja zemljišča, ki bremene investitorja, zajeti v ceni zemljišča. Poleg tega pa ta določba ureja obligacijska razmerja na področju investiranja in graditve objektov, zato tudi ni v skladu s 6 in 10. točko prvega odstavka 321. člena ustave SR Slovenije, po katerih je urejanje razmerij na področju investiranja in graditve objektov ter urejanje obligacijskih razmerij v zakonodajni pristojnosti Skupščine SR Slovenije. 4) Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče po 413. členu ustave SR Slovenije, upoštevajoč vse okoliščine po 23. členu zakona o postopku pred ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74), odločilo, da se navedene določbe odlokov Skupščine občine Celje odpravijo. Po 423. členu ustave SR Slovenije je ta odločba obvezna in izvršljiva. Odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. U I 28/75-12 Ljubljana, dne 5. decembra 1975. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej J. r. 1386. Na podlagi drugega odstavka 32. člena zakona o inšpekcijah (Uradni list SRS, št. 13-99/74) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NAVODILO o evidencah, ki jih vodijo organi kmetijske inšpekcije v SR Sloveniji 1. Občinski organi kmetijske inšpekcije vodijo evidenco o svojem delu; vodijo jo na naŽin, ki'je določen s tem navodilom ter na obrazcih, ki so objavljeni skupaj s tem navodilom in so njegov sestavni deli a) Evidenca o kmetijskih inšpektorjih — obrazec KI-1 ; b) Evidenca o kontrolnih pregledih in ukrepih kmetijskega inšpektorja — obrazec KI-2; c) Evidenca o prijavah za kaznovanje in izrečenih kaznih — obrazec KI-3. 2. Evidenco o kmetijskih inšpektorjih vodijo organi kmetijske inšpekcije na obrazcu KI-1, ki vsebuje naslednje podatke: — skupščina občine, — organizacijska enota v kateri deluje kmetijska inšpekcija (v sestavu oddelka za občinske oziroma medobčinske inšpekcije, inšpektorata itd.), — priimek in ime inšpektorja, — datum in kraj rojstva, — šolska izobrazba, — strokovni izpit (ni, oziroma je opravil — datum), —i delovna doba, .— prejšnja zaposlitev (ime organizacije in delovno mesto), —• datum zaposlitve v kmetijski inšpekciji in naziv delovnega mesta. Obrazec KI-I je treba izpolniti najpozneje v 30 dneh od dneva, ko začne inšpektor z delom in en izvod dostaviti republiškemu kmetijskemu inšpektoratu. 3. Evidenco o kontrolnih pregledih in ukrepih organov kmetijske inšpekcije vodijo kmetijski inšpektorji na obrazcu KI-2 v obliki knjige, ki vsebuje naslednje podatke: — zaporedna številka, — datum kontrolnega pregleda, — objekt kontrole (firma in sedež organizacije združenega dela ter temeljne organizacije združenega dela oziroma priimek, ime in naslov občana, kjer je bil pregled opravljen), — zadeva na katero se je pregled nanašal, — število odvzetih vzorcev za analizo, — vrsta in količina povzorčenega blaga, — število vzorcev in količina blaga, ki je po ana- iiznem izvidu ustrezalo oziroma ni ustrezalo za promet, t — številka in datum odločbe, ki je bila izdana v zadevi, — vrsta in količina blaga, ki je bilo izločeno iz Prometa, — številka in datum prijave za kaznovanje. 4. Evidenco o prijavah za kaznovanje in izrečenih kaznih vodijo kmetijski inšpektorji na obrazcu KI-3 v obliki knjige, ki vsebuje naslednje podatke: — zaporedna številka, — številka in datum prijave ža prekršek — gospodarski prestopek, — ime organa, ki mu je poslana prijava, — materialni predpis, ki je bil kršen, — kršitelj (naslov). Rešitev zadeve glede na prijavo za kaznovanje: — prijava zavržena (številka in datum odločbe). — oproščena (številka in datum sodbe), — številka in datum odločbe o prekršku, — znesek izrečene denarne kazni za prekršek (ločeno za temeljne organizacije združenega dela oziroma za drage organizacije združenega dela, odgovorne osebe in občane), — številka in datum sodbe o gospodarskem prestopku, — znesek izrečene denarne' kazni za gospodarski prestopek (ločeno za temeljne organizacije združenega dela oziroma za druge organizacije združenega dela in odgovorne osebe), — v opombi se vpišejo morebitni upravni spori, pritožbe inšpektorja ha odločbo o prekršim, ugovori zoper sklep javnega tožilca o zavrnitvi prijave za gospodarski prestopek, izrečeni varnostni ukrepi in podobno. 5. To navodilo začnej veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 320/F-08/75 Ljubljana, dne 17. decembra 1975. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. in*- i r. Evidenca o kmetijskih inšpektorjih Obrazec KI-1 1- Skupščina občine 2- Organizacijska enota službe kmetijske inšpekcije 2. Priimek in ime inšpektorja 4- Datum in kraj rojstva K šolska izobrazba K Strokovni izpit (ni oz. je opravil — datum) Delovna doba 8- Prejšnja zaposlitev (ime organizacije in delovno mesto) 9 Datum zaposlitve v kmetijski inšpekciji in naziv delovnega mesta Predstojnik Kraj; ...... ....... ..... ..................... (datum) organizacijske enote kmetijske inšpekcije: Evidenca o kontrolnih pregledih in ukrepih kmetijskega inšpektorja Obrazec KI-2 Zap. št. Datum kontrolnega pregleda Kraj In objekt kontrole (OZD, TOZD, občan — naslov) Zadeva Štev. odvzetih vzorcev za analizo Povzorčeno vrsta blaga količina 1 2 3 4 5 6 7 - Izvid o preiskavi vzorcev: Številka in datum odločbe I. stopnje Izločeno iz prometa: Številka in datum prijave za kaznovanje ustrezalo ni ustrezalo vrsta v blaga količina štev. vzor. koli- čina štev.^ vzor. koli- čina 8 » v 10 11 12 13 14 15 l 4 « Evidenca o prijavah za kaznovanje in izrečenih kaznih Obrazec KI-3 Zap. št. Številka in datum prijave • Ime organa kateremu je poslana prijava Kršitev materialnega predpisa Kršitelj (naslov) l prekršek gospodarski prestopek 1 2 3 4 s 6 < Rešitev zadeve glede na prijavo za kaznovanje zavržena oproščena p r e k r š ek številka in datum • odločbe številka in datum sodbe številka in datum odločbe o prekr. znesek izrečene denarne kazni OZD-TOZD odgovor. oseba občan 7 8 9 10 11 12 . i / gospodarski prestopek številka in datum sodbe znesek izrečene denarne kazni OZD-TOZD odgovorna oseba 13 14 15 1387. Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-276/72 in št. 18-185/74) izdaja republiški komite za vzgojo in izobraževanje ODREDBO o trajanju šolanja za poklica kemijski procesničar in kemijski laborant 1 V skladu s predmetnikom in učnimi načrti, ki jih je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na seji dne 8. julija 1975, traja šolanje za poklica kemijski procesničar in kemijski laborant dvč leti. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 611-4/75 Ljubljana, dne 3. decembra 1975. Predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih - Atena 1. r. 1388. Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-276/72 in št. 18-185/74) izdaja republiški komite za vzgojo in izobraževanje ODREDBO o trajanju šolanja za poklic aranžerski tehnik 1 V skladu s predmetnikom in učnimi načrti, ki jih ie sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na seji dne 11. junija 1975, traja šolanje za Poklic aranžerski tehnik štiri leta. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan t>o objavi v Uradnem listu SRS. St. 611-3/75 Ljubljana, dne 3. decembra 1975. Predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih - Atena 1. r. 1389. Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-276/72 in št. 18-^85/74) izdaja republiški komite za vzgojo in izobraževanje ODREDBO o trajanju šolanja za poklic fotograf 1 V skladu s predmetnikom in učnimi načrti, ki jih je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na seji dne 8. julija 1975, traja šolanje za poklic fotograf 3 leta. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 611-4/75 Ljubljana, dne 3. decembra 1975. Predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih - Atena 1. r. 1390. Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-276/72 in št. 18-185/74) izdaja republiški komite za vzgojo in izobraževanje ODREDBO o trajanju šolanja za poklic vrtnarski tehnik 1 V skladu s predmetnikom in učnimi načrti, ki jih je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na seji dne 8. julija 1975, traja šolanje za poklic vrtnarski tehnik štiri leta. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 611-4/75 Ljubljana, dne 3. decembra 1975. Predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih - Atena 1. r. 1391. Na podlagi drugega odstavka 54, člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-276/72 in št. 18-185/74) izdaja republiški komite za vzgojo in izobraževanje ODREDBO \ o trajanju šolanja za poklica vrtnar in cvetličar 1 V skladu s predmetnikom in učnimi načrti, ki jih je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na seji dne 8. julija 1975, traja šolanje za poklica vrtnar in cvetličar 30 mesecev. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 611-4/75 Ljubljana, dne 3. decembra 1975. Predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih - Atena 1. r. 7 1392. Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-276/72 in št. 18-185/74) izdaja republiški komite za vzgojo in izobraževanje ODREDBO o trajanju šolanja za poklic kmetovalka — gospodinja 1 V skladu s predmetnikom in učnimi načrti, ki jih / je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na seji dne 24. aprila 1975, traja šolanje za poklic kmetovalka — gospodinja dve leti. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 611-4/75 Ljubljana, dne 3. decembra 1975. Predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih - Atena 1. r. 1393. Na podlagi 2. in 3. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SRS (Uradni list SRS, št. 32/72) v zvezi z 9. členom uredbe o načinu in postopku pri sklepanju sporazumov o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS; št. 34/72) in odlokom o ukrepih družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73) oziroma odlokom o spremembi odloka d spremembi družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 23/74) objavljamo SPORAZUM o spremembi cen za celulozni in jamski les, drogove, trame in železniške prage, taninski les, droben tehnični les in drva 1. Predstavniki izvajalcev in predstavniki porabnikov v Gospodarski zbornici SRS so v letu 1975 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za celulozni in jamski les. drogove, trame in železniške prage, taninski les, droben tehnični les in drva s tem, da proizvajalne organizacije združenega dela lahko ob upoštevanju meril in pogojev iz tekstnega l dela sporazuma uporabljajo cene iz cenika, ki je sestavni del tega sporazuma in se nahaja na Poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij, ki opravlja funkcijo združenja TOZD za panogo gozdarstva pri Gospodarski zbornici SRS. 2. K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS za cene s svojo odločbo št. 38/313-1/75-1350 z dne 11. XII. 1975. 3. Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se lahko od 25. XI. 1975. dalje. Predstavniki proizvajalcev: 18 proizvajalcev, podpisnikov sporazuma Predstavniki porabnikov: 31 porabnikov, podpisnikov sporazuma REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOPER 1394. Na podlagi 143., 144 in 146. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71, 43/72 in 26/73), IV. in Vil. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti (Uradni list SRS, št. 45/1973), ob upoštevanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije (Uradni list SRS, št 39/74) in v zvezi z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7/75) ter samoupravnega sporazuma o uresničevanju programskih nalog o združevanju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1975 je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Koper ugotovila, da so občinske zdravstvene skupnosti Izola, Koper in Piran oziroma Obalna zdravstvena skupnost Koper in občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica Postojna in Sežana razpravljale na sejah 15. in 16. decembra 1975 o realizaciji dohodkov in izdatkov in o prekoračitvi izvirnih dohodkov in sprejela SKLEP o znižanju prispevne stopnje za zdravstveno varstvo delavcev za leto 1975 1 Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, drugih delovnih organizacij in zasebnikov, ki znaša 1,47 %> od osnove osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 8-357/75, 1. Člen pod b), se za čas od 1. januarja do vključno 31. decembra 1975 zniža na 1,08 °/o. 2 Zavezanci za prispevek so dolžni vsa preplačila refundirati do konca tega leta oziroma za še ne izplačane osebne dohodke obračunati in plačati prispevek po stopnji 1,08°/» od osnove osebnih dohodkov. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za obračunane in izplačane osebne dohodke v letu 1975. St. 402-56/1975-5 Koper, dne 18 decembra 1975. Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Koper Predsednik Branko Prosenak 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ 1395. Na podlagi 148. in 157. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in v skladu z določili 13. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7/75) so na skupnih sejah zborov uporabnikov in zborov izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine občinske zdravstvene skupnosti Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič dne 2. decembra 1975 sprejele SKLEP 1 Višina prispevka, ki ga plačujejo temeljne organizacije združenega dela in drugi zavezanci za prispevek iz dohodka za nesrečo pri delu in poklicno bolezen v družbenem sektorju, se zniža od 1,47 na 1,22 °/o od bruto osebnih dohodkov v času od 1. I. 1975 do 30. XI. 1975. Od 1. XII. 1975 do 31. XII. 1975 se temeljne organizacije in drugi zavezanci za prispevek iz dohodka za nesrečo pri delu in poklicno bolezen v družbenem sektorju oprostijo plačila tega prispevka. 2 Temeljne organizacije združenega dela in drugi zavezanci za prispevek v družbenem sektorju so dolžni v mesecu decembru 1975 izvršiti poračun plačanega prispevka po znižani stopnji od 1. I. 1975 do 30. XI. 1975. 3 Sklep velja, ko skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti ugotovi, da so ga vse občinske zdravstvene skupnosti gorenjske regije sprejele v enakem besedilu in ga objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. do 31. decembra 1975. St. 420-1/75-03/10 Kranj, dne 9. decembra 1975. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj Predsednik Franc Orel 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 1396. Po prvem odstavku 148. člena v zvezi s 158. čle-hom zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74 in 1/75) so na skupnih sejah zborov uporabnikov in zborov izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart dne 5. decembra 1975, občinske zdravstvene skupnosti Maribor dne 5. decembra 1975, občinske zdravstvene skupnosti Ormož dne 5. decembra 1975, občinske zdravstvene skupnosti Ptuj dne 4. decembra 1975 in občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica dne 4. decembra 1975 sprejele SKLEP o spremembah sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za leto 1975 I V sklepu o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva'Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9-416/75) se prvi odstavek III. točke spremeni in glasi: »Za zagotovitev pravic zavarovancev in oseb iz 187. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1-3/73 in 37-437/74) iz zavarovanja za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo združujejo zavezanci, navedeni v II. točki tega sklepa, del svojega dohodka v obliki prispevka iz dohodka po stopnji 0,67 «/o od (kosmatih) osebnih dohodkov.« II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. do 31. decembra 1975. St. 022-153/75 Lenart, dne 5. decembra 1975. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart Predsednik Drago Spasovski 1. r. St. 022-152/75 Maribor, dne 5. decembra 1975. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Maribor Predsednik Rudi Kmetec 1. r. St. 022-154/75 Ormož, dne 5. decembra 1975. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ormož « Predsednik Alojz Hergula 1. r. St. 022-155/75 I ( Ptuj, dne 4. decembra 1975. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj \ Predsednik Jože Šegula 1. r. St. 022-156/75 Slovenska Bistrica, dne 4. decembra 1975. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica Podpredsednik Stanko Tišler 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1397. Na podlagi 68. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) in 8. člena zakona o družbenem varstvu in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) sklenejo samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo občin: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva mesta Ljubljana I. SPLOŠNA NAČELA 1. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma ustanavljamo mestno skupnost otroškega varstva Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mestna skupnost) z namenom, da v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti uresničujemo dogovorjene skupne interese, enotno politiko ter iz tega izvirajoče naloge. S tem zagotavljamo čimbolj skladen razvoj družbenega varstva otrok na območju ljubljanskih občin. 2. člen Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana je pravna oseba in ima svoj statut. Statut sprejme skupščina mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana. Statut začne veljati, ko da nanj soglasje Skupščina mesta Ljubljane. Skupnost predstavlja predsednik skupščine mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana. II. OBLIKOVANJE POLITIKE MESTNE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA LJUBLJANA/ 3. člen Izhodišča za oblikovanje politike in programov mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana so: — družbeno dogovorjeni smotri vzgoje in varstva otrok, — samoupravni sporazumi, — smernice mestne skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane in družbeno dogovorjeni dokumenti, stališča' ;n resolucije. 4. člen Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana: smotrov in za izravnavanje pogojev za družbeno vzgojo in varstvo otrok, — skrbi za razvijanje in poglabljanje samoupravnih odnosov na področju družbene vzgoje in varstva otrok, — skrbi za usklajeno programiranje nalog na po- — skrbi za uresničevanje socialističnih vzgojnih dročju družbenega varstva otrok, — skrbi za oblikovanje, spremljanje in uvajanje programov, — skrbi za solidarnostno združevanje sredstev za uresničevanje nalog družbenega varstva otrok in za skladno rast materialne osnove družbenega varstva na območju ljubljanskih občin. — odloča o uporabi sredstev, ki so jih ustanoviteljice združile za opravljanje skupnih nalog. — skrbi za usklajevanje kriterijev za dopolnilno in strokovno izobraževanje kadra in štipendijsko politiko, — skrbi za programiranje varstva matere in družine, — skrbi za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov za uresničitev skupnih programov in nalog z drugimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi, — določa enotne osnove meril in kriterije za financiranje vzgojnovarstvene dejavnosti, — določa kriterije za uporabo sredstev z dogovorom družbene amortizacije od osnovnih sredstev, — določa kriterije za sofinanciranje programa gradenj osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov iz sredstev samoprispevka, — sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na območju ljubljanskih občin, .ki prevzemajo in izvajajo naloge s področja družbenega varstva otrok, zlasti s skupnostmi za vzgojo in izobraževanje, socialnega skrbstva, zdravstva, telesne kulture, kulture, stanovanjske skupnosti, ter skupnosti za varstvo okolja pri urejanju zadev skupnega interesa in o načrtovanju ter izvajanju skupnih nalog v prid otrok ter zagotavljanju sredstev. — sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, društvi ter strokovnimi institucijami na območju ljubljanskih občin pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in drugih vprašanj, ki so pomembna za razvoj otrok. III. RAZMERJA MED-USTANOVITELJI 5. člen Ustanoviteljice združujejo sredstva za financiranje dejavnosti mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana s samoupravnim sporazumom in na osnovi delovnih programov skupnosti. Zaradi posebnega družbenega pomena skupnost po potrebi, toda najmanj dvakrat letno, seznani ustanoviteljice o načrtih, programih predlogih sporazumov in o uresničevanju in financiranju programov In načrtov. Ustanoviteljice so med seboj enakopravnev IV. SAMOUPRAVLJANJE V SKUPNOSTI 6. člen Organi upravljanja mestne skupnosti otroškega varstva so: — skupščina mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana — Izvršni odbor skupščine mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana — odbor za samoupravni delavski nadzor — drugi organi, ki jih določa statut mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana. 7. člen Mestno skupnost otroškega varstva Ljubljana upravlja skupščina, ki šteje 45 delegatov. Ustanoviteljice izvolijo preko skupščin občinskih skupnosti po 9 delegatov, od tega iz zbora porabnikov po 6 delegatov, iz zbora izvajalcev po 3 delegate v skupščino mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana. 8. člen' Skupščino sestavljata dva zbora: — zbor porabnikov; sestavljajo ga delegati delegacij delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegati delegacij delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih; — zbor izvajalcev: sestavljajo ga delegati, dele- gacij delavcev iz vzgojnoizobraževalnih in drugih organizacij območja občin Ljubljane. # 9. člen Skupščina skupnosti dela na sejah. Seja je sklepčna, če je na njej navzočih več kot polovica delegatov vsakega posameznega zbora. Oba zbora skupščine odločata in sklepata enakopravno. V primeru različnih stališč zborov se izvede postopek za usklajevanje, določen s poslovnikom skupščine. Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov v posameznem zboru. Statut, program, splošni akti, finančni načrt in zaključni račun so sprejeti, če je zanje glasovala najmanj 2/3 večina navzočih delegatov v posameznem zboru. 10. člen Skupščina mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana: — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti : x — sprejema letne, srednjeročne in dolgoročne programe razvoja vzgojnoizobraževalne skupnosti, — sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun skupnosti, — določa enotne osnove meril in kriterije za fl-- nanciranje vzgojnovarstvene dejavnosti, — odloča o uporabi sredstev, ki so jih mestne skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane združile za opravljanje skupnih zadev, — odloča o uporabi sredstev z dogovorom združene amortizacije od osnovnih sredstev, — v sodelovanju s skupnostmi otroškega varstva občin Ljubljane in temeljnimi vzgojnoizobraževalnimi skupnostmi Ljubljane sodeluje pri gospodarjenju s sredstvi samoprispevka za gradnjo šol in vzgojnovar-stvenih zavodov, — odloča o organizaciji in načinu opravljanja strokovnih nalog za potrebe ustanoviteljic in za svoje potrebe, — voli predsednika in namestnika predsednika skupščine, — voli izvršni odbor skupščine skupnosti ter dru-ge organe skupnosti, določene s statutom skupnosti, ' — sodeluje z ustreznimi strokovnimi institucijami in družbenopolitičnimi organizacijami, — opravlja druge naloge, ki so ji naložene š statutom ali s pooblastilom ustanoviteljic, — w«air 7hor samostojno izvoli predsednika zbora. 11. člen Izvršni, odbor skupščine skupnosti šteje 10 cianov. V izvršnem odboru skupnosti morajo biti ustano-viteljice enakopravno zastopane. 12. člen Izvršni odbor skupnosti: — izvaja politiko in sklepe skupščine, — izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe skupnosti in druge splošne akte, ki jih je sprejela skupščina ali posamezni zbor, — pripravlja osnutek družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini skupnosti, — za: opravljanje posameznih nalog in za proučevanje stanja in razvoja na posameznih področjih ustanavlja svoja delovna telesa in usklajuje njihovo delo, — sklepa pogodbe z organizacijami združenega dela in z drugimi organizacijami, ki opravljajo naloge za potrebe skupnosti, — vodi in usmerja delo strokovne službe skupnosti, — opravlja naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti, — opravlja druge naloge določene s statutom skupnosti in z drugimi predpisi. 13. člen Seja izvršnega odbora skupščine mestne skupnosti otroškega varstva ljubljanskih občin je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica njegovih članov. Izvršni odbor odloča na seji ,z večino glasov navzočih članov. V. DELAVSKI NADZOR 14. člen Ustanoviteljice mestne skupnosti otroškega varstva ljubljanskih občin uveljavljajo samoupravni delavski nadzor s posebnim organom samoupravnega delavskega nadzora, ki se oblikuje izmed delegatov ustanoviteljic skupnosti, ki niso delegati v samoupravnih organih skupnosti. Sestavo, volitve, mandat organov samoupravnega delavskega nadzora ter njegove pravice, dolžnosti ter odgovornosti urejajo statut in drugi akti skupnosti. VI. FINANCIRANJE MESTNE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA LJUBLJANA 15. člen S sredstvi, ki so jih s samoupravnim sporazumom združile ustanoviteljice financira skupnost naloge otroškega varstva, ki so skupnega in splošnega pomena za varstvo otrok v mestu Ljubljana. S statutom mestne skupnosti se podrobneje določijo naloge za katere se za njihovo uresničevanje namensko združujejo sredstva. • 16. člen Odredbodajalec za sredstva skupnosti je predsednik izvršnega odbora skupščine skupnosti. Izvršni odbor skupščin% skupnosti določa namestnika odredbodajalca, lahko pa tudi druge pomožne odredbodajalce. VII. JAVNOST DELA * ‘.o 17. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost in njeni organi so dolžni pravočasno obveščati javnost, tako o pripravi in sprejemu aktov kot tudi o izvrševanju nalog njenega delovnega področja. Poti in oblike obveščanja so: — zbori delovnih ljudi in občanov, — posebna poročila, — interna glasila, — občinska glasila in druga sredstva javnega obveščanja. VIII. STROKOVNA SLUŽBA 18. člen Z namenom, da se zagotovi učinkovita in kvalitetna strokovna priprava gradiv, enotna metodologija pri reševanju skupnih zadev ter racionalna poraba sredstev in izkoriščenost kadrovskih zmogljivosti ustanovijo podpisnice sporazuma skupno in enotno strokovno službo pri mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana. Organizacija službe se določi s statutom skupnosti. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga sprejmej'o skupnosti otroškega varstva občin Ljubljane in ga potrdi Skupščina mesta Ljubljane. Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Podpisniki sporazuma so: 1. Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva občine Ljubljana Bežigrad 2. Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva občine Ljubljana Center 3. Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje 4. Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva občine Ljubljana Šiška 5. Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva občine Ljubljana Vič-Rudnik 6. Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana so sprejeli in podpisale samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva občin in mesta Ljubljane. 1. Ljubljana Bežigrad, dne 27. decembra 1974. Predsednik skupščine Marijana Šturbej 1. r. 2. Ljubljana Center, dne 11. marca 1975. Predsednik skupščine Tone Ferenc 1. r. 3. Ljubljana Moste-Polje, dne 10. oktobra 1975. Predsednik skupščine Bogdan Fajon 1. r. 4. Ljubljana Šiška, dne 5. marca 1975. ( Predsednik skupščine Franc Kragelj 1. r. 5. Ljubljana Vič-Rudnik, dne 22. decembra 1974. Predsednik skupščine Boris Burja 1. r. o. Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana, dne 13. oktobra 1975. Predsednik skupščine Ludvik Urekar 1. r. LJUBLJANA 1398. Na podlagi četrtega odstavka 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18-178/74) in 42., 72. ter 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 15. seji zbora združenega dela dne 30. oktobra 1975, na 15. seji zbora občin dne 30. oktobra 1975 in na 15. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. oktobra 1975 sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva mesta Ljubljane I Skupščina mesta Ljubljane potrjuje samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva mesta Ljubljane. II Ta sklep velja takoj. Št. 996/preds-75 Ljubljana, dne 30. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipi. inž. 1. r. 1399. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-^298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 127. seji dne 9. decembra 1975 sprejel SKLEP o potrditvi odmika od sprejete splošne prepovedi prometa z zemljišči in graditve na zavarovanih (rasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju Ljubljane (Uradni list SRS, št. 17/71) — za gradnjo kanalizacije 1 Dovoli se gradnja kanalizacije od Medenske do Tacenske ceste, v zazidalnem otoku ŠS 110/2 Vižmar-je 2. V 2 Potek kanala iz 1. točke tega sklepa grafično ponazarja lokacijska dokumentacija, ki jo je {Jod št. LD 18751/74 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod dne 18. VIII. 1975 in je sestavni del tega sklepa. 3 Gradbeni poseg je usklajen s sedanjo in bodočo izrabo prostora, kar so ugotovile strokovne službe Republiške skupnosti za ceste. Ljubljanski urbanistični zavod, občinska in mestna služba za urbanizem. 4 Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. St. 1511/1-75 Ljubljana, dne 9. decembra 1975. • Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dagmar Šuster 1. r. BREŽICE 1400. Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na seji dne 25.- novembra 1975 sprejel SKLEP o razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Čatež 1 Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa razgrne predlog zazidalnega načrta za Čatež, ki ga je) izdelal Projektivni biro Region Brežice v novembru 1975 pod št. 803/75. V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. 3 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevnem uradu Čatež. Javna razgrnitev bo na krajev-hem uradu Čatež vsak delovni dan razen petka od 7. do 15. ure, v sredo pa od 7. do 17. ure. Št. 350-13/75-4/5 Brežice, dne 11. decembra 1975. Predsednik IS Skupščine občine Brežice Ivan Živič 1. r. CELJE 1401. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni ’ist SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 140. člena statuta občine Celje na svoji 54. seji dne 20. novembra 1975 sPrejel SKLEP 0 javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta »Levi breg Voglajne« II Predlog spremembe zazidalnega načrta »Levi breg Voglajne« se javno razgrne v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve SO Celje in v prostorih KS Aljažev hrib. III Predlog spremembe zazidalnega načrta »Levi breg Voglajne« bo javno razgrnjen za čas 30 dni, računano od dneva objave v Uradnem listu SRS. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano spremembo delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani. Št. 351-502/75-2 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. • ' , / , CERKNICA 1402. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1975 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1974 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1974, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1974 so znašali: din 1. dohodki po bilanci proračuna 11,606.432,50 2. razporeditev dohodkov proračuna 10,248.940,15 3. presežek dohodkov nad izdatki 1,357.492,35 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v višini 1,357.492,35 din se razdeli: dtn — za solidarno prelivanje med občinami v SR Sloveniji 873.000,00 — kot dohodek proračuna za leto 1975 484.492,35 4. člen I Javno se razgrne sprememba zazidalnega načrta "Levi breg Voglajne«. Spremembo zazidalnega načrta ponazarja tehnična dokumentacija št. 605/75), ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje meseca ^nija 1975. Zaključni' račun rezervnega sklada občine za leto 1974 izkazuje: din 1.. dohodke 286.246,92 2. izdatke 30.000,00 3. presežek dohodkov nad izdatki 256.246,92 Presežek dohodkov nad izdatki v višini 256.246,92 din se prenese kot dohodek rezervnega sklada proračuna za leto 1975. 5. člen Pregled doseženih dohodkov proračuna in izvršenih izdatkov je zajet v pregledu izvršitve bilančnega dela proračuna za leto 1974, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 400-5/72-1 Cerknica, dne 12. decembra 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r. Pregled doseženih dohodkov in razporeda dohodkov proračuna Skupščine občine Cerknica za leto 1974 dohodka Dohodki Znesek Štev. glav. Razporeditev dohodkov namena Znesek i Davki iz osebnega dohodka in 01 Dejavnost organov družbenopolitične na dohodek 3,157.980,05 skupnosti 5,574.045,85 2 Prometni davek, davek na premož. 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- in na dohodke od premoženja 7,295.230,40 nizacij in društev 546.400,00 3 Takse 482.588,40 04 Negospodarske investicije 720.653,75 - 6 Dohodki upravnih organov in razni 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 5.000,00 drugi dohodki 55.721,10 08 Socialno skrbstvo 1,875.586,85 7 Dohodki od drugih družbenopolitič- 09 Zdravstveno varstvo 539.489,10 nih skupnosti * 570.010,60 10 Komunalna dejavnost 58.070,00 Prenešena sredstva 44.901,95 13 Odstopljeni dohodki 21.000,00 s/ 15 Gospodarske investicije 1.570,00 16 Intervencije v gospodarstvu 98.330,00 / 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 704.980,80 s' 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 103.813,80 Z' Presežek dohodkov nad izdat. 1,357.492,35 Skupaj 11,606.432,50 Skupaj 11,606.432,50 1403. Na podagi 291. in 299. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20-586/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 8. decembra 1975 sprejela ODLOK o ustanovitvi, sestavi in nalogah koordinacijskega odbora za vprašanje družbene samozaščite v občini Cerknica 1. člen Ustanovi se koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite v občini Cerknica. Koordinacijski odbor šteje 17 članov in ga sestavljajo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, delegati občinske skupščine, delegati krajevnih skupnosti, organizacije združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. 2. člen Koordinacijski odbor usmerja, usklajuje in vzpodbuja aktivnost delovnih ljudi in občanov ter drugih nosilcev družbene samozaščite v občini. Način dela koordinacijskega odbora se določi s poslovnikom, ki ga sprejme koordinacijski odbor. 3. člen Adiministrativno-tehnična opravila za koordinacijski odbor opravlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Cerknica. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 00-01/75 Cerknica, dne 8. decembra 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tornlč, dipl. oec. 1. r. GROSUPLJE 1404. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7/75) ter 22, in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in druž-* benopolitičnega zbora dne 2. decembra 1975 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine GrosupU® za leto 1975 1. člen 1. Za kmetijska zemljišča V odloku o proračunu občine Grosuplje za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 11/75) se spremeni 1. člen tako, da se glasi: Proračun občine Grosuplje za leto 1975 obsega: din — dohodke v znesku 19,784.200 od tega: — razporejene dohodke v posebnem delu proračuna v znesku 19,556.200 — nerazporejene dohodke v znesku 198.000 — za solidarnostno prelivanje med 1 proračuni občin v SR Sloveniji 30.000 2. člen 2. člen se spremeni tako, da se glasi: Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1975 se odvaja rezervnemu skladu 1 %> vseh dohodkov doseženih v letu 1975, razen prenesenih sredstev iz preteklega leta in dopolnilnih sredstev republike za priznavalnine borcev in borcev kmetov ^ 3. člen Po prvem členu spremenjeni pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1975 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1975, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 402-7/75 Grosuplje, dne 2. decembra 1975. . Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1405. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na pro-hiet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72 in 39/74) ier 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. decembra 1975 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Grosuplje se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter s° naslednje: 5e znaša prometna vrednost za l m! površine nad din do din din znaša davek 3 4 5 7 10 3 12 4 0,35 + 18 od presežka nad 3 5 0,55 + 24 od presežka nad 4 7 0,80 + 30 od presežka nad 5 10 1,40 + 36 od presežka nad 7 2,45 + 42 od presežka nad 10 2. Za stavbna zemljišča 6e znaša prometna vrednost za din •/• 12 3,60 + 18 5,40 + 24 7,80 + 30 13,80 + 36 24.60 + 42 45.60 -f 48 nad din do din 30 30 40 40 50 50 70 70 100 100 150 150 1 m' površine znaša davek presežka nad presežka nad presežka nad presežka nad presežka nad presežka nad 30 40 50 70 100 150 3. Za gradbene objekte če znaša prometna vrednost za 1 m' površine nad din do din 4.000 din V« znaša davek 14 4.000 5.000 560 -f 18 od presežka nad 4.000 5.1)00 7.000 740 + 22 od presežka nad 5.000 7.000 10.000 10.000 1.180 + 26 od presežka nad 1.960 + 30 oS presežka nad 7.000 10.000 3. 'Člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, Če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Lastnost kmeta, razen občana, ki je zdravstveno zavarovan kot kmet, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče. Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 42/72, 39/73). 5. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1976. St. 421-1/75 Grosuplje, dne 2. decembra 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1408. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 206. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 20. novembra 1975 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega nacrta severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem 1 Predlog spremembe zazidalnega načrta severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljerrv, ki ga je izdelalo Splošno gradbeno podjetje Grosuplje — TOZD Projektivni biro Ljubljana, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje. II Predlog spremembe zazidalnega načrta je na vpogled v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje 30 dni po objavi tega sklepa v Uradpem listu SRS. V tem času lahko dajo pripombe in predloge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani. St. 350-13/75 Grosuplje, dne 5. decembra 1975. Predsednik v Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1407; Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 206. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji 46. redni seji dne 11. decembra 1975 na predlog krajevne skupnosti Ivančna gorica sprejel SKLEP o potrditvi odmika od sprejetega zazidalnega načrta Ivančna gorica — pobočje nad cesto I. reda 1. Dovoli se odmik od sprejetega Zazidalnega načrta Ivančna Gorica — pobočje nad cesto I. reda, št. projekta 656 — Bohinec M. s tem, da se predvidena peš pot pare. št. 988/31 k. o. Stična spremeni v zelenico. 2 Odmik grafično ponazarja lokacijska dokumentacija, ki jo je pod št. 792/G izdelal urbanistični zavod — projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 in je sestavni del tega sklepa. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/75 Grosuplje, dne II. decembra 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1408. Svet krajevne skupnosti Dob je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni lis't SRS, št. 3/73) in izida referenduma o uvedbi, krajevnega samopri-s«)evka, izvedenega dne 14. decembra 1975 na svoji seji dne 18. decembra 1975 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dob za sofinanciranje modernizacije občinskih cest I. reda in krajevne poti ter odseka republiške ceste št. 365 1. člen Za območje krajevne skupnosti Dob se na podlagi odločitve občanov na referendumu z dne 14. XII. 1975 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje modernizacije občinskih cest I. reda in krajevne poti ter odseka republiške ceste št. 365. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo 5 let (60 mesecev) od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980. 3. člen Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci: — po stopnji 2 °/o od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu, — po stopnji 3 °/o zavezanci, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, — po stopnji 5°/o od odmerjenega davka zavezanci, katerim je davek odmerjen v pavšalnem letnem znesku, — po stopnji 5 »/o kmetijski proizvajalci, osnova za odmero samoprispevka pa je katastrski dohodek, od katerega se odmerja prispevek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za posamezno leto, — 500 (petsto) din od motornih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov ter traktorjev) '4. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa zakona o samoprispevku. 5. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oziroma pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. Kmetijskim proizvajalcem in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov. Samoprispevek od osebnih in tovornih avtomobilov ter traktorjev se plača pri blagajni krajevne skupnosti pred registracijo. 6. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom so namenjena za sofinanciranje modernizacije občinskih cest I. reda in krajevne poti ter odseka republiške ceste št. 365. Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov. 7. člen iz samoprispevka dotekajoča sredstva in njihovo zbiranje na posebnem žiro računu pri Skupščini občine Grosuplje, kontrolira ter nadalje skrbi za njih namensko porabo poseben odbor, izvoljen pri krajevni skupnosti Dob. 8. člen Odbor mora na koncu vsakega leta, v obdobju za katerega se uvaja samoprispevek, sestaviti zaključni obračun o zbranih in porabljenih sredstvih samoprispevka ter predložiti obračun v potrditev svetu krajevne skupnosti, le-ta pa s podatki obračuna seznani občane na zboru občanov. ■ 9 člen Ta sjrlop začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu' SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje. Predsednik sveta krajevne skupnosti Dob Alojz Bregar 1. r. 1409. Volilna komisija krajevne skupnosti Dob daje po 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Dob, ki je bil 14. XII. 1975 Referendum je razpisala krajevna skupnost Dob s sklepom o razpisu referenduma (Uradni list 'SRS, št. 27/75) za sofinanciranje modernizacije občinskih cest I. reda in krajevne poti ter odseka republiške ceste št. 365. Referendum je bil 14 decembra 1975. Volilna komisija je na podla‘gi pregleda glasovnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 505 volilnih upravičencev glasova-lo 466 volivcev, da je glasoval«? »za« 409 volilcev, »proti« 55 volilcev, neveljavni sta bili 2 glasovnici, glasovanja pa se je vzdržalo 39 volilcev. Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima svet krajevne skupnosti Dob v smislu 9 člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka. Dob, dne 15. decembra 1975. Volilna komisija 'KS Dob Tajnik Predsednik Frančiška Šraj 1. r. Jože Antončič 1. r. Član \ Anton Štrus 1. r. , ' LITIJA 1410. Na podlagi prvega odstavka 8. člena, prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in 32. člena statuta krajevne skupnosti Vače je svet krajevne skupnosti na svoji seji dne 12. decembra 1975 sprejel • SKLEP o popravi in spremembi sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Vače, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 23/75 I Točki 2 in 6 člena 4 se spremenita in se pravilno glasita: — točka 2 2 % osebni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom. — točka 6 z lastniki počitniških hišic na območju krajevne skupnosti Vače, ki nimajo na območju krajevne skupnosti Vače stalnega prebivališča, bo krajevna skupnost sklenila pogodbo za plačevanje primernega prispevka za asfaltiranje ceste. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1975. leta do 31. decembra 1980. leta. Predsednik sveta krajevne skupnosti Vače Martin Pleninšek 1. r. LJUBLJANA. BEŽIGRAD 1411. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davkih na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72 in 39/ 74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 11. decembra 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11.. decembra 1975 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Ljubljana Bežigrad se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbe- nega objekta. Stopnje so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: Ce znaša prometna vrednost: a) za kmetijska zemljišča Nad din za m' Do din za m* Din •/. ZnaSa davek 3 12 3 4 0,35 + 18 od presežka nad 3 4 5 0,55 + 24 od presežka nad 4 5 7 0,80 + 30 od presežka nad 5 7 10 1,40 + 36 od presežka nad 7 10 2,45 +42 od presežka nad 10 b) za stavbna zemljišča Nad din za m' Do din za m! Din »/• Znaša davek 30 12 30 40 3,60 + 18 od presežka nad 30 40 50 5,40 + 24 od presežka nad 40 50 70 7,80 + 30 od presežka nad 50 70 100 13,80 + 36 od presežka nad 70 100 150 24,60 + 42 od presežka nad 100 150 45,60 + 48 od presežka nad 150 c) za gradbene objekte Nad din Do din za m* za m* Din •/• Znaša davek 4.000 14 4.000 5.000 560 + 18 od presežka nad 4.000 5.000 7.000 740 + 22 od presežka nad 5.000 7.000 10.000 1.180 + 26 od presežka nad 7.000 10.000 1.960 + 30 od presežka nad 10.000. 3. člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno bivališče. Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih'prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin na območju občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 41/72). 1412. Na podlagi 12. in v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-255/72) ter 5. alinee 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni Ust SRS, št. 9-192/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 10. decembra 1975, 16. seji zbora krajevnih skupnosti in 15. seji zbora združenega dela dne 11. decembra 1975 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 101/2 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BS 101/2, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana pod št. 2045/75 v avgustu 1975. Zazidalni načrt se sestoji iz programskega in tehničnega dela v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. * ‘ 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja'1976 dalje. St. 421-5/75-4 Ljubljana, dne 11. decembra 1975. v Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 2. člen Zazidalni otok BS 101/2 obsega območje med Titovo cesto, Dimičevo ulico, podaljškom Mariborske ulice in predvideno servisno cesto južno od objektov »Avto-obnove«. Območje je razvidno iz grafičnega dela zazidalnega načrta. 3. od osnove iz 2. in 3. člena. 6. člen Sredstva posebnega prispevka, vplačana po 2., 3. in 4. členu tega odloka so dohodek občinske kmetijske zemljiške skupnosti, ter se vplačujejo na žiro račun tej skupnosti. 7. člen Občinski kmetijski zemljiški skupnosti kot njen dohodek se odstopijo sredstva od prometa nepremičnin, in sicer iz naslova prometa s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči in objekti. 8. člen * Zavezanci posebnega prispevka iz 3. Člena tega odloka, ki jim je bil do dneva uveljavitve tega odloka prispevek že odmerjen po dosedanjem odloku, plačajo prispevek po dosedanji odmeri, ostali zavezanci pa po tem odloku. 9. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti v občini Slov. Konjice, ter njegove spremembe in dopolnitve (Uradni list SRS, št. 5-146/74, 17-463/ 74 in 25-668/74). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-37/75-3 Slov. Konjice, dne 25. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 1416. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 6., 10., 17,. 18. in 36. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. novembra 1975 sprejela ODLOK o osnovah za izdelavo urbanistične dokumentacije v občini Slovenske Konjice^ 1. člen S tem odlokom se v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju: 1. določi za katero dobo se v občini Slovenske Konjice izdela urbanistični program, urbanistični načrti, zazidalni načrti in urbanistični red (3. člen zakona), 2. naselja in območja, za katera se izdela urbanistični načrt in zazidalni načrt (6. člen zakona), 3. naselja in območja, za katera se izdelajo samo zazidalni načrti, 4. naselja in območja, ki se urejajo po urbanističnem redu (6. člen zakona), 5. organizacijo združenega dela. ki bo opravljala strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja (10. in 36. člen zakona o urbanističnem planiranju). 6. naselja in območja, kadar je kljub zakonski oprostitvi potrebno, da si investitor pridobi lokacijsko dovoljenje (17. in 18. člen zakona), 7. gradbene objekte, ki se štejejo za pomožne objekte (19. člen zakona). 2. člen / V občini Slovenske Konjice se urbanistični program, občinski prostorski plan, urbanistični načrti, zazidalni načrti in urbanistični red izdelajo za dobo 30 let. 3. člen Urbanistični načrti in zazidalni načrti se izdelajo za naslednja naselja in območja:. — Slovenske Konjice, ki obsegajo naselja: mesto Slovenske Konjice, Blato, Prevrat, Zg. Pristava, Škalce, — Zreče, ki obsega naselja: Zg. Zreče, Sp. Zreče, Nova Dobrava, — Vitanje, — Lpče pri Poljčanah. 4. člen Samo zazidalni načrt se izdela za turistično rekreacijsko območje Skomarje—Resnik—Rogla. 5. člen Z urbanističnim redom se urejajo naslednja naselja in območja. Draža vas, Gorenje pri Zrečah, Jernej pri Ločah, Konjiška vas, Loče pri Poljčanah, Polene. Stranice, Skomarje, Špitalič, Tepanje, Zbelo-vo in Žiče. 6. člen Za pripravo urbanističnega programa, prostorskega plana občine, urbanističnih načrtov, zazidalnih načrtov in urbanističnega reda se pooblasti Zavod za napredek gospodarstva v Celju in Zavod za prbanizem v Velenju. Za opravljanje poslov zakoličenja gradbenih objektov (geodetski prenos gradbenega objekta na teren) se pooblasti Občinska geodetska uprava in Zavod za napredek gospodarstva Celje. V sporazumu, ki ga skleneta Izvršni svet občinske skupščine in Zavod za napredek gospodarstva v Celju se določi, za kateri čas bo Zavod za napredek gospodarstva v Celju opravljal posle zakoličenja na občinskem območju ter postopek za priglasitev strank. 7. člen Za naselja in območja, za katera je v 3. členu tega odloka določeno, da se izdelajo urbanistični načrti in zazidalni načrti, je potrebno lokacijsko dovoljenje tudi za druge posege na zemljišču, ki vplivajo na spremembo prostora (17. in 18. člen zakona o urbanističnem planiranju). Investitor, ki gradi pomožni objekt na območju iz prvega odstavka tega člena, je dolžan nameravana dela ali graditev priglasiti za gradbene zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 8. člen • t Za pomožne objekte se štejejo tile gradbeni objekti: a) steljniki, drvarnice, zidanice, pomožna gospodarska poslopja, kurnice, lope, čebelnjaki, svinjaki in zajčnice; b) manjši kanalski zbiralniki, kanalski in vodovodni priključki, dovozne in stanovanjske poti, vrtne in hišne ograje, oporni ter podporni zidovi; c) garaže, ki se gradijo pri družinski stanovanjski hiši. Za izvajanje gradbenih del iz prejšnjega odstavka tega člena ni potrebno gradbeno dovoljenje. Investitor mora taka dela priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gradbene zadeve, ki mu izda potrdilo o priglasitvi. Priglasitvi mora investitor priložiti opis gradbenega objekta in zemljišča, na katerem namerava graditi objekt, situacijsko skico z lokacijo tega objekta, ter dokaz o razpolagalni pravici z zemljiščem. 9. člen Občinski upravni organ za gradbene zadeve je dolžan pred začetkom obravnavanja iz predhodnega člena tega odloka, presoditi, če je mogoče konkretni primer obravnavati v okviru tega odloka in 19. člena zakona o urbanističnem planiranju, ter investitorja v nasprotnem primeru napotiti na reden postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitor mora pričeti z gradnjo najpozneje v roku 6 mesecev po prejemu potrdila oziroma odločbe. Ta rok lahko upravni organ, ki je izdal potrdilo oziroma odločbo, podaljša največ za eno leto. 10. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična in gradbena inšpekcija. 11. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati: 1. odlok o osnovah za izdelavo urbanistične dokumentacije na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 24-315/67); 2. sklep o pooblastitvi občinskega urada za kataster in izmero zemljišč za opravljanje poslov zakoličenja gradbenih objektov (Uradni vestnik Celje, št. 24-319'67); 3. odlok o določitvi gradbenih objektov, ki se štejejo za pomožne objekte (Uradni vestnik Celje št. 13-155/68). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-1/75-1 Slov. Konjice, dne 25. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 1417. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 34. členu zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Uradni list SFRJ. št. 22 309/73) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice Uradni list SRS. št. 10-236/ 74) na svoji seji dne 19. novembra 1975 sprejel SKLEP o ustanovitvi komisije za izvajanje priprav za integracijo šol in vzgojnovarstvenega zavoda ter glasbene šole v skupni vzgnjnoizobraževalni zavod I Ustanovi se komisija za izvajanje priprav za organiziranje zavodov osnovnih šol, posebne osnovne šole, vzgojnovarstvenega' zavoda in glasbene šole kot temeljnih organizacij združenega dela in pripravo predloga samoupravnega sporazuma o združitvi navedenih zavodov v delovno organizacijo — vzgojnoizobraže-valni zavod. II Komisija šteje 11 članov, ki jih sestavljajo delegati naslednjih zavodov in organizacij: 1. osnovna šola »Dušan Jereb« Slov. Konjice — 1 delegata 2. II. osnovna šola Slov. Konjice — 1 delegata 3. osnovna šola »Ljubo Šercer« Loče — 1 delegata 4. osnovna šola »Boris Vinter« Zreče — 1 delegata 5. osnovna šola Vitanje — 1 delegata 6. posebna osnovna šola Slov. Konjice — 1 delegata 7. vzgojno varstveni zavod Slov. Konjice — 1 delegata r 8. glasbena šola Slov, Konjice — 1 delegata 9. organizacijska enota Zavoda za šolstvo Celje — 1 delegata 10. Izobraževalna skupnost Slov. Konjice — 1 delegata 11. občinska konferenca delavcev vzgoje in izobraževanja Slov. Konjice — 1 delegata Delavci navedenih zavodov od 1 do 9 izvolijo delegate v komisijo na, svojih zborih na način in po postopku, ki ga sami določijo na zboru. Delegate od zap. št. 9 do 11 določijo izvršilni organi navedenih organizacij oziroma skupnosti. III Zbor je sklepčen, če je navzočih nad polovico delavcev delovne skupnosti zavoda, vodi ga predsedstvo ali delovni predsednik zbora, ki ga izvolijo delavci na začetku zbora. IV Delegati morajo biti izvoljeni oziroma imenovani do 20. XII. 1975. V O vsakem zboru delavcev je treba voditi zapisnik. V zapisniku mora biti zlasti ugotovljeno skupno število delavcev delovne organizacije in število delavcev navzočih na zboru in navedena imena izvoljenih delegatov. Zapisnik podpiše delovni predsednik zbora in ga takoj po zboru dostavi občinski skupščini VI Izvoljene delegate skliče k prvi seji predsednik izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti. VII Na svoji prvi seji mora komisija predvsem ugo-goviti ali so bili delegati, ki jo sestavljajo pravilno izvoljeni, nato Pa se konstituirati, to je izvoliti morajo predsednika in namestnika predsednika komisije in napraviti podroben in konkreten oroeram svojega dela, upoštevajoč da ie njena naloga zlasti: a) spojitev šol. vzgojnovarstvenega zavoda in glasbene *ole v de'ovno oreanizaeno. b) sprejem predloga analize (elaborata) o preoblikovanju dosedanjih delovnih organizacij v temeljne organizacije (TOZD) in o združitvi TOZD v delovno organizacijo — vzgojnoizobraževalni zavod, c) sprejem predloga statuta OZD in TOZD, č) sprejem predloga samoupravnega sporazuma p združitvi v delovno organizacijo in ga dostaviti vsem TOZD, ki se združujejo, da bi ga obravnavali in odločali o sklenitvi samoupravnega sporazuma, d) organizira sklepanje samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, e) pomaga pri oblikovanju in organizaciji TOZD ter OZD. VIII Za pripravo predlogov aktov pod b, c„ č VII. točke tega sklepa se ustanovi delovna , skupina, ki jo sestavljajo vsi ravnatelji izobraževalnih organizacij, ki se združujejo in predsednik komisije za izvajanje priprav za integracijo po svojem položaju. IX Prvo sejo delovne skupine skliče predsednik komisije za izvajanje priprav za integracijo. Na tej seji izvoli delovna skupina svojega vodjo ter izdela program dela glede na pristojnosti iz VII. točke tega sklepa in določi roke za pripravo posameznih aktov, pri čemer mora upoštevati, da je rok za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovn0 organizacijo, 30. april 1976. X Komisiji in delovni skupini preneha njena funkcija z dnem vpisa konstituiranja delovne organizacije — vzgojnbizobraževalnega zavoda — v sodni register. Št. 021-16/75-1 Slovenske Konjice, dne 25. novembra 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 1418. Izvršni svet občinske skupščine je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) in 155. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/ 74) na seji dne 10. decembra 1975 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta osrednjega dela Slovenskih Konjic — programski del I Na javni vpogled se za 30 dni od dneva objave tega sklepa razgrne osnutek zazidalnega načrta osrednjega dela Slovenskih Konjic — programski del. II Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. P-65 ter je na javni vpo- gled v uradnih dneh v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance občine Slovenske Konjice. III K osnutku lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan, organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija ali skupnost. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 350-8/75-3 Slovenske Konjice, dne 10. decembra 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slov. Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 1419. Na podlagi 21. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slov. Konjice je skupščina Izobraževalne skupnosti na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 27. decembra 1974 sprejela SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slov. Konjice Ugotovi se, da so člani Izobraževalne skupnosti Slov. Konjice sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slov. Konjice v vseh organizacijah, kakor to določa 21. člen samoupravnega sporazuma s tem, da so podpisali samoupravni sporazum njihovi pooblaščeni delegati. 2. člen S tem je izpolnjen pogoj iz 21. točke sporazuma, s čemer je Izobraževalna skupnost Slov. Konjice ustanovljena. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS skupno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Izobraževalne Skupnosti Slov. Konjice. Št. 01-34/1-75 Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1974. Predsednik skupščine izobraževalne skupnosti Janko Kovač 1. r. Po pooblastilu Občinske skupščine Slov Konjice je ta sklep potrdil Izvršni svet SO Slov. Konjice na svoji seji dne 10. decembra 1975. Št. 021-49/75-1 Slov. Konjice, dne 10. decembra 1975. 1420. Na podlagi 54. in 55. člena ustave SRS in 11. člena zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za vzgojo in izobraževanje sklepajo delovni ljudje organizirani v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, delavci v drugih organizacijah in skupnostih, ter delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega izobraževanja otrok in odraslih (v nadaljnjem besedilu: člani) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice 1 Z namenom, da se zagotovi organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi na področju predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega izobraževanja otrok in odraslih in za sodelovanje s skupnostmi za usmerjeno izobraževanje, se za območje Slov. Konjice ustanovi izobraževalna skupnost. 2 V skupnosti delovni ljudje enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko razvoja predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega izobraževanja otrok in odraslih, sprejemajo programe, odločajo o opravljanju te dejavnosti in združujejo sredstva za razvoj predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega izobraževanja otrok in odraslih, uresničujejo svobodno menjavo dela in opravljajo druge zadeve, ki izvirajo iz narave odnosov na področju vzgoje in izbraževaiija. 3 Skupnost si prizdeva za napredek in razvoj družbenoekonomskih odnosov na načelih samoupravljanja, se dogovarja z drugimi skupnostmi za usmerjeno izobraževanje in družbenopolitičnimi skupnostmi opravlja braževanje in družbenopolitičnimi skupnostmi, opravlja predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega izobraževanja otrok in odraslih. 4 Skupnost na svojem območju zagotavlja uresničevanje pravic občanov in vzgoje in izobraževanja, ki so določene z ustavo SRS in zakonom ter omogoča izobraževalno dejavnost v obsegu in na način, ki sta določena z zakonom in s predpisi, izdanimi na podlagi zakona. 5 Delovni ljudje plačujejo skupnosti prispevke.in združujejo sredstva za izvajanje dogovorjenih programov na področju predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega izobraževanja otrok in odraslih na podlagi samoupravnih odločitev, ki temeljijo na vzajemni povezanosti potreb in interesov ter na načelu solidarnosti. Stopnja se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev ali pa v skupščini skupnosti, potem ko so se v tem izjavili člani skupnosti in ko je dala soglasje skupščina občine. » 6 Z letnim programom skupnosti in samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev ali s sklepom o prispevni stopnji za financiranje se določi obseg in kvaliteta ter zagotovi financiranje naslednjih dejavnosti: — vzgojna dejavnost za predšolske otroke — dejavnost osnovnega izobraževanja mladine in odraslih — dejavnost osnovnega glasbenega izobraževanja — strokovno in dopolnilno izobraževanje učiteljev — reševanje najnujnejših socialnih primerov otrok v šolah — razvoj materialne osnove vzgoj noizobraževalnih zavodov — dejavnost strokovne službe izobraževalne skupnosti — investicije in modernizacija — in druge dejavnosti za katere se sporazumno odločijo z letnim programom. 7 Za dejavnosti, ki se neprekinjeno odvihajo več let, lahko skupnosti sprejmejo večletne programe in s samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev zagotovijo njihovo financiranje, ^ 8 Delovni ljudje v organizacijah združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja opravljajo dejavnost v okviru dogovorjenega programa in s ceno za storitve, dogovorjeno v skupnosti, pridobivajo dohodek ter si s tem zagotavljajo enak družbenoekonomski položaj z delovnimi ljudmi v drugih organizacijah združenega dela. Program in cena za storitve posameznih organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja se določi s pogodbo na podlagi kriterijev in meril dogovorjenih v zvezi izobraževalnih skupnosti SR Slovenije. 9 Za financiranje enotnega in skupnega programa izobraževalnih skupnosti na območjih tistih občin, ki iz lastnih virov ne zberejo dovolj sredstev, združujejo delovni ljudje sredstva v solidarnostni sklad. Upravljanje sklada se uredi s samoupravnim sporazumom o solidarnem združevanju sredstev in s sporazumom zveze izobraževalnih skupnosti SR Slovenije. 10 Pri urejanju zadev, ki so skupnega pomena, sodeluje skupnost z drugimi izobraževalnimi skupnostmi, temeljnimi samoupravnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi in strokovnimi organizacijam ter društvi. Skupnost se z drugimi izobraževalnimi skupnostmi združuje v zvezo izobraževalnih skupnosti SR Slovenije. 11 Organ upravljanja je skupščina. Skupščina je sestavljena iz dveh zborov: 1. zbora uporabnikov ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v te- meljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacij in skupnosti, ki imajo sedež v občini. Zbor uporabnikov ima 23 delegatskih mest. 2. Zbora izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo v občini dejavnost na področju vzgoje in varstva, osnovnega izobraževanja mladine in odraslih, osnovnega glasbenega izobraževanja in vzgojnega svetovanja. Zbor izvajalcev ima 11 delegatskih mest. Skupščina skupnosti sprejema v soglasju s pristojnimi zbori Skupščine občine Slov. Konjice razvojne programe vzgd5noizobraževalne dejavnosti. Skupščina skupnosti voli delegate za skupščino zveze izobraževalnih skupnosti SR Slovenije. 12 Skupščina skupnosti odloča na skupnem zasedanju svojih zborov. Oba zbora enakopravno sprejemata statut, finančni načrt, sklepni račun, poslovnik o delu skupščine in odločita, da bosta še sklepala ločeno. 13 Skupščina skupnosti sprejema na sejah sklepe z večino glasov prisotnih delegatov. Sklep je sprejet iz 12. člena, če je zanj v vsakem zboru posebej glasovala večina delegatov. V primeru različnih stališč zborov, se pred glasovanjem o sklepu izvede postopek za usklajevanje, določen s poslovnikom skupščine. 14 Skupščina izvoli predsednika skupščine, predsednika izvršnega odbora in člane izvršnega odbora ter drugih organov skupščine. Izvršilne zadeve opravlja izvršni odbor, ki ima 9 članov. Za opravljanje določenih nalog lahko skupščina ustanovi občasne ali stalne komisije, sekcije in odbore. Skupščina je za svoje delo odgovorna članom, Izvršni odbor pa skupščini. 15 Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov se lahko v skupnosti organizira temeljna skupnost ali enota za določena območja al' uresničevanje določenih skupnih interesov. 10 Strokovna, finančna in administrativna dela opravlja strokovna služba skupnosti. Za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih del lahko skupnost skupaj z drugimi skupnostmi ustanovi skupno strokovno službo. 17 Nadzor nad delom organov upravljanja in stro-koVnih služb opravlja nadzorni odbor, ki ga volijo delegacije uporabnikov in izvajalcev neposredno. Nadzorni odbor šteje 5 članov. 18 Skupnost je pravna oseba. Delo skupnosti je javno. 19 S statutom sKupnosti se uredijo bistvena vprašanja za delovanje skupnosti in se podrobneje določi: — delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in njenih organov, — organizacija in sestav skupščine in drugih organov -skupnosti, — volitve v organe skupnosti, — način odločanja o organih skupnosti, — upravljanje-z združenimi sredstvi, — nadzor nad poslovanjem in delovno področje nadzornega odbora, — položaj in delovno področje strokovne službe, — način obveščanja članov in javnosti o delu skupnosti, — način sodelovanja in dogovarjanja z drugimi izobraževalnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, — pogoje za organiziranje temeljno skupnosti (ali enote), njeno delovno področje in pristojnosti, — ter druga določila, pomembna za delo skupnosti. 20 Z ustanovitvijo prevzema skupnost odgovornosti, obveznosti in pravice dosedanje temeljne izobraževalne skupnosti po stanju na dan 31. decembra 1974. 21 Ta sporazum začne veljati, ko podpišejo člani v enakem besedilu, ko ga potrdi skupščina občine in 8 dni po tem, ko je objavljen v uradnem glasilu. Člani, ki pristopijo k sporazumu po 31. decembru 1974 prevzamejo vse obveznosti in pravice, ki izhajajo iz tega sporazuma od dne, ko je sporazum stopil v veljavo. 22 Seznam članov podpisnikov tega sporazuma je sestavni del tega sporazuma in se hrani pri strokovni službi skupnosti. . • Šentjur pri celju 1421. Na podlagi 39. člena statuta krajevne skupnosti Šentjur — trg. zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na podlagi sklepa zbora občanov je svet krajevne skupnosti Šentjur — trg na seji dne 8. decembra 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Šentjur-trg za obdobje 1976—1980 I 1 Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Šentjur-trg za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet na zboru občanov dne 4 XII. 1975 in bi ga plačevali: 1. Občani, Iti so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 "/n od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd. 2. Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 %> od odmerne osnove. 3. Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 °/o od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS. 4. Upokojenci v višini 1 %> od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih). Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din; ' 2. uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin. Samoprispevek se ne bi plačeval od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 2 Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s 'stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Šentjur-trg, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tisti, ki še nimajo splošne volilne pravice (do 18 let), pa so v rednem -delovnem razmerju. Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 bo v nedeljo, dne 21. decembra 1975 v času od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma. 4 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: GLASOVNICA / za referendum dne 21. XII. 1975 za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 za uresničitev programa krajevne skupnosti Šentjur-trg. Po sklepu zbora občanov se samoprispevek, izglasovan na referendumu uporabi za naslednje namene. — za dograditev osnovne šole Šentjur — za komunalne potrebe po programu krajevne skupnosti Šentjur-trg glasujem z;a PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 5 /a postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29'72). Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Šentjur-trg. 6 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. Veljati začne naslednji dan po objavi, Št. 014-1/75-5 Šentjur pri Celju, dne 11 decembra 1975. , Predsednik sveta krajevne skupnosti Šentjur-ug V Mirko Vrečko 1. r. 1422. Na podlagi 18. člena statuta krajevne skupnosti Sentjur-okolica, zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na podlagi sklepa zbora občanov je svet krajevne skupnosti Sentjur-okolica na seji dne 7. oktobra 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Sentjur-okolica za obdobje 1976—1980 1 Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Sentjur-okolica za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet na zboru občanov dne 30. XI. 1975 in bi ga plačevali: 1. Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2"/« od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd. 2. Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov, v višini 6 “/o od odmerne osnove. 3. Zavezanci prispevka in davka od dohodka od , obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 B/o od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS. 4. Upokojenci v višini 1 °/o od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih). Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din; 2. uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin. Samoprispevek se ne bi plačeval od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 2 Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Sentjur-okolica, ki so vpisani v splošni volilni imenik in, tisti, ki še nimajo, splošne volilne pravice (do 18 let), pa so v rednem delovnem razmerju. 3 •Referendum za uvedbo krajevnega samoprispev- ' ka zn obdobje 1976—1980 bo v nedeljo, dne 21. decembra 1975 v času od 7 do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma. 4 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: GLASOVNICA za referendum dne 21. XII. 1975 za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 za uresničitev Programa krajevne/ skupnosti Sentjur-okolica. Po sklepu zbora občanov se samoprispevek, izglasovan na referendumu uporabi za naslednje namene: T- 50 Vo za dograditev osnovne šole Šentjur pri Celju — 50 »/o za komunalne potrebe po programu KS Sentjur-okolica glasuj em ZA PROTI Glasovalec, izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z; uvedbo krajevnega samoprispevka. < 5 Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72). Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Sentjur-okolica. 6 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se raz- . glasi na krajevno običajen način. Veljati začne naslednji dan po objavi. St. 014-5/75-5 Šentjur pri Celju, dne 7. decembra 1975. Predsednik sveta krajevne skupnosti Sentjur-okolica Ivan Centrih 1- r. 1423. Na podlagi 15. člena statuta krajevne skupnosti Slivnica pri Celju, zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na podlagi sklepa zbora občanov je svet Jtrajevne skupnosti Slivnica pri Celju na seji dne 7. decembra 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Slivnica pri Celju za obdobje 1976—1980 1 Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Slivnica pri Celju za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet na zboru občanov dne 30. XI. in 7. XII. in bi ga plačevali: 1. Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 °/» od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd. 2. Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 "/o od odmerne osnove. 3. Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v vigini 2 % od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS. 4. Upokojenci v višini 1 Vo od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih). Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din; 2. uživalci minimalnih osebnih, družinskih iri invalidskih pokojnin. Samoprispevek se ne'bi plačeval od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 2 Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Slivnica pri Celju, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tisti, ki še nimajo splošne volilne pravice (do 18 let), pa so v rednem delovnem razmerju. 3 Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 bo v nedeljo, dne 21. decembra 1975 v času od 7. do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma. 4 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: GLASOVNICA za, referendum dne 21. XII. 1975 za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 za uresničitev programa krajevne skupnosti Slivnica pri Celju. Po , sklepu zbora občanov se samoprispevek, izglasovan na referendumu uporabi za naslednje namene: 1. vzdrževanje lokalnih cest v krajevni skupnosti 2. dograditev osnovne šole — telovadnice v Gorici 3. gradnja otroškega vrtca v Gorici 4. gradnja novega in ureditev starega pokopališča glasujem ' ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 5 Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72). Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija *a izvedbo referenduma, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici. 6 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način Veljati začne naslednji dan po objavi. St. 014-8/75-5 • Gorica pri Slivnici, dne 12. decembra 1975. Predsednik sveta krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici Milan Kokošar 1. r. 1424. Na podlagi 7. člena statuta krajevne skupnosti Planina pri Sevnici, zakona o samoprispevku (Uradni list -SRS, št. 3/73). 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS. št. 29/72) in na podlagi sklepa zbora občanov je svet krajevne skupnosti Planina pri Sevnici na seji dne 10 decembra 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Planina pri Sevnici za obdobje 1976—1980 1 Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Planina pri Sevnici za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet na zboru občanov dne 24., 26., 28. novembra in 7. ter 10.' decembra 1975 in bi ga plačevali: 1. Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 °/o od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd. 2. Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 °/o od odmerne osnove 3. Zavezanti prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 °/o od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS. 4. Upokojenci V višini 1 V« “d pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih). Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din; 2. uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojrtin. Samoprispevek se ne hi plačeval od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 2 Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Planina pri Sevnici, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tisti, ki še nimajo splošne volilne pravice (do 18 let), pa so v rednem delovnem razmerju. 3 Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 bo v nedeljo, dne 21. decembra 19.75 v času od 7. do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma. 4 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo. GLASOVNICA za reterenaum dne 21. XII 1975 za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 za uresničitev programa krajevne skupnosti Planina pri Sevnici. Po sklepu zbora občanov se samoprispevek, izglasovan na referendumu uporabi za naslednie namene — vzdrževanie In modernizacija cestnega omrežja v KS Planina pri Sevnici g 1 a.s u j e m ZA \ PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako da obkroži bč sedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 5 za postopen: na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72). Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Planina pri Sevnici. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. Veljati začne naslednji dan po objavi. St. 914-3/75-5 Planina pri Sevnici, dne 11. decembra 1975. Predsednik sveta krajevne skupnosti Planina pri Sevnici Jože Špan 1. r. 1425. Na podlagi 7. člena statuta krajevne skupnosti Dobje, zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/ 73), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na podlagi sklepa zbora občanov je svet krajevne skupnosti Dobje na seji dne 14. decembra 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Dobje za obdobje 1976—1980 1 Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Dobje >za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet na zboru občanov dne 23., 26. in 27. novembra in 14. decembra 1975 in bi ga plačevali: 1. Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 %> od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd. 2. Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 °/o od odmerne osnove. 3. Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 “/o^od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS. 4. Upokojenci v višini 1 °/o od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih). Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din; 2. uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin. Samoprispevek se ne bi plačeval od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 2 Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Dobje, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tisti, ki še nimajo splošne volilne pravice (do 18 let), pa so .v rednem delovnem razmerju. 3 Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 bo v nedeljo, dne 21. decembra 1975 v času od 7. do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma. 4 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: GLASOVNICA za referendum dne 21. XII. 1975 za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 za uresničitev programa krajevne skupnosti Dobje. Po sklepu zbora občanov se samoprispevek, izglasovan na referendumu uporabi za naslednje namene: — vzdrževanje krajevnih cest — ureditev pokopališča — gradnja kulturnega doma glasujem ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 5 Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72). Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Dobje. 6 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. Veljati začne naslednji dan po objavi. St. 014-2/75-5 Dobje, dne 15. decembra 1975. Predsednik sveta krajevne skupnosti Dobje Hugo Salobir 1. r. 1426. Na podlagi 15. člena statuta krajevne skupnosti Prevorj e, zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na podlagi sklepa zbora občanov je svet krajevne skupnosti Prevorje na seji dne 13. decembra 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Prevorje za obdobje 1976—1980 1 Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Prevorje za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet na zboru občanov dne 22., 23., 25., 27. in 30. novembra 1975 in bi ga plačevali: 1. Občani, ki so zaposleni in prejepajo osebne dohodke v višini 2 •/• od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd. 2. Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 •/» od odmerne osnove. 3. Zavezanci prispevka in davka bd dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 9/e od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS. 4. Upokojenci v višini 1 #/o od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih). Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din; 2 uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin. Samoprispevek se ne bi plačeval od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 2 Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim prebivališčem na pbmočju krajevne skupnosti Prevorje. ki so vpisani v splošni volilni imenik in tisti, ki še nimajo splošne volilne pravice (do 18 let),7 pa so v rednem delovnem razmerju. 3 Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 bo v nedeljo, dne 21. decembra 1975 v času od 7. do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih ki Hh določi komisija za izvedbo referenduma. 4 Na referendumu glasujejo-volilci neposredno .in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: GLASOVNICA za referendum dne 21. XII. 1975 za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 za uresničitev programa krajevne skupnosti Prevorje. Po sklepu zbora občanov se samoprispevek, izglasovan na referendumu uporabi za naslednje namene: — za vzdrževanje krajevnih cest — za ureditev pokopališča — dokončno izgradnjo vodovoda Košnica in Straška gorca. glasujem. ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako. da obkroži be- • sedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 5 Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS. št 29/72). Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Prevorje. 6 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. Veljati začne naslednji dan po objavi. St. 014-4/75-5 Prevorje, dne 15. decembra 1975. Predsednik svčta krajevne skupnosti Prevorje Jože Novak 1. r. 1427. Na podlagi 15. člena statuta krajevne skupnosti Ponikva, zakona o smoprispevku (Uradni 'list SRS, št. ,3/73), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na podlagi sklepa zbora občanov je svet krajevne skupnosti Ponikva na seji dne 11. decembra 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Ponikva za obdobje 1976—1930 1 Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Ponikva za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet na zboru občanov dne 4. in 6. XI. 1975 in bi ga plačevali: 1. Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 °/o od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd. 2. Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6°/« od odmerne osnove. 3. Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 °/» od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od 'dejavnosti in prispevkov SIS. 4. Upokojenci v višini 10/» od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih). 5. Občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Ponikva bodo poleg samoprispevka v denarju opravili letno tudi po 5 (pet) delovnih ur na urejanju ali vzdrževanju objektov, navedenih v programu. ki je podlaga za uvedbo samoprispevka. Svet krajevne skupnosti ali po njem imenovana komisija prevzame obveznost za organizacijo del. Nadomestna izvršitev tega dela se izvrši v denarju s tem, da znaša vrednost delovne ure 20 din. Plačevania samoorisnevka bi bili oproščeni: 1. lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din; 2. uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin. Samoprispevek se ne bi plačeval od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 2 Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Ponikva, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tisti, ki še nimajo splošne volilne pravce (do 18 let), pa so v rednem delovnem razmerju. 3 Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 bo v nedeljo, dne 21. decembra 1975 v času od 7. do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma. 4 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: GLASOVNICA za referendum dne 21. XII. 1975 za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 za uresničitev programa krajevne skupnosti Ponikva. Po sklepu zbora občanov se samoprispevek, izglasovan na referendumu uporabi za naslednje namene: — za modernizacijo krajevne zdravstvene ambulante — za gradnjo bencinske črpalke — za modernizacijo dela občinske ceste Ponikva— Lipoglav in Ponikva—Ponkvica — izgradnjo vodovoda za naselje Boletina-Pod-gaj, Ponikva—Uniše—Hotunje — investicijsko in redno vzdrževanje ostalih občinskih cest in drugih komunalnih objektov na področju krajevne skupnosti. glasujem ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 5 Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72). Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Ponikva. 6 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. Veljati začne naslednji dan po objavi. St. 014-7/75-5 Ponikva, dne 15. decembra 1975. Predsednik sveta krajevne skupnosti Ponikva Peter Hlastec 1. r. 1428. Na podlagi 15. člena statuta krajevne skupnosti Kalobje, zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 2. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na podlagi sklepa zbora občanov je svet krajevne skupnosti Kalobje na seji dne 11. decembra 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Kalobje za obdobje 1976—1980 . I 1 Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Kalobje za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet na zboru občanov dne 7. XII. 1975 in bi ga plačevali: 1. Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 “/o od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd. 2. Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6°/» od odmerne osnove.' 3. Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 Vo od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS. 4. Upokojenci v višini 1 "/o od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih). Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din; 2. uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin. Samoprispevek se ne bi plačeval od dohodkov, za katere velja oprostitev" po zakonu. 2 Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Kalobje, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tisti, ki še nimajo splošne volilne pravice (do 18 let), pa so v rednem delovnem razmerju. \ 3 Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 bo v nedeljo, dne 21. decembra 1975 v času od 7. do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma. 4 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednie besedilo: GLASOVNICA za referendum dne 21. XII. 1975 za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 za uresničitev programa krajevne skupnosti Kalobje. Po sklepu zbora občanov se samoprispevek, izglasovan na referendumu uporabi za naslednje namene: — za razširitev ceste Jezerce—Kalobje — za izgradnjo vodovoda — ostale komunalne dejavnosti (vzdrževanje cest) glasuj em ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 5 Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72). Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki j o'imenuje svet krajevne skupnosti Kalobje. 6 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. Veljati začne naslednji dan po objavi. St. 014-11/75-5 Kalobje, dne 15. decembra 1975. Predsednik sveta krajevne skupnosti Kalobje Alojz Plahuta 1. r. 1429. Na podlagi 15. člena statuta krajevne skupnosti Loka pri Zusmu, zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na podlagi sklepa zbora občanov je svet krajevne skupnosti Loka pri Zusmu na seji dne 14. decembra 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Loka pri Zusmu za obdobje 1976—1980 1 Razpiše se reterenaum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Lok£ pri Zusmu za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet na zboru občanov dne 14. XII. 1975 in bi ga plačevali; _ 1. Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 •/# od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd. 2. Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini G "Z* od odmerne osnove. 3. Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in into’ektualnih storitev v višini 2 V# od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS. 4. Upokojenci v višini I "/o od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih). Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni; 1. lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 dih; 2. uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin. Samoprispevek se ne bi plačeval od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 2 Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Loka pri Zusmu, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tisti, ki še nimajo splošne volilne pravice (do 18 let), pa so v rednem delovnem razmerju. 3 Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 bo v nedeljo, dne 21. decembra 1975 v času od 7. do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma. 4 Na referendumu glasujejo voiuci neposreano in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: GLASOVNICA za referendum dne 21. XII. 1975 za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 za uresničitev programa krajevne skupnosti Loka pri Zusmu. Po sklepu zbora občanov se samoprispevek, izglasovan na referendumu uporabi za naslednje namene: — vzdrževanje obstoječih krajevnih cest — delno sofinanciranje rekonstrukcije ceste Slivnica—Loka (asfaltna prevleka) — za novogradnje cest — izgradnjo vodovoda — za razširitev električnega omrežja vključujoč javna razsvetljava glasujem ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 5 Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72). Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija za Izvedbo referenduma, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Loka pri Zusmu. 6 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. Veljati začne naslednji dan po objavi. St. 014-10/75-5 Loka pri Zusmu, dne 15. decembra 1975. Predsednik sveta krajevne skupnosti Loka pri Zusmu Rudi Drame 1. r. , 1430. Na podlagi 15. člena statuta krajevne skupnosti Dramlje, zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na podlagi sklepa zbora občanov je svet krajevne skupnosti Dramlje na seji dne 8. decembra 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Dramlje za obdobje 1976—1980 1 Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Dramlje za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet na zboru občanov dne 7. XII. 1975 in bi ga plačevali: 1. Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 “/• od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd. 2. Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 °/o od odmerne osnove. 3. Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 °/o od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS. 4. Upokojenci v višini 1 °/o od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih). Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. lastniki oz. uživalci zemljišč . z davčno osnovo izpod 1.000 din; , 2. uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin. Samoprispevek se ne bi plačeval od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 2 Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Dramlje, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tisti, ki še nimajo splošne volilne pravice (do 18 let), pa so v rednem delovnem razmerju. * 3 Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 bo v nedeljo, dne 21. decembra 1975 v času od 7. do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma. 4 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z^glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: GLASOVNICA za referendum dne 21. XII. 1975 za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 za uresničitev Programa krajevne skupnosti Dramlje. Po sklepu zbora občanov se samoprispevek, izglasovan na referendumu uporabi za naslednje namene: — za gradnjo šole 60 Ve — za ostale komunalne dejavnosti 40 Vo ‘ glasujem ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 5 Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72). Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Dramlje. 6 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. Veljati začne naslednji dan po objavi. St. 014-9/75-5 Dramlje, dne 15. decembra 1975. • V J ' . •' Predsednik sveta krajevne skupnosti Dramlje Jurij Belak 1. r. 1431. Na podlagi 15. člena statuta krajevne skupnosti Blagovna, zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na podlagi sklepa zbora občanov je svet krajevne skupnosti Blagovna na seji dne 3. decembra 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Blagovna za obdobje 1976—1980 1 Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Blagovna za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet na zboru občanov dne 3. XII. 1975 in bi ga plačevali: 1. Občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke v višini 2 “/o od neto osebnih dohodkov, upoštevajoč izplačane nagrade, delo na domu, nadomestilo osebnega dohodka itd. 2. Zavezanci prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva in gozdov v višini 6 %> od odmerne osnove. 3. Zavezanci prispevka in davka od dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev v višini 2 “/o od ugotovljenega dohodka, zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS. 4. Upokojenci v višini 1 °/o od pokojnin (osebnih, družinskih in invalidskih). Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. lastniki oz. 'uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 1.000 din; 2 uživalci minimalnih osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin. Samoprispevek se ne bi plačeval od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 2 Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Blagovna, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tisti, ki še nimajo splošne volilne pravice (do 18 let), pa so v rednem delovnem razmerju. 3 Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 bo v nedeljo, dne 21. decembra 1975 v času od 7. do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma. 4 ' Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo; GLASOVNICA za leferendum dne 21. XII. 1975 za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1976—1980 za uresničitev programa krajevne skupnosti Blagovna. Po sklepu zbora občanov se samoprispevek, izglasovan na referendumu uporabi za naslednje namene: — vzdrževanje občinskih cest glasujem ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 5 Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72). Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Blagovna. 6 . Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in ^e razglasi na krajevno običajen hačin. Veljati začne naslednji dan po objavi. St 014-6/75-5 Blagovna, dne 15. decembra 1975. Za predsednika sveta krajevne skupnosti Blagovna Franc Košir 1. r. SMaKJE pri JELŠAH 1432. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1., 4., 16. in 17, člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/ 72, 55/72 in 28/73) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem obcmsKem uuvku ou prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za Storitve (Uradni list SRS, št. 1/73, 24/73, 1/74 in 23/75) se spremeni tako, da se 5. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 23/75) spremeni in se glasi' , »Spremembe in dopolnitve tarife posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve po tem odloku veljajo od naslednjega dne po objavi v Uradnem listu SRS.« 2. člen Ta odlok velja od naslednjega, dne po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010.4/75-2 Šmarje pri Jelšah, dne 25. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 1433. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na osnovi II., III., IV. in V. točke odloka o natančnejših pogojih z ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 32/72) ter 213 člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 5/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. novem, bra 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 21/73) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo novo besedilo glasi: ODLOK o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine 1. člen Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji lUradni list SRS. št. 32-287' 72) v pristojnosti občin se oblikujejo na način in pr postopku, ki ju določa ta odlok. 2. člen Predpišejo se najvišje cene za naslednja živila v prometu na drobno: — za pasterizirano konzumno mleko ter — za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, poldrnega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 %> ržene moke). Najvišje cene za našteta živila predpiše izvršni svet skupščine občine, ki pri tem upošteva ugotovitve Zavoda za cene SR Slovenije glbde upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje naj višje ravni cen. Cene za živila iz prvega odstavka tega člena, ki so veljale na dan uveljavitve tega odloka ni mogoče zvišati, dokler izvršni svet občinske skupščine na predlog zainteresiranih organizacij združenega dela ne določi nove najvišje ravni cen. V primeru, ko je za cene živil iz prvega odstavka sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni zveze, republike ali regije, daje na tak dogovor ali sporazum soglasje občinski upravni organ, pristojen za cene. 3. člen Za naslednje storitve se lahko cene spremenijo le s soglasjem izvršnega sveta občinske skupščine in sicer: — za komunalne storitve — ?a dimnikarske storitve — za stanarine in najemnine za poslovne prostore ter — za storitve socialnih zavodov. V primerih pa, ko je na ravni republike ali regije oziroma storitvene grupacije sklenjen družbeni dogovor ali samoupravni sporazum s katerim se določa način oblikovanja cen oziroma cene naštetih storitev, veljajo določila takega samoupravnega sporazuma ne pa določilo iz prvega odstavka tega člena. 4. člen > Za naslednje proizvode v piudaji na drobno in za storitve se lahko cene spremenijo le s soglasjem občinskega organa, ki je pristojen za cene: — sveže telečje meso, meso mladih pitanih goved, goveje meso, svinjsko meso in meso piščancev broj-lerjev, — za priključevanje na električno, PTT, vodovodno, toplovodno in kanalizacijsko omrežje. 'Pri dajanju soglasij k cenam svežega mesa in k cenam storitev upošteva organ, ki je pristojen za cene: — enotni razsek in ostala merila ter kriterije, ki jih Zavod SRS za cene sporoča občinskim skupščinam, — določila morebitnega samoupravnega sporazuma oziroina družbenega dogovora, sklenjenega na ravni republike ali regije ter proizvodne ali storitvene grupacije, — ostala merila in dogovore na ravni republike a'i regije. 