PROSVETA leto—year xxiv. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In sprsvalškt prostosti l M07 8. Lswodale A v*. Offles of PubbcaUoat MIT South Lownd»lo A to. Tolophess, Rookvoll 4904 ttJL&jrzjrrs: eucu* m, »m*. is. julija (jui> i6>, i ^»•srasr« i^jrzzjszzir*^^ A*« o*. mi, —uortia •» :inančna kriza tira Nem- ] čijo v obsedno stanje Mtni polomi ae razširili tudi m drage evropske državo. Ograka vlada uprla voa baake ia tri dal. da praproti polom njenih finančnih institucij. Nentfkf failatl ae pripravljajo na akd jo v alučsju volte Berila. 16. jul. — Finančni po-mi ao ae ranširill v Evropi. Prikujejo ae nove draatične odred-i. Nemčiji groai obsedno stanje London, 15. jul — Zunanji Inister Henderson je odpotova' Pariz, kjer ae bo aeatal z trne-tkim državnim tajnikom Stim-nom in apeliral na francoske žavnfke, naj sklenejo premirje Nemčijo. Pariš, 15. jul. — Poročila ir nesljivih virov se glase, ds se ■ancija ne bo odrekla nemžkim p« racijam, ki bodo dsnes zspa-i. -Oo-CJeg -^MJe-* ssne ipetost v vladnih krogih se jf koliko zmanjšala, toda mnen-še vedno prevladuje, da morr mičija sama reševati svoje obleme. Zvezne reservne ban bodo priskočile ns pomoč >mčiji s posojilom. Berlin, 15. jul. — Vsa central-Evropa je v nevarnosti, da jc kriza v Nemčiji potegnila v isnčni prepad. Nemfki vladni finančni krogi so včeraj kova-načrte za uravnale smernic tranje politike. Odločili so «e Okrajne mere, na proglasitev finega stanja, v slučaju od-mitve zunanje finančne odpori Nemčiji. Člani kabineta ao zaključili >jo Zboroviaje ipaiskega Grmenje topov, svonenje svonov in vihrajoče zastave pozdravi Is otvoritev afarovanja. Sestava nove konetltucije glavna naloga poslancev Madrid, 15. jul. — Španija jc včeraj s otvoritvijo parlamenta stopila v novo fazo demokratične države. Tri mesece je prete klo, odksr se je žpanako ljudstvo i reki o proti monarhiji in zapo dilo burbonsko dinastijo iz deše-le. Provlzorični predsednik Alcala Zamora je v svojem govoru poslancem naglašal, da morajo biti kot zastopniki ljudstva graditelji španske demokratične države. "VI gradite veličastno stavbe ne iz peska in ilovice, temveč iz Žive skale z dletom kompletm neodvisnosti," je dejal Zamora "Vaša nagrada bo hvaležnost domovine." Po vaej Španiji je vladalo veli-kanako navdušenje ob otvorltv' parlamenta. Raz poslopij so vihrale zastave, svonili so zvonovi in od Pirinejev do Gibraltarja so grmeli topovi. Provlzorična vlada, ki je do alej upravljala poale mlade republike, je po otvoritvi parlamenta reelgnirela svoj mandat. Španija je aedaj v rokah 470 deputijev mož, ki jih je izvolilo ljudatvo zr svoje zastopnike. Čaka jih ogromno delo, ali glavna njihova na loga bo ssstava in odobritev kon ii Kauineta ho aukijuciij y ^ _____i. konferenco pozno ponoči * da bi nasnaniH kaMne posek* 1 akcije, kar je neugodno vpll-lo na finančne kroge, ki so z tovostjo pričakovali, da bo vla-razglasila isredne mere zs u ižitev situacije. Banke bodo o-ile še nadalje zaprte, dasi dva-evni moratorij poteče v Četr-[. Pričakuje se, da bo kance-Bruening jutri predložil nove rilne naredbe predsedniku Hin-nburgu. Medtem pa prihajajo poročile »ančnih polomih v petih evrop-ih držsvsh. Iz Ogrske, Avstri-Svice, Romunije in Poljske ročaj o o resnem finančnem ne-koju. Ogrska je včeraj zaprla vse nke za trl dni, da prepreči pori svojih finančnih institucij utrlja je na robu flnančnegs upada, ker je Merkurbanka na i naju zaprla vrata. Zaupna poročila is Poljska se ise, da ss finančne istitucije v I državi nahajajo v selo res m položaju in da bodo moral« preti vrata, da preprečijo po-n, ker so vlagatelji pričeli dvl-ti vloge. Polom 2enev*ke banke je pre »sel Švico. Bančni krogi so lenja, ds bo nemšks finančna iza potegnila tUdI švicsrskr nke v finančno paniko. V Berlinu prevladuje hlsteri-. V raznih delih mesta so se jsvili nemiri ln Izgredi. Kdeh list je bil ubit v poulični bitki policijo. Hitlerjevi priataši se posvetu-lo z voditelji Btaihelraa. Baje se že dogovorili glede načelni-, ki bo vodil obe struji v sluča-, da se pojavi nevarnost komu stične revolucije. Nemška mesta bombardirajo lančnega ministra sa pomoč obodno mesto Bremen Je ns bu bankrota. Kot odgovor ns •el ss takojšnjo finančno po oč. je bilo poslanih Bremenu 5.000.000, da ee prepreči po-n. Stutggart poroča o deficitu znaša dva milijona dolarjev. Protifraneoeki sentiment v mičlji narašča. Ljodstvo si s ds so zlikteve Francije, ki |če imeti politične koncesije nveMka žrtev sa Nemčijo. Ts ment ovira pogajanja, ki jO) kancelar Bruening a fran | državniki, In fe da ae bo še ____sram mo- derne demokratične drfave. Groon pokiji niiW)i Izjavil je. da ograža ameriški narod New York, 15. Jul. — Wllllam Green, predsedniki Ameriške delavske federacije, je na kon-vencljl Mednarodne asociacije pristaniščnih delavcev s živimi beeedami opisal trpljsnje brezposelnih, ko se dežela bliža tretji zimi industrijske depresije. Pokazal Je na braaplodne akcije za ublažitev bede in urgiral vsdr-žanje aedanje mezdne leetvloe in življenakega standarda ter druge konstruktivne mere sa odpomoč brespoeelnlm. Omenil je socialni nepokoj, ki ae žirl po deželi kot poaledlca deprsslje ln ograža dobrobit ameriškega naroda. Delegate jc poteg Groena nagovoril tudi zvezni aenator Robert F. Wagner, ki je Israsll svojo nezadovoljnost nad onimi, ki trdijo, da ne morejo najti nobene remedure proti brezposelnosti in deprssiji* l»J*v4l Je, ds vsak delodajalec, ki uvaja smernice sa deflscijo mezdnega stan-darda, Je kriv največjega zločina industrij sks ssbotaže. "Ameriška delavska federacija bo pobijala vsak porfuia ss reduciranje mesd," Je dejsl Green. "Za U boj bo posvetila vas syoje moči ln energijo." ' Green je dalje omenil, da je sugestiral predsedniku Hoover-ju, naj skliče repressntativno industrijsko konferenco, ki naj bi proučayala sedanji ekonomski položaj ia sprejela načrte sa solucijo obstoječih potežkoč. — Za $40,000 je bilo ustav-prenavijanju šol, ko l Vzrok 1931 Jese 14, IBvT •ašscDpitou *.oo Tndy STEV.-NUMBER 164 Rudarska stavka v W. Virginiji Kompanlje ao že pričele s evik-cijami In državni miličniki ae pripravljajo na raabHje štroj-ka Charleašoa, W. Va^-(FP) — Vslic rasnim zaprekam, ki se ji stavijo na pot, vodi noodviana unija bitko proti nevsdržnim razmeram, ki so prisilile rudarje na Kanawha premogovnem polju na stavko. Nova unija, ki jo je organlzi-ral Frank Keeney, bivši distrikt-ni predsednik UMWA, kot protest proti smernicam Lewiaove unijo, ima' veliko aealombo tudi pri rudarjih y drugih distriktih, ki še niso prizadeti vsled stavke. Unija Je ladala štiri nove iarter-je v enem dnevu. Zborovanja, ki jih sklicujejo uradniki premogo-kopnih družb, da pregovore rudarje, da bi ae vrnili na delo, ao maloštevilno obiskana. Mirno pl-ketiranje, ki ga je odredila unija, je učinkovito. Poročila iz oddaljenih premogovnih naselbin o naraščajoči stavki prihajajo počasi, ker telefonske svese kontrolirajo kompanlje. Vs se le toliko, da je večina od 28,000 rudarjev v Ka nawha distriktu na atavkl. Na glavni atan unije prihaja jo apslt ts rasnih dlstrlktov, naj jim pošljejo organisatorje. Poleg prihajajo prošnje sa pomoč družinam atavkujočih rudarjev. Kompanlje ao že pričele s evik-cijami. Is neke naselbine je dospelo potočilo, da so šerlfakl de-putiji pretepli bolno leno nekega rudarja, ker ae ni hotela u-maknlti iz kompanijake hiše Kompanljaki stražniki in državni mllitnikt ao dobro oboroženi in izzivajo rudarje na vae mogoče načine. V#e ceste ao zastražena In milifalM nadlegujejo ljudi r namenom7ae provodrajo nemire Odpomoč Je resno vprašanje v stavit Rudarji o bili vtradošče-ni, ko ao prejeli poročilo, da ao številne rudarSkJs etrt* v Ilhnoi su odredile iareden aaeement, k' ae bo porabil za podporo etav-karjem. Emergency Committe< v New Yorku, kateremu načelu-Je Norman Thomaa, je tudi izda' apel za prispevke v pomoč stav-karjem. Spet en rudar obtožen Evarts, Ky.