Političen list za slovenski národ.
P« poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gi. 10 kr. V Ljubljani na dom poštljan velja 1 gl. 20 kr. vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */s6. uri popoludne.
í^tev.

V Ljubljani, v ponedeljek 14. decembra 1885.
Letixili XIII.
Deželni zbor kranjski.
(VI. seja, 14. decembra.) Ko se je prečital in potrdil zapisnik zadnje seje, razdeli g. deželni glavar došle vloge in peticije. Potem g. deželni predsednik naznani, da je cesar blagovolil na znanje vzeti zahvalo, ki mu jo je deželni zbor izrekel za Njih blagodušno, poškodovanim krajem podeljeno podporo. — Vladna predloga o razdelitvi skupnih zemljišč iu arondiranji gozdnih mej se izročita posebnemu odseku 7 udov, ki se bode volil na koncu seje. Predlog o donesku 50.000 gld. za železnico Kamniško se izroči finančnemu odseku, potem pa se glede pobiranja deželnih priklad brez ugovora sprejme sledeča postava :
1.	Za pokritje primanjkljejev deželnega zaklada, zemljišno-odveznega zaklada in normalno-šolskega zaklada za 1. 1880 se imajo pobirati od 1. januvarja 1. 1886 dalje do dneva Najvišje sankcije de-želno-zborskih sklepov, s kterimi se bodo sklenile deželne priklade za 1. 1886 ravno iste priklade in naklade, ktere so se z Najvišjimi odloki od 7. januvarja 1. 1885, 26. decembra !. 1884, 18. junija 1. 1885 in 28. decembra 1. 1884 za dotične zaklade potrdile, namreč:
a)	za deželni zaklad z 21% na vse neposredne davke z državnimi prikladami vred, in z 20% na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, in z naklado po 3 gld. od vsakega hektolitra porabljenih žganih pijač;
b)	za zemljišno-odvezni zaklad s 16% na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z državnimi prikladami vred, in z 20% na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa;
c)	za normalno-šolski zaklad z 10% na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi prikladami vred.
2.	Deželnemu odboru se naroča, pridobiti nemudoma sklepu pod točko 1. Najvišje potrjenje.
Poročilo o žganjepivstvu se z dnevnega reda odstavi, ker mora gospodarski odsek nektere okoliščine še nekoliko pretresati.
Prošuja županstva v Zagradcu, da bi se na Krško-Grosupeljski cesti pobirala cestnina se zavrže.
Poročilo deželnega odbora o govedoreji in v tem oziru nameravani postavi se jemlje na znanje in izreka deželni zbor nado, da se bode ta postava z novo občinsko postavo predložila v obravnavo. G. deželni predsednik obljubi, da bode svojo skrb obračal na to zadevo.
Poročilo deželnega odbora o prošnji Tržaškega mesta zaradi napeljave vode iz Bistrice v Trst se jemlje na znanje, ker imajo to reč najprej rešiti politične oblasti.
Pri poročilu gospodarskega odseka o osuševanji in vravuavanji voda v Planinski in Ložki dolini, omenja g. poslanec Klun, da je tudi v Ribniški iu Kočevski dolini enako potrebno vravnati in vode primerno speljati, požiralnike odpreti itd. Povodnji so tam čedalje veče in obilnejše, požeralniki pa čedalje manji in redkeji. čiščenje se pač zaukazuje, izvršuje pa ne, z žag voda odnaša žaganje, ki za-mašuje požiravnike itd. Kar se je storilo v omenjenih krajih, storilo se je pod Francozi, ki so zidali mostove, izkopali struge, da se voda odteka. V Ribniški dolini bi se voda kaj lahko spravila naprej, toda na Kočevskem bi potem naredila veliko več škode. Zato je treba skupnega dobro prevdarjenega načrta, po kterem naj bi se voda ob enem spravila iz obeh dolin in ji odprla naravna pot proti Kolpi. On toraj nasvetuje k predlogu gospodarskega odseka dodatek, da naj se enako, kakor v Planinski in Ložki dolini, skrbi za\dpravo povodenj v Ribniški iu Kočevski dolini. — G. Pakiž omenja škode, ki jo po vodi trpi Loški potok pa Dobre-poljska dolina in okolica Rašice ter predlaga, naj se tudi ta dva okraja omenjata v predlogu. — Dr. Dolenec ome ja povodenj v Ložu, ki bi se lahko brez posebnih stroŠKOv odpravila. V ta namen pred-
laga, da naj se deželni odbor pooblasti dati vasem Nadlesk, Podcerkev in Dane iz deželnega zaklada št. IX. (subvencije za vravnavanje voda) primerno podporo za vravnanje potoka Oberh v Danskem logu, ko hitro vdeleženci predložijo načrt in se izkažejo, kako hote sami pripomoči pri tem delu.
Pri glasovanji se sprejme sledeči predlog gospodarskega odseka s pristavkom gosp. poslanca Kluna: Deželnemu odboru se naroča podpirati na vso moč podjetje za osuševanje kotlinskih dolin pri Ložu, Cerknici in Planini, ravno tako v Ribniški in Kočevski dolini in z ozirom na državno postavo z dne 30. julija 1884, št. 116, delati na to, da se bode to delo s pomočjo državne podpore prej ko mogoče izpeljano.
Tudi predloga g. Pakiža in dr. Dolenca sta bila sprejeta. Predlog Pakižev se glasi, da se tudi v Loško-potoški dolini, okraja Ribniškega, preiskujejo požeralniki, ravno tako tudi v Velikološkem okraji voda Rašica, ki ima požeralnike v Ponikvah in Strugah.
Prošnja občine Seuabor v dolini vipavski za podporo pri vravnavi potoka Bele se izroči deželnemu odboru, da dovoli primerno podporo, kedar se mu izroče potrebni načrti in dokazi. G. Lav-renčič toplo priporoča ta predlog in omenja veliko škode, ki jo Bela prizadeva Senaborski občini. Govorila sta o tej zadevi še g. Dežman in deželni predsednik.
Prošnja okrajuega-cestnega odbora Kočevskega, da se okrajna cesta od Ljubljane skozi Kočevje, Črnomelj v Metliko uvrsti med deželne ceste, se izroči deželnemu odboru v prevdarek. G. Šuklje omenja, da bi bilo silno potrebno spremeniti cestno postavo in izreka željo, naj bi deželni odbor že v prihodnji seji izroči načrt nove cestne postave, v kteri bi se nahajale tudi deželne ceste. — G. deželni odboruik Detela na to odgovarja, da se bode tak načrt deželnemn zboru izročil še v tem zasedanji. (Dobro, dobro!)
Prošnja cestnega odbora Kočevskega, da bi se
LISTEK.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvigenjski.)
(Dalje.)
