Posamezne številke* Navadne Din 1*—v ob nedeljah Din t*5(l •TABOR* izhaja vsak rfaa, raz v ca nodclje in praznikov« oh 14» eri v datumom oaslednieo-a dne ter etana mesečno po posti u 12*50, žalno** ktmtvo D 20*50, dostavljen na dor* H 14*—«, na izkaznico D 12*5CC taačroti po dogovoru. Naroča •e pri »prav* »TABORA', MARIBOR,' Jurčičev« »lica it«. A Posamezne Številke« Navadne Din ls-> ob nedeljah Din 1*50» UREDNIŠTVO m nbtfi r CM* bon* Juruiccvai «L SL *, L wJ> »tropje. Telefaa Intnotfc. K. JJA UPRAVA m «mh«j« * JnS&ri olid it. 4 pritličja rir—o Telo-fon it. M. — SHS poštmoMtw«l n&m itc*. U.1S7. N« aaroSila brca 23. oktobra). '(Izv.)' la KoBfe®u so se pred pekarnami z na o yc 1 'o mn - ^ poročajo: Separatisti jao Brca npora( žice demobsiran ov ,er zac.e e ropa . zase(^jj vsa jayna poslopja v Rii«seIEe&r Posebno mnogo ljudstva se je zbralo Bern kast elii, Saarburgu, MayeHufJ ^koslovaške gospodarje, se zavedamo, naši državniki, politiki, gospodarji in 'a j« gospodarska zveza med obema dr-; kulturni delavci. Zategadelj no more in narodoma krona politični iti biti sedanje stanje izključno merilo za kulturni zvezi I prospešnost naših zvez. Jugoslovanske ,, Zavedamo se, da je pot le ožji gospo-] gospodarsko razmere še niso niti izdaje yarski kooperaciji med Češkoslovaško j urejene. Naša kriza ne obstoji le v krizi n, Jugoslavijo najdaljša in najtežav-. kapitala in produkcije, ampak tudi V ®£^a. Prav posebno še v današnjih raz-, tem', da imamo premalo takih gospo-,°;'anili razmerah, ki na njih trpi velik garjev kot ste Vi: treznih', realnih, pod- "81 Eyr0p0 B HA: rriVv nnri,l7,anRlVa T>re- | jetnih'. Mi moramo iz partizanstva pre-Jj. --da naši riajdalekovidnejši vodite-] iti k gospodarstvu, mi moramo prebiti 'vedo, da vzajemnost med obema na- . Toda naši n aj d a 1 e ko vi d n e j š i vodite » , da vzajemnost med obe sOiua in državama ni prazna fraza ]jjl Viiakdanje geslo, marveč je program’, iiR ni°i"amo izgrajevati. Program, ki ^ ?bsega Zgolj sedanjosti, ampak sega ' daleč v bodočnost. Zve bQdočnost češkoslovaško-jugošlov. vurujemo, ko pozdravljamo Vas, ha ?^°vaške gospodarje! Naša interes-Pnost je bila krščena v krvavem razkropiti. Tudi v drugih delili mesta jo prišlo do protidraginjskik iriemirov. Novi delavski zakon’ sprejet. Berlin, 23. oktobra, (Izv.) Državni zbor je ha svoji današnji seji novi delavski zakon, ,, sprejel iteiftkči *»»tn Gcografsko- I)0lur0.Svobodilne vojno. Voflt • položaj obeh mladih držav nas VaUDa isto pot, mednarodne politike, da možje niso nikdar pozabili, Cehoslovaki važno vlogo v has i Rovanške misli, ki navdaja tudi p* 6r° v slovansko bodočnost. akeij0 ?fe Praktični gospodarji, ljudje da L . dola. Niste se podali na pot, naša ■slovanska čustva, pf: da Spoznate naše gospodarske Jtažn!ere in položaj, ki ga zavzema na tržiščih češko delo. Vračate se v (j^°Vino z novimi utisi, ki bodo He- fazo gospodarskega boja med posameznimi pokrajinami. To so globlji, vzroki, da pri nas ni tako, kot bi si želeli naši najdalekovidnej-ši ljudje. Tu nam morate Vi pomoči. To, kar Vas je napotilo v Jugoslavijo, mora ostati. So nadalje So zanimajte za našo razmere; pojdite mirno in' preko ljudi, ki so pri nas vajeni veliko Vpiti a malo delati. • ' Naša gospodarska Vzajemnost Jjo realna. potreba, in če je tako, je naša dolžnost, da delamo V njenem! duhu. Da pripravljamo gospodarsko unijo, ki bo slonela ffa poglobljeni: politični^ in! kulturni Vzajemnosti. Pripravljajmo^ jo vzljc vsem oviram'. Kajti potrebujemo 'se. Vas ogroža konkurenčni! pritisk’ velikih narodov, nas ogroža poplava tujega kapitala. Tu šo. mora razviti veliko-poteznejša kooperacija; tu so dani realni pogoji za vzajemnost. V Mariboru končate Svojo pot po Jugoslaviji. Smatrali smo1 za svojo dol- ';°>hno važnega pomena za nadaljnji žnost, da Vas’ pozdravimo v imenu vseli t vej Češkoslovaško - jugoslovanskih; Jugoslovanov, ki 'stražijo na meji med °*bodarskih stikov. t južnim Slovanstvom’ in Germanstvom. Poroka v kraljevski rodbini. pred tržnico, kjer so razbili sipe in sko- jja Priinni, Linzu inj Miinobeniglaid^ raj popolnoma izropala posamezne stoj- ^ y Wanni je prišlo o priliki jsepak! nice. Z velikim naporom jse je po lctji ra|_;g^gn(3lga zborovanja do ^popadofg! posrečilo izprazniti trzmeo med komunisti iji peparafišti1, pri’ čebaLtOJ1 sta bila dva separatista ubita, G kom?n-( ni sto v pa ranjenih. Glasom! ivegtt M Bruslja So tudi vi 'Aachenu ižbrnhhilil nemiri. Policija je streljala !v množice,1 GuSsbabh je vi plamčniE , Francoski yojatl fie Smejo istreljati ... • •• , separatiste, i ,.^,1 Spopadi komunistov S Separatisti. Boan> 33. Oktohrm (fev.) VČeraS- Kol n’, 23. oktobra. (Izv.) Tckomi noči poldne je sprejel mestni zastop od frartf^1 Se je posrečilo separatistom, zasesti vsa coskega delegata obVcstilo, da je dobil#! javna poslopja, med drugim tudi mestno francosko vojaštvo nalog, da n6 teffifel hišo v Bonnu. Danes zjutraj so pričela streljati ha tkzv. Sonderbiiridlerje. pogajanja med komunisti in separatisti. Francosko orožhištvo ima Halog, da paSsA Frankfurt, 23. oktobra. (Izv.) Gl a- pa to, kdo bo pri eventualnih! hetnirsHl rtom poročila »Frankfurter Zeituhgs So prvi streljal S francoske 'strani m •«£«-' včeraj zasedli separatisti Vsa javna po- gotavlja, da nastopijo so h derbuhdlerji) slopja V \Vie3badenu, no da bi Se jim neoboroženi. Francosko vojaštvo je zaf bil kdo z nemško stranf uprl Policija je vsak slučaj pripravljeno. Po zanesljiVffB dobila poziV, paj stopi v službo poreh- vesteh se nameravajo SonderbtiBdlerjii ake republike, a je to zahtevo soglasno danes popoldne polastiti! Vs'eH- javnikprH zavrnila. slopi j. Tekom dopoldneva ko pričeli bB{*» Bonn’, 23. oktobra. (Izv.) Mestni za- ratl svoje čete, ki so oborožene a karal* stop je sklical danes Sejo, na kateri je binkami. Všled frahčoske prepovedi Jff kot edino legalen zastopnik prebivalstva nemška policija ilapram! hjinj. 'skoraj soglasno sklenil novo obljubo zvestobe brez moči;: A' v . A\, ji,. / /'■.)!'$£* Zopet vojaška revolucija na Grškem? A teni e, 23. oktobra:, (Izv.) Od Vseh izbruhnilo ŽivaEifo gibaS je, ki gjNi tfili 222 garnizij so se uprle tri. Gibanje je tem1, da sedanja vlada odstopi in Se ZS» poslpeševal general Metazas. V Chalkisu menja z novo. Ta korak se utemeljuj«!: je prišlo do spopadov med regularno s temi da Se je bati, da sedanja vladal’ vojsko ih uporniki. Policija je zaplenila pri bodočih volitvah He bo poštopalalj vse liste, ki so objavili proglas protire- korektno. V poučnih krogih se zatrjuje^; volueijonarcev. da Goriatov kabinet za enkrat še otfvUtf Atene, 23. oktobra. (Izv.) V proVin:- da situacijo, ' J čijalnih’ garnizijah1 je med Vojaštvom! Pogajanja v Poruhrju. Kaj zahtevajo tamošnji industrijci? , 6°grad, 23. oktobra. (Izv.) Včeraj . vha dvoru drugi dan svečanosti, Hir: Ieb Poroka princa Pavla z grško na Olgo. Ob pol 12. uri s.e jo zbrala vlada in’ diplomatski zbor. — V . AdVi *\«i 3 _, .J. . * , _"l »». 