FoSmfno plačano v gotovini. Leto LXXn., št. 283 a L)oaljana, četrtek 14* decembra 1939 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne tzvzemsl nedelje in praznike. — inserati do 80 petlt vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Dtn 3. večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratm davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25 — Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVNMTVO LJUBLJANA. KnaJIJevm nftea Mer. S Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-2» tn 31-26 Podrutniee: MARIBOR. Grajski trg st 7 — NOVO MESTO Ljubljanska cesta, telefon 26 - CELJE, celjsko uredništvo Strossmaverjeva ulica 1 telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon st 190 - JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St 10 351. naiuečia pomorska bitka u sedanji uoini Včeraj zjntra] Je prišlo pred urugvajsko obalo do bitke med tremi angleškimi vojnimi ladjami in nemško križar ko »Graf von Spee«, ki se je močno poškodovana zatekla v pristanišče Mon te video — Na križarki je bilo ubitih 30, ranjenih fa 60 nemških mornarjev London, 14. dec. s. (Reuter) Malo do polnoči je izdala angleška admiraliteta naslednji kcmun.ke: Po informac.jah. ki jih je admraliteta deslej prejela, je včeraj, dne 13. decembra ob 6. zjutraj v bližini južno amer ške obale prišlo do morske bitke med skupino angleških ladij« sestoječo iz angleške kri-žarke »Exeter«, ki ima šest 8-paIčnib topov ter lahkima kr.žarkama »Ajax« in »AchilJes« s 6-palčnimi topovi ra eni strani ter nemško žepno kri žarko »Admral Scheer«, ki razpolaga s šest 11-palinimi topovi, na drugi strani. Angleške vojne ladje so stale pod poveljstvom komandirja Harucoda. Bitka je trajala od 6. zjutraj do 10. dopoldne. Ob tem času je bila križa rka »Exeter« priseljena, da zmanjka hitrost in se umakne iz borbe. Kržarkj »Ajax« in »Achiiles« s'a nada* j-vali zasledovanje nemške vojne ladje, ki je b*Ja večkrat te~ko zedeta in se je umaknila v južno ameriško luko v izlivu reke La Plata. Mcntevideo, 14. dec. s. (Rei't°r) N**m5ka žepra križarka admiral Scheer se jc morala s težkimi poškedbami zaeč? v tukajšnjo luko. Kolikor Je znano, J3 b:lo v pomorski b'tki z arg'ešklml vojrimi lat'ja-mi na kHžarki ub;tih 30 mornarjev i" 60 ranjenih. Ranjenci bodo prepeljani v bolnišnico. Takoj po prihodu nemške k-ižarke je odšel na krov lad:e nemšk; po^anfk. Namerava se pogajati z urugvajsko vlado o tem. ali bo križarka internirana ali ne. Po mednarodnih zakonih sme vojna ladja zaradi slabega vremena ali poškodbe priti v luko nevtralne države samo za 24 ur. Ce luke v tem času ne zapu ti. more nevtralna država ladjo internirati. Razširile so se tudi vesti, di le bila v pomorski bitki angleška križarka Achilles potopljena Angleška admira'iteta izjavlja, da so te vesti brez osnove. »Achilles« je križarka s 7020 tonami. Podrobnosti o bitld Monte video, 14 dec a (Associated Press) Pomorska bitka med angleškimi vojnimi ladiami in nemško križar ko se ie vršila v bližini ustja reke La Plata ob urugvajski obali Po nekaterih nore*!1'h so bile v bitki udeležene štiri ang'eške vojne lad^e in ne samo tri. kakor pravi angleško ur?dno poročilo. Po uradnih podatk:h ie bilo na 1rr«*flrk1 36 članov oo^a^ke ubitih, radalj^vh 60 na ran lenih. Ti doslei Še niso bili z l^»d'e ore— peljani v boln!šn?co. ker bi to nasprotovalo mednarodnemu po^TS^emu P"a*Ti Nemška križala, ki Je dospela v In*'©, se je urugvajskim ot*'a*teia Javila kot vojna ladja »Admiral Spee«. V luko v Mon*»v:deu ie do^p^a hidi uo-Skodovana angleška križarka »Exeter«. Po mednarodnem p^m"rsk"m pravdi n*st"=»ne zaradi teea posebno krč'jiv po1o^aj. Kadar se dve ladji vojujočih se držav zate- četa v nevtralno pristanišča, stopijo v veljavo posebne določbe Kolikor ie znano želi nemški poslanik, da urugvajske ob-drže v urugvajski luki. London, 14. dec. s (Reuter) Pomorska bitka, ki se Je vršila včeraj v Južnoameriških vodah. Je bila največja *• sedanji vojni. Angleške vojne ls d le krliarlfo se*»»J pred vhodom v pristanišč« v Montevideo. da preprečijo nemški k risarki odhod. New Tork. 14. dec AA Dopisnik »New York Timesa« poroča iz B"enos Airesa sledeče podrobnosti o pomor^kf bitki med nemško vojno ladio »Graf von Sp^-ee« in tremi analešk:mi križ*>rk*mi Nemška križarka ie prispela v Montevideo te*ko poškodovana Poškodbe so posebno te*>e na zgornjem delu ladle Angleške krž*»rk«» so stooile v stik z nemško voino *ad*o 200 milj vzhodno od r+a Punta d»l E_t* Začele so takoj stresati na nemSko kri*arko. ki je b/ia km*iti težko poškodovana ter se je začela umikati. Uru«»vat vj-roje svojo Montevideo. 