Vest o ženski zaroti proti Geravsovemu žaklju raznesla se je kakor blisk po vsem Štanjelu Kakor se po veliki plohi od povsod prikažejo viri in hudourniki, ki reki donašajo obilno, a motne vode, tako so se iz ulic Štanjelski, ki se stekajo k cerkvi in na trg pred gradom, pridrli možaki in ženske in kmalo se je videl Geravs obdanega od neizmerne množice, ktere ni mogel nikdo preslišati, ker vse je križem zijalo. Vse grehe so mu očitali. Tam od grada priteče zdaj mož in si šiloma naredi pot skozi množico, dokler ne prerije do stopnic pred Geravsovo pisarno, tu se predenj postavi:
„Prinesite nam ven tisto občinsko rakev, da jo razbijemo iu vržemo na ogenj. Ubogi mizarji! Do zdaj sem vsak teden izdelal vsaj po eno rakev in zaslužil vsakrat pošteno dva goldinarja, a zdaj da ima biti ena rakev za vse mrliče, bogate in uboge, in da se imajo vsi brez rakve pokopavati. Danes
je v rakev dejan ušiv berač in jutri da bi ravno v tej rakvi počival bogat gospod, ki se zdaj vali po svilenih blazinah in poseda po pozlačenih stolih! Kaka pravica je to! In mene pripraviti ob zaslužek, ob vsakdanji kruh!"
Temu se kmalu pridružijo drugi trije ali štirje možaki:
„Da, da, zdaj pokopljejo človeka kakor mačko, vrže se ga v grob, posuje z apnom, in križ božji, vsega je konec. Po stari navadi so nas nosače in pogrebce vabili po pogrebu in na osmi dan h kosilu, in človek je še kdaj kaj dobrega pod zobe dejal in s kako kapljico si pokrepčal želodec, a zdaj se je vse odpravilo, vse, odkar se človek pokopava kakor pes!"
In zopet od druge strani se zasliši vpitje možko in žensko:
„Še zvoniti več ne smemo po stari navadi, tudi na oblak zvoniti je prepovedano, vse nam bo toča pobila! Celo Bogu v cerkvi dajejo postave, lesene svečnike!"
„Da, da", stopi na zid, ki obdajo cerkveno dvorišče, Štanjelski mežnarček, majhna postava, a be-sedit bolj ko vse stare babe Štanjelske, „da, da, na božič prižgal sem pri Materi Božji osem sveč mesto šešt, kakor je bil ukazal komisar in zarad tega sem
moral plačati štiri goldinarje in še se mi je zažu-galo, da zgubim mežnarstvo. In kaj vam še povem, te dni mi je bilo zaukazano vse svetinje z altarjev iu shramb pobrati in jih vreči med starino, gor pod streho. Še svetinj toraj ne bomo smeli več po-Ijubovati! Kaj pravite, sosedje?"
„In pa sod za altarjem!" oglasi se drugi.
„Da bi nam ga Geravs vsaj z vinom napolnil!" zasliši se tam sredi množice rudečkast grivec, kterega ovaja kotlen zalit nos, da z vinom ne pozna usmiljenja.
In zopet zaženo od vseh strani krik:
„Ven z občinsko rakvo! Ven s copernico ! Na ogenj! Sem z žakljem!"
In z nova se druhal zaganja in sili proti pi-sarnici. Ko pa Geravs vidi, kako je že druga in kmalo tretja stopnica zasedena, se zboji in se jamo počasi umikati proti dvoraninim vratam. A kmalo sprevidi, da bi bilo prenevarno zateči so v pisarno pred razsarjeno množico, kakor ni prav bežati pred razdraženim pesom, da bi mu ne ostalo dovolj časa zaloputniti za seboj vrat. Vsakako zadrega je bila velika, ker razburjena množica ni mu dala k besedi. A ko je nevarnost najviša, pravi star prigovor, tam je pomoč najbliža. In tako tudi zdaj. Pomoč Geravsu je prinesel ta pot Ben Saruk Mostovski.
• > 'A
vi
še enkrat pregledala cestna proga Kaptol-Fara po izvedencih, se izroči deželnemu odboru. — Okrajno-cestnerau odboru v ilirski Bistrici za neko popravo na Pivški okrajni cesti predlaga gospodarski odsek 600 gld. podpore. Dr. Dolenec predlaga, naj se deželnemu odboru naroča, dovoliti tudi veči znesek, ako bi se pokazala potreba. G. Dežrnan pa je nasvetoval, naj se ne dovoli 600 gold., ampak naj se sploh reče, da se dovoli primerna podpora. Pri glasovanju se sprejme predlog g. Dežmana.
Poročilo deželnega odbora o podpori obrtnim nadaljevalnim šolam o sostavi šolskih odborov za te šole in o podpori učencev in učenk v strokovnih šolah na Dunaji se jemlje na znanje; ker se je pa učiteljica Wenedikter, ki je z deželno podporo obiskovala šolo v tehnologičnem muzeji na Dunaji, da bi potem na Kočevski šoli podučevala v pletenji lesenih izdelkov, tam omožila, se deželnemu odboru naroča, da naj od šolskega vodstva nazaj tirja tistih 30 gold., ki jih je bil poslal na njegovo priporočilo učiteljici "\Venedikter za napravo potrebnega orodja.
Konečno se odpišejo zastanki doklad na užit-ninski davek v znesku 6887 gld. 74 kr., potem se voli odsek za prej izročene postave glede razdelitve skupnih zemljišč in vravavanja gozdnih mej: Izvoljeni so bili: Detela (načelnik), Dev, Dolenc, Klun, Schvvegel (namestnik), Faber, Lichtenberg. Ob 1/21. ure popoludne je g. predsednik seje sklenil in prihodnjo sejo napovedal za sredo 16. t. m.
Vaiodi na Balkanu.
II. Srbi in njihovo pravo.
Ako se danes ali jutri zopet snide evropsk areo-pag in po zgodovinskem pravu narodom na Balkanu določi meje, poiskali bodo tudi zastopniki srbskega naroda zgodovinsko pravo svojega naroda ter ga predložili svojim sodnikom.
Ker je mogoče, da ne bodo diplomati izrekli razsodbe le z ozirom na fizično-vojaško moč posameznih narodov, marveč vrgli na tehtnico tudi zgodovinske pravice, pogledati hočemo površno v srbsko zgodovino.
Srbov od Hrvatov ni mogoče strogo ločiti v narodopisnem oziru. Prebivali so prvotno skupno za Karpatskimi gorami, skoraj ob istem časi prišli so v sedanjo svojo domovino. Blagoglasni in bogati književni jezik Srbov in Hrvatov je eden in isti, le neznaten je razloček v nekterih oblikah. Srbi so večinoma pravoslavni, Hrvati pa katoličani. Eazdružilo jih je največ različno versko in politično življenje. * Ko so se bili okoli 1. 630 Avari polastili Dalmacije, poklical je grški cesar Heraklij Hrvate iz „Bele Hrvatije" v sedanji vzhodni Galiciji, da bi pregnali mogočnega sovražnika iz Dalmacije.
Kmalo za Hrvati pridejo Srbi iz „Bele Srbije", cesar Heraklij jim odkaže bivališča v Tesaliji. Toda Srbom tukaj ni dopadlo in dobili so nova bivališča, kjer še sedaj stanujejo ob Moravi, Kolubari, Drini, Bosni, Vrba.su, Naretvi, Morači in Bojani. Razdeljeni so bili v županije ter bili pod oblastjo grških cesarjev v Bizanci. Na čelu vseh županov je bil „veliki župan", ki je s prva stanoval v „Desnici" ob Drini. Krščeni so bili že okoli 1. 640, akoravno še dolgo niso pozabili svojih starih bogov.