2 a X»»^«« 11 n ta k, ™išei i«:r. ^dba al3 Četa 'n starim dvorom jo tvorila ^ljcve garde špalir. Ob 12.10 jo z rumunsko kraljdco Marijo, k*alje zaavirala našo himno. Za H<)fj:(ru stopala grška kraljica mati a z romunskim kraljem Ferdinart-»Mk.la pa 80 Sledili angleški • princ *r*ka ’ rumu mski prestolonaslednik, brigCj .ra'j'oa Elizabeta ter ostali h«to ; ln brrocezlnje. y dvorni kapeli je ^5» Patri j arh Dimitrije poročne CrAli a^111 Aleksander °B 'U Takoj po poroki ..Princeza Ola-n. voivoda s.o pri rid Princeza Olga, vojvoda vorškl, iH kralj Ferdinand podpisali poročno pismo. Ob 1. uri se je vračal sprevod z novoporočericema Ha čelu nazaj v novi dvor. Po starem običaju jo novoporočence pričakoval pred vhodom v dvor dvorni maršal ter jih posipal z zrnjem! irf jima ponudil kruha. Množice, ki so bile zbrano v okolici dvora, so navdušeno pozdravljale kralja ih kraljico ter rtovoporočencema prirejale burno ovacije. Na balkonu novega dvora So se med viharnim pozdravljanjem pokazali, princ Pavle s princezo Olgo, kralj Aleksander irt rumunska kraljica Marija. Gostom je bil ob 2. uri popoldne prirejen na dvoru svečan’ obed, na kar sta novoporočenča odpotovala z večernim brzovlakom na ženitveno uotova-hje. . PoSožaf v Beogradu. aot*e odgoditi ffaredno skupŠčiiao. — Protest demokratov. — Pred volitva- mi v finančni odbor. ZveČ©r *r.a^> 23. oktobra: (Izv.) Včeraj He Ljuba Jovanovič kraljevi dekret, € *Wu j8e 3® vršila v vladnem1 predsed- katerim so skupščina odgodt. V demo-^bravp enca "vlade, -na kateri so je kratskih krogih je izzvala ta vest veliko O konstituiranju finančnega ogorčenje. Predsednik demokratske Diirt s el d orT, 23 oktobra. Gzv.) Pri pobiranje davka na premog, kakor tud?,-pogajanjih med kontrolno komisijo in da so odpišejo vsi zaostanki. FrancosSk pornhrskiini industrijalci so so ti izjavi- in belgijski delegatje so to zahtevo za<' li pripravljene, pričeti zopet z dobava- vrnili. , j mii, toda lo pod pogojem!, da So opusti Prčtldragfnjske naredbe nemške vlade. Beril n, 23. oktobra. (Izv.) Vlada je čen! bo pošcbeH effoterii kurz. Portebna izdala nebroj novih naredb in odlokov, redba določa, da morajo biti trgovine V ki naj bi preprečili nadaljno naraščanje življonskimi potrebščinami odprto oB o*! draginje in’ zastoj v blagovnem prome- bičajnem! času ter morajo oddajati bla-l tu. Poleg toga se trudi vlada, da bi izšla go proti plačilu v nemški marki. Pre-ri čim! prej nova valuta, ki bi bila stalncj- stepki so kaznujejo z visokimi zaporni* i Ša in’ bi dopuščala zaneslivojšo kalkula- mi in1 denarnimi kaznimi. Ropanje id' cije. Predpisi o trgovanju z inozemski- nasilno odvzemanje blaga se kaznuje a: mi plačilnimi sredstvi in dolarskimi za- najtežja ječo, v posebnih slučajih tudi9 kladnicaml bodo izšli v kratkem1. Dolo- smrtjo. -,£ Nemške drŽaviio četo na pohodu v Sak- Dunaj 0.116-0.117. Praga 2.46—2.475, sohsko. laH 3.70, Newyork 82.50—83. , Dresden’, 23. oktobra. '(Izv.)’ 'Čete, ----------------------------——,—— določene za vzpostavitev miru so danes danaSnja* ŠTEVILKA1 »TABORA«?3' pričele s pohodom, v Meib^cnu jo preni- •) valstvo streljalo na konjenico, ki je bila obsega 6 strani In jo posvečena 'SeSkcH' poslana v izvide. V boju je bilo več oseb si0vaško-jngortloivanSki gospodarski vzaM VoJia tonmiiklov J« W priw„ (lrugin, 1. Jutri nadaljujejo cetc poliod proti h*5, Vla(]la 0 °dgoditvi narodne skupščl- stranko Ljuba Davidovič bo podal v tem 1 bodoČQPa^na n™a dovolj Hiaterijata njeni1 no bodo imeli večine in da bo pre- ^4 8teei,ere Pre(^ vsem za to. da spravi’ slučaju oster protest v imenu svojega ? ^kot i.dv2avni proračun’, ki pa še kluba. Velike preglavice dela radikalom m, v*3®«t Vlada iV mnenia. da Pa- tudi finančni odbor, ker se bone. da v hi ,i_ reho »0 irf naj bi se za to vladala opozicija. Demokratski klub Sena nftdoločen čas. V vladnih’ kandidira v finančni odbor gg. Vojo 4ji strjuje, da bo prečita) naju- Velkoviča, dr. Kumauudija in Vojo Ma-1 -Predaedftik aaroduc gkupšči- rinkoviča. ubitih ran’ Dresdenu. prispevke: i! ' ‘ > BORZA. Dir. Bogumil Vošhjak*. češkoslovaška ih C ur ih, 23. oktobra. (Izv.) Sklepni te- Jugoslavija. JI čaji. Pariz 32.25, Beograd 6.875, London A> Križnič; Maribor. (Sedanjost i3 bo* 23.21, Praga 16.575, Milan 24.85, Ncwyork dočnost mariborsko industrije). 561, Dunaj 0.0078 pot osmin’, žig. krone p[miš-Stiki med Sloventei iffiČehi 0.007!), Budimpešta 0.0305. Sofija 5.35. * * * * x«syo imel ? * Dve radikalni Stranki imamo sedal V Sloveniji. Erio vodita ljubljanski akcijski odbor z dr. Zupaničem! in dr. Ažmanom! Ha čelu (krilo Jadranske banke), drugo pa je ustanovil v nedeljo g. ŠtefaHovie, bivši generalni tajnik slo-Vertske radikalije, v Ljubljani na kongresu delegatov 36 (!) krajevnih organizacij. Predsednik te organizacije je trboveljski Miha Koreif, podpredsednik |pa‘ sam Emil Stefanovič. Vedno bolj veselo je življenje v eloveriiskem! radikal-fekem taboru. ■* »Slovenija Se tudi! Živeli »vestni mariborski rodoljubi!« Pod tem! naslo-jvomi prinaša beograjski »Balkan« v št, 288 sledečo velezanimivo brzojavko: »Maribor, 18. oktobra. Pražeti z globoko ljubeznijo za svobodo svoje današnjo države, za njeno srečno bodočnost in napredek, so sklenili slovenski rodoljubi, zavedeni do danes na stranska pota, da prisilijo svoje voditelje, da so iskreno in1 pošteno opredele za kralja irf državo, za napredek in srečo našo ljubljene kraljevine Srbov, Hrvatov drt Slovencev. V tej akciji prednjači Maribor. Člani Slovenske Ljudske Stranke, preko 3000 iz mesta Maribora in1 okolice «0 poslali svojim poslancem1 formalno zahtevo, da takoj -pristopijo k radikalni stranki ali pa položc mandate. Poslanec Klek], ki je obhodil svoje volilee z namenom pregovoriti jih, »aj odstopijo od to namc-ire, je naletel povsod na odpor. Posjanec g. Geza Štiftar, ki je bil doslej član klerikalnega kluba, a je sedaj prestopil VI radikalni' klub, je dobil za ta svoj korak popolno odobrorfjo svojih volilčev v tej rodoljubni akciji Živeli rodoljubni Slotvtenci!« — Tako poroča »Balkan«. Vsekakor zanimivo in originalno in prav kratkočasno. »Balkan« je gotovo efliSal fteko zvonenjo iz Prekmurja, k’er pa nienda Sploh ne ve, kje je to, je napravil iz Prekmurja Maribor in iz mad-žarona Geze Štiftarja — zavednega slo- Ivenskega rodoljuba, in tako je Maribor doletela velika čast? da ga »Balkan« — proslavlja! ' * Kako hočejo radikali podaljšati ‘Svojo vladavino? Glasom vesti iz Beo- ■ grada namerava radikalska vlada samo j še dati izvoliti razne skupščinske odbo-'xc, predvsem finančni odbor, nato pa ,,skupščino odgoditi za 2 meseca, češ da iMorajo odbori pripraviti zakonske pred-floge. Opozicija je temu odločno nasprot-; na in namerava Ljuba Davidovič v današnji (torkovi) seji dati tozadevno protestno izjavo. Bajc bodo radikali tudi ' kasneje še večkrat na tak način prekinili zasedanje in si tako podaljšali svojo vladavino. Edino tako — brez parlamenta — bodo se pač še nekaj časa dr-’ žali na površju. * Jugoslovanski p.vlamctit povabljett , na Poljsko. Poljska vlada ie potem svojega poograj^kega poslanika povabila ParIbof/24^t56f«2!H2 Ha Poljsko zastopnik® HaSega parlamenta. * Dva 'slovenska poslanca na Koro škem. Vzlic temu, da so skušali koroški Nemci z Vsemi sredstvi pritisniti Slovence ob zid in jim1 iztrgati dosedanja dva mandata v koroškem' deželnem zboru, so se iSlovencl krepko držali. Njihova pozicija jo ostala enakomočna. V dežel ni zbor sta bila izvoljena kot poslanca dr. Fran1 Petek, zdravnik v Velikovcu in Janko Poljanec, župnik v Škoeijanu. Oba sta vneta organizatorja našo manjšine Ha Koroškem1. Državnozborskega mandata si Slovenci niso pribori li, vendar pa s® jo število za slovensko državnozborsko listo oddanih' glasov Me koliko povišalo (1. 