Največji
v Zdniifiih Mnh
Velja za vse leto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za iiiuiwiwtio celo leto	$7.00
1
GLAS NARODA *
List slovenskih delavcevy Ameriki*
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 169. — STEV. 169.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Offioi at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, MONDAY, JULY 22,1935. — PONDELJEK, 22. JULIJA 1935.
VOLUME XT.TTT — LETNIK XT.TTT.
GOVOR A6ESINSKEGA CESARJA JE RAZBURIL ITAUJO
Z VOJNO V ABESINIJI BODO LAHI ZELO OSLABILI SVOJO FRONTO NA SEVERU IN VZHODU DRŽAVE
Cesar se obrača na svet, da o vrne vojno. — Vse ponudbe za mir je Italija zavrnila. — Italijanski poslanik protestira proti cesarjevem govoru. — 40 let je mislila Italija na vojna z Abesi-nijo. — Zelja po civiliziranju je samo pretveza.
ADDIS ABABA, Abesinija, 21. julija. — Cesar Haile Selassie je z odločnimi besedami odgovoril na protest italijanskega poslanika grofa Vinci proti cesarjevemu govoru v parlamentu. Grof Vinci se je zglasil v zunanjem uradu ter je ustme-no protestiral proti cesarjevemu govoru, ne da bi bil čakal na pismena navodila iz Rima.
Nekaj dni pred svojem govorom v parlamentu je cesar pozval svet, da pomaga odvrniti vojno z Italijo. Ker njegova prošnja ni našla odmeva, je stopil pred parlament ter je v svojem ognjevitem govoru pozval svoj narod, da kot en mož stopi v bojno proti italijanskemu vpadu. Po protestu italijanskega poslanika pa je časnikarskim poroče-cem rekel naslednje:
"Od časa svojega uničujočega poraza pred sko-ro 40 leti je Italija gojila željo, da nas napade. Ta želja je sedaj zavzela bolj ostro in bolj pretečo obliko, ki jo je Italija razglasila celemu svetu. "Vsi naši predlogi za mir so bili zavrženi. "Sedaj pa, 2000 let po križanju, naj bo mir potopljen v krvi in solzah vojne)"
Ponovno zatrjujoč neomajno odločnost braniti deželo do zadnjega moža, je cesar razložil svoje stališče proti Italiji z naslednjimi točkami:
1.	Postopanje Italije ogroža Ligo narodov.
2.	Italija hoče Kelloggovo pogodbo, ki prepoveduje vojno, premeniti v pobožno upanje.
3.	"Pijan prepir med domačimi uslužbenci neke trgovske tvrdke in krajevno policijo" je najboljši izgovor, ki ga more Italija najti za svoj vpad.
4.	Pod pretvezo, da hoče civilizirati naš narod, se hoče Italija polastiti naše dežele.
Cesar je rekel, da je Abesinija postala krščanska, ko je Evropa še tavala v paganstvu, in se še. vedno drži desetih božjih zapovedi in Kristusovega govora na gori. Vsled tega ima Abesinija še vedno pravco, da Italija postopa ž njo v krščanskem bratstvu in miru, zlasti še, ker je Italija mednarodno središče krščanske vere.
"Ako Italija vpade v Abesinijo," je nadaljeval ces ir, "na podlagi enega ali dveh majhnih obmejnih dogodkov, ki bi jih bilo mogoče čez noč poravnati, želim, da ve Italija in ves svet, da bo ta država s 5000 leti ponosne zgodovine branila svojo zemljo do zadnjega moža, da si ohrani nesmrtni rekord, da ni bila nikdar premagana. Zdi se nam potrebno, da odločno oznanimo svoj namen, da odklanjamo vsako rešitev, ki bi vsebovala italijanski ali kak drug protektorat ali mandat, ki bi ogrožal neodvisnost in svobodo našega naroda."
WASHINGTON, D. C., 21. julija. — Med diplomati je razširjeno mnenje, da Mussolini vsaki-krat, kadar sede, da razmišljuje o svoji pustolovščini v Abesiniji, skuša najti pot, po kateri bi se izvlekel iz položaja, v katerega je zablodil. Vzroki za to so naslednji: pomanjkanje denarja, kako bodo Italijani prenesli velike izgube in strah pred sosedi na severu — Hitler in Jugoslavija.
Nek diplomat je rekel: "II duce drži medveda za rep in ga ne more izpustiti. Ako ga izpusti, je sam izgubljen voditelj — tako izgubljen, da ga ni-kdo v Italiji ne bo mogel več najti. Ako gre dalje, bo iz Italije vzel toliko vojaštva, da bo Italija izpostavljena napadu od severa."
Republikanci bi radi odstavili predsednika
DIES APELIRA NA RELIEFNEGA UPRAVITELJA
Dies svetuje reliefnemu adminstratorju, naj pomaga deportirati tujce. Ameriškim davkoplačevalcem se dela krivica.
WASHINGTON, 1>. C., 21. julija. — Reliefni administrator llopkins je bil naprošeu. <la podpira sprejem postave, po kateri bi bilo mogoče de-pu rt i rati več stoti soč tujcev, ki žive od zvezne podpore uli reliefa.
Kongresni k Dies v svojem pismu na llopkinsa pravi, da je krivičho zahtevati od ameriških davkoplačevalcev, da bi vzdrževali podanike drugih držav. Dalje pravi Dies, da bo poslanski zbornici predlagal sprejem postave, po kateri bo deportiranih od 000,000 do milijon tujcev.
Dies, ki hoče deportirati vse tujce, komuniste in tuje kriminalce, kar smatra za sredstvo, s katerim bi bil rešen •problem brezposelnosti in reliefa, pravi, da je število 000 tisoč tujcev, kakor to navaja vlada, premajhno ter trdi:
4'Po poročilih, ki sem jih ■prejel, je v deželi od enega milijona do milijona in x»ol tujcev. Naša sedanja »»olitika, da ne delamo ra-zlike med ameri škimi državljani in "tujci pri reliefu, daje tujcem spodbudo, da prekoračijo meje in pridejo v Združene države, da dobe relief."
Dies pravi, da je mnogo tujcev, ki žive od zvezne podpore, iprišlo iz Mehike, čije vlada zatrjuje, da v deželi ni brezposelnosti.
44 Ako bi reliefna administracija obvestila te tujce," pravi Dies, "da ne bodo dobili podpore in dela in jim ponudi, da jim plača prevoz v njihovo domovino, tedaj se jih bomo na tisoče rešili"
<9
"KONGRES NAJ DOLOČI PLAČE! PRAVI GREEN
De!avski voditelj je opisal usodepolne posledice nekontrolira nega privatnega gospo d a r-stva.
Washington, D. C., 21. julija. — William Green, pmlsednik Ameriške Delavske Federacije, je objavil danes v glasilu "American Federationist" u-vodni članek, v katerem pravi, da mora imeti kongres pravico in oblast določiti (minimalne plače in delavske pogoje. Edi-nole na ta način bi bilo mogoče zagotoviti soeijalni napredek dežele.
— V zadnjih letih smo trpko olH'iitili posledice nekontroliranega privatnega gospodarstva — pravi Green. — Soeijalni napredek si moremo zagotoviti edinole če določimo za delavstvo gotove standarde, ki jih ne sme nihče prekršiti.
Kmalu zatem, ko je najvišje zvezno sodišče proglasilo XRA za protiustavno, je zahteval Green dodatek k zvezni ustavi, po katerem bi imel kongres pravico regulirati industrijalno produkcijo.
Poleg tega je napravila Federacija načrt, za postavo, ki naj bi bila nekakšno nadomestilo za NRA. Soglasno s to postavo bi imel kongres pravico liccnzirati vse industrije, ki se za svoje izdelke poslužujejo meddržavnega prometa.
GRŠKI MONARfflSTI HOČEJO KRALJA
-MAŠČEVANJA BRIVCA SEBOJL..
Včeraj so arrttirali v New Yorku 221etneg Joseph a Šansona, ker je svojemu delodajalcu Hermanu Gerofskemu ukradel nekaj blaga. Gerofski bi moral nastopiti proti njemu za pričo, pa ni hotel tega storiti.
Časniškim poročevalcem je rekel: — Mi niti v glavo ne pade. Že dvajset let hodim vsak teden enkrat v brivnico, ki jo lastuje oce tega fanta. Če bi nastopil kot priča proti njegovemu sinu, bi strahu trepettal, kadarkoli bi se približal oče z britvijo mojemu obraza.
Ta izgovor pa ni nič pomagal. Gerofaki je moral pričati, in sodnik je postavil fanta pod $500 v&reeine. _ . : »
ATENE, Grška, 21. julija. General Jurij K o nd v lis je mnenja, da se mora bivši kralj Jurij vrniti za dobrobit naroda. %
Navidezno v namenu, da bi potlačil govorice o nameravanem monarhističnem preobratu, je rekel voditelj monarlii-stov general Kondylis:
"Slediti moramo navadni poti, odrejen mora biti plebiscit glede monarhije proti koncu oktobra. Samo vsled enega glasa večine bomo morali kralja poklicati in odvisno je od njega, ako sprejme poziv."
Neko poročilo iz Londona pravi, da je bivši kralj, ki je leta 1924 izgubil prestol, najel na Croydon letališču aeropla-da se ž njim oib dani priložnosti odpelje v Atene.
Kraljev tajnik pa je zanikal, da bi imel kralj tak namen.
Spor med ministri zaradi obnovitve monarhije je dove-del do ministrske krize, ki pa je bila kmalu odvrnjena, ko je Tsaldaris zopet sestavil svoj kabinet in je bil opolnoči pripravljen, da ga predstavi predsedniku Zaladisn.