Ravnokar je prihropel gor od vzhodnih vrat Šta-njelskih po ulici. Vdari jo naravnost proti pisarni. Množica ga kmalo zapazi in se mu izogne, da prav kmalo pride do pisarne h komisarju. Koj začne proti ljudstvu mahati z rokami, naj se pomirijo. Kmalo tudi res vse potihno, ker Mostovskega so Štanjelci zarad vzgledne pobožnosti in darežljivosti posebno čislali in spoštovali.
„Preljubi Štanjelci", začne Mostovski, „poznal sem vas vedno za poštene in pametne možč. Premislite malo, ali se spodobi tako zijati, da oni, kterega napadate, še do besede ne more? Morate prvič vedeti, da komisar Geravs je cesarski služabnik iu kot tak ne zvršuje svoje volje, ampak cesarjevo, toraj je neumno proti njemu rogoviliti, ko ni sam kriv; a drugič vsak razumen mož mora pred pretehtati razloge, kteri se dajo navesti za kterosi-koli novo naredbo; in takih navedel vam bo tudi Geravs za vse to, kar vam tako vročo kri dela. Poslušajte toraj, premislite, potem sodite; ako vam ne dopade, se mirno pritožite!"
Mostovskega beseda imela je zaželjeni učinek. Vsi se pomirijo in obrnejo oči v Geravsa, ki si še enkrat naočnika zravna iu ž resnim glasom, kakor
Prvi znameniti veliki župan je bil Vlastimir (886—843), ki se je srečno bojeval z bolgarskim knezom Presjamom. Tudi sinovi njegovi Mutimir, Strojimir in Gojnik odbijali so hrabro napade kneza bolgarskega Borisa. Vslted domačih prepirov so bili 1. 924 popolnem potolčeni od bolgarskega cara Simona; mnogo jih je ubežalo na Hrvatsko in južno Ogersko, mnogo jih je bilo odpeljanih v Bolgarijo. Po Simonovi smrti je Srb časlav s pomočjo Hrvatov, Madjarov in grškega cesarja Srbijo zopet odvzel Bolgarom, pa priznati je moral vrhovno oblast grškega cesarja. Ko pa je grški cesar Bazilij okoli 1. 1011 premagal bolgarskega cara Samuela in razrušil njegovo državo, postala je tudi Srbija podložna grškemu cesarstvu. A že 1. 1043 je pregnal Štepan Bogislav grškega namestnika in osvobodil narod srbski.
Njegov sin Mihael dobil je od papeža Gregorja VII. naslov „srbskega kralja". L. 1165 je postal Štepan Nemanja vladar srbski. Razširil je Srbijo do Timoka in adrijanskega morja. Nemškega cesarja Friderika Barbarosa, idočega na križarsko vojsko pogostil je v Niši. Drugi njegov sin Stepan je bil „prvovienčani" kralj srbske zemlje 1. 1217.
Štepan Uroš I., imenovan Veliki, premagal je Grke in dobil Prilip. Štepan Milutin Uroš III. (1275— 1321) je dobil Macedonijo; Bosna, ki je bila nekaj časa pod ogersko oblastjo, postala je zopet srbska pokrajina.
Leta 1336 nastopi vlado 161etni Štepan Dušan silni, izvrsten vojskovodja, mož krepke volje, v narodnih pesnih in pripovedkah proslavljeni junak. Ze prvo leto svojega vladanja vzel je Grkom Prilip, Kostur, Strumico, Vodeno, Janino, ter prihrumel z vojaki pred Carigrad. Albanija, Tesalija, Macedonija in Bolgarija so se pokorile srbskemu kralju. V tem časi je umrl v Carigradu grški cesar Andronik, in nastali ste v cesarstvu dve stranki, ena za mladega Janeza, druga za Kantakuzena. Dušan je bil s prva za Kantakuzena, pa 1. 1343 sta se sprla, in začela se je žalostna doba za narode balkanske. Kantakuzen sklene zvezo s Turki, ki so se že bili približali Carigradu. Cesar dii sultanu Sulejmanu svojo hčer za ženo, mesto Gallipoli kot doto. Dušan je bil premagan 1. 1344 ter izgubil Macedonijo. Pa hitro si je zopet osvojil Macedonijo ter se dal od srbskega očaka Joanika venčati „v Kristusu vernega carja Srbov, Bolgarov in Grkov".
Ko je odstopil grški cesar Kantakuzen, skušal je Dušan zasesti prestol grških cesarjev ter se vzdignil z mnogobrojno vojsko proti Carigradu. Pa med potjo dohitela ga je smrt 1. 1355 in sedaj se začne naj-žalostneja doba srbske zgodovine, Srbija se je drobila na kosce.
Ogerski kralj Ljudevit se je polastil Belega grada, bosanski knez Tvrtko odtrgal je Srbiji Bosno, Hercegovino, Dalmacijo s Trebinjem in grofijo Užico, od juga pa so se vedno bolj bližali krvoločni Turčini.
Srbsko carstvo je bilo razdeljeno v mnogo delov ter nesposobno, da bi se branilo pred Turki. Že 1. 1371 so bili Srbi potolčeni pri Marici; bolgarski knez Šišman, ki bi bil še hotel Srbom priteči na pomoč, podvrgel se je sultanu Muratu, edini knez sremski, Lazar Grebljanovič branil je še Srbijo pred sovražnikom. A tudi on prišel je na vrsto. Turki se bližajo, in Lazar prosi Tvrtka in Ogre pomoči. Toda
navadno govori, kdor je bil močno razžaljen, tako-le začne:
„Do zdaj sem vedno mislil, Štanjelci, da ste pripravljeni, kar-koli se vam veli ali naloži, voljno storiti s trdnim prepričanjem, da cesarjevi ukazi so božja volja, ktera nikdar ne more slaba biti, nikdar ne druzega pospeševati, nego pravi blagor človeški. Toda danes sem se moral prepričati, da ni tako pri vas; cesarska postava vam je povod protivanju iu puntanju in vendar ona druzega ne namerava, nego vaš dobiček, vaše blagostanje. Oeinu se upirate, Štanjelci? Prvič rogovilite proti pogrebni postavi. A jaz vam morem dokazati, da to je neopravičeno. In sicer kar sem rekel, dokažem tako, rekoč: karkoli množi narodno bogastvo in je vspešno za veliko obrtnijo, je brezdvomno dobro; to jo resnica, ktero tirja zdrava pamet in učijo vsi zvedenci. A prav taka je omenjena postava. Dokaz: Prvi razlog. Ta postava zahteva, da se Imajo mrliči v žaklji, a ne vsak v svoji rakvi pokopavati; ena rakva ima vsem občinarjem zadostovati, da se iz hiše prinest» na pokopališče. Na tak način se država neizmerno okoristi. Pomislite, naše cesarstvo šteje okoli 20 milijonov ljudi, od teh umerje vsako leto 700.000;
ostal je sam na Kosovem polji 15. junija 1389 Turku nasproti. Spri se je z Milošem Obiličem, slavnim junakom, Vuk Braukovič zapustil je ia izdal s svojimi oklepniki Lazarjevo vojsko Hrabro so se bili Srbi, Lazar kazal jim je pot, pa osoda bila je odločena. Lazar je bil vjet ter usfiorten pred umirajočim sultanom Muradom.
