giblje od 2,59 kg do 2,70 kg. Lažji so naganjalni vzvodi proizvajalca Sandvik in ElA BUSHMAN {1 ,92 kg in 2,43 kg) . Trajnost in vzdržljivost naganjalnih vzvodov smo ugotavljali z nastopi defor- macij pri posameznih obremenitvah. Dobljene rezultate smo primerjali z vzdržlji- vostjo naganjalnega vzvoda proizvajalca ElA BUSHMAN. Naganjalni vzvod ElA BUSHMAN uporabljamo v gozdni proizvodnji, kjer je znan kot vzdržljiv in učinkovit pripomoček. Izmed domačih naganjalnih vzvodov izstopa izdelek proiz- vajalca Prislav. Naganjalni vzvod pri obremenitvah prekaša vzvode ElA BUSH- MAN. Deformacije na vzvodu so se pojavile šele ob obremenitvi s silo 4415 N. Približno take obremenitve je prenesel tudi naganjalni vzvod Intertrade 11. Pri drugih izdelkih so deformacije nastopile mnogo prej, bodisi na tački, krivki ali ročici vzvoda. Za primerjavo naj povemo, da je nastopila deformacija na tački naganjalnega vzvoda Intertrade 1 že pri obremenitvi 883 N. Delavec poprečne velikosti in moči lahko namreč z obema rokama ob pasu dvigne breme s silo 1300 N, v sunku pa celo 1700 N, kar predstavlja znatno obremenitev za vzvod., ki vzdrži le 883 N. V tabeli ne navajamo ergonomskih značilnosti vzvodov. Izvedli smo le eno- stavne primerjave prilagojenosti oblik ročajev človeški dlani. Ročaji so primerno oblikovani. Neprimerno je oblikovan le ročaj vzvoda Prislav. 5.0. Zaključek Z opisanimi preizkusi smo dobili rezultate, ki so pokazali razlike med testi- ranimi naganjalnimi vzvodi. Odločilna lastnost, trdnost naganjalnih vzvodov oziroma njihovih posameznih delov od vzvoda do vzvoda precej niha. Odvisna je od uporabljenega materiala in načina obdelave. Največje obremenitve je pre- nesel naganjalni vzvod Prislav. Vse meritve so bile prirejene le statičnim obreme- nitvam, zaradi časovne prezahtevnosti nismo ugotavljali kako se obnašajo spoji- zvari in sestavni deli naganjalnih vzvodov pri dinamičnih obremenitvah. Neprimerno oblikovane naganjalne vzvode smo že predhodno izločili, tačka debelejša od žaginega reza brez zavihka, ki onemogoča spodrsavanje, krivka z neprimerno oblikovano konico. Konica krivke naj bi bila uporabna še pri debe- linah do 30 cm. Masa je pokazala neprimerno uporabo materiala za naganjalne vzvode. Na primer uporaba materiala je znana tudi pri drugih tovrstnih izdelkih. S podobnimi metodami naj bi ugotavljali uporabnost in vzdržljivost drugih pripomočkov, kajti izdelava po spominu brez meritev ne more zagotoviti uporab- nosti posamezne naprave. Oxf. : 971:228.81 :907.12 :(4) O PRAGOZDOVIH IN PRIRODNIH GOZDNIH REZERVATIH EVROPE Marko Accetto ... Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO), sekcija 1, je organizirala v dneh od 20. do 25. septembra 1982 na Dunaju srečanje z naslovom »Pragozdovi in prirodni gozdovi rezervati Evrope«. Srečanja, ki bi * Dr. M. A., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU . 133 moralo biti že leto poprej na Poljskem, se je udeležilo 35 znanstvenikov , biolo- gov, ekologov, gozdarjev iz 10 evropskih držav (Avstrije , češke , Finske, Zahodne Nemčije, Nizozemske, Norveške, švedske, švice, Turčije in Jugoslavije). Od Jugoslovanov sta bila med udeleženci prof. Mlinšek ter pisec prispevka. Prva dneva srečanja sta bila namenjena referatom ter eni poldnevni ekskur- ziji, zadnji trije dnevi pa so bili določeni za celodnevne ekskurzije po pra- gozdovih in prirodnih gozdnih rezervatih Avstrije. številne referate bi po vsebini lahko razdelili v tri skupine. V prvo skupino referatov, katerih tema je bila posvečena splošnim teoret- skim vprašanjem ter pomenu gozdnih rezervatov, bi sod ili referati prvega do- poldneva z izjemo uvodnega prispevka, ki ga je imel prof. dr. Hannes Mayer, profesor za gojenje gozdov na dunajski Univerzi za kulturo tal. V njem je na osnovi lastnih raziskav ter podatkov, ki so jih zbrali raziskovalci širom po Evropi (podatke o jugoslovanskih pragozdovih je zbral pisec prispevka), prikazal vse doslej znane pragozdove od Sredozemlja do Skandinavije. Najbolj zanimiv referat v tej skupini kot tudi na srečanju, je imel švicarski botanik Gigon. V njem je razpravljal o problematiki stabilnosti in nestabilnosti ekosistemov. Na številnih primerih iz rastlinskega in živalskega sveta je z raz- ličnih zornih kotov pokazal, kako relativna sta pojma stabilnost in nestabilnost v ekosistemih . Koreferat o sestojni oz. strukturni stabilnosti gozdnih ekosistemov je imel prof. Mayer. V ta sklop predavanj sodijo še prispevki Mlinška (YU) , Brankenhielma (S) ter Aulena (S). Prvi je govoril o gozdnogojitvenem pomenu pragozdnih in gozdnih rezervatov, drugi o pomenu gozdnih rezervatov za varo- vanje okolja s posebnim ozirom na vegetacijo, tretji pa o pomenu prirodnih rezervatov za švedsko fauno. V drugi najštevilnejši skupini referatov so poročali referenti o pragozdovih in gozdnih rezervatih v posamičnih evropskih državah ter o njihovi problematiki . Tako je Helminen (SF) poročal o zaščiti gozdov na Finskem, Pruša (ČSSR) o rezultatih raziskav v pragozdovih na češkoslovaškem, Aksoy (TR) o pragozdovih Turčije, Kantarci (TR) o ekoloških razmerah na območju razširjenosti ceder v Turčiji (referat je v odsotnosti referenta prebral prof. Mayer), Wolf (D) o stanju v prirodnih rezervatih Zvezne republike Nemčije, Zimmermann (A) o prirodnih gradnovih gozdovih in njihovih kontaktnih združbah na Avstrijskem štajerskem , Zukrigl (A) o gozdnem rezervatu Poschalm v območju Hohen Tauern in Busse (N) o zaščitnih prirodnih gozdovih Norveške. V tretjo skupino lahko uvrstimo referata Fante (NL), ki je govoril o dinamiki gozdov na peskih Nizozemske, ter Buckinga (D), ki je prikazal potek razvoja vegetacije v nekaterih zaščitenih gozdovih v pokrajini Baden-Wurttenberg . Celotno in po vsebini bogato gradivo referatov, ki bo objavljeno kasneje , so dopolnile zanimive ekskurzije. Pričeli smo jih z ogledom gradnovega in cerovega gozdnega rezervata Johannser Kogel v Dunajskem gozdu, kjer smo se seznanili s problematiko obnove zaradi vpliva preštevilne divjadi. Sledila je celodnevna ekskurzija v Spodnjeavstrijske apneniške Alpe, kjer smo si v okolici Langaua ogledali pragozd smreke-jelke in bukve (Asperu/o-Abieti- Fagetum, Adenostylo g/abrae-Abieti-Fagetum) imenovan Rothwald. S svojimi tristo hektari površine je največji in najlepši pragozd Srednje Evrope ter je v zasebni lasti. Naslednji dan smo odšli v podoben, vendar po površini manjši smrekov-jelov- bukov pragozd Neuwald. Leži v bližini kraja Lahnsattel in je prav tako v zasebni lasti . Kljub dokajšnjemu zmanjšanju številne jelenjadi v širšem območju obeh pragozdov, se škode zaradi divjadi na gozdnem mladju še vedno pojavljajo. 134 Zadnji dan sta bili organizirani dve ekskurziji. Ena v Freyensteiner Donauwald pri Strudengau, kjer so nam gostitelji pokazali več ohranjenih prirodnih združb; med njimi velja kot posebno zanimivost omeniti smrekov-jelov gozd (Luzulo- Abietetum myrti/letosum) ter reliktno nahajališče macesna v dolini Donave. Druga ekskurzija je vodila v prirodni rezervat Dobra v bližini Stauseeja, kjer so si udeleženci srečanja ogledali bukov gozd (Dentario bulbiferae-Fagetum) in javorov-lipov gozd (Aceri-Ti/ietum polypodietosum) ter se seznanili s problemom propadanja bresta v njegovem optimalnem območju. Na osnovi referatov in razprav na srečanju so prisotni na predlog komisije za zaključke sprejeli naslednje sklepe in priporočila: - Od evropskega leta zaščite pri rode 1971, ko je IUFRO sekcija-pragozdovi pozvala k zaščiti prirodnih spomenikov ter na izločanje prirodnih gozdnih re- zervatov, se je njihovo število močno povečalo . - Vzporedno z ukrepi za zaščito prirode in okolja si moramo v vseh pri- rednih gozdnih rezervatih ter združbah urediti raziskovalne ploskve, ki naj ohra- nijo bioekološka ničel na stanja, ter še naprej izločati nove gozdne rezervate . - Pasivna zaščita prirodnih gozdnih rezervatov ni dovolj! Človek s svojimi ukrepi še vedno vpliva nanje s previsoko gostoto divjadi (zaradi krmljenja ter premajhnega odstrela), z imisijami, ter preštevilnim obiskom ljudi, pri čemer so močno moteni pedogenetski procesi v tleh. Na kraju lahko ugotovimo, da so· organizatorji srečanje koc tudi ekskurzije odlično pripravili. Ni dvoma, da je IUFRO sekcija-pragozdovi opravila veliko delo, mnogo pa jo čaka tudi v prihodnje. Upajmo, da bodo v prihodnjem obdobju stekle tudi raziskave, ki bodo globlje kot doslej, prodrle v bioekološka dogajanja ostankov naše prirodne dediščine. Te smo doslej pogrešali . PROGRAM GOZDARSKIH RADIJSKIH ODDAJ V !Tiorcu in aprilu 1983, bodo v oddaji Kmetijski nasveti, ki so vsak dan ob 12.30 uri na l. programu Radia Ljubljana, naslednje gozdarske teme: Marec Sušenje jelke v Sloveniji Pospeševalna dejavnost gozdarstva v gorskem svetu čas sečnje gozda z raznih vidikov Značilnosti obnove gozdov v Po- murju April Poškodbe gozdnega rastlinja zaradi onesnaženega zraka Uporaba aerofotogrametrije v goz- darstvu Računalniška obdelava podatkov v gozdarstvu Vpliv divjadi na gozdno vegetacijo Dr. Dušan Mlinšek, dipl. inž. goz., VTOZD za goz- darstvo pri Biotehniški fakulteti Tonka Modic, dipl. inž. goz., TOK Gozdarstvo Radlje ob Dravi Jože Kovačič, dipl. inž. goz .. Gozdno gospodarstvo Maribor, DSSS Ladislav Nemesegy, dipl. inž. goz., Gozdno gospo- darstvo Murska Sobota Marjan šolar, dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana Dr. Milan Hočevar, dipl. inž. goz., VTOZD za goz- darstvo pri Biotehniški fakulteti Vid Mikulič, dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno !n lesno gospodarstvo Ljubljana Dr. Marko Accetto, dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana Sestavil F. Jurhar 135