LETO vin V Ljubljani, dne 4. marca 1935 Štev. Q Posamezna številka 1 Din Posamezna številka I Din. mesečno, če se sprejema list v unravi, naročnina 4 Din, na dom iu po pošti dostu\ Ijen list 5 Din - Celoletna nuročnina je 50 Din, polletna 25 IJin, četrtletnii 13 Uiti. Cene inse-ratom po dogovoru VOHEDECJSKI Uredništvo, kopitarjev u ul. št. b/lI' Telefon št 2050 in J»)l)6 — Rokopisi se ne vručajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. b Poštni ček rnčuu Liubljana t5.t79. Telefon štev 2549 Državljanska vojna v Grčiji Stari puntar Ventzeios ne da miru Uporniki so se utabortji na Kreti £££ Atene, 3. marca. Ničesar se šc nc ve o usodi uporniških ladij. Cele in policija so se vednov pn-n avlienosti. Arelirali so več častnikov in P.osla"-cPev, voditeljev repub ikanske lige in ravnatelj v l.- ,cr druge osebnosti, pristaše Venizela Zboro^ vania so p repov dana. Uoznava se. da so etala.zelo ^škodovala Teko ;rško Makedonijo in Tra-kijo. Sedaj pa, ko so prišle na Kreto še uporne vojne ladje, se jc moč Venizelosa še povečala, ker ima sedaj sain že nekako svojo državo v Grčiji v svojih rokah. Vse prebivalstvo Krete je na njegovi strani. Zalo je sedaj zelo važno, kakšno .-tališče bo vlada zavzela proti Kreti. Oborožen napad je skoraj da izključen; sleherna pogajanja pa bodo polo/aj vla. de samo še poslabšala. General Kondilis je izjavil poročevalcem listov, da je vlada zadosti močna, da uduši vstaško gibanje V severno Grčijo so odšle pomožne čete. Na nekaterih važnejših mestih v vojski so ua vrat na nos izvršili izprcmenibe. Egejske otoke bodo branila pred u|X)itiiki letala. Vse bolj se širi prepričanje, da je v einziio -trdno odločen začeti državljansko vojno Venizelos Gospodar položaja na kopnem Atene. 3. marca. b. Vlada trdi v svojem uradnem komunikeju, da je še vedno gospodar položaja na kopnem, le ua morju vstaja še ni zadušena. Vojna sodišča že delujejo s polno puro in vsi znaki kažejo, da bo takoj izrečenih in tudi izvršenih mnogo smrtnih obsodb. Na glavnem trgu so bile danes velike manifestacije za vlado, na katerih je zahtevalo ljudstvo smrt za vse voditelje opozicije, /lasti pa je ljudstvo zahtevalo glavi Venizelosa in Plast i rasa. ki so ga splošno začeli imenovati poklicnega izdajalca grškega naroda. Vlada je zbrala vse podatke, iz katerih se jasno vidi, da sta vstajo organizirala bivši predsednik grške vlade Venizelos in general Plast i ras. Kar se tiče ladij, ki so na strani upornikov in ki so odplule iz Pireja na široko morje in potem proti Kreti, še nič znanega, kje so se te ladje ustavile. Včeraj popoldne so vladna letala te ladje bombardirala in so poškodovala križarko »Averov« in en torpedni rušilec. Ker je nastopila takoj po pričetku bombardiranja noč. je bilo dalnjc delovanje letal nemogoče. Vsekakor pa je vlada izdala nalog |>oveljstvu letal, da se ladje ali prisilijo k predaji ali pa da se enostavno potopijo. Vojna letala so danes nadaljevala z iskanjem uporniških Indij ter jih ponovno pozvala k predaji. Toda vslaši niso odgovorili. V Solunu je bila vstaja hitro zadušena radi lega. ker je bil Venizelosov emisar, ki je imel nalog, da da znak za vstajo, aretiran na poti iz Aten v Solun. Pri njem so našli načrt vstaje, vsled česar vladnim četam ni bilo težko, da jo zadušijo. Ultimat upornikom Pariz, 3. marca. c. Belgrajski dopisnik »llavasa« poroča, da jc Venizelos res na Kreti in da s- je že |x>stavil na čelo vsega upora v Grčiji. Istočasno j » spureča, da je danes grška vlada poslala na Kreto ultimat, da bo jutri zjulraj začela bombardirali Kreto, če se uperniki še v teku noči ne predado. Položaj se je v teku današnjega dne tudi poslabšal v grški Macedoniji. Podrobnosti pa še manjkajo. Pakt o nevmešavanju Velesile Nemčiji mednar. pogodba za obnovitev sedanjega reda v Podonaviu sredstvi, če hi kdo napadal neodvisnost ali državno ozemlji ene i/,nted njih. Avstrija je Dunaj. 3. marca. TG. V zunanjem ministrstvu trdijo, da bosta Italija in brancija še te dni odgovorili Nemčiji na nekatera vprašanja, ki jih je njima slavila v zvez; s podonavskim pakom, ki sta ga predložila Mus-solini m Laval ob priliki zgodovinskega sestanka dne 7. januarja v Runu. 1'ranctja in Italija bosta Nemčiji odgovorili ločeno, a vsebinsko se pismi ne bosta razlikovali. lNa vsak način pa bo imela Nemčija odgovor v ■vojih rokah še pred prihodom angleškega zunanjega ministra sir Johna Simona v Jler-liu, dne 7. marca, kot najavljeno. V z i nanjein ministrstvu trdijo, da je bil ta razvoj mogoč šele, ko " Avstrija po svojih predstavnikih sama povedala svoje zelje v Parizu in Londonu. Podonavski pakt torej le počasi dozoreva, čeprav se i>o vsebini vsak dan nekoliko spreminja. Sprva je imel podonavski pakt le nekako namen, zavarovati nedotakljivost Avstrije in to s podpisi vseli sosed Avstrije, nadalje Poljske, Romunije in 1< raneije. Mala zveza s takšno splošno obliko 111 Ima zadovoljna, ker takšen podonavski pakt daje varnostna jamstva samo Avstriji, vsem ostalim državam pa ne. Revizioniznia bi se taksen pakt nikakor ne dotaknil. Tudi Avstrija ni bila s prvo obliko zadovoljna, ces, da .,« za nio poniževalno, da bi jo morale kot neodvisno državo dr utre ščititi, kot neko nebog-Ijenko, ki si sama nc more nikamor pomagali. V tem oziru sta se mnenji Avstrije m držav Male zveze znatno druga drugi približali in ie tako dozorel načrt, naj se pod imenom podonavskega nevmesevalnega pak ta podi) i še mednarodna pogodba, ki ho jamčila varnost in nedotakljivost vseh podonavskih držav in sicer tako, da se vse podonavske, države slovesno obvežejo, da bodo druga drugi priskočile na pomoč z vsemi na to dala svoj pristanek v Parizu. V lade držav Male zveze pa so po svojih poslanikih tudi pred par dnevi na isti način izpovedale svoje stališče v Parizu in v Rimu. Edini lomni točki v tem razvoju sta prvič, da se je vsirijska vlada nepremišljeno vdala neki notranje ivstrijski propagandi za vspostavitev llalisli iiržuniiv, s tein zadela na odpor, star 16 let, vseh držav Male zveze ter na ta način znova vzbudila neza-upaijc, in drugič, da se ho Madjarska. ki je nekako od revizioniznia obsedena, z vsemi 'silami zoperstavljala, takšen podonavski Zaščita manjšin v Avstriji pakt, ki hi zajamčil (brzdanji politični red v Podonavju. podpisala. Glede Nemčije namreč mislijo v Parizu in v Rimu, da jo bo mogoče dobili na lakšen podonavski pakt, ker je nemška vlada že sama po svojih diplomatskih zastopnikih izrazila svojo pripravljenost, tla hi podpisala pogodbo, ki bi za deset let ustanovila popolno premirje v Podonavju. Od italijanskega 111 francoskega odgovora Nemčiji ter od nemškega satlifiča je sedaj odvisno, če se bo v kratkem sestala konferenca podonavskih držav, ki je bila mišljena za Luzern in sicer takoj po podpisu vzhodnega pakla z Rusijo. V Moskvo, nič v Moskvo . . . London, 3. marca. b. Tukaj so se danes v političnih krogih razširile vesti, ki so baje jirišle iz zeo zanesljivega vira, da niti sir J0I111 Simon niti lord F.den ne bosta odpotovala v Moskvo. Namesto njiju !>a bo inenda odpotoval francoski zunanji minister Laval, ki bo poselil tudi Varšavo in Prago. V Parizu te vesti doslei niso niti demaiitirali niti potrdili. Gombos pred padcem Budimpešta. 3. marca. b. Vedno bolj postaja jasno, da so dnevi (iomhosove vlade šteti. Notranji minister je danes podal ostavko, radi tesar se jutri sestane vlada k izredni seji, na kateri bo brez dvoi . sklenila, da poda kolektivno deniisljo. Potem takem s0 vidi. da je grof Belhleii z uspehom dokončal svoje delovanje proti (ibinbosu. Spor z Abesinijo Rim, 3. marca. AA.Siioci sta odpluti iz Napo lija v Mesnino parnika »Canipidoglio« in Anlonio Klac. Na pramkili je vojaški material. 76 (•Ustnikov in 554 vojakov, ki bodo nadaljevali vožnjo v vzhod 110 Afriko. Napulj, 3. marca. b. Ker se je vreme popravilo, so tudi danes i/, ju/udi italijanskih luk odplule nekatere ladje z vojaki in vojnim materialom proti Ahesiniji. Vojna v Južni Ameriki Pariz, 3. marca A A. Po vesteh iz Asunciona je glavni generalni štab paragvajske vojsko izdal komunike, da je paragvajsko vojaštvo uničilo večji sovražni oddelek na bregovih reke Para 111 pri tej iniliki zajelo več sovražnikov in zaplenilo mnogo vojaškega materiala. Komunike zaključuje, da se sovražnik na vsej fronti umika. Lloyd George vstopi v vlado lendon. 3. marca. c. Lk>vd George ie danes presenetil vso angleško javnosi. MacDonaldu je i*> slal ivisnio, v katerem 11111 ponuja svoje sodelovanje za rešitev krize. MacDonald 11111 je odgovori , da rad sprejema njegovo sodelovanje in da bi bil ve sel, če bi ga lahko kmalu sprejel. 