PavSalnl franko v driavl SHS.
Rev. 21 S,
V yyHanl, v pondeljek 22. septembra 1919.
let®
U»la razen ned«Sj in »■znlkov vsak dan
ogsotcšan.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št G/Ju, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod-s’cer 8e jih ne pri-™cl. Rokopise se ne vrača,
k*er*ti: Enostolpna petit-•Mtica 75 vin., pogojen Pastor 1‘25 v; razglasi in poslano vrstica po 1‘50 v; ®«kratne objave po dogovoru primeren popust.
(šSaslio Jugoslov. socfjalno - demokratične stranke.
Posamezna II««. stane — 40 vinarjev. ——
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamscije za list so poštnine proste.
Opiavništvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica sl .61., Učiteljska tiskarna.
Telefonska it. 313.
O položaju ruske sovjetske republike.
Kni«0po*noma naravno je, da so »oijševlki vojne do grla siti in da za-izkušajo najti iz sedanjega
l,t0ifaja prehod v mirovno stanje. S!!nin kljub vsem, njegovemu re-■“jju neugodnim vestem ponovno *?£>zal svojo spravljivost in odkrito ”vJ0» dovesti narod do potrebnega j®F0’ ki bi mladi republiki omogočil “®tranJo ustalitev in kulturni razmah nTi1^ notranjih sil. Tudi sedaj, po h?icu. Pskova je boljševiško časo-izjavilo, da bi bilo ententi mo-Koce brezžičnim potem pričeti poga-~»]a s sovjetskimi ljudskimi komi-*?Pl; nadalje je petrograjski sovjet lin a rez°lucijo, v kateri izraža že-da sovjetska vlada uvede mirov-Jj* Pogajanja s Finsko; razen tega Je J^ila boljše viška vlada mirovni "5 est°nski vladi, ki g« je po ir vesteb Revala tudi spre-a* K temu Ljenirrovemu naportt se Mn?iCa- pravkar iz Beriiua, da se v trata i* Smatra Početek mirovnih po-, «ianj med rusko sovjetsko republi-J* ln entento kot zelo verjeten in •"Ogoč. Zadnje dni se res prav trdovratno vzdržujejo vesti, da namerama Ljenin nasloviti na angleško vla-Predlog za pogajanja, ki naj do-^aejo k sklepu miru. Ni sicer prvič, vesti krožijo, vendar pa je ufi ^dobile tako konkret-ne obl!ke. Trdi se tudi, da Sin ne skleniti mornar m* A OC,e; S1 P.r’dobi javno mne-f’ nuditi tudi jamstva za gPremembo svoje dosedanje politi-Kot prvi znak tega zmernejšega naj bi bilo takojšnje Sklica* "J6 narodne skupščine.
Ni še znano, kako stališče bo za-
narti • ^^a naprarn Ljeninovi po-TOl>i, vendar pa je mogoče, da se v fe l^tski Rusiji pripravljajo dogod-na. i bodo ubogenu!. izmozganemu
n«1!?. U končno vendar že enkrat pri-zaželjeni in po tolikih žrtvah Wer>otrebni mir.
[• ^Prašanje je le ,bo-li Angliji stav-jetia mirovna ponudba, ako bo spre-!.ia', tudi res imela pričakovani Dn "	^0^°	s tem ze ^anl pred-
da se razmere v razorani Ru-tudi res pričnejo povračatl v nor->‘Une tire? Da se trajno razburjer s Poleže in notranje življenje dr-ustali?
, freba Je upoštevati, da ima sov-^ i? TePublika svoje najhujše so-T®žnike ne v Inozemstvu, 'temveč veliki Rusiji sami. Ti njeni na-i^plniki jo nevarno okrofajo in io }«di tesno ogrožajo. Kolčakova, st-,lrska in legijonarska vojska ter Se-J® generala Judeniča. to so skupno 'fotelji, ki s svojimi operacijami lKvoriJu neposredno nevarnost Dr'ii5ev;S!;o republiko.
Ako torej Aglija sprejme ponudbo in ententa stopi v pogajanja z boljševiki, ali bodo s tem tudi že nai-bližji in najresnejši sovražniki sovjetske republike odpravljeni? Ali bo s tem obstoj mlade, življenjskih sil polne države zagotovljen in obvarovan pred pogibeljo?
Ententno časopisje navaja vse te okolnosti in motri vsled tega peto* žaj z nekako skepso, ker Je mnenja, da bi se Ljenin v prvi vrsti moral obrniti do svojih najbližjih nasprotnikov ter izkušati, da z njimi doseže sporazum. Preden, pa Ljenin ne bo mogel beležiti tega uspeha in ne pride do sprave s svojimi sosedi, bo njegov položaj trajno težak. Mnogo Je pa odvsino tudi od tega, če bo en-tenta še naprej podpirala svoje pomagače V Sibiriji.
in ljubljanske slovenske nacionalistične liste raznarodovalci slovenskega ljudstva... Za tržaško »Nazione« so slovenski socijalisti preveč ... Slovenci«, za ljubljanskega »Slovenca« pa nasprotno preveč... Italijani. Kaj nam je revežem storiti?
Naj povemo še to: Na Štajerskem, zlasti v Mariboru, so bili nemški sodrugi od nekdaj združeni v lastnih nemških socialističnih organizacijah. Po ustanovitvi Jugoslavije smo pa bili slovenski socijalisti mnenja, da so v narodno enotni Jugoslaviji posebne nemške strankine sekcije nepotrebne. Zahtevali smo, da se nemški sodrugi spojijo z našo Jugoslovansko socialistično stranko.
in to so tudi storili. Na enak način smo postopali z ogrskimi in slovaškimi sodrugi v Bosni in drugod. Tudi oni so enostavno vstopili v naše organizacije.