Navadno trdijo pisatelji, da je Srbija postala Turčiji podložna na Kosovem polji, pa to ni res. Lazar je bil že 14 let prej od Turkov premagan ter je izgubil trdnjavo Niš. Moral je s Turki skleniti mir, postal jim je vazal ter plačevati leten davek in za časa vojske 1000 konjikov. V Niši (1375) je bila podpisana pogodba, akoravno je Srbija ohranila še avtonomno upravo. (Vide Hammer - Purgstall: „Ge-schichte des osmanischen Reiches".)
Ker car Dušan in njegov narod nista mogla pozabiti sramote, pričel se je nov boj, ki se je za Srbe nesrečno končal na Kosovem polji 1389. Sultan Bajazid, Muratov sin, je sklenil s Srbi mir. Srbija je imela prejšnje meje in pravice, plačevala je že 1. 1375 določeni davek, le število konjikov se je zvišalo na 10.000 in Lazarjeva najmlajša hči, Milena, morala je v sultanov harem.
Lazarjev sin, Štepan Lazarevič, poskusi otresti se turškega nasilstva. Zveže se z Ogri in trancoskim kraljem Karolom VI. Pa bili so premagani pri Niko-polji. Sultan Bajazid ni kaznoval upornega Štepana, potrdila se je stara mirovna pogodba.
Po Bajazidovi smrti so se pulili njegovi trije sinovi Sulejman, Musa in Mahmud za sultansko čast. Štepan se je hotel okoristiti ter je podpiral danes tega, jutri druzega — ne brez vspeha.
Ž njim so izmrli 1427 moški potomci Lazar-jevega rodu. Naslednikom je bil odločil Jurja Bran-koViča, sina svoje starejše sestre Marije. Pa sultan Bajazid je imel tudi eno sestro Stepanovo za ženo, Mileno, in njen unuk, Murad II., je zahteval srbski prestol. Nastali so novi boji med Srbi in Turki, pa na nobeni strani ni bilo odločilne zmage. Sklenejo zopet mir, sultan Murad II. se odpove vsem pravicam do srbske dežele in pripozna Brankoviča pravnim srbskim vladarjem. Brankovič je ostal vazal turškega sultana ter mu plačeval letni davek.
Toda Turek želel je krvi, meja mu je bila pretesna. Brez povoda napade tri leta pozneje srbsko državo. Brankovič pomiri Murada II., ker mu izroči svojo hčer Marijo. Kmalo potem zahteva sultan prost prehod turške vojske skoz Srbijo do Smederevega (Semendrija), da bi od tukaj napal Ogre. Braukovič se mu ustavi, pa Turki ga premagajo ter si osvojijo vso Srbijo (1438). To leto je bila prvič vsa Srbija pod turško oblastjo.
L. 1443 pa prepodita Brankovič in slavni Hu-nyady s Srbi, Madjari, Poljaki, in Romuni in kri-ževniki Turke iz srbske dežele doli do Sredca (Sofije). Četrtič že sklenejo Srbi s Turki mir na podlagi prejšnje pogodbe.
Ko si je Muradov naslednik Mohamed II. 1. 1453 osvojil Carigrad, obrnil je zopet oči na Srbijo. Pisal je, kakor poroča Hammer, že postarnemu Brankoviču: „Dežela, kjer vladaš, ni tvoja, marveč dedščina Lazarjevega sina, Štepana, in po pravici moje stare matere, Lazarjeve hčere, je moja. Prepustim ti del tvojega očeta Vuka in pa mesto Sredec.
koliko lesa bi moralo toraj v zemlji zgnjiti? Drugi razlog. Ta postava zahteva, naj se mrliči v platnenih žakljih pokopavajo. Boste me zavrnili, da platno v zemlji segnije. A jaz odgovarjam, da ravno to je prav, ker boste tako primorani konoplje sejati; drugič presti in tretjič bodo imeli tkalci več opravila; iz tega sledi, da ta postava pospešuje tudi obrtnijo, da je toraj čez vse koristna, kakor sera imel dokazati vara. Tretji razlog. Ta postava zahteva, da se imajo trupla iz apnom ometati (ob-suti). Tudi to je koristno, ker tako prvič trupla prod strohnejo in se tako zavira kužna soparica počasi trohnečega trupla. A drugič je mrtvemu gotovo vse euo, kaj se ž njegovim truplom godi, naj hitro ali počasi trolini, saj tako čutiti ne more. Ali ni toraj, da iz vsega, kar sem do zdaj navedel, sklenem, ni li nespametno, Štanjelci, tako obče koristni postavi vpirati se?
Drugič se hudujete nad novimi cerkvenimi postavami. Jaz pa pravim in trdim, da tudi te postave druzega ne nameravajo nego vaše dušno in telesno blagostanje. Kar sem rekel, dokažem tako-le:
Prvič glede dušnega blagostanja. Vse je duši koristno, kar človeka napelje k pravemu, pobož-
Ako mi odbiješ to ponudbo, z orožjem te poiščem." Brankovič ponudbo odbije, vname se boj. Brankovič in Hunyady zmagata Turke, sultan Mahomed II. je moral skleniti mir. Srbska dežela je ostala Branko-viču, plačevati je moral sultanu ua leto 30.000 zlatov.
Iz tega je razvidno, da je srbska država ostala celotna ter imela svojo upravo; da so sultani brez vzrokov napadali srbski narod in da je plačeval le letni davek, ki mu ga je Turek šiloma naložil.
(Konce prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. decembra.
Siotranje dežele.
Iz deželnih zborov. V dolenje-avsrij-skem deželnem zboru je stavil poslanec Abt Karol in tovariši nasvet, naj se deželna šolska postava od 12. okt. 1870 tako prenaredi, da bosta imela predstojnik in župnik tam vinlne glasove. — Nasvet se oddii šolskemu odseku. — Poslanec Bau-mann in tovariši nasvetujejo, naj se več zdravnikov po selih namešča in za posamezne naj se iz deželnih prihodkov plača določi.
V	moravskem deželnem zboru je stavil dr. Sturm v imenu šolskega iu denarstvenega odseka nasvet, naj dežela prevzame začenši s šolskim letom 1886/77 občinsko višo realko. Zoper nasvet so govorili narodnjaki: župnik Weber, dekan Srbecky, dr. Dvofak, dr. Sobotka, grof Belcredi. Kazali so na veče davke, ki s tem nastanejo, ter so tudi povdarjali, da Brnski občinski odbor nič noče storiti za češke ljudske šole tolikanj potrebne v mestu Brnu. Nemci so pa kazali na to, da mesto Brnsko plača šesti del vseh deželnih nakladov za šole, občinske šole vseh drugih mest je že prevzela dežela. C. kr. namestnik je bil za nasvet, nadjaje se, da bode občina tudi kaj storila za češko prebivalstvo mesta Brnskega. Poročevalec dr. Sturm je zagovarjal predlog tudi s tem, da je večina zagotovljena. Za predlog je namreč glasovala levica, središče in posredovalna stranka. (Dr. Sturm si namreč misli: Sic volo, sie jubes .... Kolikor iz dotičnih obravnav izvemo, je realka malo da nepotrebna, ker je po viših razredih skoraj toliko uče-nikov kolikor učencev, — a Nemci jo hočejo imeti, zato jo bodo pa dobili, dežela naj pa plačuje; je pri nas ravno taka z nemško deško in dekliško ljudsko šolo.)