223 hm na uro London, 3. marca. AA. Iz I)aytonn-Beacha poročajo, da je znani avtoniobilisl Alalcolm Cnmbcjl danes' preskušal svoj avtomobil. Dosegel je naj večjo hitrost 223.463 km na uro. Kako naj slepi čitajo .Moskva, 3. marca. b. Fizikalnemu institutu akademije znanosti v Kievu se je i>o-dveletne.nl napornem dolu |x>d vodstvom aka- .......... Goldmaiuia i osrečil o rešiti jiroblcin. kako naj slejii čitajo navadne knjige Konstruiral je stroj, ki je podoben pihalnemu stroju, s in.....k-jo katerega sc črke m besede /. clektrično-optičnim nroeesom prenesejo na posebne tipke, ki .iili slepci lahko hitro spoznajo. 2e prvi poskusi so se zelo dobro ob nesli. O* & «5 i, da ho vzgledu® - že Rudarji zahtevajo Dunaj, 2. marca. Po povratlui iz Pariza in Londona sta zvezni kancler dr. Schuschnigg in zunanji minister lieimvvehrovec IlergerAValdcnegg sprejela časnikarje ter jima dala vsak po-sobo'i dal i še izjave o uspehih potovanja P<> zapodili Evropi. Povedala nista nič novega sai ga ni več vprašanja, ki bi ga lie bila /x> v neštetih govorili in časnikarskih mter-viiuvih ter uradnih izjavah med svojim po-tovaujem načela in svoje stališče opredelila. Pač. pa ie treba v govoru zunanjega ministra nei-o-cr-^aldeneaga pred dunajskimi časni-k ar jim i povdariti. da je načel sicer zelo po-v ršiio a vendar le načel vprašanje, o katerem sta oba državnika na potovanju molčala — vprašainje narodnih manjšin v Avstriji. lier-ger-\Y'al(!enegg je dejal: »Jinel srni tudi priložnost, da sem se raz .... • . I I .. * .. ____! 1 * ,, ■ . ■ t m <■ r «1 ■ 1 , ■■ ai ,i Hit/1 11 I I Mostar, 3. marca. m. Tu jc bil protestni shod rudarjev, na katerem je bila sprejeta resolucija, kjer rudarii zahtevajo od merodajiiih činiteljev, da se določi kot minimum delovnih dni v mesecu 20 dni dnevni zaslužek rudarjev v državnih rudnikih pa 'nai se zviša za 10 odstotkov. V vseh državnih rudnikih naj sc tudi takoj reorganizirajo pravila Bratovskih skladnic, da se življenje rudarjem eim-boli zavaruje. Rudarii so končno izrazili želi" in prošnjo, da bi se njihovi zaslužki izplačevali vsai do 15. v mesecu. govarjal /. državniki o vprašanju narodnih „ ____ J,„:;rf ,, p.nrii manjšin, ter jim dati gotova pojasnila, ki so Nasa razstava hn\ig Vfragt jih zaprosili. Pri tem zastopal staro naše ^ martai Danes je bila tuUaj otvor. Nerazumljiva izjava liozlpivskega - cnnle •. Oster napad romunskega lista na predsednika poljske vlade Bukarešta, 3. marca. TG. Tukajšnje časopisje ne eea veliko pozornost izjavam, ki jih ie vče rii dal poljski ministrski predsednik Kozlovski o zunanji politiki poljske republike, ko jc dejal, da »poljsko-francoska in polisko-romunska zveza teivdj poljske zunanje politike in os njenega uve-liavijanjo v Evropi. Toda zgodovina Poljske nas tiči, jc dejal Kozlovski, da moramo iu smemo ra čunati f prvi vrsti le na svoje lastne sile in da jc skramo nevarno, če bi sc zanaša l le na p a -nimate cunje. Poljska bi z veliko zadovol,-nostio sprejela vest, da sc jc Mad,ars,t,i sporazumela z državami Male zveze na isti način, kot le to storila Poljska z Nemčijo, ker Polislia zeli ostati v najboljš!h odnošajih z vsemi štirimi državami v Dodonavski kotlini.* »Adeverul« odgovarja Kozlovskemu v z en ostrem tonu in ga sprašuje, kaj misli pod izrazom »papirnatih cunj«. Ali s.) to zavez-nišk? po godbe? Ce jc temu tako, ali jc Kozlovski že po zabil, da je tudi Poljska vstala k novemu narod nemil in državnemu življenju na podlag takšne papirnate cunje«, ki se v tem primeru imenuji versajska mirovna pogodba, ki io jc močila ple menita kri tolikih narodov. Francija in Mala zve za ter Rallranski sporazum se trudijo, da bi to papirnato cunjo«, ki ščiti tudi obstoj Poljske, zavarovale proti vsem sovražnikom. Zakaj se temu delu odteguje Poljska? Ali nc v_c, d;> bo v trenutku, ko bo nemalo s sodelovanjem Poljske izginila versajska »papirnata cunja«, obstoj poljske države prišel z nova v veliko nevarnost. avstrijsko stališče, na katerem smo vedno slali, ter ga znova pojasnil, da namreč pri nas v Avstriji vse manjšine, kulturne, jezikovne in verske (kje so n a r o d n e 'i opomba nred.) vživajo popolno svobodo. Mi zahtevamo od njih samo. da državo priznajo in v državi z nami sodelujejo. Ravno Avstrija j:> Usta, ki daje vsem svetu vzgled, kako je treba spoštovati pravice vseh manjšin. ki hočejo z državo živeti in se njenim zakonom pokoravati.« S temi besedami je baron Hcrjjer-VVal-dentirir hrabro odbrzel mimo manjšinskega vprašanja. Njegova izjava pa je zapustila med časnikarji, ki so predstavljali ravno av-slrijskc manjšine, skrajno mučen vlis. Saj je komaj par tednov tega. kar je zvezni kancler v svojem govoru v Celovcu slovesno izjavil. da bo Avstrija vprašanje zaščite narodnih manjšin tako uredila, da ho postala ■t,g' d /,a vse ostale države. S leni je zvezni kancler sum priznal, da ilozdaj to vprašanje še nikakor ni tako urejeno, da hi ga Ijilo mo-iroi-e imenovati zglednega. Evropsko javno 'mnenje a tudi narodne manjšine v Avstriji pa so'to kanclerjevo iskrenost in dobro voljo S hvaležnostjo vzele na znanje, pričakujoč, da -c bo zgledi a ureditev« kmalu uresničila. Sedaj, tri ledne po kanclcrjcvcin govoru v Celovcu pa pride hciunvelirovski zunanji minister Rcrtrer-VValdonegg ter si upa javno priznati, tla jc agiliral l>o evropskem zapadu •< tem, kako so manjšine v Avstriji že j>o- Praga, 3. marca. c. Danes io bila tukaj otvor-jena češkoslovaška - jugoslovanska razstava knjig Razstavo je otvoril jugoslovanski poslanik dr. Cin-sogono. Razstavljene so vse važnejše publikacije obeh držav in pa vsi prevodi jugoslovanskih de! v češčino in čeških del, ki so prevedena v jugoslovanske jezike. Belgrad, 3. marca. m. Po daljšem presledku sta se danes zopet spoprijela znana bokserja Hie-ber in Ogrizek. Hieber je v 8. rtindi podrl Ogrizka s knock-outom. polnoinu svobodne in kako je ureditev njihove usode že urejena, tako. da jc lahko za zgled vsej Evropi. To je vendar malo ijir-vce. Predstavniki manjšin smo imeli vtis, kot da je ta ministrova izjava le cinično zasramo-vanje vseli teženj, ki jih manjšine r/.razajo. \li 'hočc avstrijski llcimvvihr res sabotirati tisto dobro voljo, ki jo je pokazal krščanski kancler Scluischiiigg, da uredi iisimIii manjšin po načelih krščanske morale. Torej bo le res, kar se govori že dalje časa po Dunaju, da obstoja zares lep krščanski načrt za ttre-dilev manjšinskih vprašanj v Avstriji, a ila se llcinivvelir, ki je nadvse mogočna ravno na Koroškem, kjer je pobrala v svoje vrsic vso versko in narodno odpadnlštvo in vso ueinškularijo, z. vsemi silami trudi, ila bi izvedbo tega načrta preprečila. Sicer bi si ifcrrcr-M aldcncgB ne bil uiutl tako javno govoriti neresnice. Ing. Sch. Stran 2. Štev. 9. Iz notranje politike Pri pogrebu očeta znorel Strašno dejanje zblaznelega človeka Murska Sobota, 3- marca. Včeraj popoldne ho v Murski Soboti pokopali starega prevžitkarja Korača iz Kroga. Pri pogrebu jo bil tudi pokojnikov sin, ki je pred loti znorel, potem pa je nekam ozdravel ter .je že tri leta živel doma skoro čisto normalno. Smrt in pogreb očeta pa je na sina oči vidno silno vplivalo ter ga je zo-!>et spravilo iz ravnotežja. Takoj po pogrebu je Sel v mesto, se nekoliko o pil ter vstopil nato v Hirschlovo trgovino nji Lendavski (se- sti. Navalil je na trgovca, zgrabil z * sto1 W pobil Hirschla z nekaj udarci na tla. Zdrobil mu je lobanjo in ga tako poškodoval, . dr. Kronvogel. 1/. vseh poročil, ki so jih d rti štveni funkcijonarji jxiriložnosti, pri kateri je lahko nastopilo 7.n koristi svojega članstva. Dni štvo šteje sedaj llfiT članov. Dohodkov je imelo Din 13.:tHi. izdatkov pa 12.131. Imovina znaša Din 7148. Vršile so se tudi volitve ter je bil i/,voljen za predsednika dv. svetnik dr. Josip Kronvogel, L podpredsednik .ie višji poštni svetnik Matej Vrhnjak. II. pod pred sednik prof. v p. dr. Žmavc Jakob, tajnik nadnčitelj v p. Ogorelee Anton, tajnikov namestnik car. uradnik v p. Berložnik Frtvnjo, blagajnik okr. tajnik v j>. Koudelka Ivan, blagajnikov namsetnik šol. uj>rav. v j>. Purk-hart Jože; odborniki: dv. svetnik v ji. dr. Peitler Frane, orož. narednik Sinko Jakob, polkovnik v ji Razlag Jakob, podpolkovnik r p. Lopan Hinko. viš. žel. kontrolor v p. Smerdn Josip, poštni ravnatelj v p. K rame. r Tvan, učiteljica v j>. Kramar Krnica, progi, fin. kont. v p. 