1921. je bilo oddanih 9134 glasov, letos‘pa 9333 glasov). Za de-želnozborsko listo je 'bilo oddanih 9203 glasov. * Masaryk v Londonu. Prežident Ma-'saryk in zumafiji minister dr. Beneš sta dospela v London. Sprejem je bil slovesen. »Daily Mali« piše, da 'se baje pripravlja gospodarska zveza med Češko slovaško, Avstrijo in Madžarsko. * Nov n d ar ec v obraz Slovanom v Italiji. Iz Gorice poročajo o novem barbarskem: napadu italijanskih oblasti na pravice našega jezika v Julijski krajini. Videmski prefekt PiSenti je izdal 11-kaz, da nTorajo slovenski listi prinašati obenem' italijafFski prevod Vseli člankov in notic. Slovenski poslanci so zoper to nečuveno nasilje vložili takoj protest pri Mussoliniju. Med našimi ljudstvom1 v Italiji vlada nepopisno ogorčenje. Narod zahteva, da se fašistoVska vlada obtoži pred Ligo narodov. * Oslabitev avstrijske vladne koalicije. Izid volitev1 V Avstriji ni raVno •ugoden! za sedanjo vladrto koalicijo1, ki jo tvorijrt krščariški soeialci, velenemci in kmetijei. Krščanski socialci so izšli, iz volitev nekoliko oslabljeni; najbolj pa so pogoreli velenemci. Ojačena pa je pozicija socialno demokratske stranke, ki ni udeležena na vladii. Razmerje je po do sedaj znanih podatkih nastopno: krščanski socialoi 82, velenemci iH kmetij-ci 1(5, socialni demokrati 67. Komunisti so dobili tako brezpomembno Številke, da lahko govorijo o popolni likvidaciji avstrijskega komunizma. * Bolgarija so približuje Italiji. Rimski listi prinašajo daljše izvlečke iz bolgarskih listov, v katerih še povdarja prisrčen sprejem' bolgarskega zunanjega ministra v Rimu. Uradno glasilo bolgarske vlade, »Bulgaria«, piše v uvodniku, da bo Italija pod energičnim! vodstvom! Mussolinija igrala na Balkanu še važno vlogo. Lisrt izraža nado, da bo Italija, ki ni še nikdar nastopila proti Bolgariji, isto tudi politično in: gospodarska podpirala. * Iz propadajočo Nemčijo. Konflikt med centralno Hemško vlado in Bavarsko postaja dan' za dnem ostrejši. Iz Moiiakova poročajo, da je dala bavarska vlada znova zapriseči bavarsko deželno hrambo in1 sicer na Bavarsko, ne več na Nemčijo. — Državna vlada namerava protestirati v Parizu Irt na Dunaju, da baje od tani podpirajo separatistično gibanje v Porenju. Republika v Aaehenu .so še vedno drži. * Spor med Berlinom iri MunehVuom. Med Berlinom' in Bavarsko so prekinjeni diplomatski odnošaji, ker je državna vlada suspendirala bavarskega generala Lossowa, ki ni hotel izvršiti nekega ga povelja državne vlade. Sedaj so vrše pogajanja, da so spor odstrani. □OODDCDLILDDD D □ amnnnrmnnnn V SOBOTO. 27. OKTOBRA VSI V NARODNI DOM iia manifestacijo mariborskih podružnic Cirll-Metodove družbe! nanonnnnonon n n monnanannnn Sokotoo. o Sokolsko društvo v Strnišču pri Ptuju se namerava ustanoviti in pripravljalni odbor sklicuje ustanovni občni zbor v nedeljo 28. tm. ob 10. uri dopoldne v Sokolskem domu v Strnišču. Ob 14. uri je javni nastop sokolskega društva iz Ptuja, kateremu) sledi na-lodna veselica s srečolovom in plesom. In veselici sodeluje vojaški tambura-v zb°r "l dl>ški orkester. Za najboljšo postrežbo je preskrbljeno in tudi zveza zelezniska ugodna. Vabimo brate in sestre iz Maribora, da se po možnosti udeleže priredbe in tako pripomorejo do ustanovitve. »ovega sokolskega društva. Dr. AVG. REISMAN: Jugoslov.-češkoslovaško zbližanje v Mariboru. Češki industrijalci bodo pri vstopn na mariborska tla videli, da vlada tukaj živ interes za zbližanje J ugoslovencev s Čehoslovaki in1 precejšnjo poznanje nji hovih razmer, političnih, kulturnih in gospodarskih. Imamo v. sredini agilen »Češki klub«, ki je s svojini! finim, na eijonalnim in1 smotrenim delovanjem mnogo pripomogel, da so v Mariboru Čehi no samo spoštovani, ampak tudi priljubljeni. Delo za poznavanje češkoslovaških razmer so vršili že od davna vsi mariborski nacijonalni delavci. In kor so čutili v Mariboru gostoljubna tla, so se priselili že pred vojno narodnozavedni češki ljudje, ki niso samo varovali časti svojega naroda, ampak so tudi pri našem narodnem delu vzglodno sodelovali. Spominjam samo marljivih sodelavcev pri Sokolu. Številni češki rodoljubi pa so nam po Sp. Štajerskem 'naravnost vo dili narodno borbo. Ljutomerskega So kola nam je n. pr. celo ustanovil Čeh, Mariborska Slovenska akademična mladina pa je zadnja leta pred vojno skoro brez izjeme odhajala na Češko in so v Pragi vzgajala s tisto znano češko Solidnostjo v resne, neustrašne narodne irt napredne borce. Ravno na tem polju smo imeli od Čehov doslej največ koristi in je gotovo -v našo veliko škodo, da se ne vzgaja več toliko jugoslovanske akademične mladine v Masarykovi Pragi. Sedanja mlajša inteligenca po večinoma pozna češko kulturo in tako bomo še tudi v naprej gojili živo zanimanje za češke razmere. Ustanovitev! podružnice jugoslov.-ceškoslov. lige v Mariboru jc bila toraj prava življenska potreba našega javnega duševinega dela. Ko smo pred dvema leti imeli prvo Ligino zborovanje, jo bila velika dvorana Narodnega doma nabito polna in občinstvo jc z navdušenjem pozdravljalo češkega generalnega konzula dr. Beneša, ob pevanjn češko in jugoslovanske himne. Tudi vso ostale Ligine prireditve 80 bilo doslej šo vedno častno obiskane, celo predavanja, kar znnči, da mariborska publika prav pojmuje potrebo in' važnost medsebojnega spoznavanja, ki je goji Liga. Veliko naloge, ki jih ima vršiti Liga v Mariboru kot obmejnem mostu, kjer tolikrat »stopajo češki gostje prvič pa jugoslovanska tla, so nas privedla do tega, da smo so sklenili osamosvojiti od Ljubljano in1 smo baš pretekli teden' predložili Vladi pravila za Sarriostojho društvo. Že čez njokaij tednov se vrši ustanovni občni zbor mariborske Lige, ki bo v naprej še intenzivnejše gojila prave, umestne, neprisiljene irt naravne od nošnje, ki morajo vladat? med tema najzavednejšima slovanskima narodoma in najbolj ekspoiiiramma državama. M Pripravljalni odbor — ,, Straže« v Ptuju sklicuje za dno ^ 7. o * tl. ob 20. uri zvečer v sp°dnji ^dy°r^^ Narodnega doma ustanovni občni ® ' podružnico »Jadranske Straže« v 1 1 ^ s sledečim dnevnimi rodom1: 1. Poroči 0^ dosedanjem! delovanju poverjeništva. -• Namen! društva (poroča g. dr. Mai®* Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Pre ^ čniml zborom; se vrši sprejemanje n° člartov. — Amnestija za Vojake 'je izšla P°v^ dom krsta prestolonaslednika pomiloščeni vsi oni, ki so zakrivi1 gunsfvo V času od 8. lipnja 1922 , ^]0 poJ prestolonaslednikovega krsta 3° (6 maknjenih v višji čin 75 gG0^r armijskih, 22 divizijskih in -nih). ..j;!