14 dec. s. (T»avas> Takoj, ko ie urupvaiska vlada 'rvedela za mo^ko bitko v bMžfni urugvajske oba7e ie rko k! se rat^k1* v nevtralno luko v Mon*evMec Zdi se. d5* inv» o«"»BVr»drn»««>s» vnmq bHi? oraviro. da sme biti v nevtralni luki do-ora^iiena, vendar ne sme obnoviti svojega orožja. jucitev sovjatov iz Društva narodov Po ugotovitvi, da ]e sovjetska Rusija kot Članica DN napadla Finsko In ker je zavrnila miroval poziv, bodo danes sovjeti izključeni iz Društva narodov Ženeva, 14. dec. s. (Reuter) Danes do-po'dne je seja plenuma Drultva narodov. Plenum bo brez dvoma z većino g'asov sprejel predlog odbora za preučevanje fin-sko-sovjetskega spora. Ta predlog sicer ne vsebuje izrecne zahteve o izključenju sovjetske Rusije, pač pa v smis'u določb pakta Društva narodov pripravlja dejansko Izključitev. Cim bo končana seja p'enuma, se šesta ne na zasedanje svet Društva narodov. V s\etu je tako rekoč zasigurano soglasje za sprejem sklepa o izključitvi sovjetske Rusije iz Društva narodov. Edini državi izmed onih, ki so zastopane v svetu, ki bi lahko nasprotovali izključitvi, sta Leton-ska in Kitajska. Ker pa sta njuni mesti samo začasni in je plenum včeraj sicer izvolil na izpraznjena mesta v svet zastopnike Južne Afrike. Bolivije in Finrke, izvolitev Kitajske in Leton&ke pa odložil na danes, ne bosta K;tajska in Letonsks na dana'nji seji sveta DN imeli Še g'asova'ne pravice. S tem je bila na din'omatski način zasigu-rana sočasnost za sk'ep o izključenju sovjetske Rusije, ne da bi se mora" Letoncka in Kitajska, ki sta v dobrih oduošajih s sovjeti, v sporu eksponirati. Ženeva, 14. dec. i. S vedska in norve?Va delegacija sta izjavili, da mrrata resolucijo, ki jo je sestavi' pododbor Bolivije, Pcrtu£a'ske. Anglije. Francije in Švedske. J^ajprrj pos'ati svojim vladam, da jo temeljito prouče. Fazci<;2eii polcžaj Ženeva, 14. dec. i. Po odgr. . oru sovjetske v'ade, ki je negativno odgovorila na poziv Druživa narodov, naj preneha s sovražnostmi proti Finski, je bil položaj povsem razčiščen in 7aro je »dbor trinaisto rice na predlog francoskega delegata Pau-la Boncourja včerai *aklju-il razpravo o finski pritožbi in pripravil poročilo za skupščino Društva narod v Poročilo navaja vse podrobnosti o ruske hn*kem sporu in dejansko vsebuje pred'^g na; DN obsodi sovjetski napad na Firsko Odbor pu«ča Društvu narodov proste roke da se samo od'oči za eventualne konkretne ukrepe ah pa za mora'ne sankcije Na včerajšnji dopoldanski seji ie argen tinski delegat Freire preH'agal da *e sov jetska Rusija izključi iz Dru*tv* narodov Odbor trina i«tnr*ce je na svoj' opoldansk seji po kratki debati odobril argentinsk predog Ženeva, 14 dec A A fReuter) Re^oUiciia k: io je redigira! odbor *t'?-n-i jstonce in ki jo bo sprejel danes svet DruStv* narodov obsoja akcijo sovjetske Rusiie ker ie izvr gila napad proti Finski in ker se ni držala političnega sporazuma s Finsko istočasno je sovjetska Rusija prekršila člen 12 pak ta Društva narodov Sovjetska Rusija ie neupravičeno odpoveda'a nenapa'Ja'ni sporazum, sklenjen leta 1°32 k- bi mora' ostati v veljavi do leta l°45 Glede odklonitve sovjetske Rusiie. da b' prisostvova'a zs-sedanju sveta DN, resolucija ugotavlja, da je sovjetska Rusija s tem prekrSils svojo osnovno dolžnost do DN ter skušala opravi čiti svojo odsotnost z gotov,mi odnosa ji, ki jih ima z dozdevno vlado v Teriokih, ki v stvari ni vlada, ki b* bila pc svobodni volji priznana od finskega naroda. Ncw Ycrkf h. decembra AA. (Havas) Predsednik republike Haiti je izjaviL da se njegova vlada strinja z Argentino in Urugvajem glede stališča do savetske Rusije in da bo tudi v bodoče postop-la enako kakor vladi obeh omenjenih držav. Dajte nam letala in letalce Ženevat 14. dec. k. Veliko pozornost je zbudil pretresljiv, a vendarle umerjen govor finskega delegata Holstija, ki je ob- razfoži1 položaj Finske. Finski delegat ni zahteval izključitve aovjetov iz Društva narodov niti kakih sankcij proti Moskvi, toda zahteval je z dostojanstvom, ki je vsem imponiralo, vso mogočo pomoč, da bi mogla Finska vzdržati v borbi, v kateri se bori za ideale, kt so ideali vseh v DN včlanjenih držav. »Dajte nam letala in zlasti letalce!« je izjavil Holsti in v tem smislu govore finski delegati ns sejah v vseh odsekih. V krogu delegatov prevladuje mnenje, da se bosta Nemčija m sovjetska Rusija se bolj zbližali po izključitvi aovjetov iz DN. Izključitev bo sovjete nagnila, da bodo sprejeli predloge Nemčije, katere je doslej zavračala, predvsem predlog za organiza-I cijo gospodarske in vojaške pomoči sovje-1 tov proti Franciji in Angliji. Težave sovjetskih čet na fitiskem bojišču Po finski* povoGrnh, Id fU. potrjujejo tudi ▼ Moskvi, se a»ra|o boriti sovjeti s velikimi terenskimi in vremenskimi neprilikami PomoZna akcija i/tadon, 14. dec. s. (Reuter) Iz mnogih nevtralnih drtavt predvsem iz Amerike in skandinavskih držav, prihajajo poroCila o uspehih pomožne akcije za Finsko Iz Ze-dinjenih držav je bilo odposlan h že za 4000 funtov vrednosti zdravstvenih pripomočkov. V nedeljo se bodo po mnogih ameriških državah vršili >finski dnevi« z nabiraln ml akcijami za Finsko. Na Švedskem so zbrali za finski pomožni fond ie 30.000 angleških funtov. Iz tega zneska bo ustanovljena posebna vojaška bolnica ki bo lahko sprejela 150 ranjencev. Vodilo jo bo švedsko osebje, ki odide že te dni na Finsko. Tudi na Norveškem je bilo zbran h za pomoč Finski 60.000 funtov. 