»Slovenec« naj nam pove, če je bilo to lepo in prav, če smo s tem škodovali narodu.
Če nam bo podal (ne »podaril«) objektiven, to se pravi neklerikalen odgovor, mu ne bomo prav nič šteli v zlo njegove opravičene opazke na rovaš našega korektorja, ki pa ni nič slabši od njegovega.
In veselilo bi nas obenem, če b5. nam, makar v obupno dolgi jeremi-jadi odgovoril nekoliko bolje na naš zadnji članek.
NajnoveJia poroiifa.
za
Italijanski nacijonalizem in slovenski klerikalizem.
Tržaška »Nazione« (glasilo italijanskih nacionalistov) od 16. septembra (Anno II., N. 311) piše: Izjave dr. Tume na strankinem zboru italijanskih socijalistov iz Julijske Benečije so zaradi svojega posebnega zmisla sila nevarne. »Lavorato-re« bo zopet skušal dokazovati, da pospešujejo italijanski socijalisti z vsem svojim delovanjem tudi italijanske narodne koristi. Odkrito povedano: izjave slovenskega socijali-sta na zboru italijanskih delavcev so nam nasprotno zgovoren dokaz, da medtem, ko slovenski socijalisti skušajo ob vsaki priliki intrigirati na vse načine za svoje panslavistične cilje, in ta celo v Trstu samem, zanemarjajo italijanski socijalisti bolj-inbolj svoje narodne dolžnosti na-•pram lastnemu liudstvn. Nobenega dvoma ni, da je hotel dr. Tuma, kot pravi, nepoboljšljivi Slovenec še enkrat povedati, da Je vsa julijska Be-ticčija enotna slovenska tvorba vzlic narodnim razlikam (za dr. Tumo so Italijani v Primorju manjšina. Id se Im s. spojiti s slovensko večino). Nc čudimo se predrznosti slovenskih nacijonalističnih socijalistov, čudimo se nasprotno brezvestnosti italijanskih »sodrugov« itd., itd.«
Tako »Nazione«, glasilo tržaških italijanskih nacijonalistov.
Ravno isti dan pa objavlja tržaška »Edinost« daljši članek, v katerem napada dr. Tumo zaradi izjav, ki jih je podal na omenjenem zboru, češ, da je zatajil svojo slovensko narodnost in da Je s tem zopet dokazano, da so slovenski socijalisti raznarodovale! lastnega ljudstva itd., itd.
Naravno je, da se je za vsem tem takoj oglasil tudi »Slovenec«, ki je pridno kopiral tržaško »Edinost«,
Kdo ima torej prav? Italijanski sodrugi so za italijanske nacionaliste izdajalci italijanske domovine, slovenski socijalisti so pa za tržaške
(Naša izvirna poročila.)
NOTRANJA KRIZA V AVSTRIJI.
Pariz, 21. »Journal des Debats« poroča iz Berna: Iz dunajskega časopisja je mogoče posneti, da se Avstrija počasi bliža notranji krizi. Opo: zicija krščanskih socijalistov prod kancelarju dr. Reimerju postaja zlasti zaradi njegovega stališča glede narodne obrane in delavskih svetov danzadnem krepkejša.
Združitev krščanskih socrialeev s socialnimi demokrati je sedaj gotova stvar. Istodobno s to združitvijo se pričakujejo tudi izpremembe v Rennerjevi vladi. Državni tajniki El-dersch, Schumpeter in dr. Deutsch bodo najbrje odstopili. Dr. Deutsch ne bo imel naslednika, ker bo vojaški oddelek, čigar načelnik Je sedaj, podrejen ministrstvu za notranje posle.
TAKRAT IN— SEDAJ.
Dunaj, 20. (Izv.) Ob priliki sprejema zastopikov nasledstvenih drla v je imel državni kancelar dr. Ren ner govor, v katerem je glede spojitve z Nemčijo izjavil: Trenutek našega združenja z 'Nemčijo se je moral odgoditi; dokler pa ne pridt, bomo organizirali našo državo po vzorcu samostojnih mest in pokrajin. Na ši ideji skupnega življenja z nemškim narodom pa se ne odpovedujemo. Nasprotno: ravno ona neti v naših dušah upanje, ki bo našemu ljudstvu trajno živo. (Rennerjeve besede so vsled tega zaimive,ker je avstrijski kancelar pred Podpisom mirovne pogodbe v St. uermaina trdil, da je nasorotnik združenja z Nemčijo. — Francosko časopisje precej ogorčeno piše o Rennerjevi — potrebi prilagodeni politiki. Op. ur.).
ŠVICARSKI SOCIJALISTI IN
TRETJA INTERNAC1J0NALA.
Brno, 20, (Izv.) Glasovanje sekcij švicarske socijalistične stranke ie dalo doslej 7600 glasov za vstop in
11.400 glasov proti vstopu v tretjo
internacionalo. Izid glasovanja v nekaterih sekcijah sicer še ni znan, j vendar pa }e že danes mogoče ugotoviti, da je vstop odklonjen.
NITTI IN GARIBALDI.
Rim. 20. (Izv.) Nitti je imel zadnje dni monogo posvetovanj z najuglednejšimi političnimi osebnostmi la vojaškimi dostojanstveniki. Posebna važnost se pripisuje razgovora, k! ga je imel Nitti z generalom Peppfnom Garfta-dijem, vendar f« o njegovi vsebini ni nič znanega.