#. — Obletnica zagrebškega vsc«^ Tc dni jc poteklo 49 let, odkar novljeno v Zagrebu po zuslu^1 y6e-. Jugoslovana škofa Siiosan^1,1 učilišče. Prvotno bi se iind0 bo jugoslovensko, toda na priti^^raoja ga morali imenovati .vseučili^0 Josipa. Do takrat na juga BP 0 jjaiiie' imeli nobene univerze, ki hi prvotn0 njena predvsem Jugaslovenoin^^f^o, je obsegala univerza satu° ,lata_ $0 'e bogoslovno in pravno fakal^ iUdi I olnd» po preobratu se jo izpo>po|u gelila tt' medicinsko. Leta 1882 se j° b$ Jcjcr 3e Dnevna kronika. — Poroka princa Pavla z grško priri-coso Olgo sc je izvršila 23. tm'. v starem dvoru. Svečanost je imela intimen’ značaj, prisostvovalo je 200 oseb. Kralj Aleksander je bil »stari svat«, Albert vojvoda od Jorka pa kum. Na povratku iz starega v novi dvor je mOrala nevesta po narodnem običaju vzeti žito, sol in kruh ter trikrat poljubiti kraljeviča Petra. Nato jo bil v novem dvoru gala-ohed za najožji dvorski krog; prisostvovalo jc krog 60 oseb. — 14. pešadijeki polk — polk Nj. V. prestolonaslednika. Kralj je povodom1 krsta prestolonaslednika podpisal ukaz, s katerim nosi 14. pešadijski polk, eden najslavnejših v .vojni, imo prestolonaslednikovo. — Sokolstvo in' prestolonaslednik. Glasom vesti iz Ljubljane je imenovan prestolonaslednik častnim elanom vsega jugoslovenskega naraščaja. Odlikovanje povodom krsta presto* [ortaslednika. Kralj je odlikoval povodom prestolonaslednikovega krsta veliko število generalov in oficirjev z redomi Belega Orla, Sv. Save in Karadjordjevi-čeve zvezde. — Tudi je podpisal ukaz o odlikovanju sokolskih delavcev. — Iz našega uredništva. Z današnjim dnem je prenehal biti član našega ursd-ništva g. .Bft&jsoj Rehar,, niverza v sedanje proslop3e’ .iav*> P® dotlej tobačna tovarna. Za ^Odo $ desetletnico prihodnje le*-° Ci , • kratkem pričelo obsežne pr1!’11 i nabn8 ". — Pasja steklina v severni ^ .g po Dalmatiiiski listi poročajo, f,eVern^11 vsej Dalmaci ji, zlasti Pa . ^ delni silno razširjena pasja fr jeju dosedanjih' ugotovitvah S° jay steklino 3 psi, štiri mačke, _ _ pia vejo živine, šest svinj in tiin s{e)vl perutnine, ki so bile offr'zenX;rae psov. Oblasti so podvzeie o1 • feV* jo, da to nevarno bolezen za r j prečijo liadaljno širjenje. - — Žrtve madžarskega petek so madžarsko oblasti obmejni policiji tri naše so bili pred več niescci arc gjpodic . Sl mteji radi špijonaže. N<‘ tf& jo bila V Budimpešti «apr , ,, *, £ ila madžarsko vla ckova^.j) mesecev, je blatila madzarsico ..vl"~^fBjsk< aretiranci go presedeli1 V TZ 8°. zaporu po šest nieseceV. pris‘ trpinčili ter jih z gladoiri^0^ -da bi prizrtali' stvari, ki .1 ^ jjj ’ki zagrešili. Konmo so ji« poe^L sko oblasti rta pritisk n^^o gj izročiti naširrt oblastem. _ iJoln^j rali 'nemudoma prepet^'3^ : so si nakopali po1 madza • lezert. ' I . | a 11 — G. Čira KameHarf^1 ^. f ^ ravnatelj Jadranske ban lik im loparoml udaril & mokrafeke stranke dr. rj° 0*" fip mer ju in drugih'. Seve p ,orab« obsojen'. Tudi zaradi Kramerju, ki «^^3« ^ 0,.^. 0 ministrskega položaja. godi svoj časi od ljubljanske^ 2500 D gTobe ali « drti mer se je pritožil pr«*1 P dfrf šal kazen! P » ^el f ^ zapora. Kamenaro'0 g6tfce ^ pri obravnavi navesti rt« za svoje trditve. Ta 1 _ klevet n ikL L Potopljen ItalTjaflsk* P ^ poročajo, daje 0». nil neki italijanski potočilo*'. Maribor, 24. oktobra 1923. PB.ii.CKxA »'lAboKbc St. Ž4I. Stran &Xf rL Čehoslovaška in Jugoslavija. Napisal Bogumil V o 5 rt j a k, izvanredn-i poslanik in opotriomočeni minister n. r. Kako abotna in smešna je vendar trditev nekaterih publicistov prema pranih centralnih sil, da svetovna vpjna til imela konkretnih in pozitivnih' državnih rezultatov! Svctovno-zgodovinski čin1 razbitja habsburškega cesarstva jo imel eno silno posledico: nov državni sistem’ ^centralni Evropi. Kar tri novo državo $o izskočilo 37. kaosa svetovno vojne: Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija, tooKooen aktivami Slovanstva, oslabl.jo-•taenmi vsled ruske katastrofe. In snažilko. oria država, ki jo delala fiajveč prc-Wavie, skeptičnim diplomatom velike an-jtanto ob časa vojne, jo dokazala največ ji dar za smotreno državno organ i-^cijo. Najprej od vseh’ novih držav so ^je konsolidirala Češkoslovaška, čeprav j3e imela rfajvcčje težave: Nemce in bolj-$0višk» nevarnost vslcd svojo indučtri-“alizooije. Skoraj dve tretim cele industrije bivše Avstro-Ogrske je prevzela Čelioslo-vaska. V nekem oziru je bilo to naravnost breme, kajti AvStro-Ogrski jc bilo |iahko izvažati svojo irridclke po celem .švotu, dočim Se mora boriti Čchoslova-Ska na vso kriplje, da si pribori zopet ^svetovni trg. V časih pred vojno jo za- d “'JVvVaid VtJotVct 'Mit* luuu' ^ ,“««« delavcev, metahingična 350 tisoč, ■^•rarnika im glažute 375 tisoč, usnjarska tisoč. Za vse,to armade delavcev ;ie "|ie treba najti kruha in; to ob času so-.balistično delavske zakonodaje. Mora se da je republika, v precejšnji meri 'Miljena tj .socialističrnin oljem, ta o-'socialni problem rešila na pre-(ce3 Zadovoljiv način. Čehoslovaški so '^Padle tudi Škodove tovarno v Plznu, a °Krom;ni arzenal, ki zavzema v mo- češkoslovaški krogi stojijo na stališču, da njihova industrija naj ne bode takega vpliva, da bi ugušila poootko jugosio-vaniske industrije, ampak da vsaj podpira našo skromno industrializacijo. Čehoslovaška naj ustvarja s svojim kapitalom in' s svojimi tehničnimi sredstvi pri nas industrijalna podjetja, to bo v največjo korist čeških gospodarskih krogov samih. Kolikokrat čujemo nepremišljeno o-čitanje, da nas smatra Čehoslovaška za kolonijo. To jc trda beseda, ki se prav malo prilega Slovencem, ki se sami tako radi šopirijo s svojo socialno in gospo- darsko superiornostjo, kar vzbuja veliko nevoljo med Hrvati in Srbi. Torej ne očitajmo mi drugim stvari, ki se nam očitajo. ČehcsloVaška je bila v 'stanju, da si uredi čim prej svoje finančno gospodarstvo, irt je mogla biti v tem oziru pač vzor drugim1 državam1. Tudi zgodovina čehoslovaške krone bo vedno sijajen vzgled, kaj more doseči sni o tre n a gospodarska politika enega energičnega naroda. Francoski, angleški in amerikan ski narodni gospodarji, ki študirajo češke razmere, so polnil hvale za češko ro- Pragi lažje IT^i oboroževalni industriji eno prvih' Češka metala rgičrta industrija je ^^cirata, povprečno rta leto 250 loko 12 tisoč Vagonov in šc večjo šte- '^sljevaia ^ška Tekstilna industrija 700 spodansko organizacijo. V nego v kakem' drncem! centru dobiva tu-j ec gospodarske informacije. V tem ozi-zu Se pao Čehi povsem razlikujejo od svojih južnih bratov. Češka je pa bila plodna v nekem drugem oziru. Razvijal se jc tip gospodarskega voditelja, čisto V smislu velikih' razvitih zapadnih družb. Morebiti še manjka potrebna velikopoteznost, pa tudi ta bo prišla, brž ko bo rebri san a poslednja stopa avstrijskih tradicij. V enem oziru je imelo češko gospodarstvo še pred vojno velik upi i v tudi na našo gospodarske Tazmere. Češko ban-karstvo je danes mogočen! čiriitelj, ki pač daleč presega naše bančne razmere. Tako ima Češka danes tri banko h kapitalom! od 200 milijonov čK. Čehi so znali prej ftapraviti red Pa svojih železnicah. Prvorazredni strokovnjaki so v kratkem času uredili promet na progah, ki iznašajo 3-3.000 k m'. Vsled i n dust r i j aln o -social is tičri e 'strukturo velikih čeških mas jo bila uvedba občno- vojaško dolžnosti skoraj eksperiment. Češki žilavosti in patriotizmu se je .zahvaliti, da ima republika danes armado, s katero računajo kabineti velikih sil. Iu še nekaj jo treba omeniti, kar je riajVečje važnosti. Nemška nevarnost na Češkem1 postaja manjša in manjša. Nemški pri vredni krogi so sc že zdavnaj odločili za republiko, delavstvo ni za ni-kake avanture zavzeto in nemška buržo- Moiuobilov, traktorjev, poljedcl-i ^«Wjov itd. prirodn-o je bilo, da je morala . eohoslovaška gospodai'3ku politi-vredno energično smernico. Morala _ covatj skoro s prohibitnimi carinami i^, industrijo in morala jo skrbeti za !J*a,mjo čoho,slovaške industrije po da sri ona ita novo pribori trge, ka-k. r® jo Zfftibila vslcd razpada monarhi-1 !