1- ^ /.«.-V: LETO-XIV., ŠTEV. 191 Prva izdaja SLOVENSKI izdaja ca>opisno>zaluzntško podjetje *5/.L)L *Na$ tisk« f Direktor; Rudi Jauhuba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50-11!.. telefon 22-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Nafodne banke 6fti-»T«-163 / Mesečna naročnina 200 din Ljubljana, sobota, 15. avgusta 1053 Cena 1C din Okroglica že spreminja svoje lice sproti izdelati toliko, kolikor je naročenih, ker ima premajhno kapaciteto. Danes zjutraj se bo v Grosupljem začel prvi dolenjski kmečki praznik — velika maniiestacija moči kmetijstva, zlasti zadružnega v dolenjskem delu ljubljanskega okoliškega okraja. Ze zgodaj zjutraj bodo prignali v Grosuplje okoli 250 glav živine. Prignali jo bedo iz'bližnje in daljnje okolice, od Šmarja in Škofljice, iz Podtabora, kjer je živinoreja posebno razvita, iz Stične, Šentvida in Višnje gore ter od Krke. Razstava živine, ki bo zvezana s strokovnim ocenjevanjem, bo prva prireditev v bogatem sporedu dolenjskega kmečkega praznika. Današnji dan bo v glavnem iposvečen pregledu in ocenjevanju živinoreje. Popoldne bodo najboljši živinorejci dobili nagrade v znesku približno 300 tisoč din. Ta denar so žrtvovale grosupeljska kmetijska zadruga <200.00 din), kmetijska zadruga v Račni (40.000 din), kmetijska zadruga, v Šmarju (20.000 din), kmetijska zadruga v Žalni (30 tisoč din), okrajna zadružna zveza (70.000 din), okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica (60 tisoč din) itd. Najboljši živinorejci bodo dobili za nagrade umetna gnojila, močna krmila, cement, opeko, les in drugo. To je dobra zamisel, ki jo je nedvomno treba pohvaliti kot zgledno tudi za druge. Danes popoldne bodo otvorili veliko gospodarsko razstavo, na kateri bodo razstavljale svoje pridelke številne kmetijske in kmečke delovne zadruge. Razstavljalo bo tudi znano zadružno posestvo v Boštanju, tovarna »Motvoz in platno«, trgovsko podjetje »Tabor« v Grosupljem, Dolenjsko gradbeno podjetje in nekateri obrtniki. Ta razstava bo odprta do 23. avgusta. Razen tega bo tudi slavnostna seja občinskega odbora, ki bo imenoval na tej seji nekatere častne občane. Zvečer pa bo društvo Svoboda uprizorilo v režiji Poldeta Dežmana Kreftovo dramo »Velika ipuntarija«. Tako se bodo v Grosupljem pripravili na jutrišnji dan, ki bo predstavljal višek prvega dolenjskega kmečkega praznika. Zjutraj bo skozi Grosuplje dolg sprevod, v katerem bomo med drugim videli sprevod kmečkega orodja, iesene pluge in moderne traktorje, kmečko ohcet, vozove s predi-cami, pericami, žanjicami, ple-tarji, tesači, vrvarji, oglarji itd. Po končanem sprevodu, v katerem bo sodelovalo okoli 400 ljudi, bo tekma 15 koscev. Popoldne bodo nastopili združeni pevski zbori iz Šentvida pri Stični in iz Grosupelj. Računajo, da bo zapelo nad sto pevcev. Po končanem nastopu bo slavnostna otvoritev novega zadružnega doma. Dolenjci toplo vabijo na svoj prvi kimečki praznik! Današnjo 5. stran posvečamo biten ji in daljnji gropupejj^ffi okolici Sožalje predsednika Tita zaradi potresov v Grčiji Beograd, 14. avg. Predsednik republike maršal Tito je poslal grškemu suverenu naslednjo brzojavko: »V imenu jugoslovanskih narodov izražam Vašemu veličanstvu globoko sožalje ob nesreči, ki je doletela grško ljudstvo zaradi katastrofalnega potresa. Prosim Vaše veličanstvo, da ta moja čustva sporoči prijateljskemu grškemu ljudstvu.« DIRKAČI V LJUBLJANI Jia cilja v UbblMoi kjer se je zbralo mnogo ljubiteljev kolesarskega športa je, ki jo je na obisku v teh deželah vodil tov. Franc Leskošek, najprej izčrpno poročali zbranim direktorjem podjetij o možnostih prodaje naših izdelkov. Nato pa je tov. Franc Leskošek govoril o pomanjkljivostih in napakah, ki jih delajo pri izvozu v te dežele naša podjetja. Med drugim je dejali, da naša podjetja izvažajo v dežele Bližnjega vzhoda večkrat slabe izdelke in premalo gledajo na kakovost embalaže, zaradi česar prodajajo, oziroma kupujejo naše izdelke po zelo nizkih cenah, kjjuib morebitni dobri kakovosti. »Čeprav je trg Bližnjega vzhoda za nas zelo ugoden tako ekonomsko kakor tudi politično«, je dejal tov. Leskošek, »je bila naša gospodarska delegacija priča nespretnosti naših izvoznih in proizvodnih podjetjih pri izvozu izdelkov na tržišče.« Tov. Franc Leskošek, j« opozoril na.jj.lje, da x Izjava novega ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji Washington, 14. avg. (UP). Novi ameriški veleposlanik v Jugoslaviji g. James Riddleber-ger je včeraj prisegel v ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve, potem pa je dal za televizijo in filmske novosti izjavo, v kateri čestita predsedniku FLRJ maršalu Titu zaradi njegovega pravilnega stališča do sedanje sovjetske kampanje miru. »Predsednik Tito pričakuje kot ves miroljubni svet dela in ne samo besede«, je naglasil veleposlanik Riddleber-ger, ter dodal, da je kot ves svet z navdušenjem spremljal borbo jugoslovanskih narodov med vojno za svobodo in neodvisnost. V svoji izjavi je tudi naglasil, da so odnosi med Jugoslavijo in ZDA realistični in dobri. Veleposlanik Riddleber-ger namerava odpotovati v Jugoslavijo okoli 1. septembra. Predstavnik čilske vlade bo obiskal Jugoslavijo Beograd, 14. avg. (Tanjug). Prihodnji teden bo prispel v Jugoslavijo predstavnik čilske vlade za vprašanja socialnega zavarovanja g. Hamilton Huber. to Piffaut. On načeljuje posebni misiji čilske vlade, ki bo obiskala razne evropske dežele, kjer bo proučila socialno zakonodajo in sistem socialnega zavarovanja. Izjava vodje jugoslovanske delegacije Lea Matesa pred odhodom na izredno zasedanje Generalne skupščine OZfV Razvoj dogodkov v Koreji je potrdil pravilnost jugoslovanskega stališča Zagreb, 14. avg. (Tanjug) Pred odhodom iz Jugoslavije v New York na izredno zasedanje Gener. skupščine OZN je vodja jugoslov. delegacije Leo Mates odgovoril na vprašanja dopisnika Tanjuga o pomenu tega zasedanja in o jugoslovanskem stališču. Politični pomen tega zasedanja, (ki ima doslej samo eno točko dnevnega reda, in sicer vprašanje Koreje, je rekel Leo Mates, je v tem, ker more to zasedanje postati tribuna človeštva, ki ne želi samo. da se vojna v Koreji ne ponovi, pač pa, da nastanejo take razmere, v katerih bo tak spopad v bodoče nemogoč. Pričakujemo, je nadaljeval Leo Mates, da bodo Združeni narodi na tem zasedanju izrazili svoje zadovoljstvo, ker je prenehalo streljanje v Koreji, obenem pa izvedli tudi moralni pritisk, da se — kolikor je pač mogoče — najdejo skupne sporazumne rešitve korejskih problemov, ki so postali aktualni po prekinitvi sovražnosti. Prvi in najvažnejši med temi problemi je iskanje poti za združitev Koreje na podlagi demokratičnih načel, kar naj omogoči vzpostavitev Koreje kot neodvisne države. Glede značaja moralnega pritiska, ki naj ga izvedejo Združeni narodi, je Leo Mates poudaril, da gre pri tem za velikansko moralno silo, ki je nikakor ne smemo podcenjevati. Mates je opozoril, da je ta sila imela zelo važno, če ne že odločilno vlogo pri prekinitvi sovražnosti v Koreji, čeprav je včasih kazalo, da ni nobene možnosti več za dosego sporazuma o premirju. V akciji Združenih narodov se je zrcalila želja vseh narodov, da se sporna vprašanja rešijo na miren način in da se prepreči, da bi se korejska vojna spremenila v svetovni spopad. »Jugoslovanska delegacija meni, da je na tem zasedanju treba storiti vse, da bi nrišlo do takšnega zboljšanja položaja v Koreji, ki bi omogočil do- sego končnega cilja, ki je v združenju Koreje,« je rekel Leo Mates. »To pomeni obenem utrditev miru v tem delu sveta in v Aziji nasploh, obenem pa pripravo za rešitev drugih azijskih vprašanj.« Leo Mates je nato poudacil, da bo na izrednem zasedanju Generalne skupščine govora tudi o državah, ki se naj udeležijo politične konference, kakor tudi o kraju, kjer naj bi se ta konferenca sestala. »Princip glasovanja in pre- glasovanja na tej konferenci,« je rekel Mates, »kakor tudi sprejemanje sklepov z večino glasov, bi po mojem mnenju ne pomenilo solidne podlage za re- Slovenska tiskarna na Koroškem Dunaj, 14. avg. (Tanjug). — V prisotnosti predstavnikov slovenskih kulturnih in gospodarskih ustanov je bila danes v Podljubelju na Koroškem odprta slovenska tiskarna. Slovesnosti je prisostvoval tudi vodja jugoslovanskega zveznega urada v Celovcu Mitja Voš-njak. V pozdravnem govoru je predsednik Prosvetne zveze koroških Slovencev Franc Zwitter poudaril, da bo nova slovenska tiskarna pomagala pri kulturnem razvoju koroških Slovencev in zbliževanju med obema narodoma na Koroškem. sevanje korejskega problema. Sporazum na politični konferenci je zelo važen predvsem zato, ker bi bil dosežen po konfliktu, ki se ni, kakor je običajno v zgodovini vojn, končal z zmago te al; druge stranke, pač pa z razgovori.« Jugoslovanska delegacija meni, da bi se morala politična konferenca najprej osredotočiti na reševanje korejskega problema in šele, če se bodo pokazali uspehi pri teh razpravah, nadaljevati razgovore o drugih mednarodnih vprašanjih. Stalni predstavnik Jugoslavije pri OZN je na koncu svoje izjave poudaril, da je razvoj dogodkov v Koreji potrdil pravilno stališčae ki ga je Ju-pravilno stališče, ki ga je Ju-spopada: vojna v Koreji se mora nehati s sporazumom, za kar je potrebno vložiti vse napore. Protest pri albanski vladi Beograd, 14. avg. Jugoprcs poroča, da je državni sekretarijat za zunanje zadeve poslal 12. avgusta albanski vladi protestno noto zaradi diverzantskega vdora na naše ozemlje dne 2. avgusta, pri čemer sta bila ranjena dva jugoslovanska obmeina stražarja. V noti jugoslovanske vlade je rečeno, da se je incident pripetil v času, ko je albanska vlada izjavila, da se je pripravljena raz-govarjati o normalizaciji stania na jugoslovanskoalbanski meji in rešitvi vseh obmejnih vprašanj. V nori zahteva jugoslovanska vlada, da se krivci kaznujejo. Zvezni izvršni svet prizadetim zaradi potresa v Grčiji Beograd, 14. avg. (Tanjug). Zvezni izvršni svet je sklenil, da pošlje prizadetim zaradi potresa na Jonskem otočju v Grčiji še 20 montažnih hiš. Preje je bil že objavljen sklep zveznega izvršnega sveta, da se pošlje v Grčijo 10 montažnih hiš. UKAZ VRHOVNEGA POVELJNIKA OBOROŽENIH SIL ZA 14. Vlil. 1953 BEOGRAD, 14. avgusta. Za nadaljnjo krepitev obrambnih sil FLRJ in nadzorstvo nad vojaško pripravljenostjo enot JLA UKAZUJEM: 1. V septembru tega leta organizirati manevre delov suhozemnih in zračnih sil JLA na ozemlju zagrebške vojaške oblasti. 2. Državni sekretariat za zadeve narodne obrambe FLRJ bo izvršil vse potrebne priprave in določil enote, čas in kraj manevrov. 3. Za voditelja manevrov odrejujem general-pol-kovnika Kosto Nadja. 4. Za enote, ki bodo sodelovale na manevrih, je treba pozvati potrebno število rezervnega sestava. 5. Državni sekretariat za zadeve narodne obrambe FLRJ bo uredil ostala vprašanja in dal potrebne ukaze ter navodila. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Vrhovni poveljnik oboroženih sil FLRJ Maršal Jugoslavije JOSIP BROZ TITO, 1. r. Generalna skupščina OZN mora postati tribuna človeštva G. Clement Attlee im tov. Miha Marinih» pred postojnsko jamo Kakor lani v Dolenjskih Toplicah, tako tudi letos na Okroglici, kjer bo v dneh 5. in 6. septembra proslava 10. obletnice primorskih in prekomorskih brigad ter priključitve Slovenskega Primorja k socialistični Jugoslaviji, že brne motorji jn traktorji ter pojejo sekire in lopate. Ze pred štirinajstimi dnevi so začeli prihajati na Okroglico delavci iz vseh primorskih okrajev, med njimi celo iz Kopra, zdaj pa jih je že nad 100 in še vedno prihajajo novi. Do zdaj so že napeljali daljnovod iz Otave, dolg 1700 metrov. Ko bodo dogradili še transformator in okoli 14 km omrežja z nizko napetostjo, bo zasijalo nad 1500 žarnic za javno razsvetljavo in za potrebe najrazličnejših paviljonov, ki jih bo nad 100. Ob cest; Ajševica — Vogrsko, kjer leži vasica Okroglica in kjer bo v nekaj dneh zraslo mesto lesenih barak, paviljonov in zabavišč, že napeljujejo tudi vodovod, vsepovsod pa nastajajo tudi nove poti in celo nekatere ceste. Na nasprotni strani glavne ceste, ob vznožju male vzpetinice, na kateri je dovolj prostora za nekaj sto-tisoč ljudi, pa že štrli v zrak številno visoko in v zemljo zabito tramovje — ogrodje slavnostne tribune, na kateri bo dovolj prostora za sto in še več najdražjih gostov ter predstavnikov oblasti in JLA, kakor tud; najvišjih zastopnikov našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja ter inozemstva. Ob majhnem gozdičku na začetku Okroglice že stoji kompletna delavska kuhinja sredi barak in skladišč. Iz partizanskega kotla se vali dim, pridna primorska dekleta pa lupijo krompir, perejo solato in režejo meso. Po cesti od Ajševice hiti kajnijon za kamijo-nom, naložen z vsakovrstnim materialom, vmes pa švigajo motorji in avtomobili s strokovnjaki in kurirji. Okroglica, še do pred kratkim majhna in tiha vasica sredi obdelanih polj, sadnega drevja ter travnikov in gozdov od minute do minute izpreminja CLEMENT ATTLEE Ljubljana, 14. avg. Danes ja prispel v Slovenijo ob zaključku svojega potovanja po Jugoslaviji vodja bvitanske laburistične stranke in bivši predsednik vlade g. Clement Attlee. V Postojni, kamor je g. Attlee prispel iz Opatije in Reke okrog 11. ure v spremstvu člana izvršnega sveta LRS Toneta Fajfarja, so uglednega gosta pozdravili predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Miha Marinko, podpredsednik dr. Marjan Brecelj, član; izvršnega sveta Boris Ziherl in predsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije Rudolf Janko. Po krajši zakuski v vili Ambrožič v Postojni se je g- Attlee v spremstvu Mihe Marinka in ostalih odpravil k Postojnski jami. Pred jamsko restavracijo, okrašeno z jugoslovansko in angleško zastavo, in vhodom v jamo se je zbralo precejšnje število domačih in tujih izletnikov, k; so z zanimanjem opazovali prihod uglednega gosta. V imenu domačinov postojnskega okraja je g. A.ttleeju izrazil dobvodošlico sekretar okrajnega komiteja ZKJ Matevž Hace, nakar sta mu predsednik okrajnega odbora Mirko Jerlačič in predsednik mestnega ljudskega odbora v Postojni Jože Baša izročila v spomin lep postojnski kapnik, vdelan v marmorno plo- 4-M-I 1U1UUIC UL» UllllUlC CllllllJA svoje lice in postaja središče nsjvečjega vrveža, ki že zdaj govor; o tem, da se pripravlja v resnici nekaj velikega, ne-^ IB TBTUUM •gH’W kaj, kar se bo po svoji veli-(fes fÜ BS {Si 'Sk/ IM ffigaj H _l| ffl častnosti po vseh pripravah so- ILt» B3 -SL deč precej približalo tistemu, kar je Primorska doživela ob svoji osvoboditvi in svoji vrnitvi v naročje svoje domovine. ščo. ter knjigo o Postojni in okolici. Posebno pa je bil g. Attlee ginjen, ko sta pristopila ljubka, v narodne noše oblečena pionir in pionirka ter mu podala šopke slovenskih nageljnov. G. Attlee je ostal v Postojnski jami približno eno uro. Fci odhodu iz jame se je zelo zanimal za posamezne dele in zanimivosti jame. Ob izhodu iz jame se je podpisal v spominsko knjigo in izrazil, da tako lepe in velike jame menda še ni videl na svetu. Clement Attlee je bli 100.846 letošnji obiskovalec Postojnske jame, oziroma 23.707 inozemski gost v istem razdobju. Po ogledu jame je bilo prirejeno Attleeju intimno kosilo v vili Ambrožič, ki so se ga udeležili tudi predsednik izvršnega sveta LRS Miha Marinko in ostal; zastopniki slovenskega političnega življenja. Po krajšem počitku v Postojni je g. Clement Attlee popoldne nadaljeval pot z avtomobilom čez Ljubljano na Bled, kjer bo ostal na oddihu nekaj dni. Prodanih je že 52.000 zletnih značk Po podatkih pripravljalnega odbora za proslavo na Okroglici je do zdaj že prodanih 52.000 zletnih značk, kar najbolje govori o velikem zanimanju za to proslavo po vsej Sloveniji, pa tudi izven njenih meja. Zletnih značk pa bi bilo vsekakor že prodanih še več, vendar jih podjetje, ki jih izdeluje, ne more Pred ustanovitvijo Jugoslovansko-abesinskega Izvoznega podjetja Konferenca tov. Leskoška z direktorji podjetij Član Zveznega izvršnega sveta tov. Franc Leskošek, ki se je pred kratkim vrnil s svojega potovanja v deželah Bližnjega vzhoda, je imel včeraj v Beogradu konferenco z direktorji izvoznih in proizvodnih podjetij, ki se zanimajo za iz- voz v Egipt, Abesinijo In še nekatere države Bližnjega vzhoda. Na tej konferenci so elani jugoslovanske gospodarske delegati- I. dolenjski praznik v Grosupljem deželah, ki jih je obiskala naša gospodarska delegacija, nima nobeno jugoslovansko podjetje svojega predstavnika. Izdelki, ki jih izvažamo, so brez zaščitnih znakov; če pa jih imajo, So slabi in nestrokevnjaški. Kritiziral je tudi težnjo odvažati blago in izdelke za vsako ceno, ter pojave nelojalne konkurence. Ob koncu konference je rov. Leskošek poudaril, da bo v kratkem ustanovljeno mešano jugoslo-vansko-abesinsko podjetje, ki bo skrbelo za razvoj trgovanja med obema državama. V kratkem pa bo izdelan tudi skupni predlog za boljšo organizacijo trgovinskih stikov z deželami Bliž. vzhoda. K razpravi o načrtih gospodarskih uredb Tudi trgovina ima vse možnosti, da zastopa javno svoje stališče, seveda Jie s pozicij cehovstva in dobičkarstva, temveč s stališča vloge, ki jo ima v naši družbi Ljubljana, 14. avgusta. Za današnji sestanek predsednikov odborov in odsekov pri trgovinski zbornici LR Slovenije ter predsednikov in tajnikov okrajnih in mestnih trgovinskih zbornic smemo kar uvodoma reči, da je bil plodan in zanimiv. Glavna točka dnevnega reda sta bila poročilo in razprava o tem, kako bedo trgovinske zbornice v Sloveniji organizirale razpravo o načrtih novih gospodarskih uredb, zlasti še o uredbah o trgovinski dejavnosti in gospodarskih združenjih. O tem je poročal podpredsednik zbornice tov. Marjan Dermastja. V uvodu je poudaril, da bi bilo napačno misliti, da so sedaj znani načrti uredb nekaj dokončnega in da nam g? " ie za nekakšno populari-5 ,a teh načrtov. Nikakor 1 naloga trgovinskih zbor- r.c je v tem, da po svoji liniji zberejo jjripornbe in konkretne predloge k tem načrtom. V ta namen naj organizirajo po okrajih najprej nekak uvodni sestanek v ožjem krogu, nato pa naj bi bili taki sestanki ob čim večji udeležbi tudi v delovnih kolektivih samih. Dejstvo, da je organiziranje t ko razprave za trgovinske zbornice kot družbene organe trgovine ne le dolžnost, temveč tudi pravica, pa seveda še v 2 pomeni, da ne bodo takih i sprav organizirale tudi množične organizacije in organi oblasti (okrajni in mestni ljudski odbori). Tu bo treba doseči sodelovanje, kajti sama razprava ne bi dosegla svojega namena, če ne bi že vnaprej poskrbeli za to, da pridejo v razpravah sprejeti predlogi in pripomoe na merodajno mesto. Kdo bo zbral v okraju take pripombe, je stvar dogovora: lahko to stori okrajni ali mestni ljudski odbor in jih pošlje v proučitev republiški komisiji pri sekretariatu za gospodarstvo, lahko pa se loti te naloge tudi trgovinska zbornica, Ki bi k ročne rezultate razprave poslala trgovinski zbornici LR Slovenije. Popolnoma pravilno je namreč, da zavzame republiška trgovinska zbornica do načrtov uredb po končani razpravi neko skupno stališče in da obvesti o tem svojem stališču z ustreznim elaboratom komisijo pri sekretariatu za gospodarstvo. Razprava o teh osnovnih s .ernicah je bila malone proti pričakovanju izredno živahna. Zastopniki trgovinskih zbornic so v njej pokazali, da se te iiiše zbornice — ne vse, p e pa mnoge med nj'mi — še niso povzpele do pravilnega pojmovanja in opravljanja vloge, ki jo imajo v naši družbi. Zato je prišel na dan oportunizem v najrazličnejših oblikah, ki jih označujejo »parole«, kakor: čemu naj razpravljamo, saj je dnevni tisk tako že ustvaril ozračje, ki je odločno nasprotno trgovini kot taki; siti smo reorganizacij in nimamo več nobene volje do razpravljanja, saj nas tako nihče ne posluša, niti ne upošteva; čemu vse te besede, ko pa smo tako ali tako vsi sami špekulantje, falotje, kriminalci itd. in nam nihče ne verjame, itd., itd. Na ta val oportunizma — drugače pač ne moremo imenovati tega, kako so sprejeli udeleženci sestanka besede tov. Dermastje — jim je tov. Dermastja zelo pravilno odgovoril, da te njihove trditve delno sicer držijo, da pa je napaka naše trgovine kot celote prav v tem, da se nihče v trgovini ne vpraša, zakaj je prišlo do takega stanja. Bla-mesto da bi naša trgovina preko svojih zbornic kot lastnih družbenih organov iskreno obsodila družbeno in po- slovno nemoralo posameznih trgovskih podjetij, ki bi bila že neštetokrat zaslužila tako javno obsodbo, je samo ogorčeno ter užaljeno in še to brez dokazov in niti ni javno zavračala utemeljene, pa tudi neutemeljene napade, ali šla celo molče preko njih. Tako je v nekem oziru res kot celota postala sokriva neštetih napak, ki jih bomo odpravili prav s sprejetjem uredb, ki so sedaj v razpravi. Zato bi bilo skrajno napačno, če bi trgovina še sedaj, nekako pred dvanajsto uro, hotela vztrajati pri svoji užaljenosti in molčati k načrtom uredb; saj gre vendar za stvari, ki se tičejo tudi njenih lastnih življenjskih interesov. Kakor vsi drugi, bodisi organizacije, bodisi posamezniki, tako ima namreč tudi naša trgovina vse možnosti, da pove javno, v tisku, kar misli; da javno brani svoje stališče; seveda ne s pozicij od množic delovnih ljudi izoliranega »ceha«, temveč s pozicij gospodarske panoge, katere naloge so v naši družbi jasne in določene. Te jasne ugotovitve so polagoma razpravo usmerile v pravi tir. Pokazalo se je, da imajo ljudje iz naše trgovine že danes, zlasti k načrtu uredbe o trgovinski dejavnosti, precej konkretnih pripomb. Mnenje, da nimajo možnosti povedati javno, kaj mislijo, je proti koncu sestanka očitno izpodrinila volja, lotiti se razprave o načrtih uredb in seznaniti s končnim rezultatom preko trgovinske zbornice v časopisju tudi javnost. Tega si iskreno želimo: Priznati napake, obenem pa z dokazi zavrniti neutemeljene očitke in neupravičeno posploševanje, je tudi ena izmed poti k pobolj- šanju. fr Zastopniki trgovskih podjetij Ljubljane so razpravljali o osnutku uredbe o trgovini Janko Rudolf, Boris Ziheri. v Postojni M iha Marinko, Clement Attlee, dr. Marjan Brecelj in Tone Fajfar Ljubljana, 14. avgusta. Danes je bil v dvorani kina »Komuna« v Ljubljani sestanek zastopnikov trgovskih podjetij Ljubljane, ki sta ga sklicala Mestni odbor sindikata trgovskih uslužbencev In gospodarski svet MLO. Na sestanku so obravnavali osnutek nove uredbe o trgovini. Razprava se je odvijala predvsem okoli vprašanja decentralizacije detajlistične trgovske mreže. Diskutanti, ki so se oglašali k besedi, so to vprašanje obravnavali predvsem in skoro dosledno z ozkega stališča svojih podjetij, pri čemer so načenjali razne probleme tehnične izvedbe same decentralizacije, ki jih uredba sama, ki je okvirna, še ne rešuje in bo take podrobnosti treba rešiti s posebnimi naknadnimi predpisi in pa sproti kot je v razpravi poudarila predsednik gospodarskega sveta MLO tov. Mara Dermastja — pri reševanju vsakega konkretnega primera. V glavnem so se oglašali k besedi zastopniki detajlistične špecerijske tr- govine, ki so bili mnenja, da je v Ljubljani te vrste trgovina že dovolj decentralizirana, da je bilo že doslej kar precej konkurence itd. Podobnega mnenja so bili nekateri drugi zastopniki tudi za ostalo trgovino. O dosedanjih napakah in pomanjkljivostih, n. ,pr. o monopolizmu, o Ustvarjanju velikih dobičkov na račun potrošnikov, kar naj predvsem odpravi nova uredba, pa na sestanku ni bilo veliko govora. Iz razprave je bilo možno razbrati, da vlada med trgovskimi uslužbenci neka nepotrebna panika, češ da bo čez noč trgovina urejena po novih principih in mnogi ljudje si zaradi svoje birokratske miselnosti očitno predstavljajo izvedbo te uredbe zelo togo in birokratsko. Vsekakor je treba poudariti, da je to šele osnutek uredbe, ki je dan v razpravo najširši javnosti, ki naj da k osnutku svoje pripombe, da bo v čim večji meri ustrezal potrebam naše stvarnosti. Menimo, da bi v raz- pravi morala biti posvečena glavna skrb prav razjasnitvi vloge trgovine v naši družbeni stvarnosti, kajti če bo ta stvar jasna potem bo tudi sama izvedba nalog, ki jih uredba predvideva, za ljudi lažja in bodo odpadle mnoge na videz nerešljive težave. Da pa bo tudi pri izvajanju nove uredbe prišlo do težav, je razumljivo in o tem smo si lahko na jasnem. Napačno .pa bi bilo, da bi te težave zameglile bistvo problema, kot se je to v precejšnji meri zgodilo na včerašnji konferenci. Verjetno bo razprava plodnejša in zanimivejša v okviru posameznih podjetij, kjer bodo prišli s svojimi izkušnjami o dosedanjem upravljanju trgovine na dan delavci in uslužbenci sleherne poslovalnice. Kakor je že včerajšnja razprava pokazala, bo imel sindikat trgovskih uslužbencev pri razpravi o tej uredbi zelo odgovorno nalogo pri razjasnjevanju najrazličnejših problemov, na kar .se bo moral pač dobro pripraviti. J. VAŽNI SKLEPI ZBORA PROIZVAJALCEV MLO MARIBORA frismoCK naj pod jet/a konkretneje upoštevajo Maribor, 14. avg. (po telefonu). Danes popoldne je bila 15. redna seja Zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora Maribor, na kateri so ljudski odborniki med drugim razpravljali tudi o vprašanju, kako naj bi naša gospodarska podjetja konkretneje upoštevala in izvajala znano pismo CK ZKJ. Fred tem so ljudski odborniki pregledali in potrdili sklepe k poročilu komisije za družbeni plan in mestni proračun. V zvezi z revizijo zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1952 pa je zbor proizvajalcev odpri za naše gospodarsko poslovanje izredno važno vprašanje — kako naj bi namreč podjetja upoštevala pismo CK in se po njem tudi ravnala. V razpravah, ki jih v zadnjem času vodijo tudi po podjetjih v zvezi s tem pismom, se je namreč pokazalo, da se sicer vse povsod načelno strinjajo s pismom, redko kje pa poskušajo pismo razumeti in upoštevati tudi konkretno za določeno podjetje. V gospodarskem poslovanju podjetij je še marsikje vrsta napak in celo protizakonitih stvari, ki so bile napravljene in so skrite v bilancah za lansko leto in celo v letošnjih polletnih bilancah. Med drugim so bila z raznimi fondi in skladi ter posebnimi računi prav brez potrebe odtegnjena splošnim potrebam in koristim skupnosti znatna sredstva. Neplodno je marsikje ostal zamrznjen marsikateri milijon ali pa je bil potrošen za prav nevažne stvari. Pravilno in družbeno poslovanje takih napak seveda ne prenese. Zbor proizvajalcev je v duhu pisma CK sklenil, naj po vseh podjetjih izvedejo do 31, avgusta revizijo zaključnih računov za leto 1952, o čemer bodo še pismeno obveščena vsa podjetja. Dolžnost delavskih svetov in upravnih odborov je, da poiščejo vsa z raznimi fondi zaka-moflirana sredstva in pora vij o nepravilnosti, ki so bile storjene v poslovanju. Kjer bi tega sama podjetja ne storila, bo to opravila po 31. avgustu lahko dokumentarna revizija, ob kateri ne bo mogoče prekiniti nobenih nepravilnosti in protizakonitosti. Zbor proizvajalcev je na današnji seji poleg tega razpravlja ltudi o delitvi viškov plačnih fondov ob letošnjih polletnih bilancah. Upoštevaje gospodarski položaj in pa dejstvo, da smo tik pred glavno odkupno sezono kmetijskih pridelkov so bili ljudski odborniki načelno mnenja, naj delovni kolek- tivi svoje polletne viške uporabijo zlasti za investicije v samih podjetjih in za zgraditev stanovanj in podobnih naprav življenjskega standarda. Delovni kolektivi v tem smislu s sklepom prenesejo viške plačnih fondov v fond za prosto razpolaganje in tako ta sredstva uporabijo za dvig proizvodnih naprav ali pa življenske ravni. Gospodarsko nepravilno bi namreč bilo tik pred glavno odkupno sezono vreči na trg velike vsote konsumnega denarja, ker bi na ta način brez potrebe samo dvigali cene. Ljudski odborniki so sklenili, da bodo imeli do 25. t. m. po vseh svojih volilnih enotah volilne sestanke z delavskimi sveti in upravnimi odbori, kjer bodo razpravljali o reviziji bilanc in o vprašanju delitve dobička ter ta vprašanja tudi konkretno postavljali za določena podjetja v smislu pisma CK. (ž) Zakonodajna odbora Ljudske skupščine FLRJ začela z delom Beograd, 14. avg. (Tanjug) Danes oh 17. uri sta se sestala zakonodajna odbora obeh svetov Ljudske skupščine FLRJ ter sklenila staviti na dnevni red te seje predlog zakonika o kazenskem postopku in predlog zakona o zastarelosti terjatev, ki jih je poslal Ljudski skupščini Zvezni izvršni svet. Predvidevajo, da bosta zakonodajna odbora pretresala tudi predloge zakonov o pravicah in dolžnostih, volitvah in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev ter predlog splošnega zakona o univerzah. Pričakujejo, da bosta odbora zaradi obsežnosti in pomena zakonskih predlogov, ki jih je skupščini dostavil zvezni izvršni svet, zasedala dva do tri tedne. Po določitvi dnevnega reda sta oba odbora zaključila današnjo sejo, da bi se ljudski poslanci mogli pripraviti na jutrišnjo diskusijo o predlogu zakonika o kazenskem postopku. Delo bosta zakonodajna odbora nadaljevala jutri ob 17. uri. Nakup hiš na odplačilo Zveznj izvršni svet je sprejel odločbo, po kateri lahko osebe, ki so sodelovale v narodnoosvobodilni borbi bodisi v sestavu narodnoosvobodilne vojske bodisi pri aktivnem organiziranem delu, začenši od 1941., 1942. ali 1943 leta, člani družin padlih borcev v narodnoosvobodilni borbi, vojaški vojni invalidi in izseljenci-povratniki, kupujejo stanovanjske zgradbe na odplačilo. Narodna banka FLRJ bo odobravala tem osebam dolgoročne kredite za nakup stanovanj-, skih zgradb splošne ljudske imovine pod pogoji, ki veljajo za odobravanje kreditov za zgradnjo stanovanjskih zgradb delavcev in uslužbencev. Tri potapljaške ekipe »Brodospasa« prispele v Grčijo Split, 14. avgusta. (Tanjug) Tri potapljaške ekipe »Brodospasa« s 40 pomorskimi strokovnjaki in porani jačii so včeraj prispele v grške vode, kjer bodo do konca leta pomagale dvigati 19 potopljenih ladij. Med potjo so člani ekip položili na otoku Krfu venec na grob srbskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni, takoj po prihodu v Grčijo pa so se lotile svoje prve naloge. Razkrinkani hlapci vatikanske agenture Med bivšimi jugoslovanskimi in nemškimi žandar ji, belogardističnimi oficirji in podobnimi črnimi elementi si išče škofijski ordinariat agente za izvajanje nalog, ki jih prejema iz Rima Niti 14 dni ni poteklo od velikega planinskega slavja v Vratih ob b0 letnici slovenskega planinstva, v Dovjem m Mojstrani pa so pričeli nekateri člani tamkajšnjega planinskega društva pripravljati nov shod, ki naj bi bil v nedeljo 16. t. m. prav tako v Vratih. S shodom naj bi baje počastili spomin planinca Jakoba Aljaža ter naj bi se v ta namen br~la tudi masa. Organizatorji lega ,hoda so razvili široko aktivnost tudi po drugih krajih zgornjesavske doline, da bi spravili na shod čim več ljudi, ki naj bi se oblekli v narodne nose in se na okrašenih vozovih odpeljali v Vrata. Zavednim Gorenjcem se je čudno zdelo, da se takoj za velikim planinskim slavjem organizira nov shod v Vratih, še bolj pa to, da ta shod organizirajo ljudje, ki so sa- Lcvro Limoni, ki je bil med vojno aktivni oficir bele garde in je bil šele letos izpuščen iz zapora. Okrog sebe so zbrali pomagače, ki naj bi nekako prikrili glavne organizatorje, katerih preteklost ljudje predobro poznajo. To so: Milan Abrovč, Gustel Delavec, Jože Košir, Tolar, France Klinar in Janez Svoljšak. Kakor ne more Stepinac pozabiti svojih vernih ustaških klavcev, ki so po direktivah Vatikana ljudi prekščevali ali pa jih množično pošiljali v smrt, pravtako, ne more ljubljanska agentura istega gospodarja več delati brez svojih zvestih iz vrst belogardistov in starih protiljudskih klerikalnih režimov. Izkoriščajoč danes svobodo vere in verska čustva ljudi, skušajo ti botirali ob pripravah za proslavo hlapci vatikanskega imperializma, 60 letnice SPD in niso hoteli so- ki mu je močna in enotna Jugosla-delovati pri takratnem organizira- vija trn v peti, ker je na poti itali-nju.( Takih ljudi tudi ne rabimo jonski ekspanzionistični politiki v naših vrstah!) Zaslutili so, da tu na Balkanu, prirejati manifestaci-ne gre niti za planinstvo,-niti za je zavite v cerkveni plašč in še Aljaža, niti končno za cerkveni ob- pod firmo planinstva. Treba je red, ampak, da so za vsem tem vedeti da se Vatikan ni odrekel • L •*: * • • -L.j.-__„ J^—„ . - skriti čisto drugačni nameni. V tem jih je še posebej potrdilo dejstvo da se je zadnje dni zadrževal po župnijah tod okrog dekan ljubljanske Škofije, ki je brez dvoma tudi v ta župnišča prinesel nove direktive. Ni čuda, da je »ofenzivi« mariborske škofije, kjer je škof Držečnik v zadnjem času imel po Štajerskem vrsto hujskaških govorov, sledila »ofenziva« ljubljanske škofije. jem a~. nejS([0 katoličan ali ne. Pri tej akciji se je ta, od ljudi To pa je vse v skladu in na liniji že zdavnaj spregledana in kom- nenasitnega poželjenja italijanske-promitirana agentura vatikanske- ga imperializma, ki se noče odre-ga imperializma, poslužila ljudi či svoji dominaciji na Balkanu, najtemnejše preteklosti, ljudi na predvsem pa našim krajem v Slo-katere se je lahko zanesla v času venskem Primorju, Istri in Dalma-fašističnega terorja, belogardistične ciji, ki jih je izgubil v drugi sve-klavce, stare žandarje predvojnih tovni vojni in za katerih osvobo-kundaških režimov in podobno, ditev ie padlo na tisoče naših naj-Med glavnimi organizatorji je star boljših ljudi. ekspanziji političnega katolicizma proti vzhodu in da ni prenehal niti za trenutek ustvarjati si za to potrebne pogoje. Pomoč, zatočišče in štipendiranje ustaških in belogardističnih emigrantov v Italiji in Španiji nam to potrjuje. Vatikan še vedno sanja o srednjeevropski katoliški federaciji — Sloveniji, Hrvatski, Avstriji in Madžarski — kjer ne bi bilo nacij, ampak bi se ljudje delili le po klerikalec Janez Rabič, blagajnik PD v Mojstrani, dalje Janez Kotnik, žandar iz stare Jugoslavije in žandar hitlerjevega režima ter Na cilia ¥1. etape na mesta starta Skupščina evropskega biroja za hmeljarstvo v Žalen Celje, 14. avg. (Tanjug). — 2e 10. in 11. avgusta so prihajal: v Žalec in na Dobrno delegati m gostje iz Anglije, Francije, Belgije :n Zahodne Nemčije, ki se bodo udeležili druge redne letne skupščine evropskega biroja za hmeljarstvo. Poleg zastopnikov savinjskih hmeljarjev in hmeljarstva iz Vojvodine, ki so že tudi prispeli v Žalec, bo na kongresu vsega skupaj zbranih 62 delegatov ter približno enako število gostov iz omenjenih držav. Nocoj so se vsi delegati in gostje zbral: na Dobrni, kjer je bila pred slavnostnim sprejemom tudi seja predsedstva evropskega biroja za hmeljarstvo, na kateri so med drugim razpravlja,'! o končnih pripravah -za jutrišnje delo skupščine v Žalcu. Evropski biro za hmeljarstvo je mlada organizacija. Ustanovljena je bila šele avgusta 1951. leta v Strassbourgu. Ustanovna skupščina je v biroju takrat nakazala točne naloge — doseoi, da bo evropsko hmeljarstvo doseglo čim pomembnejše uspehe v kvaliteti in kvantiteti, vendar tako, da bi proizvodnja hmelja ostala uravnovešena z njegovo potrošnjo. Že prva redna letna skupščina biroja v Nürnbergu je dokazala, da je organizacija evropskega hmeljarstva dosegla v kratkem času lepe uspehe. Priprave pa kažejo, da bo tudi drugi kongres evropskih hmeljarjev v Žalcu dokazal svoj namen, da bo pripomogel k napredku Hmeljarstva, po svojem mednarodnem značaju pa da bo utrdil prijate! ;ske odnose sodelujočih držav in narodov. Ljubljana, 14. avg. VI. etapa etapne kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji je vodila danes na 55 km dolgi progi od Bleda do Ljubljane. To je bila dirka moštev. Vsega je star-talo deset ekip, sestavljenih deloma iz posameznih, deloma pa iz prijavljenih nacionalnih ekip. Start je bil ob 16.30 pred hotelom »Toplice« na Bledu, cilj pa pred letnim telovadiščem »Partizana« v Tivoliju. V prvi ekipi so startali Bi-helovič, Božarič, Bontempo in Radotie. To so bili vozači, ki so bili v skupni oceni na zadnjem mestu. Druga ekipa je bila sestavljena iz Minčiča, Bogoviča, Jeletiča, Zoriča in Bu-lakoviča. Tretja je bila ekipa Slovenije, v kateri so bili: Polak, Leben, Blažun, Podmilščak in Godnič. Četrta je bila ekipa Francije, peta ekipa Holandske, šesta ekipa Švice, 7. ekipa STO, osma skupina Jugoslavije I, deveta Nemčija in deseta Belgija. Ekipe so startale v razmaku 5 minut. Najhujša borba se je razvila na lepi asfaltni ali betonirani cesti med ekipami Jugoslavije, Belgije, Švice, Holandske in Nemčije. Prva ekipa se je kmalu raztrgala, saj sta kmalu zaostala Božarič in Radotič. Bihelov.iča in Bontemipa pa je kmalu za Šentvidom ujela druga ekipa in ju prehitela. Druga ekipa je prva privozila na cilj, tik za njo pa Bontempo in Bšhelovič iz prve ekipe. Slovenska ekipa je krenila na progo v dokaj živahnem tempu. Toda že pri Podbrezju je Godnič, ki je bil šest mesecev bolan in je brez vsakega treninga, znatno zaostal. Ostali štirje vozači slovenske ekipe Polak, Leben, Blažun in Podmilščak pa so vozili vso progo strnjeno, se menjavali v vodstvu in drug drugemu tovariško pomagali. V klanec so vozili s hitrost-jo 20 do 25 km, po ravnini 40 do 42 km, navzdol pa tudi po 60 in 70 km na uro, tako da so na času zelo pridobili in bi bili gotovo dosegli eno izmed prvih mest v ekipni oceni, če bi bil tudi Godnič vzdržal v takem tempu. Tako pa je njegov zaostanek dokaj vplival na skupno oceno ekipe. Zelo dobri so bili Švicarji, ki so privozili strnjeno na cilj in to na progi prehiteli Francoze, Holandce in ekipo STO Zelo 'dober čas je dosegla tudi ekipa Jugoslavije- I. Vidah, Ročič in Petrovič so prispeli na cilj skupno, Grajzer pa je zaradi defekta zaostal. Tudi Nemci so vozili ves čas v skupini in so prispeli skupno na cilj. Vozili so izredno hitro in po vsej priliki dosegli najboljši čas dneva. Ob vsej progS je bilo vse polno gledalcev, zlasti v Kranju, Medvodah, ter v Ljubljani, kjer je bil že od Šentvida dalje gost šipalir, v Tivoliju pa se je zbrala velika mgožica, ki je tekmovalce navdušeno pozdravljala. Tehnični rezultati so naslednji: Vrstni red na današnjem cilju: 1. Rritz. 2. Loy. 3. Mussfeldt (vsi Nemčija) 1;1G:40, 4. Gruber. 5. Müller (oba Nemčija) 1;16:45, 6. Petrovič. 7. Ročič, 8 Viđali (vsi Jugoslavija I) 1;19:36. 9. Van Kerkhove, 10. J ei" nes (oba Belgija) 1:20:25, Povprečna hitrost na tej etapi je bila 43.020 m na uro. ki je bila na vseh dosedanjih etapah naj-več.ia. Skmrcia ocrna po VT. etapi: — 1. Reitz (ZN) 22)25:51. 2. Petrovič, (JI) 22;28:35. 3. Van Kerkhove 22;38. 4. Jrnnes (oba Bele.) 22;39:02, 5. Mussfeldt, (ZN) 22:42:07. 6. Deila Santa (STO) 22;44:09, 7. BornV (Švica) 22:45:31, 8. Van der Weyden (Hol.) 22:48:40. 9. Bloudeile (Fr.) 22:55:55. 10. Ročič (JI) 23:00:41. EKIPNI VRSTNI RED: 1. Belgija 68:22:59. 2. Zahodna Nemč;1a 68)24:03. 3 Jugoslavia I 68:38:31, 4. STO 68:59:55. 5. Švica 69:06:42, 6. Holandska 69:42:44. 7. Francija 70:48:21, 8. Slovenija 72:12:23. Jutri bo start pred internatom Srrdnie tehnične šole na Vidovdanski cesti ob 14-30 za VTI. etapo Ljubljana—Maribor. Taki politiki in takim gospodarjem so se vdinjali za hlapce razni Rabiči, Limoniji, Kotniki, Koširji, Abrovči in drugi. V te vode pa je zajadral tudi župnik Avguštin iz Dovjega, ki je sicer član CMD, bil pa je pripravljen s tem, da bi v Vratih bral mašo, dati tej, čisto politični manifestaciji, verski karakter. tako da sedaj pšenico proizva- Ta provokacija protiljudskih jalci ponujajo po 1800, pa po elementov, ki jih je nase ljudstvo 1 KOA /I - —. — — 1 AA 1-) 1 - —__ .«.(fietia Tabu f J mo f / d (P Cena žita v Slavoniji in Baranji pada V Slavoniji in Banji so ponovno padle cene belemu žitu, 1500 din za 100 kilogramov. Tovarne sladkorja so pripravljene za proizvodnjo že v resoluciji izpljunilo, a se vedno iščejo vseh mogočih načinov, da bi se prikopali na površje, je ljudstvo gornjesavske doline močno razburila. Sindikalni odbor mehanične delavnice jeseni- Na konferenci predstavnikov ‘ke železarne ,c tako, sklical sest*-vseh tovaren sladkorja v naši r^> katerem so^ soglasno državi, ki je bila v Osjeku, so skUmlJ- da bod'B 1 “ SÄ« :■ - -“‘•i? i. u £.»*»««,, je vidno, da je remont povsod t , »• /• i • končan pravočasno m da so vse ‘™ke doline kjer so bila včeraj tovarne «riru.vlien. „ .mi,- « predvčerajšnjim zborovanja cla- SAH nov Socialistične zveze delovnih ljudi, so navzoči glasno izražali svoje negodovanje proti tej akciji, kjer se je hotela reakcija poslužiti za svoje črne namene planinske organizacije in vere. Poudarjali so, da je bil Jakob Aljaž, napredni dovški župnik in priznan planinec, prvoborec za slovenstvo in V V. kolu ljubljanskega polfina- la so bili doseženi tie rezultati: Janoševič : Zavila 1:0, Vidmar : Matulovič 1:0 (kcntumac). Rabar : Kržišnik d rek tj j en o (v doblje- nem položaju za Rabarja). Traj-kovič : Vuletrč 1:0, Marič : Zaha-riev 1:0. Horvat : Levačič prekinjeno, Preinfalk : Hočevar remi. Božič : Sokolov prekinjeno (beli je boljši). Rnznltati nrek nienih partij: — Kržišnik : Božič iprnovno prekinjeno, Levačič : Rabar 0:], Vidmar : Sokolov remi. Matulovič : Marič 0:1, Zavila : Božič 0:1 in Levačič Janoševič 0:1. V vodstvu je še vedno Marič 6 4_in pol točke. tovarne prirpavljene za proizvodnjo. Izgledi za letošnjo proizvodnjo sladkorja so dobri. Festival sindikata uslužbencev državnih ustanov Slovenije V začetku meseca oktobra bo _____________________ v Murski Soboti republiški fe- proti ponemčevanju teh krajev, in stival sindikata uslužbencev c[a zasluži za to vse priznanje in državnih ustanov Slovenije, počastitev vseh ljubiteljev nusih Vršila se bodo razna fizkultur- planin in zseh borcev za sociali-na in druga tekmovanja med zem, nikakor pa ne bomo dovolili, posameznimi sindikalnimi po_ fo njegovo ime izkoriščali za družnicami, pripravljalni odbor svoje temne namene hlapci tujih pa bo poskrbel, da bodo v teh imperializmov, ki se jim skomina dneh tudi člani sindikata p0 naših krajih in novih krvavih uslužbencev državnih ustanov pohodih nad nase ljudstvo. Nasi iz vse Slovenije imeli prilož- ljudje so dali svoj odločen odgo-nost spoznati ljudstvo in živ- VOT rned vojno, na zborovanjih ljenje v Prekmurju. Doslej so včeraj in predvčerajšnjim pa so se Za sodelovanje pri festivalu dokazali, da take mahinacije vetti-v Murski Soboti prijavile sin. kanskih agentur pri nas ne more-dikalne podružnice že iz deve- j0 astati prikrite in da jih bomo tih okrajev» H, znali odločno v kali zatreti* —j Lf d četrtka na petek Staoka o Franciji zajema čedalje večji krog ljudi. Cenijo, da je že doslej zapustilo delo nad 4 mihjone delavcev in uradnikov. S apovedujejo pa, da se bodo stavkajočim pridružili še drugit n. pr. tiskarji in novinarji ter delavci v zasebnih podjetjih. Tako splošne stavke v Franciji ne pomnijo že dolgo let. Kljub splošnemu protestu proti vladnim ukrepom o >štednji< in zahtevam delavstva, da je treba zvišati mezde in pla čer Lanielova vlada izjavlja, da ne namerava popustih pred pritiskom stavkujočih. Fri sedanji stavki v Franciji je značilna solidarnost vseh sindikalnih zvez: stavke napoveduje tako kominformovska Konfederacija dela kot socialistična »Force eret, pri čemer krščanski sindikati povsod sodelujejo, kajti direk-sindikalne zveze je pozvala svoje člane, naj se pridružijo vsaki Saravno je, da ima stavka svoj odmev tudi na političnem ~ru: že ponovno so poslanci zahtevali sklicanje izrednega zasedanja ;enta, ki naj bi razpravljal o vzrokih in posledicah stavke. 'Toda inik narodne skupščine tlerriot je že dvakrat zavrnil to zahtevo. je 154 poslancev zahtevalo, naj pride do izrednega zasedanja ■ ? skupščine (72 poslancev socialistične stranke, 62 K F Francije, turi Ljudsko-republikanskega gibanja in 5 radikali). Vendar zahteva najmanj 209 pismenih zahtev in poleg tega še odobritev predsed-:tpublike. Čeprav je Laniel izjavil, da >vlada ne bo popustila«, postajajo razmere v Franciji prav zaradi stavke vsak dan bolj produkcija je v popolnem zastoju, promet ne obratuje, pisarne 7rte, nezadovoljstvo pa narašča. V Farizu se širijo glasovi, da bo cd le moralo pr. ti do izrednega zasedanja parlamenta, kjer bo Ijeno vprašanje o zaupnici Lanielovi vladi. Sedanji izbruh sploš-nezadoooljstva med francoskimi delovnimi množicami seveda ni posledica zadnjih vladnih ukrepov, ker se je to nezadovoljstvo 'n že dolgo in so bili Lanielovi ukrepi samo kaplja vode, ki je nala, da je mera postala polna in da je prekipelo. Francija , uje velike notranje spremembe, če hoče, da se bo življenje spet nesilo. Te spremembe bodo morale biti izvedene predvsem na so-u področju, ki so ga vse dosedanje vlade močno zanemarjale. To posledica nestalnih vlad, ki so opravljale svoje posle iz dneva ne da bi se kdaj koli resno lotile reševanja najbolj perečih ■ih in gospodarskih razmer v današnji Franciji. Staoka pa je kritika sedanjega, do skrajnosti nestabilnega parlamentarnega . ki je že tako zastarel in okorel, da mu skoraj ni več pomoči, h stavkah velja povedati, da se vsepovsod kaže močna pobuda poslovne vlade«, ki naj bi opravljala le no službo *. vendar vse kaže, da Fella ni razsodno izbrana .', ki bi lahko, pa čeprav za kratko dobo, rešila vladno krizo1 vladna kriza in očitno nezadovoljstvo, ki ga kažejo vse politične ./.» krščanskih demokratov, vodi počasi, a vendar dokaj zanesljivo ■pn v sami De Gasperijevi stranki. Čedalje bolj se kažejo razlike •udmi. ki so naklonjeni razširitvi vlade na levo, pri čemer bi naj do >levičarskega programa«, slonečega na socialnih reformah, in dsnim krilom v krščanskodemokratski stranki, ki se opira na ko akciio in teži k sestavi >desničarske vlade«, v katero naj bi' monarhisti in morda celo neafašisti. Vse to kaže, da je italijanski izgubil sleherno veljavo in da se polarizacija političnih sil bolj razvija med levico in desnico. Stavka v Franciji se utegne še razširiti Pariz, 14. avg. (r) V Parizu se ie danes položaj zaradi stavke deloma izboljšal. Četrtina vlakov podzemeljske železnice je zopet vozilo prav tako petina avtobusov. Tudi polovica poštnih uradnikov je zopet delala. Železniški promet je v glavnem še vedno počival, vozila pa ie večina mednarodnih vlakov. Na delo so se vrnili trgovski uslužbenci in drž. uradniki, večinoma pa tudi metalurški delavci. Še vedno pa so stavkali delavci plinarn, elektrarn, kakor tudi pristaniški in transportni delavci ter skoro vsi rudarji. Ker je jutri v Franciji praznik, pričakujejo, da se bo položaj stavke razčistil 'šele v ponedeljek. Za takrat napovedujejo poostritev stavkovnega gibanja. Nekaj novih stavk se je začelo v podietiih kemične in gradbene industrije In tudi v nekaterih tovarnah. k! delajo za državno obrambo. Akcija poslancev socialistične stranke in KP Francije za sklicanje izrednega zasedanja parlamenta še ni uspela, ker še ni zbranih dovolj podpisov poslancev. V prometno službo v Parizu so vključili vojaštvo in je zdaj za prevoz potnikov na -az-polago že okoli 1.000 vojaških kamionov. Zveza sindikatov Jugoslavije delavstvu Francije Beograd, 14. avg. Spričo velikih stavk francoskih delavcev in uslužbencev ter njihovih protestov zaradi protidelavskih ukrepov francoske vlade je centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije poslal Generalni konfederaciji dela »Force Ouvriere« v Parizu brzojavko z naslednjo vsebino: »Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije z velikim zanimanjem spremlja težko borbo, ki so jo začeli delavci in uslužbenci ITALIJANSKA VLADNA KRIZA Poskus s „tehničnim kabinetom“ V Parizu stavkajo tudi smetarji Rim, 14. avg. (Tanjug). Drugače kot dosedanji mandatarji, ki co sestavil: svoje vlade po posvetovanjih, kaže, da namerava bivši proračunski minister Giuseppe Pella sestaviti vlado brez slehernega posvetovanja s predstavniki strank. V Rimu govorijo, da bo šele jutri predložil spisek oseb, ki jih namerava vzeti vlada. Socialni demokrati zahtevajo, naj bo vlada sestavljena samo iz strokovnjakov, kani le taki vladi so pripravljeni priznati začasni in upravni značaj. Liberalci in demokrati izjavljajo, da ne bodo podprli vlade, ki bo sestavljena samo iz krščanskih demokratov. Leva opozicija pravi, da je »tehnični kabinet* samo manever vladne stranke, ki hoče dobiti podporo v pa^lamen- Podpisan trgovinski sporazum z Argentino Beograd, 14. avg. Jugopres je zvedel, da je bil 12. avgusta v Buenos Airesu podpisan nov jugoslovansko - argentinski trgovin- tu. Sekretar monarhistične stranke Covelli pa je danes obljubil podporo Pellovi vladi. Zaradi vsega tega ocenjujejo politični opazovalci v Rimu položai kot jasnejši, kajti vpliv desnice in cerkvenih krogov na vladno stranko govori, da so krščanski demokrati že skienili tih sporazum z monarhisti in da zato ne bodo sprejeli minimalnih zahtev, ki so jih postavile stranke centra. Okupacijski stroški Avstrije Zavezniški svet štirih okupacijskih sil v Avstriji je v zadnjih dveh letih določil za vsako okupacijsko silo letno 151 milijonov šilingov, skupaj 664 milijonov šilingov, katerih plačilo je naložil Avstriji. ZDA so se že pred leti odrekle plačilu okupacijskih stroškov. S 1. avgustom 1953 dalje tudi ZSSR ne bo več zahtevala od Avstrije plačevanja okupacijskih stroškov. Tako bremenita avstrijski letni pro- Francije, da bi branili svoje pridobljene pravice. Veseli nas odločnost in enotnost delavcev in uslužbencev Francije, ker je to najboljše jamstvo za uspeh. Centralni svet Zveze sindikatov Jugo- slavije pošilja v imenu delavcev in uslužbencev Jugoslavije po Vas delavstvu Francije, ki stavka, naše pozdrave, naše simpatije in želje, da bo pravična borba čim prej uspela.* ski sporazum z veljavnostjo dveh račun z okupacijskimi stroški let. Istočasno je bil tudi določen seznam blaga, ki bi ga izmenjavali v naslednjih 12 mesecih. Skupna vrednost izmenjave znaša 20 milijonov dolarjev, 10 milijonov za vsako državo. Potresna katastrofa v Grčiji 4.2 avka uslužbencev ACEGAT nadaljuje rst, 14. avg. (Od našega dojka). Stavka prevozniške-jsebja občinskega podjetja EGAT se nadaljuje. Včeraj danes dopoldne so bila ži-hna zborovanja, na katerih stavkujoči izjavili, da so pravljeni delati po starem rvnem urniku, če bi uposli predloge za sestavo ega razporeda, ki pa bi -;u biti napravljen v soju med uslužbenci in rav-djstvom podjetja. Danes Idne so delavci z glasc-m odločili nadaljevanje .e. ker ravnateljstvo ni pelo njihovih zahtev. a zborovanju so delavci j obsodili peščico stavkoma- ter zahtevali strogo kaza tiste, ki so včeraj po ae pod zaščito civilnih potov potegnili iz remize tri jim, da razdvajajo delavstvo ter se bojijo odgovornosti. Če se danes popoldne pogajanja ne zaključijo uspešno, se utegne stavka razširiti. Zaradi stavke se je znašel Trst v zelo težavnem položaju, zlasti ker pričakujejo za jutri in za nedeljo večji obisk turi- stov. Tržaško prebivalstvo obsoja občinsko upravo, ki s svoj protidelavsko politiko povzroča vedno večje nzadovolj-stvo med prebivalstvom. Proti stavkujočim je nastopil samo iredentistični tisk, zaradi česar je ogorčenje delavstva še večje. Sinoči so bili po mestu razneseni letaki, s katerimi je razložen prebivalstvu vzrok stavke. S. L. Klavrno propadel poskus hujskanja Trst, 14. avg. (Od našega dopisnika) V četrtek zvečer je bilo v krožku »Rinaldi« tisto »veliko« protestno zborovanje, ki naj bi bilo po zamislih kominformov-skega vodstva »splošen« odpor proti odločitvi prizivnega sodišča, svojih aktivistih na gluha ušesa. Buenos Aires, 14. avg. (Tanjug). Danes je bil v Buenosu Airesu podpisan nov trgovinski in politični sporazum med Jugoslavijo in Argentino. V imenu Jugoslavije ga je podpisa! njen poslanik Miša Pavičevič, kateremu je po podpisu funkcionarjev in kominformov- sporazuma argentinski minister za skih aktivistov, v picli^ uri pa je zunanje zadeve izročil red za bilo že tudi vse končano. Dva zasluge, hujskača sta poskušala z psovkami in frazami nahujskati peščico ljudi, naletela pa sta še pri da se mora krožek »Rinaldi« izseliti iz prostorov, katere je ne-nvajske vozove ter odšli zakonito zasedel, in jih prepustiti . ožnjo. To so bili kontro- Založništvu tržaškega tiska. Kom-. ki so prelomili tako tu- informovci so hoteli zrabiti tudi dano besedo, da ne bodo ta dogodek za hujskanje proti »Titofašistom« in proti Jugoslaviji. toda kljub njihovi močni Tako se je vse klavrno končalo. Značilno je, da gesla, s kate- Tuje agend,je cenijo, 'da .je nad lOOO smrtnih žrtev — Jugoslovanska intervencija pri ravnateljstvu UNICEF Atene, 14. avg. (r) Ameriški mesta so popolnoma porušena, letalci, ki so preleteli grške otoke, Z vseh strani prihaja pomoč v ki jih je prizadel potres, poroča- prizadeta področja. Britanska kri-jo, da je razdejanje hujše, kot so žarka »Gambia« pomaga pri eva-ga videli v drugi svetovni vojni, kuaciji prebivalstva, na poti pa Tuje agencije cenijo, da je bilo je še druga križarka »Bermuda« ubitih nad 1000 oseb. Grška z zdravniškimi pripomočki. Iz uradna poročila še ne navajajo Londona je z letali na poti več števila žrtev. Toda samo na Kc- zdravnikov in zdravniško osebje, faloniji so doslej našli 400 trupel. Iz New Yorka so odposlali z le-Danes je obiskal mesto Argo- tali večjo količino zdravil proti stoli na Kefaloniji tudi grški kralj nalezljivim boleznim. Prebivalst-Pavel. Prav tako je bil v Argo- vo, ki je na otokih, najbolj trpi stoliju vrhovni poveljnik britan- zaradi pomanjkanja vode. Vodo ske vojne mornarice v Sredozem- zato spuščajo z letal s padali. Z lju admiral Mountbatten. Pozne- Malte je odplula na pomoč brije je obiskal tudi mesto Zante, tanska cisternska ladja za vodo. Admral Mountbatten je javil, da Grška javnost je z veliko hva-je mesto Zante najhuje prizadeto, ležnostjo sprejela izjave sožalja, V Argostoliju pa ne stoji niti ena ki so jih vladi in grškemu narodu hiša več. Tudi skoraj vsa druga izrazili diplomatski predstavniki • tujih držav. Posebna pozornost je posvečena izjavam sožalja, ki so ga izrazili angleški kraljevski dvor, predsednik turške republike in predsednik FLRJ maršal Tito, kakor tudi sklepu izvršnega sveta FLRJ, da pošlje kot pomoč 10 montažnih hiš. Po provizorični cenitvi grških uradnih krogov znaša gmotna škoda nad 3.000 milijard drahem ali 100 mili ionov dolarjev. Jugoslovanski predstavnik dr. France Kos je interveniral pri generalnem direktorju UNICEF zaradi nujne pomoči žrtvam potresov v Grčiji. Po zahtevi jugoslovanske delegacije so Združeni narodi že poslali svojega predstavnika v Grčijo in jugoslovan- ski delegaciji je bilo obljubljeno, da bo UNICEF storil vse za olajšanje posledic strašne nesreče v Grčiji. Zakon proti investicijam v Argentini Buenos Aires, 14. avg. (AFP). Argentinski parlament je sprejel s 108 glasovi proti 30 osnutek zakona, k; prepoveduje investicije tujega privatnega kapitala v Argentini. samo ostali dve okupacijski sili, Francija in Velika Britanija. Koliko pa znašajo indirektni okupacijski stroški ZSSR v Avstriji, se ne da točno ugotoviti. Nedvomno so isti visoki; saj nadzoruje ZSSR vso avstrijsko industrijo nafte in vzdržuje v od nje zasedenem delu Avstrije številne trgovine, nazvane USIA-podjetja, ki ne plačujejo avstrijski državni blagajni ne davkov, ne socialnih dajatev in ne carin za uvoženo blago. Konec cenzure v Avstriji Dunaj, 14. avg. (AFP) Zavezniški svet štirih okupacijskih sil na Dunaju je danes na svoi’ 20. seji sklenil, da se v Avstriji od 15. t. m. dalje ukine vsa cenzura poštnega, telefonskega in brzojavnega prometa. Ta sklep velja za notranji in za mednarodni promet. Svetovna zdravstvena organizacija o umrljivosti otrok Trgovinski in plačilni sporazum med Jugo' slavijo in Argentino Konferenca nevladnih organizacij v Ženevi Beo>grad, 14. avg. (Tanjug). — Državni svetnik za zunanje zade- New York, II. avg. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila svoje poročilo o umrljivosti otrok, v katerem so zanimivi splošni podatki ter podatki iz posameznih držav. Med splošnimi podatki je navedeno, da je v raznih državah pred vojno pomrlo največ otrok v prvem letu svojega življenja, leta 1952 pa se je osbtotek te umrljivosti znižal na 2 do 16 «/o ter je tako v nekaterih državah znižan za nad 50 »/o. Po podatkih, ki jih je zbrala Svetovna zdravstvena organizacija, je umrljivost otrok največja v poletnih in zimskih mesecih. V Švici je na primer največja umrljivost julija m januarja, podobno pa je tudi v Italiji, Španiji in na Portugalskem. V teh deželah je največja umrljivost v poletnih, v ZDA, Kanadi, Franciji, Danski in Finski pa v zimskih mesecih. V posebnem poglavju je opisana umrljivost otrok kot posledica vojne. Tako je na primer navedeno, da se je leta 1939 umrljivost otrok najbolj dvignila na Finskem, leta 1941, ko je velik del Evrope trpel pod okupacijo in blokado, pa na Danskem, Norveškem, v _ Angliji, Irski in Škotski. Naslednje leto, ko se je vojna razširila na Sredozemlje, se je umrljivost dvignila v Italiji, v Egiptu m na Malti, a ko je bila leta 1944 vojna v odločilni fazi, je največ otrok umrlo v Holandiji in Franciji. . .gli v stavko. Na zborova-so delavci očitali vodstvu sindikalnih organizacij rimi hočejo razbijati enotnost de- ve dr. Milan Bartoš je vodja ju-lavcev, ne užigajo več. Več delav- goslovanske delegacije, ki se bo cev je izjavilo dopisniku našega udeležila regionalne konference lista, da delavci nimajo nobene- nevladnih organizacij v 2enevi. ga interesa gojiti sovraštvo do Ta konferenca se začne 3. septem-Jugoslavije, ker od nje lahko pri- bra ter bo razpravljala o aktivno- propagandi se delavci Sv. Jakoba čakujejo pomoč, in si zato želijo sti in nalogah nevladnih organi- . majhno odločnost v obrarn- niso odzvali. Z enourno zamudo delavskih pravic. Očitali so se je zbralo le nekaj društvenih prijateljskega sodelovanja z jugoslovanskimi delavci. Sličici iz Trsta: stavkujoči delavci in policaj pred remizo a A DJSJI TELE4» RAMI s«—prve izdale ^— Boon. 14. av2. (Tanjug) Fred- New Delhi, 14. avg. (AFP) Ame-ilk nemške sociahnodemokrat» riško veleposlaništvo v New Del- hiju je kategorično demantiralo vesti, da so ZDA vmešavale v kašmirsko vprašanje. Pan Mun Jom. 14. avg. (Reuter) Kitajsko - severnokorejsko poveljstvo je danes spet repatriiralo 408 ujetbiikov Združenega poveljstva in j\e bilo do 2daj repatriiranih že 3.978 ujetnikov, ki spadajo pod Združeno poveljstvo. Za jutri so napovedali še repatriacijo po 50 britanskih fin ameriških ter 300 južnokorejskih vojakov. stranke Ollenhauer je v svo-govoru v Berlinu odrekel .odnonemški vladi pravico, da sodelovala pri kakršnih koli 'Tovorih o z~dinjenfu Nemčije. Colombo, 14 avg. (r) Pri nemi-zadnjih dni je bilo ubitih 21 b. rac jenih pa 175. med njiimi policistov. Aretiranih je bilo ■> oseb. Daimes je bil položaj v I oiombu zopet skoraj normalen. Dunaj, 14. avg (AFP) Sovjetski istavđiik v zavezniškem svetu danes zavrnil predlog zahodnih ipacijskih sil da se ponovno ti tavi svobodni letalski promet Avstriji. Lcndon. 34. avg. (Tanjug) Na ■ ni konferenci sndiikatov stroj-h :m ladjedelmiških delavcev .ie !a sprejeta resolucija, ki zahteva r:o nac'cnalizacijo kot jo določa huristični proigram »Poziv Brita^ I I fari z. 14. avg. (UP) Franc'ja i« • igevor la na zadnjo zahtevo čeprav za-dnje parlamentarne vo-Kambod/e o samoupravi. Pravijo, jjfyg nj50 v bistvu spremenile se-odjet.ia imajo po večini mesečne inventure. za računovodstva pa so še važnejši četrt in po-lletni pregled zalog zaradi primerjave kontov ga z dejanskim stanjem. Ob zadnjem polletju smo imeli v naših podjetjih take inventure, katerih kontrola je pokazala, da se nameščenci, ki so določeni v inventurne komisije, mnogokrat ne zavedajo važnosti zaupanega jim dela ter smatrajo invantiraaije le kot terminsko dolžnost za vsakdanjega knjigovodstva — finančnega in materialnega — s stanjem zaloge. Ti pojavi so mnogokrat posledica fami Mamo« ti, ki v marsikaterem podjetju prevladuje nad zdravim analiziranjem dejanskega stanja v obratih. Tako so inspekcijski? grupe našle mnogo primerov, da je član komisije sedrel lepo za mizo v skladišču, skladiščnik pa mu je diktiral količine in cene. Tako so n. pr. v pos!ovalmi_ ci »Koža« v Trubarjevi ulici ugotovili. da Je bilo inventiranega l7fi kg krupona. v resnici pa ga je bilo ob pop:su samo 76 kg. Sličen slučaj j° bil v trg. podjetju »Grmada«. ko v inventuro poslovalnice v Medvedovi 12 sploh niso vnesli bele moke. Niso pa tudi osami leni primeri, posebno v gostinstvu, da se zaloge v sklad'ščih in kleteh sicer točno popišejo, razlike pa enostavno vknjižijo v mateHMno kartoteko kot mtenjki in viški. (Teh razlik knjigovodstvo običajno sploh ne registrira, ker ne pridejo do tja). Tipičen tak orimor je bil v gost. rodj^tin »Stari T:šler«, kjer so celo napačno izračunali običajno opravičljiv kalo v višini 0.5 •/• fn priznavali kar 5 •/• kala. Taki primeri dokazujejo, da materiaVii knjigovodje preozko razumejo svoje dolžnosti in priznavajo vse razlike kot kala. rar^ršk!?, razs'.n in slično. Pri tem .jih prav nič ne motijo zakonski predoisi o dovoljeni višini kala gled» na vrsto blaga, kaj še, da bi te razlike analizirali in ugotavljali eventualno osebno krivdo skladiščnika malomarnost kletarja ali nepazljivost delavcev pri raztovarjanju in natovarjanju. Nepravilna inventure pa lahko zakrivajo tudi kriminalna deia-mja, ki .jih je tem težje ugotavljati. čim dlje Jih zakrivajo netočni popasi blaga. V zadrugi Bizovik si je pomagal ničnosten poslovodja na ta način, da je zadrževal dobavnice blaga in taki prejemi niso bili vneseni v materialno evidenco, zaradi česar tudi popis zaloge ni pokazal stvarnih finančnih prim anjk 1 j ajl°v. In še ko je uprava prčela prejemati kasneje fakture, n * so odločno posegli v te manipulacije, temveč so se zadovoljili z obljubo poslovodje, da bo razlike plačal. V cinkaj mesecih so ta razlike znesle nad 300.000 dinarjev. Neodgovorno delo nekaterih ko- misij pri popisih blaga se kaže tudi v tem, da niso poskrbele za odpise pokvarjenega blaga. Tako je imela zadruga na Bizoviku v prodajalni že nad leto dni pokvarjene slive. nimporcJbno gorčico, plesniv fižol itd. Sličen primer je v zadrugi na Lavrici. Kontrola je ugotovila, da leži v prodajalnah celo blago iz časa zagotovljene preskrbe, delno celo pokvarjeno, in do danes se niti poslovodje, niti upravni odb i * podjetij niso spomnli da bi tem predmetom znižali cene, odnosno razdelili blago socialno šibkim družinam. Končno naj omenim še ugotovitev kontrolnih grup, da se podjetja mnogokrat zalagajo z neido_ čim blagom, ki jim leta leži v skladiščih, nabavne cene pa padajo, tako da prodajajo končno to blago v izgubo. V takih primerih veže nesolidna zaloga tudi bančni kredit, od katerega plačujejo podjetja obresti. Kdo plača tako slabo gospodarjenje? Spet potrošnik! Povsod tam. kjer si podjetja ne prizadevajo resno zmanjšati materialne izgube v obliki raznih kalov in razsipa in ne analiziraio vzrokov za primanjkljaje, gospodarijo slabo in se maščuje pod jetjim samim. Potrošniški sveti bodo morali v bodoče resno poseči v to problematiko in izkoreniniti rz trgovskega poslovanja naštete in druge nevarne bolezni. V okviru Gra-dbenega tehniku-ma LRS v Ljubljani je pričela lansko leto delovati cestarska šoia, katere namen je usposabljanje naših cestnih delavcev za kvalificirane cestarje, ki imajo kot absolventi te šole pravico do vpisa v gradbeno mojstrsko šolo in to brez sprejemnega izpita. Šola traja 3 leta in sicer je kandidat za cestarja prvo in tretje ieto na praktičnem delu na cesti pod vodstvom cestnega delovodje, drugo leto pa obiskuje teoretični strokovni pouk v šoli. Šola sprejema cestne delavce, ki riso mlajši od 17 let in ne starejši od 30 ter so uspešno dovršili vsaj 6 razredov osnovne šole. Učenci lahko stanujejo in se hranijo v internatu Gradbenega tehnikuma v Ljubljani. Namen šole je vzgojiti cestarski kader, ki bo znal na modernejši, boljši in cenejši način kot doslej vzdrževati naše ceste. Da je taka šola potrebna, se vidi najbolj iz tega, da je bil doslej le malokateri cestar izučen kake njegovemu delu sorodne obrti, medtem ko izobrazbe kot jo daje nova cestarska šola, nima nihče med njimi. Še celo marsikateri cestni nadzornik ali delovodja ne obvlada tvarine, ki jo predela učenec v cestarski šoli, kar pa ni čudno, če pomislimo, da sta med 55 nadzorniki in delovodji, ki so zaposleni pri republiški upravi za ceste, le 2 tehnika, 7 gradbenih delovodij, 14 iih ima krajše praktične tečaje, a 32 jih nima nobene strokovne izobrazbe, saj so se rekrutirali iz vseh mogočih poklicov — nameščencev, podoficirjev, čevljarjev, krojačev, kmerov itd. V bodoče bodo lahko postali cestni delovodje le tisti, ki bodo imeli dovršeno cestarsko Šolo in gradbeno mojstrsko šolo. V preteklem šolskem letu je obiskovalo šolo 30 učencev. Po njihovi izjavi in po sodbi profesorjev ter inšpekcijskih organov so v šoli izredno mnogo pridobili v strokovnem znanju jn na splošni razgledanosti. Cestarska šola ima zelo pester učni načrt. Absolventi šole se nauče teoretično in praktično vzdrževati makadamske in moderne ceste, graditi samostojne manjše objekte, lesene in zidane mostiče in propuste, dobe osnovne pojme slovenskega pravopisa, zemljepisa, zgodovine, računstva in merstva, kolikor ga rabijo kot cestarji. Z druge strani pa je ta šola med najzanimivejšimi in lahko rečemo med najsodobnejšimi, saj ima skozi vse leto en šolski dan v tedna po učnem tedu rezerviran za obiske muzejev, umetnostnih galerij, ekskurzij v tovarne in na gradbišča, ogled izvršenih gradenj, kulturnih in nacionalnih spomenikov ter raznih razstav, tako, da postane absolvent šole bogato razgledan. Če omenimo še to, da poseča-jo učencj obvezno v okviru učnega programa tudi dramske in operne predstave ter koncerte, tedaj vidimo, da sta vodstvo šole in Uprava za ceste LRS, ki ji ni bilo žal ne truda in ne denarja za ustanovitev in procvit šole, vložili mnogo truda v to, da bo ta šola dala ne le dobre strokovnjake temveč tudi dobre in razgledane državljane, ki bodo lahko mnogo koristili vsej okolici ko se vrnejo v svoje kraje in pa na nova službena mesta. Trenutno so prvi absolventi cestarske Šole pod vodstvom svojih predavateljev na terenu, kjer preizkušajo novo pridobljeno znanje pri praktičnem delu. Z uspehom in tehnično prav dobro so dovršili pred kratkim popravilo ostrega ovinka na g!av-ni cesti v Mostah pri Žirovnici. Sedaj modernizirajo cesto v Škofji Loki, kjer se bodo praktično udejstvovali in izkazali tudi pri asfaltiranju. Po dovršenem delu bodo odšli pod Vršič, kjer jih čaka izdelava dveh obokanih propustov in obnova 48 m dolgega lesenega mostu čez Pišnico na cesti proti Vršiču. V prihodnjem šolskem letu 1953-54, k| je že tik pred vrati, bo šola razširjena na dva rareda, ki bosta lahko sprejela 60 novih učencev. Zato bi bilo prav, da se vsi tisti, ki imajo veselje in voljo za delo na naših cestah, prijavijo na svojih okrajnih ljudskih odborih pri upravah za ceste do 17. avgusta t. L, kjer bodo prejeli točnej-ša navodila in pogoje za vpis v cestarsko šolo. IZ MAKEDONIJE Makedonija čedalje več izvaža Lista izvoznih predmetov iz ljudske republike Makedonije se veča iz meseca v mesec. To je prvsem rezultat povečanja pro- IW Struga pri Ohridu in iztok Črnega Drima iz Ohridskega Jezera izvodnje kmetijskih pridelkov in rude, pa tudi naglo naraščanje industrije v tej republiki, ki že omogoča tudi izvoz industrijskih artiklov. V prvih šestih mesecih tega leta so izvozili iz Makedonije biaga v vrednosti 1 milijardo 574 milijonov dinarjev. Izvoz se je povečal posebno še v maju in juniju, zlasti zaradi izvoza tobaka in rafiniranega svinca. Ta proizvod svinčenega rudnika Zletovo spada med najnovejše artikle izvozne liste Makedonije. Struktura izvoza v zadnjih šestih mesecih je takale: tobak 30,3%, rude 19,5%, svinec 27%, industrijski proizvodi 3.8%, živinorejski proizvodi 19,4%. Skoplje bo dobilo umetniški paviljon Na eni izmed svojih zadnjih sej sta svet proizvajalcev in mestni svet ljudskega odbora v Skapiju sprejela sklep, da se v mestu zgradi umetniški paviljon Za začetna dela je odobren znesek 8 milijonov dinarjev, medtem ko bodo za zaključna dela kasneje odobrili še 4 milijone din. Projekt za ta paviljon je izdelal arhitekt Sekirinski in so z izkopavanjem temeljev že pričeli. Paviljon, ki bo zgrajen v bližini makedonskega narodnega gledališča, bo imel veliko dvorano za skupne in eno manjšo za samostojne razstave je službujoči miličnik enega iz-turistov potegnil s tračnic, »kulturni turist« pa se ga je : fizično lotil. Prav tako so s j. nim uporom onemogočili z : vagone šefu obmejnega bloka, sef Handler iz Eisenstadta pa je celo zakričal: »Ti svinja!» bolj »kulturno« se niso obna Paul Meichsel z Dunaja, r-Szilagy iz Eisenstadta in vrsta a gih, ki so pretili, da bodo nap: članke v znano nacistično »K. Zeitung«. Nikakor se ne moremo nača kaj si ti ljudje vse upajo. Za hove prilike prebijejo poceni pust na našem Jadranu in ir. da imajo pravico za eno plač vozovnico zahtevati cel kup., leg tega pa še grobo žalijo na' gane. V vsaki drugi državi, ■ tisti, ki ji je glavni gospo,i doprinos tujski promet, bi takim vandalom nastopili z zakonitimi sredstvi. Zato bi prav, da tudi pri nas ne g!i več skozi prste v takih prir. Bodimo vljudni do tistih, ki r nas vljudni, kdor pa bi našo stoljubnost skušal zlorabljat; odgovorimo, kakor si zaslui T. Kra.: LJUBLJANSKE CES IN RAZSVETLJAV.. Študentje univerze prosimo se izboljša električna razsv na cesti na Rožnik, ki pelje dentskemu naselju. T o je nuj': trebno, kajti sedaj svetita dve električni svetiljki. V d. nih dneh, kadar je mnogo (ulica je polna kotanj), pride mov s popolnoma premoč,-čevlji, ki >e niti čez noč ne pc saj v temi stopiš kamor s: Čeprav razsvetljavo po ulic središču mesta stalno zbc-l: pa je naravnost graje vredn-so ceste na periferiji tako razsvetljene. Upamo na skorajšnje izbo!’' ter računamo na uvidevnost odgovornih ljudi. Zalokar h študent medic: Ljubija: SOČNA TRAVA — GNOJILO? Še nam je v spominu lanska na suša, ko jc bila vsaka tre bilka dragocena, saj je naši ž: tako primanjkovalo krme. Ven. So še ljudje, ki se tega ne zav: jo ali pa jim je prizadevanje skupen dobrobit deveta briga. V mestnem parku so delavci sili mlado, krasno otavo. »To slasten grižljaj za živino,« si; mislil in povprašal kosca, kam -zijo seno. »V mestno vrtnarijo gnoj,« je pojasnil in videč mod -čudni obraz je še pristavil: »1. meni se zdi Škoda, a kaj morem -to, če je tak ukaz!« Kdo je to, ki daje take neod -vorne ukaze, saj vzbujajo pr: : očividcih neprikrito grajo in • - vičeno kritiko. Jes’h Peter, Ljubljano Nemški študentje obsojV' vandalizem svojega kok i Iz državnega sekretariata za n -tranje zadeve LRS smo izveč. , da je vodja skupine nemških el. -nomistov, ki potuje po Jugoslav: . piedsedniik univerzitetnega kori: -teja AISFC v Kolnu Helm.;: Schulze poslal sekretariatu za notranje zadeve Slovenije pismo, v katerem se opravičuje za izpad studenta Dickersa v Begunjah in sporoča, da ga je skupina izločila iz svoje srede. Svoje pismo zaključuje v upanju, da se zaradi tega dc-godka ne bo prekinilo z veseljem pričeto sodelovanje med jugoslovanskimi In nemškimi študenti. PREKOMORC1, Po vsej Primorski se že marljivo pripravljajo na čim do-stojnejšo proslavo 10. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji in formiranja IX. korpusa. Na tej proslavi se bodo zbrali številni borci, ki so sodelovali v borbi ne le za osvoboditev Slovenske Primorske izpod fašističnega jarma, marveč sploh za osvoboditev narodov Jugoslavije in za njihovo združitev v novi, neodvisni, socialistični Jugoslaviju Primorski Slovenci so veliko žrtvovali za narodno osvobodilno borbo ne le doma, marveč tudi v tujini. V mislih imam predvsem tiste primorske Slovence, ki jih je nameraval italijanski fašizem izkoristiti za svojo topovsko hrano. Na debelo so mobilizirali prav primorske Slovence, nadejajoč se, da jih bodo na ta način še hitreje iztrebili in se tako dokončno polastili z londonskim paktom pri-mešetarjenega jugoslovanskega ozemlja. Toda kaj kmalu so uvideli, da tem zavednim Slovencem ne morejo zaupati orožja. Zato so jih internirali po raznih taboriščih, zlasti v južni Italiji, na Korziki, Sardiniji in Siciliji- Delno 90 jih vtaknili v delavske bataljone, ki naj bi gradili obrambne utrdbe fašizma. Iztrgani iz svoje domovine, so bili ti primorski Slovenci na ta način popolnoma izolirani in marsikomu je krvavelo srce, ko je izvedel za težko borbo jugoslovanskih narodov, pa Sam si mogel pomagati Po kapitulaciji Italije pa se je položaj na mah spremenil. Vsi ti primorski Slovenci raztreseni po raznih koncentracijskih taboriščih, delovnih bataljonih, pa tudi po zaporih in ječah, so se dobro zavedali, kje je njihovo mesto. Ko so prišli Angleži in Američani, so takoj zahtevali, da jih izpuste in jim omogočijo odhod v domovino, da se tam pridružijo borbi Titovih partizanov. Ko je propadla fašistična Italija in je prišla v Rim vojaška delegacija vrhovnega štaba NOV je bilo pri Bariju ustanovljeno posebno taborišče v Carbonari z namenom, da zbere vse naše ljudi, vračajoče se iz raznih koncentracijskih taborišč, fašističnih zaporov in ječ. To se je kaj hitro razvedelo tudi med primorskimi Slovenci na Korziki, Sardiniji na Siciliji in v vsej južod Italiji. Čeprav so Italijani na vse načine poskušali zadržati te ljudi, proglašajoč jih za italijanske državljane, se primorati Slovenci niso dati oplašiti. v zbor! Začeli so se naravnost množični pobegi iz raznih delavskih bataljonov in koncentracijskih taborišč in že oktobra 1943 se je zbralo v zbirnem taborišču v Carbonari okrog 2400 naših ljudi. Iz teh ljudi je bila okrog 20. oktobra 1943 formirana prva prekomorska brigada. To je bila povsem vojaška organizacija po vzorcu partizanskih odredov. Brigada je štela 6 bataljonov, vsak bataljon pa je imel 4 čete. Poleg primorskih Slovencev je bilo tu tudi nekaj Črnogorcev in Dalmatincev. Niti Angloameričanom, še manj pa novemu začasnemu italijanskemu režimu takrat ni šlo v račun, da bi dopustili, da bi se ti ljudje pridružili Titovim borcem. Na vse načine so jih poskušali odvrniti od te namere. V taborišče Carbonara so poslali četnike, ki naj bi jih stražili. Seveda si tega zavedni primorski Slovenci niso pustili dopasti in so zahtevali njihovo takojšnjo odstranitev. An-gloameričansko poveljstvo pa je vabilo te jugoslovanske borce, naj se pridružijo njim. Ponujali so jim dobro plačo in razne ugodnosti v hrani in obleki, toda niso jih mogli premotiti. Tudi tisti, ki so jih več ali manj nasilno vtaknili v svoje delovne čete ter jih razmestili ob afriški obali, po južoi Italiji in pozneje po južni Franciji, so ob prvi priložnosti zapustili svoja delovna mesta in se prijavljali za NOV. Angloameričani, ki so imeli v rokJi upravo tega taborišča, seveda v začetku niso hoteli nič slišati o kaki vojaški formaciji. Dopustili so samo nekakšen odbor, ki naj bi zastopal koristi teh ljudi pri taboriščni upravi. Povsem tajno pa so se formirale čete, bataljoni in brigade, uvedla popolna vojaška disciplina, postavil komandni kader, organizirala partijska organizacija in začelo obsežno in podrobno politično in propagandno delo. Ta akcija se je še posebno razmahnila takrat, ko je prišla v taborišče tov. Vida Tomšičeva, ki je bila internirana v Italiji. Hitro je vzpostavila zvezo z našo delegacijo v Bariju in začela se je organizirana politična in vojaška vzgoja. Izdajali so svoj časopis in dnevni bilten radijskih poročil o političnem in vojaškem položaju ter zlasti o borbah, uspehih in zmagah narodnoosvobodilne vojske pod vodstvom maršala Tita. Ko je taboriščna uprava izsledila to akcijo, je zaprla celotni taboriščni odbor. Hkrati so se pojavili razni kraljevski emisarji, bivši četniški oficirji in podobni tipi, ki so skušali širiti monarhistično propagando in hujskati proti NOV. Toda uspeha spričo zaved-norri in borbenosti naših ljudi niso imeli. Kot en mož so naši preko-moroi zahtevali, naj jih čimprej odpremijo v domovino, da se tam pridružijo Titovi partizanski vojski. Naposled so Angloameričani sprevideli, kakšen je resničen položaj, in so na zahtevo vrhovnega štaba NOV dali na razpolago prevozna sredstva za prevoz teh liudi v domovino. Bataljon za bataljonom je odhajal čez morje; navdušenje teh borcev je bilo nepopisno. Prvi trije bataljoni so se ustavili na Korčuli, drugi trije bataljoni pa so bili razmeščeni na Braču in Hvaru. Prav takrat se je začela VI. ofenziva, v kateri so Nemci napadli tudi te otoke. Tu so prekomorske brigade prvič stopile v akcijo. Iz 6 bataljonov sta bili formirani I. in II. prekomorska brigada. Vsaka je štela 3 bataljone. Seveda ti borci takrat še niso imeli vojaških in borbenih izkušenj, toda njihov elan in njihova volja za borbo je bila več ko prepričevalna. Zato je vrhovni štab tudi odločil, da se porazdele ti borci, ki so se izkazali kot vseskozi zaveden, revolucionaren element, na najbolj elitne enote NOV, to je na I. in XIII. proletarsko brigado. Po borbah na Korčuli so se prekomorske brigade zbrale na otoku Visu, od koder so jih ponoči s prvimi partizanskimi ladjami, oboroženimi ribiškimi čolni, ki so predstavljali prvo partizansko vojno mornarico. ponoči prepeljali na kopno med Zadrom in Biogradom. Od tu so se brigade prebijale med neprestanimi boji do Drvarja, kjer je bil takrat glavni štab. Čeprav so bile hude borbe in so morali borci premagovati največje težave, je bila borbena morala na odlični višini. Črnogorci in Dalmatinci so bili dodeljeni I. proletarski brigadi, Slovenci pa v veliki večini XIII. proletarski brigadi »Rade Končar«. Tako se je že tu začelo v borbi in krvi kovati bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Ti primorski Slovenci so nato sodelovali v vseh najtežjih borbah, se borili v bosanskih planinah, sodelovali pri osvobajanju Srbije in Beograda ter preko vojvodinskih in sremskih ravnin preganjali sovražnika vse do njegovega popolnega zloma. Veliko primorskih Slovencev je bilo v teh borbah ranjenih, veliko pa jih je dalo tudi življenje za lepšo in boljšo bodočnost jugoslovanskih narodov. Medtem pa so se v zbirnih taboriščih v Italiji in drugod zbirali vedno novi in novi borci, iz katerih so bile nato formirane še III-, IV. in V. prekomorska brigada. IV. prekomorska brigada je ostala v Italiji, kjer je imela važno nalogo, skrbeti za vkrcavanje in čim hitrejši prevoz orožja, hrane, opreme in drugih vojaških potrebščin za narodnoosvobodilno vojsko v domovini. III. prekomorska brigada je ostala kompaktna vse do kapitulacije Nemčije in si je s svojimi junaškimi deli pridobila naslov udarne bri- gade. Iz pripadnikov prekomorskih brigad so se formirale turi razne specialne enote, kot tankovska brigada, v kateri so bili po večini primorski Slovenci, topn ika brigada, minometalski bata!;.'1, in razne druge specialne formacije. Tisti, ki jim ni bilo dano, da bi se z orožjem v roki bor: v domovini, pa so iz tujine na vse možne načine podpirali narodnoosvobodilno borbo, zbirali denar in pošiljali razno opremo in druge potrebščine, predvsem pa nastopali z vso odločnostjo proti sovražni propagandi in širili resnico o novi Jugoslaviji. Zato je več kot prav, da se vsi preživeli borci nekdanjih prekomorskih brigad zberejo na proslavi velikega praznika primorskih Slovencev. Po vseh okrajih Slovenskega Primorja so že ustanovljeni posebni odbori, ki naj navežejo stike in zberejo podatke o prekomorskih borcih in poskrbe, da se polnoštevilno zberejo na proslavi 10. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, da tako ne le obudimo spomine na pretekle hude čase in borbe, marveč tudi, da znova navežemo kar najtesnejše stike, zberemo podatke o delu, uspehih in zmagah prekomorskih brigad, da tudi one dobijo svoje pravo mesto v zgodovini naše narodnoosvobodilne borbe in vseljudske revolucije. Polkovnik STANE BOBNAR Veliki trikotnik GROSUPLJE-PODTABOR- POLŽEVO V Grosupljem so se na prvi dolenjski kmečki praznik dobro Na Škofljici se oddahne sleher- čisto kmečkem kraju nad 300 ni šofer in sleherni vijak avto- uradnikov. Danes jih je precej mobila, ali pa se zgodi ravno manj. Kraj je nedvomno postal obratno. Tod se namreč neha as- še bolj znan, ko so po prvi sve-faltirana, oz. kockasta cesta. Sko- tovni vojni odkrili Taborsko ja- raj bi dejal, da je na cesti po mo, ki se je nekoč imenovala pripravili. Mnoge hiše so prebe- Dolenjski več prometa kakor na Zupanova. Jama je v prvih letih lili, mnoge ceste pometli in opleli Gorenjskem. Prahu in jam pa je po vojni dolgo životarila in ni cestne jarke, marsikatera »pijana« _______________ ___n . prav gotovo desetkrat več. S ko- pomenila tisto, kar bi morala za- oglasna deska spet stoji kakor je Planinski dom na Polževem, ki mer koli govoriš po Dolenjskem, radi svojih lepot. Letos so dobili treba. Ni čudno, da so Grosu- ima prostora za okoli 60 preno- pride tudi do razgovora o cesti oskrbniki jame 5.5 milijonov di- peljčani na vse pretege hiteli mo- čišč, so zgradili v pičlem letu s približno s takšnim poudarkom kakor imeni šmarna gora in Komna, bodo imeli spet priliko prihajati sem, od koder je tako čudovit razgled po vsej Dolenjski. Bratstvo in enotnost, ki se zmeraj narjev za ureditev in elektrifika- drovati: »kar dobro je, če imamo konča nekako takole: »To bi nekaj pomenilo za nas. da bi jo vendarle začeli graditi.« Mimo cijo jame. Toliko milijonov bo kdaj pa kdaj tako velik praznik.« pod skrbnim vodstvom moralo nekaj hasniti in privabiti vsako leto Pa bodo imeli kmalu še drugega. pomočjo denarnih sredstev okr a Ljubljana-ok., Planinskega društva in »Gostinstva« Ljubljana- Konec septembra bodo na Polže- okolica. Dolenjci pa bi radi ra- Grosuplja, največjega naselja med nekaj milijonov turističnih ali le- vem odprli velik planinski dom. zen turizma še nekaj, kar bi pri Lepa. zdrava živina Je «ajvečii ponos zadrug in kmetov okoli GrosupelJ Iz malega raste veliko... Z.T razvoj industrije, ki si jo r.a Dolenjskem tako močno žele, prvi osnovni pogoj močno razvilo obrtništvo, iz katerega se je razvijala industrija tudi v drugih predelih Slovenije. Obrtništvo bo dalo kader in izkušnje, brez ka-terih ne bo uspehov in napredka bo dobro premisliti, ali je dovolj podtaborski živini slovi danes ne surovin in energije, treba bo misliti tudi na ureditev prometnih le ta vas, marveč vsa kotlina. Kako močna je živinoreja nam zvez, zlasti na zgraditev drugega govore 'številke. Okoli 3700 živali dela ceste Bratstva in enotnosti Zagreb—Ljubljana. je v hlevih grosupeljske kotline. V glavnem rede sivorjavo govedo, Najlepše pogoje za razvoj ima ki se odlikuje po mlečnosti in na Dolenjskem vsekakor kmetij- nobeni industrijskih proizvod- stvo. Ozrimo se samo na grupelj tolšči. V Podtaboru, na primer, ne vodijo več v rodovniku n;i. Ureditvi večjih obrtniških sko kotlino, ki zajema nekako tri nobene krave, ki daje manj kakor Ljubljano in Novim mestom, bi tekla nova cesta približno 2 km vstran. Če gledaš na kraj od tovarne »Motvoz in platno«, je videti med drevjem same rdeče, nove strehe. Spredaj je velik Zadružni dom z dvorano za 500 gledalcev, ki bo hkrati tudi kinodvorana, tam zadaj na hribčku, kjer nameravajo Grosupeljčani urediti lep park z večjo letovi-ščarsko h:šo, je Zdravstveni dom. Začel ga je graditi okrajni odbor Rdečega križa v Grosupljem ali bolje povedano dr. Podkoritnik, eden prvih organizatorjev OF v Grosupljem. Gradnjo je potem prevzel bivši grosupeljski okraj. Za okoli 7.5 milijonov gradbenega materiala in denarja so takrat nabrali v bližnji in daljni grosupeljski okolici. Ljubljanski okoliški okraj je lani priredil veliko tombolo, iz katere so dobili za gradnjo nadaljnjih 800 tisočakov, letos pa imajo za gradnjo tega doma na razpolago 17.5 milijonov dinarjev. V Zdravstvenem toviščarskih dinarjev v Podtabor, Ljubitelji narave, turisti in letovi- pomoglo, da ne bi bilo na kolo- Grosuplje in okoliške vasi. ščarji, zlasti pa smučarji, ki so nekdaj izgovarjali ime Polževo dvorih gneče. vsako jutro takšne Pogltxl na tovarno »Motvoz in plauao« fiii. L/ /cuttvt t — atitnuc', n. i zttytittn iKituiw t.' » •" ^ ^ >- /»V. IV / o* c/1., rt. i iau/c. /nun/ rt.lA.rc. / , 1 ’ L ’V» obratov bodo morali v bodoče ob čine, to je Grosuplje, Pod- 1800 litrov mleka. Živinoreja v ornu' K1 °0 največ ja zaravstve- posvečati večjo skrb tako občin- tabor in Šmarje. Celotna p ovrsi- grosupeljski kotlini, zlasti pa v ^ ustanova med Ljubljano in Mi sl? domačinov in njihovih znancev skih ljudski odbori grosupeljske kotlinu kakor tudi okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolicu. f re-ba pa bo upoštevati tudi vse druge pogoje, hi jih mora imeti ta a!i oni kraj, da lahko v njem ob-s.oja in uspeva tovarna. Treba Novim mestom, bodo imeli proti-je tuberkulozni dispanzer, zobno 5 ICO hektarov njiv in travnikov, dalo dobro plemensko živino slo- am^uJant0’ posvetovalnico za macs rze le po vsem ljubljanskem tcre lr? °"okf» neka5 Posteli za na tega področja znaša 12.805 Podtaboru, je dobila zaradi smo-hektarov. Od tega je dobrih trnega in načrtnega dela, ki Naj omenimo, kaj pridelujejo v --- -.v .v **%.,,* c//* , .. . • teh krajih. Skoraj 1200 hektarov okoliškem okraju in Sloveniji, Ma zorav^enj3 in ^porodnice ter je zasejanih z žitom, povrtnine ampak tudi po vsej Jugoslaviji, e.Ka™0* Zadružnim ^domom, Grosuplje bo doöilo k m» s o d vor Dolenjsko gradbeno podjetje, k; ima letos v gradnji za približno četrt milijarde raznih objektov, je dobilo ponudbo za gradnjo novega kolodvora v Grosupljem in železniškega nadvoza na cesti do tovarne »Motvoz in platno«. Novi grosupeljski kolodvor bo po velikosti približno tak, kakor je v Kočevju. Brž ko bodo odobreni vsi potrebni načrti — želimo, da bi se to zgodilo čim preje — bo podjetje začelo z gradnjo. Dolenjsko gradbeno podjetje gradj letos med drugim velik planinski dom na Polževem, vp*; - objekte v Črnomlju, no- zavzemajo približno 525 hekt- kamor že izvažajo svoje imenitne kier kodo prodajalne, posta, ban- živali. Prav tako je s krompir- ka ltd,- pa z Zdravstvenim dajem. Pred tremi leti so v okolici P.?m> Grosuplje mnogo prido-Grosuplja nekateri kmetje zasadili 1 °' prvi semenski krompir, uvožen iz Komaj dobro leto je minilo, od-tujine. Sedaj goji semenski krom- kar v Grosupljem ni več malo-pir že 86 kmetov, z njim pa je dane sleherna hiša sedež te ali zasejanih nad 40 hektarov. Ti one okrajne pisarne. Ko je bil v kmetje imajo razumljiivo največji Grosupljem še okraj, je bilo v tem pridelek krompirja. Prav takšne možnosti imajo ponekod na Polici, Duplici, v Dulah, na Blatu in Gatini za napredek sadjarstva tn. tudi za druge panoge kmetijstva. Pomanjkanje enotnosti je rak-r.an?.. grosupeljske kotline. Sent-juršcica in drugi potoki zalivajo vse tja do Krke travnike in polja. Vodnih zadrug ne ustnavljajo, potihem pa premišljujejo, da bi bilo dobro začeti z regulacijo in se jeze nad škodo. Toda imajo izgovor: ce začnemo tukaj gori, i zoo U.U, Pa doli zalilo. Temu ni arov, krmne rastline 6z2 bekt- - z , , , . . , , , ■ j t. ./ „ i, tako, ker se bodo tedaj, ko bodo industrijske rastline pa 11 -«/• „_____• - - - - ■ z*cell Z0™, žganih tudi tam doli. pa ne Predsednik občinskega ljudskega odbora v Grosupljem tov. Tone Janežič nam je naštel tele najnujnejše gospodarske naloge, kt jih ima občina: Grosupeljski vodovod je še iz leta 1912. Od tedaj je število prebivalcev naraslo najmanj za trikrat. Po njegovem mnenju bo treba v Grosupljem čim preje uredit} vodovod in uporabit; novo zajetje v Kačjeku, nadalje bo treba urediti kanalizacijo m asfaltirati cesto skozi Grosuplje. Juir: bo/lo v Grosupljem »lovesmo izročili svojemu namenu novi zadružni Slovenskega poročevalcak. Z a posebno nagrado za gorsko vožnjo, pri čeriler sta bila vzeta v poštev uspeh pri vzponu na Sv. Heleno in na Vršič, so dobili: Bonny (Sv.) 15 točk, Reitz (Nem.) 12 točk, Petrovič (J.) 10, Della Santa (STO) 6, Blondele (Fr.) 6, Rossier (Sv.) in Chapuis (Hol.) po 5, Ročič VII. ETAPA J LJUBLJANA—MARIBOR (145 km) ] Današnja VII. etapa bo vodila ko- da bodo nekako ob 15. uri na Vranskem, ob 15.45 v Celju, ob 16.30 o Konjicah in okrog pol 18. ure o lesarje na nadaljnji poti od Ljubljane do Maribora mimo Trzina, Domžal, Mariboru. Etapa ni najbolj zahtevna, vendar pa bodo znani klanci na Tro- Trojana, Vranskega, Celja, Konjic in j an ah najbrž tudi terjali Slov. Bistrice. Startali bodo ob 13.30 uri, tako da je treba računati, >žrtve<. V Mariboru pripravljajo dirkačem posebno svečan sprejem. vicar Andre Boooy se je v četrtek prvi dvignil na vrh Vršiča r: zmagal tudi v V. etapi, za s\roj usjveh na najvišjo točko <: lotne dirke je p-rejej tudi častno darilo »Slov. poročevalca«. Bled. 14. avg. (Od našega po«eb- dopisnika). Včeraj se je končala etapa velike mednarodne kolesar-c dirke po Hrvatski in Sloveniji, je bila najtežja in najbolj napor-Proza je vodila iz Nove Gorice Soški dolini čez 1.660 m visoki "šič na Bled in je terjala od dirka-•' največ vzdržljivosti in naporov. Startalo je 54 dirkačev — nekaj jih z ar adi okvar na prejšnjih etapah Ulovilo, med njimi tudi Belgijca /■; schemaecker in Jaak Hebb. Po lepi asfaltirani cesti so že takoj o začetku Uspeh Vlasiča >• Hodanju Kndanj, 14. avg. Na današnjih tekmah na veslaškem prvenstvu Evrope je dosegel izreden uspeh jugoslovanski veslač v skiffu Vlasič, ki je • >voji plofinalni skupini dosegel i j boljši čas izincd vseh polfinalistov. ^ izločitvi je pustil za seboj fran-'kega nasprotnika s ča«om 7:25,2 za i ■ šjjri sekunde in se tako plasiral •-posredno v finale z zmagovalcem -i:?e?a polfinala Cnkalovom (SZ). — dnji je v svoii skupini potreboval i isto progo 7:“8,8. Danes «o tekmovali tudi v pol-f: ji a I i h Četverci s krmarjem. V prvi -kumini so tekmovali tudi Jugoslo-•>’. ki so zasedli drugo mesto za lioslovaki s časom 7:18,2. za * več > 16 sekund slabši od zmagovalcev. r*-*h no'finali h =o se za finale •• val'f'rirali Cehoslovaki in Italijani, E-crnslaviia pa ho morala z nekateri-i drugimi udeleženci nasloniti jutri enkrat v izločilnih tekmah za •'tala tri mesta med finalisti. P-et vrst iz Dortmunda. Juso. -'o-vianska študentska nogometna nrezfvot-nca ie v drugi izbirni * km' s PosarEm igrala neodlo. • ro 2-2. 73+0 ra je v pol fina1 u. v atorem igrajo še Nfrnčii-a Sv:ca ’ §ean ia. v v«~x' tekmi -premagala Ncmčiio 2:1 (2:0). V atlptiki jutzcsloivane.tfa attotiiia Kaluš-e-' e v r’-rdt- ku ro~t.avila nov dr-to’-m rekord v koriu z znamko :1A8 m (orejšn.ii 42.43). V finale •• je planira! na 110 m z zaptoka-r' : tudi Celi‘?n Lorger V water, -•■r’u 1e Ju-ivija zmagala nad Eelgijo 2:1 (2:0). SAH Še presenetljivi izidi v Novem mestu V VI. in VII. kolu mladinskega Šahovskega prvenstva so bili izidi •spet presenetljivi. Tako je Plavčak remiziral s Crepinškom in dosegel normo za II. kategorijo. Isto kategorijo je dosegel tudi Tomšič iz Nove Dorice, ki je tako resen kandidat za finale. Vospernik je začel posnemati V a\petiča, saj je moral že tretjič predati partijo. Po dobrem začetku '!abo nadaljuje Sila, ki je spravil že štiri poraze. Rezultati VI. kola so bili: skupina A: Kučar — Stefe 0:1, Vospernik- — Guzel 0:1. Gabrovšek — Sicher! 0:1. Malešič — Škerlj 1:0, Studnička — Draksler 0:1: skupina B: Perdan — Medic 0:1 (!). Badek — Bolčina remi, Novak — Tomšič 0:1, Crepin-šek — Rožič 1:0, Stupica — Sila 1:0, Plavčak — Vavpetič 1:0 (!). VII. kolo skupina A: Vospernik — Sicherl 0:1 (!). Kučar — Guzel 0:1, Draksler — štefe 1:0. Škerlj — Studnička prekinjeno. Kac — Malešič remi; skupina B: Perdan — Božič 1:0, Novak — Medic 1:0. Dnvdek — Tomšič 0:1. Sila — Bolčina 0:1 (!), Vavpetič — Stupica remi, Črepinšck — Plavčak remi. Prekiniene partije so se končale takoV: Sicherl — rbizel 0:1, Plavčak — Bavdek 1:0. Škerlj — Kac 0:1, Bolčina — Novak 0:1, Gabrovšek — Sicherl 0 1. Šfoica — Novak remi. Strniš po VII. kolu: skunina A: r.'pr-' ■> in pol. DraksW. Sicherl 5, Mni-tjč. Vošpernnik 4. Kae 5 in pol, Š*»fe 2 in pol itd.: skupina B: G-e^inšck » -n pol. Plavčak. Tomšič, S*iir.ioa. P-rdan 5, Vavpetič 3 in pol. Božič 3 itd. • manhorsVi b»*z»>tnmir. Tre. č:r-•- '•s'nf'Tq b^o turnirja s»* je 23 i«rw»tcev. Iz vseh sku-p'n sp o’parali v finale rn 4 raibo,Jš: toraV; iz vsgke sktmnft. in to 'z T s^unin?: CrptonŠPk. TVTJon-rv-vsn D.. K* c ir> V»nčič (VS' ?Tl. r’r,'ree: Dvo^ fnk. L. Horvat Mato,Vč I. (vsi TV.Tr* ar) 'n M4 k v« da (LUSK). V fj-vs'u te zmigal Ni* ’ovfn Du- Z - f-|Vn r'-.c'.n* r n/p-V v jlllito. Nas’ed-nT: čas4- mesti sta zasedi« Dvoršak :n Kac. Po serpentinah na Vršič, kjer so morali dirkači pokazati vse svoje znanje, vzdržljivost in spretnost, se je borba razvnela do naravnost dramatičnega viška. Do prve polovice serpentin so vozili še dokaj izenačeno. V drugem delu, kjer je vzpon najhujši, so se dolgo lovili Švicar Bonny, Nemec Reitz in nosilec rumene mojce Petrovič, naposled pa je Švicarju, ki je rutiniran gorski dirkač, uspelo, da je pobegnil ter je v natanko treh urah privozil na vrh Vršiča, kjer ga je več sto gledalcev pozdravilo s ploskanjem. Za njim je 4.41 minute pozneje privozil tja Belgijec Van Kerkhove, 10 minut 19 sekund za prvim Nemec Reitz in kot prvi Jugoslovan 25 sekund za njim Petrovič. V krajših in daljših presledkih so se vrstili še Della Santa, Rossier, Vidah, Blondel, Chapuis in Ročič. Ostali so v serpentinah precej zaostali. Vožnja navzdol proti Kranjski gori je bila naravnost fantastična. Švicar Bonny in Nemec Reitz sta podila s peklensko brzino. Na srečo je bila cesta čez Vršič skrbno očiščena in celo pomedena. Petrovič ni mnogo zaostajal, vendar sta mu na ravnini Bonny in Reitz z Van Kerkhovenom pobegnila. Pri Mojstrani je dohitel Petroviča Della Santa. Med njima se je razvila zagrizena borba za prednost. Oba sta podila in se drug drugega prehitevala za dolžino kolesa. Obetal se je oster svrint, toda na Jesenicah je dobil Delta Santa defekt in je moral zaostati. Petrovič je vse do cilja vozil popolnoma sam. Na cilj na Bledu pred Park hotelom, kjer se je zbrala velika, množica gledalcev, so prispeli v naslednjem vrstnem redu: (J.) 3, Vidah (J.) 2 in Vanderlinder (Belg.) 1 točku. Petrovič je prišel z rumeno majico do Ljubljane Medtem ko je od Nove Gorice do vrha Vršiča prometna policija skrbno urejala promet in skrbela, da je bila cesta za dirkače prosta, pa se med vožnjo z Vršiča ose do Bleda ni za to nihče brigal. Cesta je bila polna vozil in živine, kar je dirkače zelo oviralo. V nadaljnih etapah bo vsekakor treba poskrbeti za boljši red na cesti. Petrovič je I>o tej etapi še vedno ostal v vodstvu s skupnim časom 21:08:59. toda Nemec Reitz mu je tik za petami s časom 21:10:11. (Poročilo o včerajšnji VI. etapi od Bleda do Ljubljane objavljamo na 1. strani.) B?lgijska ekipa (od leve na ddescio — Van Kerkhove. Jaak, Deschemecker. Jemes) je v drugi tretjini dirke poskrbela za nekatere krepke spremembe v ocenah Branik : Odred Pokalna tekma o Ljubljani Jutri, o nedeljo, ob 16.30 se bosta na stadionu Odreda v finalni pokalni tekmi med slovenskimi nogometaši srečala člana I. in II. zvezne lige domači Odred in Branik iz Maribora. Obe enajstorici bosta nastopili v najboljših postavah. Vstopnice bodo po 40 in 60 din, nabavijo pa se lahko že naprej v društveni pisarni, Kidričeva 9. (Za proste vstopnice je vhod samo z Vodovodne ceste.) Atleti Odreda v Celju Na atletskem stadionu »Borisa Kidriča« v Celju se bosta danes, ob 17.30 pomerila najvidnejša predstavnika slovenske atletike ljubljanski Odred ter domači Kladivar. V dvoboju moških ekip, ki bo po dolgih letih prvo oficielno srečanje obeh društev, je sicer favorit Kladivar, pa čeprav bo nastopil brez Lorgerja, Zagorca, Rojca in še nekaterih drugih. Izven dvoboja pa bodo v vmesnih točkah nastopile tudi članice obeh društev. Moški bodo tekmovali v naslednjih disciplinah: 100, 400, 1500, 5000, 110 zapreke ter štafeti 4 X 100 m, nadalje v skoku v daljino, višino, skoku ob palici in ▼ metih krogle, diska iu kopja. Med kegljači v Celju Minuli teden so bile v Celju dobro zasedene kegljaške tekme za razdelitev naslovov med. posameznike in ekipe v tamkajšnjem centru. Ekipe so tekmovale v dveh borbenih igrah na kegljišču Betona, posamezniki pa s po 100 lučaji mešano pri Kladi-varju. Ekipno prvenstvo celjskega centra je s precejšnjo razliko osvojilo moštvo Kladivarja, od ostalih klubov pa so se najbolj izkazala moštva iz Zagorja in Trbovelj. Podrobneje je bil izid takle: 1. Kladivar 650, 2. Proletarec (Zagorje) 594, 3. Svoboda (Trbovlje) 593 kegljev, 4. Bratstvo (Hrastnik), 5. Rudar (Trbovlje) Itd. Prve tri plasirane ekipe bodo sodelovale na prvenstvu Slovenije meseca septembra v Mariboru. V tekmovanj” posameznikov je bil najuspešnejši član Kladivarja Vanov-šek. ki je postal prvak celjskega centra za letos. Vratni red posameznikov je bil naslednji: E Vanovšek >90, 2. Truglas (oba KI.) 378), 3. Cafuta (Beton) 371, 4. Hafner, 5. Pre-singer (oba KI.) itd. V tekmovanju posameznikov je sodelovalo 32 tekmovalcev, od katerih bo šlo prvih deset na republiške prvenstvene tekme posameznikov v narodnem slogu. Tekmovanje ie vodila tehnična komisija K C Celja brezhibno, žal pa ie bilo slabo obiskano. - Z. D. mali oglasi Košarkarski dogodki Drevi se začne nov odlomek košarkarske sezone . . . Na sporedu so prve polfinalne košarkarske tekme za prvenstvo države; Kot prvi par bosta drevi ob 20. nastopila na novo urejenem igrišču na stadionu Železničarja v Šiški Lokomotiva iz Zagreba in domači Železničar. V predtekmi bodo — prav tako v prvenstveni tekmi — igrale košarkarice ŽSD Celja proti ekipi Železničarja (ob 19. uri). V nedeljo bo drugo srečanje v enaki konkurenci: ob 20. uri bo na igrišču pod Cekinovim gradom nastopila v polfina’ni tekmi vrsta Lokomotive iz Zagreba proti domačemu ASK. Predtekmo bosta ob 19. uri odigrali ženski košarkarski vrsti ŽSD Celja in ASK. Prva košarkarska tekma v polfinalu za državno prvenstvo v zahodni skupini je b;,!a včeraj odigrana v Zagrebu Ekipa Lokomotive ki se je pokazala v prav dobri luči. Konjske dirke v Krškem V nedeljo bodo v Krškem v okviru kmečkega praznika na Krškem polju tradicionalne konjske dirke. Na sporedu je 8 točk, v katerih bodo dirkali konji klubov za konjski šport iz Slovenije in Hrvatske. Domači klub »Posavje« je razpisal za najboljše dirkače za več ko 150.000 dinarjev nagrad. Dopoldne bo razen tega tudi premiranje živine, pred začetkom dirk pa revija nagrajene živine. Isti dan bo tudi gospodarska razstava krškega okraja. Američani v Ljubljani Ker je naslov v športni rubriki, je že vsakdo uganil, da gre za športnike. V drugi polovici avgusta alt pravzaprav že proti koncu nas^ bedo obiskali v Ljubljani. Koliko jih bo in kakšni bodo. še ne vemo. Toliko je gotovo, da bodo igrali odbojkp. Tudi to vomo. da zastopajo ZDA in se ponašajo z naslovom držav .»c reprezentance. V naši državi bodo nastopili trikrat, in sicer v Beogradu, Zagreb« in Ljubljani. Tukaj bo nasprotnik gostom slovenska reprezentanca. To bo ena najtežjih preizkušenj naših odbojkarjev, predvsem zaradi tega, ker svojega nasprotnika sploh ne poznajo. O ameriški odbojki vemo namreč zelo malo ali skoraj nič. Do sedaj so ameriški odbojkarji nastopili samo enkrat v inozemstvu, in sicer 1. 1948 na turneji po Evropi, na kateri so od ^21^tekem izgubili samo dve. Po moči jih štejejo a tretje na svetu, za SZ in CSR. To Je njihova droga tn~neja po Evropi. O rezultatih, ki so Jih dosegli na njej. ni duha ne sluha-Zato se moremo zadovoljiti 7. zavesijo. da bo tekma v odbojki med ZDA s in Slovenijo zelo zanimiva. PLESKARSKEGA in soboslikar-skega pomočnika, ki sta zmožna vseh del. iščccn Plača po do_ govoru: hrana in stanovanje preskrbljeno. 2:vic Ivom Šentvid št. 18. Ljubljena 13648.1 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v o gl. odd. 13643^4 STABILNI DIESEL MOTOR 8 KS skoraj nov. prodam. Prevodnik, Zmnec 33. Škofja Loka. 13537-4 WERTHEIM BLAGAJNE srednje velikosti z dvema tresorjeoia, primemo za trgovska ali druga podjetja prodam Naslov v og-asnem oddelku 13511.4 SADNE ZABOJE, dobro ohranjene, kupim. Piodam sadni kis. Ponudbe z navedbo ci« na M .na Kem, Ljubljana, Konemske-ga ulica 14. 13686-5 PRODAMO LEPO POSESTVO V BLIZINI MARIBORA v Kamnici. Radvanju, Petru od 1,— 2,500.006.— Uir več manjših posestev v okoJiic: Maribora, Celja. Ptuja in drugod od 301)— 1,506.000.— Lepe tno in dvod.ru-žinske hiše ter vile v Mariboau. Ptuju, Novem mestu Ljubljani. Kranju, Slovenj Gradcu. Zagrebu, Varažd.inu Čakovcu. Novem Sadu. Beogradu Som boru in Reki; mnogo gradbenih parcel z gradbenimi dovoljenji ali brez v Mariboru ter okolici in drugod v Sloveniji, več stavb z lokali prjmeine za vsako obrt; več tovornih avtomobilov znamke Mercedes. Bussing, Ford. Chevrolet. Džems. Dodge od 600—6.000.000.—; najnovejše oseb-ne avtomobile od 500—9.000.000.—; motoma kolesa vseh vrst od 200 do 750 ccm; dva traktorja Ford-son z plugom tor rezervnimi gumi kolesi, traktor Buldog 25 KS. tipa 1942. traktor F:at 40 KS goseničar in traktor Empire; elekrcmotorje od 3—80 KS; dinamo motorje; razne stabilne bencinske motorje, šivalne stroje; ročni računski stroj na 3 operacije; registrske in Wert-he.m blagajno; kosilnice? žetvene stroje; slamoreznce; škropilnice; kmečke vozove in razne druge pnmičnine. R^alitetna agencija Maribor. Slovenska 13. 13658-7 ZAMENJAM LOKAL za sobo. Ogled od 3—5 popoldne. Naslov v ogli. odd. 13675-9 LEPO SONČNO ENOSOBNO stanovanje zamenjam v Šentvidu 104. za enako ali večje v Ljubljani. Prosen. 13644.9 MIREN SAMEC ISCE sobo v Ljubljani ali bližnji okolici. Plačam dobro. Naslov v ogl odd. 13632-9 KDO NUDI UPOKOJENKI srednjih let brez otrok enosobno stanovanje, najraje v zdraviliškem kraju? Pomaga v gospo-d:njst\u Pcnudbe »Samostojna« SP Celje. 13525-9 DVO (TRI) IN POLSOBNO, MODERNO stanovanje v Mariboru (Hutteirjev blok) zamenjam za enako v Ljubljani Ponudbe pod » Komfor točen ter« v ogl. odd 13361-9 7. T. M. IZGUBLJENO BELO TORBICO na Tržaški cesti prosim vrniti osebno izkaznico in ključe. Hren. 13634-10 DENARNICO Z NEKAJ DENARJA se je našla. Dobi se v naročnin skem odd. Slov poročevaica 13701-10 Posvet in tečaj za učitelje in profesorje telesne vzgoje Posvet iu tečaj učiteljev ki profesorjev telesne vzgoje bo v Celju od 21. do 31. avgusta. Na posvetu bod« obravnavali važina vprašanja šolske telesne vzgoje in sicer: »Načela naše šolske telesne vzgoje m program«. »Stanje telesne vzgoje v naših šolah in predlog učnih načrtov«. »Ocenje. vanje telesne vzgoje«, ter »Zdravstveni kartoni iu analiza rezultatov merjenj v šolskem letu 1952-53«. Na tečaju se bodo seznanili udeleženci s sodobno tehniko in napredli mi metodami učenja atletike in malega rokometa, kakor tudi z novo špotrno panogo, ki sc v zadnjem času močno razširja po vsem svetu, z orientacijskim športom. Številne priiave za posvet in tečaj dokazujejo da se večina učiteljev iu profesorjev tslesne vzrcne zaveda važnosti izpopoL mjEvanja znanja zaradi izboljšanja stanja telesne vzgoje na naših šolah. Svet za prosveto In kulturo LRS priredi obenem za ta učni kader dne 21. t. m. s pričetkom ob 9. uri v dvorani Ljudske prosvete v Celju važen posvet o vprašanjih šolske telesne vzgoje. Na dnevnem redu so pomembni referati o na-oslih, stanju im ocenjevanju te. lesne vzgje «a naših šolah. Vsi, ki so poslali prijavo za gornji tečaj, maj do torka 18. tega meseca (12. ure) sporočijo v pisarno MTO — Narodni dom ime in priimek ter številko sindikalne knjižice, ki jo mora — zaradi skupinske vožnje — vz?ti sleherni s seboj na pot. izvemJjublianski kolegi (-ce). ki potujejo skozi Ljubljano, pa niso iz svojega službenega kraja organizirali skupinske vožnje, naj pismeno sporočijo v Narodni dom *.ahtevane podatke, da jih lahko od Ljubljane dalje vključimo v skupinsko vožnjo ljubljanskih kolegov. Podatki moralo prispeti najkasneje do srede 19. tega meseca opoldne. Vsi tovariši in tovarišice, ki bodo v zahtevanem roku posla’i svoje podatke, bodo potovali iz Ljubljane v četrtek 20. tega meseca ob 18.25. Zbor na postaji ob 18. uri. Po težki bolezni je umrl n*aš ljubi mož. oče MARTIN NEDOH. Pogreb bo v nedeljo 16. avg. 1953, ob 15. uri. z 2al — Frančiškove miri. vežice. Žalujoči: žena Vera in sin Andrej. 5839-a POŠTENEGA NAJDITELJA PROSIM. da mi vrne črne raztegljive kopalke, pozabljene v sredo zvečer na Sori proti nagradi na naslov v oglasnem oddelku. 13679.10 NAJDITELJA LISTNICE Z LEGITIMACIJAMI na ime Spen-dov Mirko-Ljubica, prosim, da jih vrne proti nagradi na naslov v legitimaciji. 13659-10 INŠTRUKTORJA ZA NEMŠČINO moškega, Šiška ali Center, sprejmem. Ponudbe v oglasni odd pod »Metoda po dogovoru« 13S33-11 SVARIM VSAKOGAR PRED NAKUPOM stvairi od mojega sina D ra go ta. ker ne poseduje nobene lastnine Zupanc Alojzija. Zg Hudinja. 13739-11 RAČUNOVODKINJO, samostojno z večletno prakso spr°-jm da vzpostavi oddelke za nepremičnine, nadalje za knjigovodstvo ter remont. Po predlogu člana Sveta za prosveto m kulturo Rika Pre-singerja je MLO odobril črpanje rezerve v višini 4,5 milijona dinarjev in to zlasti za obnovo šol ter njihove opreme. Od tega zneska je največji delež (1,4 milijona dinarjev) namenjen II. gimnaziji. Precej živahna debata, ali bo šola učencev v gospodarstvu 2e koncem spomladi je bil v Krškem ustanovljen pripravljalni odbor za okrajno gospodarsko razstavo. Odbor je že takoj v začetku pričel z resnim delom. Uspelo je pripraviti vse potrebno, tako, da bo okrajna gospodarska razstava v Krškem od 16. do 24. avgusta v prostorih gimnazije. Na razstavi bo prikazana industrija, obrt, kmetijstvo in zadružništvo, gozdarstvo, komunalna dejavnost, zdravstvo in higiena, PAZ, gasilstvo ' I. Tovarna Celuloza Videm bo razstavljala svoje proizvode in maketo bodočega kombinata celuloza ter časopisnega papirja. Nadalje bodo še razstavljali rudnik Senovo, Tovarna čokolade in likerjev Brestanica in drugi. Na razstav; bo nakazan 10 letni načrt razvoja kmetijstva. Tudi zdravstvo je pripravilo svoj oddelek. Nadalje je lesno industrijsko podjetje Brežice skupno z gozdarji in lovci pripravilo prav zanimiv paviljon. Dne 16. t. m. dopoldne bo do jeseni že odprta in to v skladišču nasproti Glazije, je pokazala, da za rešitev tega vprašanja n; nobenega zadržka v Celju, marveč, da je trenutno največja ovira Centralna revizijska komisija v Ljubljani, ki je zavrnila pripravljene načrte za adaptacijo skladišča v šolo. Ljudski odborniki so z ogorčenjem protestirali nad takšnim odnosom; mnenja so, da je prav, če se centralno rešuje program investicij, o tem pa, kakšna naj bo šola, pa naj odločijo domači strokovnjaki! M.B. na sejmišču v Krškem razstava goveje živine in konj. Rejci najlepših živali bodo nagrajeni. Istega dne popoldne bodo na štadionu Matije Gubca v Krškem velike konjske dirke. V času razstave bo v razstavnih prostorih vsak večer godba in ples. Za dobro kap-ljivo in jedačo bo preskrbljeno. Za skupinske obiske bodo v razstavnih prostorih predvajani poučni filmi. Iz Braslovč Na sestanku kmetovalcev v Braslovčah je bila predmet živahne razprave živinorejska selekcijska organizacija z osemenjevalno postajo. V braslovški občini je prenizko število goveje živine, zlasti dobrih plemenskih krav-iblekaric. Zvišati bo treba živinski stalež, z njim pa tudi množino krme. S tem pa bo tudi hmeljarstvo pridobilo več pnoja. Živinoreja v tem kraju je poleg hmeljarstva najvažnejša kmetijska panoga. * * * Spomenik padlim borcem, katerega ostavitcv je tik pred uresničenjem, o stal ob vzhodni točki nove Partizanske ceste na Dobrovlje. Cesto so te dni pričeli trasirati. V Krškem bo od 16. do 24. avgusta okrajna gospodarska razstava *5252525ZT*.5Z52S2S2*-5Z5Z52SZ*52S25Z5Z*525-Z5E£Z-*-5Zn5Z5Z^5aSZSH5Z-*SZ5H52I i PRIMORCI i f „EgraEsiecB skupina IX. korpus«“ J pride med was jjj & W m f| IP m MÄ Ift Cl $ tf €& i» o v * Opomba: L. pomeni Leteči miting, se pravi dve pesmi in dve recitaciji, M. pomeni Celovečerni miting 16. avgusta: Ljubljana—Škofja Loka—Železniki—Škofja Loka—Žiri—Sovodenj—Planina— • . . Cerkno Mitingi: odh. ob 9 L. li L. 16 L. 17 L. 13 M. 21 17. avgusta: Cerkno—Novaki—Zakriž—Spodnja Idrija— .•••••••••••••••* Idrija ^ Mitingi: odh. ob 13 L. 15 L. 18 L. 19.30 M. 21 IS. avgusta: Idrija—Črni vrh—Col—Predmeja—Vojsko— .••••••••«§••• G. Tribuša Mitingi: odh. ob 9 L. 11 L. 13 L. 15 L. 18 M. 21 !9. avgusta: G. Trubuša—Krnica—Trnovo—Nemci—Lokve— ••••«••sts*«** Cepovan Mitingi: odh. ob 9 L. 11 L. 15 L. 17 M. 21 29. avgusta: Cepovan—Lokovec—Cepovan— Ponikve—Idrija—Most— , i a •••••••• • Tolmin Mitingi: odh. ob 9 L. 10 L. 13 L. 15 L. 16 M. 21 21. avgusta: Tolmin—Volarje—Kamno—Krn—Idrsko—......... s •••••«•• • Kobarid in Mitingi: odh. ob 9 L. 10 L. 12 L. 17 M. 21 22. avgusta: Kobarid—Borjana—Kred—Kobarid—Trnovo—Srpenica—Žaga— ••««••••• Bovec Mitingi: odh. ob 9 L. 10 L. 11 L. 14 L. 16 L. 18 M. 21 23. avgusta: Bovec—Čezsoča—Log—Bovec—Soča— .••«••••••••••••••• Trenta Mitingi: odh. ob 9 L. 10 L. 12 L. 16 M. 20 24. avgusta: počitek Trenta 25. avgusta: Trenta—Volče—Cigin—Kanal—Plave— •••«•«• s i ••«•••• ; • Kojsko ^ Mitingi: odh. ob 9 L. 11 L. 12 L. 15 L 17 M. 21 ^ 26. avgusta: Kojsko—Šmartno—Višnjevik—Dobrovo— •••••••••••••asa* Solkan Mitingi: odh. ob 9 L. 9.30 L. 11 L. 17 M. 21 27. avgusta: Solkan—Šempas—Černiče— Batuje—Selo—Gojačevo—Vrtovin— ..-••••• Ajdovšina Mitingi: odh. ob 9 L. 10 L. 11 L. 12 L. 14 L. 15 L. 16 M. 21 2S. avgusta: Ajdovščina—Lokavec—Slokarji—Ajdovščina—S. Križ—Šmarje—S. Branica—Goče— . Vipava Mitingi: odh. ob 9 L. 10 L. 11 L. 14 L. 15 L. 16 L. 17 M. 21 ^ 29. avgusta: Vipava—Poddraga—Sent Vid— Razdrto—Hruševje .•••••••••••• Postojna Mitingi: odh. ob 9 L. 11 L. 14 L. 16 L. 17 M. 21 30. avgusta: Postojna—Prestranek—Pivka— Zg. Branica Mitingi: odh. ob S L. 9 L. 10 M. 14 31. avgusta: Sežana—Divača—Vreme—Bistrica—Podgrad—Materija—Kozina— • •••••?• Dekani Mitingi: odh. ob S L. 9 L. 10 L. 12 L. 15 L. 16 L. 18 M. 21 1. septembra: Dekani—S. Nikolaj—Marezige— ..•••«•••••••••»•••» Šmarje Mitingi: odh. ob S L. 17 M. 20 2. septembra: Koper—Kozina—Lokev—Sežana—Štorje—Senožeče— •••••••••••• Sežana Mitingi: odh. ob 9 L. 11 L. 15 L. 17 M. 21 3. septembra: Sežana—Križ—Dobravlje—Auber—Tomaj—Dutovlje—Skopo—Kopriva—Štanjel— . Komen Mitingi: odh. ob 9 L. 10 L. 11 L. 11.30 L. 12 L. 13 L. 15 L. 16 L. 17 L. 21 4. septembra: Komen—Gorjansko—Opatjeselo—Kostanjevica—Škrbina—Branik— .«•••• Zali hrib Mitingi: odh. ob 9 L. 10 L. 11 L. 12 L. 13 L. 15 M. 21 5. septembra: Zali hrib— Prvačna—Volčjadraga—Šempeter—Okroglica— • •••«*•••• Renče Mitingi: odh. ob 9 L. 10 L. 11 L. 12 M. 18 M. 21 6. septembra: Okroglica Mitingi* M. 15 * K G G G •* G, G g g -K G G G G -k Ej E G t, G * G S G G -* 16. avgust bo za žalske gasilce pomemben praznik V Žalcu bodo 16. avgusta slavili dvojni praznik in sioer hmeljarski kongres iu gasilsko slavje. Prostovoljno gasilsko društvo v Žalcu je že staro, saj je pred dvema letoma slavilo 70 letnico svoje ustanovitve. Društvo bo 16. avgusta razvilo prapor, otvorilo nov gasilski stolp ter preneslo spominsko ploščo pok. dr. Riharda Bergmana, starosta nekdanje gasilske župe Žalec, v dom društva. Gasilci se bodo ob tej priložnosti oddolžili tudi spominu gasilcev, ki so padli v NOB. Ob zaključku svečanosti bo povorka in manifestacija Tjep pogreb zaslužnega moža Pretekli teden so na Ljubnem ob Savinji pokopali zdravnika dr. Joža Arha. Pravijo, da na Ljubnem doslej še niso videli takega pogreba. Kdor ga je poznal, ve, kaj je Ljubno in cela Zgornja Savinjska dolina izgubila z njim. S svojo skromnostjo in uslužnostjo si je pridobil simpatije vsega prebivalstva. Ni je domačije od Solčave do Mozirja, ki bi je ne obiskal v vsakem času, v lepem in grdem vremenu. Kadar je bil kdo potreben njegove pomoči, tedaj ga ni zadržala ne noč, ne zima, in ni se ustrašil napornih poti k najbolj oddaljenim domačijam. Bil je pravi ljudski zdravnik. Med narodnoosvobodilno borbo je stalno pošiljal zdravniški material partizanskim enotam, največ majorju dr. Kukovcu v partizansko bolnico v Podplanini nad Ljubnem. V ofenzivi 1. 1944. so ga Nemci ujeli in odvlekli v celjski >PiŠker<. Tu si je nakopal težko bolezen, od katere si ni več opomogel. Vendar pa je kljub temu opravljal svojo odgovorno službo do letos. Poleg obsežnega poklicnega dela se je udejstvoval v več organizacijah in društvih. Že v predaprilski Jugoslaviji je dosledno zastopal napredno miselnost in je bil soustanovitelj Tujskoprometnega društva in Sokola. Ljubno in cela Zgornja Savinjska dolina se ga bo še dolgo s hvaležnostjo spominjala! Slovesna otvoritev zadružnega doma v Ljubnem Preteklo nedeljo so v Ljubnem ob Savinji slovesno odprli novozgrajeni zadružni dom, ki so ga pričeli graditi leta 1948. Pri gradnji doma so pomagal; sindikati, vse množične organizacije in kmetje. Zadružniki so najeli le en milijon din posojila, vse druge stroške pa so krili s prostovoljnimi prispevki. Proslava te pridobitve se je pričela že v soboto, ko so zagoreli kresovi po vseh okoliških planinah, v prosvetni dvorani pa je bila slavnostna akademija. V nedeljo se je slovesnost nadaljevala z otvoritvijo razstave plemenske živine, nato je bila povorka na trgu, ki ]e prikazala razvoj zadružništva Zgornje Savinjske doline. Zatem pa je bila slovesna otvoritev zadružnega doma. Ob koncu slovesnosti je bilo razdeljenih 10 nagrad najboljšim prostovoljnim delavcem. V Idriji bodo odkrili spomenik padlim borcem V nedeljo, 30. avgusta, bo v Idriji eno največjih političnih zborovanj v okraju, na katerem bo govoril državni podsekretar za zunanje zadeve, idrijski rojak dr. Aleš Bebler. Zborovanje bo združeno z odkrijtem spomenika padlim borcem mestne občine Idrija. Na to veliko zborovanje, ki bo obenem zaključek »Idrijskega tedna« in predpriprava za proslavo ustanovitve primorskih brigad na Okroglici se pripravljajo po vsem okraju predvsem organizacije Zveze borcev. Ta dan se bodo zbrali v Idriji vsi borci SNOUB Janka Premrla-Vojka in borci prekomorskih brigad ter vseh edinic IX. korpusa, ki bodo postrojeno vkorakali na Titov trg ob 13. uri, ko se bo proslava pričela. Gasilske tekme v Dol. Toplicah Preteklo nedeljo so bile v Dol. Toplicah tekme gasilskih društev vsega topliškega okoliša. V tekmovanju je zmagalo gasilsko društvo Dolenjske Toplice, ki je doseglo 245 točk. Na drugem mestu pa je društvo lesno-industrijskega podjetja v Soteski. Pr; praktičnih vajah so se spet odlikovali Topličani, ki imajo izborno motorno brizgalno, s katero prav pridno vež-bajo. Te tekme so gasilcem v veliko vzpodbudo za urjenje v gasilski spretnosti. UG gasilcev iz Žalca ter sosednih gasil, skib društev. Proslava gasilskega društva v Žalcu bo v času hmeljarskega kongresa in ima prav zaradi tega še večji pomen. Gasilci si bodo ogledali hmeljarsko razstavo, ki jo pripravlja hmeljarski odbor OZZ. Žalec bo čez nekaj dni povsem spremenil svoj zunanji izgled. Pravi izgled hmeljarskega mesta pa bo dobil v dneh zasedanja hmeljarskega kongresa Vsi prebivalci Žalca In okolice » ponosom pričakujejo delegate iz evropskih držav, ki bodo prišli na kongres. KZ Vesti iz Celja Mestni ljudski odbor v Celju je iz proračunske re -rve odobril Stomatološki fakulteti v Ljubljani 500.000 dinarjev, kot pomoč za usposobitev njenega novega zavoda. * Spričo predvidene reorganizacije gospodarskega sistema, k; predvideva med drugim tudi takoimenovane rezervne sklade, je MLO v Celju odložil odločitev o razpisu notranjega posojila za gradnjo novih osnovnih šol na obrobnih predelih mesta, čeprav so se z razpisom posojila v takšne namene strinjali prebivale; Celja na vseh zborih volivcev. * Te dni bo končano tud; centralno otroško igrišče ob Savinji. Poleg bazena za kopanie ter ličnih prh za otroke bo na igrišču še večje število najrazličnejših gugalnic, vrtiljak itd. V prihodnje pa nameravajo postaviti tudi nekaj hišic, ki bi služile otrokom za igranje — Nasproti velikemu prizadevanju MLO. da uredi takšna igrišča, pa se kaže nerazumljiv odnos do teh naprav zlasti pri večjih otrokih in celo pri dijakih nižjih gimnazij, ki te drage naprave z velikim užitkom uničujejo. Zal, tudi starši, ki pripeljejo malčke na igrišča v parku ter ob Mariborski cesti ne kažejo prevelike vneme, da b; otroke odvračal; od takšnega uničevanja. M. B. Zasavske čebelice srkajo med hubam detelje Pred leti je prišel o Gradiške laze pri Litiji rojak Jože Bric, ki je po dolgih letih obiskal domači kraj in brata Panleta, po domače Dragarja. Pred ornitoijo o Ameriko je zaprosil za smrekovo seme, da bi na svoji farmi vzgojil smreke, ki bi ga spominjale na domače gozdooe. Iz Amerike je spročil, da je seme lepo vzklilo in da so mu smreke n ponos, ki jih hodijo ogledovati slovenski rojaki. Lani pa je poslal bratu Pavletu 6 kilogramov posebnega semena ameriške hubam detelje, ki bogato medi in ki jo goje farmarji za čebeljrio pašo. Letošnjo pomlad je Dragar, ki je postal medlem tudi predsednik litijskega čebelarskega društva, posejal hubam deteljo, ki zdaj prav lepo medi in po kateri se prav rade pasejo čebelice. Dragarjev oče, kakor pravijo čebelarji svojemu predsedniku, je darežljivo razdelil seme hubam detelje med čebelarje ter se osi pohvalijo z novo pridobitvijo. Praksa bodočih tet pa bo pokazala koristnost te rastline detelje za pasišča naših čebelic. ji Turistični film v Novi Gorici Na pobudo turistično-olepševalnega društva Gorica so pretekli ponedeljek predvajali v novi dvorani v Gorici dva kratka filma, ki sta Goričanom prikazala lepote naše slovenske zemlje. Predsednik društva dr. Žižek je v imenu društva pozdravil vse obiskovalce te predstave in obljubil, da bodo še letos videli več takih filmov, ki jih bodo seznanili z našo domovino. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je bilo s predstavo zelo zadovoljno. BK Koroški pionirji so bili obdarovani Pred nekaj dnevi so v Kaštelu Lukšiču pri Splitu preživljali prijetne počitnice slovenski koroški pionirji. Nekega dne so z veseljem sprejeli vest, da jih obišče zastopnik Kluba koroških Slovencev iz Maribora. Otroci so ga z veseljem sprejeli, zlasti še, ker je s seboj nosil dragocen tovor — 14? slovenskih knjig. Takega darila so se slovenski otroci naše Koroške silno razveselili, saj jim bo ostal kot topel spomin na prijetne počitnice v Jugoslaviji. M. T. V vsako hišo knjige Prešernove družbe! KOLEDAR Sobota, 15. avguste: Darko, Marija. Nemčija, 16. avgusta: Rok. Brani, slav 15. VIII. 1771. — Rojen škotski pisatelj Walter Scott. 15 VIII. 1831. — Rojen skladatelj Gustav Ipavec. 15. VIII. 1896. — Ustanovni kongres Jugoslovanske socialno-de-mokratske stranke V nedeljo 16. avgusta ob 15. — velika Tombola v Dravljah. Maturantje V. a. ljubljanskega učiteljišča 1. 1933 se zberemo 29. avgusta ob 15. uri pri Slamiču. Gosposvetska — Pridite vsi! Likvidacija Mizarske kolarske zadruge »Mikoza« v H. Bistrici. S 1. VI 1853 ie prešla zadruga po sklepu izrednega občnega zbora v likvidacijo. Priglasitev obvezno, sti in terjatev do 31. septembra 1953. Po tem roku obveznosti ne bomo prazna li, terjatve pa izterjali pravnim potom 5330-d Zaradi obnovitve mostu na cesti III. reda št. 1155 v km 8.200 na relaciji II. Bistrica—Zabiče—Go-manci bo cesta za ves premet zaprta in sicer od 17. avgusta da_ lie Promet se preusmeri na ceste III reda št. 1152 in 1154 Zabiče— Novo—Kirač’ne—Jelšaoe in dalje po Reški cesti v n Bistrico. Proga sp podaljša za 5 km. — OLO Postoina Načelstvo Sveta za go_ spodarstvo 5829-d Po toči zvoniti ie oreoozno. zato zaščitite Vašo obleko takoj z sigurnim sredstvom »MOTOX«. ki ga dobite v vseh trgovinah. Kvaliteta je prednost vsake do_ bre kreme. Zato uporabljajte 1© kremo »POUR VOUS«. ki vas bo zadovoljila. Dobi se v - * jah in drogerijah. 5660-d KINO »UNION«; angleški film »Mreža«. Tcidnik. Pr' ''t:lav: ob 18 in 20. »SLOGA«; angleški film »Izobčenec z otokov«. Tednik. Predstavi ob 18 ir 20. »TRIGLAV«; ameriški film »Pod, vodna četa«. Tednik. Predstavi bo 18 in 20. »ŠIŠKA«; ameriški film »Pet prstov«. Brez tednika Predstav; ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kev enalografih od 17 dalje. L. KINO »BEŽIGRAD«; angleški film »Do-lgo ie pomnil«. Tedn:k Predstava ob 20. L. KINO »TIVOLI«; angleški film »Mraža«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopn e v obeh letnih k nematognafih eno uro pred pričetkom. LETNI KINO »DOM LM«: angleški film »Pet prstov« ob 20. Prodaja vstopnic od 19. dalje. LITOSTROJ; ital. film »Ljube, zeti in strup« in tednik ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. CELJE — UNION: ameriški film »Pavla«. CELJE' DOM in LETNI; avstrijski film »Niki«. BLED; nemški film »Maja v tančici«. KAMNIK: avstrijski film »Eva podeduje raj«. ZADOBROVA: ameriški film »Tarzan med lovci«. PREDAVANJA O uporabi etektričoih merilnih inštrumentov v razvoju, proizvodnji in prometu bo n reda val in razlagal g. ing. Hintzebergen iz tovarne Philips. Holandska. Predavani a so namenjena Dredvswi neposrednim in terasen torn no specialnih TX)dročj'h in naj za to in_ teresrrana nodiet’o jin ustanove javijo svoje želje do 18. avgusta El ek fro-fce h n iške m u društvu LRS. Ljubljana. Eriavčeva c 11 dnevno od 9. do 11 ura na telefon 22263 kjer dobe podrobnejše informacije. — Elektrotehniško društvo LRS. 5824-id ŠOLSTVO VEVČE: angleški ülm »Ljube, zen je lep-a«. DO M Z A LE: j u g o s lo van sk i f ilr.: »Vsi na ms .rje«. NOVO MESTO »KRKA«: francoski film »Pariz poje« o:> 18.15 in 20.15. ROGA: 11A SLATINA: avstri ski film »Eva podeduje raj v, ŽALEC: Zaprto. KRANJ — STORŽIČ: ameriški barvni film »Konec sveta« s tednikom. »Osamljeni otok« ob 16, 18 in 20.30. KRANJ — PARTIZAN: ameriški barvnj film »Konec sveta« USNJARSKI TEHNIKUM, Dom. žale. Slovenija razpisuje vpis v I. letnik strokovne šole za šolsko leto 1953-54. — Pogoji za sprejem so: dovršena nižja gimnazija ali osemletka in opravljen sprejemni izpit na Usnjarskem tehnikumu. Sprejemni iz.pit bo 12. septembra 1953 iz nradmnarodni jezik, matematika kenria K izpitu bo_ do pripuščeni srmo kemdidati do 17 let starosti, moški. Priiavo za izpit je treba poslati najkasneje do 1. 9. 1953 in mora vsebovati: prošnjo kolkov eno s 30 d:n. spričevalo ali potrdilo o dovršeni nižji gimnaziji ter 50 din v znamkah za prinocočeno pismo. Vsak bo dobil »Objavo« za 75 % ponust na železnic: — Takoj po opravljenem izpitu bo vpis v I letnik; redni šolski pouk se prične 15. IX. 1953. Potrebni dukumemti so: prošnja, roj silni list. začini e šol spričevalo — Sola je 4-letna Ima stopnjo pooolne gimnazije Dijaki stanujejo v novem internatu, kjer bodo znašali mpsečni stroški oskrbnin® okoli 3000 din. — Popravni izniti za ostaje razred0 bodo 11. IX 1953 — Ravnateljstvo. 5316-š RADIO Dnevni spored za soboto, dne 15. VIII. 1953. 6.30—6.40 poročila; 7.00—7.05 Ra_ dijski koledar: 12.00 Lažjo slovenska orkestralna glasba; 12.30 poročila; 13 00 Kulturni pregled (dr Stan Mikuž: Ob 70-letnici ki- parja Ivana Meštroviča); 13.10 Od melodije do melodije: 14.00 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba); 14.30 Radijske Tekleme; 14.40 Balsetna glasba iz Go udove opere »Faust«; 15.00 poročila; 18.00 Operetna glasba; 18.20 Za pionirje — Sergej Prokofjev: Peter in volk; 18.45 Poje Ljubljanski ko_ momi zbor rod vodstvom Milka Skobmeta; 20.00 Pisan sobo4ni večer; 22 00 poročila; 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 22.30 —23.00 Oddaja za naše izseljence (na valu 327.1 m). MARIBOR Dežurna lekarna Sobota. 15. avgusta: Lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Radio Maribor Sobota. 15. avgusta: od 12 do 15.30 prenos iz Ljubljane; ob 17 zavrtimo se!: ob 17.30 poslušajte domača poročila; ob 17.40 zabavna glasba vmes odrive in oglasi: od 18 do 22.30 prenos iz Ljubljane: 22.30 pol ure zabavne glasbe; ob 23 pramos sporeda Radia Jugoslavija Kino Maribor PARTIZAN: ameriški film »Za. deva Paradne«. UDARNIK: ameriški film »Pod. vodna četa«. POBREŽJE: ameriški film »Veli. ki valček«. STUDENCI: danski film »Sirota Stina«. MURSKA SOBOTA MESTNI KINO: angl. fiSm »Najsrečnejši dnevi vašega življenja«. s tednikom. KRANJ — SVOBODA: ameriški film »Velika reka« s tednikom mb 18. Ob 20. uri dvom. program »Velika reka« i. »Konec sveta«. UMRLI Umrla je naša mama. babica ir. tašča ANA BELIČ. Pogreb pok.; nice bo v soboto 15. VIII. ob 17 uri z Zal — Andrej-ve mrliško vežice. — Žalujoči Beličevi. ZAHVALE Vsem. ki ste našo drago mam ' MAKIJO KOCJANČIČ sjirtcnlja.: na njeni zadnji poti, ji darova . vence in cvetje, ni-j in nam c.-» j-smi bolezni pomagali ter ob smrti z nami sočustvoval:. Se prisiri. no zahvaljujemo Iskrino zahvalo izrekamo č. duhovščini in g Mi. helčiču. Našo dobro mamo obra. nimo v blagem sromiou! — Kocjančičevi — Črnivec pri Brezjah. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so se poslov-ili od naše ljubi - . ne žene in mame ANGELE RU-PREHT. za darovano cvetje .:: sočustvovanje Posebno zah vri izrekamo doc dr. Vitu Lavriča:, prof. dr. Savniku in ostal: n zdravnikom ter boIn:škccnu osebju za ni'hov skrb. — Ruhrehiov . Ob težki izenbi ljubljenega nepozabnega moža. očeta VELE-PIČ FLORJANA s? vsem isknno zahvaljujem. k: so mi kakorkoli pomagali v bo' zev in smrti. Iskra. no se zahvali urim darovalcem cvetja in vencev. prebivale m Perčeve ulice za prrlepi v n-c. ter vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji, pot' Žalujoči: žena. sin in ostalo sorodstvo. 5826-z Ob prerani tragični smrti našega nepozabnega ljubljenega sina IVANA JAKOPIČ. Savlje št. 8. s2 prisrčno zahvaljujemo vs-m. ki so ga sprem H na zadn ji poti. mu daroval: vence m cvetja Posebna hvala vsem množičnim organiza. cijam. Tovarni nogavic, pevskim zborom prosveti iz Savelj in KI* j, sošolcem teksti ln? šole Kranj, vsem govornike»o in vsem ostalim. Žalujoča družina Jakopičeva. Vsem, ki ste spremili našega dragega moža. očeta in stara-ga Očeta PRE3IL ANTONA r.a njegovi zadnji poti. številnim darovalcem vencev in cvetja :n vsem. ki so nam na kakršenkoli način izrazili sožalje in sočust\o_ vali z nami ob težki izgubi — prisrčna hvala. Žalujoči Prebilov. 5821“z VREME Napoved za soboto 15. avgusta 1953: Pretežno lepo vreme z jutranjo meglo no kotlinah. Temperatura brez bistvene spremembe. ERICH MARIA REMARQUE I '67 Kate Hegström je naglo ošinila Ravica. Ta je ogledoval vejico orhidej, ki je ležala na mizi med škatlami za klobuke, in košarico z grozdjem in breskvami — metuljčasti, beli cvetovi s poltenimi, rdeče oškropljenimi srci. »Neverjetno, Daisy,« je rekla. »Resnično neverjetno!« Daisy je uživala v svojem zmagoslavju. »Tega menda pač niste vedeli vnaprej?« je vprašala Ravica. Ta je previdno vtaknil vejico nazaj v sloko kristalno vazo. »Ne, tega vsekakor ne.« Daisy je zadovoljno pokimala in zbirala svoje rokavice, svojo pudrnico in svojo ročno torbico. »Iti moram. Louiza ima ob petih svojo partijo koktajla. Njen minister pride. Tu se tako marsikaj šušlja.« \ stala je. »Sicer pa, Fery in Marthe sta spet narazen. Arnila mn je svoj nakit. Zdaj že tretjič. On je še vedno ves potrt, la blaga ovčica. Misli, da ga ljubi zaradi njega samega. ,A se ji bo dal nazaj in za nagrado še kak nakit povrhu. Kakor zmerom. On tega ne ve — ampak ona si je že pri Ostertagu izbrala, kar bj rada dobila. A'edno ji tu kupuje. Rubinasto brošo; štirikotne, velike kamne, najčistejšo golobjo kri. Pametna je.« Poljubila je Kate Hegström. »Adieu, jagnje moje. Zdaj si vsaj malo na tekočem o tem, kar se godi po svetu. Ne boš mogla še kmalu ven odtod?« Pogledala je Ravica. On je ujel pogled Kate Hegströmove. »Zaenkrat še ne,« je lekel. »Na žalost.« ZMAGE“ Pomagal je Daisy v njen plašč. Bil je črna vidra brez ovratnika. Kožuh za Joan, je pomislil. »Pridite no kdaj s Kate na čaj,« je rekla Daisy. »Ob sredah je vedno le malo ljudi, tako lahko nemoteno kramljamo. Zelo se interesiram za operacije.« , »Rad.« Ravic je zaprl vrata za njo in prišel nazaj. »Lepi smaragdi,« je rekel. Kate Hegström se je zasmejala. »Tako je bilo prej moje življenje, Ravic. Lahko razumete to?« »Da,« zakaj ne? Krasno, če kdo more. Marsičesa obvaruje.« »Jaz ne morem več razumeti tega.« Vstala je in previdno odšla k svoji postelji. Ravic je gledal za njo. »Precej brezpomembno je, kje človek živi, Kate. Lahko je udobneje, toda ni važno. Važno je samo to, kaj napravi iz tega. In še to ne vedno.« Potegnila je dolge, lepe noge na posteljo. »Vse je brezpomembno, če je kdo preležal nekaj tednov v postelji in spet lahko hodi.« »Ni vam treba ostati več tukaj, ako ne želite. Lahko stanujete v Lancastru, če vzamete s seboj kakšno sestro.« Kate Hegström je zmajala z glavo. »Ostala bom tukaj, dokler ne bom mogla odpotovati. Tu sem na varnem pred vse premnogimi Daisyjami.« »Vrzite jih skozi vrata, če pridejo. Nič ni tako napornega, kakor klepet.« Oprezno se je stegnila v postelji. »Si lahko mislite, da je ta Daisy navzlic svojemu klepetanju imenitna mati? Odlično vzgaja svoja dva otroka.« >To se dogaja,« je izjavil Ravic neprizadeto. Potegnila je odejo čezse. »Klinika je kakor samostan,« je rekla. »Človek se spet nauči ceniti najpreprostejše stvari. Hoditi, dihati, gledati.« »Da. Sreča kar leži okrog nas. Treba nam jo je samo pobrati.« Pogledala ga je. »Jaz mislim to zares, Ravic.« »Jaz tudi, Kate. Samo preproste reči ijikdar ne razočarajo. In s srečo sploh ni mogoče dovolj daleč spodaj začeti.« Jeannot je ležal v postelji s kupom brošur, ki so bile raztresene po odeji. »Zakaj ne napraviš Inči?« je vprašal Ravic. »Saj še vidim. Dobre oči imam.« Brošure so obdelovale in opisovale umetne noge. Jeannot si jih je priskrbel na vse mogoče načine. Mati mu je prinesla zadnje. Pokazal je Ravicu posebno slikovit katalog. Ravic je prižgal žarnico. »Ta je najdražja,« je rekel Jeannot. »Ni najboljša,« je odvrnil Ravic. »A je najdražja. Zavarovalnici bom Tekel, da moram imeti to. Seveda je sploh ne bom vzel. Zavarovalnica naj jo kar plača. Jaz pa bom vzel leseno nogo in denar.« »Zavarovalnica ima zaupne zdravnike, ki vse kontrolirajo, Jeannot.« Dečko se je zravnal. »Mislite, da mi ne bodo dovolili noge?« »Že. Morda ne najdražje. Toda denarja ti ne bodo dali, poskrbeli bodo, da jo boš res dobil.« »Potem jo moram vzeti in jo takoj spet prodati nazaj. Pri tem bom seveda izgubil. Mislite, da je dvajset odstotkov izgube dovolj? Najprej bom poskusil z desetimi. Nemara se bo dalo domeniti s trgovcem. Kaj briga zavarovalnico, ab vzamem nogo. Plačati jo mora; vse drugo ji je lahko vseeno — mar ne?« t