ULTIMATOM RUMUNIJl?
Dunaj 21. (I*v.) Kakor poroča »Reichspost« iz Budimpešte, }e ententa pozvala Rumunijo, da nemudoma umakne svoje čete za demarkacijsko črto, ker bi v nasprotnem slučaju pričelo zaveznifto vojno biro* bovje obstreljevati Constanzo (ru-munsko mesto ob Cmera morju. Op ured.).
(Vesti L Dl!)
Ministrska kriza.
BeUuut, 20. Danes popoldne Je bil kror.ski svet v dvorani ministrskega predsedništva pod predsedstvom Njegovega kraljevskega Viso-kočonslva prestolonaslednika Aleksandra. Prisotni so bili razen ministrov tudi TrumblČ, PaŠič, Rvbaf, Smodlaka In Slobodan Jovanovič. Kakor Čujemo sta predložila Pašič ln Trumbič obširne referate o Jako mnogih detajlih, o katerih vlada do Sedaj ni bila poučena Ir. ki daje stvari popolnoma drugačno lice- Kronski svet Je trajal od 17. do 20. ure. in se bo nadaljeval jutri ob desetih. Potem Je bila ministrska seja zaradi vpraša-nja stavke bančnih uradnikov v Zagrebu *n drugih stavk, ki bi v zvezi z njo mogle razviti.
Belgrad, 20. V Belgradu se veruje, da bo Smodiaki in Trumbiču uspelo pomiriti stranke. »Politika« javlja, da so možna ponovna poga
jan ja med Narodnim klubom in De* mokratsko zajedniee.
Belgrad, 20. Vsi doma mudeči se poslanci so bili včeraj pozvani, da se vrnejo v Belgrad.
STAVKA ZAGREBŠKIH BANČNIH URADNIKOV.
Belgrad. 20. Ministrstvo za jocI-jaino politiko je izdalo danes nastopni komunike: Ker so zagrebške banke odklonile zahteve bančn'h uradnikov, nadaljujejo uradniki stavko. Ta nepopustilivest bančnih zavodov, je izzvala razburjenost v vrstah organiziranega delavstva, ki je tem vtčje, ker je gremij zagrebških ti-skaren pod pritiskom bank zahteval o.1 listov, da o stavki bančnih uradnikov ne pišejo ničesar. Tipografi v Zagrebu se bodo odločili zvečer in po svoji priliki začeli iz solidarnost?* Ker mestna uprava rti ugodila zahtevam mestnih delavcev, stoje tudi tj pred stavko, tako da bo morda jutri Zagreb ostal brez vode, brez razsvetljave in brez tramvajskega prometa. Da bi posredovalo v tej stvari ministrstvo za socljalno politiko, pošilja v Zagreb načelnika Kosto Jo-«, vanoviča.
HRVATSKI ČASNIKARJI ZA SVO< BODO TISKA.
Zagreb, 21. Hrvatsko novinarsko, društvo je na predvčerajšnji skupščij ia sprejelo nastopno resolucijo: Mi jugoslovanski Časnikarji, združeni v; Hrvatskem novinarskem društvu, izjavljamo z ozirom na najnovajSe pot-izkuse, da se krši svobodnost tiska:, to-le: Časnikarji niso po svojem poklicu ta delu santo plačani nameščenci poedlnlh listov. Časnikarji stf idejni kulturni delavci, ki delajo ta gotove Ideje in njih zmage In prolz-vedbo. Časnikarji, pionirji politične, socljalne in kulturne svobode in napredka zahtevajo zlasti, da za dobi vsakdo meščansko In narodno svobodo ln da kot njih podlaga dr*ava In prebivalstvo omogoči in zagotovi brezpogojno svobodo tiska Iti da sat ideje ovračajo samo * idejami. Na tem stališču brezpogojne svobod« tiska stoječi prav tako, kakor vselej proti državni cenzuri, ugovarjamo sedaj proti sedanjemu nnsiopit tipografov, ki nam tehnično ovirajo svobodno Izjavo o aktuelnih socljalnsh pojavih, In proti upravi tiskarne, ki je cenzurirala Ust »Sloboao«. Ml svečano prosvedttjemo proti vsem tem aktuelnim započetjem,
Včeraj popoldan oh 5 tirj se je zopet pričel promet na ljubljanski cestni železnici. Poročilo c poteku pogajanj in uspehu stavke pnobčlmo Jutri.
Spomnite »e n»Tiskovni sklad!
LISTEK.
GLAD.
Spisal Knnt H a m s u n. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalje.)
Ura je bilo devet. Ropot vSz in glasovi so Rinili zrak, ogromni jutranji zbor, v katerega «o se mešali koraki pešcev bi pokanje fijakar* ®kih bičev. Ta ropotajoči dirindaj me je takoj Vzpodbodel in pričel sem se spet čutiti boli zadovoljnega. Nič mi ni bilo bolj tujega, kot da bi hotel samo izprehajati v svežem zraku. Kaj '® bilo treba mojim pljučam zraka! Bil sem kre-Dak kakor orjak in sem bil v stanu zadržati s |vojimi pleči cel voz. Nežno, čudno razpolo-j^nie, čustvo radostnega brezskrbja se me je "jl° polastilo. Pričel sem opazovati ljudi, ki sem jj« srečaval; ujel sem kak pogled, ki je pal name z mimoidoče konjske cestne železnice; lastil sem vsaki malenkosti vplivati nase, vsem , 1#«im slučajnostim, ki so križale mojo pot in 'fcginjale.
I Ako bi človek ob takšnem krasnem dnevu
'P^l vsaj količkaj jesti! Vtis jasnega juira me
-	'»1 obvladal, ppstul sem čisto neugnano ve-
sel in sem pričel od same radosti brez vsakega povoda tiho prepevati. Pred mesarjevo stolnico je stala ženska s košaro v roki in ie špekulirala na klobasice za obed; ko sem šel mimo, se Je ozrla vžme. Imela je samo še en prednii zob. Nervozen ln sila dovzeten kot sem bil postal v zadnjih dneh, je napravil obraz ženske takoj zoperen vtis name; dolgi, rmeni zob Je bil videti kot majhen prst, ki je molel iz čeljusti, ir. iz nogleda, s katerim se je ozrla vame, so gledale same klohasice. Takoi sem izgubil ves apetit in postalo mi je slabo. Ko sem prišel k bazarju, sem stopil k vodnjaku in pil malo vode; pogledal sem kvišku — na Rešujem stolpu je bila ura deset.
Dalje sem stopal po cestah in se potikal brezskrbno okoli, obstal na voglu, ne da bi bilo treba, se okrenil vstran in šel v stransko ulico, ne da bi imel tam kako opravilo — pustil sem se brezciljno gnati skozi to vedro iutro in sem se brez skrbi pozibaval semintja sredi teh srečnih ljuui; vzduli ie bil leltak in čist in moje duše ni težila ni senca.
2e deset minut je neprestane šepal star možak pred mano. N psil je culo v svoji roki in je hodil s celim svojim telesom in se ti udi! na vso moč, da se je premikal. .Slišal sem, kako je hropel od nauora in domislil sem se, da bi pravzaprav jaz lahko nesel njegov sveženj; toda Še Doskusil nisem, da bi ea došel. Gori na »Bra-
nici« me je srečal Hans Pauli, ki je pozdravil in šel urno mimo. čemu neki se mu je tako mti-sdllo? Nikakor ga nisem mislil prositi, nai mi posodi eno krono in v najkrajšem času sem mu hotel vrniti odejo, ki sem si jo pred nekaj tedni od njega izposodil, čim bi le majhno spravil svoje zadeve v tir, nisem hotel biti človek, ki dolguje komu njegovo odejo; nemara še danes napišem članek o »zločinih bodočnosti« ali pa o »svobodi volje« ali sicer kaj pričnem, kar bi se izplačalo čitatl in za kar bi mi dali vsaj deset kron... In ob misli na ta Članek, sem zdajci za* čutil v sebi sl6. da bi takoj pričel in zalemal !* svoje polne lobanje: gori v grajskem parku sem si hotel izbrati lagoden prostor, kamor bi se vsedel in ne počival preje, da ne dovršim članka.
Ampak stari hromeč na cesti je capljal še vedno s svojimi nerodnimi kretnjami. Nazadnje me je pričelo jezili, da ilbam ves čas tega betežnega človeka pred sabo. Zdelo se ie, da njegovi poti ni konca; nemara je hotel natanko v isto smer kot jaz ln tako bi ga imel vso pot pred sabo, V mojo jezo se mi je dozdevalo, kot da zastavlja ob slehernem ovinku svoi korak hi takorekoč čaka, da vidi, na katero pot krenem Jaz, nakar je poteai spet zavihtel culico in hodi' na vso moč dalje, da me kolikor mogoče prehiti. Ko sem tako gledal to negodno bitje pred Wbo, me ie vse boljinboli navdajalo z nekakšno
grenkobo; čutil sem, kako ie polagoma ugašal« moje srečno razpoloženje in kako se je čisteč lepo jutro razblinjalo v nekaj ostudnega. Mož Je bil videti kot velik, skakajoč mrčes, ki je hotel z vso silo zasesti nek prostor na z-.nljl lit obdržati trotoar $amo Ko sem prišel do vrha, nisem hotel delj trpeti tega; obstal sem pred Izložbenim oknom, hoteč mu dati časa, da pride dalje. Ko sem čez nekai minut spet pričel korakati, je bil mož spet pred mano; tudi on ie stal pri miru. Ne bi se pomišljal, sem naplavil troje, štiri burnih korakov, ga dohitel in udaril po ramenu.	...
Hipoma Je obstal. Oba sva strmela drug v
drugega.
v-Kak vinar za mleko!« je delal slednjič in položil glavo no stran.
Tako; ta je bila lepa! Iskal sem po svojih žepih in rekel;
»Za mleko, da, Hm! Denarja je dandanes malo in jaz ne vem, ako ste zelo potrebni.*
»Od včeraj že nisem ničesar okusil,* |e rekel mož. »Niti vlnarjn nimam in tudi dela še nisem našel.«
»Ali ste rokodelec?«
»Da, žebljar.«
»Kal?«
»Zebijar. Razentega znam delati tudi čev-lie-“	(Dalje prih.)
Stran 2.
NAPREJ.
. i , k i s, > i s * Stev. 215.
Novice.
— Znamenje časa. V Celju se na-fiaja, kakor poroča »Nova Doba« celih 23 agentur. Lastniki teh so dobili obrtne liste šele po preobratu. So po večini ljudje, ki nočejo delc.ti in si hočejo na lahek — verižniški — način na stroške ljudstva delati dobičke. Znamenje časa!
— Protest zaradi ženskega učiteljišča v Mariboru. »Nova Doba« ostro protestira proti temu, da bi žensko učiteljišče bilo v Mariboru v — samostanu in bi se učiteljski naraščaj vzgajal v samostanskem duhu.
— Železniška policija. Hrvatski ban je izdal naredbo, s katero se namesto vojaške policije uvede na železnicah posebna policija kot oddelek sedanje policije in to za področje cele Hrvatske, Slavonije in Medmurja.
— Pomanjkanje soli in petroleja.
Kmetje belgrajske okolice so sklenili, da toliko časa ne bodo prinašali v Belgrad poljskih pridelkov in živil, dokler ne dobe soli in petroleja.
— Angleški jezik na naših sred-njih šolali nameravajo uvesti kot ob-ligaten predmet. Minister prosvete bo dobil učitelje iz Angleške.
— Četvorčk!. V Orašcu, okraj Kumanovo je porodila žena Mite Angljelkoviča četvorčke. in sicer 3 moške in eno žensko dete. Četvor-čki so normalni ta zdravi. Redek slučaj.
Dnevne vesti.
Snaga v deželni bolnici v Liubljanl.
Begunka iz Trsta nam podaje sledečo zanimivo cvetko iz vrta deželne bolnice v Ljubljani. Ista je namreč po zdravniški odredbi morala dati svojo desetletno hčerko Jožefo Švagelj radi opekline v bolnico. Ko je pripeljala mati otroka na odd. št. 4, vzele so jej otroka usmiljenke in mu odkazale neko slučajno izpraznjeno posteljo. Mati videvša, kako postelja izgleda, je bila v strahu, ako bo morala na taki postelji ležati njena hčerka, za to se je obrnila do usmiljenke s prošnjo, naj vendar da sveže perilo na posteljo. Toda vse prošnje so bile zaman In kako Je ta postelja izgledala? Bela posteljna oprava Je bila s krvavimi in gnojnimi pegami zamazana, in je dišala tako, da ni bilo za prenašati. In na taki postelji naj bi njen otrok ležal? Vse prošnje so bile zaman, otrok je moral ostati v odkazani postelji. Mati je Jela vnovič prositi, tfer pri tej priliki ponujala 2 K, da si vsaj računajo delo. Ali usmiljenka Jo je začela surovo zmerjati, in ako Je za domačine dobro, bo tudi za takega begunskega otroka; sploh pa, da so begunci preobjestni in sami ne vedo, kaj vse naj zahtevajo. Ko se Je usmiljenka odstranila, so začele druge bolnice prositi mater, naj vendar potrpi, kajti to bi znalo imeti slabe posledice za otroka, ki bi bil gotovo pri zdravljenju zapostavljen. Navzlic svarilu bolnic, ki so iz lastne skušnje govorile, materino srce tega ni moglo prenesti. Hotela je s posredovanjem zdravnika doseči, kar bi usmiljenke morale iz higijeničnih ozirov same od sebe storiti. In res, še le na energičen nastop zdravnika so se sestre odločile dati otroku sveže posteljno perilo. — S solzami v očeh se je mati zahvaljevala ... Vsak dan čitamo v dnevnikih navodila o snagi. Cele knjige so se že napisale o tem. kako lahko se bolezen naleze, a ravno na mestu, katero bi bilo prvo poklicano skrbeti za red in snago bolnikov, ravno to mesto tako postopal Ali ne preti ravno v tem slučaju nevarnost, da dobi otrok poleg že obstoječe opekline, še kako bolezen, katera bi bila usodepolna za uJo otrokovo življenje? — Kaj pomagajo vsi zdravstveni ukrepi in predpisi o higijenl, ako celo javni zavodi tako postopajo z bolniki! ...
Sadje v Prekmurju.
Civilni komisar za Prekmurje dr. Srečko Lajnšič nam poroča, da se bo začelo z razprodajo sadja v Prekmurju dne 22. t. m.. Razprodalo se bo samo po vagonih od postaje Radgona po sledečih cenah: 1. le-derce, zlatica, zelene startine in ka-nadarce po 2 K 30 vin. kg; 2. letne mošančke, podaholterce. zimske mo-šančke, šafnaserce po 2 K kg; 3. sadje za napravo sadjevca po 1 K 30 v kilogram. — Oni, ki reflektirajo na nakup sadja, se naj obrnejo na civil nega komisarja za Prekmurje v Murski Soboti. Zahteva se predplačilo, m sicer se mora denar takoj položiti pri blagajni okrajnega glavarstva Maribor, kakor hitro dobi kupec brzojvno obvestilo, da se mu je blago odposlalo. Interesenti naj javijo svoje potrebščine, da se lahko njihovim željam ustreže.
Gibanje med trgovskimi nastavljene!.
Prejeli smo in priobčujemo: Položaj trgovskih nastavljencev je postal vsled izkoriščanja od strani trgovcev popolnoma nevzdržen. Trgovski nastavljenci so bili do zadnjega časa nedovzetni za organizacijo, ter niso imeli zadostnega poguma, da nastopijo za svoje opravičene zahteve. Toda plače ISO K na mesec brez hrane in stanovanja, so končno razburile duhove. Sedaj odločno zahtevajo pošteno plačo, da jim ne bode treba iskati »postranskih zaslužkov« potom veriženja itd. Upamo da so gg. trgovci že davno uvideli, da leži vzrok, da se trgovina vrši več po kavarnah in gostilnah kakor v trgovini, v tem, da trgovski nastavljena niso v sianu izhajati z dosedanjimi plačami. Trgovski nastavljenci obojega spola hočejo živeti kot pošteni liutlie, da ne bode več potrebno vsemu trgovin, stanu na sramoto, konštatirati žalostno dejstvo, da so n. pr. ženske moči predane nemili usodi vse mizerije, ki si jo le moremo misliti. Komur so znane »sijajne« plače, recimo ljubljanskih trgovskih nastavljenk, ki v mnogih slučajih ne znašajo niti 200 K, se temu ne bo čudil. Kako naj pa se preživi 20-letno dekle, ki nima starišev, ob mesečni plači 150 K! Morda bi nam to razložili trgovci. Potreba organizacije je postala tako nujna, da so se tudi trgovski nastavljenci začeli združevati v stanovsko organizacijo »Zvezo trgovskih nastavijen-cev na slovenskem ozemlju«, ki ima danes razen Ljubljane organizirane skoraj vse večje kraje Slovenije. Da se Izvede gibanie za Izboljšanje položaja enotno in hkratu, vršila se bode prva vseslovenska konferenca trgovskih nastavljencev v Ljubljani, o kateri se bo še poročalo.
Višji šolski svet.
V	IV. redni seji višjega šolskega sveta dne 12. in 13. septembra je bil sprejet načrt naredbe o Javni kvalifikaciji učiteljstva na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. Sklenilo se je ustanoviti meščansko šolo v Ljutomeru ter preustrojiti stopnjema gimnazijo v Kranju v realno gimnazijo. Oddale so se službe ravnateljev in ravnateljic ter strokovnih učiteljev in učiteljic za meščanske šole, nadalje več služb nadučiteljev in učiteljev(ic). Odobrilo se je službeno premeščenje nekaterih učiteljev. — Poverjeništvu za uk In bogočastje so se stavili predlogi za zasedenje stalnih učnih mest na srednjih Šolah in učiteljiščih. Odobrilo se je razširjenje raznih ljudskih šol. Vodstvu zasebne osemrazredne ljudske šole na Llchtenthurničnem zavodu v Ljubljani se je dovolil pre ustroj šole v petrazredno ljudsko šo Jo in trirazredno meščansko šolo. Sistemizirala in zasedla so se učna mesta za ženska ročna dela. Nekateri učitelji so se uradoma ali na prošnjo upokojili. Sklenilo se Je. da se voditelji ljudskih Sol, ki ima osem ali več razredov (vzporednic), oprostijo od razrednega pouka. Končno so se rešile nekatere stanovske zadeve srednješolskih oziroma ljud skošolskih učiteljev. — Predsednik prof. Vadnjal, 1. r.
»Večernega lista« politično znanie.
»Večerni list« ki v petkovi številki s tako veliko modrostjo filozofira o svobodni In nesvobodni šoli, je kljub svoji vsevednosti pozabil, da Je že temu nad 2 meseca, kar so odstranili socijalisti demokrate iz čeho slovaške vlade in da so demokratje danes najhujši opozicijonalci proti čehoslovaški. Sreča, da se je to zgodilo; sicer bi bili morda velika ovira
v	izvedenju svobodne šole. Svoboda duha in misli, katere se »Večerni list« s svojimi bratci tako boji, je na pohodu in tisoč »Pričenjanj« je ne bo ubranilo. Kdo je za svobodo misli, ali bogataš ali delavec, bo sprevidel »V. L.« iz svojih — gotovo ne zapra šenih — arhivov. Ta še krpati ne sme, kdor nima izpričevala, in člankov o svobodni šoli pisati, kdor je ne ali noče poznati«, v tem se »V. L.« popolnoma strinjamo. A o vsem drugem pa spregovorimo natančneje prihodnjič; pričakujemo namreč tudi 1100 shodov in sapa nam bo zastala, če jih ne bo. Obljubljate Jih, in »svobomiselne brezvestne nesramnosti« bo konec!
♦
—	Prošnje za podpore po ujmah.
Na poverjeništvo za kmetijstvo se vlagajo razne prošnje za podpore po ujmah (toča, povodenj, požar, itd.). Opozarja se, da je take prošnje vlagati na poverjeništvo za notranje zadeve v Ljubljani, in sicer potom pri-stojega okrajnega glavarstva. Poverjeništvo za kmetijstvo nima za take podpore nikakih sredstev na razpolago.
— Pojasnilo. Z ozirom na notico »/akaj ne vidijo« objavljeno v petko-
vi	številki našega lista pripominjamo, da se opazke ne tičejo trgovca g. K. Kregarja, ki stanuje v bližini.
— Na komandi mesta Ljubljana naj se nemudoma zglase sledeči £g.: Alojzij M. Mazlu, nadporočnik; Fran F. Kramar, praporščak; Anton Gašperlin, rač. prak.; Pero J. Popovič, prav. akcesist; Rudolf M. Leban, praporščak; Anton Krische, praporščak; Josip Brtoncelj, podživino-zdravnik.
Dljaštvo in verouk.
Petkovi »neodvisni« »Večerni list« razpravlja v svojem članku »Že pričenjajo« o gospodstvu socijali-stov, ker hočejo odpraviti verouk iz šol. »Toda ljudstvo ne bo pustilo, ukazovati si od te gospode« tako nekako se izraža ta klerikalna trobenta.
Zato pa moramo izpregovoriti dijaki sami. da bo vedela slovenska javnost, da se naši klerikalci motijo, oziroma — da odkrito povemo — da se že zopet lažejo, čeprav se šteje v katekizmu laž k grehom. Ali ni samo po sebi razumljivo, da je dijak 20. stoletja proti verouku v šolah? Dijak, ki vendar dela z razumom, ki je zmožen, misliti s s v o j o glaven se gotovo ne zmeni za protilogično čvekanje popovo. Vse besedičenje papeževega hlapca zadene samo na posmeh. Sramotno bi bilo za di-jaštvo, če bi še danes ne izprevidelo, da ta vera v izpreminjanje vina in kruha v boga, v brezštevilne svetnike in vdove božje, hudiče in ne vem, v kaj vse še, nima resne znanstvene podlage. Vse to si je izmislila »mati cerkev« po Kristusovi smrti. Kar pa nima logične podlage, nima pravice do obstoja. Danes potrebujemo vere človekoljubnosti, enakosti, vere v izboljšanje socijalne in moralne bede, ne pa vere v hudiče in strahove. Seveda: če bo o tem sklepala rimska cerkev bo gotovo misel za verouk »sijajno« zmagala, če bodo pa o tem odločevali svobodni duhovi in dijaki sami, kar je edino pravično, bo pa prišla druga šiba na klerikalce in dijak se ne bo več mučil s »sv. skrivnostmi«.
Kultura.
Hrvatski koncert v Ljubljani. Ju-
goslovnsko akademsko društvo »Tomislav« iz Varaždina, katero si je s svojimi sijajnimi koncerti pridobilo častno mesto poleg kluba »Sisinska« v Zagrebu, priredi dne 23. t. m. v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union« koncert.
Gospodarstvo.
Finančni upravni sod je začel z delovanjem v Zagrebu, Trenkova ulica 8.
Tovarna za izdelovanje tkanin in sukna se ustanovi v Varaždinu s če-hoslovaškim in deloma hrvatskim kapitalom. Obrat bodo vodili češki strokovnjaki.
Sladkor iz Češke. Minister prehrane je naročil 600 vagonov sladkorja iz Češke. Ta sladkor pa se toliko časa ne bo začel izvažati iz češke, dokler se od tam ne izvozi na Francosko 2000 vagonov sladkorja, ki Jih je Francija naročila.
Iz Slovenije.
Skrbna vas pri Pliberku.
V	pondeljek, 8. septembra popoldne se je vršil tukaj javni ljudski shod na vrtu pri Križniku v Skrbni vasi. Na shodu sta poročala sodruga Mihevc in Nachtigal. Prvi je govoril o sedanjem političnem položaju in o stališču, ki ga ima zavzemati delavstvo v bodoče. Pojasnil je politični položaj v državi, naloge, ki čakajo socijalistični proletarijat, da pride do miru in redu. še posebej je opisal industrijski razvoj v Jugoslaviji in velik interes, ki ga ima Koroška na tem.
Sodrug Nachtigal je nato govoril o pomeu strokovne in gospodarske organizacije ter poljubno razlagal koristi konsumnih zadrug, na kar se je več članov vpisalo v konsumno društvo.
Na željo navzočih je sodrug Mihevc govoril še v nemškem Jeziku, o političnem položaju in bodočem plebiscitu, ki se ima vršiti v tem kraju.
Govornik je dejal, da je plebiscit ena najpravičnejših oblik v svrho reševanja obmejnih in narodnostnih sporov, vendar pa tiči v tem slučaju za vsem Iokavost pariške konferen ce, kajti dovolili so plebiscit na Koroškem, ne dovole ga pa v Primorju in v Saarski kotlini. Dejstvo le, da je ostala gospodom v Parizu pravična
rešitev tefi vprašanj deveta briga. Vsekakor je za Koroško stvar enostavna. Ker je delavstvu Pliberškega okraja očitno, da je okraj obljuden s Slovenci, bode potemtakem glasovalo soglasno za Jugoslavijo.
Nato je bila soglasno sprejeta naslednja rezolucija.
»Pliberško delavstvo pozdravlja solidarno slovensko ljudstvo, s katerim hoče skupaj ostati in delati za srečo jugoslovanskega proletarijata.
Zahteva, da se takoj po ureditvi meja razpišejo volitve po proporci-jonalnem zistemu za belgrajski državni zbor in občinske zastope.
Zbrano delavstvo zahteva moderno socijalno zakonodajo in zadostno aprovizacijo z vsemi potrebnimi potrebščinami, posebno še obleke in obuvala po cenah, ki bodo delavstvu pristopne.
Zahteva oprostitev vseh. ki so morali v zadnjem času od doma.«
Stranice.
Pri nas smo imeli preteklo nedeljo prav dobro obiskan ljudski shod. Vršil se je na vrtu gostilne Arzenšek. Sodrug Brezovšek iz Celja nam je v enournem govoru razložil pomen organizacije, predvsem pa sedanji politični položaj in orisal velike naloge, ki čakajo slovenski proletarijat. Naglašal je bratstvo in skupno delovanje ter poudarjal, da naj z nasprotniki vodimo vedno odločen in odkiit boj. K besedi se je oglsil tudi domači župnik g. Viktor Pregelj, ki je pa s svojimi besedami le agitiral za našo socijalno demokratično stranko in učinil, da se je po shodu vpisalo v našo organizacijo veliko število kmetov. Priglasilo se je 59 članov k politični, nekaj k raznim strokovnim organizacijam in prav lepo število kmetov se je vpisalo tudi v konsumno društvo. Poročevalec se zato zahvaljuje g. župniku za njegovo agitacijo. Straničani mu pa svetujejo, naj se raje briga bolj za cerkev, za politiko se bomo že sami.
Loče pri Baškem jezeru.
Svoj čas naznanjeni, a vsled nastalih ovir odpovedani veliki ljudski tabor v Ločah blizu Baškega jezera se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 28. septembra 1919. Govorniki, med njimi tudi general Maister, so zagotovljeni. — Razna društva so prijavila svoje sodelovanje.
—	Posebni vlak iz Ljubljane do Baškega jezera in nazaj. — Svlra vojaška godba. — Vse priprave so v teku. Narodni odbor v Ločah.
«
Ob skrajni, nam krivično začrtani meji na rajskih obalih sinjega Baškega jezera hočemo dati duška našim čustvam ob prisotnosti bratov iz vse Slovenije in daljnega juga in veličastno proglasiti svojo kremenito voljo za združitev z Jugoslavijo.
Poživljamo vse narodne odbore po Koroškem, posebno one v Rožu, da ta dan opustijo vsakoršne prireditve in iščejo svojo dolžnost v tem, da zberejo in dovedejo vse, ki čutijo narodno, vse, ki potrebujejo poduka in moralične opore 28. sept. v Loče. Vsakovrstna društva bodite pripravljena, da svečano nastopite na taboru, kakoršnega že dolge ni videl Rož! Vsa Slovenija, vsi Rožani, na plan! Zgornji Rož! ti pa se ogrni s prazničnim plaščem, krasi se z narodnimi zastavami za veličastni sprejem obiskovalcev, osobito gostov z onstran Karavank!
Od Lepe do Dobrača, daleko čez Dravo in tjakaj do zadnjih slovenskih koč v Ziljski dolini naj se ta dan razlega in odmeva kot vselej slovenska, koroška pesem, naj doni krepki naš glas, da smo mi Slovenci v Korotanu edini pravi Prakorošci, ki imamo tisočletne predpravice, odločati usodo svoji zemlji- Vsemu svetu hočemo zakričati naš klic, — da po tisočletni trnjevi poti ne zaslužimo hlapčevstva in novega biča, temveč svobodo, prostost bratov med brati.
Aprovizacija.
Ljubljanski prodajalci sladkorja
se vabijo, da se radi nakazila soli
zglase pri tvrdki Jelačin, Rimska cesta, in sicer iz I. do 111. okraja dnej 22. t. m., iz IV. do VI. okraja dne 23« t. m., iz VII. do X. okraja dne 24y t. m.
Prodaja soli. Na vsak odrezek št 3 sladkorne izkaznice za avgust se dobi od 25. t. m. dalje po 1 kg soli, Id stane 2 K 40 vin.
Peki In mesarji, ki rabijo sol, naj se nemudoma zglase na magistratu* Gletova hiša, pritličje, levo.
Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golcih. Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani __________
Spalne in jedilne ste,
In vrhnje raodroce, umivalnike, vstib0^' omare, mize in stole iz trdega in lesa, piinoročata brata Severi zr.togB P hištva in tapetniška delavnica, Ljubija i
____________Kolizei.	S?7
Ženitna nnnnin.
enako gospieo ali vdovo, ki bi imel® ve 1 premoženje ali kako obrt. Z otrokom i>' 1 ltl'učena. Obširne ponudbe s sliko p°“ «r«j čajnost" na upravništvo _Na:;reiaa. ^
Kolo*
Tapetnih Bragafin Pni,
prej v Trstu, se priporoča za vsa v t|P^ niško stroko spadajoča dela. 5°° ^
Pour. tedrngi. “.£?»
bi rad pohajal srednjo šolo v ne more dobiti stanovanja. Sodrugi, &1	^
je na tem, da pomagamo načemu &oyeKU ^ nadaljnjih študij, naj sporoče upravntetvfl* ^ bi bili pripravljeni spre eti imenovanega stanovanje brez hrane in koliko bi za ^sno saj začasno. Zadeva je nujna, ker se Pr
šole 22. t. m. ^	^
Drvorezbarji ali kiparil
ki so že delali pri drvab, stalno nameščenje pod ugodnimi p" goji. Ponudbe na Radiona umjetnn*
Zagreb, duga ulica 34.
Inženir dr. Miroslav Ka^
oblastveno poverjeni stavbeni inženir
Specijelno stavbeno podjetje za betoni železobetonske in vodne zgrndbe y Ljubljani, Hilšerjeva ulica St. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodn® elektrarne, betonske in železobetonske j®*1’., mostove, železobetonska tovarniške P0B JL skladišča, betonske rezervarje, želeiobetoP® oporno zidovje in vse druge betone«« železobetonske konstrukcije.
Prevzemn v strokovno izvršitev vse n® stavbene inženirske stroke. TehniSka mnenja. — Zastopstvo »trank v
niških Eadevah.	^
• d i
Slavnemu občinstvu naznanjava, sva prevzela
»V
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro In toč®* postrežbo, ter se priporočava & mnogobrojen obisk
Ivan in Ana Černe
z Goriškega. s538 l5^
GORI
DRVA
srbečico, hraste, lišaje uniči pri S®* veku in živini mazilo zoper srbeči0®* Brez duha in ne maže perila. 1 lonce* za eno osebo 6 K. Po pošti 7 K F štnine prosto. Prodaja in razpošilj® lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven 10-6	rotovža.	6Sl
Kolporterja » Celje
iščemo.
Kdor želi prevzeti ta posel, naj se zglasi pri sodrugu Josipu Marn«« Celje, boln. blag., Vodnikova ul.Jj;
w T •	•	560	^
Krojači,
zmožni finega dela, dobe proti dobri r-noliubna dela na dom, tudi izven Ljublj*®" Zglasiti se je pri A. K u n C, L j u b 1 j a » *> Gosposka ulica št. 7, 1. nadstr.
mehka in trda, vsako množino, pripelje na dom družb*
„IMPEX“
Mahrova hiša, Krekov tr0
it. 10, i. nadstr. ^
10-*
Gospodinja, ki rabi
Milo »SRNA
552 10-
M
stedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poizkusni zavoji po 41/* kg vsebine
IGNAC F O C K, tvornica mila in sode, Kranj.