** in da vsaj v skronVnom razmerju o-j^Ofcoča svoji industriji ono' okspanziv-^t, katero je imela pod Avstrijo. Pivo sladkorna repa češke provcnijencc je udomačena n. pr- pred vojno po ce-svetu, po vojni 'so je eksport v zdat-■S. mer^ ^nanjšal. Očitki, ki se toliko-čujejo in ki So mnogokrat prav iz izviti, morajo Se presojati po juro-^arkn pravega stanja stvari. .Vodilni ^r'Pipuš: ' Mi Sfs«i k Čil R " sem .bil Se v gimnaziji, so začeli ^cešlr-^' srednješolci si dopisovati sl Vsak je pisal v svojem mater-'birh ')P,Z'Namen je bil, spoznavati se *arri Jav}lostt je pri nas takrat valvujal ^ib za Cehe Ivan Hribar, pri Če- JC0 zaimnan.ie za Slovence Jan Lego. ^vto^i an Hribar ob priliki tisočletnice :.Vlat »mirti leta .1885 priredil posebni .^°dnv -r *'* popeljal Slovence na Mo-<=Cr?I> V Velehradu in! na to tudi v ’k, sem1 v svojcml narodnem1 navdu ^iida ^dmošolec sicer 8 težavo, pa TK, 10 flabral potrebno svotico, da sem tVfrcjj;6 tega izleta na Češko. Obisk ki*1'1 PreiWvedala. Simonu Gregorči-pf> rJ.° ndeležil izleta, je dala prei>o-'r! ?a njegovo pesem1 »Slovanska ^t0W skal 1 pa smo takrat Brno in' do p ' _ r* avstrijsko-mPravske meje pa 8 aajvt^--S° nas Povsod sprejemali *‘,l,m navdušenjem!. Plapolale so ^ frra^'^'°dl>c, frčali šopki, vrstile Prirejala pogoščevanja. Po **dal C, gimnazijskih študijah sem' se . ^ na Dunaju. Tu sem 5^ Kot. xi° In v ta namen pristo- a ' *®t vi IK’ in v ta namen pnsto-srfn' Sl(wans-ki besedi. V češki k , 86 Precej privadil češkemu •‘tftravli lo Ta([ fcffi na v'seilSilišču v PrairL fajTg. niso azija bo morala slediti. Umevno je, da nemška katastrofa v rajhu po francoski zmagi v vprašanju Ruhra upliva gotovo tudi 'silno na Nemce na Češkem, tukoj po osvobojen ju posvetila stvar ja-nju državao-diplomatskih zvez. Aksiom jugoslovanske in čehoslovaške politike, da je jugoslovensko-čekoslovaška zveza neobhodna zgodovinska potreba. Tako zavezništvo pa potrebuje predvsem medsebojno poznavanje. Po Jugoslaviji potujejo že delj časa člani čehoslovaško-jugoslovanskega na-rodno-gospodarskega udruženja, v katerem so zastopane vse panoge gospodarskega življenja Čehoslovaške. V njem so zastopani agrarni in industrijski interesu Na čelu udruženja je simpatični in ugledni Rudolf Barta in z njim potu jo pa tudi predsednik narodnega sveta senator Prokupek, čigar ime mora biti znano pač tudi vsakemu manjšinskemu delavcu med Slovenci in1 ki jo edem izmed šefov češke agrarne stranke. To pač ni nobeno poslovno potovanje, pač njega namen' je proučavanjo naših gospodarskih razmer. Naši gostje .so najodličnejši gospodarski čimtc-lji čehoslovaške in' njih beseda zaleže mnogo v politiki repu blike. Mi Slovenci kot praktični ljudje ■bi pač morali imeti smisla za te može praktičnega realnega življenja in tclmi ko, ki so večjega pomena ko morebiti kaka potujoča pevska društva. Jugoslavija in Čehoslovaška bi se mogla tako lepo gospodarsko izpopolnjevati. Industrija i ni kmetijstvo bi si moglo medsebojno zamenjavati produkte. Z vzgojevalnimi sredstvi sc naj pospešuje naša industrija in industrijalna Češka gotovo ne bo zahtevala, da bi mi žrtvovali svoje industrije. Ljudje dobro voljo vedno n‘ajdejo pravo srednjo pot. Bolj’ in dobro domače gospodarstvo. AT.OT7IJ KRIŽNIČ, generalni ravnael! »Drave« Maribor. Maribor. Sedejnost In bodočnost mariborske industrije, (Ob priliki obiska češkoslovaških industrijalcev v Mariboru). Kolikor mr je znano, šc takrat noben slovenski. dijak ni študiral v Pragi. Kmalu na to pa so začeli slovenski dijaki poha jati v vseučilišča v Pragi, izprva nemško, ker -si niso pripisovali toliko zmožnosti, da bi mogli z uspehom slediti češkim predavanjem. Kmalu se je tudi to izpre menilo. Število slovenskih dijakov v Pragi jo raslo od leta do leta. Obiskovali niso več nemško ampak češko vseučilišče in češko tehniko. Danes jc v Jugoslaviji — zlasti pa med Slovenci — mnogo inte-Hgentov, ki govorijo tudi češki, ker so študirali na Češkem. Ti dijaki so bili povsod in vselej razširjevalci mi.sli, da je treba zbližanja med jugoslovanskim in češkim1 narodom. Danes jugoslovanski inteligenci češka literatura in umetnost niso več tuje. Pa tudi med Čehi raste vedno bolj zanimanje in razumevanje za jugoslovansko literaturo jn' umetnost; Tako so so razvili stiki med Jugoslovani in’ med Čehi iia prosvetnem polju. Ž njimi snfemo biti zadovoljni. Manj zadovoljivi pa so stiki med obema narodoma na gospodarskem1 polju Tiika.j se še no poznamo dovolj. Niso redki Čehi, ki so prišli k nam kot delavci, o-brtniki, trgovci itd., in se naselili med nam. Malo pa je Jugoslovanov, ki bi fco na gospodarskem polju udejstvovali med Čehi. Da pridemo tndi tukaj do ožjih’ stikov, treba bode pred vsemi proučevanje obojestranskih gospodarskih razmer. Treba bode nastopiti isto pot, kakor smo jo napravili na prosvetnem polju. Mla-j dina. ki se hoče posvetiti gospodarskim xaujc j ulil'-. JilMJt • dfipuščale 1 čebosl^iaška zujjai;ja, jiolilika- §o je ....................... . Tj ko kje drugodi, jc v gospodarskih’ vprašanjih potrebna zmerna diskusija. Ne sumničenja in očitki so sredstvo napredka, ampak pameten' preudarek inj s.inotronost v duhu medsebojne popustljivosti. Velik uspeli je, da ima napredna' Češka forum, pred katerim se morejo' razpravi j a ti čehoslo vaško-jugoslovanska i gospodarska vprašanja, iu ta forum’ je Udruženje, ki je naš gost. Neredko se čuje trditve, da So gosptn darski stiki med našima državama izključeni, ker ni teritorialne kontinuitete. RoS' ni za Slovanstvo večje nesreče, to te, da ni mosta med severnim' in južnim Slovanstvom'. Tu v Mariboru smo skoraj najbližji češkemu ozemlju. S koridorom! nismo uspeli, pa to šo no zriači, da bi ne napenjali šo naprej. V naših’' dneh1 ser v mariborski oblasti dovršuje železnica,: ki bi mogla biti od velikega pomena aa zvezo s Čehoslovaško. Železnica Ormož-Ljutomer-Prekmurje je ta proga, ki lahko šo igra velikansko vlogo v našem’ gospodarskem razmerju k čehoslovaški ra-1 publiki. Tudi Donava jo važna mednarodna arterija. Zastonj že leta in! leta ČehosloVaki povdarjajo važnost te arterijo za naš mednarodni promet, doslej je bil Beograd gluh', čeprav je pač samo ffaš interes, ako se izkorišča to, kar