—-Taktika premogovnih operatorjev v okraju Harlan Je raaVidna Is postopanja proti BU1 Paulu, ki Je bil aretiran in poslan v zspor na obtožbe umora. Več kot 30 rudarjev Je bilo po sadnjih izgredih obtoženih umora in aretacije se že ved-nadaljujejo. Paul Je delal pri Black Diamond Coel Co., toda Ml Je odpuščen, ko ee je svedelo, da je član unije. Na 5. maja, ko se je vršila bitka v bližini Bvartea Je bil v državi Tetmessee, kar Je uradnikom družbe prav dobro znano. Nedavno ga Je kom penija povabila, naj se vrns na delo ln končno ss js odloČil sa povratek, toda kskor hitro je stopil na kom-pen i j sks tla, je bd aretiran, U-pen in vržen v zapor na obtožbo, da Je sodeloval s drugimi rudarji pri napadu na šerlfove de-putije in kompanijske pobojnl-ke. Izjava fašistične stranke obtožu js papeža, da ae Jonvssal a pno sUicklarji v gonji ha str mogla vljenje obstoječega režima Rim, 16. jul. — Direktor i j fa-šistovske stranke s prem i j er Jem Mussolinijem na čalu je sinoči la-dal dolgo izjavo, v kateri je rečeno, da ae je papež lagal v en-cikliki, ki je vaebovala kritiko in napade na fašiatični režim. Deklaracija je bila objavljena po končani aaji direktorija faši-stične stranke, ki Je trajala pet ur. Seja ae je vršila v diktatorje-vem uradu v Beneški palači, kjei ae je sadnjl četrtek Junerlški dr-šavni tajnik Stimadn razgovar-jal z Muaaolinijem. Izjava med drugim vsebuje po ročik) o moči fašlatične organizacije. Objavljeno je bilo očivid no z namenom, da ae papež in o-stali avst sssnsnifs o mogočno- sti fašističnega režitna. Poročit kot pet dni. Prej Jo ta dieta tra- kaže, da ima strank* «73.000 čla nov med odraallmi in 642,00C med mladino.. Poleg te aktlvrn sile je še mladinška organizacija, v kateri so včlanjeni dečki v starosti osem let In več ln katera šteje več kot dva milijona čla-nov. "Dlrektorlj fašlatifne atran-ke", je rečeno v izjavi, "proteatl-ra proti trditvam v pai>ežfvi en-cikliki, da ljudje prUtopajo v stranko le zaradi kruha in kariere. Crnoarajčniki aa že večkral pokazali, da se pripravljeni do-prinašati žrtve, kadar Je to v ko-rlst države in sa ohranitev pridobitev fašistična revolucije. Fs-šlatlčna stranka ee ne more pri-..drugimi strankami prejšnjimi ln eedanjtm!. Ona Je bojevna organisaetja, mJlitsrlsti* čnega tipa, ki je isvojevala revolucijo ln kstara člani so priprav (Jsni, ds Jo branijo proti vssm ir vaškemu, m "Direktorij je čuječ in akrbi da oatanki prostozidarskih in liberalnih organisaclj ne obnove svojih aktivnosti. Pri tem Je treba obeniti čudno zveso med Vatikanom In prostozidarji, ki ao ae združili v »kupni aovražnosti proti fašistični državi." Zaključni del izjave vsebuj« protest proti ležem v papežev' encikllki in obeojs napade proti "ballUl", ki je "ponos In bodoč-nost fsšistovskega režime. Nihče ne sme obrekovati te orgsnlzaci-je, v kateri so aktivni lojalni fa-šisti, msd njimi ns tisoče učite-ljev v Javnih šolsh in več kol dvatlaoč duhovnikov." t ss vojni (Hišt i Chicago. — Ameriški poštni depertmsnt ja uvedel novo reformo v oddelku za vojne pošte (parcel post), ki rtopl v veljavo 1. avgusta t 1. Velikost In tešs zavojev Je povečana. Prej ni smel zavoj preaegati 80 palcev dolžine, širine in višine, odaiej pa lahko aega do eto palcev. Največja teža, ki Je bila doelej 60 funtov bo odaiej 70 funtov. Poštn' depertment upa, da ae a to apre-membo zvišajo letni dohodki pošte za milijon dolarjev. Pristojbine ostanejo po starem. Revolta je pomaga* la jetnikom V ječah so bile uvedene rasne reforme radi bojazni pred novimi nemiri 1 Joliet, III. — (FP) — Revolta jetnikov, Id se je pred par meseci pripetila v državnih ječnk v Jolletu in Statevllleju, nI o-stala bres posledic. Za Jetnike so bile uvedene rasne reforme, ki naj privedejo do nekoliko bolj človeškega postopanja s kaa-njenci. Odpravljeno Je trpinčenje. V obeh ječah so prej Imeli navado, da so "disciplinirali" jetnika s tem, da so ga po več dni privezali na vrata temnice, take da nI prizadeti mogel sedeti, pač pa je visel. Ts ksaen sicer nI popolnoma odpravljena, ker se bo še prakticlrala v "najbolj rasnih slučajih." Prej je bila običaj. Druga omiljena disciplinama kasen je dietna reforma. Zan*» prej smejo kaanjenca hraniti a samimi kruhom In vodo ae več jsls na tedna. Tretja pridobitev Je, da jetniki is volijo lsmed sebe Jetnlžke odbore, ki se bodo posvetovsl! « jetniško upravo o rasmerah v kaznilnicah. V stari ječi Izvolijo odbor 16 članov, v novi pe odbor 15 oaeb. V avrho navodil odbornikom, bodo jetniki vaak teden sborovall po eno uro. Pravico do avojlh odborov so jetniki sahtevali še pred uporom. Glavni ječar jim je odgovoril, da bo šel prej v peksl kot bi prlatal na to sestavo, kar je nezadovoljnost Še podžgal* Ampak upor, ki Js divjal vež dni ln Je bilo napravljene mnogo škode, je ječnrja prisilil, daJe spremeni! svoje mišljenje. Reforme Je sugsstlrel preiskovalni odeek državne lagislaturs. « m Obtožena eta kršenja proti kriminalnemu sindikat! Denver, Cole^-CFP) — Mike Bchantsek In Bol Gresnbsrg sta bils aretirana, ko sta delila1 leta* ks v bližini Fort I*gana, kjer se nahaja vsšbališče Citisens Mi. lltsry Tralnlng Camp. Oba sta člana mladinske komunistične lige. Vojaki, ki so povečini klorid In dijaki, so ju najprsj silovito prs-tepli In potem svojih pravic. Toda do tega da*» bo evropski kspitallzem dožlve1 nedvomno le popolfn polom Kdor Je pazno sask-dovkl velik« dogodke, ki so se odigravali i" se Še odigravajo na polju svetov ji« politike, je pač prepričan o re sničnosti vsags tega. Tako torej ni dvoms, da se i < izseljevanje v sovjetsko Rusije pričelo na vseh straneh in zavz< malo vedno večji razmah, posel, no med tujezemci v tej dekli Zato je pač koristno in potretotoo da se o tem vprelsnju ie sada j govori. Zaradi sorodnosti rusk< ga in slovenskega jezika, ozlro ma jugoslovanskih narečij — in tudi plemenske sorodnosti — je pač pričakovati, da se bo take izseljevanje razširilo posebne med nami. Moj namen ni, upe-Ijati kakršnokoli sistematično propagando v tem oslru, temveč samo to, da opozorim na gotov« koristne in potrebne stvari glede tega. .....J " Predvsem je potrebno opozori ti morebitne izšeljenike na io da se