Navi kabinet ima tri nove republikance in tri nove monarhih te.
MOSKVA BO POPOLNOMA PRENOVLJENA
V desetih letih jo bodo popolnoma prezidali. Mesto bo trikrat povečano.—Izdelan načrt za 5,000,000 prebivalcev.
MOSKVA, Rusija, 21. julija. — Svet ljudskih komisarjev in osrednji odbor komunistične stranke sta sprejela načrt, po katerem bo Moskva v destih letih prenovljena v popolnoma moderno metropolo in bo mesto imelo trikratni sedanji obseg in ij,(MKi,000 prebivalcev.
Josip Stalin in sovjetski predsednik Vjačeslav Molotov sta podpisala odlok, ki naroča komisiji za načrte, tla izdela popolni načrt za prenovitev mesta skupno s stroški.
Kar je še ostalo od staro Moskve, od ozkiii, vijugastih ulic pa do bizantinskih stolpov 1r> izginilo. Mesto tega bo zra-stlo novo mesto z velikimi trgi, parki in širokimi ulicami ter velikimi stanovanjskimi hišami.
V vladnem odloku se med drugim tudi glasi: "Zgradba in arhitektski načrt p rest o I ice U. S. S. R. mora biti v popolnem soglasju z veličino in lepoto socijalistične dobe."
S tem, da so sovjetski vladarji sprejeli ta načrt, so zavrgli večkrat nasvetovam načrt, da bi sedanjo Moskvo popolnoma opustili in bi staro prestolico carjev obdržali samo kot mrtvo mesto kot mrtev muzej »preteklosti in bi mesto tega zgradili novo mesto izven mesta stare Moskve.
Zavrgli -so tudi načrt, da bi sedanje nie.->to razdejali in na njegovo mesto sezidali popolno mo novo mesto. Mesto tega sklenili, da obdrže temelje, ki jih je postavila zgodovina, toda jih bodo temeljito predru-gačili.
Odlok ne omenja, ako bo moral iti tudi Kremelj, ki je čudna skupina mnogih zgradb, v katerih so se tekom stoletij odigravali neverjetni dogodki. Verodostojni viri zagotavljajo, da Stalin ceni lepoto Krem-lja in katedrale sv. Bazila in ne bo dopustil, da bi bil nad tema dvema zgradbama izvršen tak vandalizem.
Podrt pa bo trgovski in kitajski del mesta nasproti Ljc-ninovi grobnici in Rdeči trg, ki je že sedaj zelo velik, bo še dvakrat povečan. Na ostalem prostoru pa bodo zgrajene palače, v katerih bodo nameščeni sovjetski uradi.
Ta načrt, ki je največji načrt te vrste, mora biti po večini izgotovljen v treh letih; ves načrt pa bo dovršen v desetih letih.
Najprej bo raztegnjena Moskva proti jugozapadu do Vra-bičjega hriba, od koder je Ha-
KONGRESNIK SNELL MU OČITA, DA NI D0V0J ŠČITIL USTAVE
WASHINGTON, D. C., 20. julija. — Kongres-
nik Sneli, ki je voditelj republikancev v poslanski zbornici, je rekel danes, da je predsednik Roosevelt s svojimi odredbami skoro dal povod, da se ga odstavi.
NAZIJSKA GONJA PROTI KATOLIČANOM
Hit!er hoče vpeljati staro pagransko vero. — Velik nasprotnik zidov imenovan za policijskega komisarja.
BERLIN, Nemčija, -1. ju liju. — Radikalni liazijski pristaš in velik sovražnik Židov, grof Wolf von Ilelldorf, ki se je proslavil z aretacijami v noči jM)žara poslanske zbornice, je hil imenovan za policijskega komisarja v Berlinu.
Protisemitski izgredi so se ponovili v petek zvečer na Kur-fuerstendamu. Mladi naziji so zopet nadlegovali Žide in kričali: 44Smrt Židom!" "Židje so zbežali v hiše in se poskrili.
Hitler hoče vse Nemce pri-}>eljati v 44pravo arijsko vero" temnih paganskili časov in bo sam njen poglavar. Zato je pričel obsežno gonjo proti, katoličanom, kakor tudi proti protestantom. Obenem pa z vso silo preganja Žide.
Vsled odredbe gen. Hermana Goeringa bodo aretirani vsi katoliški in protestantovski duhovniki, ki bodo ščuvali proti uazijski vladi.
V Weimar ju je bilo obsojenih na zaporne kazni 21 raziskovalcev sv. pisma, ker zame-tujejo vojaško službo in Hitlerjev pozdrav, češ, da tak i»o-zdrav velja samo liogu. 14 obtožencev je bilo oproščenih.
Naziji -so obrnili svojo jezo tudi na nekdaj mogočno organizacijo veteranov 4 4 jeklene čelade", ki je leta 1933 pomagala Hitlerju do vlade. Tajna policija je jeklene čelade razpustila in aretirala več voditeljev.
poleon prvič zagledal Moskvo. Cez reko Moskvo bo zgrajenih enajst mostov. Drugo Aesto pa bo rastlo proti vzhodu.
Po sedanjem odloku morajo biti odstranjene poulične železnice z oZkih ulic in asfaltirane. Zgrajenih bo več sto šol, klinik, gledališč, velikih trgovin, veliko tržišče za zelenjavo pod zemljo in drugo.
naroČite se na "glas
NARODA", največji SLOvenski dnevnik v zdr. DRŽAVAH.
V svojem ugotovi hi. ki je nekakšna priprava za liodočo volilno kampanjo, Sneli odločno obsoja administracijo m njen zakonodajni prognim.
—	Se nobena administracija v zgodovini t«• dežele — pravi Snel! — ni imela tako zmedenega rekorda. I>ivsl«*j ni še nobena administracija tako malo v]»oštevala ustave in roničnih želja naroda.
—	Roosevelt se skuša na vse načine izogniti sodišču, s čimer jasno dokazuje, da s»> administracija boji za uspeli«4, ki jih je dosegla na pol ju zakonodaje.
—	Ni dosti manjkalo — pravi Sneli — pa bi predsednik prelomil prisego, da bo ohranil, Ščitil in branil ustavo. To s»> je zgodilo v zadevi fiutTeveve predloge, čije svrha je napraviti red v premogovni industriji. Predsednik je pisal demokratu Ilillu iz Washinirtona, načelniku odseka za pota in sredstva, da je dvomljivo, če je fJnffeveva predloga v soglasju z ustavo, da se pa člani odseka najbrž ne bodo prav posebno ozirali na to.
Sneli pravi, da se j«» začela rušiti zgradba, ki jo j«- pnnlsed-nik zgradil iz igralnih kart in da je n jegova politika dospela na rob prepada. — Da pa zadosti svojim željam, stopa naprej po poti, ki ga vodi v po-gu bo.
Po Snellovoni zatrdilu je imelo skoro vse, kar je predsednik dosedaj uveljavil, na sebi pečat neustavnosti. Narod se prav dobro zaveda, da se je Roosevelt ova politika izjalovila in da predsednikov 44Xe\v Deal" ne koristi javnosti.
EKSPLOZIJA TURŠKE MUNICIJE
ISTANBUL, Turčija, 21. julija. — Kot pravi neko poročilo, je bilo ubitih mnogo ljudi, ko je eksplodiralo neko muuicijsko skladišče blizu tega mesta.
Več poslopij v okolici je bilo poškodovanih. Prebivalci so preplašeni iskali zavetja. V tem munici j skem skladišču j s to že Iruga eksplozija v teku enega meseca.
ITALIJANSKI KONZULAT ZASTRAŽEN
//.ir.LVJ, Kuba, 21. julija. Ker je italijanski konzul prejel pretiluo pismo, je policija zastražila konzulat.
Policijski načelnik IVI raca" je mnenja, da je pismo radikalnega izvora in ga je navdahnil spor med Italijo in Abe-sinijo, ____,__^
H
Glas Naroda"
and PnblltfMd Of 6L0VEN1C PUBLISHING COMPANY
Jftsnk Stkier, President
1M W. Uth Street.
the corporation and addiMM ot ibm Borough ot Manhattan, New M
City, N. I.
"ALAS NAIODi CVato«ftiM People)
I—oed »very Dty Except SnndajH and HoMm
B» eato loto valja n Amerik* ta TIM*« —98.01
ti pel lete u«4MUM»»»»a<i(i Q3.00 li četrt lete »•••'••••••••»•••a
Za New lark o* cele leto	«7.00
Za pol lete .......................98J8
Za inomutw mi eolo leto	|7.M
Ze pol lete	|8J0
ttaftecrlptloa Yearly 98.00
Advertisement on
"Glu Naroda" labaja tmU den lavaemSl nedelj la pramlkor.
Uoplet biec podpisa In oeebnoctl ee ne priobCujeJo. Denar naj ae blagovoli veAUjetl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnlkof, proeimo, da ee nam tndl prejšnje bivališče aasnanl, da hitreje najdemo naolornlka.
"GLA8 MAMDAH, ti« W.
Street, New I«k, K. T.
a—
TEROR V ITALUI
Italijanski fašizem, ki je {uilinil vse italijansko ljudstvo v revščino in pomanjkanje, se je začel pripravljati na vojno v namenil, da pojarnii zadniji del abesinske^a nartlda, ki je si* obdržal neodvisnost.
Te#a drznega podjetja se loteva, ne nieliee se, da bo s tem zopldtel v vojno Evropo Lil mogoče ve« svet.
Da doseže svoj cilj, je uvedel fašizem v Italiji po. šasteu teror.
Posebno siiliščc v Rimu je V prvih dneh mesecih tekočega leta vodilo več procesov kot jih je v celem letu 1934.
Bivši jetniki, 'ki so bili septembra 1934 pogojno po. mrlošeeni, so bili jKvnovno aretirani ter za pelt let podre-jeui policijski k<mtroli.
Delavec, ki se jMrtom fašistične strokovne organizacije pritoži, da mu podjetnik krade zaslužek, je poslan v ječo, ženske, matere in otroci so <Mgovomi za nazore svojih mož, sinov in stari.šev.
Politični jdniiki in njihove družine ne smejo sprejemati denarja ali pod]>oi'e od svojih sorodnikov in prijateljev. KSdor jxnnaga ali sprejme pomoč, je najstrožje kaznovan.
Fašizem ne nkuša moralno in telesno uničiti le svojih rnnojfih sovražnikov, pač pa tudi njihove sorodnike in prijatelje, ki jim skušajo pomagati.
Protesti tisočerih in tisočerih fašistov proti temu nečloveškemu rvnanju se <*l dne do Vime nmožc.
Protesti prihajajo iz vseli delov Italije, s peklenskih otokov Ponze in Ventotene ter iz temnili ječ, kjer ne-
Josip Kosler umrL
V	Leonišču je umrl Josip Kosler, hišni posestnik v Ljubljani in veleposestnik na Barju. Pokojnika je poznala vsa Ljubljana. Bil je iz znane stare ljubljanske rodbine, nečak Petra Koslerja, ki je izdal sredi preteklega stoletja prvi zemljevid slovenskih ■zemlja. Bil je edini iz Koslerjeve rodbine, ki se je zavedal, da je njegov rod izšel iz slovenskega debla.
Iz šale kruta resniea.
V	Strmcu pri Sv. Urbanu so se igrali dečki na ta način, da so si natikali vrv, privezano na drevo, okoli vratu. Meti njimi je bil tudi. 141etni pastir Fran-ček Hole, ki je pri spuščanju na tla obvisel. Njegovi sovrstniki so mislili, da je čudno bin-glanje njegovega telesa samo posrečena šala. Ko so domači prerezali vrv, jc bil deček mrtev.
Stavka v Woschnaggovi usnjarni
Delavstvo tovarne Prane "VVoschnagg in sinovi d.<I. v Šoštanju, je stopilo v stavko. Stavka je popolna in se je udeležuje okrog 3Tj0 delavcev. Stavka je posledica že dalje časa trajajočih -»porov. Delavstvo te največje tovarne usnja v državi je zahtevalo kolektivno pogodbo, da bi si tudi na ta način osiguravalo izvajanje vseh določil obrtnega zakona. Vodstvo tovarne je izjavilo, da hoče skleniti kolektivno pogodim le v primeru, če bo taka pogodba sklenjena za vso usnjarsko industrijo v državi. Poleg strokovnega vodstva je v tem sporu posredovala tudi Delavska zbornica, do sporazuma pa ni prišlo.
Smrtna nesreča pri vožnji.
Samomor dveh mladeničev.
Iz nerazumljivih vzrokov, najbrž v napadu duševne zmede sta si v Radečeh vzela življenje 211etni posestnik in tovarniški delavec Ivanko Pohar in njegov prijatelj Ivan Rroh-ne, mizarski pomočnik, ki je bil star 25 let. V gostilni Hmelj sta bila ponoči še prav dobro razpoložena v prijateljski družbi in ko sta se ob pol 2. zjutraj poslovila, ni niliče mogel niti slutiti, da odhajata v smrt. 7. julija zjutraj so našli oba na travniku blizu gostilne mrtva s prestreljenima glavama. Zapustila sta nekaj pisem sorodnikom in prijateljem, skrivnost svojega obupa pa sta vzela s seboj v grob, zakaj v pismih ni ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, kaj ju je poirnalo v smrt. Pohar je v enem pismu naglasi 1. da sta sklenila končati življenje že 30. junija in da ni niliče
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
KNQLISH SLOVEN* BBADEB ŠT4JTMBAMO
$2
i« Naročite ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
316 WEST 18th 8TREBV New York City.
kriv njune studi. Izreeno stoji v pismu, da smrti ni kriva be da. ne nesrečna ljubezen, temveč življenje, ki je samo trpljenje.
Neiaposlenostno zavarovanje v dveh državah.
srečne žrt ve Itrpe in umirajo.
V	Turi nu, M i Lanu, Padovi in Benetkah je bilo nedavno ardriranih na ducate (Uličnih intelektualcev.
Dijaki, časnikarji in vse i miliš ki profesorji so bili vrženi v ječo, ne morda zastran revolucionarnega vdej-stvovanja, pač pa edinole zato, ker se ne strinjajo s fašističnimi nidtodanii in nazori.
V	Italiji iti prepovcfhma samo svoboda govora, pač pa tudi izraz osebnega mišljenja.
Med arctiranci se nahajajo možje in žene svetovnega slovesa: profesor Carra, Pavlo Lonibroso, pisateljica Barbara Allason, sin senatorja Einaudi, učenjak Augu-sto Monti, filozof Geymonad:, profesor Cesare Pavese, profesor Franco Antonieelli, Piero Luzzaitti, Carlo Foa, Carlo Levi in nešteto drugih.
Na klolgo zaporno kazen je 'bil obsojenih 550 proti-fašistov, ki so se vrnili z doportacijskih otokov Ponze in Ventotene. V zadnjih štirih mesecih je jx>s€fcbno sodišče priscwlilo nesrečnim žHtvani fašizma 1210 let ječe.
Takšeni je torej pohrŽaj v Italiji ira prefivečer vojne z Abetainijo.
V. ' • •	I .
Važno za potovanje.
Kdor jo namenjen potovat* p stori kroj aH dobiti koga Od tam, jo potrebno, dm f poučon v vmA stvareh. Vsled nato dolgoletno tkuiujo Vam oomooomo doti najboljša pojasnita m tudi v$o potrebno preskrbeti, do jo potovanje udobno M hitro. Zato eo saupno obrnite no mi am vso pojasnit m.
Mi preskrbimo vso, bodiii protnje m povratno dooeiMm njo, potne liste, viseje m sploh veš, kar je sa potovanja potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, oa nojmanjie sšroiko.	r.t
Nodriavtjani naj no odlaiafr do sadnjegd trenutka, kar prodno so dobi ia Washimgtona povratna dovoljenja* EE-EM-TRY PERMIT, trpi najmanj om mesep. ,
Piiits torej takoj so broeplaima M Tam,, da boste poeene in udobno poti
SLOVENK PUBLISHING CO, EIRAXEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N, ¥.
V Omnožu se je pript»tila te dni hu<la prometna nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Nekemu graščinskemu uslužbencu, ki se je s kolesom vozil od graščine proti trgu ter držal v roki 3 m dolgo železno palico, je provozil nasproti na kolesu Hletni .Tožek, sin brivskega mojstra Goloba. Deček se je zaletel s toliko silo v nasproti vozeče kolo in z vratom naravnost v železni drog, da mu je železo prerezalo žilo odvodnico. Nesreča se je zgodila pred domačo hišo in hudo ranjen deček je imel še toliko moči, da je stopil v očetovo delavnico, kjer se je zgrudil in izdihnil.
Dorim kongres še vedno pre t rešuje zakonski načrt o soei-jalni varnosti (Social Security Bill), ki zlasti vsebuje starostne pokojnine in zavarovanje proti nezaposlenosti, dve državi sta že sprejeli svoj lastni zakon o zavarovanju proti nezaposlenosti. Država Wisconsin je bila prva na vrsti in njen Unemployment Condensation Act je prišel v veljavo dne 1. julija 1934. Ne\vyorški zakon pride v veljavo v januarju 19.'»fi.
Zakon države Wisconsin se naslanja na načela, odobrena od konference sedmorice državnih go verne rjev, sklicane leta 19.30 od Franklina D. Roosevel tsi, tedanjeira governerja državi' New York. Zakon določa, da vsak delodajalec, ki zaposluje deset ali vi*č delavcev, mora nakopičiti mezdno rezervo pod državnim nadzorstvom. Pris]>ev-ki delodajalca so določeni na dva odstotka celokupnih mezd. Delavcem se garantira vsaj 42 tednov zaposlenosti od 36 ur na teden in imajo pravico do neza-poslenostne zavarovalnine, ako delajo manj ali ako so zaslužili manj kot $15000 v prejšnjem letu. Vodi se poseljen račun za vsakega delodajalca. Delavci ne prispevajo ničesar v nezaposlenost ni sklad.
Osnovne poteze newvorškega nezaposlenost nega zakona, ki ga je nedavno governor l^eh-nuin podpisal, so sledeče:
Začenši od januarja 193fi se bo na vse delodajalce štirih ali
ta, ki ima pravico razširjati ol>-stoječo državno posnnlovalni-co dela, imenovati člane pozivnega sveta in izdati pravila in naredbe.
Državni posvetovalni odbor devetorice, imenovane od governerja, bo pomagal industri-jalnemu komisarju. Trije člani bodo zastopali delodajalce, trije bodo zastopali delavstvo in trije širšega občinstva. Ta od-l»or, katerega člani bodo služili brezplačno, ima pravico voditi preiskave.
Dasi oba ta zakona države Wisconsin in New York sta pomanjkljiva v tem, da se ne raztezata na vse mezdne delavce ill da določene pripore so pre-male, vendar pomenjata začetek nove vrste socijalne zakonodaje v Ameriki, kakršne nismo še imeli v tej deželi. — F LIS.
Peter Zgaga

DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. -
▼ ITALUO
V JUGOSLAVIJO
$ 2.73 $ K.2& % 1M
$11.75___
him_____
m
Din. 101» Din.
9 IA
$18.33
ms.
111«.—
Ur Lir Ur ur tam
EBR SB CENE BEDA* H1TEO MENJAJO BO NAVEDENE
CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOEH AU DOLI
. ■■ ■ ■ * ' ^
Izplačilo večjin ntakor kot nori} sa
•S Ura* dovoUoHmo ko toeUe
Cm v Amkrtim doukih
l fc-
m.—
t m tffje ne-

......jjj-?. Z 'm
Prajemnlk' d<M ▼ «Urem kraju Upfcttlb r doUijlL
5LOVEW1C PUBLISHING COUPSNY »Glm* Naroda"
K
več delavcev nalagal davek v razinerju en<»ga odstotka na vse ^payrolls.** Vsjiko nasleil-iije leto se davek poviša za 1% na mezde, dokler ne bo znaša maksimum .'J odsto 1. lH.iS. Pri-hoili tega davka se naložijo v skupen sklad za nezaposlenska zavarovanja.
Zakon je obvezen, ali izvzema iz zavarovanja zaposlene©, ki niso rokodelci, ako zaslužijo y*h' kot ."»OrJ na teden. p«">lj<Hlel-ske delavce, kakor tudi osebe, zaposleno od nedobičkonosnih verskih, prosvetnih in ilobiTK delnili organizacij.
Plačilo nezaposlenost nil i zavarovalnin se ima začeti dne 1. januarja 193K. Pravico do zavarovalnine. ki znaša od do $1") na te«len, imajo zavarovani delavci, ki trpijo popolno pomanjkanje dela skupno s ]>opol-nim pomanjkanjem plače, ako so delali 90 dni v predhodnih 12 mesecih ali pa l.*»0 dni v predhfxlnili dveh letih. Ti delavci dobijo pravico do zavaro-valninske podporo po treh tednih neza|M»slenosti. ali ta "čakalna doba*' se more raztezati do desetih tednov, ako je delavce zgubil delo vsled lastne krivde ali vsled Štrajka ali kake druge vrste imhtst rijalnega spora. Za vsakih 15 dni zava-rovaljive zaposlenosti nezaposleni delavec ho dobival po eden teden nezaposlenost ne pod|»ore, ali nikdar več kot 1(» tednov tekom 52 zaporednih tednov.
Zakon upravlja industrijalni komisar delovnega d«'partnien-
POZDRAV!
Preti iMlhodom v staro domovino se iskreno zahvaljujem tir. "SojH'k moči" v Central City, Pa., za izkazano dobroto. Pozdravljam vse moje prijatelje in znance širom Amerike, jiose-lmo pa družino Jolnui Nareta, pri kateri sem stanoval pred odlutdom. Pozdravljam tudi mojega brata .Takopa in njegovi* družino nekje v Colorado, ter moje sestri T-ne v Kansas.
Iskreno se zahvaljujem tudi ]x>tniškemu oildelku "(Ilas Naroda," kjer setn bil izvrstno |n>-strežen. T»> slovensko |x>«ljetj»-vsakemu rojaku »toplo j)ri]M»n»-čam. — John Zalar. na »ti v D«»ljne Otavc na«l Cerknico.
ČESTITKA!
Marlenki Berlan, ki je s prav dobrim ns|»ehom napravila maturo pri šolskih sestrah v Mariboru. iskreno čestitam. Z največjim v<*seljem in ponosom j«' odnesla diplomo mlada učiteljica. Želim ji mnogo us|>eha v bodočem življenju, da bi z največjim navdušenjem poučevala slovensko mladino.
Čestitam pa tudi materi, ki je tukaj v tujini, ter se njena izurjenost in pridne roke pripomogle k temu, da je dala najboljšo podlago svojim hčerkam, s katerimi je ostala mlada vdova, kajti očeta je vzela prezgodnja smrt. Bog te živi, draga rojakinja in ponosna mati* — Mallie Krnjec. 9 Ostem! Place, Far Roekawav. L. I.
Star možak je umiral.
K sebi je poklical ženo, dve priči in notarja.
Na]»ravil je tak testament:— Žena naj dobi hišo in trgovino; hčeri zapuščam denar, sinu pa gozdove, ]*>lja, orodje, živino, gospodarska posuopja, itd.
—	Čakaj, — se je oglasila žena. — Se mi zdi, da bi bilo bo-Ije....
—	Kaj!? — je vzrojil umirajoči. — Molči, pravim. Kdo pa pravzaprav umira tukaj: — ti ali jaz?
¥
Resnica je hčerka božja. Resnicoljuben človek je povsod dobrodošel.
—	Govorite resnico! — uče nčitelji otroke v šoli.
—	Resnico govorite! — pri-digujejo duhovniki in vzgojite-
Iji-
To je vse lepo in pošteno.
Vendar se y»a ne more zahtevati od človeka, ki prodaja svojo second hand karo, da bi govoril resnico.
*
Rilo je v letovišču. Mlado bo-gato lepotico jo prevažal v čolnu mlad romantičen služabnik Tom ,ki je vedno sanjaril.
Nekega dne ji je rekel:
—	Gospodična, vi ste zelo bo-gatta, kaj ne?
—	Da. — je ixlvrnila ona, — pravj jo, da mi bo dal oče dva milijona dolarjev dote.
—	Ali se hočete poročiti z menoj!
Smilil se ji je revež Tom, toda. kaj je hotela.
—	Zelo žal mi je. Toni, toda povedati vam moram, da sem že z drugim zaročena.
—	< >. saj sem že vnaprej vedel. da ne smem imeti nobenega upanja.
—	Zaka j ste pa torej vprašali. ee ste že vnaprej vedeli, da vas lniin odbila.
—	Zato, ker sem se hotel prepričati. kako je človeku pri sr-eu. če mu nevesta, ki ima dva milijona dolarjev dote, fige pokaže.
KONEC GRŠKE
KABINETNE KRIZE
Atene, Grška, 19. julija. — Kabinetna kriza, ki jo je pov-zročilo različno mnenje med ministri glede obnovitve monarhije. je končana. Ministrski predsednik Tsaldaris jo predložil predsedniku Zaianisu seznam novih ministrov
bil
ze
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
.30
I
KNJIGARNA "GLAS NARODA
DSMACB ŽIVALI. 72 strani. Cena ..........
GODČEVSKI KATEKIZEM. G1 strani. Cena
HCBKMEESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena	.80
Tnla vex. Cona 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena	JS5 PO STRANI KLOKLK. 150 strani. Cena .... POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigcl. 13G str.	.68 PREDTRŽAM, PREdERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ..	JS5 9ANJHKA * KNJIGA
SANJSKA KNJIGA....................................................JM
SLOVENSKI SAUIVEC. DO strani. Cena.............40
SPARE IN SATIRE. 130 sfcaat. Cena ................JO
TIK ZA FRONTO; 160 strani. Cena .....................70
TOKRAJ W* ONKRAJ SOTLE. G7 stranL Cena	.30 TRENUTEK ODDIHA
' (Knjiga vsebuje tndl šalolgro * Vse naše").
i 180 strani. Cena .................................................50
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L5I
VESELE POVESTL 70 strani. Cena .....................35
ŽENINI NAŠE KOPRNEUE. 111 «tnuL Gena	.45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:
i

nt WEST Ifllh STREET
NEW SORKt N. Y.
V Down t own u nisem do l iro časa.
Italijani, ki so pozimi črno vino prodajali, pravijo, da so najboljšo kapljico prihranili za poletje.
(T,rno vino m jesen in zimo, belo vino za poletje.
Jaz jim rati verjamem.
Omeira rozinca je namreč ja-ko težko napraviti, dočim so beli rozinec slehernemu posreči.
*
—	Kaj si tako žalosten, fant? — je vprašal izkušen možak zamišljenega mladeniča.
—	Nobene srečo nimam pri ženskah, nobena me ne mara.
Možak, ki je bil že trikrat ]H>-ročon in je veduo zatrjeval, da so mu ženske napravile sive lase, ga jo potolažil z besedami:
—	Ej. fant. ti še ne veš, kakšno srečo imaš pri ženskah, ee te res nobena noče.
¥
To so je zgodilo v naših krajih na Primorskem.
Dva karabinerja sta aretirala našecra rojaka ter ga privedla pred sodnika.
—	(Vsa je obdolžonf — je vprašal sodnik.
—	Aretaciji se je ustavljal.
—	Zakaj sta ga pa aretirala ?
—	Zato, ker se je aretaciji ustavljal.
To so pristni fašistični dokazi, ki v naši zasužnjeni domovini edini drže.
*
ljjubeznjivo newVorsko rojakinjo, ki me vabi na farmo, pooblaščam. da me zastopa na veseli svatbi Laeijanove heere, ki se bo v soboito poročila z Sela-novim sinom v Fly Creek, N.Y.
VINKO BELlClC;
Po dolgem 'presledku se<knih let so pri Jemiauovili pričakovali priliod novega bitja na svet. Anica bo dobila sestrico ali Poldek, Tonček in Pavle bratca. Vse je bilo v skrbeli. Ko sem po božičnin počit niča«i odhajal v mesto, so me plašile raznovrstne misli. Sestro Ano imam rad; ona je delavni, skrbna, rada govori — prava podoba slovenske matere je. Kadar sem bil v cerkvi, sem molil tudi zanjo in za srečen izid.
Za botro so zaprosili teto in je obljubila. Tako se je iz vseh umeknila prva skrb.
Ko je prišla še Anica, sva s sestro Fančko govorila, ka fto hue naj bi imel najmlajši nečak.
"Če bo fautek, naj bo Luka," predlaga Kančka.
"Tako je, L lika naj bo! — 4 Luka izza vogla kuka." Živijo, lepo ime!"
Vesel sem, ko mislim na bodočega nečaka L»uka.
"Ne, ne," se upira Anica, *4Luka ne bo, ampak Marjan."
44Marjan? Kaj ti pade v glavo! V vsein sorodstvu nimamo takega iuu-na!" se hu-duje Kančka.*
44 Kaj pa, če ga bomo še i-melif Kako je že onemu ime... oh..." se smejem in postrani gledam šestnajstletno nečakinjo.
l)a bi bila deklica, na to še mislili nismo. Aučine vroče želje namreč nismo niti malo upoštevali.
Kmalu je prišlo pismo in v njem je okorna moška roka naznanjala, da je kupljena punčka, da je vse zdravo in da naj botra pride. Naslednji dan je ta odšla. Vse se jo izvršilo v naglici in o imenu nismo u-tegnili več govoriti.
Zvečer sem jo šel čakat na postajo. Vrnila se je zidane volje. Vprašal sem jo:
4'No, teta, kako ste krstili?"
4 4 Tako kot tebe. Vincencija j«-"
Vincencija! Mešana čuvstva bo se me polastila. Jaz sem bil že zadovoljen, toda kaj bosta rekli Fančka in Anica!
Doma potem — ko sem pričakoval — vzdihovanje in spogledovanje med onima dvenin. 41 Vincencija, moj Bog, kdo si je to izmislil!" In sledila je cela vrsta imen, ki bi bila po nujnem mnenju veliko lepša. Nazadnje je postala teta kar huda.
Ko je odšla k počitku in smo ostali sami trije, smo se
CENKA
ču'tili dolžni, da iz dolgega krstnega imena napravimo krajše, ki bo bolj primerno za klicanje.
Bilo je mnogo besed kot zmerom ob lakih prilikah. Predlogi so bili: Venči, Vinči, Vinka, Cenka. Pri vsakem smo malo počakali, klicali ga na glas in poslušali, kako ugaja ušesom. Zadnje je nekako obveljalo, d as i sta oni dve odšli z mrmranjem in govorili predse:
4 4 Cenka... Cenka... Kdo bi si mislil! Neverjetno!"
O veliki noči, ko sem bil na počitnicah, je bila Cenka stara tri mesece. Prva pot je bila seveda k njej. Ko sem bil na stopnicah, me je pozdravil jok iz sobe. Ta jok je bil pogumen in odločen.
4'Lepo si začela, Cenka; tako sprejemaš strica!" sem bil v mislili hud.
Komaj sem dal vsem roko, sem pohitel k mali sorodniei. Ležala je sredi plenic, z mizicami se je čisto razkrila in ni mogla mirovati. Za mano so prišli ostali, postavili smo se okrog nje in jo gledali.
4'Cenka, ti mala Čenčica, ne boš tiho! Cen-ka, Cen-ka," — sem jo tresel za ročice in ji zrl v velike modre očke. Potem sem se nasmejal in mala je u-tihnila, gledala me je in gledala, naito so se ji usteca razširila v ljubek nasmeh in z vsem telescem je hotela nekam kvišku.
Sestra jo je dvignila in poljubila na ličeee, nato še oče in Poldek in Anica. Ta mi je nazadnje rekla:
44Kaj pa ti?"
4'Jaz pa sorodnikov sploli ne poljubu jem. Sicer pa — glejte, da je ne boste pojedli od same ljubezni." Zopet sem se ozrl na Cenko, ji nekajkrat pomežiknil in ona se je smejala na vsa usteca. Bil sem ponosen nanjo, na to drobno bitje, ki je kar žarelo v smelio.
Nekoč sem jo pestoval in jo zibal na golenih. Nenadoma sem začutil mokroto.
44 Krasno, Cenka, imenitno delaš!" se ji smejem in ona meni. Sestra me je rešila iz neprijetnega položaja in jo ljubeznivo previla.
Najrajši jo ima sedemletni Pavle. <)u je ne poljubuje, ne govori z njo, od časa do časa jo skrivaj rahlo uščipne v ličeee in jo gleda in se je ne more nagledati. Nekega popoldne, ko je v sobo sijalo pomladno sonce, smo bili zopet vsi okrog najmlajše. Tisti dan
je ibila pri cepljenju koz in se je nadvse hrabro držala. Pavle jo gleda in se smehlja. Preprosto govori:
4'Ti... ti... oh, ti... jaz res ne vem, kako bi ti rekel..."
Spogledujemo se in v našiti srcih je vse svetlo in toplo. — Ganjeni smo od te otroške zadrege.
Pet jih je: Anica, Poldek, Tonček, Pavle in Cenka. Cenka je 44srček".
LETAL&G PROMET V BODOČNOSTI I
Še pred 1. 1950. bo letalski promet skozi stratosfero samo ob sebi umevna stvar, pravi ruski izvedenec za zračni promet, prof. Čiževski. Aparati bodo tedaj ogromni, v njih bo prostora za stotine in celo tisoče potnikov, gnalo pa jih bo 10 do 20 dieselskih motorjev po najmanj 1500 k. s., kajti sedanji eksplozijski motorji bodo zastareli. Brzina stratosfernih letal bo znašala 800 to 1000 km. na uro, pri vzletu pa jim bodo pomagala posebna vlačiliia le tala. Kakor je razvidno iz besed prof. Oiževskega, v Moskvi prvo takšno orjaško stratosfer no letalo že gradijo. Obratovalo bo na progi Moskva—New York, za katero bo rabilo le 8 do 11 ur.
IŠČEJO SE SLEDEČI ROJAKI...
NOV* KOOPERATIVNA STAVBA
V mestu Seattle v državi Wash ington so zgradile poljedelske organizacije moderno poslopje, v katerem so uradi mnogih kooperativmifc-xadrng.
Prosijo se spodaj navedene osobe, da se javijo Izseljenskem Komiearijatu v New Yorku. Tisti naši naseljenci, ki bi za-mogli dati kake informacije o iskanih se naprošajo, da pišejo na: Slavoj Trošt, Commissioner of Emigration, Royal Yugoslav Consulate General, 1819 Broadway, New York, N. Y.
Baglam Ivata, iz Lukavaca, sedaj se nahaja nekje v East Youngstown, C).
Bukovieli Marija, rojena Goriva, iz vasi Stari Bečej; sedaj živi nekje v Harbor, Ind.
Bulatt Mitchel iz Gornje Pi-javčine; sedaj nekje v New York City.
Bunjac Mile Djuro, imenovan 44Miško," rodom iz Kraljevča-nov.
Dadič Marjina, pristojen v Vinjerseu, občina B^nkovac; sedaj nekje v New York City.
Demonja Petar, iz Bjelovaca št v. 4; zadnjič se je javil iz Gary, Ind.
Deničič Frank, rojen v vasi Zaboršt, okraj Krško; v Ameriki od 1913; delal je v nekem hotelu v New York City.
Donner Arpad, iz Zagreba; živel je v New Yorku od 1932 leta.
Golubič Janko, iz Grabra 12, srez Jastrebarsko; zadnjič se je javil v Johnstown, Pa.
Goršek Ivarl, iz Leskovca, občina Krško; v Ameriki od 1914; živel v Pittsburgliu, Pa.
Goveda rica Gaša, iz Izgori-ma, srez Gatački, Zetska banovina.
Harapin Mato, iz Zagreba; v Ameriki od 1901; živi nekje v Lorain, O.
Joger Leopold, iz Terbovelj; v Ameriki ml 1.1921; zadnji naslov mu je bil v West Newtou, Pa.
Jovanovič Petar, iz sela Veliki Izvoz kraj Zaječara.
Jurich Pavao, imenovan "Fortigalo,"%iz Primoštena pri fiibeniku; sedaj živi nekje v New York City.
Kisič Perka, iz Nikšiča, Zetska banovina; sedai živi nekje v Illinois.
Knez Kuzma M., iz Novog Sada, inženir; bival je nekaj časa v Iowa in Chicago, 111.
Koče vi č Trajko, iz Velesa, Vardarska banovin*^ živi nekje v Chicago, Ul.
Lokaš Mato, iz Gruža, Dalmacija.
Ljuljak Petar, iz sela Žiro-vac, srez Dvor, Savska banovina; sedaj živi nekje v Peek-skill, N. Y.
1 Limondžija Laza, iz Beograda; zadnjič se je javil iz Akro-na, O.
Madžarac Jano, iz Hajtiča, Glina, Savska banovina; javil se je iz Steelton, Pa.
Martinovič Mile, iz sela Torka.
Mastinovič Stevan, iz Medi-ne, Madžarska; sedaj nekje v Akron,C>.
v
ZAROCENCA
MILANSKA ZGODBA JZ 17. &TOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
Mileusnič Milan, iz Bosanske Dubice; živi nekje v Columbus, Ohio.
Milovančevič Ilija, roj. 1882 v Mohovu; zadnjič se je javil iz Campbell, O.
Mirich Dorotea, roj. Prussa-novsgv; zadnjič se je javila iz Elmira, N. Y.
Pavlič Alojzija, iz Kaptol-skog Galdova 24; sedaj živi v Lewis, O.
Pesič Adam, iz Banje Luke. Petrovič Miodrag, iz Kragn-jevca; v Ameriko je prišel leta 1914 v srbski vojni misiji.
Reljae Luka, iz Podhuna, občina Jclenje; živi nekje v Penn-svlvaniji.
Rumenčik Josip, rodom iz Zabalja. Ihinavska banovina; zadnjič se je javil iz Newark,
N. J.
Sapar Marija, roj. Cizerle, iz Stične; biva nekje v Anburn, 111.
Scheuer Kari, roj. 1873 na Dunaju; bival je v New York City.
fiercer Anton, iz Vrbe, srez Celje; živi nekje v Barberton, Ohio.
Sevič Petar, iz Sinika, Te-mcrlin, Dunavska banovina; sedaj v Columbus, O.
Si gel Ivan, iz Zagreba; sedaj živi nekje v Cleveland, O.
Šiljanec Marko, iz Ljutomera, Dravska banovina; v Ameriki od 1908.
Sočevič Jordan Lazar, iz sela Capare, Vardarska banovina; sedaj v Lorain, O.
Sovina Ilija, iz sela Ilova; zadnjič se je javil iz Davton, O
Svrakič Antun, iz Starog Slatnika 5; živi nekje v Osage, W. V.
Tatič Milivoj, star 62, rojen v Titelu, Dunavska banovina; sedaj šivi nekje v Cleveland, O.
Tomac Gcra-Erkar, iz Boslji-va Loka (Brod na Kupi); zadnjič se je javila iz Brooklyna, N. Y.
Tomaševič Toma, iz Velikog Vrlia, srez Jastrebarski, Savska banovina; sedaj živi v St. Ma-
ry's, Pa.
Vadnal Valentin, iz Nemške vasi pri Št. Petru na Pivki (Postojna) ; baje živel in umrl r.e-kje v New York City,
Vitez Andrija, živi nekje v West Aliquippa, Pa.
Vrbanič Ana, iz Buzina, občine Odra pri Vel. Gorici; sedaj živi v Ogdenburg, N. Y.
Vučkovič Ilija, iz Srpskih Moravaca; bival nekje v Carnegie, Pa.
Wagala Jano, iz Sibaša, srez Bačko-Palančki, Dunavska banovina; živi nekje v Barberton, O.
Zee Stanko, iz sela Čaglice, Bos. Kropa.
Žic Eleonora, iz Županje; živi nekje v New York City.
Žurej Josef, iz sela Liboj, Celje; živi nekje? v Clarksburg, Pa.
Žuzič Tomo, iz sela Hrastova, Jastrebarsko, Savska banovina ; živi nekje v mestu Lom-bridge, Pa;
Si)
4 4 Pogum, hčeifca," je rekel, 4 4 do zdaj ste se izborno vedli, danes gre za to, da svoje delo o-venčate. Vse, kar se je do sedaj zgodilo, se je zgodilo z vašim privoljenjem. Ce bi se vam bil v tem času dvignil kakšen dvom, kak majhen kes, mladostne muhe, bi se bili morali izjaviti; zdaj pa in kakor stbari sedaj stoje, ni več časa za otročarije. Ta dobri človek, ki pride danes zjutraj, vam bo stavil stotero vprašanj o vašem »poklicu: ali postanete redovnica po svoji prosti volji in zakaj in kako in kaj vem, kaj še vse. Ce boste v oijgovorih omahovali, vas bo imel na natezalnici kdo ve doklej. Bila bi do-sadnost, bila bi muka za vas; iz tega pa bi lahko nastala še drugo, resnejše zlo. Po vseh storjenih javnih dokazih bi vsako najmanjše obotavljanje, ki bi ga opazili na vas, ogrožalo mojo čast, ustvarilo bi lahko vero, da sem jaz kakšno vašo lahkomiselnost vzel za trden sklep, da sem se v tej stvari prenaglil, da sem... kaj jaz vem kaj? V takem položaju bi bil prisiljen, da izbiram med dvema bolestnima izhodoma: ali pustiti, da si svet ustvari klavrn pojem o mojem vedenju — in ta izhod se nikakor ne sklada s tem, kar dogujem samemu sebi; ali razkriti pravi vzrok vaše odločitve in..."
A ko je videl, da je Gertruda živo zardela, da se ji oči napenjajo in se ji obraz krči kakor cvetni listi v dušeči vročini, ki nastopa preti nevihto, je presekal ta razgovor iu jiovzcl z vedrim izrazom:
44Nič, nič, vse zavisi od vas, od vaše razsod-nd>ti; vem, da je imate mnogo in niste deklicn, ki bi na koncu pokvarila dobro narejeno stvar, toda moral sem poskrbeti za vse slučaje. N< govoriva več o tem. Domenjeno je torej, da borate odgovarjali odkrito in tako. da se ne bodo porajali dvomi v glavi onega dobrega moža.
Ta dobri človek je prišel z že ustvarjenim mnenjem, da ima Gertruda velik poklic za samostan: kajti tako mu je bil povedal knez, ko ga je bil prišel vabit.
Pes je, da je imel dobri duhovnik, ki je vedel, da je nezaupnost izmed najbolj potrebnih čednosti v njegovi službi, za glavo načelo, tla človek podobnim izjavam ne sme prehitro verjeti in se mora varovati predsodkov; vendar pa se redkokdaj zgodi, da ne bi zatrjujoče in zanesljie besede ugledne osebe v katerikoli •stvari ne pobarvale po svoje tudi misli onega, ki jih posluša.
"Gospodična," je rekel po prvih poklonil:, 4 4jaz prihajam igrat hudičevo vlogo, prihajam dvomit o tem, kar'ste vi v svoji prošnji navedli kot nekaj gotovega, prihajam, da vam predo-čini vse težkoče in se prepričam, ali ste jih dobro premislili. Dovolite, da vam stavim nekaj vprašanj."
"Le govorite," je odvrnila Gertruda.
Dobri duhovnik jo je tedaj začel izpraševati, kakor so predpisovala pravila.
44Ali čutite v svojem srcu prosto, lastno odločitev, da postanete redovnica! Ali se niso u-porabljale grožnje ali laskanja? Ali se ni proti vam izvajala nobena oblast, da bi vas nagnili k temu? Govorite brez obzirov in odkritosrčno s človekom, ki je njegova dolžnost, da spozna vašo resnično voljo iu prepreči, da bi se proti vam ralbilo katerokoli nasilje."
Pravi odgovor na tako vprašanje se je s strašno jasnostjo brž pojavil v Gertrudinem duhu. Da bi mogla dati ta odgovor, bi bilo treba pojasnjevanja, morala bi povedati, da so ji grozili, pripovedovati bi morala vso zgodbo...
Nesrečnioa je prestrašena bežala pred tako mislijo, poiskala je v naglici drug odgovor, našla je enega samega, ki jo je mogel hitro in gotovo oprostiti te muke; bil je najbolj nasproten resnici. "Redovnica postanem," je rekla skriva je svojo zmedo, "redovnica postanem po svojem nagnjenju, prostovoljno."
"Kedaj se vam je prorodila ta misel!" je se vprašal dobri duhovnik.
**Vedno sem jo imela," je odgovorila Gertruda, ki je po onem prvem koraku postala bolj prosta v laganju proti 'sami sebi.
11 Ali kateri je glavni nagib, ki vas žene v samostan?"
Dobri duhovnik ni vedel, kakšne strašne tipke se je dotaknil, in Gertruda je napela vse moči, da bi njen obraz ne izdal, kako so te besede zasekale v njeno dušo. "Nagib," je rekla, "je ta, da hočem služiti Bogu in bežati pred posvetnimi nevarnostmi."
44 Ali res ni kakšna nevšečnost, kakšna. . .o prostite... kaprica! IIii>eu vzrok včasi napra vi vtis, ki se zdi, da mora večno trajati; a če vzrok .pozneje neha in se duša izpremeni, tedaj..." .
*4Ne, ne," je z veliko naglico odgovorila Gertruda, 44vzrok je tisti, ki sem vam ga povedala."
Vikar je še dalje silil vanjo z vprašanji bolj zato, da izpolni vso svojo dolžnost, nego iz prepričanja, da je to potrebno; toda Gertruda je bila odločena, da ga prevari.
Ko je stopal skozi dvorano proti izhod'u, je zadel ob kneza, ki se je zdelo, da je prišel slučajno tam mimo, in ji* tudi njemu čestital na dobri volji, ki jo jt» bil našel pri hčerki.
Knez je bil dote«laj v z«-!o mučni negotovosti. Ob tej novici se je oddahnil in pozabivši svojo običajno dostojanstveiiost, je 'skoro stekel h Gertrudi, jo obsul > pohvalami, ljubezni-vostmi in obljubami, s prisrčnim likanjem in z nežnostjo, ki je bila v dobršni meri odkrita — tako V ustvarjena ta mešanica, ki se ji pravi človeško srce.
Zgodilo se je torej, kakor je ona hotela; spremili so jo v sijajnem sprevodu v samostan in tam* so jo preobleki i. Po dvanajstih mesecih novieijata, polnih kesanja in zopet nega kesa-nj'N 'stala pred trenutkom slovesne obljube, to se pravi pred onim trenutkom, ko je bilo treba izgovoriti bolj čuden, bolj nepričakovan, bolj spotikijiv "ne" nego kedaj poprej, ali ponoviti tolikokrat izrečeni "da"; ponovila ga je in postala redovnica za zmerom.
Pogled na redovnice, ki so jo pomagale za-vleči tja noter, ji je bil zoprn. Spominjala se je spletk in goljufiji, ki >o jih bile uporabile, in plačevala jim ji\ je s samimi nevljudnostmi, nasprotovanji in tudi z odkritim očitanjem.
One so morale največkrat vse to požreti iu molčati; kajti knez je hotel pač trinoško pritiskati na hčer, kolikor je bilo treba, da jo pahne v samostan, toda ko je svoj namen dosegel, ne bi bil zlahka trpel, da bi kdo drugi hotel imeti prav proti njegovemu otroku; vsaj najmanjši hrup, ki bi ga bile one zagnale, bi bil lahko vzrok, da bi zapravile njegovo visoko zaščito ali bi se jim pokrovitelj slučajno izprevrgel v sovražnika.
Včasi se ji je zdelo, da najde nekoliko tolažbe v ukazovali j n, v tem, da so ji v samostanu dvorili, da je prevzela in izvršila kako obveznost, da je naklanjala svojo zaščito in so jo nazivaii gospo.
Toda kakšne tolažbe so bile to! Srce, ki ga je vse to tako malo pomirjalo, bi bilo rado primešalo in uživalo obenem tudi verske tolažbe, toda teh je deležen samo, kdor zaumarja one, kakor mora, kdor se potaplja, vsekakor razkleniti pest in izpustiti alge, ki jih je bil v divjem nagonu zgrabil, če se hoče oprijeti deske, ki ga naj privede na breg ter ga reši.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo fa. pili romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte eefeflc in V njem boste nesli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
Mož v ognjeni peči
'Roman iz življenja!
Za "Glas Naroda" priredil: L H.
N 61
—	Ne, — zaklioc Manoela, — pod nobenim pogojem. Zraka in svetlobe ne morem prenesti. Napačno me sodiš. Stara pesem — histerija, kaj ne? Prememba okolice, zdravljenje z vodo, električno zdravljenje — že vem. Govorive o čem drugem. Kako je zunaj v svetu? Sezona je končana. Kako to, da si še vedno tukaj?
Dija pripoveduje o zadnjih zabavali, o zadovoljivem razvoju v Rubeiri, s nameravani železnici in takoj opazi, da je premenjeni razgovor bla^wlejno vplival na revno Manoelo. Zanima se za to in ono, stavi vprašanja z velikim zanimanjem, se tudi zasmeje, ko ji l)ija |k>vo, kako jo je nek trgovec s kavo iz Santosa zasledoval s svojo vsiljivosti jo
—	Mogoče ga poznaš, Manoela — gospoda Moreira, vedno rine pred seboj svoj velikanski trebuh in ima obraz kot polna luna.
—	In nos kot kumara, — pravi Manoela veselo. — Seveda ga poznam — in It o strašilo te je hotelo poročiti?
—	Saj tako se je kazal — v vsaki družbi se je vsilil blizu mene, nas je tudi na domu obiskal, mi je na dom pošiljal cvetje — bilo je malo preveč oči v iti no.
—	Predrznež, — pravi Manoela. — In drugače nisi dobila nič trajne zveze tekom zimske sezone?
Ostra misel prešine Dijine misli. Juan in Manoela — sedaj je mogla slišati, če je baron Rohrlach v resnici spoznal pravega gospoda, ki jo je čakal na ulici.
—	Nekaj je, — pravi Dija. — In to je najnovejše. Seveda mora za sedaj še ostati tajnost — družinska tajnost, toda tebi morem povedati. Z Juaiiom Kadenom sem se zaročila.
Manoela dvigne gorenji del svojega telesa.
—	Kaj? — zakliče. — Ti — z Juanom?
—	Da, z Juanom. Ali je to tako čudno?
Manoela se glasno zakrobota. Njen smeh je bil glasen, nemelodičen, grd in sovražen. Pri tem so se ji napenjale vse žile na obrazu in se je tresla po celem životu. — Beži, — je rekla, — umiram od smeha____
Dija začudena vstane.
—	Moj Bog, Manoela, — pravi, — kaj pa ti je?
—	Beži, — zakriči, — ubila me boš.... — In zope+ se prične njen strašni smeh.
Dija gre molče iz sobe in s seboj je odnesla iskušnjo, ki jo je potopila v popolno temo. Nikakor ni mogla spraviti v soglasje Manoelinega smeha s svojo zaroko. Pravi si, da je Manoela zelo bolna in njen smeh je bil histeričen.
Baron Rohrlach jo sprejme skozi vežo do vrat.
—	Kako je, gospica? — jo vpraša.
—	Zelo bolna, — odgovori. — Pošljite po zdravnika.
Rohrlach visoko dvigne ramo.
—	Nobenega zdravnika ne pusti k sebi, — pravi. — Že trikrat smo poskusili. Tudi Raventos je danes svojega zdravnika pognal iz hiše. Sedaj pa sedi gori v svoji sobi in tuli. da ga pustimo trj>eti žejo — hoče imeti šampanjca in cachaco, prekleto žganje iz sladkornega trsa. Celo liišo je obsedel vrag, milostljiva gospica....
Iz bujne rodovitnosti dolin je vstajala mlada pomlad na vrhove hribov in odeva črno barvo s svetlo zelenim plaščem.
Facenda Oermania se je pričela širiti. Mnogo polja je bilo pritegnjenega industriji in zato je bilo treba nadomestilo dobiti v gozdu, čegar večnost se že davno ni mogla več vstavljati človeški roki. Zaler se je kmalu razvedril od naporne zimske sezone, sedemdesetletnik je zopet izgledal Itridesetletnik, z mlado močjo in staro voljo se je vrgel v delo. Nameravana družba posestnikov rorov v Ribeira pokrajini sicer še ni bila vstanov-ljena, ker se je neumni Raventos temu upiral, toda vsi so pričakovali, da se bo vsak dan premislil, ako ga puste v miru in na "hladnem." Zaler se zanj ni več zmenil ter je trdno hodil po svojem načrtu. Izvoz industrijskih izdelkov po izpremenje-nih prometnih sredstvih ne bo imel več nikaklh težkoč. Delo se je nadaljevalo, uravnali so reke, gradba kanala je lepo napredovala in železnica bo v petih letih gotova. In to je Zaler Se upal dočakati.
Pavel je bil več tednov na potu. Ko se je vrnil, se mu je Ijdelo, da je prišel v nov svet. Stari parniki na kolesa so izginili iz prometa in dela ob rekah so že tako napredovala, da je promet po njih segal že do rudnikov. Zgradili so tudi ceste za težke tovorne avtomobile in mostove. Vse je neumorno delalo za večje trgovsko življenje in rloveku se je zdelo, kot da tudi sonce žari svdtlejse, kot bi tudi narava imela veselje nad človeškim delom.
Pavel, ki je bil delaven kot prej in se ni nikdar, utrudil, je mislil, da je v prvih dnevih opazil, kot da stari Zaler ni več tako očetovsko ljubeznjiv, da je postal strožji in stvarnejši, toda ne neprijazen, vendar pa ne tako dobrotljivo naklonjen kot prejšnje ease. Včasih si je Pavel rekel, da se mogoče moti, kajti katerikrat je bil Zaler zopet prejšnji, tako da je slednjič Pavel pričel misliti, da ga skrivaj teži misel, da se bo kmalu moral ločiti od svoje hčere.
Juan je pogosto prihajal na farmo, toda Pavel je opazil, da se je Dija stanovitno izogibala, da bi bila ž njim sama. Opazil je, da se Dija proti svojemu zaročencu obnaša zelo hladno. To pa je bilo opaziti pri obeh. To je bila čudna igra občutkov, kot nad propadom, kjer iz globočine prihaja mraz. Kakšen bo konec? se Pavel pogosto poprašuje, kadar se je pod svojo mrežo brez spanja premetaval po postelji in je skušal zakopati misli, ki so se mu vedno vsiljevale. Ali bo kdaj konec? Ali "moža v ognjeni peči" ne bodo požrli plameni, katere je sam zanetil?---
Nekega večera stari Zaler nenadoma vpraša:
—	Povej, Dija,. kako je pravzaprav? Ali si že določila dan svoje poroke? Nekaj se vendar mora pripraviti. Rad bi tudi vedel za tvoje želje, ako bo kaka večja slovesnost, koga želiš povabiti in več takih stvari. Vedno si govorila o Novem letu, toda samo v splošnem — kaj gotovega pa sploh ne vem.
> (Dalje prihodnjič.}
Stara domovina kliče!
Obiščite deželo svojega rojstva!
7 DNI v JUGOSLAVIJO
Bremen - Europe
Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhavtn zajamči pripravno
potovanje do LJubljano •
Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki :
DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK - ALBERT BALLIN
Izborne železniške zveze od Cher, bourga ali Hamburga
Za pojasnila vpraaajte lokalnega agenta a ti
UMBIM-AMEBIC*! LIRE I0ITI GERMAN LLOTB
>7 UOAOWAT	NEW VOMC
INDIJA - ZVEZNA DRŽAVA
Angleški parlament je 4. junija z veliko večino sprejel zakon o ustavi Indije, ki s tem postaja, kakor je zakon imenuje, "vseindska federacija," sestavljena iz avtonomnih provinc s federativno vlado, kateri so podrejene vladi' posameznih avtonomnih pokrajin, ki jih je enajst. Razen teli provinc ostanejo vse dosedanje kneževine (maliaradžati), ki ostanejo popolnoma samostojne, so pa zastopane v federalnem parla-nnitu. Na ta način postane Indija država, koje položaj je v sredi med široko avtonomijo in samostojnim dominionom, ker so namreč indskemu podkralju kot zastopniku osrednje veliko-britanske oblasti dane nekatere jako velike izjemne pred pra vice, ki imajo namen, zasigurati vrhovno gospodstvo angleške krone. Province se imenujejo 1 * britansko-indske province." Zunanja politika Indije je vseskozi stvar Anglije, prav tako armada in mornarica in tudi policija, v kolikor jo smejo provincijalni governerji oziroma podkralj kot generalni go-verner Indije uporabljati v gotovih primerih po lastnem usmotrenju. Ustava vsebuje tudi predpravice, Itičoče se angleškega uradništva in zaščite britanske trgovine ter narodnih in verskih manjšin.
Druga značilnost ustave je, da Burmo (Birmo), ki je do-zdaj spadala k Indiji, od Indije popolnoma ločuje kot lastno samostojno državo pod angleškim govemerjem, ki ima analogne predpravice kakor generalni governer Indije.
Governerji enajstih indskih provinc vodijo tudi politiko zaščite narodnih manjšin popolnoma samostojno od avtonomnih vlad koit svojo lastno zadevo.
Proti tej ustavi je glasovala samo laboristiena manjšina in skrajno desno krilo konservativne stranke Razprava o tej ustavi se je začela prav za prav 6. aprila 1933, ko je bil ustanovljen paralmcntarni odbor za indsko ustavo, ki je imel nad 150 sej in se posvetoval z delegati indskih držav iz Burme. Ta odbor je sestavil poročilo, ki obsega 427 strani tiskane knjige. To poročilo je bilo predstavljeno nižji zbornici pred osmimi meseci ter se je ves ta čas diskutiralo. Zastopniki sedanjega indskega parlamenJta i v Delhi ju so ta ustavni načrt I zavrgli, kljub temu ga je angle- ( ški parlament, ki edini odloča! o tem, sprejel. Kar se tiče labo-! ristov, so predlagali, da se čr-' tajo vse predpravice generalnega governerja oziroma podkralja in govemerjev in naj se j Indiji da popolen dominionski položaj, tako da bi smela sama odločati tudi o zuannji politiki in o armadi ter da bi imela suvereno pravico tudi nad financami. — Nasprotno je skrajna desnica ves ustavni načrt zavračala, češ da pomeni "začetek konca britanskega vladstva v Indiji." Ogromna večina par-
lament a pa je bila mnenja, da jt* ustavni 11 ar rt kot prehod iz avtonomije v samostojni dominion dober in da bi spričo nezrelosti indskih narodov in ver za dominionsko samostalnost dominionska ustava zaenkrat še bila Škodljiva ne samo za imperij, ampak tudi za Indijo samo.
Avtonomija provinc.
Ustava stopi takoj v veljavo in se bodo volitve v Indiji vršile ali koncem letošnjega leta ali začetkom prihodnjega.
Governerji enajstih indskih povinc imajo poleg sebe ministrski svet, predlagan od pro-vincijalnega parlamenta, na katerega so vezani v vseh zadevali, izvzemši"rezerviranih zadev." Med te spada v provincah predvsem varstvo narodnih manjšin in ver. Kar se tiče policije, je podrejena avtonomni provincijalni vladi, vendar pa sme governer v izjemnih slučajih, ko je mir in red nevarno ogrožen, vzeti policijsko oblast v svoje roke tudi proti vladi. Governer ima tudi pod pogojem. da je soglasen generalni governer oziroma podkralj Indije, pravico, da izdaja uredbe z zakonsko močjo, veljavne G mesecev, ako to zahtevajo dr-
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši-jamo.
žavni oziroma deželni interesi, in sme veljavo takih odredb podaljšati še za nadaljnjih G mesecev; vendar pa mora v tem primeru biti provincijalni parlament s tem soglasen.
V provincah Bengal, Bombay, Madras in Bihar se ustanovita dve zbornici, v ostalih sedmih provincah pa ena sama zbornica. Volivno pravo je zelo omejeno in bo imelo volivno pravico povprečno 14% prebivalstva, med njimi tudi ženske pod gotovimi pogoji (prvotni načrt je določal celo samo 3% ).
Razen zakonite zaščite v vsaki provinci, kjer tvorijo narodno manjšino, so muslimani v Indiji tudi tako zagarantirani v svojih narodnih pravieah, da je vlada ustanovila iz ozemlja, kjer tvorijo kompaktno veliko večino, dve novi provinci: Sing in Orisso.
Zvezna vlada.
Osrednjo eksekutivo in poveljstvo nad armado ima generalni governer, ki nosi naslov podkralja. Poleg sebe ima federativni ministrski svet, ki mu ga predlaga federativni parlament. Armado, zunanjo poliltiko in vse verske oziroma cerkvene zadeve vodi polnoob-lastno sam brez konzultacij ali kakršnekoli ingerence federalnega ministrskega sveta. Kar se tiče teh vprašanj, je podkralj vezan samo na državnega tajnika za Indijo in na parlament v Westminstru. Federalni parlament. sestoji iz dveh zbornic, spodnje, ki ima 375 članov, od
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU ne Will llth STREET new IOKK. H. 1
nam nam za cene voznih lmtov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-TC VANJI
■nimmimmrtJ
SEPTEMBER: 4.
JULIJA:
Conte di Saroia t Genoa
26.	Bremen v Bremen Berengarla v Cherbourg
27.	Champlain v Havre 31. Washington t Havre
Nonnandie v Havre
AVGUST
2.	Europa v Bremen Aquitania v Cherbourg
3.	Res v Genua
S. Majestic v Cherbourg 10. lie de France v Havre
Conte Grande v Trst 1.1. Bremen v Bremen
14.	Manhattan v Havre
15.	Champlain v Havre
1(5. Berengaria v Cherbourg
17.	Conte di Savoia v Genov
21.	Normandie v Havre
22.	Aquitania v Cherbourg 2.'{.	Europa v Bremen
24. Lafayette v Hav e Koma v Trst
28.	Washington C Havre Majestic v Cherbourg
.'{0. Bremen v Bremen 31. lie de France v Havre Rex v Genoa
10. 11. 12. 14.
17. 1!>. 21. 24.
26.
27.
Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre Majestic v Cherbourg Lafayette v Havre Conte Grande v Trst Bremen v Bremen Berengarla v Cherbourg lie de France v Havre Rex v Genoa Washington v Havre Normani]ie v Havre Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg Europa v Bremen
VAŽNO ZA
katerih odpade 125 na neodvisne indske kneževine, in višje, I ki ima 260 članov, od katerih' odpošljejo vanjo 104 poslance j maliaradžati. Zakonodajna do-1 ha spodnje zbornice traja pet let in ima pravico razpusta ,ire-neralni governer, višja zbornica pa se sploh ne razpušča. p;ič pa se njeni člani volijo vsakih devet let, v kolikor niso imenovani od krone in knezov. Federalna vlada ima v odnosu do provincijalnih vlad približno i^to pravice, kakor obstojajo v federalnih vladah a- Avstriji ali Švici. Tudi zakonodajna oblast in njen obseg v provincah je podobna avstrijskemu oziroma švicarskemu sistemu.
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto t« ker bi želo-li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami^ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! I
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, €27 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v G oropa; Družba En Nasr
Cena ........................UO
KRIŽEM PO JUTRO VFJM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri £amarih; Mad Jezidi
Cena ........................1.50
PO DIVJEM HIJRDISTJiNU
4 knjige, 594 strani, s slikami
Vsebina:
Amadi ja; Beg iz j-eče; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ........................1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju	Cena _______________________
Izdajalec; Na lovu; Si»et na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena ........................3.5«
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebiua:
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Moliamedanski svetnik
Cena ........................1.50
WINI.TOV
1« knjig, s slikami, 1753 strani
Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nšo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih ; Winnetovov roman ; Sans Ear; Pri Komančlh; Winuetova smrt; Win-netova oporoka
Cena ................
3.50
1.50
: i
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani
Vsebina:
Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta;
Z C T I
4 knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
£'>j z medvedom ; Jama draguljev; Končno —: Rib, in njegova poslednja pot
Cena ......................
1.50
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West J8th Street
New York, N. Y.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob LaasHo
COLORADO:
Pueblo, Peter Cnlig. A. SaftiO Walsenburg. M. J. Ba^ub
INDIANA:
Indian a [»oils, Louis Bantcb
ILLINOIS:
Chicago, J. Bevčič, J. Lukanidi Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois)
Joliet, Mary Bamblch, Joseph Ffri, vat
La Salle, J. Spelich Mas'-outab, Frank Augustin North Chicago, Jo ie Zelene
KANSAS: Girard, Agnes Motnlk Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodoptvec Steyer, J. Čeme (za Penna. W. Va. In Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular
MINNESOTA:
Chisholm, Vrank Goufe Ely, Jos, J. Peshel-Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbinfe. John PovSe Virginia, Frank Hrvatlch
MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masla I OHIO:
Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar linger, Jacob Resnlk, John Slapnlk Girard. Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John Vurv Se
Warren, Mrs. F. Rachai Youngstown. Anton Klkelj
OREGON:
Oregon City, Ore., J. KobLar
PENNSYLVANIA:
Bronghton, Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerina Conemaugh, J. Brezove« Exnort. Loo is Supantit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Kvayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Frank Demshar Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, JoseDh Jovan
WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Frank Skok
Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Louis Taoehar Diamondvllle, Joe Rollch
Vsak zastopnik lite potrdilo n hvo-to, katero Jo prejel. Zastopnike roj* toplo priporočam«.
UPRAVA "0LAB NARODA"