jTaii? iftu dijo mednarodni ugovori1. ČehosloVaski gospodarji bodite nam pozdravljeni v Mariboru, ki leži oJ> meji! Oermanstva. Bodite nam' pozdravljeni kot sini Komenskega, HuBa is Jurija Podi ebradskega, pa tudi koti vrstnik Ra-širta, ki. je bil glasnik velikega Bodobrafe-ga gesla: Štedi iri delaj. Prodvsenf pa Ho dito pozdravljeni kot sinovi naroda, ki jo Kil' vedrfo prepričan, Ha je prvi predpogoj steče in! blagostanja red, kultura Gospodarske In politične razmere ce-ic Evrope so sc v svetovno vojno in z njo združeno kreacijo novih držav popolnoma rpredruga&ile. Te velike spremembe .so stavile tako češkoslovaško kakor .iugoslovenske industrijo pred nove in težavne naloge. Bratski češkoslovaški in jugoslovonski narod sta že po svoji narodnosti ,vezana drug na drugega, zato jo prihodu zastopnikov češkoslovaške industrije pripisovati tem večjo .važnost. Na svojem potovanju širom naše domovine so se odlični predstavniki češkoslovaške industrije seznanili z vscini perečimi vprašanji na gospodarskem, industrijskem, trgovskem in obrtnem polju. Prepričan sem, da so po tem — ko so videli in spoznali vse naše dobro in slabe strani — prišli do spoznanja, da je poklicem1, bodo so morala podati tudi v sosedno deželo, da tam dovrši svoje študije, ali pa sc vsaj praktično izvežba v svojem poklicu. Naš trgovski, obrtni in' kmetijski naraščaj mora začeti obiskovati tudi češke strokovne šole, češki naraščaj pa jugoslovanske. Naši trgovski, obrtni in kmetijski pripravniki ali po močniki morajo za nekaj časa iti tudi na Češko, da tam vidijo, in tudi sami posku rfijo, kako je treba njihov poklic izvršc vati. Obratno velja tudi za češki naraščaj, ki bi sc naj vežbal tudi v Jugoslaviji. Mladi trgovec, ki je sam imel dovolj priložnosti, spoznati zanesljivost in toč- nost tujo trgovine in posameznih tujih tvrdk, bode brez dvoma ostal v zvezi fi temi tvrdkami tudi potem, ko se jc vrnil v domovino. Obrtnik, inžener, ki je sam ol>čudoval podjetnost raznih gospodarskih podjetij pri drugem narodu, bodo tudi pozneje, ko se je vrnil v svojo domovino, ostal v zvezi s tistimi podjetji tujega naroda, katerih poštenje in solidnost so mu znani. potreben med 'Jugoslavijo in bratsko Češkoslovaško popolen sorazum ne samo na političnem, temveč še mnogo boJj na gospodarsikem polju, da je ta sporaium ne samo potreben ampak tudi mogoč in to pred vsem na industrijskem polju. Maribor s svojo okolico ima najboljše pogoje za ustanavljanje in! razvoj n'o* Vih industrijskih podjetij. Brez pretira« Van ja lahko trdim, da jc že narava sam*( določila Maribor za naš hodoč najvažnejši industrijski center, v korist inpro-cvit naše lepe domovine. V podkrepitev! tega naj »lužijo naslednja izvajanja* ii te trditvi' v polni meri potrjujejo. t Lega mesta. Tam, ikjer' stopa Drava iz ozke Dravske doline ter zavije proti jugo-vzhodd posredujejo navadno Avstrijci, zlasti Dunajčani. To je sicer resnica, a umev-i po. Jugoslovanski trgovcc jc bil-de zdaj vzgojen' vedno tako, da so jo Ho dobrega naučil nemščine in več ali manje prei potoval ip Spoznal tudi nemške avstrijsko dežele, malokdaj pa jo prišel na Če* ško. Isto velja več ali manje za češkega trgovca. Kaj čuda potem, če so je jugo* slovanski industrijalec, obrtnik' hi' trgo^ vec na eni strani, ter češki industrije*, oj brtnik in trgovec na drugi strani med seboj ne spoznavajo, ne razuniejo, in da vsled tega med njimi tudi ni neposrednili trgovskih zvez, da 'mora mod njimi po-< srcdovait tisti, ki jo znan’ z obema, to jel ‘ avstrijski Nemec, pred vsem' Dunajčan. Pri nas jc šo skoraj popolnoma nepoonari češki trgovski potnik zlasti tak, ki bi bil zmožen tndi jugoslovanskega jezika. Ravno tako malo ali pa še manje znart je med Čohi jugoslovanski trgovski potnik, ki bi bil zmožen1 češkega jezika. _ Pri nas so mnogo govori in1 piše o knwf tijskih zadrugah. Meni pa ni znano, da Mladi _ gospodar, ki se jc šolal ali j bi se bila katera izmed Naših1 kmetijskih- vežbal pri drugem' narodu, bode zmožen tudi njegovega jeziika, in bode že zaradi tega najraje in v prvi vrsti ostal tudi v trgovski zvezi z gospodarskimi krogi doti enega naroda. Iz trgovskega naraščaja, ki se je šolal iti vežbal tudi v inozemstvu, bi dobil najboljše trgovske pot-uiko za tiste dežele, kjer so Se šolali in' ■vežbal i. Češki in jugoslovanski gospodarski krosi t_0?.ijo, da nimajo med seboj tiepo §£gdaUi J£3ŠL.£gDg§k». &.s&ed o^oj&oi: zadrug, ali pa Sijih1 zveza, odločila za to4 da ustanovi na Češkem1 prodajalno kme< tijskih’ pridelkov svojih članov. In' vendar bi bilo to nujno potrebno. Imeti bi znalo veliko uspeha. Posebno velja to za našo vino, sadje, za našo živino, mast in’ drugp kmetijske pridelke. Tudi nekatere obrtne zadrugo bi znale imeti srečo na' ten? polju. Upajmo, da pomeni v tem’ oziru začetek novo dobe obisk čehoslovaški h’ go-1 Spotlarskih krogov, ki ga pričakujemo te StVaS »' PRILOGA] VfXBtffltr«Tgf. 2417 ’4vrafiuofr2^7oRtoBriTig23i fca široko Dravsko polje, leži na obeh Straneh Drave mesto Maribor, pod obronki skrajnih izrastkov vzhodnih alp. Pohorje, ki se razteza jugozapadno od Maribora se tu pogreza v ravnino tako-zvanega Dravskega polja, dočim sega na severni strani takozvami Kozjak neposredno do Maribora in se nadaljuje v čim dalje nižjem gričevju v razsežnih Slovenskih goricah ter končno izzvene pb črti Radgona—Veržej—Ormož ,v rodovitno mursko ravan. Med obema po-gorjima, katerih obronki so obrascem z gostimi in razsežnimi gozdovi ter hranijo na svojih ne prestrmih rebrih neizmerno bogastvo na losu, si je mogočna Drava prebila strugo v smeri od zapada na vzhod. Prvotna tesna Dravska dolina ee nekaj kilometrov zapadno od Ma - ribora razširi v rodovitno, od vinorodnih ^goric obkroženo kotlino, na katere se .vero-vzhodno obrobju leži mesto Mari tbar. Drava, ki deli mesto na dva dela se razvije tik pri Mariboru v pravo veliko reko, ki teče od tod dalte vse svojega izliva v Donavo po nižavah. Po primerni regulaciji hi bila Drava plovna do Maribora. Za enkrat je v tem -svojem delu uporabljiva samo za vožnjo ti splavi, ki je tu zelo visoko razvita in se tem potom spravljajo^ vse neizčrpne zaloge lesa Dravske doline v hrvatske, slavonske in vojvodinske nižave- _ Maribor s predmestji šteje približno kO.OOO prebivalcev (brez vojaške posad ke), od katerilt je nekako 35.000 slovan sike (sloven/ke) narodnosti. Vsa okolica mesta je izključno slovenska. Prebivalstvo je vesele naravi, a marljivo, ter ima smisel za delo in dolžnosti. Delavstvo, katero izhaja večinoma iz kmečkega stanu najbližje okolice, je razumno in dovzetno, toraj za industrijo izvanredno ■porabno, pa tudi disciplinirano. Podnebje je zelo ugodno in milo, ter uživa Maribor po pravici glas slovenskega Merana. Oster mraz je tu prav tako 'neznan, kakor visoka vročina. Megla je sploh neznana. Zato tudi tod izvrstno u-' speva vinska trta in plemeniti kostanj obrodi prav dobro. Pestra okolica nudi , zelo raznolike pokrajinske slike in prijatelj narave najde v njej neizčrpno ; mlnoKO užitka, pa bodi prijatelj ravnine /ali ljubitelj visokih gorskih vrhuncev, j Pohorje tn Kozjak, torišča