'Žnudcrl Ludvik. Namestniki: viš. dav. npr. v |> Fahijan Anton, vladni pristav v p. Bobek Mihael, s. j>is. of v p. Vo-irrinc Marko; pregledniki: dav. kont. v p. Masten Josiji, or. nar. v p. Prince: namest- nik še ni določen. Za okraj Ljubljana-okolica Josip Čeme, posestnik in trgovec v Zg. Šiški in Josip Palme, posestnik na Igu, namestnik Ivan Povše, skladiščnik v Mostah. V Kamniku bo kadidiral dr. Ivo Potokar, namestnik Se ni določen. V Krškem in brežiškem okraju ho kandidiral Drago Korn-hauser, odvetniški pripravnik v Ljubljani, za namestnika v krškem okraju Anton Krieger. jHW»st-nik v Krškem, nisdfeni ko v brežiškem okraju namestnik še ni določen. V Mariboru-desni breg bo kandidiral dr. Fran Irgolič, odvetnik v Mariboru, in Anton šnuderl, ekonom v Mariboru. Okraj Maribor desni breg se mora še samo odločili in bo najbrž določen vrtnar Požar iz Pobrežja. V okraju Prevalje bo kandidiral Alojzij Osojnik, upravnik rudnika v Motniku. V okraju Slovenjgrader ho kandidiral Josip Polanc, rudar iz Pesja, za namestnika pa Anion Brinovšek, posestnik iz št. Andraž;!. Za druge okraje kandidati še niso določeni ter se bodo morali izreči krajevni odbori te stranke. Isto velja tudi za mesto Ljubljana. Jugoslovanska narodna stranka jKinuja za Ljubljano kandidaturo Ivanu Jelačinu, predsedniku Zbornice za TOI. Zborovanje je poteklo zelo živahno. Sprožen je bil tudi predlog za abstinenco pri volitvah, ki j>a je bil l ogromno večino odklonjen. Vplivni shodi v prestolici Belgrad, 3. marca. m. Naše prestolno mesto sta danes malo razgibala prva volivna sestanka, ki sta bila danes dopoldne. Ob O je bil sklican kandidacijski sestanek okrajnega odbora JNS za okraj vra. carski, ki ga jc sklical bivši narodni poslanec llija Savkovič. Na sestanek, ki bi se imel vršiti v gostilniških prostorih »»Dva doda« na Aleksandrovi cesti, je prišlo veliko volivcev iz vseh okoliških občin. Kakor v vseh ostalih okrajih, m- je tudi za ta okraj |*>javilo več kandidatov za iiodoče volitve, ki so imeli danes svoje priganjače na tem volivnem sestanku Med vsemi skupinami se je stalno vodil be sedui boj. Takoj, ko je kakšna skupina pričela akla-mirati svojega kandidata, so vsi ostali pričeli vpiti: »Dol z njim!« in obratno. Ker sklicatelj sestanka sploh ni prišel na shod in prav tako tudi ne govorniki. kričalo )>a jt vsevprek, jc morala intervenirati oblast ter odpovedati sklicani sestanek. Oko. liški volivci so se nato razšli in so se vozili v svojih vozovih jx> ineslu in po ulicah ter aklamirali svoje kandidate. Istočasno pa v« imeli v dvorani kinogledališča v Obrtnem domu volivno zborovanje tukajšnji obrtniki, na katerem je govor i ki več govornikov. Takoj, ko so navzočni obrtniki slišali za ime jwslanskc£a kandidata, o svojih delegatih tudi obrtniki iz Celja in Ptuja ter 13 štajerskih političnih okrajev. Zbor je sklicala Zveza obrtnih društev dravske banovine. kot glavni govornik je pa nastopil pod-predsednik Zbornice TOI Rebek. Kakor je bilo iz dosedanjega gibanja v obrtniških vrstah razvidno, je bilo to zborovanje sklicano zaradi tega, da jioda večji povdarek zahtevi obrtnih krogov jio čim številnejšem zastopstvu v novem parlamentu in da pripravi tla nekaterim kandidatom iz vrst obrtnikov, ki nameravajo pri prihodnjih volitvah nastopiti. Zborovanje je vodil Miha Vahtar iz Maribora, ki je uvodoma pozdravil tudi zastopstvo trgovcev in industrijcev, ter predlagal, da se odpošlje uda-nostna brzojavka kralju Petru II., ter pozdravi ministrskemu predsedniku Jevtiču in banu dr. Pum. Nato je podal besedo Rebeku, ki je v obsežnem govoru jxxlal pogled na sedanji obupni položaj slovenske obrti, ko je v zadnjih dveh letih nazadovalo število obrti na področju ljubljanske zbornice za 3000 ter so se slovenski obrtniki zadolžili za okroglo 3*10 milj. Din. Merodajni faktorji so vsa zadnja leta pokazali mnogo premalo razumevanja za težnje obrtniškega stanu, davčne obremenitve so bile previsoke. Naglašal jc velike zasluge, ki si jih je Dobrodelna prireditev v ,Unionu' Ljubljana, 3. marca. Snodi je bila v vseh dvoranah hotela nUniona« lepo usjiela dobrodelna prireditev, ki, jo je organizirala ljubljanska mostna občina v korist brezposelnih in bednih. Za pri-reditev je vladalo mod ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje ter je občinstvo res napolnilo vse dvorane. Prireditve se je med drugimi udeležil tudi novi župan dr. Itavni-har, ves konzularni zbor, predstavniki raznih oblasti in organizacij. Posebno častna pa je bila udeležba s strani občinskih in javnih nameščencev. Prireditev je imela poleg mo ralnega tudi ugoden gmoten usjieb. Najboljši del večera je bil koncertni del, pri katerem so nastopili radijski orkester, Ljubljanski Zvon«, društvo »-Sloga«. Morda .ie najbolj ugajal nastop deklet z mestne ženske gimnazije, ki so pod vodstvom dr. Doli-narja zapele Volaričevo »Slovenske mladenke' in žele za to ogromen aplavz. Sledila je zabava pri pogrnjenih mizah. Občinstvo se je zabavalo ob celi vrsti uspešnih nastopov, kakor šaljivih kupletov, komičnih operet, zabavne glasbe, baletnih nastopov, šaljivih prizorov itd. Pohvalno je treba zlasti omeniti mestno ushižbenstvo, ki je z izredno požrtvovalnostjo sodelovalo |>ri organizaciji tega večera. zlasti pa mestne uradnice, ki so skrbno stregle pri dobro opremljenih paviljonih. Ves večer se je pripetiln samo ena nezgoda: s sprednjega balkona se je namreč utrgajo okno ter padlo na nekega gosta in ga lažje ranilo na glavi. Zdravniško pomoč mu je takoj nudil dr. Rus in mu je iz.mil rano ter ga odpre mil domov. Ljubljanska kronika Poročila sta se včeraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Rudolf Ogrin, uradnik KID na Jesenicah, z gdčno Pavlo Simenčcvo, hčerko znanega in ugled, nega vrtnarskega mojstra iz Ljubljane. .Mladoporočencema obilo sreče! Poročila sta se včeraj v trnovski cerkvi g. Ivan Ogrin ml., litograf, z gdčno Olgo Koiman. Poročil ju je župnik F. S. Finžgar. Obilo sreče! Rokodelski oder. V torek, 5. marca bo uprizoril Rokodelski oder priljubljeno veseloigro s petjem »Konec stanovanjske krize«. Pričetek je ob osmih zvečer. Ljudska univerza v Ljubljani. Sprehod po modernem premogovniku« je naslov predavanju, ki ga bo imel g. univ. prof. ing. Gostiša Viktor drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Predavanje bodo spremljale slike. Vstop prost. Obrezovanje sadnega drevfa bo praktično ra»" kazoval nadzornik Slrekclj na vrtu g. Dachs? na Prulah danes ob 15. Na ta važen pouk vabi podružnica SVD vrtnarske ljubitelje. Mariborski drobiž Maribhor, 3. marca. Mnsarrkora prosla?a se je vršila dnes dopoldne v Narodnem domu. Imela je značaj interne prireditve Češkega kluba, katere so se udeležili tudi vidnejši predstavniki mariborskega javnega življenja. Kandidate izbirajo. Zadnje dneve se opaža v Mariboru znatna nervoznost. Vršijo se sestanki za sestanki in na vseh se govori samo o kandidatih. Sinoči so imeli sestanek nacionalni krogi in udeležili so se ga tudi nekateri zastopniki gospodarskih korporacij. Sklenili so, da kandidirajo vjjoko.jenega državnega pravdnika dr. Jančiča, dočim je ofici-ielni kandidat JNS, kakor znano, postajetiačelnik pridobila zbornica za obrtniški stan. Zahteval je ob zaključku svojih izvajanj, da postavijo obrtniki iz Slovenije pri volitvah svoje stanovske kandidate. K lemu vprašanju so stavili nekatere konkretne predloge tudi drugi govorniki, ob zaključku pa je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se zajamči obrtništvu v parlamentarni delegaciji iz dravske banovine vsaj 6 mest, ki bi odgovarjalo gospodarski in socialni važnosti ter tudi številčni moči. š Lukačič. Dalje so imeli sestanek obrtniki ter se je v njihovih vrstah jiojavila kandidatura Mihe Vah-terja. Danes dopoldne se je vršil v prostorih Orla buren nestanek okrajnega odbora JNS za desni dravski breg, na katerem so številni govorniki ostro grajali doseda njo politiko JNS ter nato zavrgli ponovno kandidaturo dosedanjega poslanca ravnatelja Krejčija in postavili kandidata Gornjaka iz Slov. Bistrice. Kakor pa čujemo. bo Krejči vseeno kandidiral. Zemlja se vdira. Deževje je zopet sprožilo zemeljske plasti na strmem desnem dravskem obrežju. Začela se je vdirati zemlja nad Dravo ob koncu Smoletove ulice. Plaz bi znal biti nevaren za costo in bo treba nekaj ukreniti, da se nadaljnje vdiranje prepreči. Zapiralna ura. Policija je začela strožje paziti na zapiralno uro po trgovskih obratih. V soboto je. bilo ovadenih zaradi tega (»restopka 14 trgovcev. »Smrtna kosa. V Jezdarski ulici 8 je umrla soproga delovodje gospa Neraf Jožefa, stara 57 let Naj počiva v miru. Zastrupljenra je vozil. Avtoizvoščka Rebernika je sinoči ustavil v Studencih neznan moški. Komaj je tujec stopil v avto, se je zgrudil nezavesten, v avtomobilu pa jc zasmrdelo rw solni kislini. Izvo-šček je posta hitro zapeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da gre res za zastrupljanje s solno kislino, niso pa mogli dognati neznančevega imena, ker je bil v globoki nezavesti. Najden „šac" Ribnica, 3. marca Pa v resnici, pravi >šac< so našli na Bregu pri Ribnici. Pretekli teden so letali otroci po travniku nad Ribnicu pri Bregu, pa eden sune v krtino, iz katere sta odletela dva svetla srebrnika. »Dva kovača !