G / Li AS M I K LJUBLJANA, 3. MARCA 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV. t? OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 8. skupna seja okrajnega ljudskega odbora dne 24. februarja 1959 Dne 24. t. m. je bila skupna seja je podal podpredsednik OLO tov. °l>eh zborov okrajnega ljudskega inž. Ivo Klemenčič, poročilo v zvezi odbora in je okrajni ljudski odbor, s predlogom proračuna pa je podal »prejel okrajni družbeni plan in Janko Dekleva, predsednik Sveta za Proračun za leto 1959. Poročilo v družbeni plan in finance. zvezi s predlogom družbenega plana Poročilo podpredsednika OLO inž. Iva Klemenčiča Tovariši in tovarišice ljudski odborniki! Ko skušam obrazložiti predlog družbenega plana, nuj navedem nekaj osnovnih nalog, od katerih jo Najvažnejša povečanje proizvodnje v letošnjem letu. fžružbeni plan Predvideva povečanje bruto produkta v okviru okraja za preko IO*/o, kar je v skladu z republiškim Predvidevanjem, kakor tudi s predvidevanjem zveznega plana. Važno je, da v tej zvezi pogledamo, kako spolnjujemo naloge predloga perspektivnega plana. Do konca leta I9&1 moramo po tem predlogu doseči še 22°/* povečanju bruto produkta, kar pomeni, da moramo v naslednjih letih povečevati "proizvodnjo letno za okrog It®/., kar bo »nožno doseči predvsem zato, ker. bomo z novimi investicijami povečali proizvodnjo, .v nekaterih panogah pa je povečanje možno tudi brez investicij. V industriji predvidevamo 9% Povečanje finančnega obsega pro-»z.vodnje, ki se ne povečuje zaradi n°vih zmogljivosti, pač pa zaradi rekonstrukcij, izboljšanja organiza-c,|e dela in povečane produktivno-»!.»• Predvsem se povečuje proizvodnja v elektroindustriji, in sicer za ki ima še vedno velike možnosti razvoja, na drugem mestu je Poudarek dan na povečanje pro-»zvodnje v industriji gradbenega n»ateriala (117•/•). To stališče je na jnestu, ker predvidevamo velike nn-'ogc v gradbeništvu, predvsem v stanovanjski izgradnji, kjer nam Primanjkuje gradbenega materialu j11 katerega moramo voziti od da-'eč, skratka, da bomo z večjim vladanjem v industrijo gradbenega ma-'Oriala vplivali na pocenitev stanovanjsko izgradnje. Važno je tudi Povečanje nad povprečjem v kovin-*» industriji, kjer ne povečujemo Proizvodnje z novimi zmogljivostmi, o m več z boljšo organizacijo in tes-kooperacijo tako v okviril p faja, republike in tudi države. . r' tem mislim predvsem na pro-*v°dnjo v Litostroju, ki ima možati nadaljnjega razvoja v koope-' a9’ji z drugimi podjetji, kot so na Pruner Imlos. SK1P in drugo na j rlflr°čiu republike. Na ta način bo oliko bistveno povečal proizvodnjo, rtiklov serijske proizvodnje. V I.ito-j roju se predvideva povečanie pro-jV|Vodnje za približno 14%. V osta-1 panogah proizvodnja zn široko J °trošn jo pa bo povečanje v gotovi °ri odvisno od razpoložljivih su-*„V|n, tako domačih kakor tudi uvoženih. Posebej naj omenim proizvodnjo v energetskih panogah, ki predvidevajo povečanje plana za 30% in to zato, ker imamo na področju okraju predvsem termoelektrarne, ki so v času zadostnih količin vode stale, zaradi povečanja potrošnje v proizvodnji, kakor tudi v široki potrošnji pa predvidevamo, da bodo elektrarne polno zasedene skozi vse leto. Važna je tudi proizvodnja premoga, kjer predvidevamo dvig proizvodnje za 4%. Povečanje bo rezultat rekonstrukcij rudnikov, v Dolu pri Hrastniku pa sc odpira nov obrat. Kmetijstvu se polaga v predlogu družbenega plana velika važnost, saj se predvidevg 'razmeroma močno povečanje proizvodnje, in sicer za 10%, od tega v poljedelstvu 15% in živinoreji t0%. Težišče vsega tega povečanja predvideva družbeni plan na socialističnih posestvih, kjer predvidevamo povečanje za preko 30%, nn drugi strani pa s kooperacijo s privatnimi kmetijskimi proizvajalci in s povečanim uvajanjem novih agrotehničnih ukrepov. Predlog družbenega plana predvideva, da bo na področju okraja 18% vseh površin posejanih s pšenico, 16% s koruzo in 19% s krompirjem v kooperativnem odnosu. Razen tega predvidevamo proizvodnjo v sodelovanju z zadružniki na približno 2000 ha travniških površin. Vprašanje je, koliko so naše zadruge danes usposobljene, da bodo lahko izvrševale vse naloge, ki se postavljajo pred nje v zvezi s kooperacijo. Predlog plana bazira na dejstva. da so se zadruge usposobile za bodoče naloge z novo opremo in drugimi ukrepi, saj so nabavile 63 novih traktorjev z raznimi priključki, tako da bo 92 kmetijskih zadrug imelo skupaj 122 traktorjev. Glede živinoreje nar poudarim, da povečuje oziroma zbolišuje situacijo predvsem socialistično gospodarstvo na področju Barja, kjer predvidevamo, da bomo povečali stalež živine za preko 60%, in sicer iz uvoza in domače proizvodnje za preko 2000 glav živine. Letos bo vzrejeno zn odkup preko 9200 glav goveje živine, od tega na državnih posestvih okrog 2300, 32.800 prašičev, od tega v državnem sektorju približno 10.000, na farmi v Zalogu 500.000 piščancev pohaneev itd. Poleg tega bo povečana tudi proizvodnja mleka za nadaljnjih 100 litrov na kravo molznico, tako da bo znašala povprečna molznost okrog 1800 litrov v povprečju na kravo, no kme- tijskih posestvih pa približno 3500 litrov na kravo. V tej zvezi predvideva plan gotovo politiko glede odkupa mleka, in sicer da sc določijo predvsem ožji odkupni rajoni okrog potrošniških centrov, v oddaljenejših področjih pa naj bi se organizirala predelava mleku. Važno je poudariti tudi to, da je treba v zvezi z nadaljnjim povečanjem kmetijske proizvodnje pri privatnem kmečkem proizvajalcu govoriti tudi o davčni politiki. Letos prehajamo na izračun novega katastrskega dohodka, kajti dosedanji katastrski dohodek iz letu 1954 je vseboval ista razmerja med bonitetnimi razredi in posameznimi kulturami kot v bivši Avstro-Ogrski, vemo pa, da se je zelo spremenil odnos x rednosti in cen med posameznimi kulturami. Nov katastrski dohodek bo odpravil te napake in bo postavil te d noše na realno osnovo. Zato spreminja prvič dohodke vseh kultur v vseh bonitetnih razredih ter drugič zmanjšuje razpon med najboljšimi in najslabšimi bonitetnimi razredi iste kulture; pri tem pri njivah, travnikih in sadovnjakih v nuj višjih bonitetnih razredih dohodek zmanjšuje, pri sedanjih povišuje, pri pašnikih in gozdu pa se povečuje v vseh razredih. Letos bo treba politiko obdavčitve voditi po načelih, ki jih postavlja nov katastrski dohodek. Na osnovi teh sprememb bomo morali voditi tako politiko, ki bo navajala k Čimboljšemu izkoriščanju obstoječih kmetijskih površin na osnovi agrotehničnih mer. ki jih imamo na razpolago. Posebno očitna je sprememba pri pašnikih, kier razpoložljive površine prav posebno niso bile dovolj izkoriščene glede na današnje objektivne možnosti. Ta sprememba v katastrskem dohodku pa povzroča navidezno nesoglasje, ki izvira predvsem iz tega, ker se novi katastrski dohodek nasproti lanskemu povišuje v okviru okraja za preko 32%. Pri posameznih občinskih odborih pa je ta sprememba zelo različna. Pri nekaterih občinah znaša povečanje preko 100%, dočim se pri nekaterih občinah lanskoletni katastrski dohodek celo znižuje. Poleg tega je letos predpisana nova zvezna lestvica za dohodnino. Ta se letos v masi znižuje od lanskih (00 na 53%, po posameznih občinah nn zopet zelo različno, pri nekaterih še pod okrajno povprečje, drugod na se celo nove čuje nasproti lanski odmori. Zaradi teh okolnosti bodo morale občine temeljito premisliti svoje ukrepe glede davčne politike predvsem v tem smislu, da jih bodo postavile na načela, postavljena z novim katastrskim dohodkom. Eno je jasno, da v nobenem primeru ne moremo iti na to, da bi obremenitev zniževali. Predlog plana predvideva okrog 20% povečanje celotne obremenitve. To je v skladu z dviganjem cen posameznim kmečkim artiklom, ki so se tudi v lanskem letu povečale nesorazmerno s cenami na ostalem tržišču. Pri povečanju obremenitve jo seveda upoštevana možnost različnega načina plusmana kmetijskih pridelkov na tržišču. Gotovo je, da bodo; proizvajalci, ki so blizu industrijskih! centrov in mest, dosegli višje p ros daj ne cene kot pa kmečki proizvajalci, ki so oddaljeni od posameznih' centrov in mest. Zato zadolžitev vj družbenem planu za posamezne občine bazira na različnih odstotkih' občinskih doklad na osnovi lanske razporeditve občin glede na možnost plasiranja artiklov. Smatramo pa, da: so se cene'v lanskem letu v bližini potrošnik centrov le močneje povišale kot v oddaljenejših krajih, zato predvidevamo tudi večje povečanje celotne obremenitve v občinah blizu mesta in manjše v onih, ki so bol ji oddaljene od industrijskih centrov ip mest. če upoštevaTno vse te momente ter različne odnose med občinami Vi povečanju katastrskega dohodka, moramo priti do zaključka, da so občinske doklade, ki jih predvideva okrajni družbeni plan, do neke mere matični rezultat razlik, nastalih med' novim izračunom katastrskega dohodka. dohodnine in povečano celotno obremenitvijo posameznih občin. Zato pa jih je tudi med občinami težko primerjati, kar nam dokazuje že primer dveh občin, ki sta' blizu in bi morali imeti približno enak odstotek, vendar so ti odstotki' zelo različni; v občini Ljubljana-ViS znaša' ta odstotek 13,8%, za občino Ljubi jana-Rudnik pa 25,5%, čep ra Vi sta lansko leto bili enako treti rani1 z enakim odstotkom občinskih doklad v šini 20% in čeprav se letošnja obremenitev za ti dve občin? enako dviguje v okviru družbenega plana. Zato ostaja glavna nalogo! pravilne razporeditve na neposredne proizvajalce na samih občinah, kjet! im treba to nalogo dobro analizirati# Občinski ljudskUodbori imajo zato na razpolago predvsem en instrument. Odstotek katastrskega dohodka’ lahko predpišejo za posamezne katastrske občine različno in ni treba# da je tu odstotek za celotno občino enak. Kjer bo to nujno, bodo morale občine grupirati katastrske občine v skupine, za katere smatrajo, najj imajo enak odstotek občinskih doklad. Zakon o občinskih dokladah' predvideva letos še eno novost, namreč progresivno lestvico po velikostnih skupinah. Brez te zaradi visoke udeležbe doklad v celotni obremenitvi progresija dohodnine namrcS ne bi prišla do veljave. Plan predvideva, da bi bila progresija občinskih doklad 1:2. S tem bi dosegli1 približno isto pregrešijo kot lani# ker je to razmerje pri dohodnini letos ostrejše (1:4) in če gremo pri dokladah v razmerje 1 : 2, bomo dosegli lansko progresijo (1 ; 3). Okrajni ljudski odbor ima po zakonu možnost, da lahko predpiše minimalne doklade za posamezne občinske ljudske odbore. Kot ste videli, predlog plana to tudi predvideva. Vendar sta Svet za družbeni plan in finance in Komisija za gospodarstvo sklenila, da ta predlog umakneta. S takim predpisom namreč ne bi bil dosežen namen, ker bi se morala predpisati minimalna stopnja za naj- nižjo velikostno skupino v tisti katastrski občini z najnižjo stopnjo doklad. To pa ni stimulacija za višje doklade. Vprašanje občinskih doklad bo treba ocenjevati tudi s političnega vidiku, kakor tudi sam izračun katastrskega dohodka ter temeljito pripraviti letošnjo davčno obremenitev privatnega kmečkega proizvajalca s ciljem, da se poveča kmetijska proizvodnja. Naslednja važna panoga je gradbeništvo. Mi predvidevamo povečanje gradbene dejavnosti za 9% nasproti lanskemu letu. To povečanje na videz ni toliko, predstavlja pa veliko nalogo za naše gradbeništvo. Lansko leto je bila realizacija izvršena na večjem področju, ker je bil precejšen del gradbene proizvodnje in uslug izvršen na avto cesti Ljubljana—Zagreb. Letos pa se to koncentrira v glavnem na eno gradbišče v Ljubljani, kjer bo letošnja stanovanjska izgradnja presegla 5 milijard dinarjev. Prav to pa predstavlja težišče letošnje naloge. To bo mogoče doseči s popolnim izkoriščanjem mehanizacije. pristopiti pa bomo morali tudi k priučevanju kadra po novih metodah, ustavijevati delovno silo v gradbeništvu s tem, da bomo še nadalje gradili samska stanovanja. Izboljševati moramo programe dela na samih gradbiščih in mehanizirati obrtniške usluge" ter specializirati stranske obrate. V obrti se predvideva povišanje proizvodnje v družbenem sektorju za 11%, v privatnem sektorju pa se dviga proizvodnja le za malenkost v primerjavi z lanskim letom. To je po-, polnoma v redu in v skladu z načelom, da bomo socialistične zmogljivosti povečevali in šli istočasno tildi na organizacijo novih obrtnih servisnih obratov v okviru stanovanjskih skupnosti. Smatramo, da bomo k temu lahko pristopili, ker bomo z nacionalizacijo poslovnih obratov imeli na razpolago tudi gotove gradbene zmogljivosti, ki so nam bile velika ovira, da nismo mogli na tem področju doseči večjih uspehov. Na drugi strani predvideva predlog plana, da trgovska podjetja, ki uvažajo gotove aparate, in tudi proizvodna podjetja organizirajo lastne servisne delavnice. Plan predvideva skrb za povečanje kadra s tem. da sc povečujejo zmogljivosti vajenskih šol in dompv. Glede privatnega sektorja pa je treba 'poudariti sledeče: do sedaj je bila politika dajanja obrtnih dovoljenj taka, da se je dalo dovoljenje vsakemu, ki je imel zn to pogoje. To politiko je treba spremeniti. Mi vedno bolj opažamo, da nekateri privatni obrtniki prihajajo do neprimernih zaslužkov oziroma čistega dohodka, predvsem zaradi tega. ker njihova dejavnost ne spada več v ožji okvir obrti, ampak ga . prerašča in prehnin v serijsko proizvodnjo. Ljudski odbori imajo težave pri ugotavljanju pravilne davčne osnove, da bi lahko zajeli praviln/i njihov čisti dohodek. Smatramo, da bi v teh panogah, kot so kemična, tekstilna, galanterijska in podobne, kjer se organizira delo po domovih in dela več delovne sile za enega obrtnika, ki sploh nima zn to osnovnih sredstev, morali iti na to, da se obrtnih dovoljeni zn to ne daje in da se zaostri davčna politika v teh panogah V uslužnostnih storitvah ne smemo iti na povečanje obremenitev in iVio-ramo ostati tudi z občinskimi dokladami na isti višini kot lansko leto. Jasno je, da bo treba še nadalje izboljševati način določanja davčnih osnov v vseh panogah ker s tem bodo občinski liudski odbori pravilno obremenjevali posamezne zavezance in prišli do novih proračunskih dohodkov. V trgovini moramo nadaljevati naloge, ki smo si jih postavili luni. Urejevati je treba nadalje detajli-stično trgovsko mrežo, ki služi vsakodnevni potrošnji, povečati je treba število trgovin z neprekinjenim delovnim časom, urediti je treba lokale, ki so prišli po zakonu o nacionalizaciji v splošno družbeno last, vplivati je treba na proizvajalna podjetja, da organizirajo svoje trgovine za svoje proizvode in polagajo vso pažnjo predvsem za izboljšanje prometu s kmetijskimi proizvodi. Na eni strani bomo to dosegli s povečano kmetijsko proizvodnjo in s kooperacijo, na drugi strani z izboljšanjem prometa in s čim krajšo potjo proizvodov od proizvajalca do potrošnika. Plan predvideva, da bomo omogočili podjetjem, ki so zadolžena za preskrbo centrov in mest, izboljšanje njihove opreme. Z namenom, da bomo preprečili vpliv privatnega proizvajalca na formiranje cen, moramo stremeti za povečanjem prometa preko socialistične trgovine ter se posluževati vseh možnosti, ki nam jih daje kontrola in evidenca cen. Se ena važnih nalog je vprašanje izvoza. Družbeni plan predvideva povečanje za 13%, in to v lesni, usnjarski, kemični in tekstilni industriji ter v izvozu kmetijskih pridelkov in domače obrti. Preko vsega leta je to ena važnih nalog, ki jo morajo zasledovati gospodarske organizacije kakor tudi ljudski odbori. To bi bile glavne značilnosti letošnjega povečanja proizvodnje. Jasno pa je, da stoji pred nami tudi druga važna naloga, t. j. vprašanje politike nagrajevanja in zaposlovanja delovne sile. Družbeni plan predvideva, da moramo 10-odstotno povečanje proizvodnje doseči le z 1,5% povečanjem delovne sile. Mi smatramo, da je ta naloga težka, obstajajo pa pogoji, da bo možno to nalogo izvršiti. Situacija, ki je vladala glede tega lansko leto, ni prinesla koristnega izboljšanja. Delovna sila se je povečala za enak odstotek kot proizvodnja. Zato vemo, da v naših gospodarskih organizacijah obstajajo rezerve delovne sile. ki morajo zadoščati za povečanje proizvodnje, če ne gre zn izredno povečanje zmogljivosti. Povečanje proizvodnje v industriji ne smemo doseči z nobeno dodatno delovno silo. temveč z izkoriščanjem rezerv in prelivanjem med gospodarskimj organizacijami. Odločilno vlogo pri tem morajo odigrati tudi nosloval-nice zn delo in ljudski odbori, kakor tudi zbori proizvajalcev, glede zaposlovanja delovne sile v posameznih gospodarskih organizacijah bodo občinski ljudski odbori morali v svojih planili predvideti ostrejše mere. Na drugi strani pa mislim, da bodo to nalogo glede povečanja produktivnosti dela pomagali reševati tudi drugi momenti, ki bodo letos prišli do izrazu. Tako izračun minimalnih osebnih dohodkov izenačuje stimulacijo ter odpravlja nesorazmerja med posameznimi gospodarskimi organizacijami. Na drogi strani mora,tudi sestaviianje novih tarifnih pravilnikov vplivati na povečanje »produktivnosti. Občinski ljudski odbori ne bodo odobrili nobenega tarifnega pravilnika, ki ne bo v zndoslni meri upošteval nagrajevanja po učinku. Letos pridejo do izraza tudi nekatere spremembe pri delitvi dohodka. To povečuje stimulacijo predvsem v tislih strokah, ki sp bile lani na slabšem to so: premogovniki, gradbena industrija. opekarne.. industriin predelave kož. železniška transportna podjetja in nslnžnostnn obrt, časopisna in založniška podjetja, notra- nja trgovina s kmetijskimi pridelki itd. Izračun predvideva, da bo ta stimulacija v okviru okraja znašala okrog 700 milij. več v primerjavi z lanskim letom. Razen tega predvidevamo, da se bodo sredstvu podjetij zaradi udeležbe na posebnem deležu pri povečevanju dohodka na račun prispevka iz dohodka povečala za nadaljnjih 300 milij. Naslednja važna naloga je naša investicijska politika, ki mora vplivati na povečanje proizvodnje, na drugi strani pa izboljševati življenjske pogoje in pa družbeni standard državljanov. Letos predvideva družbeni plan glede izvršitve investicijske politike dve glavni nalogi, in sicer na eni strani omogočiti izvršitev nalog perspektivnega plana in doseči čimboljše rezultate in efekt vloženih sredstev za splošne potrebe družbenega standarda. Teh nalog pa seveda samo s sredstvi okraja ne do možno doseči, ker ta predstavljajo le okrog 15% za investicije razpoložljivih sredstev okraja. Če hočemo te naloge izvršiti, bomo morali najti ustrezne oblike združevanja teh sredstev. Zato predlog predvideva osnovni program investicij, ki na eni strani zagotovi izvršitev perspektivnega plana, pokriva pa se s celotnimi sredstvi okrajnega ljudskega odbora, dočim bi gospodarske organizacije in občine prispevale v enakem merilu, to se pravi, maksimalno do višine 40% od svojih skladov, razen seveda pri podjetjih, ki sama koristijo zvezni ali družbeni kredit, ter morajo že po predpisih dati -večjo soudeležbo iz svojih skladov in amortizacije. Pri takem sistemu finansiranja bi sredstva okraja krila samo primanjkljaje v tistih občinah, kjer bi sredstva gospodarskih organizacij in občin ne mogla pokriti potreb, predvidenih v osnovnem investicijskem programu. S tem bo zagotovljena izvršitev perspektivnega plana, na drugi struni pa bi povečali direktno povezanost občin in gospodarskih organizacij z vlaganji iz vseh virov na njenem področju. Pri tem pa bi ostalo na področju posameznih občin še vedno dovolj sredstev, s katerimi brtdo občine in gospodarske organizacije izvajale svoje programe v panogah, ki vplivajo na dvig življenjskega standarda, to je zn trgovino, gostinstvo", obrt. negospodarske investicije, stanovanjske skupnosti in stanovanjsko izgradnjo. Ti programi, ki bi jih občine postavile sporazumno z gospodarskimi organizacijami, hi se finansirali s preostalimi sredstvi skladov občinskih ljudskih-odborov ter sredstvi skladov gospodarskih organizacij do maksimalne višine dveh tretjin. S tem bi gospodarskim organizacijam še kliub temu ostala tretjina skladov skupne porabe in tretjina sklada osnovnih sredstev in vsa sredstva nmortizneiiskih skladov. Na ta način bi se od vseh sredstev za investicije, ki jih v okviru okraja prodvulovnmo v višini 16 milijoni dinarjev, uporabilo za izvršitev okrajnega programa 18%. 44% bi šlo za izvršitev občinskih programov. gospodarskim organizacijam pa bi ostalo okrog 38% sredstev, seveda skupno s prostimi sredstvi amortizacijskih skladov. Struktura tako nostavl ienega programa bi bila sledeča: 17% za industrijo, gozdarstvo, gradbeništvo in promet. 27% za kmetijstvo trgovino. gostinstvo in obrt in 5f>% žn negospodarske investieiic skupaj s stnnovnnisko Izgradnjo. 7n izvršitev teh nalog ie treba najti najustreznejše oblike združevanja sredstev gospodarskih organizacij, ki pa so lahko različne. Gospodarske organizacije bodo lahko svoja sredstva združevala v okviru strok gospodarstva," za druge naloge bodo gospodarske organizacije in odbori združevali sredstva za gotovo teritorialno področje. Jasno je, da bo treba naloge reševati skupaj z gospodarskimi organizacijami in njih kolektivnimi organi. Toliko o naši investicijski politiki. Navedel bi še en problem, ki jc značilen za letošnji družbeni plan, to je vprašanje formiranja proračunskih dohodkov. Letošnji proračunski bruto dohodek se v primerjavi z lanskim letom povečuje za okrog 12%, pri tem za federacijo in republiko 16%, za ljudske odbore za 11%. Na prvi pogled izgloda, da ti odnosi ne stimulirajo ljudskih odborov in da bo treba pri sprejemanju novega budžetske-ga sistema te stvari temeljito pre-diskutirati. Če pa pogledamo proračunske dohodke in vsa ostala sredstva, ki ostanejo na področju občin, moramo ugotovili, da sc la sredstva, ki ostanejo ljudskemu odboru in gospodarskim organizacijam. povečujejo, in sicer po naših izračunih zn okrog 20%. Tu je torej podana zadostna stimulacija zn delo ljudskih odborov in to kaže, do je treba iti na skupen program porabe sredstev na področju občin in da se zn proračunske investicije porabijo sredstva investicijskih skladov občin in gospodarskih organizacij. Jasno pa je, kar se tiče administrativnega dela proračuna, da se postavlja v letošnjem letu stroga slednja na vsem področju, na drogi strani pa pravilna razporeditev bu-dž.etskih sredstev znotraj proračunov, prfiv tako pa ni odveč omeniti problema pravilnega zajemanja pro-, računskih dohodkov. Mnogokrat sc namreč zgodi da nam odhajajo dohodki mimo proračunu, in to dohodki In doklade, katerih zajemanje ni urejeno. To so seveda sredstva, za katera morajo občine poskrbeti, da se bodo pravilno nateknln v proračun. Okrajni proračun, seveda brez dotacij občinskim ljudskim odborom, in pa upoštevaje, prenose, ki so se izvršili med občinami in okrajem, se povečuje zn okrog 5.5%. dočim se sredstva lobčin povečujejo zn 13,6%. Menim, da j6 ta notranja razdelitev primerna, jo pa seveda vprašanje notranje razdelitve teh sredstev med občinami-Že dosedanja vsakoletna diskusij« glede budžetirnnja in določanj« kvot je kazala,-. Sistem participiranja višjih teritorialnih edinic je namreč zajemal Predvsem tiste dohodke, ki so pred-6!a.v.*ja*i večino dohodkov v industrijsko razvitih občinah, kmetijske °>>čine pa so imele večje možnosti Povečanja nekaterih dohodkov, ki 80 predstavljali večino dohodkov ^nyno v teh občinah, ne da bi bil dohodek kmeta pri tem bolj ohre-iunjen kot delavca v tovarni. Zato jo že v lanskem letu bilo govora na tom mestu, da bo zaradi potrebe po objektivizadji proračunskih dohodkov med občinami treba najti neke norme za izdatke. Toda kakor se ti računi in postavljanje norm n*so posrečili v okviru republike; tako se še manj v okviru samega okraja. Letos pa le zaznamujemo korak naprej, saj je že^ republika v Pokrivanju svojih potreb pristo-Pdn k novemu sistemu, in sicer, da 1 enakim odstotkom participira na nekaterih dohodkih posameznih okrajnih ljudskih odborov. S tem do gotove mere še objektivizira odnos med posameznimi okrnil in pušča nekatere okra (ne l judske odbore kot nktivne. dočim trem okraj-nijn ljudskim odborom daje dotn-C|io za nokrjvanie njih osnovnih Potreb. Naš predlog v družbenem P'anu gre naprej in bazira na si-*temn. da smatra vse obveznosti nasproti višjim teritorialnim enotam ko* skupno obvezo občin, ki naj jo odvajajo po enakem odstotku od svojih ,bruto prornčunskili dohodkov. Ta odstotek znaša 54%. Jasno jo. da ta sistem nosi v sebi tudi Potove pomanjkljivosti, da bo treba ji sistem še naprej študirati in analizirati in da zahteva že letos go-|ove^ korekture. Pre.n se upoštevajo prenosi med ob-Jiimi In okrajem ter obratno. Tako 3i.rnčunnna kvota je povečana zn 0da bf- lahko občinski ljudski p' p ,r' °sigurnli potrebna sredstvu J,.'!1'Učnim in družbenim orgnnizu-- J",1" nn svoiem področju. Seveda s)j ii/lski odbori s tem ne bi bili skl" 'rnn' ^ povečevanju prornčun-rač 'lihodkov nad višino, s katero ^ "In bilanca okrni nega plana. Po !>r<'dv'ra do OLO, brž ko je Izvršena do absolutno višine, določene z okrajnim družbenim planom. Določanje višine dotacij pa ne bi bilo dovolj objektivno v odnosu do aktivnih občin, če ne bi izvršili gotove korekture stroškov državne uprave. Ze v lanskem letu so bile iznesene tehtne pripombe, da imajo nekateri ljudski odbori široko organizacijo administrativnih služb, dočim drugi razvitejši ljudski odbori z nižjimi izdatki izvršujejo obširnejše naloge. Zato je višina dotacije postavljena na osnovi okrajnega povprečja stroškov državne uprave ne glede na glavo prebivalca. S tem te vsaj do gotove mere dosežena objektivizn-cija pri določanju proračunskih kvot za tiste občine, ki ostanejo na dotaciji, aktivne občine pa bo že sam sistem silil, da pristopijo k racionalnejšemu poslovanju. Se ena značilnost letošnjega plana je pokrivanje mestnega proračuna. Kot veste, smo že v lanskem letu iz okrajnega proračuna izločili finansiranje gotovih ustanov, ki slu- žijo v pretežni meri prebivalstvu na ožjem mestnem področju Ljubljane. Zato smo že lani pokrivali te izdatke pretežno s proračunskimi sredstvi mestnih občin, dočim so zunanje občine pokrivale samo 18°/», to je do višine, do katere se te občine poslužujejo teli ustanov. Letos predvideva predlog plana isti sistem, le da zunanje občine pokrivajo slabih 15% teh izdatkov, kar znaša 3% njihovih bruto proračunskih dohodkov, dotacije trem pasivnim mestnim občinam, ki se pokrivajo tudi preko proračuna za mestne potrebe, pa gredo po enakem merilu na račun aktivnih mestnih občin. S tem sem se dotaknil glavnih značilnosti predloga družbenega plana: Zavedam se, da je ta plan, posebno na nekaterih sektorjih, napet in da bo treba angažirati vse politične in družbene sile. da ga bomo izvršili. Menim pa, da je S tem utemeljen in zato predlagam, da ga sprejmete. Poročilo predsednika Sveta za družbeni plan in finance OLO Janka Dekleve Predlog proračuna za OLO Ljub-ljapa za leto 1959 se je -sestavljal ob posebnih pozitivnih pogojih enotnih ekonomskih meril republiškega družbenega plana In kot smo čuli iz predhodne obrazložitve ob posebnem sistemu takih meril okrajnega plana. Ob težnji k objektivnejšemu razmejevanju pa lahko iščemo ali najdemo ekonomska merila v okviru okraja le pri razmejitvah sredstev med občinami samimi, ne more pa biti merila, ki bi razmejevalo sredstva med okrajnim proračunom in občinskimi nn osnovi dohodkov, temveč se to lahko zgodi s pomočjo ocenitve izdatkov samega okrajnega proračuna. To pa zopet pomeni zn občine lahko več ali manj sredstev. Zaradi tega. pa tudi glede nn to, je bil sestavljen predlog proračuna posebno skrbno in štedno. Čeprav je bil predlog vskln jen oziroma vsoglašen z vsemi dejavnostmi. ki jih zajema, oziroma s sveti, ki te dejavnosti predstavljajo, ostanejo v njem nerealizirane mnoge njihove potrebe in Jtelje. Na drnci strani pa omejujejo številke predloga oziroma načela, po katerih jc sestavljen, negativne težnje, h katerim izvajalci proračuna navadno teže. Značilnosti predloga so torej nm-sled nje: 1. Osebni izdatki so planirani po dejanskem stanju zasedbe v mesecu decembru 1958 in vpošteta zakonita napredovanja, s čimer je zagotovljeno organom in zavodom sedanje stan ja števila uslužbencev. Nove namestitve bodo pravzaprav možne le v šolstvu jn deloma v zdravstvu. 2. Materialni izdatki so predvideni po potrošnji v letu 1958. Povečujejo se v glavnem le izdatki za zavode, ki so bili ustanovljeni šele v teku leta 1958, oziroma se predvidevan na nqvo za zavode, ki bodo ustanovljeni v letu 1959. Zn 15*/* pn se povečujejo funkcionalni izdatki šolstva zn delno obnovo in nabavo učil v zvezi s šolsko reformo ter zaradi omogočenja sodobne metode pouka. 3. Izdatki za negospodarske investicije se krijejo zn okrajne investicije same — v celoti s posojilom. T.e negospodarske investicije ■zn skupne mestne potrebe so krite z rednimi proračunskimi sredstvi. 4. Dotacije finančno samostojnim zavodom so predvidene v glav- nem v višini dotacije v letu 1958. 5. Po sklepu ene zadnjih sej okrajnega ljudskega odbora se 26 finančno samostojnih zavodov prenese iz proračunov občinskih ljudskih odborov v okrajni proračun. 6. Kakor že v letu 1958 se tudi za leto 1959 predvideva poseben način skupnega občinskega finansiranja nekaterih dejavnosti in ustanov, katerih delovanje se razteza na več občin mesta Ljubljane, zaradi česar se celotni okrajni proračun deli na: a) okrajne potrebe in b) . na skupne potrebe mesta Ljubljane. 7. Skladno s stalno in splošno težnjo se v predlogu proračuna odraža še večje varčevanje v državni upravi. Tako sestavljen skupen predlog proračuna 01,0 znaša bruto, to jo s 60/o obvezno rezervo 3.629 mili j. Predlog zn potrebe okraja samega. to je neto. pa še brez mestnega proračuna, brez dotacij občinam in investicij, ki izvirajo le iz. posojil, znaša 2.336 milij. nasproti ustrezajoči realizaciji lanskega leta 2.152 milij.. kor pomeni povečanje zn 8.5%. Ce izločimo še prenose, dobimo faktično povečanje okrajnega proračuna v višini 5.5 »/o. Posebej izkazan proračun zn skupne mestne potrebe znaša 758 milij. in je zn 26"/o večji od pro- računa v preteklem letu. Povečanje tega proračuna, ki je v pretežni meri funkcionalen, izvira v prvi vrsti iz zvišanja anuitet, ki se v, letu 1959 zvišajo za celih 114% ali za ca. 80 milij., iz zvišanja dotacij zavodom in kulturni'"dejavnosti za ca. 30 milij. in iz zvišanja funkcionalnih izdatkov za urbanistično ureditev, gasilstvo itd. ca. 30 milij. Predračuni finančno samostojnih' zavodov so v predlogu izkazani z klobalom 2.706 milij, kar je za ca. 1 milijardo ali 26% več kot lani. Za tem dvigom stoji povečanje šte-, vila teh zavodov od 38 na 67. Svoje izdatke pokrivajo zavodi sami s 74,9%, medtem ko krije razliko proračun z dotacijo, od katere odpade 42% na zavode kulturne dejavnosti. 26% na prosvetne dejavnosti 30% na vzdrževanje cest in na zdravstvene zavode 20%. Predračuni okrajnih proračunskih skladov so prikazani v predlogu v višini 433 milij., kar pomeni nasproti lanskemu letu navidezno za ca. 85 milij. manj sredstev. Dejansko pa letos izpade iz globuln 62 milij. vodnega sklada in lanskih 138 milij. sklada za gospodarske kadre, ker ta sklad ni več proračunski sklad, tako da pomeni global 433. za obstoječe sklade dejansko zvišanje za celih 116 milij. Pri tem imajo ti skladi še dotok 296 milij., ki so po predpisu blokirani in razpoložljivi šele naslednje leto. .S tem sem, sodim, podal kratko obrazložitev proračuna 01,0 Ljubljana za leto 1959, kakor ga je objavil Svet za družbeni plan in finance. Po objavi pa je sklenil predlagati svet k predlogu naslednji amandma: 1. Proračunska rezerva okrajnega proračuna se zniža za 17,4% od 120 milii. na 102,6 milij. 2. Zviša se postavka »dotacija občinam* za 17,400.000 s tem, da sc zvišajo dotacije za izravnavo proračuna. Občinskemu ljudskemu odboru Litija za 5,000.000. Hrastnik zn 2 milijona, Dobrava za 4,000.000, Dobrepolje za 3.700 000, Logatec za 2 milijona 700.000. Vzroki za predložitev amandmaja so naslednji: / 1. Nova komasacija občin, zaradi katere so nastale nekatere pomote v izračunu globalov v bivšem trboveljskem okraju. 2. Nov sistem delitve dohodka in' delno napačno kanaliziranje izrednih dohodkov v nekaterih občinah v letu 1957. i OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA GROSUPLJE 105. Na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o občinskih l judskih odborih (Uradni list FLRJ št. 19/88/52) v zvezi s' 24. točko odloka o finansiranju in poslovanju v zdrnvstve-nilTzavodih (Ur. 1. FLRJ št. 14-85/53) je občinski l judski odbor Grosuplje izdal nn seji občinskega zbora in nn seji zbora proizvajalcev dne 26/12-1958 ODLOK o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Grosuplje 1. člen Plačevanja stroškov za zdravstvene storitve se oproščajo popolnoma: *a) plačila nezmožni ne glede na bolezeh, če davčni predpis < 1 bol- nikovega premoženja ali dohodku' bolnikove družinske skupnosti no presega 150 din letno na družinskega člana, pri čemer se štejejo v družinsko skupnost le tisti člani, ki niso drugje stolno zaposleni; b) šolska mladina osnovnih in srednjih šol in otroci do 3. leta zn medicinsko indici rano preventivno zobno zdravljenje; c) bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnici, pa brezplačnost zdravljenja ni odrejena v predpisih višjih organov: č) bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnici, čeprav ni zdravljenje v bolnišnici predpisano; d) bolniki zn zdravljenje v bolnišnici, če se je šele naknadno ugotovilo. da ne gre za nalezljivo bos lezen, zaradi katere so bili napoteni v bolnišnico; e) vsi otroci, ki so v zdravstvenih ali počitniških kolonijah, ne glede na to, koliko so stari. 2. člen Osebam, ki imajo premoženje ali dohodke, od katerih sc plača davek, •e določi delna oprostitev plačevanja zdravstvenih storitev po naslednji lestvici: Bolnik plača od predpisane zdravstvene storitve-25%, če znaša davčni predpis od premoženju ali dohodka družinskega člana letno od 151 do 300 dinarjev; 50%, če znaša davčni predpis od 30t do 450 dinarjev; 75%, če zhaša davčni predpis od 451 do 600 dinarjev. Če znaša davčni predpis od premoženja ali dohodkov na družinskega člana bolnika 601 din ali več letno, plača bolnik polni znesek za zdravstvene storitve. 3. člen Ne glede na davčni predpis sc lahko popolnoma ali delno oprostijo plačevanja zdravstvenih storitev tisti, ki bi bili zaradi trenutnih slabili socialnih, pridobitvenih ali drugih razmer gospodarsko ogroženi, nko bi morali plačevati stroške za zdravstvene storitve v popolnem ali delnem obsegu. 4. člen Prevoznih stroškov za prevoz z reševalnimi vozili so popolnoma oproščeni: a) bolniki ne glede na davčni predpis, če gre za nalezljivo bolezen, kadar je zdmvjj »Ue v bolnišnici obvezno po zveznih ali republiških predpisih; h) tisti, ki so navedeni v točkah a), c), č) in c) t. členu tega odloka, toda le, če je odredil prevoz pri-i stojni zdravnik. 5. člen Kot zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo naslednja zdravstvena opravila: a) zdravniška pomoč v ambulanti In na bolnikovem domu; b) zdravniška pomoč in oskrba ▼ bolnišnicah, sanatorijih in drugih zdravstvenih zavodih; c) prejemanje zdravil in sanitarnega materiala; čl izjemoma in po prosti presoji sveta za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Grosuplje v vsakem posameznem primeru: prejemanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, zdraviliško in klimatsko zdravljenje tr specialni zdravniški pregledi. 6. člen Oprostitve in olajšave po t. in 2. členu tega odloka se priznavajo upravičencem le na podlagi potrdila O uoravičenosti. To notrdilo morajo upravičenci predložiti zdravstvenemu zavodu ob prvem iskaniu zdravstvene pomoči, razen v nujnih primerih, ko se lahko potrdilo predloži najkasneje v 8 dneh po prejemu obračuna za opravljeno zdravstveno storitev. 7. člen Potrdilo o upravičenosti do popolne ali delne oprostitve plačila stroškov za opravljeno zdravstveno storitev mora obsegati konkretno navedene okoliščine in razloge za oprostitev, kakor tudi obseg oprostitve (to je, ali gre za popolno ali delno oprostitev). Tako potrdilo izda: a) zn osebe iz točke a) I. člena tega odloka odsek za splošne in notranje zadeve pri Obl,O Grosuplje po predhodni ugotovitvi premoženjskega stanja bolnika, oz. bolnikove družinske skupnosti; b) ja vse druge primere pristojni zdravnik. Obrazec potrdila predpiše Svet za ljudsko zdravstvo občinskega ljudskega odbora. 8. člen Odločbo o popolni ali delni oprostitvi plačevanja za zdravstvene storitve po 3. členu tega odloka izda odsek za splošne in notranje zadeve ObLO v sporazumu s Svetom za zdravstvo ObLO. 9. člen Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po 7. členu in proti odločbi, izdani po 8. členu odloku, je dopustna pritožba na občinski ljudski odbor Grosuplje. 10. člen Z dnem, ko. začne veljati ki odlok, preneha veljati odlok o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Grosuplje (»Glasnik« št. 66/56). 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. P redsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič 1. r. OBČINA RIBNICA 106. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 30. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88-52) ter 7., 8. ter 9. člena pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Ur. list LRS št. 41-212/48) in določb temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46-428/51 in 58-633/55), je občinski ljudski odbor Ribnica sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 6. februarja 1959 ODLOK o plačevanju pavšalne skočnine. in vzdrževalnine za plemenske bike 1. člen Na območju občine Ribnica se uvaja plačevanje pavšalne skočnine. Pavšalno skočnino plačujejo lastniki krav in telic, katere dopolnijo 1. januarja Vsakega leta 12 mesecev starosti. Med letom nastale spremembe v stanju živine se ne upoštevajo. 2. člen Višino pavšalne skočnine določi za vsako leto vnaprej Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora na predlog komisije za kmetijstvo in gozdarstvo. Pavšalno skočnino pobira Uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora. Lastniki morajo vsako leto najkasneje do 31. decembra prijaviti Upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora številčno stanje svojih krav in lelic, ki dopolnijo I. januarja naslednjega leta 12 mesecev starosti in za katere so dolžni plačevati skočnino. 3. člen Uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora mora pobrati pavšalno skočnino najkasneje do I. marca vsakega leta. Lahko pa plačujejo lastniki živali pavšalno skočnino v dveh enakih obrokih, in sicer: prvega do 1. marca, drugega pa do I. avgusta vsakega leta. Skočnino. ki do tega roka ne bo plačana, izterja upravni organ no predpisih, ki tire-iajo izterjavo davkov in drugih dohodkov. Pobrana skočnina se mora odvesti na poseben račun pri področni Komunalni banki. Reici plemenjakov ozir. osemenjevalci ne smejo zahtevati za pripust ozir. osemenitev nobene odškodnine. 4. člen Iz sredstev pobrane skočnine izplačuje upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen zn kmetijstvo, vzdrževalnim) vsem oskrbovalcem priznanih bikov ter osemenjevalnim postajam v dveh obrokih, in sicer: prvo polovico vzdrževalnine izplača do konca julija, drugo polovico pa najkasneje do 31. decembru v letu. 5. člen Višino posamezne vzdrževalnine določi svet ObLO, ki je pristojen za kmetijstvo, na podlagi števila skokov v določenem razdobju, zdravstvenega stanja in kondicije, plemenske vrednosti, starosti in teže plemenjaka. Pri določanju višin prispevka za vzdržcvalriino rejcem bikov je treba upoštevati, da odpade na enega bika letno le okoli 150 plemenic. 6. člen Sredstva pobrane skočnine se smejo uporabljali tudi za dajanje pomoči pri nabavi plemenjakov in zn pokritje stroškov v zvezi z umetnim osemenjevanjem. Ta sredstva se smejo uporabiti samo za namene, ki jih določa th odlok. 7. člen Svet občinskega ljudskega odbora. ki je pristojen za kmetijstvo, se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvajanje tega odloka. 8. člen Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje: 1. lastnik, ki v določenem roku ne prijavi pristojnonyi občinskemu upravnemu organu številčnega stanja plemenic; 2. rejec bika oziroma osemenjevalec, ki za pripust oziroma osemenitev zaračuna kakršno koli odškodnino. ITprnvni kazenski postopek po tem odloku izvede in kazen izreče sodnik za prekrške ObLO Ribnica. 9. člen Tn odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St.: 01-505/1. Ribnica, dne 6. februarja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Slane Ilc I. r. OBČINA SODRAŽICA 107. Na podlagi 2 odstavka 11. člena in 43. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ 13/56) ter 26. člena statuta občine Sodražica je Občinski ljudski odbor Sodražica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. januarja 1959 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Sodražica za čas od 1. januarja do 31. marca 1959 1. člen Potrebe občinskih organov in zavodov v času januar—marec 1959 se finansirajo tako, da sc: 1. sredstva za osebne izdatke zagotovijo za število uslužbencev po statutu v decembru 1958; 2. za materialne izdatke zagotovi največ toliko sredstev, kolikor so znašali dejanski mat9rjalni iedatkt v času januar—marec 1958; 3. za zavode, ki so bili osnovani med letom, zagotovijo materialni izdatki v višni povprečne potrošnje treh mesecev v letu 1958. tzjeme od določb v točkah 1 do 3 dovoljuje Svet za družbeni plan in finance ObLO 2. člen Izdatki, izvršeni v prvem tromesečju 1959, se bodo krili s kratkoročnim kreditom, najetim pri področni komunalni banki, ki izvršuje proračun občine Sodražica. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odit ku so sestavni del proračuna občil1 Sodražica za leto 1959. 4. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnef objave v -Glasniku«, uradnem ves1 niku okraja Ljubljana, uporablja P se od 1. januarja 1959. Štev. 01-297/1-59 Sodražica, dne 23. januarja 195$ Predsednik ObbC Danilo Samsa l.' OBČINA ZAGORJE OB SAVI 108. Na podlagi 12. jjjenu zakona 1 proračunskem prispevku iz oseb' nega dohodka delavcev (Uradni lil' FLRJ št. 52-647/57), 12., 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih od' borili (Ur. list LRS št. 19-88/52), i» 26. člena statuta občine Zagorje o» Savi je občinski ljudski odbor 7> gorje ob Savi sprejel na seji občil' skegu zbora in na seji zbora pro izvajalcev dne 23. jan. 1959 ODLOK o dopolnilnem proračunskem pr'' spevku jz osebnega dohodka do lavcev ■ 1. člen . Dopolnilni proračunski prispeve* iz osebnega dohodka delavcev pl®' čujejo v letu 1959: a) vse industrijske gospodarske organizacije in vsi industrljsk1 obrali; b) vse trgovinske gospodarske organizacije; c) vsa gostinska podjetja in gostišča družbenega sektorja; č) gradbena podjetja; d) vsa obrtna podjetja in delaV' niče družbenega sektorja; c) komunalno podjetje. 2. člen Stopnja dopolnilnega proračun-skegu prispevka iz osebnega dohod' ka delavcev znaša 10% proračun' skega prispevka iz osebnega dohod' ka, ki se plačuje po določbah z«-1 kona o proračunskem prispevku i| osebnega dohodka (Ur. list FLRJ št. 52-647/57). Dopolnilni proračunski prispevek je dohodek občinskega proračud6, in se plačuje ob izplačilu osebneg8 dohodka. • 3. člen Svet zn družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Z.a' gorje ob Savi lahko oprosti zavej zanee iz I. člena delno ali v celou plačila dopolnilnega proračunskeg8 prispevka iz osebnega dohodka M primerih ko hi delavci zaradi teg8 ne dosegli polnih prejemkov po tarifnem pravilniku. 4. člen Tn sredstva se bodo uporabila ** gradnjo šol in komunalnih napra* 5. člen Ta odlok velja od dneva objav" v »Glasniku«, uradnem vestnik11 okraja Ljubljana. St. 05/1-44/1-59. Datum: 23. jan. 1959. Predsednik _ j občinskega Uudskeera odbora1 Rado Taufer 1. r. Vsebin« 8. »kupim ic|* okr» jiirgn ljudskega odb(’' rn dne 24. februarja IOT9. 105 Odlok o oprostitvah in olajftnvnh sart*^ plačnikov zn zdravstvene storitve na močju občino Grosuplje. . 106 Odlok o plačevanju pnvSnliie skočnine1^ vzdrževalnine zn plemenske bike obČifl Ribnica. 107 Odlok o znČasnem finansiranju prornf**^ škili potreb od I. jan. do M. marca ^ občine Sodražica. . j 108 Odlok o dopolnilnem proračunskem spevku iz osebnega dohodka občine ',r gorje.