5. člen Za vsa pomembnejša živila v prodaji na drobno 0(ireja najvišji odstotek marže občinski upravni organ, ki je pristojen za cene. Marža iz prejšnjega odstavka tega člena pomeni znesek iz katerega krijejo svoje trgovske stroške orga-hizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom na drobno. Z nabavno ceno izdelka je po tem odloku mišljena čista fakturna cena, povečana za odvisne stroške. Za odvisne stroške se štejejo stroški nakladanja in razkladanja stroški transporta od nakladali-šča dobavitelja do .razkladališča kupch, stroški zavarovanja blaga v transportu, transportni kalo, razvitje in okvara blaga ter posebni^ pakirni in transportni stroški (npr. zimsko pakiranje, vrnitev embalaže)'. Ce trgovska organizacija združenega dela prodaja proizvode po cenah, ki jih določa proizvajalec, krije trgovske stroške iz pogodbenih rabatov. Pri odrejanju najvišjega odstotka marže mora ptt-stojni organ za cene upoštevati (udi merila in kriterije, ki jih s tem v zvezi občinskim skupščinam sporoča Zavod, za cene. V primeru, dh se marže in rabati v skladu s sprejeto politiko cen oblikujejo z družbenimi dogovori oziroma s samoupravnimi sporazumi o sodelovanju oziroma združevanju dela in storitev, praviloma v okviru republike, regije ali zaokroženih proizvodno-prometnih kompleksov in grupacij ob vključitvi končnih porabnikov, tedaj veljajo določila takega samoupravnega sporazuma in ne določilo prvega člena tega odloka. 6. člen Soglasje k predloženim stopnjam marže v prodaji na drobno, ko gre za novo ustanovljeno organizacijo združenega dela ali prodajalno oziroma za razširitev poslovnega prometa, daje organ, pristojen za cene. Pri dajanju soglasja mora organ, pristojen za cene upoštevati stopnje marž, ki jih za enake ali podobne proizvode zaračunavajo sorodne organizacije oziroma marže, ki so sklenjene na osnovi samo.upravrfih sporazumov. N 7. člen Odlok začne veljati osmi -dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, se preneha uporabljati odlok o ukrepih družbene kontrole' cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 21/73}. St. 010-51/75-1 Šmarje pri Jelšah, dne 25. novembra 1975. •Predsednik Skupščine občine , Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 1434. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 235. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1975 sprejela ODLOK o organizaciji in delu skupščinske pisarne ’ 1. člen Skupščina občine Šmarje pri Jelšah ima kot svojo strokovno službo skupščinsko pisarno. 2. člen Skupščinsko pisarno vodi sekretar občinske skupščine. Delo v skupščinski pisarni opravljajo delavci, ki jih sprejme na delo komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skupščine občine na podlagi sistemizacije delovnih mest, ki jo le-ta predpiše na predlog predsedstva skupščine občine. 3. člen Skupščinska pisarna opravlja vse organizacijsko-tehnične naloge v zvezi z občinsko skupščino in njene komisije, pripravlja gradivo za seje skupščine, in njenih zborov, pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravi dnevnega reda, skrbi za sodelovanje z delegacijami, konferencami delegacij in delegati, vodi zapisnik ha sejah skupščine in njenih zborov ter komisij občinske skupščine, skrbi za izplačevanje potnih stroškov in nadomestil v zvezi z udeležbo na sejah, skrbi za izvrševanje sklepov sej, vodi zaupni delovnik in opravlja kabinetne posle za predsednika občinske skupščine, delo v zvezi s sprejemom strank in druge naloge, ki jih pisarni poveri predsednik občinske skupščine. 4. člen Glede pravic, dolžnosti in odgovornosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu in osnovah ter merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev skupščinske pisarne uporablja komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja določila veljavnih samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti upravnega organa Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. 5. člen Ta odlok'začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-010-10/75 Šmarje pri Jelšah, dne 25. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. VRHNIKA 1435. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je na podlagi 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika Uradni list SRS, št. 4/75) in 3. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve na seji dne 29. oktobra 1975 sprejel SKLEP o soglasju k cenam komunalnih storitev I Daje se soglasje k cenam komunalnih storitev, ki jih je predlagalo Komunalno podjetje Vrhnika. II A. Vodarina din 1. Tarifa za porabo vode po števcu za m3 vode a) za gospodinjstvo, vojno pošto Vrhnika za kuhanje in kopanje, šolstvo, pralnico, var- stvene ustanove in društva 1,60 b) v industriji, obrti,' prometu, mlekarno, trgovini, družbenih organizacijah in ustanovah ter vojno pošto Vrhnika za ostale potrebe 3,85 c) Donit — TOZD Fenolit Borovnica (industrijska voda) 0,60 2. Tarifa za porabo vode na osnovi mesečnega pavšala a) od osebe v gospodinjstvu 2,10 b) od kopalnice na osebo 1,35 c) od pralnice na osebo 1,35 d) od stranišča na izpiranje 1,20 e) brez pralnice na osebo, čf uporablja vodo za pranje iz javnega vodovoda 1,05 f) od glave goveje živine in konj 2,10 g) od glave drobnice . 1,30 3. Tarifa za porabo vode na osnovi mesečnega pavšala po številu zaposlenih ' a), v industriji, obrti, prometu, trgovini in družb, organizacijah in ustanovah 13,45 4. Tarifa za porabo vode na osnovi letnega pavšala od vodovodne pipe a) za vzgojno varstvene ustanove 369,60 b) kino Cankarjev dom 475,20 c) kino Borovnica - 369,60 d) za vrtne vodovode 475,20 5. Tarifa za porabo vode^za gradnjo stavb za gospodarske organizacije po vodovodnem števcu a) od ms porabljene vode ' 3,45 6. Tarifa za porabo vode za gradnjo stavo v individualnih gradnjah po števcu a) za m3 porabljene vode 1,60 B. Kanalščina 40 °/o od porabljene vode C. Odvoz smeti od ms stanovanjske površine 0,18 III Ta sklep se oujavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. decembra 1975 dalje. St. 3/5-38-020/75-55 Vrhnika, dne 30. oktobra 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine -občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. VSEBINA PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE * Stran Stran 1401. Sklep o Javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta »Levi breg Voglajne« (Celje) 1443 1381. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, nalogah in imenovanju predsednika in članov komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboSčin, pravic in dolžnosti človeka in občana 1431 1382. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi in imenovanju predsednika in članov komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za pomilostitve 1431 1383. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 1431 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1384. Odločba o ugotovitvi, da 106. in 107. člen zakona o stanovanjskih razmerjih nista v neskladju z ustavo 1431 1385. Odločba o odpravi določb v odlokih Skupščine ob- čine Celje o izgradnji in upravljanju s toplotnimi napravami, o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter o vzdrževanju, upravljanju in obratovanju stanovanjskih hiš 1431 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1386. Navodilo o evidencah, ki Jih vodijo organi kmetijske inšpekcije v SR Sloveniji 1434 1387. Odredba o trajanju šolanja za poklica kemijski procesničar in kemijski laborant 1437 1388. Odredba o trajanju šolanja za poklic aranžerski tehnik 1437 1389. Odredba o trajanju šolanja za poklic fotograf 1437 1390. Odredba o trajanju šolanja za poklic vrtnarski tehnik 1437 1391. Odredba o trajanju šolanja za poklic vrtnar in cvetličar 1437 1392. Odredba o trajanju šolanja za poklic kmetovalka — gospodinja 1438 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1393. Sporazum o spremembi cen za celulozni in jamski les, drogove, trame in železniške prage, taninski les, droben tehniCni les in drva 1438 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1394. Sklep o znižanju prispevne stopnje za zdravstveno varstvo delavcev za leto 1975 (Koper) 1438 1395. Sklep o znižanju prispevne stopnje (Kranj) 1439 1396. Sklep o spremembah sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega* varstva regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za leto 1975 1439 1402. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1974 1443 1403. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah koordinacij- skega odbora za vprašanje družbene samozaščite v občini Cerknica 1443 1404. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1975 1444 1405. Odlok o davku na promet nepremičnin (Grosuplje) 1445 1406. Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega na- črta severnega'dela Adamičeve ceste v Grosupljem 1446 1407. Sklep o potrditvi odmika od sprejetega zazidalnega načrta Ivančna gorica — pobočje nad cesto I. reda (Grosuplje) 1446 1408. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob- močju krajevne skupnosti Dob za sofinanciranje modernizacije občinskih cest I. reda in krajevne poti ter odseka republiške ceste št. 365 (Grosuplje) 1446 1409. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Dob (Grosuplje) , 1447 1410. Sklep o popravi in spremembi sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Vače (Litija) 1447 1411. Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana Bežigrad) 1447 1412. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 101 2 (Ljubljana Bežigrad) 1448 1413. Sklep o spremembi pravilnika o izvajanju odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918 do 1919 ter dobrovoljce iz vojne 1912—1918 (Ljubljana Bežigrad) 1449 1414. Odlok o ustanovitvi Zavoda za urejanje stavbnega zemljišča Vič (Ljubljana Vič-Rudnik) 1449 1415. Odlok o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti (Slovenske Konjice) 1450 14)6. Odlok o osnovah za izdelavo urbanistične dokumentacije v občini Slovenske Konjice 1451 1417. Sklep o ustanovitvi komisije za izvajanje priprav za integracijo šol in vzgojnovarstvenega zavoda ter glasbene šole v skupni vzgojnoizobraževalni zavod (Slovenske Konjice) 1452 1418. Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalhega načrta osrednjega dela Slovenskih Konjic — programski del 1453 1419. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice 1454 1420. Samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice 1454 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1397. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva mesta Ljubljana (ljubljanske občine) 1440 1398. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta- novitvi samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva mesta Ljubljane (Ljubljana) 1442 1399. Sklep o potrditvi odmika od sprejete splošne pre- povedi prometa z zemljišči in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju Ljubljane (Uradni list SRS, št. 17 74) — za gradnjo kanalizacije (Ljubljana) 1442 HOO. Sklep o razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Čatež (Brežice) 1443 1421. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevne- ga samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Šentjur — trg za obdobje 1976—1980 (Šentjur pri Celju) 1456 1422. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka, za uresničitev programa krajevne skupnosti Šentjur — okolica za obdobje 1976 do 1980 (Šentjur pri Celju) 1457 1423. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevne- ga samoprispevka za uresničitev programa krajevno skupnosti Slivnica — pri Celju za obdobje 1976—1980 (Šentjur pri Celju) 1457 1424. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Planina pri Sevnici za obdobje 1976—1980 (Šentjur pri Celju) 1458 Stran 1425. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Dobje za obdobje 197lj—1980 (Šentjur pri Celju) 1459 1426. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Prevorje za obdobje 1976—1980 (Šentjur pri Celju) 1459 1427. Sklep o razpisu referendmma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Ponikva za obdobje 1976—1980 (Šentjur pri Celju) 1460 1428. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Kalobje za obdobje 1976—1980 (Šentjur pri Celju) .. 1461 1429. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega N samoprispevka za uresničitev programa krajevne ' skupnosti Loka pri Zusmu za obdobje 1976—1980 (Šentjur pri Celju) 1462 Stran 1430. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Dramlje za obdobje 1976—1980 (Šentjur pri Celju) 1463 1431. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničitev programa krajevne skupnosti Blagovna za obdobje 1976—1980 (Šentjur pri Celju) 1463 1432. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskeim davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šmarje pri Jelšah) 1464 1433. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ukre- pih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Šmarje pri Jelšah) 1464 1434. Odlok o organizaciji in delu skupščinske pisarne (Šmarje pri Jelšah) 1465 1435. Sklep n soglasju k cenam komunalnih storitev (Vrhnika) 1466 i Naročite« na „Uradni lisi SRS” za leto 1976 Dosedanjim naročnikom smo poslali račune za naročnino za leto 1976. Naročnike na »Uradni list SRS« za leto 1976 prosimo, da člmprej vplačajo naročnino za toliko Izvodov kolikor jih želijo prejemati in pri vplačilu natančno navedejo popoln naslov, ker sta to pogoja za redno odpremo »Uradnega lista SRS« od prve številke prihodnjega leta. Dosedanje naročnike prosimo, da obnove naročnino do konca leta 1975. Naročnina za leto 1976 znaša za en izvod 240 dinarjev in se vplačuje naprej za vse leto 1976 na žiro račun št. 50100-603-40323. Uprava izduj« cusupism zavuu Uradni ust SRS — Direkten m odgovorni urednik Milan Bibei — Tiska tiskarna Tone 'Tomšič vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1975 200 din, inozemstvo 300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izide vsake številke — Uredništvo in uprava, Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VI1 — Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — 21ro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davke po mnenju Sekretariata za Informacije v IzvrSnem svetu Skupščine SP Slovenije št. 421-1/72 /