< je bil prvi vzklik veselja in presenečenja. Otroci planejo po krtini, pa dobijo še in še, kakih 20 kosov. Priteče močnejši fantič, razkopava krtino, dobi zopet okrog 20 kosov. Pribiti sosed z lopato in nakoplje dva žepa svetlih srebrnikov, da si mora žepe mašiti z ruto. Večina novcev je bila prav lepo zloženih. Priteče še lastnik (ravnika, ki pa najde le še It kosov. Vseli kosov je bilo okroft pet ato. Vmes so Marije Terezije tolarji, križevri, šmarne petice iz leta 1738. in 1771., >cvancgarice« iz leta 1838. in 1842., najnovejša iz leta 184-5. Kdo je zaklad skril? Nekdo je moral zaklad skriti v revolucionarnem letu 1848., ali pred italijanskimi vojskami, pa je morda umrl, ne da bi bil povedal, kje je njegovo bogastvo. Zakaj takrat je bila to vsekako čedna vsotica. Poprej je bil ia travnik zaraščen z grmovjem, kar je bilo dobro skrivališče., podaj pa je blagajno pokazal krt. To je že drugi slučaj »šaca v tej okolici. Morda bo še kaj. Ostanki podrtega mostu razstreljeni V soboto je dala družba Obnova razstreliti zudnje ostanke podrtega mostu pri Goričanah. Ti ostanki so namreč zelo ovirali odtok Sorc in ker ie možno, da nastanejo spomladi v Poljanski dolini zopet povodnji, jc bilo nujno potrebno, da se ti ostanki odstranijo. Po razstrelitvi ima Sora zopet neoviran tek proti Savi. Zbor zobnih tehnikov Zagreb, 3. marca b. Danes dopoldne je bila konferenc,a zobnih tehnikov v okviru /veze priva.nlh nameščencev. Bili .so navzoči delegati iz vseh mest, v katerih imajo zobni tehniki svoje organizacije. Na današnji konferenci so se proučevala važna stanovska vprašanja, otvoril pa jo je predsednik za grebške sekcije Lesič. Po otvoritvi konference so podali delegati poročila posameznih krajevnih sekcij. Nato je bil podan fererai o stališču zobnih tehnikov za spremembo za kona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se za hleva revizija zakona. Zobni tehniki zahtevajo, da se prizna pravica prakse vsem onim, ki so imeli prakso leta 1930. ko je zakon izšel. Zahteva se dalje ustanovitev šole za izobrazbo mladih nameščencev in se končno naglasa, da bo stroka mladih tehnikov počasi izumrla, ker bodo vsi mladi imeli boljšo kvalifikacijo, kar je tndi namen zakona. Nato je bil pod ari še referat o delovnem časti im o minimalnih plačah. Kako se gibljejo naša društva Tako naokrog Vsak kraj. ki ima časi imenovati se mesto, hrepeni po še večji časti, da bi ga imenovali ljudje velemesto .Veliko- mesto je premalo, kajti veliko mesto je samo velik prostor, velemesto je pa lahko manjši prostor, ki pa mora imeti vclemcsUii značaj in velemestno življenje. Po velemestni časti hrepeni tudi Ljubljana. To hrejieiienje je dandanes moderno in zato mora biti Ljubljana tudi v tem oziru moderna. Svojega velemestnega ideala Ljubljana sicer še ni dosegla pojx>lnoma, nekoliko pa žc: Ljubljana je vsak dati po dve uri velemesto, in siccr od šestih do osmih zjutraj. Velemestom nc dajejo velemestnega značaja samo velike in razkošne palače, sijajno opremljene trgovine in čarobno razsvetljene in vsak dan j*> dvakrat pometene ulice, ampak ga dajejo ljudje, ki so čisto drugačnega značaja, kakor pa ljudje v malih mestih ali pa celo na vasi. Oblečeni in obuti so sicer malcmeščani in velemeščani« skoraj enako, tudi jedo in pijejo precej enako in tudi na kvarte sc vsi enako dobro spoznajo, toda nekaj je lc, kar oboje loči: to je čas. Malomeščani vedno spe ali vsaj dremljejo za pečmi, velemeščan pa nikdar niino časa. V Ljubljani ljudje nimajo časa. kakor rečeno, od šestih do osmih zjutraj. Takrat so ulice polne ljudi, ki sc pehajo in hite na ve strani. Pravijo, (ia bile na dek>, kar pa jaz ne verjamem; bolj verjetno se mi zdi, da hite vsak na svoje mesto lenaril. Pa to nič nc stori, glavno je, da ljudje hite in da se prerivajo, pa je velemesto že tukaj. Od šestih do osmih zjutraj velik del ljubljanskih vclc-meščanov še za zaiuterk nima časa. ker se da prav mirno zajutrkovati tudi v pisarnah in delavnicah; In tudi za lilešltev radovednosti ga ni, kar pa je jako pametno: kdo naj pa se dolgočasi s suho. parnimi akti, če človek namesto teh lahko prebira mirno in s premislekom, da je kakšen /kolesar« temu ali onemu človeku izmaknil črno pleskano kolo znamke »>Adria«, vredno med brati 1000 Din? Da človek take važne zadeve pravočasno izve in da sc lahko pošteno obtešča, jc res treba hiteli, prav po velemestno. Časopis pogledati doma, zajulrkovati doma, potem pa mirno iti na delo in tam zares delali — kdo pa naj io? To bi bilo preveč »kmečko« in se za velemeščana ne s|xxIobi — velemeščan ne sme imeti časa. če noče priti ob svojo velemestno časi. In sploh — kaj pa je to: čas? Učenjaki x že dolgo trudijo, da bi ljudem dopovedati, kaj je »čas« in kaj je »prostor«, pa se jim šc do danes ni ix>-srečilo to, kar se je urarjem že zdavnaj in kakor imamo dobre ure in slabe ure, tako imamo tudi dobre čase in slabe čase ali pa prave čase ali pa neprave čase. Kdor ne pozna pravega časa. je revež, posebno če jc oženjen, ker jih fiošteno sliši vsak dan, če ne pride opoldne ali pa zvečer domov ob pravem času. Takih sitnosti s pravim in nepravim časjm pa velemeščani nimajo, ker časa sjiloli ne poznajo, in to bo po mojem tudi prav važen vzrok, da bi Ljubljančani radi postali velemeščani, da bi imeli vsaj zvečer svoj mir. Iz velemestnega pomanjkanja časa pa sc po. raja tista nestrpnost in nepočakanosl, ki nikdar dovolj naglo nc dela, nikdar dovolj naglo ne je, ne pije in nc spi, ampak se ves božji dan prevaža z avtomobili, z letali ali pa tudi peš, čc nc gre drugače, iz kraja v kraj. samo da ».trguje« ati »kšeftari«, kakor da bi človek lahko pojedel na dan po 10 kil kruha in nc vem koliko mesa in sadja in nc samo toliko, kolikor želodec preti«'-' Velemesta*. nretirana najrlica izdeluje toliko oblek in obuval, da bi človek moral raztrgati vsak dan najmanj po 5 oblek in ravno toliko parov čevljev, da bi se zaloge izpraznile. Vsak pamelen človek sicer razume, da jc to pretiravanje bedasto, toda velemesto je velemesto in čast je čast, za katero jc trebi žrtvovati tudi največjo dobrino na svetu, tisto dobrino, ki ji pravimo — mir! Nekdaj ljudje niso biti tako nepočakani kakor so dandanes. V starih časih je potreboval čk>ve'-iz naše dežele do Dunaja po 10 dni hoje, danes pa potrebuje za to jxjt komaj toliko nr — in kaj ima od te naglice? Nič! Krištof Kolumb je potreboval iz Evrope v Ameriko nekaj mesecev, letalec Lindbergh pa dva dni — a kaj je imel mož od tega? Ce bi bi! potreboval za svojo jx>t tudi 3 ali 4 mesece, kakor Kolumb, bi bila njegova slava sicer nekoliko manjša, zato pa bi ime! svojega sinčka še živega ... Take stvari premišljujem včasih, ko sedim sam in od vsega zapuščen v kakšnem kotu in zato sc mi nikdar nikamor ne mudi (razen takrat, cc zahtevajo čreva ali žclodec kar nenadoma svoje pravice). Jaz imam čas in to tudi povem, čeprav mi ljudje to zamerijo iu pravijo, da sem »nazad-njak« ali pa »butec« ali pa »kmet«, ti mu je tudi vseeno, če izve danes ali pa čez tri mesece, da ie slavni rodoljub (pisatelj itd.) dne tega in tega Vbrahama srečal naj ga sreča, kadar ga lioče; in Bog daj oljema zdravje in dolgo življenje in — mir! Meni se nc mudi nc v gostilno, ne v kavarno, nc spat iu uc iz postelje, in tudi li kosilu sc iiii nc mudi in uc k večerji, pa sem prav srečen pri vsem tem, a to samo zato, ker imam čas, čeprav nimam ure (to sem žc zdavnaj zastavil). Velemestni ljudje, to so lisM* neslrpncžL še /a veselje iu za kratek čas nimajo časa. To se jc videlo icio.s tudi v Ljub :-ni. kjer budje sploh nis. vedeli, da /v j>itdpust dwl>.i veselja, razvedrila i niso in zabave, ampak so tako hiteli in hiteli — kam, ne vem — da še za krofe in za spe ho v ko niso imeli časa. Mogoče ga bodo imeli več za slanike in za druge postne jedi. ali pa še za post ne bodo imeli časa, kajti kogar pust ne pobode, tega sc tudi ix>st nc prime ... Predpitst in post — kako !epe so te stvari za človeka, ki ima čas! Vse gre tako lepo |xi vrsti, da lepše biti nc more: danes koline, jutri pečenka, potem krofi in r»tice, potem pa krompir, grenki regrat in suha polenla — čemu bi človek v svoji naglici vse to naenkrat užival? Jaz imam toliko časa, da se mi še s kandidatu ro ne mudi. Ponujali mi je siccr niso nikjer in take ponudbe tudi res ne potrebujem, ker mi nt prav nič na tem, čc prilezem na kakšen stolčck ze jutri ali pa čez pet ali deset let — enkrat bo ze! In tudi tega ne razumem, zakaj bi se hodil ponujat od hiše do hiše, od vasi do vasi in od mesta do mesta, in zakaj bi sc ljudem priklanjal m jih prosil in prosil, naj se me vendar usmilijo? Od niene do ljudi jc namreč prav tako