sovjetske oblasti trudljf vsako tako izeeljeniško gibanje centralizirati in urediti. Izeelje-vaaje v Rusijo se ne vrli kakor se je vriilo naseljevanje v Ameriko, to je, da gre vssk kamor si Želi, da se naseljenci razkropijo križem države po potrebi in pri 1 i kah, temveč, da se naseljentk! gotove narodndstl Izseljujejo v gotov, določen kraj ln da se vse to vrli pod gotovim sistemom kar pomeni, da se priseljencem prihrani mnogo neprillk, skrbi in moralnega trpljenja. Sistematično naseljevanje pomeni predvsem, da si naseljenci gotove narodnosti na ta način lažje ustanovijo svojs kulturna središča in skrbijo tako skupne sa svojo nadaljno izobrazbo in zu priučenje jezika. To je bilo pc Armtorg korporaciji povedanc tukajšnjim nemškim članom kju ba, ki je bil v ta namen organiziran. Onim, kateri se nameravajo v bliinl bodočnosti izseliti, bi torej svetoval, da si ustanovijo po na-selbtnfch posebne klube, potom kateritf si najamejo učitelja, kateri jih bo poučeval v ruskem je-fc siku. Razumljivo je, da je znanje jezika velikega pomena zs vsakega iueljenca, kakor j« bile to tudi v Ameriki. Za nas je pat to vpradanje razmeroma lahko ker ni mnogo razlike v jezikih Prodvsam je potrebno, ds se človek nauči Čltati rusko cirilico, V se nekoliko raslikuje od srbske potem pa je učenje jezika lahke stvar, posebno le s pomočjo učitelja. Za nas Jugoslovane bi bilo pač priporočljivo, da se v tem ozira organiziramo po vzgledu nemi kih svobodomiselcev in da tudf mi polijemo svojega posebnega sastopnika v Rusijo, prodno •< prične s rednim isseljevsnjem Tak odposlanec stepi v sveso r ruskimi isaeljenllkimi oblastmi najde sa svojo narodnost primeren kraj sa isseljevanje, kraj. k je določan od sovjeteke vlade u bodoče, veliko industrijsko ara i diščs, kakor je naprimer sedsj mMo Stalingrad, ki bo Atdo v nekaj letih par milijonov prebi vslsev in kjer se gradi ogromne vaakovrstne industrije in stotine delavskih kil. Pri isbirsnju kraja za J>odočo naselbino ae je treba ozirati tud na podnebje, kar bo tudi naloga dotičnega odposlanca. Se le ko je vse to sistematično urejeno, se lahko prične z rednim naseljevanjem, tako, da bi naseljenci no-vodoštim lahko nudili vsestransko pomoč in v primernem času potem pričeli s svojim organiza-toričnim delovanjem na kultur nem polju. Tako osredotočene naseljevanje bi pa obenem poma galo rešiti tudi vprašanje gled« poduka tukaj rojene, torej ai riške mladine, katera bi imela več poteškoč glede jezika. Obrtem priporočam dotičnim kateri mislijo na izselitev v de-iavsko republiko, da ai naročijc is Ljubljane slovnico ruskega jezika in se pričnejo predvsem vaditi čitanja ruske cirilice; to je prvi korak sa priučenje ruskega jesika, katerega znanje bo vsakemu mnogo olajšalo življenje skoz prve mesece in tudi omogočilo doseči tem večje uspehe v novi dbmovini. Dotično slovnico se lahko naroči v Ljudski tiskarn? v Ljubljani, kjer imajo v zalog« Začetnico ruskega jezika, k1 sta ne 9t dinarjev in pa Učbenik ru-akega jesika, za 64 dinarjev. Toliko sem hotel o tej zadev; omeniti, kot dober nasvet onim kateri mislijo na izselitev, da ae redijo jarma ameriškega kaplta Mzma.—Fr. Novak. ■fa f T uri- ČETRTEK, 16. JULIJA. delavce zato, ker SO organizirani pod mednarodno rdečo zastavo da si izboljšajo svoj bedni položaj, bodo seveda vse stavke izgubljen«. To bo trajalo toliko časa, dokler si ne bo delavstvo izvolilo svoje zastopnike v zakonodaje in vsa druga važna mesta Nace Ž|emberg«r. Htavka in piknik Imperial, Ps. — Zadnjič sem poročala, da je pri nas jzbruhnila stavka/V Drem>Korovih. Par dn Človeška roka uničuj« »vetovja Za lepim gotskim portalom v majhni Stranski ulici vseučiliškega mesta Cambridg* si ne bi pač nihče predstavljsl znanstvene* laboratorija, prej bi pričakoval, da bo tu v^ pil v starinsko katedralo. A vendar je tu dom modernega znanstvenega zavoda, Cavendisho vega laboratorija, ki je s svojimi epohalninu odkritji obrnil nase pocomost vsega sveta. Tu se je rodila prva teorija o elektriki, ki je bila znanstveno utemeljena in ki še danes obvladu-je vsa naša dognanja o tem akrivnostnem na- »Lav*a/v ....---—- --------r-. —------— i : .......———... na- je bila stavka 76-odstotna, al' ravnem pojavu; tu so sestavili prvi detektor, < Lewis zlomil stavko Plnev Pork, (X —• V vzhodnem Ohtu se nahajajo premogarji v zelo žalostnem položaju. NMU it tukaj ustanovila svojo postojan ko. Vejo so obdržavali bolj skri-voms; rekli so, ds so tukaj najbolj organizirani v tej uniji. Dne 7. junija so imeli shod, udeležil1 pa so se ga večinoma od drugod pa večina ni bila premogarjev Mladi govorniki so navduševali da s« zastavka. O tem s« j« gla sovalo, da se takoj zastaVka1: Sprejeto. Razobesili so priprav ljerte napise: "Piney Fork on Striko for NMU". "Strike'\ Itd In odzvali so se 100%. Premogarji, do skrajnosti izčrpani, so z veseljem orodje od-loftill ln se prldru&ili stavkarjem tudi v drugih naselbinah. Teden dni so se držali 100% na stavki. Operatorji so najeli pretepač«, ki so bili oboroženi do sob. Iz kom-panljskih barak ao preganjali stavkarje ln njih družine. V kompanijski mrodajalni so jim odpovedali krodit. Mirne sta vikarje so razganjali in terorizira li z bombami "solsnicami", voditelje pa poza pri i, stavk^rji pa so bili kljub temu solidarni v boju do zmage. Nato so pa prišli Lewisovl pod-repnlkl — ln stavko zlomili! Sedaj, po enem mesecu stavke, o* ba premogokops obratujeta kot pr*| stavko. Do dvejretjinl sta rlh premogarjev seje vrnilo ns delo. Najeli so tudi aeve delavce Etjf tretjina pa jih je še na stav. ki. oziroma isprtlh, in gledajo kaVd se premog naklada v vozove pod starimi pogoji, in sicer tako da imajo sedaj svojega paznike (checkweighman) pri tehnici. Dokler bodo v delavskih vrstsh taki nazadnjaki kot je Lewis ir Wofl ter več drugih, ki sovražijo HM čez teden dni pa Še komaj 60 Cez 14 dni so pa že vsi delali samo tisti ne, kateri niso dobil' dela nazaj. Kateri stanujejo v kompanijskih hišah, niso hotel stavkati, razen par Slbvencev. St kar delali pod protekcijo deputi šerifov in državne policije. Das; smo piketiraH, so vseeno delali in tako se je stavka izjalovila. Sedaj nekateri trpe posledice, ker dela ne dobijo nazaj. Tukajšnji soc. klub št. 31 priredi piknik v nedeljo 19. julija popoldpe na Kaspetovi farmi, k' se nahaja od Imperiala na cest' št. SO, 2 milje od Imperiala. 