200 Norvežanov se je doslej javilo za prostovoljsko službo v finski vojski. Na Danskem je znesek prispevkov za pomoč Finski dosegel že 50.000 funtov. Sporazum v Bukarešti Helsinki, 14. dec. L Fnsko uradno po- roč lo o vojaških operacijah v Karelijl ožini zanika, da bi sovjetske čete prebile Mannei heimovo črto. Nasprotno je res, da so b li vsi napadi sovjetskih čet odbiti, poleg tega so pa Finci sami dosegli znatne uspehe. Sovjetske čete so Se precej odda* Ijene od BotniSkega zaliva. Vreme in ugoden teren onemogočajo prodiranje sovjetskih čet. Boji ob Suomisarviju trajajo Se naprej. Poročilo sicer priznava, da so sovjetske čete napravile sunek proti Botniskemu zalivu, toda finske čete so zavzele nove postojanke severno od sedanjih položajev na *rti Numea Uleaborg. Tudi severno od La-ioškega jezera sc Finci dobro borijo. Sovjetsko vojno poročilo Moskva, 14 dec. a. (Reuter) Sovjetsko /ojno poročilo o operacijah na Finskem nravi da so včeraj sovjetske čete dosegle v sektorju Uhta razdaljo 106 kilometrov zapadno od državne meje. V smeri od Pe-troza vodska so napredovale do telesu tke postaje Titela na severu od LAdoskega jezera. Mo"kvsv, 14. decembra. AA. C Havas) L.ist »Krasnaja Karelija« naglasa letava, s katerimi se morajo boriti sovjetska čete na Finskem. £e 10 dni, pravi list. napredujejo oddelki sovjetske armada vodno bolj v notranjost Finske pod neverjetno težkimi zemlj^p sniml In vremenskimi pogoji. Na vsakem koraku naletijo na zasede, lame, barikade. In druge ovire, kl i Jih je postavil sovražnik. 1 Ameriški tanki »a Finsko New Y©rk, 14. dec a Un tod Preso. h. Finska vlada je prosila za dovoljenje, da kupi v Zedinjenih državah 290 tankov. Ameriška vlada bo najbrže dovolila Finski kredit 10 milijonov dolarjev za nakup vojnega materiala v Zedinjenih državah. Bukarešta, 14 dec. s. fReuter) Med nemško in rumunsko trgovinsko delega ijo ie bil dosežen sporazum, ki ga mora samo še potrditi rum u n rka vlada. Rum* n~ka de'e-zacija Je pristala na povečane dobave ru-nrar-skega petroleja Nemcij!. vendar ne v celotnem obsegu nemških zahtev. Sklenjen je bil nev dodaten nemško-ru-munski trgovini! sporazum, po katerem bo razmerje leja do marke ods'ei 46:1. mesto 40:1 kakor je b;lo doklej. Nemška de-legac ja je zahtevala, da se določi razmerje s 60:1. Poljski letalci v angleiki vojski London, 14. dec. s. (Havas) Prve eska-drile poljskih vojnih letal bedo §3 ta teden vključene v angleško letalstvo. Poljski letalci bedo nosili angleške letal ke uniforme, imeli pa bo^o na čepicah posebne trakove in poljskega orla na uniformi. Nove žrtve na morju in trgovsko ladjo potopila po eno Nemci pa 14. doc admraliteta je je angleika •ajba v hKtlaf ikl prt*©mOmk »i (Reuter). Angleška ponoči objavila, da M Ja preoveraj- Stoekhoim, 14. doc a. ,Reuter). Prt G6-toborgu Ja včeraj zadela zrn mino tvedoka ladja »Jaanlicbten«, ko Ja skušala reševati ponesrečanc^ na morju. Vojna ladja aa nI potopna, pač pa Ja bilo sortam Članov posadka uMtTH 14. decembra. AA. (Reuter). Včeraj Ja t kanalu FaJaterbo švedska petrolejska ladja »AJbol« zadela ob mino n aa aaitjaai Vač okaaov posadka Ji kalo ra- njeni, ivedske ladje č'stijo kanal min. Kanal je začasno za premet zaprt. Ijondon, 14 dec. a (Reuter): Nemška podmornica Je včeraj v norve.sk h teritorialnih vodah s torpedom potopila ange-ako trjrovlnsko ladjo Depfort (4000 ton) Ladja aa ja potopila v eni minuti m so mogli rešiti samo pet članov pcoa^ke. To je Is tretji primer kršitve norveških teritorialnih vod s nenVke strani. Stoekbeim. 14. dec AA. Skupina mornarjev, kl pripala neki švedski vojni ladji. Je poskušala dvigniti na palubo težak predmet, k je plaval na morski površni. Predmet je naenkrat eknpVvllral ter so bili štirje mornarji ub ti. 13 pa ranjeni, med njimi več težko. Materialne škode ni Iz notranje po'ltlko JAMSTVO ZA POPOLNO VOLILNO SVOBODO Za današnjo popoldansko sejo vlade, na kateri se bo nadalje\ala ra.pr. va o novem \oliinem zakonu, ki j bil \ načelu že sprejet na zaun^i s. ji mini t skegs sveta, vlada v političnih krog h po^tbuO zanimanje. Kakor znano, je nafrt zakona o vo'hvak narrdn h poslancev izdelal odbor peiih ministrov a sodelovanjem pravo-odn^ga mnistra dr. L. Markovta. D) sedj je /r.ano, da temelji novi volilni zako i na načelu tajnega glasovanja s kiogl e ml. okror-nih kandidatnih li -1 in r ..