da'eč kakor od Ijttdi do mene in ko bo drugih »»kandidatov« zmanjkalo, kar sc bo skoraj gotovo še prekmalu zgodilo, bodo ljudje kar sami prihajali k meni! To bo vsekakor boljše, kakor jc dandanes, ker bom vedel, da bom čisto gotovo izvoljen in da sc mi ne bo treba nikdar več nikomur umikali! Dokler pa ljudje sami ne bodo lioteli k meni — ne vabim in ne rabim jih nc — bom pa po svoji stari navadi prodajal čas: enkrat dolgčas (takrat bom gledal in občuvkival strope |» ljubljanskih gostilnah), drugič spet kratek čas, če ljudje za dolgčas ne bodo dovzetni, ali pa bom hodil delat pod Tivoli dober vtis na ljudi, kar bi, odkrilo rečeno, lc prav rad dosegel od ljudi, da bi bil »>k.indwH„ če sem že butec in tepec in kmet, zakaj |m ik: bi šc Uj bil? (jas imam tudi za loj Štev. fl. »Ponedeljki i Slovenec*, dno t. marca 1935. Stran 3. Od Soče če* Žilo s"""n'hile^klroihem Kraji, Ici ne smemo possabiil, da so slovensM Železna Kapla Izkoriščevalci delavstva v Trstu V socialnem pogledu ima delavstvo od korpo-racijskega sistema kaj borne koristi. V Trstu se letos zelo veliko zida. Vzrok je ta. ker zakon dcloča. da so 20 let davka proste hiše, ki sc zgrade do konca leta 1935. V delo se vriva polno tvrdk iz daljne Italije, ki dovažajo tudi delavstvo. To delavstvo je zelo vzgojeno in drzano, zato se podjetniki malo menijo za razne predpise. Če kak bolj zbrih tan Tržačan reče, da bi se sli pritožit na sindikat, odgovarjajo: vKaj si neumen, da potem ne dobiš nikjer več dela?« lil tako prenašajo krivico voljno in udano, sindikat se pa repenči po časopisju. V na. vado je prišlo pri podjetnikih, da ne izplačujejo ob sobotah saldo-mezd, ampak dajo posameznikom na izrečno zahtevo nekaj na račun. Zadrževanje plače je bilo nekdaj šteto med vnebovpijoče grehe, zdaj *> metoda za izžemanj« mase. Nekateri podjetniki pa utrgujejo pri plačah; delo po nižji tarifi, kot računajo namreč delavcu je predpisana za dotično kategorijo dela. Reveži ponižno vzamejo, kar jim milostljivi gospod cavaliere nakaže, misleč si: Bolje nekaj, ko nič. Na sindikatu so tuintam /c razsodili v prid delavca, Kida kdo se gre pritoževati Kakšen puntarski Tržačan, ki seveda p°trm nc dobi več dela pri dotičnem podjetju. Tretja metoda zlorabe je v tem, da podjetniki v kratkih obrokih najemajo in odpuščajo delavce, jim pri plači odtrgajo vse' zakonite prispevke za to in ono. potem pa ic odbitke lepo spravijo v žep. delavec pa nezavaro vati izgublja čas in moč. To jc zlasti znano o nekem Židu Leviju, ki jc med zidarji in težaki že dobm znan kol brezvesten izkoriščevalec. Kjer gre /a javna dela, jc seveda tudi država nekaj kriva, ker tudi zadržuje izplačilo podjetjem za izvršena dela. Koroški Slovenec pise: Slučaj me je nedavno pri vedel v mladinski slovenski tečaj, ki ga vodi fant.drustvenik. Okoli tridesei oirok je sedelo v klopeh, sami ljubki, nedolžni obrazi, ki sc ne slutijo boli in krivice sveta. 1 ako sem bil priča, s koliko ljubeznijo sledijo prostovoljnemu pouku m vajam v slovenščini, s kolikim veseljem sc ve/ bao v lepi materni govorici. Naravnost tekmujejo mali pri odgovarjanju m zdi se, da jc ob tolikem zanimanju iu toliki toploti mladih src za slovensko besedo učiteljski posel prijeten in očetovski. ,. . . Da bi vstopil v tak naš prostovoljni razred eden onih gosptxluv, ki narekujejo način šolskega pouka med nami v naših ljudskih šolah, ali ce bi prisluhnil razgovoru kateri učiteljev in učiteljic, ki naj vzgajajo našo mladino v dobre člane naroda in države, le premnogi teh gospodov in gospodični l>i se moral sramovati pred malimi m nedolžnimi dušami, ker jih kljub svoji učenosti do danes ni znal ali ni hotel znati razumeti. Morda bi se tedaj vsaj zamislil v vso tragiko sedanjega našega ljudskega šolstva in bi uvide!, kako velika in v nebo vpijoča krivica se vrši na tem koščku naše lepe domovine. In da bi prestopil prag prostovoljnega razreda eden onih okoli Schulvereina, Siid-marke. ki zbirajo prispevke za ogroženo obmejno neinštvo« v našem delu dežele, morda bi se za vedel trpke resnice, da nabira groše za nakup in zasuznjenje mladih in najmlajših članov ne nemškega, slovenskega naroda na Koroškem. Pa kaj o vsem tem, kar naj bi in kar bi lahko bilo! Razvoj in bodočnost imata v rokah tudi to najžalostnejše poglavje našega narodnega življenja na Koroškem. Kancler nam je zastavil svojo besedo in sedaj jc najprej na nas, da opozorimo deželo na svojo čuječnost in zavest. Svoječasno /e je osrednja prosvetna organizacija pozvala društva k organizaciji slovenskih mladinskih tečajev. In danes — hvala Bogu raste zanimanje za tovrstno samopomoč vedno bolj. V štirih, petih društvih že vežbajo domači fantje in dekleta, člani prosvetnih društev, svoje male bratce in sestrice v govorici in pisavi ma- ternepa jezika. Naravnost v zgledno in vzpodbudno delo, ki vstaja v naših vrstah! Cesto res slovenske vaje z malimi podobne bolj preprostemu in domačemu razgovoru kot pa kaki šoli, vodeni po pravilih modernega vzgo,e.dovja. Pa zato so tembolj živl.eujske in uspešnejše. Vzgledu prvih društev bodo nedvomno sledila s časom še vsa ostala društva po vseli naših dolinah ob Žili, Cra. vi, jezeru in v Podjuni. Res je za prosveto te vrste treba velike, zelo velike požrtvovalnosti, treba je za to iskrene ljubezni do naroda, pa slovenska koroška mladina bo dakazala. kako resničen in dejaven jc njen idealizem, ti,eno navdušenje /a svete vzore n enih prednikov. S tako saino-pomočjo bomo podprli stremljenja naše vlade, ki nima na ponemcevalni nemskiitarski šoli nobenega interesa. Hkrati pa bonvj (Kidali svetu edinstven dokaz naše narodne zavesti, /ato. mladi prijatelji kjer še nisie. sezile po samo|x>moči! f Župnik Alojzij Mlinar Pri Sv. Nikolaju na Dravi je mirno v Gospodu zaspal tamkajšnji p župnik Alojzij Mlinar. Dolgo let ga jc hudo mučila te/ka želodčna bolezen. IV> kojni je bi! rojen 2. junija 1873 na Blatu pri Pli berku. obiskoval je gimnazijo in bogoslovje v Celovcu iu bil leta 1890 posvečen v duhovnika. Isto leto je bil nastavljen za kaplana v Prevalie in leto nato je pr^e! v Dobrlo vas, kjer jc ostal kot provizor velike župnije leto dni. Bil je nato p rovi zor v Canjčah in pozneje mestni kaplan v Beljaku. l*ta 1004 se je izselil v Kanado, kjer ie deloval kot dušni jjaslir in misijonar uspešno do leta 1932, ko sc jc vsled svoje liolezni odločil, da se vrne nazaj v domovino. Prevzvišeni knezoškol mu je podelil župnijo Borije na Žili, odkoder se je nato preselil na svojo zadnjo župnijo k Sv Nikolaju na Dravi. Dosege! |e starost 62 let. IV>lj;o spet bo osirotela župnija pogrešala svojega dušnega |wstirja Bil je rajni gos|>od Mlinar veselega in družabnega značaja, iskreno vnel /a >\oj vzvi šeni poklic, dober in dejavno no/rtvov.ileii. Naj počiva v Gospodu, kateremu je .-lužil dolgih 35 let! Scotland Yard - trdnjava ob Temzi Postopanje proti cerkvenim tunkcijonarjem v Italiji se nadaljuje. Merodajui krogi se vedno bolj brezobzirno vmešavajo v cerkveno področje in kon. kordat je samo še »privatno mnenje*. V januarju je tinjaiiska občina v Istri poslala samolastno delavca v cerkev, da je odstranil hrvaški napis na postajah križevega pota. Župnik Josip Vidau je bil zaradi svojega odklonilnega zadržanja postavljen ,pod policijsko nadzorstvo (ammonimento). Tako je zdaj že pet duhovnikov sirom Istre i>od strogim nadzorstvom, da se nc smejo ganiti čez meje svojega okoliša. Posebno poučen je primer idrijskega dekana rnsgra Arkota. Bil jc policijsko posvarjeu (diflida) zato, ker je bil prišel nadškof Margotti v Idrijo ter je tam spregovoril nekaj slovenskih besed. Ker ni kazalo, da bi kar škofa prijeli, so zgrabili dekana. Ponovil se je primer iz Opatjega sela, o katerem smo že poročali. O zadevi misijonarjev z mirenskega Gradu imamo sledeča obvestila: misijonar Mlakar je bil izgnan v Jugoslavijo. Superior Zdravlič je konfiniran v notranjost Italije. Na svobodo so izpustili g. Mihaela Klančnika, ki jc prišel na Grad oslabel in izčrpan od dolgega zapora. Zgodilo se je, da se je med sv. mašo zgrudi! na tla preti oltarjem. Tako sta na Gradu sedaj dva mašnika: Klančnik in Skvarča. Policija jima ie prepovedala hoditi na misijone. G Aleksander Martelane je še ostal v ječi. Trst izumira! Zanimive no te-le številke za posamezne, dni o rojenih in umrlih Tržačanih. !>ne 21. febr. n. pr. je bilo v Trstu rojenih T (3 dečki, 4 deklice), umrlo pa jih je 12. — Dne 22. febr. so bili rojeni 4 (vse >tiri deklice), umrlo jih je 14! — Dne 25. febr. jih je bilo rojenih 8 (3 dečki, 5 deklic), mrtvorojen t. umrlih je ta dan bilo 6. Dne 27. febr. je bilo rojenih 12 (f> dečkov in 6 deklic); umrlo pa je t3 ljudi. Pred sodiščem za zaščito države v Rimu sta so 26. februarja zagovarjala dva brata i/ Labi-nja v Istri: Matej in Marin Lizul. Obtožena sta bila, da sta lanskega junija prišla v Trst in se tam udeležila protidržavnega sestanka; dalje sta bila obtožena, češ. da sta skrivno politično delovala in razširjala protiitalijansko propa gando. Matej Lizul jc bil obsojen na 5 leta ječe, njegov brait Marin pa na dve leti in pol. Tobak je rastel na njegovem zemljišču. .Na zemljišču kmetovalca Jožeta Bona v Fojani (zahodna Brda) je raslo 70 sadik tobaka. Zalotili »o ga i« obsodili na 1770 lir globe ter na plačilo stroškov. Tihotapske zgodbe. Dne 2f>. februarja so stali pred goriškimi sodniki ti-le trije: 23 letni Vinko Menarti od Idrije, 2"i letni Janez Klin žar. tudi od Idrije, ter 39 letni Štefan Rozman iz Ho-tederšice. Obtožnica je o njih takole trdila: Dne 2. marca 1934 (torej je zgodba že eno leto staral ie Štefan Rozman pri llotederšici skrivaj prekoračil italijansko mejo ter nosil s seboj 18 kil kave. Tam onstran meje sta ga pričakovala Mc-nard in K In v žar ter tihotapsko blago kupila. Vsi trije so šli proti Ajdovščini, ko jih je blizu Cola nad Vipavo ustavila finančna straža, in sedaj hi bili sojeni: Menard in Klnvžar sta dobila kar 20 dni zaporu iti t>"0 lir globe. Bo/ — Pri bledi sivorumenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku. zmanj-Sani moči za delo žalostnem razpoloženju težkih sanjah bolečinah v želodcu, pritisku krvj v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaSa naravne »Franz-Josef«-grenčice V zdravniški praksi se uporablja •>Franz-Josef" voda največ radi tega. ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. man pa 670 lir globe. Vsi trije i>a morajo pla čati stroške. — Kava i/ Jugoslavije dela na meji precejšnje preglavice finančnim organom. Ferdinand Lapajne od Sv. Lucije ob Soči — tako trdi obtožnica — je preniamil obmejne fi-iiančne straže in skrivaj prinesel čez mejo 12 kil kave; Ana Ogrič in Andrej Kafol pa sta mu pomagala. Lapa j ne je bil obsojen im 475 lir glo-be, Ogričev« na 50 lir, Kafol pa je bil oproščen. Fašisti v Anhovem na Kanalskeni. Anhovo pri Kanalu je bila včasih tako čista in slovenska vasica, da o kakih tujcih tu ni bilo sledu. Sedaj tam deluje fašistična organizacija. Ko človek bere o tem. je seveda radoveden, kdo so ti anhovski fašisti. V laških listih beremo sedaj ta-le imenu novega direktorija anhovskegn fašizma: Misdaris Danite, Pc7.zisa.ri Amerino. Uota Spe rti Alessandro, Barzagli Bruno, Ronet-to Giuseppe. — Sedaj je jasno, da se ti člani direktorija niso rodili na Anhovem. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani priporoča: Zakon o volitvah narodnih poslancev za pred stoječe državnozborske volitve je sedaj izšel in sc dobi v lugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena je 10 Din. Knjižica vsebuje natančno besedilo tega zakona po »Službenih nov mali", vse izpremeinbe in dodatke, ki so izšli v zvezi s tem zakonom, in sicer: 1. Zakon o volivnih imenikih, 2. Obrazca za stalni in abecedni volivni imenik, 3 Zakon o volitvah na. rednih poslancev za narodno skupščino: Splošne določbe; Kdo ima pravico voliti; Kdo sme biti poslanec; Volivni imeniki; Sestavljanje kandidatne liste; Potrditev kandidatne liste; Volivni material; Volišče, volivni odbor na voliščih, trlasovatije; Zaključek glasovanja in urejanje volivncga posla in proglasitev narodnih poslancev; Kazniva dejanja; Predhodne iu končne določbe. 4. Naridha sodiščem po zakrnu o volitvah narednih poslancev. 5. Objava o oprostitvi od taks v volivnem postopanju, O. Obrazci zapisnikov in pooblastil. Armada policistov Cesto pravijo, da sc v policiji neke dežele zrcali njen pravi obraz. Scotland Varil, slovita londonska policija, ima dva obraza. Najprej javnega, namreč armado policistov, ki sestoji iz 10 547 navadnih policistov (konstabler), 2775 narednikov (seržanlov) in 32 inšpektorjev. Torej 20.020 mož v uniformi, meti njimi 54 žensk. Druga armada pa so detektivi Scotland Varda, katerih število pa ni nikdar znano javnosti. Armadi detektivov načelu jc en sam šef: »Gommissioner«. Velikanska palača Scotland Varda Da ti dovolijo vstop v to poslopje, potrebuješ poseben »potni list«, ki ga jc zelo težko dobiti. Najprej greš skozi ogromno čakalnico in nato po obokanem, temnem preddvoru, na katerega ogromnih kvadrih — se zdi — sc blešči ix>t neštevilnih kaznjencev, ki so gradili palačo. V desnem kolu se združujejo štirje hodniki iu tvorijo četverokot. I a deli vsako nadstropje v dva oddelka pisarn. Po eno stopnišče in eno dvigalo vodi k posameznim oddelkom na vsaki strani. V pritličju jc po vsem svetil znani iu tudi strah vzbujajoči C. I. D. (Criminel ln-vestigations Departement), angleška varnostna policija. V mezaninu so tehnične dvorane za merjenje, prstne odtise, laboratoriji za kemične preiskave, fotografske sobe in arhivi. Pno nadstropje je rezervirano za -kotnisionerja« in njegov generalni štab. V ostalih dveh nadstropjih so porazdeljeni civilni agentje. dvomisionerja« postavlja kralj. Sedanji jc že trinajsti, odkar obstoja ta ustanova. Večna luč pred marmornatim stebrom Vsak dan mora >komisioner« opraviti čudno ceremonijo. Proti poklnevu zapusti svojo pisarno iu se |x>da k glavnemu stopnišču, kjer te dviga velik marmornat steber, pred katerim gori večna luč. l am ostane nekaj trenotkov z dvignjeno roko: pozdrav v vojni padlim |x>licistom Nato gre skozi nekaj hodnikov, katerih vrata se pred njim neslišno odpirajo, in stopi naposled v prostor, ki je trikrat tako dolg kakor širok. Vzdo'ž prostora sta postavljeni dve velikanski leseni steni, preti katerimi stoji mož v belem plašču s paleto in čo'->ič"m v rokah. Molče stopi v stran, nakar začne komisioner« s svojim ogledom. Grafično predočeno zločinsko življenje Londona Ta čudna dvorana je eden najzanimivejših oddelkov Scotland Yarda. Vse njene stene, kakor tudi Zelo uslužno »Jaz ljubim moreni brez Že dobro, stroške 10 šli .ki Dobra duša Sodnik: *Kaj vam je tikrast meso iz izložbe? Obtoženec: Da ne bi šnjavo, gospod sodnik. obe /e omenjeni leseni steni, so pokrite i velikimi kartami, ki predstavljajo vse okraje Londona z vse. mi ulicami, trgi iu hišami. V*ak zločin, ki se zgodi, pride na to kario grafično predočen. Datum, šle vilka, začetna črka iu pod to geometrična figura, kvadrat, praiokotnik trikotnik, esterokotnik itd Vsak lik jc pobarvati i barvo v raznih odtenkih Vsaka barva in vsak lik pomeni uolovo vrsto zločina. Ce se zločin pojasni, se prelepi barvasti lik r belim prozornim papirjem. V neka i minutah lahko »komisioner« pregleda ce Vrtno H i ko londonskega zločinskega sveta in lahko ugotovi njegovo naraščanje ali padec. Na zadnji karti jc banana skala za vsak dan in nad vsako barvo štev ilke: 0 umorov, 10 roparskih napadov, 20 poneverb. 200 tatvin, 50 goljufij — v 21 urah... r.vnrana barvastih sten predstavlja nemo r*> ročilo Scotland Varda o zločinskem življenju osem milijonskega mesta Prvi šef Scotland Varda V neki sobi starega poslopja Scotland Y.irda visi slika Dollvja-. To je familiarno ime za Adolfa \Viiliatnsoiia, prvega detektiva iu obenem tudi prve ga šefa Scotland Varda. ki -c jc na to mesto povzpel tnl navadnega policijskega stražnika. Ko je sir Robert Peer leta IS2<> ustanovil mestno po icijo. je biia zločinstvenost v londonu že v krepkem razmahu. V I ranči ji so že dvaj-et let pred tem uporabljali tajne policiste v civilu. Toda Peer si ni upal napraviti tega eksperimenta v Londonu, kajti vse, kar jc prišlo iz Francije, je spominjalo Angleže na osovraženega \'a|xileona. Zaenkrat jc pojav uniformirane pdicije v Londonu vzbujal še rešpekt, toda civilni agentje. ki bi sc vmešavali v zasebne zadeve prebivalstva, bi povzročili rcvalto. Sele 15 let kasneje, ko je cela vrsta zločinov ostala nerazjasnjeiia, so ustanovili detektivski oddelek, ki sta ga spočetka, tvorila samo Williamson in njegov prijatelj Tancr. Wi!lianisonu sc je posrečilo, da je že v prvem letu pojasnil tri težke zloči ne. pri katerih je uniformirana policija odpovedala. Ti uspehi so sc množili in Wi!liamson jc bil_ imenovan za insiiektorja, stalež njegovih podrejenih pa sc je povečal na deset. 20 let so delali tako rekoč anonimno Ko so v letu I£65 pojasnili stoli zločin, jim je Home Officc podelil sijajno spričevalo pri znanja. Vse policije Velike Britanije so bile obve. ščene. da jiin v primeru kakšnega večjega zločina stoji nn raz|x>lago detektivski oddelek Scotland Yarda. .. Pravi osel Gostilničar »Pri zelenem oslu< je jiostal bogai in tudi prevzeten, zato jc odstranil stari napis in ga nadomestil z modernim. Njegov sosed pa jc bil prebrisane glave in jc hitro preimenoval svojo gostilno v *Pri zelenem oslu«. Sedaj je vse drlo v novo gostilno. Ker so dobili dobro postrežbo, jc sosed kaj hitro bogatel, kar prejšnjemu ni hotelo v glavo. Da bi zopet pridobil svoje nekdanje goste, je dal obesiti tablico z napisom: Tu je pravi osel«'. Spreten računar Učitelj: Miha, ti bi si rad kupil hišo, ki stane OO.tKJO Din. imaš pa samo 5.000 Din. Koliko bi še potreboval?- Miha (hitro): -Bogato ženo k vašo hčerko. gos|v;d prolc-or, in nie živeti.« pripravljen sem poravnati jKigreb- Natančen. G. profesor gre na sprehod, prej pa še pri trdi na vrata listek: »Pridem ob 2.30." Ker je pa deževalo, pride malo prej domov. Neki gospod, ki jc prišel na obisk h gospodu profesorju, ga najde z uro v roki sedeti -e k meni, gosi««!,« pravi minut morava čakati.< na stopnicah. »\ sedite profesor žalostno, št Kntnaj *(! odtekle vode. ki radi -ilnega deževja je reka Ustavljen in je morala Ijena. Vaša -lika liani kn'«1 p le je obiskala dolino reke Mosel nova povoden;, /n narastla za dva metra (ako, da je promet r ladjami tudi Železnica, ki pelje po dolini, prekiniti svoj promet, ker je proga poplav li«»i> povodenj pri Rcrneaslelu. kjer kaže vodostaj reke Mo-e| 5 ni nad norninlo >PonedeVjski Slovenec«, dne 4. marca 1935. Štev. 9. Nedeljski spori Primorfe: Železničar (Maribor) 3:2 (0:2) Lev na operacijski mizi Ljubljana, 3. marca. Pivd malo številnim občinstvom je odigralo danes ASK Primorje s svojim lip moštvom, sicer nekompletnim, prijateljsko tekmo z mariborskimi Železničarji. Primorje začne igrati 17. marca težke državne liga tekme in zato hoče izrabiti proste termine, da v igra moštvo in izi>opolni eventuelne ver-zeli ki so zastrle tekom dolgotrajnega zimskega počitka. KI ;nb temu pa z igro crno-belih ne moremo biti povsem zadovoljni; inunjkaln ie zlasti povezanost 111 nobene volje ni-imo opazili pri fantih do pravega igranja. Sicer je veter preiej oviral regularen potek tekme, vendar olčasu je zopet istemu igralcu uspelo s strelom. Iz proti Svobodi diktiranega kornerja je nato zabil Miloš z glavo lep gol za svoje barve. Malo pred koncem gol za Svobodo, ki ga ima na vesti vratar Maribora. ISSK Maribor je dal slabo igro. nastopil pa je tudi v oslabljeni postavi brez 1'riverška. Najžerja in Korena in posebno napad, z izjemo Jurgeca. ni vedel, kaj početi z žogo. Svoboda je igrala s srcem in koristno. goli pa so izvirali po večini iz nenadnih predorov. Ker so mariborski sodniki solidarno »v straj-kuc. je vodil tekmo zasilni sodnik Kaster, funkcionar Rapida, ki pa se je v glavnem omejil le na žvižganje outov. Tudi predlekmo rezerv, ki je bila neodločena 3:3 (1:2), je vodil bolj po svoje Klipstadter (Rapid). Vreme je bilo vetrovno, vendar pa ni vplivalo na samo igro. Občinstva je bilo precej. Zagreb, 3. marca. b. Conr.odia : Gradjanski 1:1 Belgrad, 3. marca. b. Jugoslavija : BSK je bila zaradi dežja odgodena. Motocifelisfični spori v Mariboru Maribor, 3. marca. Danes dopoldne se je vršil v Veliki kavarni občni zbor mariborskega Moto - kluba, ki ga je vodil predsednik Antončič. V svojih izvajanjih se je uvodoma spominjal tragičnega marsejskega dogodka, potem pa ie podal pregled športnega delovanja na motociklističnem polju. Podčrtal je zlasti lepe uspehe, ki sta jih dosegla klubova člana znana dirkača Čerič in Lotz. Tajnik Roderik Jur-tavčič je podal obširen pogled notranjega društvenega dela. Klub šteje 64 članov, izstopilo jih |e lani 19, novih pristopilo 13. Padanje članstva je v zvezi z velikimi fiskalnimi obremenitvami, ki so povzročile nazadovanje naše motociklistike. — Blagajniško stanje kluba je bilo po poročilu blagajnika Majcena povoljno. Sledile so volitve novega odbora, ki je sestavljen sledeče: Predsednik Anton Antončič, podpredsednik Pelikan Ivan, tajnik Jurjavčič Roderik, blagajnik Majcen Franc, odborniki: Kancler, Dadieu Oto, Zinthauer Ludv., Divjak Bogomir, Watzek, Lotz Rudolf, Čerič Hin-ko, Čerič Alojz, Kopič Karel, Hannig, Ferk, Fras Id Cverlin. Ligi ne tekme posle n in večina akcij se je izvršila tudi pri tem krilu. Tudi Doležal je pokazal, da bo vreden napadalec napadalnega kvinteta čroo-belih, ko bo dobil potrebno rutino 111 ko bo imel za seboj zadostno število prvenstvenih tekem. Zemljiča smo večkrat videli bolje igrati Moštvo v današnji postavi iz današnjo igro 111 ix>kazalo da smemo upati v državnem prvenstvu na uspehe, ki jih slovenski nogomet potrebuje. Upamo in pričakujemo pa, da bo vodstvo kluba postavilo v liga reprezentanco vse stare kanone, ki bodo lahko z uspehom zastopali naš nogometni šport. V opravičilo današnje manj povoljne tekme je dolg počitek, ki ga je imelo moštvo tekom letošnje zime. Mariborčani tvorijo simpatično e.najsto-rico, ki igra sicer požrtvovalno in z vol.jo ter je vzdržala do konca. Zlasti v prvem polčasu je zadovoljila njihova igra, kar jim je olajšal istosmerni veter in kar so najbolj jasno izrazili tudi v rezultatih. Obramba 111 imela z ozirom na veter čistih odbojnih udarcev, dočini je bila half linija boljša črno-belih. V njej se je odlikoval zlasti cc.nterlyilf I' ran-gež. Napad ni pokazal posebnega in tudi v streljanju ni bil preveč odločen. Izkazal pa sc je posebno Pavlin v levi zvezi. Sodil je g. ravnatelj Šetinn dobro in tudi ni imel težkega stališča, ker sta moštvi igrali zelo fair. , ,, ,, ... V predtekmi sta nastopili Mars m juni-orji PrLmorja. Rezultat je bil neodločen 4 : 4. 2. junija: BSK-Hašk, Gradjanski-Jugoslavija. 6. junija: BSK-Concordia. 9. junija: Hajduk-BSK, Bask-Slavija (S), Jugo-slavija-Slavija (O). 16. junna: Gradianski-Bask. 20. juni a: Gradjanski-Concordia. 23. junija: Bask-Gradianski, Concordia-Jugo-slavija, Slavija (S)-Slavija (O). 29. junija: Hašk-Primorje, Concordia-Bask. 30. junija: Concordia - Primorje, Hašk - Bask, BSK-Gradjanski, Slavija (S)-Hajduk. 7. julija: BSK-Jugos'aviia Gradjanski-Slavna (O), Hajduk-Hašk, Slavija (Sl-Primorie. 14. julija: BSK-Slavija (S) Jugoslavija-Concor-dia, Hajduk-Bask, Hašk-Gradjanski P imorje-Sla-vija (O). 21. julija: Gradjanski-Slavija (S), Slavija (0>-Jugoslavija, Primorje-Hašk, Bask-BSK. 28. julija: BSK-Slavija (O), Bask - Slavija (S), Hajduk-Concordia, Primorje-Jugoslavija, Gradjan-ski-Hašk. .... , ., „ • 4. avgusta: BSK-Hajduk, Hašk-Jugoslavi|a, Pn-morie-Gradjanski. U. avgusta: Jugoslavija-Hašk, Haidnk-Urad-ianski, Slavija (O)-Primorje, Concordia-BSK. Kongres mednarodnega olimpijskega odbora Mednarodni olimpijski odbor, ki je v torek za. čel zasedati v Oslu, je včeraj končal svoje delo. Vprašanje prihodnjih, XII. olimpijskih iger leta 1940 se je sicer načelo, toda predsednik grof Baillet-La-tour je izjavil, da se je treba brezpogojno držati olimpijskih pravil, po katerih ni dovoljeno olimpijskih iger oddajati pel let pred izvedbo. Rim ima za leto 1940 slejkoprej veliko izgledov. Dr. Levvald (Nemčija) je poročal o pripravah za XI. olimpijske igre, ki bodo 1936 v Berlinu. Program, ki ga je predlagala Nemčija, je bil z velikansko večino odobren. Edino kanu-program bo neko. liko skrajšan in tudi pri strelskih tekmah odpade nameravano razširjenje. Nemški predlog za razširitev tekmovanj v umetnosti, po kateri naj lobi slikarstvo štiri, kiparstvo tri pododdelke, je bil odobren s potrebno večino. Nemška želja, da bi se uvedla nova skupina za umetne plese, se je zaenkrat odložila Vendar pa bo Nemčija leta 1936 v Berlinu izvedla v okvirnem programu nastope v plesih. Pozneje se bo ta predlog še enkrat obravnavat. Največje priznanje je prejela 20 strani obsegajoča knjižica, ki se v petih jezikih bavi z razpisi olimpijskih iger in katero je predložil dr. Diem. Druge zanimivosti, s katerimi se je bavil olimpijski odbor, so bile pri tem zasedanju več ali manj rešene. Največ se je debatiralo o amaterskem vprašanju, ki p>a v splošnem ni prišlo z mrtve ločke. Edino predlog Norveške se je spre el, ki stremi za tem, da se v bodoče smučarski učitelji in trenerji, ki si pri tem služijo svoj kruli, ne bodo več priznali za amaterje. Ta odločba se bo odstopila tudi FIS-i. Bo pa ta odločitev velikanskega |>omena, kajti radi lega se cela vrsta najodličnejših smučarjev ne bo mogla udeleževati prihodnjih olimpijskih iger. Glede tekem, v katerih tekmujejo športnice, je bilo sklenjeno, da se bodo le-te pripustile v olimpijski program samo še leta 1940. V splošnem pa pre vladuje mnenje, da se te tekme pozneje izločijo iz programa olimpijskih iger. Dalje je bil napravljen važen sklep, da se v bo. doče ne bo več dopuščala delitev olimpijskih iger, to se pravi, samo one države bodo mogle prevzeti bodoče olimpijske igre, ki so v stanu, da v lastni državi izpeljejo tudi zimski del iger. Govorili so Ameriški zdravnik dr Ja.juiss, ki se zelo bavi s transluzijo krvi pri živalih, je v filmskem mostu Hollvvvoodu dobil celo leva za pacicnla. Pripeljali so mu dveletnega filmskega leva »I ala«, ki seje, kakor vidimo na sliki, med transfuzijo krvi prav dobro počutil Z bor diplomiranih tehnikov Ža državno nogometno prvenstvo, v katerem bo zastopalo slovenski nogomet ASK Primorje, so določeni naslednji termini: 17. marca: Bask-Jugoslavija, Hajduk-Primorje, Concordia-Hašk, Slavija (O)-Slavija (S). 