krasnih 1 jud-jskih pravljic, s svojimi mogočnimi tem-i nimi jelovimi gozdovi in znamenitimi vo-•dopadj nudita nešteto krasnih izletnih itočk. j. Mesto ima svojo lastno plinarno in j vodovod, dočim dobiva eletrično silo za f razsvetljavo in industrijske svrhe za-i čnsno od Falske elektrarne, in v tem j oziru ne zaostaja za drugimi modernimi !mesti. Maribor je sedež bodoče mariborske oblasti, okraajnega glavarstva, finančne direkcije okrožnega sodišča, i glavne carinarnice, obrtnega nadzorstva, kemjčriega preizkuševališča, državnega stavbenega urada, ter mnogih drugih o-blastnih inštitucij. Tudi šolstvo je v Mariboru izredno razvito. Naj omenim le gimnazijo,^ realko moško in žensko in žensko učiteljišče, srednjo poljedelsko . šolo, vinarsko šolo, trgovsko šolo, obrt-nonaidaljevalno šolo, gospodinjsko šolo jter pred vsem prebivalstvu odgovarjajoče število ljudskih in meščanskih šol- /. Prometno Središče. i Po svoji naravni legi je Maribor važ-Jfio prometno središče. Železniška proga Praga—Dunaj—Maribor - Ljubljana-Trst ■ Veže severno in južno Evropo dočim spaja proga Beljak—Celovec—Dravograd /—Maribor preko Čakovca in Budimpešte . zapad z vzhodom. Preko Zagreba veže železnica Maribor z južnimi deli naše drža-,ve, tako z Beogradom, Nišem in preko .Skoplja s Solunom, na drugi strani pas prostrario jadransko obalo. Zelo važna za Maribor je novo projektirana železniška zveza Maribor—Pragersko—Zagreb, ki bo sa_ celo tretjino krajša od sedajne železniške zveze. Tretjo važno prometno zvezo pa, tvori_ še omenjena vodna pot po Dravi ki prihaja v poštev pred vsem za transport lesa. Vinska trgovina. Že od Hekdaj je v Mariboru cvetela trgovina z deželnimi pridelki, v prvi vrsti pa vinska trgovina. Maribor je glavno vinsko tržišče cele Štajerske. Znamenita vina ljutomerske okolice, Slovenskih goric, Dravskega polja in Haloz so se od tod razpečavala v avstrijske dežele, Kranjsko in Koroško. V,sled novih razmer in' valutnih diferenc je nastal v vinski trgovini občuten zastoj, ker so prejšnji glavni odjemalci popolnoma izostali. Iz-vq* yin v Nemško Avstrijo je skpj-ajpo« polnoma ponehal. Toda izvrstna kakovost vin jamči za to, da bo vinska trgovina zopet oživela in opravičeno jo upanje, da se bo našim izbornim vinom, ki uživajo svetovni sloves, v doglednem času posrečilo uvesti se v prijateljsko češ-koslovaškojrepubliko ter se tam uspešno obdržati na trgu. Lesna trgovina. Visoko razvita je v Mariboru tudi lesna trgovina. Največ lesa gre od tod v Banat, Vojvodino in v Srbijo, znatne množine zlasti kvalitetnega lesa pa se izvažajo v inozemstvo, pred vsem! z Italijo, Francijo, Nemčijo in Švico pa tudi v Španijo in v Egipt. Sorazmerno z razmahom lesne trgovine se je zlasti po prevratu razvila tudi lesna industrija. Tako v mestu samem kakor v bližnji in daljni okolici je nastala cela vrsta žag s parnim ali električnim pogonom, ki obratujejo skoraj večinoma s polno-jarmeniki. Enako razvita je ostala lesna industrija kakor tovarne za pohištvo, zaboje, krtače, čevljarska kopita, zobotrebce, lesene klince in1 razne druge lesne izde1’-« in pol-fabrikste. Industrija. 'Zelo važno mesto v Mariboru zavzema izvoz jajc in perutnine. Med najvažnejše industrijske panoge je treba prištevati v Mariboru tudi mlinske industrije. Tukajšnji veliki in najmodernejše urejeni u-metni mlini so prej predelovali banatsko žito ter zalagali z mlevskimi izdelki zlasti alpske dežele. Vsled novih razmer je nastala V mlinski industriji občutna kriza, kateri se skušajo industrijci izogniti s tem, da predelujejo mlevske izdelke v lastni režiji v testenine in kruh. Pred pol stoletja je v bližnji okolici Maribora zelo cvetela industrija stekla, ki pa je po zgradbi železnice popolnoma podlegla konkurenci razvitejše češke ste_-klene industrije. Zelo visoko razvita i-il slej ko prej sijajno uspevajoča stroka je v Mariboru tudi usnjarska industrija. Izmed velikih industrijskih podjetij omenjam tu še tovarno mila »Zlatorog«, ki spada med največje tovarne te stroke v Jugoslaviji, tovarno za dušik v Rušah, Splošno stavbeno družbo v Mariboru, velik granitni ka-menoiloml tvrdke Lenarčič v Josdpdolu pri Ribnici, tovarno brusnih' kamnov tvrdke Swat.y„ tvornico vžigalic v Rušah, nadalje velike tovarne za lepenko in’ papir v Sladki Gori (Rosenberg) in Cerša-čko tovarno lepenke v Ceršaku. V novejšem času po prevratu se je ustanovilo v Mariboru mnogo n’ovih industrijskih podjetij med temi več takih’, ki -so se priselile iz Češkoslovaške, tako: tkalnica Doctor in’ drug, apretura in’ belilniča Schonskv in Loebl, tovarna svinčenih izdelkov Kybal, nadalje tovarna oblek Jugoslovanski Lloyd, nadalje tovarna zrcal in brušenega stekla »Kristal«, tovarna električnih žarnic »Volta«, tovarna zvonov, tovarna poljskih strojev, »Drava« tovarna upognjenega pohištva, hladilnih naprav iri jermenic, tovarna, kovinskih izdelkov, več tovarn mesnih izdelkov, dve pivovarni ter nebroj večjih in1 manjših novih obrtnih podjetij. Omenim1 nlaj še, da ima v Mariboru južna, železnica eno svojih naj večjih delavnic, v kateri je zaposlenih krog 3000 delavcev. Elektrifikacija mesta in bkolice. Vsa’ ta industrija in trgovina kljub splošnemu neugodnemu gospodarskemu položaju lepo uspeva, kar jc pred vsem pripisovati izredno ugodni geografični legi Maribora in okolice. To dokazuje, da postaja Maribor važen1 industrijski center, ki pa je prišel do veljave šele v Jugoslaviji dočim je bil pod Avstrijo neznatno provincijalno mestece. Vsa večja in pomembnejša industrija se je prej u-stanavljala v centrih zlasti v Gradcu, ki m onemogočal vsak industrijski razvoj Maribora. Z nastankom Jugoslavije se je ta položaj mahoma premenil v korist Maribora, ki ima v oeli Jugoslaviji za razvoj industrije najugodnejšo lego. To dejstvo naj v kratkih besedah osvetljijo sledeči podatku že naravna lega mesta ob prevaž-nem železniškem križišču nudi ugodnosti ki so vsakemu industrijeu in trgovcu jas-n . o ugodnost v neizmerni meri povečuje lega ob Dravi in možnost izkorišča-Uta ogromne eiektrične pogonske sile - i ‘ut? f mizčrpnimi rezervarii v alpskih ledenikih in tinežnikih pri taka ne-užahljivo eaafepmerno. množico, ki znaša pri Mariboru 4°/oo nekoliko zapadno od Maribora 6°l mnogo smeha sta vzbujala *'av t,na^0kar Žan (g. Železnik) in Oro-^lastUCC^ ^S' ^obovišek). Gotovo sa bi Spremembe teksta in neumest- tfeba ^i Pa lahko izostali, ker je ^estjj ar°vati predvtsem dostojanstvo ba n;vga gledališča, da ne propademo td° Va^kega diletantizma. invalidov, vdov in sirot, Sl0v e.*fe> je priredilo, kakor drugod v petek dne 19. tm. žalni ^tvi svetovne vojne. V farni v^ilj6 ]0 brala sv. maša, katere so se jh (g -^^topniki vseh celjskih oivil- ’10 Prinesel lepo vsoto za naj- 3aa 3.n^£’b oblasti. Nedeljski cvet j§e i"10 lopo vsoto ^Va^^e’ vdove in sirot« vI? za^ruga javnih nanie- daje u 3e dobila izvrstno moko, Primernih cenah v s»W!ao Mariborske vesti. Uaribar. 