-/delrtva mandatov po proporcu K'.n ča:'. redn' t a volilnega zakona se pričakuje z veliV ;ta zanimanjem ie zato. ker bo io\: zal spl< S-no karakterist'ko \iad:nega drla za obljubljeno deme*"ratTzac ;ji države. I!n • Ifc-med najvažnejših značilnosti novo as zakona je v tem. da bedo apravfjf erlo prccfduro \'ol tcv sodne cblafcti. I a- pomeni prpolno caranejo voTilne svrb de P« 'zjavi ministra dr L. Marknv'ća b"do imele opoz:c:onnlne stranke pr V^o i r č'\ svoje mnen.ie $cle prtr-m ko bo ministrski svet sprejel zakon-ki načrt. "SPOMEN-K KRALJU ALFK^AN-D^l' I. V N1SU V nedeljo 17. t. m. rn iajk4 I dan Ha-{fcpckrjnpea k»-al.fa. b- d-> v N!*m od' r'H cprmenik kraVH Al^k'a-d-u f. S 'rm"rlk, kl ra je lzdelil k;pir Sfankovl< je v'*ok enajst metrov. Dr?r ▼a siom-^ k ▼>> a-M preb;v?*ei mpnr ke balovi'«*'. KnWnr vse ka*p. ho Ljubljana re* zadnji med zadnjimi? DELO DREKC1JF ZA PPETm ANO Ra\natcljslvo za prehra-o pri m:n^ctr->t\u za pij del tvo je ro«!a o prvi del živeža v pasivne sreze Cme gore. tda* pa pcšrlja hrano v Hercegovlro in v pa* vne ^raje Bo*ne. Polet; Ug^ zarrs nuj « qa dela je izdelalo ravnateljstvo pravil-Ike m nadaljn/em delu sporazumno z rri" s'r-stvom financ ter mlnirtrs*vom vo.1 ke in momarfee V kratkem b-> tndT s'l ran posvetovalni odbor, da sp df loč1 prrgram sa prihodnje leto in načrt za več let. O BLAGAJNI MINISTRSTVA ZA POLJEDELSTVO Na shedu zemlforadn'kov v Plevi a Ja govoril minister za ro!j?dcl tvo dr. Cubri-lović, ki je med drugim izjavil: Ko sem bil imenovan za min's'ra ?em ra*el prazne blagajne. V blagajni min'str^tva J • bilo vsega skupaj en di"ar ter p-* c arr-4 »Drava«. Vendar se m fj po r č;l i rešiti vprn"an'> dobrovclicev z razdfl:lvl'o zem-'je srbskim dcbrovol;cem ni Pan'ov«-' ra ritu. Zdaj skušam, da krp'-.no otl Djun-•»jerskpga ora!°v rrml'e, petem pa bomo razdelil BcLje kmetom! S^TF^NTCE SRBSKE PRAVOSLAVNE CERKVE Pravoslavni arhrJcre.»*k« 7Ker v Pe^pra-iu je dal n?tisnifl rad 1CP.CC0 izvdv ro-c^a"fce, ki bo ra-^o lana vsem pravoslavnim eparh'.'am. Po«'?n!n vsebuje smT-n?ce pravoslavne cerkve gle le n** sedanjo stanje v naši državi In po v?cm svetu. POMlLO«fENTE N\ PREDLOG HRVATSKEGA* BANA Izšel Je ukaz kraVev'h n-mest^'kov, m katerim se Mrrir«u Marinoviću rb^o*er»e-mu na tri r^ece zapora odpr? a iaš ▼""prestane kazni. Ma»-incv'ća j- obre-dTla okror^o sodišče v Bpfta po 5 LO o V IL ^az. rako-a. fjpaa |-» bi n^'p'san na p.cd-log bana banovine llrvat ke, BIVSl ban PFED SODI^CFM Pred okrožnm sodisčrm v Ne vem S"»dn se je pričela obravnava pr t bivšemu ba--•u dunavske banov'ne Sveti^'avu R^J'^ta, katereea t<.ži turistično društvo »Fruška Gora«, ker ni 'zvršl or'lo'a miristrstva za *rgovino In i»*d"Stri"o. ki je dev^^'lo d»m-"tvu f»vtemeb*lskl promet me^ Novim Sadom In Novim Be?«jem. Ufa*!«« z-^tcva -dškodr»ino v znesku 1*"* r0Q dinarjev na ačun izgubljenega dobička. KJE JE DTTBROVNIK? Splitski »Narodni Tst« piše v pol^m'kl a I' brovri'k'm »is'om rDi'b'Ovi' «: Np prizanašamo Izpadom s hr at k*» s'^an* 'n ne nr m ^ravamo prizar alati niti izpadom s srbske strani. »Dubrovnik« vd^nf** va pe*ro|n'»»i Pa--j^op-, — p-i Svobodi D"vr-v-»ka Kt je prkrj^J Pašić drkl-r »e b*l PintaV ta^ r«d \vstrfjo s rel^o p-av'«o vdi' ova1: »Be*e, ali bo D'brovnik raV rw**Hhs« m «io« — prše: Ce M ^e N:koH p^š'e r-al d'^g-n:l In nas obokal dr»nes. ^o ens»'-d a *se-tem letu svcbed»» b» moral z vzdihom po-rsrv?t* nrav t*» besede.« Za Boga m'Vn — n**a^' »N*»rod-« l««t« u?m votli pa*ltai*anort1 a'^ i- for*\i ^u-brcvrik v banovini D~va*"kl, mar Dubrovnik ni v Jugoslav'ji...?! 7.\ spfCfn ftr V Saborni cerkvi v P-^ogr-du b1aw ."erai slovesra a^rHarr^fca *1- ^a b^ž'a ▼a sr<°>n r-»'r. kl «1 J*» rr'^rrv?'" r""'*"© -ajcđič^^'b p**"b-o-ti. Po '1 «~b« «e 'mel ei»,-1kop l^n govor o rr'r-^f\ pravr^lavne cerkve za ohranitev m'ru m đ narodi. Corlh, 14. decembra. Beograd 10. Paria 9 945 Tondon 17 55. New Yo k 446 Bru-setl 73 62. Milan 22 50. A mste-r?*\*r, 23^70, Berlin 178.62, nto^Kolni 106 M Osla 101.325, Kopenhagen 86.15 Sofija 5.30. / Stran 2 »SLOVENSKI NAtOO^jetrt^ 14. đ«e,»br» 193». Cankarjeva socialna ustanova Postavimo Cankarju „11 v" spomenik — P«sveden naj M Ml Uiiim Maribor, 18. decembra V arx>mln 20-letnice osvojitve Maribora iaTocam socljal. polit, uradu mestnega poglavarstva Maribor sledeče (z dne 11. dc» cembra 1938 datirano). USTANOVNO PISMO: Ko je MIlan Skrblhšck 1. 1922 Cankarjevega Hlapca Jerneja« . .. predelal In ll. januarja postavil na oder našega Narod« nega gledališča, je lfc gledališča samega izila pobuda sa prvi slovenski »pomenih v Mariboru ln te časti naj bi bil deležen naS največji pisatelj i azdedlnjenih in ponlša* nih: Ivan Cankar! Prvi sklad v ta namen se je nabral že pred krstno predstavo V gledališču (znesek 40« K). Kot drugI prispevek (364 K) so nabrali uslužbenci tuk. policije z obljubo posebne nadaljnje zbirke za ta spomenik. Nadaljnje prispevke je sprejemalo uredništvo ^Tabora«. Ker pa se ta zamisel ni uresničila kakor smo posabili tudi na spomenik kralju Petru Osvoboditelju ift nI tudi danes nobenega izgleda na uresničenje te zamisli v dogledni bodočnosti, pa bi tudi Cankar, kolikor sem ga osebno poznal in kakor nas njegov ^»Dobrotnike opominja, še v grobu ugovarjal, da bi se mu postavil mrtev spomenik, d očim njegovi glavni junaki: bedni razdedinjencl, ponižani brezdomci še živijo, sem v dno duše prepričan da bo prvotnemu namenu v vsakem oziru bolj ustreženo, če se ob Cankarjevi 20-letnici (in ob našem jubileju) takorekoč iz nič res še le ustvari (kot živ) spomenik: CANKARJEVA SOCIALNA V STA NOV A Ne le kot običajno namenjena, marveč ta ustanova bodi naravnost posvečena vsem resničnim revežem obojega spola in brez razlike narodnosti lb veroizpovedi. Predvsem revežem Iz Maribora; iz okolice in drugih občin pa la v toliko, v kolikor tudi te občine postanejo članice te ustanove, odnosno kolikor v ta namen prispevajo gmotno bodisi v gotovini aH v blagu. Ker naj bo ta ustanova naravnost posvečena le resničnim revežem, bodi ob enem posredni namen te ustanove — Če treba tudi brezobzirno in že zdavnaj potrebno — oČiSčonje Maribora in bližnje okolice kolikor le mogoče vseh delomrznežev in ž« •»obrtoma^t poslujočih izkoriščevalcev revščine. V okvir namena te ustanove spada preskrba: 1) zdravega bivališča; aacaano saj streha za silo vsem. ki Ji nimajo; pozneje pa v lastnem »Cankarjevem domu«; 2) zadostne prehrana V ljudski kuhinji — v poseb&ih primerih tudi drugod; toda le z vednostjo in odobrenjem ustanovne uprave; (aačaano eoc. polit, urada); 3) priproste, pa dostop*« iil letnemu času primerne obleke in perila; 4) razkuženja in očiščenja Vseh zanemarjenih reveiev in na to sledeče zdravniške preiskava; 5) lapoelenja vseh delcmranih. predvsem pri javnih dolih, sicer pa po možnosti z osebi primernimi deli; 6) zdravljenja oseb, zdravniško aa delo nesposobnih spoznanih. Do Končno veljavne Ureditve in začetka rednega poslovanja ustanovne uprave vodi ustanovne posle S»c. polit. Uraa mestne občine Maribor in sicer ločeno od poslov sličnoga namena za pristojne mestne reveže, Cankarjeva ustanova bodi namreč (zlasti sedaj v začetku) predvsem namenjena le onim resničnim revežem, ki jih mestna socialha akcija iz kateregakoli vzroka doadaj ni dosegla Ln ki 00 torej ali občini neprijavljeni vnanjci ali pa taki domačini, ki se sramujejo prositi podpore. Točasno sta podani dve za uresničenje ustanove Ugodni priliki: Splošno božično razpoloženje obdarovanja revnih In splošno razumevanje za z4rusko od pomoč revežem. Zato bi kazalo začasno delati na skupni pomožni akciji — torej Cankarjeve z že obstoječo mestno pomožno akcijo. AJi naj se tudi pozneje po dokončno izvedeni Can> kafjevi ustanovi obe skupini združita in pod katerim obeh haslovov, to vprašanje ostane odprto. že zdaj pa je treba misliti fta stike oz. sporazumno delovanje ž Vsemi V Mariboru in Okolici obstoječimi dobrodelnimi ustanovami, hdeti posebnih namenov Cankar* jeve ustanove je namreč: VSa ta društva, ki jih Cankarjeva ustanova zdaj ispočetka mora Obremeniti, pozneje ko naj ta ustanova samostojno posluje, ne le raebr«-meniti, marveč jim po možnosti v izredni potrebi Še pomagati, ozir. jih sploh nadomestiti. V tem enem posebnih namenov Cankarjeve ustanove je že predvidena zasnova, kakršne — razen zagrebškega »Itadiše« reč: tost namena Oan dostojanstva tu- še nifljajrio v Jugoslaviji, Cankarjeva "aTjnj, socialno delavnica, katare posebnost J* tudi ta, d* se v njej vsa ponoSeJaV P° podstrešjih itd. raziftn^Oha obleka, par M Itd. zbira m predeluj! aa uporaba Oankarjevcev. nttOer pa naj štuki ta deiavnlOA hOt posfOiftValnica Jo:uiaJ ali sploh aa ne, aH vse atarna^o la> rabljaaaga dela. v flavnem pa Je poaebnost karjeva ustanova *•**« di raveaa kot olovaka la ponilajato mi* lelUao kolikor la znOfoH nadomeatlti e poštenim s-asiužkom aa pošteno preživljanje! Ce se posreči vsaj glavni del Cankar, jeve socialne Ustanove, tedaj V dO*lednem času v Mariboru na bo ved sledu Cankarjevih >junakov«, s katerimi je aaOos Maribor bolj kakor se splošno miši!, prenapolnjen. Sredstva za Cankarjevo socialno usta novo bi bila med drugim. Uporaba pod I omenjenih prispevkov nabranih Ba nameravani spomenik, lačasno nastavim v ta namen vat svoj — na zbirki la se odo vi ne Jugoslavije dragoceni arhVV, ki ga nameravam po Novem letu posebe v ta namen razstaviti kot 20ietno delo alovenakegs novinarja in osebnega Cankarjevega znanca. Tudi asm pripravljen aa vse propagando potrebno delo opraviti brezplačno; Utotako tudi pozneje pomagati pri poslovanju ustanove. Moji zadevn; apeli so naslovljeni na ves stari bor in poaebe na po» Rame*nifca. Ostalo delo bodi stvar Mestne občine, kakor tudi vseh prizadetih občin, banske uprave in dobrodelnih društev. Celoten osnutek predvideva: Cankarjevo kolonijo m v njej dokončno rešitev vseh. v Cankar-jevih delih obravnavanih, vsakdanje liv* ljenje odločujočih socialnih vprašanj. Nobenega berača, nobenega od miloščine odvisnega reveža ve« v Maribora! Točasno moja najprisrčnejsa želja in aa trpeče reveže najnujnejša potreba pa je: Mariboru prihraniti kulturno sramoto, da bi na največji praznik ne le krščanstva nego snloh človeštva moral biti le en revež V Maribofti brev strehe za silo. razfctrgan fn na p°! n"ft. kakršnih je za naš Maribor le preveč vfdeti na ulicah. Tu ob tem našem v nebo Vpijočem Socialnem grobu naj Cankarjeve ustanova zastavi prvo lopato! Franjo Ptro Maribor in njegovi odnosi do okolice Regulacijsko vprašanje, zaščitni pas, zaklonišča Itd. Maribor, 12. decembra V odnosih mesta do okolice se opažajo v povojni dobi znatne koi^klure. Preraščanje mesta v okolico in okolice v mesto je ustvarilo mnogokje povsem nov položaj, tako tudi v razmerju Maribora do njegove okolice, saj so vse okoliške naselbine več ali manj dejanska predmestja velikega Maribora. O vseh teh vjbraftnJhJfflj ki zanimajo danes mesto in okolico, je predaval v studenški Ljudski univerzi inž. Kranjčič, ki je segel v bistvo vseh perečih vprašanj, ki se nanašajo na smotrno in sporazumno urejevanje odnosajev med mestom in okolico. Iz njegovih poučnih izvajanj povzemamo predvsem sledeče aktualne misli: Gospodarski in prometni razvoj naših mest, tako tudi Maribora je zahtevalo spremembo socialne strukture sodobne stanovanjske politike, predvsem je tvorilo velik problem stanovanjsko vpraflonje našega delavstva, Z naraščanjem industri-jai-zacije Maribora ter njegove okolice so se zlasti po vojni porajala nova vprašanja, kako se naj resi stanovanjski problem našega delavstva, ki je stanovalo v nehi-gieničnih kletnih in podstrešnih stanovanjih. Prizadevanja naših merodajnih faktorjev, da se nudijo našemu delavstvu in socialno šibkejšemu prebivalstvu udobnejša stanovanja, so se v po vojn in letih odražala v tem da so se gradile delavske kolonije. Pred očmi pa so imeli merodajni faktorji načrte, da se za industrijo, ki se je v povojni dob1: tako mogočno razvila, določijo posebni Okraji, v katerih bližini naj se ne bi gradile stanovanjske hiše. Ta prizadevanja so dobda Kak on s ko podlago a uredbo o regulaciji mest. ki je izšla leta 1932., ki predvideva regulacijske načrte aa mesta, večje industrijske kraje in letovišča. Ta uredba je bila ziasti m. Ma- ribor velikega pomena, ker je oko4iea tesno zvezana z mestom. Od btUBltOB pa je odvsno zdravje prebivalstva v mestu, prizadete pa so tudi prometne bi higienske prilike. Tako je banska uprava določila, tla spadajo Studenci. Pobtežje Tezno. Ra-d van je ln Ko*aki v »kupen regulacijski načrt. Pri regulacijskem načrtu pa le po- j trebno da se upoštevajo vse potrebe oko* liških obč n in tako stojimo danes pred rešitvijo težkega vprašanja, kako naj se izvede regulacija. Regulacijski okolic mesta Maribora je razdeljen v površine, ki naj služijo za to, kje se bo oelalo, kje stanovalo in kje se bo prebivalstvo razvedrilo (parici. Igrišča itd.).. Pri regulacijskem načrtu Je osnovno načelo, da se tam. kjer stojijo tovarne, he zidajo stanovanja. Tuđi so v legu-lacljskem načrtu predvidene bodoče javne zgradbe, ceste, ulice in trgi. Regulacijski načrt za mesto Maribor je razdeljen v tri okoliše: Ožji in širši gradbeni okoliš ter zaščiteni pas. V oijetn gradbenem okolišu se dovoljuje parcelacija in zkiava hiš. širši gradbeni okoliš predstavlja okoliš, ki je določen aa bodočo aa-zidavo, zaščitni pas pa naj tvorijo vrtovi, gozd in nasadi, ki naj bodo pljuča na naše mesto. Zanimivo je, da je najnovejši regulacijski načrt Maribora stokrat večji kakor pa površina Maribora leta 1800. Predavatelj inž. Kranjčič se je v drugem delu svojega poučnega predavanja dotaknil vprašanja zaklonišč. Obrazložil je, kako se lahko iz starih kleti napravijo zaklonišča, ki so varna pred ruševmami. Tudi je izrazil misel, da bi si lahko prizadeti napravili zaklonišča v vrtovih s tem, da se napravijo betonirani rovi« ki lahko služijo tudi za shranjevanje po vrtnine in drugih predmetov. Nestor okoliških krojačev umrl Združenje obrtnikov na Teznem je igguMlo svojega soustanovitelja, častnega ln najstarejšega člana Tezno, 13. decembra Gotovo je prav malo obrtnikov zlasti Še v krojaški stroki, ki bi v tako visoki starosti vodili svojo obrt, Šivali brez očal, se zanimali za vsa obrtniška vprašanja, zlasti vzgojo dobrega naraščaja, kakor je bil to 851etni krojaški mojster g. Anton stane La Ruš. Imenovani je vodil lastno delavnico nad 50 let, bil je soustanovitelj Skupnega združenja obrtnikov na Tesnem in je zavzemal v odboru mnogo let tudi podpredsedniško in tajniško mesto. Njegova beseda je mnogo zalegla. Bil je pravi borec v obrtniških zadevah. Radi izrednih zaslug za Združenje ln sploh obrtniški stan je bil imenovan za častnega člana. Nedavno je moral nenadoma pustiti svoje priljubljeno delo — Šivanje —■ legel je v posteljo in je po kratki bolezni za večno aaapal. Kako čislan in priljubljen je bil pokojnik, je dokaaal v nedeljo pogreb, katerega se je poleg sorodnikov, številnih znancev in prijateljev udeležilo zlasti mnogo obrtnikov a načelnikom Skupnega združenja obrtnikov na Teznem g. Joakom šabedrom. V imenu Združenja je bil položen na grob v poslednji pozdrav lep venec. Po slednjih besedah g. Far ča. ki se je poslovil od pokojnika v imenu obrtništva, je zagrnila zemlja telesne ostanke vzornega očeta, človeka in obrtnika. Kako žive naši železničar]! Prejemki naj se uravnavajo po indefcttti cen Maribor, 13. decembra, žalostna in bridka je usoda naših železniških delavcev. Sedanji čas jih je našel v nezavidljivem položaju. In vendar tvori železniško delavstvo poleg tekstilnega delavstva najmočnejši ln najštevilnejši delovni kader v Mariboru. Zaradi tega ne čuti posledic naraščajoče draginje samo rodbina železniškega delavstva, ampak tudi trgov-stvo in obrtništvo ter vsi ostali pridobitni krogi. Spričo tega je treba s posebno po* zornost jo motriti tegobe naših Selenniških delavcev. O bednem življenju nižjih železniških u-službencev in delavcev pričajo številni znanimi primari. Tako zasluti mteecno pomoo-ni delavec a 20 eltiahenimi leti, M ima po- leg žene ša pet otrok, cisto din 596 ali din 2.70 aa osebo dnevno. Poikvalificirani delavec a 31 sluabenimi lati, ki ima aeno la 6 otrok, zasluti mesečno čisto 668 din ali 2.81 din na dan aa osebo. ProfcolooJst z 21 službenimi leti« ki Ima aeno in tri otroke, prejema mesečno Cisto din 066 aH din 6,70 na dan aa osebo. Baak, kakor ▼ teh pri« merih, je zaslužek tudi prt nižjih uelušbaa ■ cih. Položaj pa Je tem slabit kar niso pri tem vračunani aa p pastmi odtegljaji za kreditno ta nabavljalno zadrugo. Brez pretiravanja lahko trdimo, da 6a siso bili uslužbenci ln upokojenci vsak strok in položajev v tako težavnem maiarlalnain poloaaju kakor danes. Vsa ttvljenjake potrebščine, živila, obutev in oblaka, so ss> skočile v ceni tako visoko, dš ni podana nemalokrat niti možnost najnujnejših nakupov. Mariborsko nacionalno Železničar-stvo opozarja v tem obupttčm položaju na dejstvo, da so številne zasebne ustanove že uvidele posledice naraščanja draginje ter zvišale svojim nastavljeneem ln uslužbencem njihove prejemke v skladu z draginj-skim ključem. Mariborsko železniško delavstvo ln nižje uslužbenstvo poudarja v posebni spomenici na odločilne činitelje, da je neogibno in nujno potrebno zvišati prejemke vsem železniškim uslužbencem najmanj za 800 din mesečno, doklado za ženo in otroka pa na 300 din mesečno. V bodoče pa naj se po splošnem zvišanju uravnavajo prejemki pO indeksu cen. Le s takojšnjimi ukrepi bosta ublažena obup ln beda, ki stopata v nameščenske družine. Obenem pa je tudi potrebno storiti primerne ukrepe proti vsem tietlm, ki neupravičeno navijajo cene Hkrati s temi predlogi in Šel Jami pa se oglašajo naši železničarji, organizirani v mariborski podružnici UJNŽB, tudi z apelom za ugodno rešitev vseh Ustih perečih zadev, ki se nanašajo na to, da se vsa napredovanja v železniški službi čimprej izvedejo, nadalje, da se priznajo poročenim ženam isti prejemki kakor neporočenim, ter da se naposled odpravijo vse razlike, Id so glede osebnih doklad med aktivnimi in upokojenimi uslužbenci. Upoštevanje potreb in teženj naših železničarjev ne bo samo v korist njim samim, ampak v gmotno korist vsem mariborskim pridobitnim slojem. Iz Slovenskih goric — pomanjkanje petroleja p^ntaje vedno občutnejše. Nafti podeželski trgovci dobivajo petrolej v nadrobno rasprodajo le v neznatnih množinah. Mnogi ga prodajajo že po 10 din liter. Po večini pa ga dobivajo le rodni odjemalci in še ti le po četrt litra. Naši kmački, oajtars» to vtai-carski domovi so v sedanjih dolgih advent-nih nočeh po večini v temi. Opravljanje dela luščenje koruze, bučnih koščic in čitanje knjig in časopisov je cđarrtOgOČtno, ker ni razsvetljave. V zadnjem čaau je nastalo tudi pomanjkanje sveč. l^ornanj-kanje in podražitev petroleja je v glavnem le delo kartela, ki p*v*rOča tudi neupravičeno navijanje oen. Obianti bt morale nekaj ukreniti. — izvoz naše živine v Nemčijo lopet oživlja. V ponedeljek so živinski trgovci nakladali v Oomjl Radgoni precej rojene živine, ki jo izvažajo v Nemčijo. V splošnem ae opata* da živina po večini ni dobro rejena in nato kakovostno na odgovarja povsem zahtevam trga. Glavna krivda je letošnja slaba letina, kar kmetje niso pridelali dovolj krma. Tako naš kmet mnogo izgubi pri ceni. Na drugi strani pa zlasti Cvete 00 teh razmerah dobičkarstvo. Treba bi bilo ustanoviti živinsko izvozno in nakupovalno zadrugo, ki bi naj kupovala 61 Vino po odgovarjajoči dnevni ceni in jo tudi izvažala proti določenemu zaslužku. Tako bi se omogočila popolna zaščita na-šuga kmeta-producenta. — Zopet kradejo kokoši. Zadnje čase so ae pojavili ob naši meji kokošji tatovi, ki so oplanlli la več kumlkov in nekaterim posestnikom odnesli vso perutnino. — Strel v roko Je dobil v soboto ZveOer Valu Frana la rnovn, ki Je v druabi Jotefa aas4eaovai a žepno ave-naenanca, ki Je hodi okoli Nemani iraški Je nameril karano pu-z navarnkn raaatroUvom, baterijo, mlateč, da drži to prod prsmi ali pred giavo, pa je k sreči ni drtžaL Tako je strel zadal Valna le v roko ftn mu Jo moćno raejmeaarll. Neznanec Je pobegnH. VsJh se Je zatekel nevarno ranjen k zdravniku, ftatta je tako ne-vmrna, da nI IzVtjUčeno, da mu bodo morali roko odrezati. — nape* utoail v potoku. V četrtek zjutraj aa Je dogodil pri paa. Francu Parka novou sa ssaatiteicarju pri 6v. Ba- htevala življenje 301etnega hlapca. Hlapeč je fteael lž precej oddaljenega hleva votjo količino mleka, ko ja šel preko 1*» eane brvi preko Drvanje, a> ja nenadoma nadela BOzjast, kl revat je padal ■ mit* :ok potok ln utonil. Krna-a Je Odšla dekla IbteJ« posest«ka po-ladat, aakaj hlapca tako dolgo ni a mia. iu kom. Na veliko presenečenje je opazila kraj potoka mapcčv klobuk m videla od mleka potoeljeno vod©, KO je poMlae pcale-dalnV. j« Opazila hiacošVO truplo na drtu potoka O tem je tAkOj Obvestila SonVntl in Mapoa 6n potocindi le m. tvega U vo^ dd, rVkOjltf je bil zelo marljiv, Mariborske In okoliške «cvfc — Častan m>dniHL Za caatne sodnto št> intnttOVani pti tukajanjett Cki^cžnem aodl-sdtt veieu^OVci gg. Muca One t, FerdO Pih-lct ki Draf o RogkC. — v ššuaaniki Ljudski univerzi prodava drčvt ob 19. šel prlina'j dr. Mirko Cerruc o vojni kirui-giji. Skloptlčne sUke. Po pre-•.iavanju tedenske alike in žrebanje Mi-klavfjevih daril aa člane in poslušalce. —■ Tradicionalna alnta nedeljo bo v nedeljo 17. decembra. Kškor 'ugod, tako bodo tudi v Mariboru triurne ves dan odprte — V Počastitev spomina gospe Slavke Burnikove je darovala gospa Pani Škofova za bozičnloo r«\-nuri šolskim otrokom 100 dSffi, goapa Juvenciceva pa 00 din. — ta aodna *iuibo. C. Mirko itrehovec je bil premeščen Od okrožnega sod'šča v Mariboru k okroanemu aodišcu v LJubljani. Za kanclistko je bila imenovana pri tu-kajtnlem okrožnem sodišču Marija Felser. — Zvišanje plač In mezd. V rv-ež! ž vse boli naraščajočo draginjo no skoraj te vsa mariborska ensebna podjetja avisaJa svojim usluibencem in nameščencem plače. Zvišanje plač odgovarja stanju indeksa cen. Kakor se čuje bodo temu zgledu sledila tudi še ona podjetja ki doslej avoiim nameščencem prejemkov še niso zvišala. — N°v kabel poiaga'o na Slomškovem trgu Ur v Orožnovi 1n" Miklc^l^e/l ulici. Kjer kopljejo Jarke. V Oroznovi ulici je točasno proftiet usmerjen drugam . — NI parafina. Kakor znano je sedaj naša medicarska in zlasti svečarska obrt v tako Zvani visoki sezoni, saj so pred durfhi božični prazniki, Novo leto, sveč-nlca itd. Nenadno pa je začelo pr manj-kovati parafina. Zaradi tega so predvsem prizadeti medičarji in svečarjl. ki so sedaj v času največje sezone svečnih izdelkov. PO nekaterih trgovinah je še Občutno pomanjkanje sveč, le: se ne dobijo več v paketih ampak le po kos^h, — K dravskem p«lja. Ob banovinski cesti »s Sv. Mlklavia v Rogozo je ntaj velik kriz na močnem betonskem podstavku. Neznanci so križ podrli Irt porušili, nato na ga oC\ndno s pomočjo konja zavlekli v bližnji goad. kjer so ljudje našit podrti križ. Orožniki za d eno preiskujejo. mm Kolesa, radijski aparati, gramofoni itd* Viačajoči se seronskl delavci ""tnajo s teboj lazile predmete, ki so si Jih na-ktfcplll Sa svoj zaalužek v Nemčiji. Med tettii predmeti so predvsem kolesa, radijski aparati gramofortl, ki jih sezonski delavci ob prihodu v domovino ponUi>jo v nakup Neki hudomušni tktfenjee je e>10 zatrjeval da se je xv>e*a1al za nakup letala. Kup:l pa ni le rftisi gramofon, m^lo in dve kolesi, tako da mu je denar še catal. — NOČno laknmUko "lufbo imata tekoči teden A J banetevn lekarna pii 9v. Antonu na F*rankopanovi iS. tel. 27-01 in Konigrova lekarna pri Mariii pomagaj na Aleksandrovi cesti i, tel. 21-79. — Tudi radvnnj"Ka pOanra je pH*nal. Znnnesra pož'p:alea Av