V	češkem deželnem zboru se stranka približuje stranki. Plener je, kakor znano, nasve-toval, naj se sodnijski okraji omeje po jeziku, a dr. Trojan je pa temu nasproti nasvetoval, naj se ukaz zastran jezika v nekterih točkah popolni. — Plenarjev nasvet letos tudi ni bil toliko strog, kakor p. 1., ko je nasvetoval, naj se tudi upravno (administrativno) razdeli dežela. Trojanov predlog se je izročil istemu odseku, ki ima pretresavati nasvet Plenerjev. — Prijenljivost od obeh strani bode moč najti pot, ki pelje do sporazamljenja.
Minuli teden prinesel nam je telegraf žalostno vest iz Zadra da je general jovanovič odšel k armadi na oni svet. Njegovi telesni ostanki prepe Ijali so se v petek, ko jih je bil Zadarski nadškof blagoslovil, v Gruž (Gravozo), kjer se bodo položili k večnemu počitku. V Gruž ste ga spremili zapuščena žena in pa hčerka. Feldmaršallajtenant baron Jovanovič je bil prava zvezda med našimi generali Od mladih nog vojak, je bil temu stanu iz cele duše udan. Za to si je pa priboril tudi silno veliko častnih vojaških redov, med kterimi je veliki križ
nemu češčenju Boga. A taka je nova postava, ker ona omejuje prevelik blesk pri božji službi, določuje manjše število luči na altarji, odpravlja malikovanje svetnikov in svetnic, sploh namerava uprostiti božjo službo. A prav to je in mora biti Bogu všeč. Kaj mara Bog za vaše kadilo, Stanjelci, in vaš vosek in procesije? On je previsok in prevelik iu tudi pre-bogat, da bi kaj porajtal za take malenkosti, in ko bi tudi znosili ves blesk in celega sveta veličastvo v Štanjelsko cerkev, kaj je vse to proti božjemu ve-ličastvu? Ne veste, kaj pravi evangelij, da je zemlja podnožje njegovim nogam|? In potem, ali hočete, kakor stari Izraelci Boga častiti? Ne, v novem zakonu je naš Zveličal' dal drugačno postavo. „Bog je Duh", pravi pri sv. Janezu, „in tisti, ki ga molijo, morajo ga v duhu in resnici moliti." „In ti, ko moliš, zapri se v sobo in tam moli v skritem k Očetu." Tako je Kristus učil in vi mislite, da mu vstrežete z zlatom in srebrom in s kričanjem pri pro"cesijah in z drugim ropotanjem, kaker so delali duhovni Balovi za časa preroka Elija? Vidite toraj, da nova postava vas uči spet prav po kristi-jansko Bogu služiti in pospešuje vaš dušni blagor, zatoraj je tudi koristna, kakor sem zgoraj rekel in s tem tudi dokazal.
reda Marije Terezije največi. In tega si je mož priboril na bojnem polji. Beli križec z zlatimi črkami Fortitudini" sam zadosti določno pripoveduje, kaj da mora tisti storiti, kdor ga hoče nositi. Jovanovič je to storil in še več! Kakor je bilo njegovo oko bistro na vojnem polji, tako je bil tudi spreten v državni službi kot diplomat, kot cesarski namestnik in guverner dalmatinski. V poslednjem času so se v tem smislu sicer čule marsiktere pritožbe proti njemu, da hoče Dalmacijo ponemčiti, Ker je skušal ondi po uradih vpeljati nemščino, pa je zadel na prehud upor od laške in slovanske strani. Da je hotel nemščino vpeljati, je pač lahko razumljivo, ker se je kot rojen graničar sam vseskozi le nemški izšolal in mu je bil pozneje kot častniku nemščina občevalni jezik. Vedno le zapovedovati vajen, mislil si je, da se bo tudi po Dalmaciji nemščina kar na besedo vpeljala. Zakaj da to ni šlo tako, smo že zgoraj povedali, kljubu tej privajeni slabosti je bil pa baron Jovanovič izvrsten Avstrijan in jako ponosen Slovan, ki ga ni bilo sram v javnosti slovanske besede spregovoriti. Kot cesarski namestnik je bil naslednik Rodičev in se pač sme reči, da kot svak njegov in kot general in cesarski namestnik njega popolnoma vreden. Jovanovič je bil tudi umirovatelj Hercegovine, ktero je Avstriji leta 1878 pridobil. Mož je veliko storil ua slavo Avstrije in ta mu bo določila častno mesto med tistimi generali, ki so si posebno za Dalmacijo zasluge pridobili. Med temi se bodo poleg Jovanoviča slavno imenovali: Rodič, Filipovič in Mamula. Jovanovič je mrtev in vprašanje nastane, kdo bo v Dalmaciji njegov naslednik in ali bo še najvišja vojaška in najviša civilna oblast združena v eni osebi? Sklenjeno in določeno do sedaj še ni nič, če se pa pomisli imenitna in važna naloga, ki jo ima dalmatinski guverner kot sosed Turčije in Črne gore in kot podpora Bosne in Hercegovine; če se dalje pomisli, da ima poleg teh jako nezanesljivih sosedov, tudi v lastni deželi ljudi, kteri so med seboj v vednem političnem boju, kajti ena stranka (in to so irreden-tarji) gleda vedno preko sinje Adrije v obljubljeno Italijo, Lahi sami se pa semkaj ozirajo z ravno takim, če ne še žvečim hrepenenjem po — Albaniji: če vse to premislimo, ne moremo drugače, kakor reči, v Dalmacijo mora zopet general na prvo in naj odličneje mesto priti. Da pa tega ne bo lahko dobiti, vsakdo ve; Avstrija ima dobre generale in dobre državnike, takih pa vendar le nima na ostajanje, ki bi bili oboje ob enem.
Avstrijsko politiko na Balkanu ruski časnik „Novosti", ki ni ravno prenapet, v takili-le barvah slika: „Bolgarijo ves svet smatra za turškega vazala in vendar ji ni bilo sultana na pomoč, ko so jo Srbi prav po roparski napadli. Avstrija se je pa takoj potegnila za svojega vazala (Srba), kakor hitro so ga napadeni Bolgari zavrnili in v njegovo deželo pripodili, kjer bi ga bili lahko vojaški popolnoma vničili. To je faktum, ki jasno govori in ima jasno lice sedanjega položaja na Balkanu. Avstrija je raztegnila svoj vpliv celo na Rumunijo, po kteri so Rusi od Balkana ločeni. Rumunci se imajo pač le Rusom zahvaliti, da so, kar so, pa so se tudi od njih proč in na Dunaj obrnili, od koder si sveta iščejo. Grška ravno tako preži in pazi, kako se ji bo na Dunaji namigovalo. Po Albaniji se avstrijske spletke od dne do dne množe; Ornagora je pa naravnost v nevarnosti, da jo Avstrija ob prvi pri ložnosti vduši, kakor hitro bi se jela politično obračati, da bi Avstriji ne bilo po volji. Vpliv Rusije na Balkanu je tako rekoč Avstrija že popolnoma spodrinila in to od kar so se bile velesile na Bero-linskem kongresu zbrale. Vse to pa Rusijo sili na prihodnost misliti, ktera čaka jugoslovanskih bolgarskih pokrajin, ki so vse z rusko narodno krvijo na-pojene." Tako barvane vidijo se Rusom sedaj razmere na Balkanu. Ali so resnične? So! Priznati moramo, da je vse res tako, če tudi ne v tolikanj živih barvah, ne v toliki meri, kakor si Rusi do mišljuje. Ce se bodo pa sedanje razmere tudi ohranile, odvisno je od modrosti in spretnosti naših mož, ki jih imajo v rokah in to je v prvi vrsti minister zunanjih zadev, grofKalnoky, z njim vred pa diplo-matje po Balkanu nastavljeni. Začetek je dober, naj bi ga tudi le dobro in pravilno speljali.
V BudapeManskem parlamentu bije se hud boj za podaljšanje mandatov v državni zbor. Do sedaj tak mandat na Ogerskem, ako se ne motimo, traja tri leta, potem je pa dotičnemu poslancu treba iti na volišče po drug mandat. Kako pa se zlasti po ogerskih voliščih godi, je predobro znano. Bijejo in pobijajo se navadno povsod. Vlada bi to rada kolikor bi se dalo omejila in je zato stavila predlog, da bi bilo dobro, če bi se mandatom veljava podaljšala od treh do pet let, ker bi se s tem volitve zdatno skrčile. V petnajstih letih imajo po dosedanji postavi na Ogerskem petkrat volitve, ter se petkrat javno in splošno pretepajo, po novi po stavi bi jih pa lo trikrat imeli. Da se jih pa v petih glavnih volilnih pretepih več ponesreči (kaj pak da pri enakosti boja), kakor pa v treh, je tudi verjetno Toda tudi če bi vlada že ne gledala na poboje in pretepe, ki se vrše pri volitvah, gledati bi morala na splošno razburjenost in po moči tisto odpraviti-Kot tietja, jako pomenljiva točka pri večkratnih vo litvah je pa posebno po ogerskih deželah splošna sprideuost in podkupljivost. Kedor več plača, tisti se navadno za poslanca izvoli: na zmožnost, ali sploh na druge lastnosti, se ne gleda dosti. Ogerski
poslanec je dober, da ima le zadosti denarja in pa zadosti poguma za — dvoboje, kajti tisti so med ogerskimi poslanci ravno tako pogosti, kakor interpelacije. Vse te napake se bodo zdatno zmanjšale, če bodo volitve bolj poredko. Le-te bodo pa bolj redke kedar bode eden in tisti mandat več let veljaven, kakor je bil do sedaj. Glede tega se je pač nadjati, da se bo postava potrdila in to temveč, ker se ji najveljavniši govorniki, kakor je kak Aponnyi, ne bodo hudo vpirali ali pa še celo nič ne!
Vnanje države.
Med Srbi in Bolgari premirje ni še sklenjeno, če tudi se več ne ravsajo med seboj. Naj-poslednje bolgarske predloge in pogodbe, s kterimi bi bili Bolgari pripravljeni sklepati mir, je srbski vojni zbor zavrgel iz vojaških razlogov, kakor tudi iz ozira na bodoči mir, ki se ima skleniti. Ker so Srbi sprevideli, da pri Bolgarih ne bodo nič opravili, kajti tiščala sta Srb in Bolgar vsak svojo, opustili so za zdaj vsake daljše razprave in sta se zopet oba izrekla, da sta pripravljena podvreči se pogojem in določbam, kakor jih bo za premirje in mir so-stavila Evropa. Dalje se je Srbija tudi še izjavila, da ona do takrat ne bo miru kalila, če bi se kak nered napravil, kterega bi Bolgari provzročili. Zastopniki velesil so neki na to odgovorili, da bodo velesile takoj radostno prevzele nalogo sostaviti pogoje za premirje iu mir med Bolgari in Srbi, kakor hitro se jim bode izročila dotična prošnja. Takoj na to sostavila se bo komisija iz vojaških delegatov, ri bo natančno določila mejno črto in pa tudi ne-coliko nevtralne zemlje, ki bo med obema armadama ležala, da se na ta način v bodoče zabrani vsako nepotrebno prelivanje krvi. Da bode to nevtralno ozemlje imelo veljavo le za toliko časa, do-der se stalni mir ne sklene, razume so samo ob sebi.
Francoski minister zunanjih zadev, Brisson, je zopet eno naredil, da bo ves svet o njej govoril. Novega kredita za Tonkin je zahteval od poslancev. Znano je namreč, da je sedanje javno mnenje na Francoskem vse proti nadaljevanji naselbinske politike v iztočni Aziji, ker je večina sprevidela, da prav za prav Francozje ondi še niso prav nič na boljem, kakor pa so bili tedaj, pred leti, ko so prvikrat zasedli ustje rudeče reke. jPriborili iu podvrgli so si res Anam in Tonkin, nimajo ga pa še ne in tudi za gospodarja jih nečejo na nobeno večo daljavo pripoznavati, kakor le toliko daleč, kolikor nesejo iz dotičnih utvrdbin francoski topovi. Povsod drugod so še ravno tako Kitajci in črni praporji gospodarji, kakor so bili. Koristi Francozi toraj sami nimajo še prav nobene, če prav so že celo milijardo frankov venkaj vrgli za ta namen in pa več tisoč vojakov žrtvovali, škode imajo pa le premnogo njihovi prijatelji, posebuo pa ondašnji kristijani in misijonarji, kterih je na račun tega prijateljstva in francoske naselbinske politike že brezštevilno padlo pod rokami zagrizenih domačih fanatikov. Francozi bi se bili že zdavnej pogubljivi naselbinski politiki v iztočni Aziji po robu postavili če bi bili resnico zvedeli, kako da se namreč štrena mota. Da tega niso zvedeli, skrbel je poprejšni minister zunanjih zadev, Ferry, ki jim je iztočno-azijaške razmere v drugačni ravno nasprotni luči kazal, kakor jih je pa narod pozneje zvedel. Od tod toraj splošna nevolja proti tej politiki. Da bodo pa kljubu temu Brissonu vendar le kredit dovolili, se smemo skoraj gotovo nadjati, kajti ležeče jim bo na tem, da si njegov sedanji kabinet ohranijo, monarhisti pa bodo glasvali za kredit misijonom na ljubo.
° Domače novice.
(LXXI. odborova seja „Matice Slovenske") bode v sredo, 23. decembra 1885, ob 5. uri popoludne v „Matičini" hiši na Kongresnem trgu št. 7 s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje zapisnika o LXX. odborovi seji. — 2. Naznanila prvosedstva. 3. Poročilo književnega odseka. — 4. Poročilo gospodarskega odseka. — 5. Poročilo tajnikovo. — 6. Posamezni nasveti.
(„Glasbena Matica") najela si je novega učitelja glasbe, g. Iv u čer o iz Prage, proti letni plači 800 gld. Ob novemu letu bo imenovani gospod nastopil svoj posel.
(C. kr. okrajni šolski nadzornik) na Kočevskem postal je č. g. Janez Komi jan ec, učitelj veronauka na Kočevski spodnji gimnaziji.
(Rimsko mesto Nauportus.) Pri Vrhniki prišli so na sled staremu rimskemu selišču Nauportus in so jeli ondi izkopavati rimske starine, sulice, pušice in bronovino. Poleg tega zadeli so tudi ua zidovje rimskih stavb. Najznameniteji so pa izvestno na-oščene svinčenke, ktere so rimski vojaki s fračami na sovražnika metali in to s tako silo, da so s taistimi čeljade in ščite prebijali. Takih svinčenk so nabrali do sedaj že 180 kilogramov. Spomladi se bo kopanje nadaljevalo.
(Pred porotniki) obsojen je bil v četrtek popoludne polir Jožet Forlese, 60 let star, zarad.
hudodelstva nravnega posilstva na pet let hude ječe. — Jožef in Marija Zeralič imela sta se zagovarjati zarad izueverjenja 600 gld. iz poštne blagajnice. Jožef Zemlič je bil kriv spoznan hudodelstva iz-neverjenja in je dobil IS mescev hude ječe. Marija Zemlič pa le prestopka izueverjenja in je bila obsojena na 8 dni strogega zapora. — Kmetiški fant Janez Kos sedel bo zarad hudodelstva uboja štiri leta v hudi ječi, ker je v Predoslih kmetskega fanta Karuna z nožem tako v prsa osuval, da je napadeni na mestu umrl.
(Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) 0. g. Franc Honigman, kaplan v Črnem vrhu, gre za administratorja v Osilnico; č. g. Peter Ogrin ostane v Blokah.
(Postaje po južni železnici) jele so po Notranjskem že dobivati pravilna slovenska imena in se nadjamo, da nam bodo skoraj enaka sporočila tudi iz druzih krajev došla.
(Xa drsališčih) je v Ljubljani vse živahno, odkar nam je jela zima slikati prekrasne svoje cvetlice po oknih.
(Škoda), ki je zadela uboge prebivalce Grafa ovce pri Reki, o kteri vasi smo nedavno pisali, da se je podrla, ker se je zemlja spodaj usipati jela, znaša 196.000 goldinarjev in sicer za 170.000 gold. zgubilo se je kapitala, 20.000 gld. so bile pa druge reči vredne.
(„Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici/') Vsi p. n. gospodje društveniki se vljudno vabijo v letni redni občni zbor, ki bo dne 20. decembra t. 1. točno ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih, v pritlični dvorani Marzinijeve gostilne v Gorici, s sledečim dnevnim redom: 1. Letno poročilo odborovo; 2. računski sklep za leto 1885; 3. proračun za leto 1886; 4. predlog za imenovanje še enega zdravnika; 5. morebitni predlogi gg. društvenikov: 6. volitev novega odbora. — Po občnem zboru bo prosta domača zabava na istem mestu. — Gospodje društveniki , ki nameravaje staviti pri občnem zboru kak predlog, naj blagovole naznaniti ga prej odboru vsaj do vštevno 18. dne t. m.
Odbor „Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici":
Dr. A. Gregorčič,	FrancSivec,
predsednik.	tajnik.
(Ceeilijanci) napravljajo tudi v Trstu svoje društvo.
(Železnico Trst - Gorica - Vipava) delali bodo Angleži. Tržaški konsorcij sklenil je z njimi dotično pogodbo in so Angleži že vložili zahtevano varščino pri angleško-avstrijski banki na Dunaji. Ob enem se govori, da se bo zgradila postranjska proga iz Sežane memo Tomaja in Dutovelj v Vipavo, Ajdovščino in Gorico.
(Vlak) stri je noge prižigalcu Sira o niču na Nabrežinskem kolodvoru v petek zjutraj. Burja ga je vrgla iz lestvice na tla in je zašel pod tovorni vlak, ki mu je šel čez noge.
(V Trstu je pravica zmagala.) Magistrat se je dolgo časa kujal in branil, da bi bil vpisal vse može med volilce, ki v Tržaški mestni občini davek plačujejo. Kakor znano, morala ga je k temu prisiliti najvišja inštanca na Dunaji. Ko mu je jela voda v grlo teči, hoteli so se patroni „irredente" še le pogajati in so rekli, da bi bili od vseh 380, ki so kot davkoplačevalci zahtevali tudi volilno pravico, pripravljeni vpisati 35 mož, o kterih so dobro prepričani, da so Avstrijani. Ker pa volilci le niso odnehali, podal se je konečno vendar-le magistrat in vse vpisal — razun malega števila osob, pri kterih se je dokazalo, da so ogerski podaniki. No, da se tem ne more dati v Trstu volilna pravica, razume se samo po sebi. Da se pa zarad tega „irredentovski'1 listi vjedajo, ker so namreč konečno davkoplačevalci vendar dosegli svoje pravice, je sicer tudi razumljivo. Avstrijske razmere v Trstu so res jako čudne! Ne vemo, če je ravno modro, da Avstrija tako satansko rastlino, kakor je ravno „irre-dentovski" list „Indipendente" na Tržaških tleh trpi. List in njegova druhal nima za druzega srca, kot za Italijo in za italijanske razmere, ktere tudi ob vsaki priložnosti poveličuje. Za Avstrijo se pa niti ne zmeni ne, razun da jo — psuje, menda za to ne, ker se smatra od naše državne oblasti neodvisen. Tega si je pa Avstrija sama kriva, ker lista ni že zdavnej zatrla. Pri tej priložnosti prihaja nam na misel francoska republikanska politika, ki si je — ni še dolgo tega — najela rudečkarski list, da je nanj mdečkarje lovila. Avstrija menda
vendar kaj takega v Trstu ne namerava? Lahko bi pač in prav bi bilo, toda prepoštena je za tako zvijačo.
(Konferenca o dopolnitvi Tržaške luke,) ki so jo v Trstu pod predsedništvora načelnika pomorske oblastnije, c. kr. dvornega sovetnika viteza Alberja, imeli, je dokončana. Dotični gospodje so bili v vseh glavnih točkah, ki se ozirajo na razširjanje luke, popolnoma edini in se bo načrt že v bodočnosti predložil vladi, ktera ga bo pregledala in potem svojo zinila. Le-ta načrt obstoji iz sledečih toček: Nasip št. 1 se mora razširiti; ravno tako mora se razširiti ondašnje nabrežje in podaljšati, da se postavijo ondi založišča. Dosedanji basin za petrolej prepustil se bo občnemu prometu; za špirit se bo napravil nov basin in ravno tako za skladišče drv v obližji Sac-chete. V obližji nasipa št. 3 se bode napravil nov basin, za petrolej pa skupni veliki basin z Skedenski luki, kjer so založišča za petrolej. Vsa pomorska skladišča zvezala se bode po šinah z južno in državno železnico. Stroški novih zgradeb v morji znašali bodo blizo 6 milijonov goldinarjev, oni za založišče pa blizo milijona. Delo trajalo bo več let. Takoj ko preneha prosta luka, pomnožilo se bode število voženj v druge dele sveta. To bode dalo Trstu zopet stari živahni trgovski značaj, kterega so do sedaj ondi že več let britko pogrešali.
Razne reči.
—	O indijanskem ozemlji (Indianer-Territorium) na zahodu zedinjenih držav, piše general Miles, ki je vojeval z Indijani, ter ga do dobrega pozmi, tako-le: Ko so sedanje indijansko ozemlje določili v pogodbi s Oherokees-i, Choctaws-i in in Creeks-i za domovino rudečemu možu, mislili so, da se bodo tam Indijani dobro počutili, ker se ne bodo med sabo, niti z Evropejci bojevali. Od severa, vzhoda in juga pritiskajo belci na njih kraj, a oni sami nič kaj ne napredujejo. Na istem kraji, kjer bi lahko živelo 3 milijone pridnih ljudi, živi kakih 70.000 postopačev, ki deloma žive o tem, kar jim zvezna vlada tje pošilja. Pridni evropejski naseljenci ne smejo tam bivati, a tam je zavetišče vsem zlo-dejcem, to pa zadržuje vsako omiko in je nevarno za vse bližne dežele. Miles pravi, de je v sedanjih okoliščinah teritorij le napotje na poti civilizacije in stekališče izvržka vseh narodov in vsake pasme. Pravi Indijani m rjo za boleznim, ktere so ti zavrženi ljudje med nje zatrosili. Pri teh okoliščinah je to ozemlje le črna pika na zemljevidu severnih držav. (Tako vselej začno pisati in si pot pripravljati, kedar hočejo Indijancem vzeti, kar so jim poprej slovesno obljubili. Indijanci nekaj časa trpe, potem se pa začno obupni boji, v kterih Indijanci popolno zginejo. Tako omiko prinašajo sebičneži divjakom ! Vr.)
—	Selijo se tiči, selijo se ribe, selijo ali prav za prav potujejo tudi glodavci. Potovanje severne miši (Leming) je obče znano. Te živali potujejo na kakih 5—9 let, pri potovanji gredo povsod v ravni črti. Kedar pridejo do skale, se je ne ognejo, ampak plezajo do vrha in na drugi strani dol poska-čejo, dereče reke preplavajo. Koliko se jih pri tem ugonobi, koliko jih ljudje pobijejo, koliko jih zveri podavijo, lahko si mislimo. Neka vrsta veveric, siva veverica, se zarad te selitve imenuje selivka „migra-torius". Bržkone potujejo, kedar se preveč zarede. Taka selitev je bila letos spod Memlisa ob Misisipi. Na milijone je plavalo teh živalic od levega do desnega brega reke Misisipi, na tisoče so jih s grjačami pobili. Cele vozove teh živalic so pripeljali do postaj ob železnici, od koder so jih naprej pošiljali. Težko je povedati, kaj je prignalo živali do potovanja? Gozdi ob severnem Misisipu, od koder so prišle, so polni žira. Ob istem kraji so leta 1872 tudi veverice potovale, in tačas od vzhoda na zapad. Tudi ob Misuri se to večkrat zgodi, tam plavajo od brega do brega, mnogo jih požro velike ribe, in kedar pridejo na kakšnem močvirnem kraji iz vode, zadnje pohodijo prednje in jih v blato pomandrajo.
Telegrami.
Dunaj, 14. dec. „Polit. Corr." piše, da sto angleška in francoska vlada svojim atašejem na Dunaji naročili, da naj bodeta pripravljena za odhod z Dunaja na Balkan z vojaško komisijo, ktera bo imela danes popoludne razgovor in jutri odide.
Sofija, 13. dec. Knez Aleksander brzojavil je velikemu vezirju: „Ker s Srbi nimam druzega opraviti, kakor vojno odškodnino od njih zahtevati, so bom sam z njimi o tej stvari dogovoril. Kljubu temu pa bom rad sprejel Madjiba pašo in si bom prizadeval, da mu pokažem kneževino v boljši luči, kakor
jo Turčija sedaj vidi." Na podlagi tega telegrama odšel bo Madjib paša danes na Bolgarsko.
Sofija, 14. dec. Ofieijozno se zatrjuje, da bi Bolgari nikakor no mogli sprejeti de-markacijske črte, ktera bi Vidin puščala v Srbskih rokah in bi se v tem slučaji boj nadaljeval ob Donavi.
Atene, 14. dec. časniki zahtevajo odločno postopanje, preden se konča srbsko-bolgarska kriza.
Plymouth, 14. dec. Velik požar uničil je trinajst oseb, dve se pa pogrešate.
Umrli so:
11. dee. Neža Rozman, čovljarjeva žena, 40 let, Rožne ulice st. 8, jetika.
V bolnišnici:
7.	dec. Jakob Žle, dninar, 57 let, vodenica. — Gregor Ančnik, gostač, 70 let, kron. pljučni empliysem.
8.	doc. Anton Skrabce, kleparjev sin, 11 mes., pljučnica.
9.	dee. Marjana Hočevar, dninarica, 57 let, jetika.
I>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
14. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. 85 kr Sreberna ,. 5% „ 100 „ (s 16»¿davka) 83 „ 50 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije .... London .....
Srebro .....
Francoski napoleond. . Ces. cekini .... Nemške marke ...
. 108		95 „
100		05 P
. s74		—
. 21J4		30 „
. 125		70 „
1 9	TJ	n 97 „
5		97 „
61		75 .
		•
Homeriana-čaj,
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plučih in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krlilju [Kehlkopf]).
Iznenadljivi so vspehi!	(8)
Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljii 1 innrko 20 vinarjev. Edino pravega ima ^V. Wolfl'sky, Berlin N., Weissenburger-Strasse Nr. 79.
Iccolkva esenca za želodec,
' . katero priprSylja . *
,G., PIC CO L I, I. kar v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in J trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-!| javno mrzlico, zabasanje, hemerojidc, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper j	gliste pri otrocih.
Pošilja izdelovatelj po pošti v škntljicah j po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. | Pri veáem številu dobi se primeren odpust.
Cena oni steklenici 10 kr. Gosp. Gabrieln Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani.
Na zahtevanjc potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili.
Ljubljana, mesec januvar 1884. (21)	Dr. Emil vitez pl. Stóekl,
c. k. vladni svetovalec in deželno-sanitetni poročevalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitro in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in sosedno župnije; komaj pretečo dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne cscncc, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih.
A. Wlas8ich, župnik-kanonik. Ploinin, Primorsko.
Antirrheiimon, najboljšo zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic. bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastile santonlnske; (kolesci zoper glisto iz-izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. G gl.
Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop so rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasližcnju, kašlju, hripa-vosti, dušljivcm kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlico vnki dan, otroci pa toliko žličic. Štcklenic 36 kr.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila se zmiraj sveža dobé v lekarni
G. FioooXi-ja
,,1'i-i Anfr<>iu"
v TJubljanl, na Dunajski cesti, kjer se naročilu takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.