23. oktobra 1923. m Prihod češkoslovaških industrijal-cov t Maribor. Nocoj, v torek zvečer ob 22.07 (kratko po 10. uri) dopotuje V Maribor 42 zastopnikov češkoslovaških gospodarskih krogov, ki so s,e na, svojem potovanju nekoliko zakasnili in dospejo v Maribor z že naznanjeno zamudo. Odbor za sprejem češkoslovaških gostov je moral z ozirom na spremenjeni čas prihoda predrugačiti dosedanji program. Po novem siporedu se bo vršil sprejem1 ob 22. uri ria glavnem kolodvo ru. Tu jrih pozdravi v imenu gospodarskih’ krogov g. dr. R. Pipuš. Nato odidejo gostje peš v Narodni dom, kjer se vrši večerja. Med večerjo bodo kratki pozdravni govori. (Kdor želi govoriti, še mora poprej oglasiti pri odborovem načelniku dr. R. Pipušn). — V sTedo ob' 8. uri se odpeljajo gostje s posebnim vlakom na Falo. (Odhod z glavnega kolodvora. Vozni ria za osebo tja in nazaj IT. razred 30 T)). Na Fali si bodo ogledali elektrarno, že ob VA uri pa se vr nejo v Maribor. Z glavnega kolodvora so podajo naravnost v vinarsko in sadjarsko šolo, kjer jim bodo razkazane tamošnje naprave. Med 12. in 13. uro bo v mali dvorani Narodnega doma najvaž nejša točka sporeda: anketa s tukajšnjimi gospodarskimi krogi (referentje gg. Šoštarič, Križnič, Novak). Ob 13. uri je skupen1 obed v Grajski kleti, ob 14'A uri pa odhod na glavni kolodvor k brzo-vlak\i. m Udeležite so sprejema, izleta in ankete češkoslovaških gospodarskih zastopnikov. Znova apeliramo na stare simpatije, ki vežejo znaten del mariborskega prebivalstva s Čehi, da se kar največ domačinov udeleži sprejema na kolodvoru in da spremlja goste do Narodnega doma. V Narodnem' domu bi želeli vkleti zlasti zastopnike naših društev in’ korporacij. Poseben' vlak na Falo omogoča, da so tudi tukajšnji irt-teresentje pridružijo izletu. Prav posebno bi bilo želeti, da bi se pridnižili oni, ki govore češko. Z osebnim razgovorom lahko dosežemo marsikako idealno in' praktično korist. Najpotrebnejša pa je udeležba javnosti, osobito iz gospodarskih krogov, na anketi v Narodnem domu. V vseh drugih krajih so bile ankete s strani domačinov dobro obiskane. Češki gostje polagajo hajve-ejo važnost ravno na neposredna posvetovanja z našimi gospodarskimi krogi. m Poziv mariborskim obrtnikom! DaneS, v torek, 23. oktobra, ob 22.07 dospejo z ljubljanskim vlakom na tukajšnji kolodvor češkoslovaški ir.dustrijal-ci, trgovci in obrtniki. Pozivamo vse mariborske obrtnike, da se udeleže sprejema na kolodvoru. Udeležba za odbor obvezna. .Jutri, v sredo, ob 12. uri se vrši V Narodnem domu anketa, na kateri se bo razpravljalo o trgovskih stikih med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Vabimo obrtnike, da se te ankete polnoštevilno udeleže. Anketa traja samo 1 uro. — Slov. obrtno društvo v Mariboru. m Člani Češkosjovaško-jugoslov. Lige naj se udeleže v obilnem številu spreje^ ma in drnurih prireditev povodom prihoda češkoslovaških" gostov. Obveznosti ni, vstop prost. — Tajnik. m Tlakovanje pločnikov lopo fiapra-duje. Dogotovljena je že Aleksandrova cesta, Slomškov trg in Stolna ulica. Sedaj delajo na Glavnem trgu, potem pa pride na vrsto tudi Koroška cesta, ki je pač menda najpotrebnejša popravila. Umestno pa bi bilo, da se ob tej priliki pregledajo vsi strešni žlebi, ki na mnogih krajih točijo in zajedajo luknje v pločnike, sicer bomo imeli na spomlad vse novotlakovane in asfaltirane pločnike zopet razdrapane. m Vsem gg. kolegom, članom zdravniškega društva v Mariboru naznanjamo na prošnjo »Slobodne organizacije liječnika za Dahnaciju v Splitu«, da se za vsa mesta Okružnog .Ureda za Osigu-ranje Radnika u Splitu, za katero se vsled spora med nastavljenimi zdravniki iri omenjenim uradom iščejo zdravniki, ki bi hoteli prevzeti ta mesta, proglasi najstrožje c a vet e. Dosedanji zdravniki so s-svojimi zahtevami v polnem pravu in se je proti njim’ žaljivo iri protizakonito postopalo. tovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnevnega reda 10. redne sejo. mi Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Mesto .venca na grob g. dr. Serneca s o darovali Dijaški kuhinji v Mariboru po 100 D gg. Ivan Vidmar, lekarnar, dr. Mirko čornič, primarij, in Fran Pišek, ravnatelj. m K#vania Frankopan. Dnifcs v sredo d iie 23. tm. koncert, igra priljubljeni tercet. Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča Iva.1. Kokol, kavarnar. m »Mana«, tovarna kanditov, zrtaria domača, slovenska tvrdka, je otvorila v Stolni ulici št 4. svojo glavno zalogo, kjer bo prodajala blago po tovarniških cenah. Opozarjamo na oglas v današnji številki. m Ujet tihotapec. V zaporo so vtaknili Jos. Lebariča iz Gratweinn pri Gradcu, ki so ga v soboto zasačiii na Plaču pri tihotapstvu saharina in brez potnega lista. Lebarič je bil pred vojno žol. uradnik, po vojni pa je kupil posestvo v Avstriji. Čaka ga seveda primerna kazen, kor je tudi že poprej veliko tihotapil, zlaftfi tudi smodnik. m Samomor radi nesrečne ljubezni. Neka brezposelna služkinja, Marija P., je prenočila sinoči z neko svojo prijateljico v gostilni »pri zlatem konju« v Vetrinjski ulici. Po noči je prijateljica odšla, Marija P. pa je med tem V samomorilnem! namenu spila neko kislino. Kmalu pa se je svojega dejanja skesala in začela jc klicati Sa pomoč. Poklicali so rešilni oddelek, ki jo je prepeljal v bolnico. Vzrok tega dejanja je nesrečna ljubezen. Marija P. je imela ljubezensko razmerje z nekim železničarjem’, ki jo jo zvabil v Maribor. Tu ni nikjer mogla dobiti službe, poleg tega pa je zvedela, da je njen ljubček žo poročen. m Neznano kam je izginil od 9. tm. železniški uslužbenec Aleksander Krem-ljak, uslužben na glavnem kolodvoru. Zapustil je na svojo sestro naslovljeno pismo, v katerem pravi, da gre v smrt. Kot vzrok navaja svojo staro neozdravljivo bolezen. Za dno 10. tm. so je še javil v službo, zvečer pa je izginil Komtur bi bilo o imenovanem kaj znano, naj to sporoča nemudoma najbližji orožniški postaji ali pa policijskemu komisarija tu v Mariboru. m Mestno kopališče je Izvefl nedelje In ponedeljka vse dni v tednu odprto. Parna kopelj je ob sredah Iri petkih’ za dame, ostale dni zn gospode. Občinstvo se opozarja, da mu v prvih kopelttib drteh n} treba čakati na kopelj. Kopališče je odprto od 10. ure do 19. popOldae, blagajna pa do 18. Narodno gledališče. REPERTOIRE: Torek, 23. oktobra. Kralj na Betajiio-vi, Ab. C. Sreda, 24. oktobra zaprto. Četrtek, 25. oktobra Zlatorog, B. Petek, 2<5. oktobra ob 15. url Kralj Ha Betajnovi, izv. Dijaška predstava. -n- »Kuponk. V včerajšnji notici glede »Kuponi« se je vrinila neljuba pomota, češ, da dobijo vsi državni nastavljenci »kupone«. Mišljeno je bilo le za poštne nastavliience, katerim’ se radi dejounie službe ni mogočo abonirati ter jim gre gled. uprava ria ta način na roko, da jim odobri popust pri predstavah, katere bodo označeni z besodo: kuponi. Drugimi državnim! nastavljencem pa je gledališka uprava itak odobrila že znatnejši popust v abonementu. Gg.abonentom. Opozarjamo cenj. abonente, ki imajo popust pri abonementu, da rie zlorabljajo svojih legitimacij, t. j. legitimacija se ne sme nikoli oddati drugi osebi, na katero ni leg. izstavljena, Dalje gg. aborientje no smejo menjati prostorov. Slučaji zlorabe, katere bo uprava ugotovila potom večkratnih kontrol, bodo prijavljeni policiji. Plačevanje abonementa. