St. 37. V Mariboru, sobota 30. marca. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorok, četrtek in soboto, tnr velja po poiti prejeman, za avstro-ogerske delala alt v Mariboru ■ pošiljanjem nadom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gobi., za Četrt lota 2 gold. 60 kr. Za tule dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od cutiristopno petit-Trste 6 kr. če se oznanilo enkrat tisfca. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hisn. atev. 220. O j>r a v n i i t v ». na kt^ro nai se blagovolil" pošiljati naročnini*, rckiainaoijp oznanita, t. j. administrativne reči, je v tiakamiei: K. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 DC* Xnrud. vlMocili prtunlkov Iz-ittimo iiriliotliijl Mat V četrtek. Vabilo na naročbo. »9 prihodnjim mesecem se začne novo četrtletje. Prosimo torej vse tiste gg. naročnike* kterim koncem tega meseca naročnina poteka, da jo blagovolijo ob pravem času ponoviti. Vse drage rodoljube slovenske pak, kteri niso Še naročeni, vabimo naj pristopijo v kolo naših podpirateljev, ker samo z zedinjenimi močmi vseh poštenih domoljubov nam l>odc mogoče odbiti zunanje hi notranje protivnike narodnega edinstva vseh Slovencev in Slovanov, in samo z občno podporo bode našemu, z mnogimi žrtvami ustanovljenemu orgamt vseh Slovencev mogoče, delati za narodno vzbnjo in politično omiko. Od prvega prihod njega meseca odpremo nov oddelek v listu „Gospodarske stvari" ter bodemo jirinašali vse za naš narod vazn* gospodarske novosti, žitne cene itd. iz IVsta* Ivjubljane, Maribora, Celja, Zagreba, Siska itd-„Slovenski Narod" velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele : za celo leto 10 gld. — kr. za pol leta & „ — „ za četrt leta 2 „ 00 „ Za tuje dežele: za celo leto 12 gld. — kr, za pol leta 6 „ — „ za četrt leta 3 „ 2fi „ Naročnina naj se blagovoli pošiljati administraciji „Slov. Nar." ("najboljše po poštnih nakaznicah) v Maribor. Prosimo čč. gg. naročnike, posebno nove, Listek. A"«»lile«, noč. (Mladostni spomini ii življenja na kmetih.) Velika noč, za hrvatsko mejo „vuzem", okolo Maribora „letnice", je oni cerkveni praznik, katerega Slovenci najvcsclejše obhajajo. Kako smo otroci že pol posta težko čakali velike noči! Kako nam je že srce v prsili od veselja poskakovalo, kadar so početkom velikega tedna mati dali jajce v „bražuljko" barvat! Kako smo mater že vsak dan povpraševali, ali so jajce že rudeče, kako nam je bilo neljubo, ko so mamica rekli, da so že sicer jajčke pobarvane, toda pred veliko nočjo jih ne sme uikdo jesti. Kako smo gledali pazljivo bolj odrasle sestre, katere so kako prav čedno rudeče jajčice vzele m z nožem na eni strani kako moško, na drugi strani pa svoje ime v barvo zapisale, zraven pa kako srce in vse sorte zvite rožke -m to se ve ne posebno utemeljilo — narisale ! In koje prišel veliki petek, so začele ženske orehe tolči, „cvebe" izbirati, sulic vinske jagode čistiti in na veliko soboto se ni smel nobeden moški v hišo prikazati, kajti valjalo se je testo in trosilo z orehovimi jedrci, cvebami, vinskimi jagodami, mazalo z vsemi mogočimi dobrimi rečmi. In potem so dali mati veliko pogačo, potice in kolače in kolačke v peč in skrbljivo pazili, da se nič ne da nam natanko pišejo imena in zaznamujejo jtoslednjo železniško postajo in poslednjo pošto, da bode mogoče list brez poštnih zamud odpravljati. Uredništvo in administracija „Slov. Naroda". Vstaje n J c. Naši stari slovauski pradedje so, ko so živeli se samostalni in nc podjarmljeni od tujcev, praznovali kot otroci nature v svojih poganskih Segali ob tem času zmago ljube tople pomladi nad mrzlo, življenje inorečo zimo, zmago solnca in svitlobc nad otrpnenostjo in prirodno protivno silo. In dan denes praznuje vse krščanstvo po celem svetu velik povzdigujoč praznik rešenja človeškega roda, praznuje zmago resnice nad lažjo, svitlobe nad temoto. Ali avstrijsko Slovanstvo pahneno od nekdaj v temoto potlačenja. ne more prazuovati veselega praznika svojega političnega rešenja, ne more peti še aleluja svojega narodnega vstajenja. Nego na jugu in na severu posebno nase monarhije se ravno v tem času delajo od protivnih strani ljuti naskoki, da se ugnete Slovanstvo v stari jarem, da se nateguejo vezi, kteri h oklep mu je dozdaj branil prosto dihati, da se ohrani na vladi laž in nepravicn. Pri nas Slovencih se protivnik ravno orožuje, naši južni bratje pričakujejo vsak dan, da protivnik prične odločilno bitko, in vrli deski narod kteri ima pod obsednim stanjem, bajonete usta-vovernega nemškega fanatizma na prsi nastavljene, stoji že na bojišči, vršiti volitve mož, kterim bodo zaupani najsvetejši interesi domovine. Ali neupogljivo stoječi na braniku svoje pravice smo trdni v upanji iu prepričani, da kakor je božji izveličar premagal grob in smrt, tudi oni ne bodo svojega namena dosegli, ki nam Silpr ■ ----.n^~- r-«--.------ ---- osmodi. Kavno je vse pečeno, ko slovesno zvonovi, ki so že tretji dan molčali, zopet zazvone — go-gospod župnik ali fajmošter so po opravljenih drugih svetih obredih začeli malo in zapeli glorijo. Veselo presune vse verue vnovič glasno petje or-gclj in radostnim srcem zapusti vsakdo cerkev, kakor bi bil novooživljcu. Ko pridejo domu, je peka že opravljena in otroci, ki so tudi v cerkvi bili, skakljajo okolo matere pravijo, kako je denes v cerkvi veselo bilo. Fajmošter so proti koncu maše trikrat zaporedoma „aleluja" zapeli in na koru so vsakokrat tudi z alelujo odgovorili. Materi se razvedri skrbi polno gospodinjsko čelo, stopijo v „hram" in priucso eno potico na mizo, naj se domači, kateri so tešči šli v cerkev, obteščajo in kako veselje pri otrocih! Komaj čaka vsak, da mu oče svoj kos u režejo. In ko so se ohteščali, potom se začne omi-vanjc in pometanje in snažeujo in krtačenjc, ker jutre na velikonočno nedeljo mora vse v hiši in okolo oglov čedno in snažno biti. Med tem je prišla tretja ura popoldne in slovesno „klenkanje' ali „trijuuocuje" iz vseh cerkev v okolici naznanja velik praznik, ki je jutre. Vse od dela neha in se gre opravljat za v cerkev, kajti ob petih bode čestitjivo usta jen je. našega goBpoda Jezusa Krista, katerega bodo fajmešter iz božjega groba vzdignili iu potem bode okolo cerkve vauoro kopajo grob, ki naš narod namenjajo na križ, ki hote zadeti narodno smrt. Priti mora tudi nam veseli dan narodnega vstajenja! Dopisi. Iz IJiilftlJuiM*. 28. marca. [Izv. dop.] Deželnega zbora kranjskega torej ministerstvo za zdaj ne bode razpustilo. Tako poročajo v tej zadevi dobro podučeni ministerski glasovi. Toda samo rza zdaj14, to se pravi, od izida čeških volitev bode odvisno, ali vlada razpusti tudi kranjski deželni zbor ali ne. Na vsak način pa bode vlada praktično rabila posilno volilno postavo, in treba bode direktno voliti dr. Zarnik-a, kije mandat ko državni poslanec „izgubilu. Volil se bode tedaj iz kmetskih občin en poslanec v državni zbor. Gotovo ministerstvu s tem ed kmetskih občin izvoljenim poslancem ne pride mož, kakoršnega bi ono želelo v državni zbor. — Denes se obče pripoveduje, tudi v vladnih krogih, da dobi kranjska dežela svojega deželnega prvosednika „za pirhcu. Pravijo da bode nedeljska „Wicner Zeitung" prinesla imenovanje dosedanjega deželnega glavarja grofa Aleksandra Auerspcrg-a za deželnega prvosednika. — Imenovanje primarijev za bolnišnico in posilno delavnico je napravilo tudi v nemškutarskih krogih mnogo ravsov in kavsov. NcmČnrji so takoj po imenovanji proklamirali svojega derviša D ei man a za izdajalca svete nemškutarske stvari, ker je dal svoj glas tudi dr. Karlu Bleiweisu. Zdaj so se že malo pomirili, ali Dcžman ima vendar črno piko. „GfrcttbrUderi" (to je društvo najbolj zagriznenih neprijateljev slovenske stvari, ki se vsak večer shaja v posebui sobi kaziuske restavracije, da tam prav neženirano „cum teuto-nico furore" zabavlja in škriplje proti slovenskim zahtevam in možem) ti „gfrettbrllderiu so sklenili slovesen sprevod, v katerem bodo fajmošter monstranco, „cekmešter" pa od smrti vstalega Krista nesli. 8 procesijo gredo tudi godci in gospod učitelj s pevkami ter veselo se glasi iz pevajočih grl: „aleluja, aleluja!" Prišli so iz cerkve domu in postalo je že tema. Sedaj gredo mati in oče iu dekleta nalagat jerbas ali korbo, katero bode Mica jutre zjutraj k žcguu nesla. Vse mora biti po stari navadi in starem običaju v jerbas naloženo. Oče še k vsem velikonočnim rečem denejo dva krompirja in en turšičeu storž, da bode Bog požegnal poljske pridelke. Na vrh — iu vrh mora biti visok, tako terja čast hiše — dekleta denejo najlepši robec v hiši, kajti rade bi imele, da bi bil njih jerbas najlepši, lepši kot sosedov in drugih hiš. In drugo jutro nese Mica na glavi jerbas v cerkev. Oče so sicer jej ponudili, naj jo Janez pelje, to da Mica tega neee rekoč, da itak ni daleč, naj se lo dalnje vozijo, ona bode nesla. In ko je sv. maša pri kraji, gredo gospod na pridigo, kamor je inežnar križanega Jezusa z dvema svečama postavil in žeguajo jerbase. Na to pa hitijo vse, ki korbe uosijo, iz cerkve. Ktera se vozi, gleda, da pride kmalu na voz, iu ktera jerbas nosi, hiti, dasi se jej vrat od teže šibi, hiti da bi bila prva iz vasi doma, kajti ktera najpred domu pride, bode tisto leto gotovo moža dobila. da Dežnianu ne odpuste tega greha do smrti. Obirali so ga zaradi tega veleizdajalskega čina že v „Deutsche Zeitung" in v „Neue freie Presse" in sklenili, da mu dajo „eine Misstrauensadressc der Gtrettbrlider". No poskrbljeno je, da ti največji kričati menj veljajo, torej tudi v tem slučaji niso dr. Kisel, Stedrv, Jevuikar in kar okolo njih visi — odločivni in merodajni. — Najnovejša novica , ki jo imam denes poročiti, je gotovo ta, da so se magistralni svetovalec Guttmau pod noge dali intcrnaeijnnaleem ljubljanskim, t. j. Kune-u in \Vagner-ju. Pri zadnjem občnem zboru delavskega društva so se gospod Guttmanu, ki imajo navado pri vsakem občnem zboru, uaj bode društvo Sokol-a ali „Gntheulov", ,,Feuerwchr''-ov ali socialdemokratov, kak govor govoriti v kranjski „šprahi'' in povsod k koncu pristaviti njih klasični „izrek, da rotovž za Vam' stoji"', pustili zapeljati z cuim majhnim „hoch", ki ga je vfkliknil ,,ad captandam benevolentiam" interuacijonalec Wagner gospodu svetovalcu Gutt-mann-n. da so tudi pohvalili gibanje socialdemokratov in pokregali ravnanje nekterih obrtnikov, ki so pri tem občnem zboru bili v protislovji s Kunzem iu Wagnerjem in ki so naravnost pojas-snovali namene internaeijonalcev. Iz IJllIHJUlM'. 28. marca. [Izv. dop.] Namen teh vrstic je, prijatelje slovenske dramatike na nektere momente iz končnega delovanja letošnje gledališčne saisone opozoriti. — Veliki pon-deljek nastopi v „Zapravljivcu" zadnjikrat naš izvrstni lirični tenor, gosp. Veger, ker potem deske, ki svet pomenijo, za vselej zapusteč v svojo službo v Beč odpotuje. — Marsikter večer nam je se svojim milim glasom prijetno krajšal; rodom Moravec, se je hitro toliko slovenščine naučil, da mu je razumljivo jezik tekel. Tudi gospodična Rosova ta večer zadnjikrat v tej saisoni nastopi. Kdo izmed prijateljev gledališča se ne spominja radostno krasnega, zvonečega glasu naše priljubljene umetnice, gospodične Tontce Rosovc. Mar ni to dovolj uzrokov, da se prijazno od naših ljubljencev poslovimo. Da se pa gosp. Veger primerno od slovenskega občinstva, mnogih svojih prijateljev, znancev in sodelavnih dramaturgov poslovi, napravi v steklenemu salonu Čitalničnem, besedo na slovo, v sredo 3. aprila, s prav pikantnim, kratkočas-nitn programom. Ob enem se bo namera, da se, predno se hram slovenske Talije zatvori, veselica Členom narodnega gledališča napravi, ter, da se prijazno mej seboj poslovijo, za ktero se nikakor pravega sredstva ni moglo najti, s tem vresničila, toraj Zato stopajo vse kolikor morejo, ktere se pa vozijo, morajo konji leteti na vso moč.da bi vse prehiteli, če se ima tudi voz za cesto zvrniti. Ko pridejo domu, sedejo vsi okolo lepo po-grnene mire iu oče molijo najpred nekoliko oče-našev iu češčena-si-marij iu vero, na to pa od-grnejo jerbas in vzamejo najpoprej hren iz njega, kajti spodobi se, da se vsi spominjamo britkoga trpljenja Jezusa Krista, predno se veselimo veselega od smrti vstajenja. Otroci nevoljno gledajo hren, pa kmalu oče tudi druge dobre reči iz jer-basa vzamejo in v veselji jedo vsi velikonočno jagnje. Po tem mora eden jajčne luščinc, katere so ostale od snedenih žegnanih jajc, okolo hiše potrositi, da kač k hiši ne bode. Na velikonočno nedeljo popoldne, tedaj pa se vsak in vsaka obleče v najnovejše in najlepše oblačilo. Ze dolgo pred opravilom stoje odrasli fantje v kupih blizu cerkve in s pobcšeuitni očmi morajo potem dekleta vse uašopirjene memo fantov v cerkev iti in vsak in vsaka premišljuje, kaj bode dobil ali dobila za pisankc jutri, ker pi-sanke se še le na velikonočni pondeljek delijo. Velikonočni pondeljek je najlepši dan za otroke, sploh za vsakega, kajti nikogar ni, ki bi ne dal onemu, ki mu je v rodu ali kogar ima sploh rad, kaj za pisankc. Najbolj darežljivi so vselej boter in botra, krstni in firmski. Velik dogodek je sploh prav živo vsem prijateljem slovenskega gledališča in igralcev priporočamo, da se te jako mikavne besede v obilnem številu vdeleže, zagotavljaje jim prav vesel in kratko časen večer. Mm l.ili)«'. (Izv. dop.] Mnogokrat se je tožilo, da se po slovenskih mestih in trgih kljubu napredovanju naroda kot mase, čedalje bolj širi nemškutarstvo, in to ne brez uzroka, kar se posebno na Kranjskem lehko zapazi. Po uzrokih nam ni tu potreba vprašati, ker so nam pred očmi; kajti temu je gotovo največ kriva naša malomarnost iu mlačnost. Tudi uaa pohlevni kraj ima zasajenih precejšnje število nemškutarskih cvetov, kteri se na tej zemlji Čedalje bolj domače čutijo ter svoje korenine in osatovo perje razpenjajo. Skoraj bi lehko rekel, da je na Kranjskem naš kraj najbolje nemškutarsk, vsaj najmanje se zaveda svoje narodnosti. Kakor pa naši nemškutarji od c. k. okrajnega glavarstva in od železnice počenjajo, moralo bi gotovo vsacega še tako mirnega Človeka v jezo spraviti, kajti ne le da svoje zaničevanje vsega, kar je narodno, prav demostrativno kažejo, ta dru-hal živeča na slovenskih tleh nima za nas drugačnih izrazov ko slavisehe hunde! Mi se nad tem ne bomo jezili, kajti prepričani smo, da ti ljudje ne morejo biti zdrave pameti, posebno nek železniški uradnik, po rodu Ceh iu največi zasmeho-valec naše narodnosti, kteri se zraven tega še ne sramuje protestirati, ako mu kdo reče, da je renegat, in njegov vrli tovarš iz Nemčije, kteri je prišel nas grdit. Želel bi v Litijo kakova dva energična narodnjaka, in potem bi nemškutarstvo gotovo naenkrat potihnilo. Litijčani bi hitro spoznali, da so Slovenci, da se torej tudi njih tiče že omenjena psovka in c. k. nemškutarski napuh bi naenkrat izgiuil. Tistemu spoštovanemu gospodu iz Ljubljane pa, kteri je 15 t. m. naše nemškutarje tako v kozji rog ngnal. da se še sedaj križajo »pred njegovim imenom, kličem srčno: živio! Iz l*rui&«*. 27. marca. [Izv. dop.] V strašni razburjenosti na« drže predstoječe volitve. Komaj pričakujemo vsak dan izdavanje časopisov in pred vsem pogledamo v listih najpred poročila o kupovanji velikih posestev. Denašnji „Narodni listy" prinašajo izvestje, koliko velikih posestev zapisanih v deželni tabli je prišlo od zadnjih volitev sem iz čeških rok v ustavoverne kremplje in vidimo, da jih je eden in dvajset. To da teh 21 glasov ne smemo smatrati za izgubljene, ker je na drugi strani tudi nekoliko posestev iz ustavo-vernih rok Čehom v last prišlo. Včerajšnja „Prager Zeitung" je prinesla, kakor je povsod pred voli- žc za hišo, ako boter ali botra pridejo; denes pa je njih prihod še posebno pomenljiv. Spoštljivo jim otroci poljubijo roko, kadar pridejo, in ko razdelc pisankc, vsak radosti skače in se veseli pirliov. In veseli se jih vse, staro in mlado. Veseli se stara mati babica, če ji davno že omožena hči pisauko pokloni, veseli se stari oče dedec pirba, katerega mu je vrli mož sin dal, veseli se dekle, kateremu je fant en par pomeranč podaril, veseli se mladenič devičine pisapke in otrok od same radosti okolo hiše divja. „Mladost, po tvoji zarji Srce zdih'valo bo mi — Bog te obvarji!" Lovrc Baš. Životopisje. Životopiseu služi za predmet znamenita osoba, ktera se je poslavila v svojem žitku, nabravši si leščeče zasluge bodi si za državo, domovino, vede, ume, človekoljubje ali poprek za kaj vzvišenega in odličnega, sveteča se po jeđrni značajnosti in blagih lastnostih, ktere po svoji vzor-nosti vabijo čtelea na posnem. Pisava se zahteva častna, razložna, urejena, cvetoča brez hvalisanja, a jezik krasen in pravilen, da ste po takem tvariua in oblika naučni. Slovanskemu životopisju se priklada in dostoji, da stopajo na pozorišče moževi, čijih žitek se iskri razve drugih častnih svojstev plamenim in porabuim rodoljubljem, kteri tvarni navada, imena velikoposestnikov, kateri imajo volilno pravico. Ko primerjam ta imenik onemu pred zadnjo volitvo, nahajam precejšnje število novih imen; vendar denes Vam še ne morem poročati, koliko novih glasov je priraslo narodu, in koliko ustavovercem. Sicer pa so bodo imenik velikoposestnikov, ki imajo volilno pravico, še spremenil, ko bodete obe stranki reklamirali volilno pravico onih mož, ki so še le v zadnjih dneh postali posestniki v deželni tabli zapisanih graščin. Kolikor vem, stvari za narodno stranko ne stoje preslabo, kar že sicer lahko sklepate iz srdapolnega pisanja ustavovernih listov. Sedanje stanje na Češkem je res obsedno stanje. Svoboda besede in tiska je vržena pod klop, denes so na površji pri nas sablje in bajoneti, pod vojaško eskorto bodemo volili. Kolin, Jičiu in Hofice so že preplavljene z vojaštvom in drugim mestom se isto obeta. Kolinski raešJam so se šli pritoŽetat zoper vkvartiranje k namestniku Kollerju; to da hrabri general, vredni naslednik od Sehmerlingn ouokrat v gosposki zbornici slav-ljenega Windischgractza, je rekel, da si šteje v svojo dolžnost volilce pred nasilstvom varovati. Ni Kollerja zadrževal pred to izjavo odločni izrek velikoposestnikov v kolioskem kraji, da se jim ni nobena sila storila j sila ali ne, vkvartiranje ostane. Tako daleč smo na Češkem prišli, da nas kaznu* jejo, ako koga, ki na naši zemlji živi, brez vsake sile prosimo, naj pomaga našim od našega kralja nam zagotovljenim pravicam do zmage. Ali tolažimo se, to stanje ne bode dolgo trpelo. Kajti vse kaže, da ministerstvo se smo srečno šteti, ako volitve preživi. Pomenljivo je v tem smislu, kar piše dunajski dopisnik v Augsb. Ali g. Ztg., kateri dopisnikeje mnogokrat oflcijozen imenovan bil in torej mora živeti v okoliščinah, katere mu mogoče delajo dobro poznanje političnega vetra v odločilnih krogih. Omenjeni dopisnik piše, da bodo češke volitve razsodile o smrti in življenji Auersperga U. „Dozdevno je, pravi dopisnik dalje, da se bode v Buda-Pešti (tam je zdaj cesarska rodovina), kjer je že enkrat natihoma eno ministerstvo (Hohenvvart) se narodilo, prigodi odločba, katera bode imela novo p micmho za miren razvitek notranjih zadev". — Ta dopis iz Dunaja v Augsb. Allg. Ztg. je vzbudil med mini-stcrijalnimi listi, posebno v N. Fr. Presse, silno jezo in osupnenost in imenovani organ ministra ITngerja piše o onem dopisu članek, kateri se bere podobno kakor bi rekel: Kt tu Brntc? Pač mnogo še bode takih Brutov! Naj še pristavim, da bode deputacija iz Kolina, ki pred Kollerjcm ni nič opravila, šla na- šo se borili svoje žive dni vednostmi, imetkom in vsem trudom za blaženost istokrvnega roda in na otep tujega skleČe nas žulcČcga jarma. Podobne hire značaji naj se prinašajo v naših grenkih razmerah na videlo za mlajši zarod, da se ohrabri in ojekli po dičnih primerih ščo na grenši in brijši bor, ako istinito kanimo in nas jo resna volja oteti svoj narod pogube in vekivečue smrti. Toda prestopimo iz odločnosti v sločuost. Matica slovenska, v nekem pomenu naše modrišče, sprcjemljc v svoje krilo vse slovensko razumništvo, ponujati torc mora vrstno blago in zgledno besedo v svojih knjigah. Letošnji letopis nosi na Čelu dva životopisa, namreč častnega darovnika, naučitelja Matije Debeljaka in pa pre-častnega predstavnika ljubljanskega stolnega po-glavstva podpredsednika matičnega itd. Antona , Kosa. G. Debeljak si je zaslužil to imenitno mesto tvarnim podpiranjem naše knjižnosti in ubogih dijakov ter iskrenim sočutjem do slovenskega naroda, najbolje pa zdatnoj oporočnino. Po krat-i kili žitkovnih črticah hila je dolžnost životopišče-va te vredne čine na svetlo položiti ter črstvo i spodbujati za narodnost medle in podremano isti-i narje in prcinožnikc, da vendar počnejo darove ) polagati na domaČi darilnik 5 vse drugo jo otlo 1 in prazno. Ako je D. na Laškem nemški jezik i in slovstvo v pamet vbijal mladezni, ktera ni ravnost k cesarju v Budo in ga profila, naj zaukaže, da se vojaštvo iz Kolina odpravi, ker se ni zgodilo nič nepostavnega, kakor dotični vclikopo-scstniki sami izpovedujejo. Kaka pravica je denes v Avstriji, kaže tudi to, da so dunajski listi, prva N. Fr. Presse, ponatisnili volilni oklic državopravnih velikoposest nikov, a državna oblast ni v tem našla prestopka zarad razširjevanja prepovedanih tiskovin. Se ve da bi bilo vladi težko tožiti svoj oficijozni list N. Fr. Presse. Denes šteje pač res vlada v Cislajtaniji dva „najboljša jurista" med svoje ude! ■ z ■•«"»>«. 27. mar. [Izv. dop.] Te- štanski časopisi so prinesli nenadoma vest, da se bo naš sabor na 18. aprila sklical. Mi tukaj v Zagrebu o tem niti besedice ne vemo. Sicer je pa ta vest že zavoljo tega neverjetna, ker do denes volitve še zmerom niso razpisane. Do 13. aprila je komaj še Četirnajst dni, in v tem kratkem času—ne oziraje se na velikonočne praznike — je nemogoče: volitve razpisati, volit ve i z vesti in sabor sklicati. Kakor se čuje, namera va sicer res naša vlada volitve na čem krajši obrok razpisati, ter s tem voliluej agitaciji narodne stranke čas za popolni razvitek vzeti. Kratek obrok narodnej stranki ne bo nič škodoval, kajti ona je vsak čas pripravna na volišče stopiti. Vladi ta manever tedaj ne bo nič koristil, proturanju njenih kandidatov pa še celo škodoval. Včeraj jo Vakauovič v Pešto odpotoval, in sicer brž ko ne v zadevi razpisanja saborskih volitev. Izmed svojih kreatur poriva Vakauovič cuc^a za drugim v dostojanstvena mesta. Zloglasnega Julčcka Kr civoja naredil je za zagrebškega podžupana, Raj znera za upravitelja belovarske županije, ki pa še denes ni popolnem civilnej upravi prcdaua, iu — svoje delo okrona — namerava, kakor se čuje, dra. Mrao-viča namesto zaslužnega dr. Sloserja za deželnega pralečuika (protomedikusa) postaviti. Vse to mu pa vendar ne bo nič pomagalo. Dosedanje korteše vanje je namreč povsod pokazalo, da masa našega naroda ne stoji v magjarouskem taboru. Glede tega samo en slučaj. Prejšnji teden pozvali so vladni korteši volilce duhovljauskoga predmestja v neko krčmo na dogovore in se ve da tudi na pijačo. Prišli so tje v ime pozivajoče stranke rc-daktorji „Naroda", „Narod. Noviu" in „Agrauic-rice", ter našli zbrane volilce v osebi samo enega „možeka" • vsi drugi volilci so bili v zidauici na rodnjaka odvetnika Zoričica zbrani. Kako so re daktorji tega zadnjega duliovijanskega Moli i kaj uarja „ohdelavali", tega brž ko ne, nebo nobena kro nika prihodnjim zarodom povedala, krčmi bo pa še za dolgo časa ime „krčma treh redaktorjev" ostalo. — V večji vspeh korteševanja dala je vlada na vrat na nos tiste stroške likvidovati, ki so jih leta 1848., ko se je hrvatska narodna vojska nad Magjare vzdignila, poedine občine in zadruge za mobiliziranje svojih vojnih krdel imele. Celih ^4 let morale so tedaj zadevne občine iu zadruge na izplačenje teh svojih stroškov čakati, in denes se njih izplačenje v ta namen rabi, ali prav za prav zlorabi, da se ž njimi narod za niagja-ronske svrhe podkupuje. Občine iu zadruge žrtvovale so blago in krv v boji proti Magjarom, denes sc jim pa strošek v ta namen povračujc, da bi magjaronski jarem še za naprej obstojal. Prejšnji teden bili so v Zagrebu iz Prage gg. dr. Klaudv, Skrejšovskv in Oliva. Vladni policijski listovi so koj zakriknoli o zarotah, ki so jih prišli ti možje v Zagreb kovat. Dolgo lice so pa naredili, da so prišli le premogue jame od nadbiskupskega du lovnega stola kupovat. Iz iti r*Mt<*t*. 28. marca. [Izv. dop.] Rc čeno je že bilo, iu opaziti je vsak Čas, da je na Štajerskem in posebno v glavnem njegovem mestu, v Gradci, glavna zalega nasramnega prusaštva, ktero ne ruje le pod odejo nemško-avstrizma, te muč naravnost krinko proč meče in se pokaže v svoji pruski in nemško pogoltni nagoti. Tako imenovano „ncmško društvo" je v svojem zadujem shodu svoje namene naravnost v ie solucijah objavilo v pričo c. kr. komisarja ko so je govorilo o gališki resoluciji. „Urgermane" Zvviedinck jo rekel, da mora namen biti vem Nemcem, ustanoviti pravo n c m š ko Avstrijo iz Cislajtanije, Temu nasproti, posebno ako se take tendence v vsem ustavovernem časopisji nikjer uiti ne oporekajo, je ravno tako opravičeino, ako bi Slovanjc, kteri so sc vedno za Avstrijo bolj vlekli kakor za sebe same, naravnost zastavo razvili, Avstriji dati slovanski značaj, ker oni imajo večino in le oni morejo državo rešiti pred osodo, kakor je zadela francoski Mctz. Da tega uc store, kaže njih pravicoljubje, s kterim se žali bog dan denes iako malo opravi. „ Dcutsch-nationalni" graški Prusi so sklenili v pravila vseh svojih društev vzeti določbo, da smejo napravljati kjer hočejo male taborje, tako imenovane „"NVandervcrsamtulungen". IJaje naj bolj mislijo s tem na slovensko spodnje Štajersko, kamor bodo posebno v trge in mala mesta pošiljali svoje s pruskim duhom napojeuc in s pruskim denarjem potujočo proroke. Iz IMlIJa. 25. marca. |Izv. dop.J Veduo bolj iu bolj se Čuti potrebnost železnocestne zveze Pulja z notranjim države, katere se ta pomenljiv postaj bojnega ladovja in utrdjen tabor pomorstva, kljubu važnim nasvetom bistrovidnih mož denaš-nji dan pogreša in še vedno onih občenjskih po-sredkov ne poseda, kateri so armadam in trdnjavam sedanjega časa potrebni in ki novejši vojsko-vedi za okostuje služijo. Brez železnic ni prave hranitve oddaljenega ogradja, h kateremu vnan-jemu ozidju se nasprotnik s pomočjo soparja v trebuhu brodov bližati more; brez železnice ni nobenega predpogoja, v tej redko naljudjeni in slabo obdelaui okrajini nekaj časa z večimi vojnimi trumami ze zdrževati Pulj je že od narave, na končini trioglatega istrijskega poluotoka tem namenom skoro kakor nalašč odločen in ako se o železnici med Trstom in Puljcm govori, se mora le na vojaško zanimivost misliti, a vendar bi ta železnica, da si pretežno bojne važnosti, s časom zelo znamenite in očito srečonosne koristi v Ijud-sko-gospodarstvenem, kupčijskem obrtnijskem ožini v to doslej revno in porobljeno deželo donesla in živahno življenje plodonosnega in blagotvornoga delovanja zbudila ter v Istri novo zemljišče za kulturno in gospodarsko površje skupne države odprla. Sicer se že mnogo časa od železnocestne zveze z ono železnico od sv. Petra v Reko in Pulj govori in zcmljemcrci so tudi že študije tal in zemljišča začeli, pa bog zna! kedaj so bode ta podmena uresničila in goreče hrepenenje tukajšnjega, od notrajnega cesarstva odločenega prebivalstva ugasila ter Fulj z mrežo železnic zvezala; do sedaj je še ta zadeva v kraljestvu idej. — Podadmiral Wltllerstorff je ravnokar izdal brošuro v kateri o železnici iz Trsta v Pulj govori in za ta slučaj, posebno Istri praktično vpeljavo tako imenovane ,.ozke železnice" priporoča, katere 40% manje stroškov zahtevajo, kakor normalne železnice. V tej brošuri podadmiral Wttllerstorflf vladi zanemarjenost Pulja očita in potrebnost železnice v ta važen mornarski pristan dokazuje ter blagotvorne nasledke za vojaštvo (pomorstvo) in za celo Istro naglasa. „Pulj, piše podadmiral, ostane kot trdnjava in orožnica nedovršen, ako železnocestne zveze z notranjo deželo ne dobi; stroški, katere je ne samo trdnjava ampak tudi orožnica do sedaj uzročevala, niso v prid obrneni in deloma brezkoristui, če Pulj najvažnišiga posred k a za branitev pogreša. Drugod bi najbrž s železnico začeli; pri nas pa se Še obotavlja, s železnico delo dovršiti, kateremu so sc žrtve doprinesle, koje bi celo v bogatejši deželi pomenljive imenovati mogle". Ne glede na te vojaške temeljile resnice, zoper katere sc ničesa reči ne da, prigovarja ta z narodnogospodarskimi prašanji seznanjen pisatelj tc brošure državi pozornost na imela iu nima priklonili ušes za tevtonsko glasove, ter po takem črt in miz rašil med dvema narodoma in sicer kot Slovence, in k temu napisal primerne knjige vajnice, to cestno nadelavaiije med Lahi iu Nemci nikar uc donaša posebne slave za Slovence, kakor da ne bi doma za svoje koristi nikakšega posla imeli; ta vegasta prikazen nas globoko ponižuje ter ovaja nevednost svete nam naloge. Prepustimo tuje opravke dotičnima narodoma a urejujmo dostojno svojo lastnine. Ta prigodna bi se morala resno grajati, naj se našimi ne hi več zročevali v zuničljivo, sebe srainoteeo službovanje. Pisatelj na konci i/po veda vročo željo: naj bi Matija Debeljak našel mnogo posnemalcev. Hi li oživela piščeva želja, v kratkem sc ne bi menda iudi narodni glasovi slišali razve od kakega kožarja ali kravarja za grmom kašo trošečega; pokojnik niti pisati ni znal slovenski, in životopisec ga iskreno priporoča na posnein. Posnemati ga je treba na slavni oporoki a ogibati se nasledovanja v vsem drugem Debc-Jjakoveni žitku. Životopis čitatelju oinikauejše vrste zapušča (»tožen vtisk. — Matica ! bodi verna svojim prvotnim načelom. Anton Kos slovi in se sveti po odbranih lastnostih kot ucka popolnost omikanejsega ČU veka, vsa dela mu pričajo najblagše Človekoljubje in zgledno uravuost; bi li svet polnili toliko nravui in olikani ljudje, Spremenil bi sc v pozemeljski raj. Pokojnikov životopis hi vredno zaljšal listove dobroglasnih Drohtinic, toda Matica bi naj z nekimi besedami dostojno omenila svojega bivšega podpredsednika in zabvaležno pobotala prijetih 100 gl., vse drugo so nepotrebnosti jemljočc prostor v knjigi in dražeče potroške, vsaj navedena vsotica je porabljena do malega na životopis, in kaj imajo matičarji odtod? Kdor si je priskrbel preco učenosti, zadosti dolgo živel iu sicer neprenehoma med svojim narodom, pa ni našel v obilnih svojih dnevih toliko časa za rojake, da bi jim na pomofi pritekel tudi pisekom, 110 more si prisvajati vzvišenega čislnuja v narodu. Največ naših knjižnikov mora bogme krasti ras, kteri posvečuje dušnemu razvoju in napredku svojih soplemenikov, iu večini šče sc jc treba boriti za tenko korico vsakdenjega kruha. Kdor pa se razmerno giblje v povoljnih tvarnih okolnostih, smel vsaj dolžen bi bil kratke hipove zlatega časa tudi darovati svoj cem na korist, ako mu resnično srce kolca za narodni boljek. Neugodno pika čitalca Kosove oporoke točka odredivša Matici darilce 1(M> gl.; ako izobražen narodnjak ljubeči napredek našega slov stva, bivši viši častnik knjižnega zavoda, razpolagajoči z mnogimi tisočnjaki, na suutni postelji ne privošči našemu slovstvenemu društvu zdatnoj šega milodara, ne more imeti pravice stavljen biti na slavni prestol posncinalue vzornosti našincem. V kaki razmeri je ta prikaz proti Tomauovemu ali Debeljakovcmu daru. Ako jc tedaj gospod predstavnik samo plitvo v žep segel na pomnožitev matičinoga imetka, a spisi mu nikakor ni pomagal, na kaj se naslanja toliko povzdigauje v matičini knjigi? O tej priliki nsrad, vendar dušno moran šče pristavljani, ka Murkov životopis tudi nekoliko boleha na motljivem ognješčaku. Ta gospod doktor jc slovenčil samo v turski sili z gladom se namikavajoči, a v vsej moški dobi iu prijaznejši sreči ni enkrat pisala namočil za nas. Kdor jc samo te Slovenec, kedar mu želodec kroli, a v prijetnejšem položaji narod v nemar pušča, zakrivil jo grajo a ne izpričevanja zbog pozvanjskih poslov, vsaj Oroslav, Slomšek. Davorin, Krcmpelj, Hicin-ger itd. niso bili in niso brez njih, pa itak so gojili in gojc marljivo slovensko modrico, ltodcmo li nadalje životopisali pO tem kolomeru, kakor pri rečeuih treh možakih, ne vzgojimo si tem potem nijenega črstvega značajnika, nego medlost iu spa-iinost. Nam jc silno treba žilavih značajev, češke stalnosti, dosmrtne postojanosti, če si hočemo svojimi trudovi in napori priboriti vreden vspeh ; na klip s polovičenjem, nesrečen naš položaj zadolžili so najbolje medli iu popustljivi narodnjaki, naše medluštvo je krivo, ka nam vlada tira najvrednejše in najzaslnžouejše moževe iz ože nam domovine. Na pomislek ! R. B. važnost morskega pobrežja za cesarstvo in zagovarja zdatno podporo ljudskogospodarstva v slovanskem primorji, katerih prvi temeljni pogoj je — železnica. Iz Iftuitaja. 28. marca. [Izv. dop.] Zabaval bi vaše bralce o odlu du kranjsko-slovcnskih poslancev o „vspehih", ktere je njih sedenje v rajhsratu rodilo in morda celo o tem, kako je njih „ vodja" g. dr. P, seznani vsi se na naši Preši r-novi svečanosti z nekterimi mlajšimi Slovenci, z njimi malo privatno popolitikoval; vprašati bi tudi lehko mogel, kako da nismo nobene interpelacije čuli zarad sto in sto stisk, ki slovenski narod tlačijo, dobro in ostro motiviranih interpelacij, ktere, če bi tudi dejansko ne koristile, vendar bi svet izvedel na novo in na novo ustavne laži, in lažno ravnopravnost in ustavo vernost, ki pri nas Slovencih vlada. Ali opustim to, saj so na obzorji važneje stvari, saj se drugod bije boj za nas, če tudi brez nas. Volitve na Češkem, v prvi vrsti volitve velikoposestnikov so zdaj od dne do dne v vseh tukajšnjih časopisih glavni predmet člankom in poročilom. Način, kako nenavadno so vse zanima za to veliko borbo, nam je dokaz, da je zdaj cen-trum vse avstrijske politike zopet na Češkem. Ljudje, ki slave svobodnjake, ki lajejo na \Vin-dischgriitza, kteri je kot sarno general in dinast ravnal, zagovarjajo denes kruto vojaško silo, ki se na Češkem ne obrača proti upornikom, temuč proti svobodnim voliloem. Ljudje, kteri pravijo, da se za ustavnost bore, imenujejo Čehe, kteri agitirajo pri volitvah, „laudstreichcrje". Kakor bi spustil krdelo divjih psov, tako rjovejo nemške novine na Čehe in češko plemstvo. Vse to je znamenje, da čutijo, ka so jim dnevi šteti, ako ne zmagajo na Češkem. Nemški ustavoverci so bili dozdaj v vseh okolno stih bahačasti, povsod so videli samo belo in dobro za sebe. Vselej so ob časih volitev še tam, kjer smo drugi videli, da za njih ne rasto rože, krivo prorokovali, da gredo ali stoje reči za njih dobro. S tem so si dajali pogum. Ali zdaj je to drugače. Na Češkem zmagati nemajo pravega zaupanja, če prav jim Kollor z vojaki pot nadeluje, iu se s pruskim denarjem volilni glasi na vladin račun kupujejo. Zdaj že gledajo tudi naprej in ugibljejo, kaj bode, ako ne zmagajo. Sanjajo, da jih tudi potlej še ne bode konec, temuč da bode njih ministerstvo dalje vladalo. To se ve da se bode videlo. Pa računimo tudi mi, kaj bode, ako sc vladnemu nasilju posreči z dvema kupljenima glasovima zmago na Češkem praznovati. Slovanstvo v Cis-lajtauiji vendar ni niti s tem podrto. Včerajšna stara „Presse" to dobro vidi in računi, da morejo in hočejo federalisti, ako bi jih to ministerstvo za zdaj odrinilo, samo druge taktike prijeti sc iu ustavo s samo ustavo vreči. Da češki deklaranti ne pojdejo v državni zbor, to je gotovo. Ali kaj če češki deklaranti začasno puste politično akcijo drugim mlajšim Češkim narodnjakom, ki bodo po direktnih volitvah izvoljeni in morejo v rajhsratu, v kterem so ravno po direktnih volitvah v zvezi z direktno voljenimi drugimi federalisti gotovo v, večini — rajbsrat in ustavo odpraviti. |Torej, ako1 bi najslabejše šlo, še zmerom ni nič boljšega za nemško ustavovernost. Kako ministarska stranka za vsako bilko lovi, kaže tudi misel, ktero 8em v več oficijoznih novinab bral, da se ministerstvo že zavoljo pri-\ hodnje dunajske svetovne razstave ne more odpraviti. Razstava — tako pravijo — mora biti v „stabilnih" časih, kajti kaj bi rekli tujci, ki pridejo, ako bi ravno ob času kriz in političnih menjav obhajalo sc skušauje narodov za prednost izdelkov miru. Se ve, da je vprašanje, ali so časi, v kterib je večina avstrijskih narodov nezadovoljna, stabilni in mirni. Politični razgled. Naš praški dopis omenja pomenljivega oficir joznega dopisa v „Augsb. Allg. Ztg." iz Dunaja. Nič manj pomenljivo ni, kar piše oficijozni dopisnik iz Dunaja v „Ungarischcr Llovd" o stanji našega ministerstva. Dopis pravi: V naglici pogledano, je Auerspcrgovo ministerstvo zdravo in krepko, to da kdor le nekoliko toaletnih skrivnosti ve, njega na ministersko lice namazano lepotilo ne bode zmotilo. Nekaj je v zraku, kar kaže, da sc bode vreme kmalu in popolnoma spremenilo in obupni napori, katere kabinet za svoj obstanek rabi, kažejo, da sc bori smrtjo. Vsaka seja v državnih zbornicah daje podobo-s trudom izdelanih pogodeb med vlado in ustavo-verci in ako ne bi vlada in ustavoverci vedeli, da očiten prepir med njimi precej vso sistemo pre-vrže, davno bi se že bili sprli. Okrožnica zarad starokatoličanov, delegiranje in sistiranje porot, trgovanje za dalmatinske glasove, poravnanje z Galicijo — vse to so stvari, ki prepričanje in vest ustavoverne stranke obsojnjejo, ker svobodni ob seg ustave kaze ali pa državno idejo zapuščajo in ako vendar vlada in ustavoverci za isto> vrv vlečejo, delajo samo iz zavesti, da za njimi naravnost nasprotni možje ko Ungcr in Kuranda priti morajo in da, kadar cuega lepega dne An-drassvjcv duh nič vce nad vodami ne plava, nobena zasilna volilna postava ne bode mogla rešilne ladije čez potop ponovljene ustanovne ere nesti." — Ustavovcrni listi si takega pisanja o tiči j oz ni h dopisnikov ne vedo razložiti in eden najodločnejšili ustavovernih listov piše: „Kaj tiči za tem pisanjem oficijoznih dopisnikov? Ali odpoved oficijoznih, ali odpravljcnjc iz službe, ali mistifikacija ali zmota ? Mi ne vemo tega, pa razjasnilo bilo bi zanimljivo." — Naj se ustavoverci le tolažijo. Tudi pruska „Kreuzzcitung" ve poročati iz Dunaja, da bode ministerstvo Auerspcrgovo kmalu odpuščeno.. Nemsko-česki državni poslanci so se sedaj po sklenenem državnem zboru zbrali v Pragi iu se posvetujejp, kako rovati proti Čehom pri volitvah. Češki okrajni glavarji oznanjajo, da bode vsaka deputacija, ki hi se drznila h kakemu velik o posestnik u iti, precej zaprta. • V K o 1 i n u na Češkem so se odpovedali udje okrajnega in mestnega zastopa svojim častnim mestom zarad Kollcrjevcga seroriziranja in nasilstva. Hrvatski deželni zbor bode, ako jc peš lanskemu telegramu v „N fr. Pr." verjeti v GO dneh odprl se, torej v juuiji. Reskript, ki zbor skiucujc, jc baje že spisan. Dunajski listi so prinesli neverjetno in po „Agramer Ztg." demontirano vest, da sc bodo hrvatski narodni poslanci, ki so podpisali znani septemberski manifest na volilce svojo, dejali v kriminalno preiskavo zarad one izjave. Dunajski federalistični list „Wanderer" jc bil v četrtek konfisciran. Nemška svoboda cvete tudi že na Dunaji, ne samo v Pragi. „Poljsko in Rusko v letu 1872" sc zove nova knjižica, ki je v poljskem jeziku izšla in po-muažava one za slovansko vprašanje prevažne poljske glasove, kteri opominjajo Poljake, naj puste svoja saujarstva in svoje sovražne namere proti Rusiji, naj bodo Slovani, ter naj v zvezi z Rusijo in drugim Slovanstvom grade na boljših podlogah svojo bodočnost. Poljak pisatelj razklada svojim rojakom, da so vsled lanskih svetovnih dogodeb od vsega sveta zapuščeni, da morajo računiti s temi gotovimi dogodki ter da jim ostaje samo eno rešenje: vzajemnost z ruskim narodom. Položaj na Francoskem izražuje izrek Tbicrsov, ki ga je storil nekemu dopisniku angleS kega časopisa Daily Tclegraph. Rekel jc: »Grajajo me ostro, ker v/državam republikansko državno obliko; ali kako je v obče mogoča v de-našnjih razmerah druga oblika? Ali bi grofa Ohambord-a trpeli orleanisti, imperijalisti in republikanci ? Ali bi se iegitimisti, imperijalisti in re- publikanci podvrgli orleanski familiji ? Ali bi Iegitimisti, orleanisti in republikanci želeli vrnitev ce-sarovanja? V kakih dveh letih bodo stvari drugo podobo imele, Francozjc bodo imeli časa dovolj pomisliti in odločiti sc, ktero vladno obliko hočejo imeti j mogoče je, da republiko izvolijo. Za zdaj pak jc samo ta mogoča, in sicer tudi ta samo začasno (provizorično). Provizorična monarhija bi bila popolnoma nemogoča. Ali začasna republika sc v zbornici ima za sredstvo, I kterim se izvršilna oblast udržava, dokler se kaj določnega ne sklene." Na Spanjskem bodo volitve .prihodnji vtorek. Vlada, ali privrženci novega kralja pripravljajo volitve z enačim terorizmom, kakor nemški ustavoverci na Češkem. Ustavoverci grajajo terorizem in nasilja na Spanjskem, bruna v svojih očeh pa ne vidijo. Razne stvari. * (Slov. politično društvo „Trd-njava") v Celovcu bode imelo v sredo po veliki noči ob treh popoldne svoj občni letošnji zbor v Čitalnični sobi pri „Sandvvirthu". Vabimo vse ude k obilnemu udeleževanji. Dnevni red: 1) Poročilo o dosedanji delavnosti. 2) Volitev novega odbora. 3) Posamezni predlogi. Odbor. * (Političnega društva „Slovenije") občili zbor je 4. dne aprila (to je, v četrtek po veliki noči) ob 7. uri zvečer v čitalnični dvorani. Na obravnavo ste postavljeni dve reči: 1) razgovor o prihodnjih volitvah mestnega zbora, 2) razgovor o Prcdčlski železnici. Obe točki ste važni, tedaj jc pričakovati obilo društvenikov v ta zbor. „Nov." * (Štiri in dvajseta in zadnja redna predstava) dramatičnega društva v deželnem gledališči bode veliki pondeljek 1. aprila. Predstavljal se bode po mnogih željah še enkrat ,,Zapravlj i vce", romantičen igrokaz s petjem V S dejanjih. Ker jc bila ta igra kinč vseh letošnjih predstav se je nadejati prav obilnega obiska, posebno tudi vnenjih ta dan v Ljubljano prihajajočih domoljubov. * (Družba sv. Mohorja.) Celovški „fte-sednik" piše: ,,Izmed knjig, ki jih družba svojim udom letos nakloni, ste ravnokar v natisu in vezanji končani prvi dve: „Kristu s ovo življenje" 4. snopič in „Kupčija in obrtni j a — denar in blago." Prva obsega 10tiskanih pol in opisuje Kristusovo očitno življenje, ktereinu je dodano premišljevanje o štirih poslednjih rečeh. Od raznih strani se poroča družbenemu odboru, da prosto ljudstvo s posebnim veseljem prebira prve tri snopiče imenovane knjige; nadejamo sc, da bodo udi z isto radostjo sprejeli tudi letošnji snopič, s kterim sc konča pervi del „Kristusovega življenja." Ne manj veseli, tega smo si v svesti, bodo vsi družbeniki druge ravnokar doveršeno knjige, ktero je slovenskemu narodu v poduk sestavil g. Ferdo K o če v ar pod naslovom: „Kupčija in obrtnija — denar in blago." O njeni vrednosti in važnosti naj sodijo družbeniki sami, denes naj naznanimo le površni načert o tem, kar obsega na 13l/j tiskanih polah, razlaga tc-lc predmete: Kup in prodaja — Cena — Žitna kupčija — Voznimi ali froht — Carina ali col — Kupčijska firma — Kupčijska družba — Mcšetarija — Kup-čijski opravnik — Kredit — Kapital — Kupčijska burza — Kupčijsko računarstvo — Kupčijska zgodovina — Denar — Menjica ali beksclj — Akcija — Finance — Zavarovalnice — Ranke — Obrt-tnija — Stroji in fabrike — Preja in tkanina — Konopljena roba — Lanena roba — Volnena roba — Bombažna roba — Svilna roba — Papir — Usnje — Kožuhovina — Les — Lončcnina — Drobna roba — Železo — Steklo — Dragocenosti Živežna roba. Slovenci! Enake knjige dozdaj še nismo imeli; z dobro vestjo jo priporočamo že sedaj vsem udom iu želimo, da najde pot do vsake slovenske družine. Tiskana je v 19.000 iztisih. Sedaj se pridno stavi in natiskuje: „Življenje t vetnikov" 7. snopič 5. pola v 20.000 iztisih in „Umni živinorejec" druga pola v 19.000 iztisih. Med rodoljubi, ki z neumorno delavnostjo družbo sv. Mohora vsako leto z izverst-nini svojim peresom podpirajo, gre nam v prvi vrsti imenovati slavnega g. dr. Jož. Vošnjaka. Od tega slavnega domorodca in slovečcga pisatelja je prejel družbin odbor sledeči dopis: ,,Odkar sem se sam pečati začel z viuorejo, spoznal sem da mi Slovenci, ki pridelamo na 80.000 oralih vinogradov 21/., milj. vedrov vina v vrednosti 10 do 12 milj. gold. v srednjih letinah, jako zanemarjamo najvažnejši del vinoreje, to je: kletarstvo. Francozi in Nemci iz neposebnih svojih pridelkov bolj proti severu od naših ležečih vinskih goric spravijo v kupčijo zmirom enaka dobra vina. Oh delovanje vinogradov, zasajenje žlahnejih trsov je res v poslednjih letih pri nas napredovalo, v kletih, kadar je mošt v sode spravljen, jc zmerom še stari šlendrian. Nemci in Francozi imajo obširne izvrstne knjige o tem predmetu, kako ravnati, da je vino okusno, zdravo in obstoječe; mi Slovenci enakega poduka še pogrešamo. Torej sem sklenil spisati „Umno kletarstvo", poduk za vinorejce, kitpčevalcc z vinom in krčmarje. Knjiga spisana po najboljših nemških izvirnikih in lastnih skušnjah bi obsegala kakih 10—12 tiskanih pol. Njeni za-popadek bi bil: Kakošna naj bo dobra klet; kle tarsko orodje, sodi, kako ž njimi ravnati; branje ali trgatev; vrenje mošta; Kemične spremembe pri vrenji; ravnanje z vinom v kleti, pretakanje, čiščenje, žveplanje itd.; Nektere kletarske skriv nosti za popravljanje belih, rudečih, šumečih vin itd.; napake in bolezni vina (eden najvažniših oddelkov); kako poznati paČeno vino. H koncu bi dodal topografije viua po vsem svetu, jako zanimiv oddelek, za kterega že zbiram gradivo. To jo tedaj načrt te knjige. Ker je Mohorjevo društvo izdalo „Vinorejca", kazalo bi, da izda tudi to knjigo, ktera ne bo zanimala samo vinorejeo ampak vsakega vinopivca, posebno pa vse krčmarje, ki si zdaj pri najnavadnejših boleznih vina ne vedo pomagati. Pripravljen sem, rokopis do mesca avgusta dogotoviti. Slavni odbor mi naj blagovoli naznaniti, ako bi mu volje bilo to delo izdavati." * (Rop v celjski cerk vi.) O tem se ,,Oosp." piše: „Bilo jeo 1/A0 navečer, mesce je svetil, ko dva gospoda memo farne cerkve gresta in vidita velika vrata nekoliko odprta, ter si hipoma mislita, da to nc moro prav biti. Urno pokličeta cerkovnika, mu povesta, da je cerkev odprta, in v strahu gredo vsi gledat, in najdejo tabernakcl na velikem altarji odprt in prazen, krasna monstranca in velik ciborij bila sta vzeta od nekega hudo-dclnika, kteri se jc gotovo dal v cerkev zapreti in je pri prvi temi svojo hudobijo izvršil. Razsul je svete hostije iz ciborija na altar, presv. Rešuje Telo v monstranci pa je grozovitnož seboj vzel in si s ponarejenim ključem vrata odprl ter zbežal. Policijo in žandar jo so domaČi gospodje hitro na pomoč poklicali, da so na vse kraje se podali roparja iskat; brzojavila se jc v veča mesta ta hudobija, naj bi sc pazilo, ako tje kak sumljiv človek pride. Okrožna sodnija skrbno preiskuje sled, po kterem bi se zločinec morebiti najti dal; toda tat je z blagom brž ko ne že v varnem zavetji." * (C. k. re gle. men t za vojake) v slovenskem jeziku sc tiska in pride v kratkem na svitlo. Spisal gaje g. Andr. K o mol, c. k. nad-lajtnant pri polku bar. Maroičič. Obsegal bo na 160 straneh: Poljno službo (Felddiensr). Raztreseni red (Zerstreute Fechtart). Popis nove puške, zbirko vojniških tehniških besed. Z veseljem pozdravljamo to delo, ktero bode ustrezalo že od mnogo strani izrečeni želji po slovenski knjigi o vojaških predmetih, ktero se mora učiti vsak vojak. * (»Gorenjski Slavček") — to jc opereta Pesjak-Porsterjcva, s prvim častnim darilom ovcnčaua — bode, kakor slišimo, prvikrat zapel nam v deželnem gledališči prihodnji mesec na korist siromakom notranjskim in dolenjskim. Gospa pisateljica libreta in gospod skladatelj muzike sta prvo predstavo prijazno prepustila v imenovani blagi namen, narodna društva pa prevzamejo izvršitev željno pričakovane operete. „Nov.w * (Nova knjiga) 4 in pol pole debela knjižica „Niže merstvo" (niža geometrija), ki je posebno namenjena za poduk dijakom deželne gozdarske šole v Šneperku, jc prišla zdaj na stroške deželnega zaklada v osmorki v 400 iztisih na svetlo, i/ hrvatskega prestavljena v slovenski jezik po prof. Tušeku. Med berilom jc 105 lepih geometričnih podob natisnjenih. Ta knjižica ni le za dijake tudi druzih šol, marveč za vsacega, kdor se hoče v zcmljemerstvu sam podučiti. Zarad velike koristnosti jc deželni odbor kranjski sklenil, naj sc prodaja po .'10 kr. Dobivala sc bode v pi samici deželnega oobora. * (G. Fr. Kosar) korar v Mariboru jc spisal slovensko knjigo pod naslovom „Katoliška cerkva in njeni sovražniki," ktera jc [osem pol obširna) pod založništvom katoliško - tiskovnega društva mariborskega tiskom narodne tiskarnice v Mariboru ravno na svitlo prišla. * (Iz Ljubljane) sc piše, da si je tamoš nje delavsko izobraževalno društvo izmed svojih udov izbralo perovodja, ki pa pisati nc zna. Hotel se jc izbrani svoji časti odpovedati, to da drugi društveniki so rekli, naj le ostane perovodja, mu bodo že namestnika postavili, ki pisati zna. Na to jc izvoljeni „perovodja" sprejel svojo čast, pa pc resa nc bode vodil. * (Pisarji na Kranjskem) so si usta novili društvo za podporo zbolelim in po nedolž nem ob službo dejanim tovarišem in vabijo vse pomagalne uradnike v c. k. uradih in privatne uradnike k pristopu v društvo. * (Nekov Slovenec), s čegar rojaštvom se pa no moremo ponašati, jc bil te dui zara< veličin sleparstev na Dunaji zaprt. Prideval si je ime dr. Jakobovie in jc posloval kot advokat pravdah s turškimi oblastmi, -— prodno sc je te dni izvedelo, da nI doktor in da ni pravoslovji uiti študiral. Kakor jc nosil izmišljeno ime, tako si jo znal tudi spričala ponarejati in jo s temi prišel do veliko veljave in do premoženja celih •00.000 goldinarjev. Po dunajskem „Tagbl." je bil rojen od slovenskih starišev, njegovo pravo J1 j an i.) Deželni odbor kranjski je g. Lazarju ime je Simen Svetonija, študiral je v Zagrebu, bil kasneje pisar po Ogerskem, si je sam naredil doktorski diplom iz graške univerze z datumom 1853 in od hrvatskega banskega stola o narejenem advokatskem izpitu. Na podlogi teh ponarejenih spričal je šel v Bukarcšt, od tod pa v Carigrad za odvetuika. Leta 1864 je prišel na Dunaj. Tudi tu je znal dobiti na podlogi svojih spričal sprejem v advokatno listo in je zastopal v orijentalnih pravdah najvišjo osobe. — Dokazauo mu je zdaj mnogo goljufij in trdosrčnosti. * (Zdravilstvcno stanje okolo Brežic) je predmet članku, katerega jc dr. del Cott v „Tagespost" poslal. Imenovani gospod jc menda sprevidel, da za politiko nema sposobnosti, zato razlaga v zadnjem času zdravilstveue stvari v svojem kraji. Ne bodetno gospodu doktorju nasprotovali v tem, da jo zdravilstvcno razmerje v marsikateri občini res žalostno, pa čudili se moramo, kako da si dr. del Cott, kateri sc povsod rad za vsevedočega in v svojem kraji vsemogoč nega proglasa, za poboljšanje zdravilstvenih razmer nič storiti nc upa. Gospod doktor išče krivde samo pri oblastništvih in ob llohenvvartovem Času v miuisterstvu; ali bi ne mogel učeni gospod morebiti s svojim velikim znanjem podu če vaje kaj koristiti ? Zakaj te^a ne, gospod svobodnjak in demokrat? Zakaj se bojite dela — ne za narod — temveč ljudstvo? — :,: (II u d o d e 1 s t v a) žalibože skoro vsak dan iz naše bližine in od drugod izvemo. Nedavno jc bil blizu slovenske Bistrico en fant ubit, in blizu Selnic nad Mariborom jc nek zakonsk mož umrl, ker mu je, kakor pravijo, sama žena njegova z misnico zavdala. O tatvinah se pa toliko sliši, da jc groza. Tu je treba uujuc pomoči, katera mora biti v prvi vrsti moralična (ostrejše postave) ! * (Javna nevarnost vlstri) se vedno množi. 8koro vsak teden čitamo, da obropajo tolovaji poštni voz, napadajo žandarje itd. Tako se zopet iz Pulja piše, da sta zadnjič dva žan-darja, ki sta iz Vodnjana v ti Vinceuti pošto spremila in po noči pes nazaj v Vodnjan šla, bila od tolovajev s puškami napadeua in eden ustreljen, drugi pa nevarno ranjen. * (Pobegnil) je en upraven uradnik iz graščine Viccntina blizu Cervinjana na Goriškem in odnesel 20.000 frankov. Imenovana graščina je lastiua bivšega cesarja Napoleona. * (Simpatije do Slovanov) posebno do Rusov so vedno večje med Rumuni. Pokazale so sc posebno v narodni skupščini v Bukureštu, ko je bila na vrsti posvetovanj železnica moldavske proge, ktera je dobila ta narazna širokost železnih kolesuic, kakor jo imajo ruske železnice. Ravno tako pri posvetovanji o poštni konvenciji z Rusijo. Rusija jc namreč rabila ime „Runiunija" med tem ko Avstrija v enakem slučaji ni priznala tega imena temue v svojem spisu govorila o „zedinjenih donavskih kneževinah." Zato so romunski poslanci svoje veselje izrekli, da „mogočna" Rusija tako sijajno Avstrijo demontira. — Ravno tako kaže vse rumunsko časopisje sočutje do Cehov, Rusov in drugih Slovanov, med tem ko so ošabni Ma-gjari, in vse ne-nemške narode z blatom kidajoči „liberalni" Nemci za to skrbeli, da jih ves rumunski narod Bovraži. * (Slovanski bazar) v Moskvi, o kterem je govoril naš zadnji dopis iz Petcrburga, bil je 21. marca slovesno odprt. Slavnostni govor je govoril Pogoditi. * (Na Koroško) in sicer v Celovec bode te dui potoval minister Unger, menda nemški prusizem izpodbudit, ki tam tudi lepo cvete. * (Patriotično-ckonomična družba) v Pragi je bila razpuščena, ker so v zadnji seji te družbe nekateri udje, "med njimi knez Karel Sehvvarzenbcrg, se potegovali za Častno mesto Češke kraljevine v dunajski svetovni razstavi. Svoboda ko na Angleškem ! (S rbsko-h rv ats ko gledišče v Ljub- Popoviču, glediščnemu vodji v Novem Sadu za 6. in 7. aprila prepustil deželno gledišče v Ljubljani za predstavljanje srbsko-hrvatskih iger. — Srčno pozdravljamo ta predstavljanje v bratinskem nam. jeziku v slovenski Ljubljani in smo prepričani, da sc bode slovensko občinstvo v naj obilnejšem številu udeleževalo jih, da tako tudi v najširše naše kroge podre spoznanje našega jugo-slovanskega sorodstva in jezikovega edinstva. *( O Sebas topolu), iz krimsko vojske znani trdnjavi pišejo „Moskovskija Vjedom.", da bode to mesto spremenjeno v trgovinsko ladijc-stajo. Utrditi se ima samo toliko, da more vojno floto shraniti. Tako sc bode staro mesto zopet povzdignilo iz razvalin. * (L ep ozn an s kega lista) „Zora", izide te dni 7. številka, kakor prejšnja, na dveh polah. Narodna t.iskaruiea jo torej glede gradiva in tiska več dajala nego jc. v vabilu na naročbo obetala. — Novi naročniki morejo se vse dozdajuc številke dobiti. * (Nezaupnico C metu) prinaša v popolni nemški prestavi dunajski časnik „Wandcrcr". * (Duhovske spremeni) c.) Umrl je g. Jan. Švarc župnik na Črni gori pri Ptuju. * („S 1 a vi j a.") Zadnjič smo poročali, da bode namesto (Mileborada za generalnega vodjo banke izvoljen slavni dr. Sladkovski. Zdaj se poroča, da bode volitev gen. vodje še te maja meseca. (Od strahu osivel) je en delavec na Šlcskem. Kopali so štepih in nesreča jc hotela, da sc jc stranska stena udrla in enega delavca zasula. Njegovi tovarši so precej začeli ga izkopavati in čez 20 ur so ga res izkopali iu podalo se je tudi zdravniku nesrečnika zopet oživiti. Ko jc zopet k sebi prišel, ga je obšel Rpanec in spal je neprenehoma 21 ur. Sedaj jc že dober; to da fitrab, katerega je v štepibu zasut prestal, je storil, da so njegovi lasje popolnoma beli postali. * (Za emancipacije - željne gospe in gospodične.) Vri glavni telegratični postaji v Trstu se sprejemajo vdove in gospodične kot telc-grafistinjc v službo. To poletje se bode pričel telegratieen uk v Trstu in se morajo prošnje onih, ki se hočejo telegrafiranja naučiti, do srede aprila telagrafienemu nadzorništvu v Trst poslati. * (Odbor rojanske čitalnice) je dobil od slavnih družcb slovenske Matice in sv. Mobora precej knjig v dar, za kar se v imenu vseh udov čitalnico očitno zahvaljuje. * (N a j m o č D c j š c v o j a k c) v področji generalnega zapovedništva v Gradcu, v katero spa-Štajcrska, Kranjska in Koroška, ima po od vojnega ministarstva izdani statistiki nabirni okraj mariborski, t. j. slovenski del Štajerske. * (Trgovska statistika.) Trgovski minister naznauja trgovskim zbornicam, da jo zarad velike važnosti statistike za trgovstvo ustanovil v trgovskem ininisterstvu poseben statističen oddelek. * (Poštne hranilnice.) Hivši trgovski minister dr. Schufilc jc o svojem času sprožil misel, v Avstriji uvesti hrauilnice v zvezi s pošto. Neugodue politični dogodki so SehhrTlcju izvršitev njegove idejo nemogočo storili, pa sedanji trgovski minister gospod dr. llanhans jc bil vendar toliko milostljiv, da SchiitTlejcvc misli ni zavrgel, dasiravno sc drugače sedanje miuisterstvo pred udi in deli prejšnih svetovalcev krone od straha križa, in tako bodemo v Avstriji menda dobili poštno hranilnice. * (Denarja ko peska.) Po poročilih u-stavovernih listov so očetje Jezuiti dali 2 milj. gld. za volilno agitacijo na Češkem v protivladnem smislu. Za ravno isti namen so po dunajskih ča sopisib poslali dobrotljivi bratje Kusi 10 milj. rabljev, in tako sc Ceh lahko smeje. Toda bratje Vltave niso samogoltni, temveč radi dajo tudi drugim potrebnim. Tako poroča tnagjnronska „Agra-mer Zeitung", da sta one dni bila gospoda Skrcj-šovskv in dr. Klaudv v Zagrebu, in lep denar voditeljem narodne stranke za volilno agitacijo izročila. Tudi ogerska levica jc po poročilu duuaj- skopeštanskih judov mnogo denarjev iz Prage prejela. Pravi vragi, ti prokleti Čehi! Za stradajoče slovenske brate na Kranjskem jc dalje ^Slovenskemu Narodu" došlo: gld. kr. Prenesek iz št. 32 „SIov. Nar." . . .447 94 Po gosp. Fr. Skazi je nam došlo 9 gld., darovali so: Gosp. dr. Jan. Orozel iz Šmarja ... 3 — n H. Thurn, c. k. pristav .... 1 — „ A. Pozernič, c, k. uradnik . 1 — „ Janez Lenart, kaplan .... 1 — „ Srchotnik, kaplan...... 1 — „ A. Vostri, okrajni zdravnik . . I — „ A. Kartin trgovec...... 1 — Po gospodu Matjažu Kclemiua, kaplanu v Zolebahu nam jc došlo 2 gl. darovali so: Gosp. Boštjan Mecesnik...... — 50 „ Franc Knez........ — 50 „ Ant. Vitcžič........ — 50 „ Jože Tajčman....... — 50 Iz Trsta nam je dalje došlo po gosp. M. Zvanut-u 84 gld., darovali so: Gosp. Marija Schiftmann...... 5 — „ Lucija Lautmanu...... 5 — Gosp. M. Žvanut........ 1 — „ Fr. Kalister........ 10 — Priscžeui gosp. težaki c. k. dogane . . 30 — Gosp. Josip Dekleva....... 1 — Miha truden Bart. Tomšič 5 — „ J. Sust.........5 — „ Janez Podobnik..... „ L. ValentinČič...... „ M. VašiČ........ „ F. Andrejka.......1 — „ Fr. Andr. Pleše..... „ J. Jesenko....... „ Bartl......... „ J. Kovačcvić...... „ Ujsić......... „ M. Kurent....... „ L. Dolenc....... „ Krst. Žvanut...... „ Ant. Žepič........1 — „ J. Maukoč........ Po gosp. F. Tomšič i nam jo došlo iz Vrbovskega 24 gld., darovali so : Gosp. F. Klcmcučič, inženir v Vrbovskom 10 — „ S. Koš, „ „ „ i R Tomšič, „ „ „ H M. Prast, „ „ „ 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 2 — 1 — 2 — 2 — 1 — 1 — 10 8 — 1 Skupaj . 666 Administracija „S1. Naroda". Dunajska borsa 29 Enotni drž. dolg v bankovcih 1860 drž, posojilo .... Akcijo narodna i>anko London . ...... Enotni drž. dolg v srebru Kreditne akcij«..... Napol......... Srebro ........ C. k. cekini...... marca. 05 gld. — kr. . 102 90 i» 8 „ 88 n n 65 n . 70 n 10 n „ — fi K n 70 m 107 it 40 i . 5 II 24 * Kovano uradno preiskavano fl^riiiinlnf titff*' četirioglato oblike: Nositoljna moč: 1 2 3 5 10 15 cent. Cena, gld.Y~ 18 21 -Jo 35 45 5lT Nositeljna moč: 20 25_30 40 50 cent. Cona, gld.: 70 bU_90~100 TTO. Nositoljna moč: 1 2 4 10 20 30 fnt. Cona, gld.: .'• 6 7.50 12 15 18. Nositeljna močj_4<> 50 «0 70 80 fnt. Cena, gld.: 3D J2 25 27.50 30 IV«?/«' *n širino z železnim obročjem in utegi (gttvihti: NoBiteljna moč: 15 20 Ž5 30 40 50 cent. Cona, gld.: '~15u 170 nou --'30 :JOO 350\ Nositeljna moč: ?•'■> 60 70 80 100 cent. Cena, gld.: 94 Nositeljna moč Cena, gld.: 800 400 450 600 50C. 12ti 150 200 300 cent. 600 650 Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno 750 yoo. HiiKtliliv & < oill|».. fabrikanti poduzetje ustreže precej: (11—82) vag in utegov. Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. IMenjavraica 9m dunajske komisijonske banke Kohlmarkt 4, (5G—4) emitira poleno* atlete liwte na pozneje zaznamovane vrste ireček in ne sinejo te sestave že za to k najbolj korla it i m šteti, ker j« vsakemu lastniku takega potegovatnega lista mogočo vse glavne in stranski! dobitke samemu napraviti in razen tega obresten znesek 30 frankov v zlatu in 10 gld. v bankovcih Vrsta A. (Na leto 16 všdigatev.) .■?■«•*«"<• m- ruti* u k lil. IO — |»li«<-i«iijl r.mliij«- rute tlobl / 5perč. 1860letno drž. srečko za gld. 100. Glavni dobitek g.il. 800.000 s predkupno premijo a. v. gld. 400. 1 Spete, ces, turško drž. srečko za 400 frankov. Glavni dobitek 600.000, 3O0.00O frankov efektivno zlato. 1 vojvod. BrunŠvisko srečko zk 20 tolarjev. Glavni dobitek S0 0O0 tolarjev brez vsako oilštetve. / hislh'/isl.n (tirolsko) srečko, (»lavni dobitek gid. BO.OOO, Vrsta B. (Na leto 13 vzdigatev.) Rfeae^ne r«t<- 11 k Iti. «. — piti« nuji /mlnp> rute «lof»l \ vsi li <|4'| «*/.■■ i k ^-l«'< 400 frankov. Glavni dobitek' 600.000, .';ooo 1,1 »udi za povzetek Btoro. — Vsdlgatveni /Jlllllllljll 11Q1 UbllU listi se po vsaki vzdigatvi franko — gratis razpošiljajo. Literarno izobražen Slovenec, ki zna iz češkega iu srbo-hrvatskega jezika na pravilno slovenščino prevajati, najde službo. Več pri uredništvu tega lista. (01—1) R. Mayr-jev vesoljni čaj zoper (52—12) IMitiko in čiščenje krvi. Priznano izvrstno pomaga ta čaj zoper putiko, protin in trganje, zoper kronična spahnila na koži, odprte rane idt., in jc zaradi izvanrednih vspehov kakor tudi zbog nizke cene vse enake predmete daleč prekosil, tako da je v kratkem času ne le na Stajarskem ampak tudi z sosednjih deželah na posebno dobrem glasu. R. Mayr-jev balzam k«i ude mazali. Hitro potolaži često jako hude protinaste, revmatične in uc-uvozue bolečine; za trganje v sklepih in mišicah navadno znano pod imeni: bol v križu, zvinenje sldepnih kosti, trganje po udih, bolečina v bedru, tresenje, splošna slabost živcev, hromota, je imenovani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki se je že mnogokrat skazal iu se ne da dovolj ceniti. Cena enega zavitka čaja z navodom je NO Kr. in 45kl'.; sklcnica balzama za ude mazati kr. a. v. Manj nego cn veliki zavitek čaja ali 2 sklcuici balzama sc po pošti nc pošilja. Glaviia zaloga in razpošiljale?^ oba predmeta pri Miiritfti'*t-t€ ftiiffi-'Ji. 9i'/ntš'»»ivftš'tt v imtvivl»M«tt»vf Zaloga za Maribor: J, W. Kiinig, lekarničar v Tegetthof-ovib ulieab; Celje: l'»aumbaeh-ova bdcarniea; Gradec: Bratje Oberran/.nieyi'r Prog. in .). 1'urg-leitner, lekarn. „Pri .lelenn"; Dunaj: 1'ezold & Siiss; Celovec: A. Heinitz, lekarna na starem trgu; Ptuj: (Josp. Karagyena. lekar; Ljubljana: M. Golob; kupčevaloe z medic, zelišči, čaji in dišavami. Vse, knr p. t. prejemnikom ni všeč, se vzame nazaj ali se za drngo blago zamenja, dokaz najstrože solidnoRti. Jn|i po nizki eeni za gospe in gospode. Ta ti nOT6ga motala nn\o ali IhIimI-iIiiIo imenovanega) narejen lišp dela pravi lišp nepotreben, ker ta novi izdelek za pravim ne stoji ne v barvi ne v fasonn in je zraven to dobro, da cela ree četrti del ne stane tega, kar se pri pravem lišp« samo za laso u plačati mora; mogočo je tedaj si toliko večkrat najnovejše in najmodernejše pripraviti. Se strokovnjaka ta izdelek ialiko prekani, tako dobro jo vse ponarejeno. vodno obdrll in ki je v najnovejil obliki. Klegant- Naj novejše reči za lišp. ,3C \Qv'"J"mh™ t.«* a« najmoderniji fason, iz novega elntn narejene, l i«l:i za gospode t.SO, 2.S0, S, i. k tere zlato barvo zmerom nbdrto in HO zato pra- ^mm. prstani z liriljanti Iz /lata gld. l.'.'o, l.f>0, vlm pri'kunljivo podobne, a ponarejenimi kameni aWS» 'J, :«. ali z cmailom, kakor fnaon tfrjti. krilci in srca M okoli vratu »Id. 2, 3, 4. 21^* broic, line. 1 k. kr. 10, 00, 80. gld. 1. m j;<;_v. |Mm n najtinejie, 1 k. gld. UJO, 1.H0, 2, 1.-.50. VBonO đlSCCl llSj), QtjS uhani, tiiii, t par kr m),, ho, kM. 1. ]( indUke rastline, ktera naravno vonjavo — — n na|loii'|>i. gl«l. l.ftO, a. V.ftO. • . i......_t-----tli -Uli*.i -r.,------. tirnic in uhani kl. M gld. medaUonl, Ank kr. »0, -»o, co. _ „ ^ gUvnikt, /naOk'om- Mltgi' S, Kr. » ™ T""1" za a*** ,10. so, ki a. i, i/«, a, 3. Eleganten, moderen in sijajen prstani, zniotlilvo podobni z raznimi pona-! ... , , . njenimi kameni 1 k. kr. 30, 10, M, 00, so, je novi rokoko-lup, ktcregn so varcdnjem veku u^»» jrfli, i, Ir knežje osebe nosile.: tak Hip pa, moderen in najiepic urne. veriZice. za gospode kratke prenaret je zares umeten in let), kr. 50, so, pld. 1.50, 2. 1 garnitura, broie. in uhani gld. a,50, 3. najlepfio vcrlžiee za okolo vrata, lin bene- 1 „ najlliiejia sorta gld. 1.50,5, 9, eatiHki fuson gld. MO, 1.80, 2. I medaljon gld. 1.50, 2, 2.50. igle za gospode kr. 20, io, oo, so. 1 - prav lin gld. I. I, 5, 6. predsraiune gumbe, kr. 10, 15, 20, M. ,1 par Igo) za na glavo Bld. 3, 4, 5, S. inHnietne glimbi' 1 par kr. 20, 30, 40, 00, 80. t kHIcfl r.a okoli vratu pld. t.HO, 2.50, 3. Kiimbc /.a ovratnike po 5 i" 10 kr. t zupcstnlk, sijajen k1'I. 5, 0.50. 7.50. ,-ele garniture, prcdturajenc in iiianirtne, 1 ovratnik N gtd. 3.50, 4.50, 5.50. j«r Kmnbo, najlepiu UpeUava kr. 60, 80, gld.| erfverOVOgeltll lišp. ItftfAT*""' "l0 ICP° ""'^iTa moderniJ»p J.c na itlri. vojlo J,«^.«*ato OC* mff l* rldta " k!l"H>nl *M' '•',0' 1 Karnltnra, broia in uhani, 3o, f,o, SO kr. 2, S.50 »rebrne verlltce, posebno znaia in je vendar euilno dol>or kup. ^vrstna, gld. t veii/iea okoli vratu 1.50, 2. 3lotne, puticiranc ognji Moderni črni lišp, vratu «ld. 13 hitni srebrni medaljoni v ognji pozlaćeni I il^^ In emalllranl glil. ».50, 3. Prefino izpeljan briljanten lišp. Tudi strokovnjak se J i te-n lahko zmoti. Tal hip Je v pravo srebro vkovan, /. zlatimi podlaga-| ml ln iglami, ponarejeni liriljanti 80 iz pretlnn brušenega gorskrKa kristala, kteri HvogK Ognjkl nikoli ne Isgpbt '1'udl so drugi kamnu ue/.nat-; lilvo ponarejeni. 1 brosa gld. 4, 5, G. 1 par uhanov gld. 4, 5, 6. (43—0) I l'redstojeće hlioco se dobi po tej eeni v taki vrednosti le v podpisani zalogi. Zapisnike ecn dajanto zastonj od vseh v /.ulogl ležečih reri. Posestvo enega exeinplara je za vsakega zanimivo. Der Pracht-Bazar ^V. Krit^lmann, Wien, Praterstrasse 26. lino Izpeljan, narlepil fason In zelo trpoil iz stekla, jeta, lave, bivolovega toku in kavr.uka. I broia kr. 20, 30, 5o, so, gld. 1. 1 braneleta kr. 30, 50, 00, «0, kI<1. 1. 1 par uhanov kr. 25, 35, 5o, HO. gld. t. 1 verižiea okoli vratu kr. DO, so, gld. 1. t kratka VOriflca za uro kr. 15, 30, »jo. 1 gumba za predsrajenlk kr. 4. 1 par KUiub za nahlote kr. 15, 20, 30, 40. 1 glavnik kr. 20, 40, 00, 80. 5000 trsnih Hadežev 2Ictnib7 dobro vkoreninjeiiib Sipon ali mosler in erjavina (rotber Portogicslcr) oddam iz lastno trsnico lOOO po 1-4 g!«!. (60—1) V Poljčane (Slidbahnstation PUltscliah postavljene. X>f. Vočilljulc v I Jtil ►! jj» ni. Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena. Prva štajarska c. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih Mapjnic ikas! za denar in pisma, miz za pisanje Vinceucij-a Kanduth-a v Gradci, tnvttt'tut t //f«7l««ren#f»«#*e priporoča svoje iz najboljšega štajarskega blaga, s kljtičavnie.ami po posebnih patentih, in naj.solidnejo dovršene izdelki*, za ktero jo porok po jako znižani ceni. Proti primernemu vplačila na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na svote. Izključi j iva prodaja pri „ (48) železninar, Grie.sgasse Nr. 10, v Gvadci. Zdravo spanje, pripravljeno po ozdravljenih boleznih v prsih i n plnčah. Gospoda dvornega založnika •T«,n. Troil-a, centralna zaloga na Dunaji, K&rntnerring, 11. (Sdrkau, 3. decembra 1871. Izvolite; mi prijazno zopet poMlatl V»še tako bi a k «»«!«> ne Mladot« čokolade S funtov. Zadnjič prislano sem neki prijateljici prepustil, ktera ju bila bolna in precej se je boleseeia %l»olJdalw. Irnnrr flarltovltx. Dunaj. Vaši cenjeni fabrikati, kteri so »i zarad svojo velike zdravilno moči in »arad svojega posebno l/\rMtiie«tt oiitiMt« po pravici nvetoven glas pridobili, so Mtorlll tntll pri meni a ko vemel učinek. Moj apetit, ki ni bil ves v redu in mojo gostokrat nemirno spanje, oboje je odkar Vas lfotrov sladovi izloček redno pijem, popolen po moji želji. Vaša sladova zdravilna čokolada, ktero namesto kavo uživam, je najboljši surogat za njo in me jako kropča. Vaši pranj sladovi bonboni so mi pri mojeui dolgem kašlji prsi od mučeče slino osvobodili. Co za te meni tako dobrodejne izdelke govorim, * godi se zato, ker sem prepričan, da so izvrstni in mislim, da je moja dolžnost kot človek, storiti druge bolnike, kterim jc s tem ustro-ženo na te reolno užitke pozorne. Jo/.i-r IjelitenforMt, hišni lastnik. Leopoldstadt, Nro. 2. •' Msjuhtjtuti pravo samo pri gospodu Martinu Golobu. 1' Mftnrit Ant. Deperis. (13—3) Pravi prostor najboljše ure najceneje kupovati, je fovoniiro za ure FI lili* A Flt€lifIifiA Ruthenthurmatras8v, Nr. U, j/ctjenUber der Wolhcile na Dtuiaji. Vse ure, na sekundo regulirano, se prodajajo s fdotno garancijo. Samo 17 ali 18 ald *'!"v »nti*»iw p^-tino v ognji po« ura z dvojnim plaieein, prrliuo emailiraua, /. veriZieo iz tatmizlata iu medaljonom vred. Samo 14 ali 17 ald. ,m!v W«WM irobma kronoma- ■* o""- trska ura z enojnim plane.oiu in kristalnimi stekli z vertjUeo in medaljimoin v toku. *iimo IQ -* I i OH nlri .Srebrni reiaeutoari, bre/. Uru a damo 1» ail £U gld. /u mivijll,)jt.i , kristalnimi »Veldl v najlliujiem lesenem toku. SamO 8 ali 10 gld- >"'uv. ""al«'ik,» riUmlrasta ura, 0 rubinih, kristaluem steklu, lino VerlllOO iz taluililata, usiijastim tokoni iu [lisunniiu ', 1 < t e i i 11. Kurantilnim listom, Cnmn IA ali IR n I d 1";M : m i^" I • ■»K. i reuioutoarsk a ura oamo i** au io gio. ;,t lu prini.i. iit. Wnlt>H llllju),,,,„.,. NMi kalibra s kristalnim steklom, kolesjem i/, nikla v pravem, eislem zlatu ; te ure imajo proti drugim prednost, da sc dajo bre/. ključu naviti; k takim uram dobi vsak vurižlro i/, talmlzlata /, medaljonom in garantlluini listom KMtonJ. Camn IO r,l(l ura v talmizlatu /. dvuiniui plotSem. sa-oaniu i£. ijm. vll|H.t„i .skakalcem, kristalnimi stekli in niklovlm kolesjem, z verižico 1/. pravega talmi/.lata, inedaljonoiii, usnjastkm lukuui iu gurautlluim listom vred. 6gmn 9R fin "3/1 nlil srebrna sitleruo-remoutoarska otiinu oo gin. u|.a> ui m> (|u hrii/ klju(,u na. viti, I rorllteo i/. talmillatS in medaljonom vred. Samo 15 ali 20 gld. P*** fl'!,|irn,lLfill,,,lllll uru; ■ O I. r i-i i I um i steklom, elegantno veriZie.u in medaljonom. (Jnitin 12 IS IR obi ore za gospe i/ srebra s kri- mat, prefino v ognji pozlačena t veriZieo za okolo vratu vreu, ve v toku. Samo 16. 18, 20 uld. " '''"J!1'"1 i'''«^»»»« vo- » ■ ri/ieo za okolo vratu. C-imn 99 9^ ^fl (llil zlata ura za gospo s kristalnim bamo ^o, on gin. Ktt.klolll *„^i00 ^ okolo Samo 40 ali 48 gld. Samo 60 ali 70 gld. Samo 75 ali 100 gld. okolo vratu. Samo 70, 80,100 gld. Samo 90 ali 120 gld. Samo 200 ali 400 gld. Zlate ure za gospe z diamanti in verižicami za okolo vratu. Iste z ilvojnim plaiecm. zlati remontoarl za gospode z elegantnimi veriZieami za zlati remontoari M gospode « kristalnim itcklotn. Isti z dvojnim plaščem. Tako, ki so vsak mesec navijajo gld, 28, 30, 32. Uro za pisarnice gld. 10 15, '20. Ure za kavarne gld. 15, 25, 30. Vela delavnica za popravke. Staro ure, gostokrat dragi rodo vinski spominki, se popravljajo in narejajo tako, kakor bi bile nove. Cene za popravke s bletno garancijo gbl, V/.., :t, 5 do 10 gld. Krtina in sama zaloga prOO ungleskih fff»* Off Ml. /*• #■.'. #;#*»«!»•#<'/« #• f,»iiku Imenovanj« dvorna zalagarja Nj. Vel. kraljiets Viktorije, kralj. Visokosti princa \Valeskoga in vojvode Ktliuburgskega, Nj. vol. Sultana in Nj. Vel. kralja Portugalskega. Pismena naročila so za poštni povzetek ali poslan znesek v 24 urah store. Na posebno željo se tudi ure in verižice pod povzetkom na izbir pošiljajo in za nazaj poslano denar vrač nje. 39U. Cene naše tovornico so vedno nižje ko povsod najnižje iu stojimo vedno s svojimi ifcdelkl na vrhuncu časa. Vftlj ki nove naročiti žele, V*i, ki stare / >ove za menjati žele, V*l, ki slabe za dobre zamenjati žele, so pro.šeni. naj se na to Hrmo obrnejo. Staro zlato in srebro, državni papirji, se za najvišje cene namesto plačila jemljejo. 9, IMlilil.j. *#«»#J#f***f#*OOt M4* svđti'i ! V najnovejšem oasu naznanjajo trgovoi /. igračami iu bazarji, ki si imo tovornicarji ur pri-Bvojujejo in celo svarila na svitlo dajejo, popolnem navadne ure brez vrednosti za angleške. Mnoge pritožbe, katere nam o tem dohajajo, nam dajejo povod svariti pred tem sleparstvom in p. t. občinstvo varovati »kode. (86—3) zlati kronoinetrovi remontoari ■/. dvojnim plaueem. Srebrne urno verižice gld. 2.50, 3, 4, 5, 0, 7, 10 do gld. 12. Zlate urne verižice gld. I H, 20, 25, 30, 35, 40, 50, iiO, 70, 80, 90, 100. Budilo! R uro 7 jrid. Uro za na steno h podobo, 2, 3 in 4 kose igrajoče, gld. 70, SO, IK). Ure s trepetikeljem, 2, 3 iu 4 kose igrajoče, gld. SO, 100, 120. Igralnico, 2,4, G, S kosov igrajoče, gld. 15, 85, .r>5. 75. Album za fotografije z muslkoglo. s, m, 12 do gl. 15. Tobačuieo z muziko 7 g!d. 50 kr. Smodkarnice z muziko IS gld. Šivalnico z muziko 15 gld. Ure s trepetikeljem lastnega izdelka s 5letno garancijo: Take, ki se vsak dan navijajo gld. tO, 11. 12. Take, ki se vsak 8, dan navijajo gld. 16, 17, 18, 19, 20, 22. Take, ki so vsak S. dan navijajo in vsake pol uro bijejo gld. 80, 33, 35. Take, ki se vsak H. dan navijajo, vsako četrt ure bijejo in ure ponavljajo gbl. 48, 50, 55. Tovornica za ure W. Fromin-a Bothentharmstrasse easu naznanjalo trgovci •S af^r 2 iSfc .o >■ — 'M ~ a 83* « 50 gtarf "S ♦i »TJ ~ 1 I t— 1-1 CO - > 2 te .o Od i* a h rt -o ca • So *2?S •21 — K 8 * O t-1— o g ■o - »iS (M i^25 *5.«e o _q ^23^ bc o 3 S) t itd) p.~ *S rt j H »C3 cr] _- N"S —i s-t - to j-l rt f* ? o-j- .-s - s - & ^" • • *M * a * ■ O i N rt ^ -S S •a i hO -TJ 31 r CJ rt ,*> t* : C pi i Al o s 4. CD S g s 1 _ a. S * .o w > "3 —> o *• .. > '-' > »-3 ,. _ « 8 8 > 3 rt i-r «o m > fi 9 2 °2 t km Q «j ^ -S rt o M CC C* H lŽ if. ^ H H g rt rt §i Epilepticni krč (božjast) zdravi pismeno z zdravilom, ki je že več, ko sto ljudem pomagalo A. WiW, (GO—29) Lindon-Strasse 18, Berlin. Službe iskajoči vseh vrst, posebno poljedelski in gozdnarski uradniki, v vinogradništvu izućeni, kletarski mojstri, umetni vrtnarji (veC slu/.cb mestnili in žclezniškib višjih vrtnarjev praznih), železniški in železnično-stavbni uradniki, trgovski knjigovodje, korespon-denti in kasirji, governante in domači učitelji lahko na Hrvatskem, Slavonskem, v Dalmaciji, južni Rusiji itd. pod jako ugodnimi pogoji naglo, gotovo in trajno službo dobe. Imamo ic mnogo praznih služeb vseh vrst zapisanih, dasiravno je bilo ob novem letu okolo 150 oseb pri naših naročnikih (graščinska in gozdnarska vodstva, graščintski in zcmljiščni posestniki, železniška vodstva in stavbna voditeljstva, obrtniška podvz;tja, veliki trgovci i. t. d.) po nas nameščenih, o čemer imamo mnogo zahvalnih in priznalnih pisem. Frankovana in re-komaudovana pisma s priloženima 2 gld. za dopisne in frankovalnc stroške, se precej rešujejo, plačilo f>e samo za resnično storjena naročila terja. Za molčečnost smo porok. Naj sc adresuje: Ad-ministraciji lista ,,Sonntags-Zeitungu v Zagrebu (Hrvatska). (52—3) j\eyerjetno, pa vendar resnično je, da sc spodaj zaznamovane regulirano I P flld IH I,r*v »iffU'ik.i srebrna cilindraata ura ■ krliutnimi stekli, ka-bO yiU. IU salom minut, ■ ti no verižico vred is nravuifa talini-slata, * medaljonom in fcarantllnim piifl prav prctlno t atrnji pozlaeen srebrn kronomoter U O (JIM. W.JU a enojnim nlaiuom z verižico vred, medaljon iu garantllno plimo. I A nlri I A. I,rRV anirleika dobra ura iz talmi-zlata, cilindraata, najnovejši IbD ||IU« l*T fuson, i dvojnimi kristalnimi stekli, kjer se tudi {zaprto kolesje vidi, z verižico, medaljonom in Riirnntllnlm pismom. I A fllH IriL ,,r;i v 'iil'11'-''-!«'" * dvojnim plaščem, savoneto, skakalcem ln L.C yiu. It kristalnimi »tekli, c verižico vred iz pravega talmi-zlata, medaljonom in ffarantllniin pismom. I A nlri 1*1 ali 10. Prnv nmrlcik remontoar a la Vrlnce t.f Walm, naj-k«9 yiU. 1*9 ali IO lnoOinj*^ vratu h kristalnimi stekli, kolesjem Iz nlkla t pravem (Tiatem tnlmi-zlatu; te ure Imajo prednost, da so lahko brez ključa lire po tako nizki ceni prodajajo. navi,iojo: k takim uram dobi vsaki verižico is talmi-zlata t medaljonom ln (rarantilnlin pismom vred zastonj. I A nlri |(* ali 10. <*isto nmjlina ura ca gospe, Iz pravega srebra In l»U yiU. l%3 ttll IO prHV pozlačena, z vcriiico vred iz lalmi-zlata z« Okoli vratu in garantilnlm pismom. UmM JO srebrna cllindrasta ura s skakalcem in močnim kristalnim yiU. Id steklom, % verižico in medaljonom vred is talmi-zlata. I A nlll 90 Pfcttna srebrna sidema ura na 15 rubinov % prefino verižico i-C yiU. £oC I„ medaljonom li talmi-zlata. I A nlll R"'1,rnu remontonrna ura, ki so da brez ključa navili, z vo- y,u« rižleo Iz talmi-zlata in medaljonom vred. I a nlll Qfl rin QR zlata cilindraRta ura »t. A % verižico iz talmi-zlata, L.C yiU. Jv UU W medaljonom in garantilnlm pismom. I a nlfl Af\ rin "7H zlatu nidernu ura % vvrižlcn Iz tulml-zlata, meda-UO yiU. »f-U UU /U ijonom ln garantilnlm pismom. Le gld. 24, 26, 28 zlata ura za gospo r. verižico Iz talmi-zlata, medaljonom in garantilnim pismom. kakor tudi Srebmn cllindrasta ura s 4 rubini . . od gld. 10 do 12 „ delto z zlatim robom, na skok od gld. 1» do 14 „ detto za gospe......od gld. 13 do 1h „ na cilinder, z d vojnim zaporom od gld. !.'» do 17 n detlo • kristalnimi stekli . . od gld. 14 do 17 „ uro s sidrom na is rubinov . od gld. IG do 1 do 16 „ reinontnrne ure a sidrom, prave, ktoro Mi dajo t. obodom naviti.........od gld. p remontarno uro z dvojnim zaporom ........ od gld. „ reninntoarne uro S kristalnimi Slel.li.........od gld. „ vojne remontoarno uro . . .od gld. Zlato na cilinder, zlato it. 3, z 8 rubini od gld. „ uro za gospo s 4 in 8 rubini . . od gid. „ detto emajlirano.......od gld. „ detlu z zlatim plaščem . . . . od gld. „ detto nmaillrane z diamanti . . od «■ 1.1. „ detto b kristalnim steklom . . .od gld. r-----~ daljo--I £8 do bo 8.1 do 40 30 do .m; an do 4b :»o do M 2."> do 3(1 30 do »a 85 do 40 38 do 4h 3(1 do 4_. . od gld. 40 do 48 . od gld. 50 do (i > . od fild. 35 do 44 . od gld. 4"» do (>o . od gld. 55 do 68 „ detto dvojni zapor, 8 rubinov . „ detto cmailiraiiu z diamanti „ alderne uro s 15 rubini . . . „ detto bolj tine, /lat plašč. . . „ h sidrom in dvojnim zaporom „ detto Z zlatim p', iščem prid. 115, 70, 8d,'!*0, 100 do 110 „ detlo s kristalnim steklom , . , od gld. 45 do 75 „ uru a sidrom za gospe . . . . od trld. 40 do 4ri „ detto s kristalnimi stekli . . .od gld. 45 do no „ detto z dvojnim zaporom . . , od gld. 50 do wj w remontoarno ure .... od gld. 70, 80, £H1 do 100 „ delto l dvojnim zaporom od gld. 100, 11(1, 12(1 (lo 150 Zlate romontnarnn ure, plosnato, s steklom gld. 80, »0, 100 „ detto, dvojni plast; . . . . gld. 100, 110, 120 do 150 Srebrne urne verižice po gld. 3.50, 4, 5, 6, 7, 8 do gld. 10. Verižice iz talmi-zlata, kratke, po gld. 1, 1.30, 1.00, 2, 3, 4, 5, 6. dolge, * „ 1.60, 2.50, 3, 4, f>, 8 in 7. Ure h «* m e n J n J << j o. a£- v.so. uro ho iz blaga prve vrate in se ne »mejo zamenjavati z drugimi navadno sorte. Za naprej poslan denar ali za poitno povzetje se vsako naročilo v 24 urah stori in čo blago ni po volji, radovoljno so zamenja. — Neregulirana ura za 2 gld. cenejša. — Naznanila cen zastonj. 1'rnrJI, knatervalrl z urami najdejo veliko zalogo vsakovrstnih ur pripravljenih; le ker ure iz prve roke i/. Angiežkega dobivamo in kor jih mnogo prodamo, nam je mogoče, jih tuko po ceni prodajati. M* (■lultaii* Uhrmacher, Wien, Ktirntncrtrsasse Nr. 51, Palais Todesco. Praktično občinstvo zdaj le redko še kupuje in nosi lišp iz pravega zlata, kteri silo denarja požre, ker za ure<"iiuiio dober kup imamo, kar pravo zlato popolnem namestuje (f)G—11) Pravo le I ii U ti j novo iznajden metal T a 1 m i - k 1 a t o ! Pravo le t u U u j Garantira so, da hu ta lišp tudi po dolgoletni no|t no spromoni, da so ne da ločiti otl prav zlatega in pripraviti zamore. I tin prstan za gospode s kameni ali brc r.jih kr. 50, 80, gld. l. t JO, 1.50, 2, 2.50, 8, 3.50, 4. I zvezek tirnih nave.skov 40, 00, 80 kr. I par nurbolj modernih guinh za maiišete z cmallirnnimi kamriil ali brez njih itd. kr. 50. ffl*l. I, 1.50, 2, 2,50. i garnitura predsrajčnih iu manšetnili gumb po enem okusu kr. 5o, 70, K5, gld. i, 1.50, l.HI), S, 2.50, 3, 3.50, l, 440, ■ »>•■ I iti ■■««»■■ liaiife 'ako izpeljan, ko pravi, tako lišp je iz pravega kineškega srebra ali iz pravega lalini-zhita, kamini iz gorNkega kristala, z dlamniiiovini prahom brušenega, tako tla nikdar živega blišča ne zgubijo. Najfinejše, sorti: 80 v pravo srebro vknvuue. I hroiu gld. 1.50, S, prav fina gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5, 0, 7, 8, 9, 10. I par uhanov k bi. 1.50, 2, popolnem finih gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5, O, 7, H, ;i, [o, l par predMraJčnih gumb gld. 1,10, 1.50, 2. i par m anketnih gumb, gld. 1.80, 2.ho, a, 3.50. 1 igla za ovratnik gld. 1, 1.50, >, 2,60, 3. 1 briljantin prstan, preli n, gld. 1, 1.50, 2, 2.50, 3, 4, 5. 1 zapestnik z brlljniitnimi kameni nastavljen, gld. 2, 2.50, 3.50 4.5o, 5.50. ...111 ■ j .. 11 1,1 2,5(1, 3, 3..iO, A, 5. Kdor te reči hoče, naj Be obrne pismeno ali osebno samo in Mjifcp wa\ ;t;o«iM»: 1 krasna broia, kr. 80, gld. 1, 1.20, 1.80, gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 5, 0, 7, «, to. 1 par uhanov so kr., gld. 1, I.5d, 2, 2.5.). :i, a.50, 4. l.r.n. 1 garnitura l)roša in uhani po enem okusu gld, 1, 1.50, 2, 2..'o, 3, J.60, 4, 4.50, 0, 5.50, 0, li.50, 7, 7.5o, h, k..'.o, «1. 1 uiičen ovratnik za gospe, h križcem Wi kr., lin gld. 1, pretin gld. I.60, oartini-jši gld. 2, 2.50. 1 težek utpeatnlh gld. 1.50, 2, 2.50, 3, 3.50, i, 4.50, 6, 5.50, c, 7. 1 krasen medaljon, kr. 60, 80, gld. 1, 1.20, 1.50, 2, 2.50, 3, nartlncjl gld. B 50, t. 5. 1 eleganten prstan s kameni ali bre/. njih kr. 50, 80, gld. 1.50, 2, 2.5(1, 3. 3.50, 4, 4.50. 1 mičeit lišp za okoli vratu z medaljonom gld. 2.ho, «, 3,50, 4, 4.50. wa\ ;*-oM|MM&«k: 1 elegantna, najmoderniša verižica za uro gld. 1, 1.80, 1.00, 2, 4, z medaljonom, gld. 8.50, B, :l.6o, 4, 4.50, 5, 5.5'i. r.. I dolgu verižica /.a okoli vratu, neločljiva od prav zlate, gld. 1.80, y.Ho. 3.511, 1, 4.50, 5. 5.60. C, 7. 1 fina igla za šale ali vratnike, kr. 50, 80, gld. 1, 1.50, 2. j preltn medaljon za na urne verižice za gospode, gld. 1, 1.5o, 2, #*#•*•## iittttflš'fJtittJt'tH Uf *•*«#•»*.' da so po sledeči nizki eeni prodaja, zato da si ga vsakdo » Lišp za žalost iu črni modni lišp *M v uajelcganliiojših Insuiilh lz jetu, lave, bivolovega rogu ln ponarejenega jeta. 1 garnitura, broša in 11)1.-111 i po enem okusu le kr. 30, 40, 00, 80, gld. 1, 1.30, 1.57», popolnem fina, gld. 1.80, 2, 2.50, 3, 3.50, 4. 1 brusi-leta kr. 30, 60, 80, gld. 1, 1.50. 1 verJkiea za OkOlI vratu s krilcem v bivolovem rogu kr. 45, v kavčuku kr. 05, 80. 1 garnitura preilsiajčne In mnnšetno gumbe kr. 25 , 35, 50, 80. 1 urini veri/.iea kr. 80, 80, 50, 80. 1 dolga urna verižica kr. 30, 50, ko. 1 gumbu za ovratnik 5 kr. 1 eleganten obroč za lase gld. 35, 50, 80. Unnnn rfi^Api ličn iy naraiTOC imliške rastline, ki na- VCL.MU UI>Cbl ll^|J ravno von|avo vedno obdrži in je po najnovejši modi naret. lOlegantncjšega ko ta lišp 11 i i in zavoljo vonjave je zelo priljuhjeii ee gospa garnituro tegii liSpa nosi in v kak salon pri.le, ga v nialili minutah paifiunlra. 1 broša kr. M), gld. 1, 1.80, 1.50, 2, 3. 1 nar uhanov kr. ho do gld. 1, 1.20, 1.50. 1 brasleta kr. 60, (10, ko, |rld. 1, 1.50, 2, 3. I ovratnik kr. 00, 80 do gld. 1, l.r.o, 2. 2.50, 3, 3.60. 1 urna verižica za gospode, dišeča gld. 1.40. dino na n. Glattau-ov prvi pariški bazar za Avstrijo na Dunaji, .\nro«'8lt»a plMiiia so lahko pišejo v vsakem jeziku. 1'oHiljanje v provincijo se godi xn |>ovxotj«' ali za preti |iONlun denar. cen se zastonj pošiljajo, če so žol6. Popolna kazala izdatclj in odgovorni urednik Martin Jclovšek.