24. marca: Hašk-Slavija (S), Concordia-Slavija (O), Primorje-BSK, Bask-Hajduk 25. marca: Hašk - Slavija (O), Concordia-Sla-vija (S). 31. marca: BSK-Bask, Slavija (S)-Gradjanski, Concordia-Hajduk, Slavija (O)-Hašk. 7. aprila: Hašk - BSK, Jugoslavija-Gradjanski, Primorje - Bask, Hajduk - Slavija (O), Slavija (Sj-Concordia. 14. aprila: Jugoslavija-BSK, Slavija (S)-Bask, Hašk - Hajduk, Primorje - Concordia, Slavija (O)- Gradjanski. 21. aprila: Slavija (O)-Hajduk, Bask-Primorje, Slavija (S)-Jugoslavija. 28. aprila: Jugoslavija - Hajduk, Slavija (S)-Hašk, Slavija (O)-Concordia, Gradjanski-Primorje. 5. maja: Jugoslavija-Ba.sk. 12. maja: Bask-Concordia, Jugoslavija-Slavija (O), Gradianski Bask, Haiduk-Slavija fS). 19. maja: Slavija (O)-BSK, Bask-Hašk, Concorde Gradjanski, Hajduk-Jugoslavija, Primorje-Slavija (SI. 24. ma|a: Jugoslavija-Primorje. 26. maja: BSK - Primorje, Slavija (O) - Bask, Gradjanski-Hajduk. 30. maja: Hašk-Concordia, Primorje-Hajduk. Izdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovenca«, Zastopnik Miha Krek. Ljubljana, 3. marca. Ob številni udeležbi članov in ob navzočnosti prijateljskih pokioviteljev stanu diplomiranih tehnikov se je vršil danes dojjoldne v beli dvorani hotela Uniona občni zbor Združenja diplomiranih tehnikov Jugoslavije, sekcija Ljubljana. Značilno za gibanje tehnikov je, da so zborovanju prisostvovali odposlanci stanov strokovne mladine in zastopniki organizacij ostalih tehniških skupinj. Prisotnost g. inšpektorja Prešla in ravnatelja Reisnerja je doka. zovala, da korakajo diplomirani tehniki po pravi stanovski poti, ki zasleduje samo tehniške in gospodarske interese osvobojene domovine. Udeležba podpredsednika Združenja . inženjerjev g. inž. Pečaka, zastopnika Organizacije praktičnih tehnikov g. Mi-helčiča in zastoj>nika kluba trgovskih akademikov g. Goloba pa je pričala o prco.ientaciji v organizato-ričnem delovanju naših tehniških in strokovnih stanov, ki so strnili vrste za skupni dobrobit. Bilo je prvič po obstoju organizacije diplomiranih tehnikov, da je prisostvoval zastopnik tehniške elite — odposlanec Združenja inženjerjev, kar je izzvalo iz. redno navdušenje. Zboru je prisostvoval tudi zastopnik vsedržavne organizacije g. Mozetič Milan iz Maribora ter večletni bivši predsednik tov. Cer-mak iz Zagreba. Zastopnike je poslala tudi industrijska grupa, brezposelne pa je zastopal tovariš Kreiger. Predsednik tov. Šenk je pred tem strokovnim zborom otvoril občni zbor ter v uvodnih besedah prešel delovno zgodovino zadnjega leta. Predvsem je navajal velika prizadetja, ki so zadela vso državo, p>osebej p« še strokovno mladino v preteklem letu. Strnjeno so vstali mladi tehniki v petminutni inoik, da počastijo spomin ve ikega Jugoslovana in našega največjega borca za svobodno in urejeno državo, Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je izkrvavel na žrtve-niku domovine pred šestimi meseci z izrazom ljubezni do svoje domovine. Odšel je tudi prijatelj diplomiranih tehnikov in njihov veliki zastopnik dr. Valentin Rožič, vedrost pa, ki je prihajala z njegovimi obiski, ostane lastna tehnikom, kakor ostane svež njegov spomin. Predsednik je izrazil željo, da obiščejo tovariši njegov grob še danes, ker bi nas tudi 011 obiskal, če bi še bil med nami. Prav tako je osvežil spomin tovariša-borca Kremžarja, ki počiva v solnčnem Št. Vidu nad Ljubljano in katerega izguba |x>meni izgubo zavednega in sposobnega tovariša. Po referatih prisotnih prijateljev in po izvajanjih zastopnikov strokovnih stanov, ki so pokazali silo mladinskega strokovnega pokreta, so se vršile volitve. Stari odbor je bil razrešen s pohvalo. Nov odbor pa se je soglasno izvolil, tako. da so bile izvršene le najnujnejše spremembe in jc mesto tajnika prevzel tov. Zucatlo. tudi o dijaških igrah in so bili mnenja, da bi se opustile, ker so se pri njih pokazala večkrat politična stremljenja. Veliko presenečenje pa je bilo obvestilo italijanske vlade, ki je prisj^elo v Oslo brzojavno, da Italija umakne predlog, da se vrše olimpijske igre leta 1940 na Japonskem. Ob zaključku olimpijskega kongresa je predsednik grof. Baillet-Latour |50iiovno opozoril na (o, da na odločitev olimpijskega odbora glede oddaje olimpijskih iger pod nobenim pogojem ne smejo vplivati politične zadeve posameznih držav. Za odločitev mora o biti tnerodajni edrio športni momenti. Ker pa se tovrstne, čestokrat zavite možnosti od danes do jutri ne morejo odpraviti, se je sklenilo, da se oddaja olimpijskih iger preloži. Tozadevni sklep bo napravljen šele pri prihodnjem zasedanju, ki bo v drugi polovici julija 1936 v Berlinu. Po zboru je bila sprejeta resolucija, ki jo navajamo v izvlečku: Sledeč družabnemu in obstojnemu položaju diplomiranih tehnikov dravske in savske banovine in upoštevajoč tehniške in gospodarske prilike naše domovine do vseh onih mej, ki nam jih nalagajo to-variška pravila in ki nam jih določa iskrena zavest državljana, ugotavljamo: 1. Da se prilike diplomiranih tehnikov v prešlem poslovnem letu niso izboljšale, niti se na energičen način izboljšati poskušale; 2. da so strogo strokovne akciji stanu diplomiranih tehnikov ostale brez odziva, četudi so bile v njih sistematično in izčrpno navedene nujnosti, ki niso več samo interes diplomiranih tehnikov, nego živ interes podviga jugoslovanskega proizvodništva, njegove kva itativne in kvantitativne gospodarske moči, ki bi morala biti prva briga vsakega vrednega državi.ana mlade domovine; 3. da je ostal brez uspeha tudi apel na narodne poslance, senatorje in ministre ter gospodarstvenike dravske banovine, v katerem je dvignjen klic mladega stanu diplomiranih tehnikov po zaščili strokovnega šo stva in po izobrazbi odgovarjajočemu udej. stvovanjn domačih strokovnih moči; 4. da se je po teh neuspehih tem jačje organiziral kader mladih tehnikov iz .lomačih tehniških šol šiiom kraljevine, da bo organizatorično močan enkrat . nese one zahteve tehn kov, k. so istočasne potrebe tehniškega napredka mlade jugoslovanske države, katero zavestno ščiti p kret jugoslovanskih diplomiranih tehnikov. Dodatno k naši lanskoletni resoluciji, ki ostane aktualna, dokler ne bo izveden njen zadnji člen, zahtevamo v imenu najštevilnejše sekcije vsedržavne organizacije: 1. Da se pristopi k novelizaciji nepopolnega obrtnega zakona, ki je bil izdelan brez sodelovanja mladega stanu diplomiranih tehnikov, radi česar ni zadostno določil njihovega udejstvovanja; a) da se vnesejo v zakon tudi določ;,a za ostale stroke diplomiranih tehnikov, ki so sedaj izostala, piosebno |>a. da se diplomiranim strojnim tehnikom vrnejo že v prejšnjih obrtnih predpisih določeni delokrogi, b) da se meja udejstvovanja ravna po edino važni in pravični meri kvalifikacije, ki izhaja iz učnih programov strokovnih šol. Diplomirani tehniki ne zagovarjajo v principu delovne zaščite, ker se morejo po svoji kvalifikaciji uveljaviti tudi v svobodni delovni konkurenci, zahtevajo pa, če odmera obstoja, naj obstoja v mejah strokovne izobrazbe; 2 iz proračunov naj izginejo bed nosi'J fondi za mlade in zdrave ljudi, podpora naj ne nadomešča plače, nego naj ostane le podpora; s jjodporo naj se ne odkuj5ujejo dela strokovnjakov; 3. podvzame naj se energičen ukrep proli večkratnim zaslužkarjein preko eksistenčnega ininimu. ma in naj se ne pušča v nemar škandala, da se na račun propada mladih eksistenc in družin preko mere naslada oni, ki sam ne uvidi, da mu je preveč; 4. deželi naj se dodeli več tehnikov, ki so ob gospodarskih prilikah naših pokrajin izmed slanov najbolj potrebni; 5. zaščiii naj se naziv tehnik, da se ne bo zlorabil po onih, ki so po izobrazbi od tehnike oddaljeni. ★ postal vaš sin?« vpraša vaški »Kaj bo pa učitelj Dimca. »Učitelj bo.« »Ali mislite, da bi za to sposoben?« »Seveda,« pravi Diinec, »saj ima tako rad po. čitnice.« LJUDSKA POSOJILNEM V LJUBLJANI regtstrovane zndr. z neomeieno zavezo Miklošičeva cesta src*. 6 tv lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°/n. UMRLA NAM JE NAŠA LJUBLJENA MAMA, GOSPA MARIJA NASTRAN PREVIDENA S TOLAŽILI SVETE VERE DANES OB 2. DOPOLNILA JE 77 LET. POGREB BO V TOREK, DNE 5. MARCA OB 10 DOPOLDNE V RADOMLJU IZ HIŠE ŽALOSTI ŠT. 16. PROSIMO TIHEGA S02ALJA. RADOMLJE, DNE 3. MARCA 1935. IVAN, CIRIL, SINOVA. MINKA POR FRANC RAVNIKAR, ZFT; MICI IN RAVNIKAR, HČI. — FRANCKA, SINAHI. Urejuje Ciril Kočevar. Tiska Jugoslovanska tiskarna. Zastopnik: K. Čoč.