0-brnite vaše avte na levo po as faltni cesti, pol milje daleč, potem obrnite na desno, na Reddog cesto in kmalu boste na omenjenem prostoru. Tukajšnje in okoliško občinstvo je vabljeno, da se udeleži v velikem številu. Vstop^ nina je samo 26 centov. Na pikniku bo vsega dovolj. — Na svidenje 19. julija. Loutoe Perpar. • Skupni izlet Oglesby, IB. — Citamo razne dopise kako dru&tva SNPJ ter klubi J$Z prirejajo piknike in druge zabave. Tudi tukaj ne spi mo. Na 21. junija je priredile žensko društvo "Vrtnica" št. 16£ SNPJ piknik na Krančičeveir prostoru. Udeležba je bila zele velika, čeravno nismo piknika o-glašali. (Boljše bi bilo, ako ne bi deževalo). Tukajšnji klub št. 3 JSZ tei klub št. 4 v La Salle, 111., priredita skupni piknik v nedeljo 19 julija na Frank Gruberjevem prostoru. Claati obeh klubov ve bijo Slovence iz Oglesbyja in La Salla ter bližnjih naselbin, da se udeleže tega skupnega. piknika Pripravljalni odbor bo skrbel za dobro postrežbo. Kakor se sliši bodo na rainju spekU prašička vsak dan. tudi okrepila ne bc manjkalo. Piknikarje odpelje s To bo nekaj, kar nas ne čake F. Krančič s trukom ob eni uri popoldne. Rojaki posamezno alf z družino, se lahko prijavit« članom kluba, da vam prostor preskrbe. Na svidenje 19. julija! Chrtetlne NadvcHdik Vabilo na sejo Frontenac, Kana. — Oporni njam vsa drultva in posamezne delničarje Pogrebnega zavoda Frontenacu, da se gotovo udeležijo prihodnje polletne seje dne 19. julija, ker na seji bo več vež nih točk na dnevnem redu. Slišali boste polletni račun Radi tega pozivam vse delničarje Pogrebnega zavoda na to važne sejo. Upam, da se boste udeležili polnoltevilno. To je dolžnost vsakega delničarja, da se udelež te važne seje in pomaga v korist in boljši napredek. Delničarji se premalo zanimajo za dobre Ideje in za napredek zavoda. Anton Kolžman, tajnik Charll« Lindbergh Je slaven letalec, njegov oče je pa pisal knjige o političnih In oko-nomaklh problemih Amarike ln slave zanj ni blio. Očetova slava Je prišla šel« d*aes. ko so njegov« knjig« prišle aa "Indeks" kapitalistične hierarhij« v Združenih državah. Knjig« so izključene i| javnih knjižnic. V eni teh knjig is stari Umlberg povedal, kako Je J. Plerpont* Morgan pridobil Wllsuna zs vojno "sa demokracijo" s namenom, da s*vsruje svoj kapital v francoskih In snglnlklh /sdoltnlcah; druga knjiga obravnava sleparij«, kl Jih uganjajo ameriški bankirji. Razume Se, da ni v teh knjigah nič prij«tn«ga za am«rilko denarno aristokracijo. Ker je stari i.lndberg Isdal te knjige tik po vojni, ko j« l.il infampi sakon proti šplortail š«« v moči. je res čudno, da nI umri v zveznem zaporu. Kaj če M mladi Usdb««h podedoval po ečeiu nekaj njegovega znanja iti prsprlčanis? Na "lassljeniškeas" koagrmu v Zsgrrbu so rarpruvijstl o dvojnem državljanstvu" v Ameriki Kaj ao hoteli povedati s tem? Kdo ie sH mort- biti dvojni držsvljan"?^ fliMB Amerika ns r«*aa la n« prizna te*a spačka. Zdi sa, ds so v ftagtefcu lovi« kalim- aH pa se asm I asbi pihali... ko še nihče ni imel najmanjšega pojma o brezžičnem prenosu zvočnih valov; tu ae vršijo s*, daj neizrekljivo važni poskusi za drobitev ato. mov, temeljnih delov vse gmote in vseh sil. V prostor^, ki si ga je rezerviral profesor Blacket, stoji aparat, ki sistematično razbija atome, prapodobe ogromnih solnčnih sistemov; in kar je še bolj čudno: prof. Blaeket fotograf fira ta razpad svetovij v malem s pomočjo film. ske kamere. Aparat sestoji iz nevisoke kovin, ake cevi, ki je zgoraj zaprta s stekleno ploščo in ki se ji dno s pomočjo zamotanega mehaniz. ma lahko nenadoma zniža. V steno kovinske cevi je vdelana neznatna količina radija, ki bruha kakor ognjenilkp žrelo dan in noč helijeve atome v vlažni zrak cevi s fantastično br- ! zino 15,000 km na sekundo. \ Lajilr, ki bi si hotel ogledato to neprestano bruhanje, bo seveda rasočaran, kajti videl ne bo ničesar — in to ni čudno, saj meri takšen heHjev atom v premeru kontfaj stomilijonski del milimetra. Hipoma pa je prof. Blacket znižal dno cevi, v cevi je nastal s tem brezzra-' čen prostor in z mesta, kjer je vdelan radij, se sproži v cevi žarka črta, ki se po nekoliko centimetrih poti nenadoma ostro zakrivi in izgine. Kaj se je zgodilo? iProf. Blacket razlaga: Helijev atom je zadel z brzino 16 tisoč kilometrov v drug atom ter ga razbil. Takšno razbitje se ne posreči vedno. Od milijona helijevih atomov, ki letijo iz radija, jih komaj 80 zdrobi po en atom. Ta procea fotografirata dve filmski kameri, tako da ga lahko pozneje v svfrho proučevanja reproducirajo stereosko-pično. V Cavendisho vem laboratoriju se torej i* polnjuje prastara sanja alkimistov o spreminjanju prvin v druge in nič ne vemo, Če se ne bo nekega dne posrečilo ita ta način pridelovati tudi zlato iz manjvrednih anovi. Takrat bo po-stalo aeveda tudi zlato manjvredna snov. A prof. Blacket ni edini, ki na svoj način, čeprav s čiat# dmgačnimi nameni uresničuje sanje alkimiatov. V drugem prostoru laboratorija je postavil mlad ruski učenjak, dr. Ka-pitza, elektromagnet z doslej nedoseženo gostoto silnic 1 milijona gavsov. Ogromnost te energije si bomo lažje predstavljali, Če zvemo, da se mora dr. Kapitza vsakokrat, kadar vključi ta elektromagnet, zapreti v 100 m oddaljeno hišo, drugače bi lahko poplačal poskus z življenjem. In poskus, ki mu v laboratoriju "prisostvuje" samo avtomatično delujoča filsiJ ska kamera, ne sme trajati več nego stotinko sekunde. Dve stotinki sekunde bi zadostovsli, da W se razletelo vse skupaj v drobno kose, elektromagnet,, ves laboratorij pa vsi skrivnostni stroji, ki so v njem. Seveda je morala aodelovati najpopolnejša precizijska mehanika, da se morejo Kapitsovi poskusi izvršiti brei katastrofe. Velika kondenzatoreka baterija v laboratorijskem podzemlju, ki jo napolnjuje dolgo časa ogromen dinamo, se sprosti nsbrs-ne energije točno ob določenem času in za točno določen čas stotinke sekunde. Toda izkazalo se je, da ta energija še vedno ae sadostuje sa drobitev atomov, zato bo učenjak zgradil še večji elektromagnet. Ko bo a tem delal poskusa, s« bo morala sleherna živa stvar umakniti na varno v oddaljenost pol kilometra. Barvaste sence Pod senco si predstavljamo vedno nekaj črnega aH vaaj aivega in vendar ao tudi bar-vaate sence. 2e Goethe, ki je bil poleg pesnika tudi navdušen raziakovalec učenih problemov, je na-pisal v avoji knjiai "Farbenlehre": "Daj o ve-čemi zarji na bil papir nizko gorečo svečo. Med njo in pojemajočo dnevno luč postavi pokončno svinčnik, tako da slabotna dnevna luf osvetljuje, a ne odpravlja sence, ki jo meče svinčnik radi plamena sveče. Senca se bo po-iv najlepši modri barvi". j ■ Ta poskip napravil lahko v svetlem dne-vu. Svinčnik osvetliš, s svečo s strani, s kstere ga oevetljuje dnevna svetloba, in nje^o senco ujameš na bel papir. Senca bo modra. V primerno majhni rasdsljl dobil celo dve senci: ensn bo rumena, druga modra. Rutm-na senca nastane tam, kjer svinčnik prestreza dnevno svetlobo. To meeto osvetljuje sveča Sončna mesta, ki jih ne doeega svetloba sv« • pa se kažejo očesu v modri barvi, ki je sa rumeno, kakor znano komplementarna. Posebno lep bo te pojsv, Ce vzsmeš neme-■ omika roko. Nje senca bo isto tak« C* pa prste malo razkrečii bo prost"' njihovimi modrimi aeacami rumen. Hoover je morda dekor iafteair |x.Hi ,<•■«< v "muntsjnarstvs". toda o socialnem iaftnnir^s nima najmanjšega pojma. ilo v nato državo 10,066' do tudi U pionir snsnoeti najprvo na posmeh v strokov njtiklh kro. glh. Tako je bilo. I. 1*06, ko jc atoplnj Metlike v Novo odšel v čakalni ČETRTEK, 16- JUIJJA. V esti iz Jugoslavije e JageslavIiL) iiva mJSTK amrm«kih ROJAKOV Kina, ki je p«#l* nt iMoljen hS koagree, sprejeta od eeeh mmm —---- LJubijata; 29. junija 19S1. iZe dolgo čaaa ao razna narod- i društva v zveni z oblastni5 ipravljale izseljenski kongres i katerega se pripeljejo zastop-ki ameriških rojakov. le deTJ taa so pripravljali z vsemi si-Ci .^prejem te Izletniške sku [ne. .Sčelu pripravljalnega od-)ra je bil v Ljubljani Narodn« seljeniSki odbor, ki mu predse-j je pozdravijo te delegate za iz-Ijenski kongres, od katerega s usjKihov, etajo oblasti mnogo uspehov, jub vsemu temu spretfem ni I tako svečan, kakor so pričevali. Bil je manj iskren. Spre d, ki seje formiral pfed posta-z dvema godbami In Sokol1 r izletniki, ni bil v4fek, ker sc občinstva, zelo liiald udeležilo * tč pa je bilo naty/ gledalcev ilegati so odkorakali v dvorane »lavske zbornice, kjer se je zs-I kongres. Kongres je bil do-len tako, da se en dan vrftl v ubljani, naslednjega dne v Za-ebu in potem se zaključi v Be-radu. Otvoritev kongresa v Ljublja-se je izvršila dopoldne in kon es je zasedsl le do opoldne. Iz-čeno je bilo le več pozdravov edsednik kongresa je Milan arjanovič, šef naše uradne a-ncije "Avala", ki Je otvoril ngres. Predlagal je udanostn! zojsvkl kralju Alekaandru in edsedniku USA Hooverju, U i bili tudi sprejeti. Potem je voril ljubljanski ban Marušič tem poslanik USA na našem oru Prince, potem ljubljansk' pan Puc, dr. Bohinjec, peter izimir Zakrajftek itd. Za pred dstvo kongresa je bil izvoljen -le odbor: Milan Marjsfeovlč in bst, sa zapisnikarja pa Ivan laftineo in Nebojša Travica. S temi pozdravi s strani obla-in društev ter izvolitvijo pred dstva kongreaa je bli IJubljan-i dan kongreaa zaključen. O-Id ne jim je župan priredil ban-t, zvečer pa so se odpeljali da-> v Zagreb, kjer se je naslad-ega dne kongres nadaljeval. Naj citiramo nekaj stavkov, k( » je v Zagrebu na kongreau ia kel prof. Devič, ker bo* vse kor zanimale tudi naše čfta Ije in odbornike raznih podpor-h društev. Prof Devič je refe-•si: "Izseljencev, oziroma v Jugo-hsnskih podpornih društvih j r ».009. Ts društva imajo kapi-I 16 milijonov dolarjev, vsote varovan j n pe se suče okoli 20C ilijonov dolarjev (saten v .. .Poten je dejal govornik Rohnič (men da hrvatski izseljenec): Naglasi) je že|Jo mnogih izseljencev, da ae vtn4jo v domovino* ker ae je v Jugoslaviji zbcfljŠalo, go Situa^Ua v Ameriki ps postaj* vsak dnn težja, ker j« zdaj tam preko 6 milijonov brezposelnih. lt>% našega delovnega ljudatva v Ameriki je postale breg dela, dela po trikrat na teden, 20% pa 4 dni v tednu Rasen tega so tudi mezde padle Oni naši izseljenci, ki so postali trgovci in podjetniki (okoli 2%) so v posebno težkem položaju, ker velfki ameriški trusti uničijo v kali veak poskus naših ljudi Oni, ki so se posvetili gostilničar-skemu poslu, mnogo trpijo rad prehibleijc in bi se radi vrnili v staro dittavo, da hi postali apel kmetje, kakor ao to bili pred avo jim odhodom v Ameriko. Tu na-staje problem vrnitve v stare kraje. Vrnitev ovirajo predvsem riT vefti 0 razmerah v naši brovolcev iz Amerike, kar Čl o moralni in matefijal naših iSseljenoev. Dokazu UOst aeiih izseljencev za no, ugotavlja govornik, da ii izseljenci Čez 10 milijonov milijardo dinarjev. Zkhte države, ds posveti v*jo noet izseljeniškemu v Predlaga zborovanje del nafcih izseljencev iz vseh sveta, posebno iz Južne Ami Kanade, Avstralije in No landije. Ta kongres naj bi melj za organizirano in sis tično delo za isseljenllko Kot podlaga naj bi služile MCTia oblastva, ki bi morala biti kai 'lia načne državi. Končal jtOTftj govor z besedami: Svobodna domovina mora lialtl rpožnosti, da se naši izseljenci vrnejo. Pomagati jim mora vrnitev v rodne kraje, ker omovtne jt to vendar deca domovine itd. za te *>vore je, da zv^nHo, bi j (h bil govoril eden in isti Glede ns dejstvo, da je izseljenski kongres prirejen s strani dr-Jtave, je treba izvajanjem na kongresu in nsmehu kongresa posvetiti večjo pažnjo. Vprašanje pa je, v koliko bo kongres u-spel, vprašanje, koga zastopsjo ti delegatje ln vprašanje, ali U namen kongreaa pravilno poatav. ljen. Ari tem kongreau Vpada v o- či": kongres je podpirsn in prav za prav organiziran a strsni naših oblaeti; nsmen kongress naj bi bil, poskusiti repetriirsti one izseljence, lri imsjo kaj prihrankov. In obenem še to: z istim viškom, kot ti delegatje, se je «rl-peijglo iz Francije večje itevih naših Uudi, kl sq postali tamkaj brezposelni in so se vrnili domov. Te*) ni nihče pripravil sprejema Dne 29. junija pa je dospela v Ljubljano sipina 31 izletnikov Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Dasi so klerikalne ortfa-nizacije v Ljubljani storile ve* mogoče, sprejem vendarle ni bil tako svečan, kakbr so pričakova: li. Izletniki te katoliške jednote so ae Se istega dne ratSli na s\jo-je domove v svoje vali, najvef na Dolenjsko in V Belo Krajino fMIVITI JU U kil MllUaa vs Ali Dil ff liso n ah Država je imela I. aprila 13,929. 918 prebivalcev. — Ženek j^ 141,806 več kot moftih. — V J 1 "" -------'lo prebl desetih valetvo za 2 m Sele^daj je državni statistični urmkv Beogradu razglasil r«-sultate ljudskega šietja v drŽavi po stanju v noči od 31. mar ie imelr Sfer* od tega 6 mi 19^' pa Je imela 911 prebivalcev. Številčni porast prebivalstva sadnjih deaet let znaša en milijon 945,077, kar predstavlja ril Major O. Yardley. načelnik a-meriškega urada sa tajna (Šifrirana) pisma npd vojno in po vojni, je objavil svoje spomine, kjer pripoveduje tudi, kako so poskušali zastrupit i ranjkega predsednik Združenih držav Wil-eong. Amerlkanci so ae namreč na prav spreten način polastili "ključev" do vseh tajnik pisav (šifer) svojih saveznikov. Nb* beno tajno poročtlo jim ni ušlo in tako so bili vedno dobro poučeni o vseh tajnih dogovorih med angleškimi in francoskimi uradi. Pisams, ki Jo je vodil major Yardtvjr, je Imela res polne roke dela, sato pa Je prišla na sled tudi s*lo zanimivim ss-devam. Tako pripoveduje Yerd-ley, da ao polovfli aa čaaa mirovne konference veČ brzojavk, iS katerih je bflo razvidno, da so ^ttiMiSrmona dati /.. strUpHi. Yifdley trdi, de sa- Mon^\ vročina 40% dbčim je veznlki svoj naklep tudi isVltitlt blvalcev, iin da predsetinlk Wllson ni umri strupljenja. "Lahlto si mislite," pravi Yertek 26. juni-lovome- per-i kdo se je neznane« mesto ter tamkaj odšel v co. Legel je na klqp- ^ Kako u-ro — bilo je zjuM« krog 7 — je počil v čakalnici strel, Flužbi^C Joči železničar ie našel na klopi v čakalnici krvavečega neznanci. Prepeljali eo ga v kendijeko bol- je zvečer umri. Krogla mu jeore-biia sence in obiilale v glavi Preisksvs je dežnik da Je ta o- legsntnl tujec 26-letnl šofer Te- Poljak is Sošic onstran Gorjancev. Nazadnje je bil namei- f; v Zagrebu niti beliča. Bržkone ga smrt bragposelnoat. Pri nj*n niso na rftkonšga je gne- , ki je govorila o nameri proti Wtl»onu: ali bi mu diM počasi delujočega strupa, ali pa bi mu led ekUftHi s influeneo. Naš zaupnik nas Je prosil, naj predsednika svarHno. Resnica je. da so sš takoj nato i>ojsVili pri in tudi znanoat pričakuje z nestrpnostjo Piccardovlh sporočil c njefovih zadevnih merjenjih. Predvsem gre sa deflnitivno u-gotovitev, da-li postaja kosmič-no žarenje a naraščajočo višine res večja, kakor ao kazala prejšnja merjenja. Ta pojav so raki skovali Že dolgo prej, in sicer d<* višine 9 Km, s baloni (>rei ssdke, s tako svaniml regij nimi baloni pa Še celo višje, ekrd nikakor nl odkril koimlČne-ga žarenja, kakor je menil marsikdo ob njegovem poletu, tem več ga je ugotovil že leta 1JM5! tedanji asistent dunajskega radijskega zavoda dr. Hea&|l ec je dvignil s balonom v srak. Dr Hess pa takrat še ni vedel, da izvira to iarenje Is svetovnege ' l prostora. Prof. Piccard Je povedel, da ie bil v vtitlnl 16 km fiogled nk Alpe prekrasen. Dšjansko se da v tej višini pregledati vsa verige Alp od ApenMov do Btnaja se veda pa ovirajo ta risgled veči-oma saje eli pa oblačno morje eteorologe je ppiwetils lajava, da je vladala v Piocardevi m M RAZNE ZANIMIVOSTI Mož, kl je odkril povzročiteljico HlfllUa Pred 86 leti je unirl v Ham burgu soolog FriU Schsudinn, ki je odkril spiroehaeto palMdo ppvsročiteljico sifilisa in to eno leto pred svq}o smrtjo, dsle od kar vemo za to povzročiteljico, je bilo mogoče misliti na pripomof ke sa smotreno pobijanje strašn« spolne kugEI Mikroskopske ugotovltsv zelo nevarnega bacila nam onipgoča pravočasno diagnoto bolesni ln r tem pravočasno ^ zdravljenje Schaudlnnovo odkritje Je dalo ra-slskovalcem v roke sredstvo sa orelskulnjo lečll proti sifilisu šele po tem odkritju je Ishko prišlo odkriye salvarzana pb .pro-fesovju Hattu in BhrllWtu. 6* sf zdravniki danes mnenja, da is br dal sifilis v nedolgem čaSu popolnoma Iztrebiti, je to v nemej-h ni meri zasluga prof. Bchaudln. ijE _; ■ rodi* m merila sunanja temperatura 66 stopinj pod ničlo. Da meri tam- VVllsonu znaki bolezni to so dosegli višino S2 km Wilsen h . knjiga hirit." krat dalje je ---II prva knjiga o "črnem kabinetu" v A-meriki. V tem kabinetu ao od 1. 1*17 do I, 1929 prebrali nad 46,000 tajnih pofctfll tujih vlad, ki J1h Je rastolmadll "črni kebi-net." Uspehe, ki jih je dosegel ameriški državni tajnik Hughes na konferenci v ^aahingtorm, pripisuje Vasdtap delovanju "črnega kabinete," kajti "črni kabinet" je skrbel sa to, da so e-ki zastopniki le na vae sgo-zjutfaj imeli v rokah vae, kar aO si dragi agatopnlki dan preje tajno ln "Kvarteti ni tetko;" pravi Yardley, "če človek glede nasprotnikove karte." Yardley pripoveduje tudi, kako ao ameriški agenti vlomili v talko jekleno blagajno v nekem tujem vnanjem ministrstva da so ukradli "ključ" do tajne pisave; neka lepa ameriška vo-hunka pa je speljala "ključ" tajne pleave neke druge drŽave (Kl mladege urednika v ministrstvu. . * . "Črni kabinet" v Ameriki Je "delel" do leU 1620. Takrat pa jš vlada to pisarno razpustila, češ, da je nemoralno vohuniti Pt» tajnih In zaupnih spisih tujih vlad. Na pleeu — Zakaj tako akrbno ogledujete mojo roko? Mar hočete p#C-čiteti z nje mojo bodočnost? t hočem preit- tati, toda svojo. Kozmišao šereaje v aerdMeječi višini. — Temperatura v gen doli In Izven nj«, — »trato IA3Bij| isgleta aemeljske obit m dr. Priedrieh resumira snaa-rdovsgi . mp Vrsmenoslov« Lauschsr takole aiveni pomen Plccardovega U v streteefero: Te polet je seznanil najširš« jsvnost k enim najeenimivejših problemov ocračnega raglakova' n|a, nsmreč i kuzmlčnlmi žarki prvič s regUtrlrnimi baloni. Naj višje se je vspil neki segUtrien balon pri Ucclejli v Belgiji. Do eegsl je višino 36 km. tedaj več kot 2*kvat toliko kakor Fiocar dov balon In celo več nego Is-strelki nemških 42-centimet«r-sklh možnarjev v svetovni vojni Sni ero karakterlrirs polno pomanjkanje navpič tračnih tokov in oblakov, sate bi bila salo primerna sa letalekt in srakopbvne sveee med oeltna-mi, ki Jih danes že projektirij« Seveda bodo morali seradl slin« razredčenosti tamošnjega voslls po primeru Plocardove gondole Stratosfero je odkril TelesiTenč de Bort, kl je dal tudi ime. Spodnja meje ji Mi v višini kakšnih 12 km, kjer *o od sigVete sa meljake površine dvigajoči se zračni toki še prešibki aa nadalj-Stratosfera sato n« zemeljska toplote frevaJb" samo na- ne dviganje-občuti veš temveč Jo "ogrevaji znatne količine solnčna toplote kl Jih lahko absorbira strsto sferno srak aem Dva zdravnika V provincialnsm hotslu sede vsi gosti v satončku ln čakaj«, da Jih pokličejo k obedu. Priletne dame tarna, da j« je ponoči tako trgalo po nogah, da vso noš nl satlsnils oči. Veak jI ave-kuje nekaj, U obliž, oni aspirin, tretti |dWe Md. šhime dva gospoda moičHa. Končno aapaJe zvonec in vel ss napotijo v je-dilnico. Pri vhodu se moššečs gospode erašela in prvi vpraša drugega! Goepod kolega, vi ate gotovo tudi sdravnik, je l|T a Pri krive« Brivec: Briti ali etrlši, prosim? klljent: Nič, samo hitre mi dajte brlaačo čas obrti, kajti moj krojač je btš vstopil. —Kaj ste pa imeli sne*!, dt j« bil tak krik in vik v vašem sitno vsnJu? —NIČ hudsgt ni Wlo, nt step njicah aem si hote! sesuti čevlje tf Veliki casiskovalee se Je ro< 19. sept. 1671. v Roesenlngonu Vzhodni Prusljl in je umrl stsr pV) 86 latnknlmiVo je, dt je Mrietel kakor val veliki duhov' nt seji berlinska sdrtvniške dru-šbe spregovoril o svetem odkritju, DiUes ps sltvl čatrtstolotni eo njegove smrti vse kulturnr človeštvo in ž njim ves učeni sdrevnfški svet. tfmemmmmmmt e Nov vir energije Po 40*letnem raslskovslnem delu bo predal Urnold Erlnyl po sadnjih potkusih V okviru Nem-škegs stvoda sa raziskovanje e-narglje v Hamburgu Javnosti nov Isum, kl bo sami NemčIJ! prihranil letne več milijard (z-datkov sa premog, Gre sa ispo-polnjeno Izrabo sllš, ki tiči v vod-ni pari. Voda preide v paro, kakor mano, pri 100 stopinjah CelsUa bencol pri 60 stopinjah, zmes Ir bencola in vode pt že pri 69 stopinjah Celsljs ln pri žim ostane gonilna sftt pere iita, kikršut je gonilna sila čiste vodgl ptre. Ne prvi jNfgted je razvidno, dt Je no-vi način proizvajanja para skoraj si tretjino cenejši nego dose denjl, saj potrebuje st mtnj kurtvt pri Istem Podjetji, M delujejo s parno si-lo., 10» Žgiij pravi preobrat In boi^fttf S« ds novi Isum Um so tsko divjali in kričali, da se je vsa okolici pritožila nad njihovim početjem. Policija je u-vedla Ukoj strogo preiskavo,^ rezultat preiskave pa je bil U, da so podjetnega amerlkanskege "izganjalca hudiča" s njegovo Ženo vred is Budimpešte isgnall. i ■ Praznoverja ne bo konec Ni Pomeranskem (v Pruslji) sta prišli te dni k nekemu ovčarju dve olgankl ln sta mu sačell pripovedovati, da je njegova žena težko bolna, onedve pa da posneta tajno sredstvo, ki bi ženo gotovo rešilo sigurne smrti; sredstvo pt stane RO zlatih mark Ovčar Je dal cigankama 48 mark, kčr več nl Imel. Oes nekaj dni pa sU sš ciganki zopet oglasili pri ovčarju In sta mu hoteli vmttl 18 mark, č*š, da to nl dovolj sa Sdravllo; sedaj se Je maščevala nad nJim njegovi lakomnost, ker jima nl det vseh 60 mark— sedaj namreč velja sdravllo 100 Nrdt toliko! t* glej — nesrečni pritiovarni ovčar J« dal šenska-mi als vae svoje prihrenke v sneekft «100 marki "Čarovnice" se sšveift dentr pobrale in jedrno Izginile. Seat ovčarjeva pa, kl Je prišle obiskat svojegs mo-Ža, ji bila popolnome edrava — bolne namreč sploh nl bila t Ovčar je šola nekij dni ktsneje vso zadevo prijavil, rekoč, dt so mu ciganke "stouprtle" in sito se je ker nt slepo pokoril njihovi Želji. Zt nameček pt sta mu ciganki Še stgroaili, dt bo umrl nt-gle smrti, Če bo komu ktj prlpo-vedo v ti o tej čtrovnljl . , . tretji) učink 1»........ „ , ^ »malenkostnimi preureditvami prenesti tudi nt ptrne sttoj« do-44'dsnjegii tipa. Zanimivo Je, dt noče ipistl se-omolčalL "Nič se ne boj r "Kaj bi govoril, Ženske me ljnbijo in mir besedi/' Je dejal ordonanc. "Zakaj, tega ne vem. Prav nobena ae mi Še ni upirala. Bogme, da ne. Ko sem bil preteklo leto na dopustu, se jih nisem mogel Iznebiti. Pokvarjene babeT "Da, da> to Je res," je dejal požigalec stenic. "Pokvarjene so, sami vemo. Moš ni doma." "Kaj naj pa tudi počnejo dru * uu juva i ■ ■ • ■ , IVMJ IIAJ IU"' ' --- "No, saj tako so tudi rekli. Toda na okraj- r je jaoo rekel vojnlk s -i.____-i.___M.________Ima n!•(♦ I f I . . ji.. . , ,. 1 .K .. .L«(k no glavarstvo brezpogojno morajo priti P "Takega pa še nikoli, to je nesaslišano: bns* slavnostnega spremljanja* |n bres slavnostne gostije pred carsko alužboj" , In s JokaJočim glasom Je kričala: "O Mltjenka. ti moj dragi sin! Rodila aem U in Okrbeta sate. kam hočejo sdaj v tej težki nočni uri s teboj? Komu boš zapustil svojo mlado ženo in svojega potomca — majhnega otroka? ZapuštU boš avoje sestre, svoje brata, svojega ljubega očeta Ig mene. Id sem te v bo-ločinah rodila ..-m Strastno, kratko Hitenje je pretrgalo sa-tegll jok starke. Naataaja Je vrgla glavo na Mitrove prsi in sa zagadila s prsti v njegova ohlapno poveela ramena. Mitrij je na čuden način vrtel vrat sem ter tja, kot bi ga bil ovrat-v niktiščaL Skušal Je atrgati ženine roke s sebe in Jo Je tolažil s pretirano Jesnim glasom: 'Tak izpusti met Kaj tako vreščite? U zakaj mi pojeta bilje pred smrtjo? Ak>, mizo pokrijte I Krušna peč aa bo ohladila. Alo, počite vendar, kar ste hotele speči!" Vaški lupan se je s težavo dvignil isnad skrinje, osrl se js s svojimi skaljenimi očmi v sina in isbrbrai: "Dovolj, ženske! Brž, dajte nam pijačs. Saj še Imamo nekaj pijače, ne? Kadar gredo ljudje v carsko službo, jih Ja treba spremiti s pesmijo in slavnostjo, pri nas se pa samo cmerita." Toda to pot ni bilo ne pesmi ne gostij. Odšli so bres neugnanosti, bres pogum vlivajo-čega smradu carskega žganja. Državnih točilnic iganja v vaal ni bilo, krčmarice vse vasi pa so imela premajhno salogo. Premalo je bilo žganja, da bi moglo sbuditi razposajeno zadovoljstvo v nesreči. Tudi sa popotnico namenjeno pecivo is peči, sakurjenih ob nepravem času, nI bilo okusno. Ženske so mesile testo z grenkimi solzami ln so slabo pazile nanj. <»' Vstalo Je ndnoe, vofcOvl so krenili s dvorišč na pot. Ljudstvo Je vrelo na cesto. Tudi Magara sa je pojavil na vali. Imel je na sebi dolgo, doma stkano srajco, ki je eegala do kolen, in pod njo dolge, samasane hlače. Srdit ja atrasal svoje obledele, rdečkaste lase, tu pa Um rahlo poeivele, in stope! pdleg vosov. Hiteče vreščanje ftensk je šlo po eeotl. BUrec Fe-dot Ja stopal poleg Msgare in kiipko prestavljal avojo palico. Govoril Je nJim, ki so sedeli poleg na vozovih* "Saj vojna na bo dolgo trajala! Saj nismo poprej nič slišali o njej. Ce je kdaj poprej prišlo do vojna, ao že davno prej govorili o njej. S Uko naglico res niso tedaj sganjali vojakov na kup. Najbrž grs le sa to, da notranjo deželo pokorite carju. Na tulIU, bab-nlee, kolikor vam, ag bodo mošje.kmalu vrnili!" Magara pa Ja oananjal a glasnim, vrešče-čim glssom, da ao ga sližall na vseh Vosovih: "Vojna bo dolga 1 Preveč Je krščanskih ljudi v ruski drftavi, dežela ne premore več! Dokler ne bo car iztrebil vseh, ki so preveč, na bo konec vojne." (Dalj« prihodnjič.) tvori. "Mož Je daleč, v okopih. Težko Je živeti brez moža. Naše življenje je res pasje. Ce Izvem, da se moja žena vlači, jo ubijem, pri moji veri, ubijem jo." "Nak, ne boš je ubil," je dejal ordonanc. "Bajši poslušaj. Ko sem bil na dopusti}, se mi je to-le pripetilo. Cisto po pravici bom povedal. Ženske so se kar trle okoli mena, toda Ukih žensk mi ni mar. Jaz hočem Žensko, ki je mlada, mehka. Pri nas živi taka, nekega vojnika žena je. Tretja bajU na koncu vaai. Dala ji je ime. Prav za prav, Barja., Poštena ženska Je. Lotil sem se Je, pa nisem nič opravil, de poslušati me ni hotela. Po-Izkusil sem s silo— ni šlo. Mislil sem si, Jegor Ji je zmešal glavo. Kako tudi na bi, saj je pri topničarjih. Vse sem poizkušal, vsak dan sem Ml pri njej, toda — nič. "Spat* pridem k Ubi," sem Ji dejal. Ona pa je sedela bleda kakor ta-le pečica. Da bi se vsaj nasnMŠinila, toda tudi tega ni ,bilo. 'Srebalo je kako Uko narediti, da se mi ljudje ne bi amejali. Nič in nič. Končno pa je, pomislite, sama prišU k meni. "Brez moža ne morem več strpetl," pravi. In zraven joka, ker mota že dve leti ni domov. Jaz sem jo seveda nežno poljubil, jo prijel sa roko in to in ono. Prav do konca dopusta sam živel z njo kakor s ženo. Kadar sem prišel pre- akega okraja. Ali sva mogoče rojaka?" \ "Ne, jaz aem iz Tavrijske." "Da, sijaj ženska je bila Da-ša. Z eno beeedo, Čaj in mleko. Kar težko mi je, kadar se spomnim nanjo." Nastopila je precej dolga tišina. "Iz katere vaai pa sU?" je mahoma s slabim glaspm vprašal omotani. Vsi so se obrnili k njemu. Iz temnega koU ee Je svetilo njegovo pozorno oko. "Iz Nikolajevske, iz Ananjev ritega okraja. Saj sva rojaka?" "Rojaka," je odgovoril omotani. "Jaz sem tudi is Nikolajevske." "A!" je oživel ordonanc. "Potem Dašo prav gotovo poznate!" "Poznam," je oni komaj slišno izpregovoril. "Moja žena je. Zena, da. PotemUkem sva res rojaka." I Postalo je tako tiho, da je bilo slišati grmenje topov na položajih, oeem vrst odtod. Vojnik i tvori je zakašljal. "Žejen sem," ja zašepeUl o-ihbtani. Spet ga je pričela tresti mrzlica. Bilojnu je hladno in težko. Najrajši bi ničesar ne sliisl, ničesar videl in na čutil vročine, ki mu je palila oči ta sence. Zdelo se mu je, da ni ne vojne, ne bolnice i d ne šetinaatšga vojnika, da je doma v izbi in da je vse to le strašen sen. (Iz ruščine prevedel B. Z.) —Ali veste, da se je mladi ofi-cijal, ki je prišel šele nedavno v naše mesto, oženil s hčerko trgovca X? —To ni nič Čudnega, aaj je bi) pn rm ščen k nam za kazen. ČETRTEK, 16. JULIJA. Brite Beam Lampt v ni>i povmk! ^V v teh barvah sa v sobo čiste in bele svetilke. Zo dom ta, sa tovarniško rassvotljavo. Potrebujemo raz prodajalce in zakupnike. 0" Brite Beam Lamp Corp. 1714-22 W. Divioioo St. t Chicsgo. IU. i, . ODSTRANITE kožno srbečico! gabilo Severov Bok« Ni treba trpeti kožno srbeči, 'ee. Severov Esko prinese hi-tro, hladilno pomoč onim, Id trpe. Zanealjivo le 60 let. V ) lekarnah. Vsoree ZASTONJ. Pilite na W. P. Sovara Co., Ceder Rapids, Iowa. Ali gte naročeni na dne?, (lik "Pregreto"? Podpirajt« svoj list! snijj —Zakaj' si tako bled in suh prijatelj? Pa vendar nisi bolan? —Bolan nisem, pač pa so zdaj počitnice, a jaz sem cenilec v za-sUvl jalnici. .,- BRZA SLUŽBA v EVROPO preko Hambarga na aailh modernih peraikih HAMBURG ALBERT BALUN Rodna ta« Rodna odplutja tudi pertmng" -' LOUIS, MLLWAUKEE CLEVBfcAND DEUTSCHLAND NEWyORK odpluti«. Jih snsnih kabiaskik in DIREKTNA ŽELEZNIŠKA ZVEZA s JUGOSLAVIJO Za navodila vprašajte lokalnega sgenU ali 177 N. Ml Chieago, UL •« JESENSKI IZLET V JUOO-SLAVUO Veliko nemško parobrodno društvo "North German Lloyd" priredi za svoje jugoslovanske klijente klet na svojem imenitnem parniku "EUROPA," kate-_________________ ri odpluje iz New Yorka dne 18. nočevat k njat mi je'takoj pri-1 septembra. čela sezuvati škornje in se vsa Izlet bode vodil naš dobropo-treala. Čudno! Povsod je hodi- znani izvedenec g. S. M. Vuko-la s menoj kakor paKek. Tako vič, upravitelj jugoslovanskega poslušna in dobra ženska je bila. oddelka isto linije v New Yorku. Ce je prišel K.njej kdo drug, ni Torej vsaki posameznik, ki nič opravil. Meni pa se ni upi- nameraya v tem letu ali jeseifl rala. Mene ženske ljubijo, da, posetiti staro domovino, naj se prav saras." UT r llSl | pripravi lnj prldrgil^ temu izletu. "Is katere gubernije pa prav za prav al?" je eumljlvo vprašal vojnlk s tvori. "Is Herzonake, iz Ananjev- MILWAUKEE, WIS. "Zrno do srna pogača, Ttemen do kamna palača." Valentin Katajav: na ljubijo," Ja pra-vil mlad vojnlk S ščetinastlmi lasmi, ki Je stal sredi soba. Ras-ven nJega so Mil Um šs trije bolniki. Lešall ao na priftnah. pokritih a suho, gnljočo slamo Dva sU ravnodušno gledala v strop, tretji pa Je nepremično ležal v kotu, vae savit In omoUn v cunje. Imel Ja mrzlico. Blls Je severna zima, pusU In ostra. Lseone dače in smreke ao nsllkovale svinčnikom. Nad posUjo so plavali beli oblaki lo-komotivnega dima in poševne jate vran. Tovorni voaovl a rdečimi križi in skladovnice plsa-nlh. bresovlh drv , •. Bolniki so umirali od bresde-Ija in dolgega časa, vendar pa ae nI hotel nihče vrniti U brigad n« bolnice k bateriji, sakaj tam Je bilo treba hoditi v popolni opn ml In kopati, ia Je človeka lahko ubilo. Eden Ismed vojnlkov je Imel revmatisem. drugi si Je sdravll tvora na nogah. Orno-Uoega ae Je prijemal tlfue. Vojnlk s ščetinastlmi lasmi pa je Imel neko prav nelopo Mesen "Ženske me ljubijo." Je počasi pripovedoval. "Ali mislite, da lašem? Bogme. ne lašem. Zakaj me ljubijo, to v« som vrag. Se pač snam obnašati nasproti ionska m Žensk« se namreč nikoli ne smeš lotiti s predrzno vsiljivostjo, nak, nikoli, ampak zmerom vljudno. To ja glavno, in kaj vsaka ♦fneha be mara val-Ijlvoatl. Da. Nekoč sam služi! prt kapeUnu Vlranu. Prav sa-mosavesUn Človek Je bil U ka-peUn Vlren. V njihovi hiši Ja bila aa sobarico nebo dekla, lo* po in čisto kakor prava foepo-dlčna. Tudi sastran vedenja Ja bilo s njo vae v rsdu. Jas aem kajpak takoj lotil ln na vsa načina etlll vanjo. Pa nI bilo nič. Potom sem sačel drugače. Ona — da, jas — ds. Ona — ne. Jas — ne. Povsod sem hodil s njo In čokolado aem jI kupoval. Pa se Je sgodUo po mojem. Hotela Je sdaj sem. sdaj tja, prav do posne ura. Vsako noč sem potem lazil k njej. Prav sa prav ne vsako noč, kar sem ee Ja bil kmalu naveličal, pošteno naveličal. Ženska me ljubijo, kaj naj i« AIMiamI HM '' »m« go\ (»rim. V sobo Je stopil rggaoelnlk s toplomerom v roki. ** "Kaj pa ti, rojak, ša zmerom kvaelš o tem, kako ta šenake ljubijo?** Je vprašal "La kvaei. kvasi, aaj ee na tebi vtdl. kako te ljubijo." In Je pomežiknU. "So ti dale, kaj T "Oh. te šenake,' Je s narejeno inc/liritnoetjo dejal hivii ordo nana, "aaj bode trikrat prekleto! Zaradi njih Ja morebiti pokvarjeno vae moje živi Jen Je' "Hej rojaček, kaj spiš? 811-šiš, zbudi sal Tsmperaturo ti moram smeritl. Te traaa, kali? Kakih štirideset stopinj se bo la nabralo." "talen sem," je tiho dejal bol-1 German Dasl počasi, a vendar pa sl< gumo napredujejo mihvauški Slovenci v rasnih panogah in podjetjih. Tako se je sgodilo, da dobimo bančno podjetje "American SUte Bank" in ker so pri tem udeleženi, Uko pri direkto-riju, uredništvu ln kot vlagatelji mnogoštevilno tukajšnji Slovenci, smemo enosUvno reči, da ja to naše slovenako podjetje. American Stiato Banka okupira prejšnjo American National I ki aa ja prvotne American Bank. Pro- ZNIŽANE CENE S 1. avgustom ae aopet znižajo cene za retur-karte (Round Trip Tickets) in ravno na U dan, to je, na i AVGUSTA t.l. ODPLUJE NAŠ SLAVMI UR7.0PARN1K ILE DE FRANCE iUvoaoki potnik vedno ^ Ii najboljia prilika, ako stari kraj ta poletje. Od New Yorka do Ljubljane in nazaj samo $177.— ENAKO UGODNA PRIUKA ZA POTOVANJE PO ZNIŽANI CENI , SE NUDI SLOVENSKIM POTNKOM DNE 15. AVGUSTA KO OOFLUJB NAŠ UDOBNI IN PRILJl/BUBNI BaZOPARNIK Na tem parniku »e tudi Vam druHei in* namenjeni is Ob tel priliki bo nradaik Linije apremljal potnike in sato jim je Mgotovljeno najudobnejie potovanje. Od NewYorka do Ljubljane in nazaj $176— So mMm »»jMelle n ekniHe oo aSmi* noM IMJe tli N. MICHKJAN stori so opremljeni po naj no vej-1 al toplomer pod]Šem sistemu In s varnostnimi blagajnami. Uradniki ao: Mr. Harry E. Brandecker, predsednik, mr. Wl)lUm O. Bruce, podpr^l^ni-nlk. Med direktorji sto dva Slovenca, mr. Anton Butcher in Dr. J. 8. Stefanes, ter C. H. nlk. "Na. vUkni pazduho!" Bolnik je poalušno vsel toplomer In umolknil. Bilo mu je vroča In neprijetno. V sobi sa Ja stemnilo. Rano-celnlk Je odšel in aa spet vrnil s vrčem ln s pločevinasto petro- lejsko s veti I j ko bras stekel. Sve- Gerllng. Geo. J. Graebnar, W. J. tlljka je greto s rdečkastim, dl-1 Oronanrakl, Thomas K. Hays. močim se nlamenom. Ranooal- Levjr, Ch. I. Millman ln V. nlk Jo je posUvil na pač in U-l^ Pachalske koj ao okna poatala višnjeva, soba ae Je raasvatlOa In vsem Je saradi paga poaUlo tesno In narod Mk "Kako U Ja" Je vprašal rano-cel nlk bolnika. Zdravniku bo treba Javiti. Mihrauška "South 8ide" oko-lica, v kateri prebiva pretežna večina slovenskega oslroma slovanskega naroda, Je israsUa s tem. da Ima podjetje še pred o-tvoritvijo. ki sa vrši tO. juUJa 19U. še nad 400 delničarjev, svo- Vojnlk z pričel obirati CfB pol ure so ss navadili na M0 najboljšo zaupnico podjetju. rdeči svit svetiljke ln spet Jim f^***?^ f^^Utvo ......- — - 1 in dlrsktorij banke. Mr. Anton. Butcher en od glavnih vlagateljev, Je delal precej dolgo sa ureeolčanje toga podjetja. Sedaj ko smo to do-segU Je rekel: Sasemo s gotovostjo reči, da prvi In najtežji korak > ii vršen, treba nam Je pa šs nadaljnega skupno vzajemnega delovanja nas vaeh la uspeh bo MMi ' 'k ' "h malega srnato veliko, pravijo. pa če lasa prav majhno kil co. Ja bilo dolg čaa. matismom si Je stonlae. "Hudiča, kako grisejo! Samo sato ae maram Minske gubernije, ker so Um v vsaki špranji in Pokleknil Je. skrbno isvlekal Is šopa prešitih hlač škatlico, prižgal vtlgnllco pnmm m "AU spet sešigaš stenice r ga Je vprašal vezalk s tvori. SPREJEMA VSA ITISKASSKO OSSISPMAJOOA DELA Tiska vabila n vegglicg in shod«, vizitnice, Časnike, knjige, koledarje, letake itd. T slovenskem, hrvatokem, slovaškem, češkem, nemškem, jpgiaiksm jeziku in dragih VODSTVO TISKARNE AgRURA NA ČLANSTVO DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI pojasnila laja vodstva unijsSo dalo prvf S. N. P. J. PRINTERY MS7-69 Se. Uw»Mg Ai • cncAoa on TAM n DOB« HA tMUO TUDI V8A USTMENA POJASNILA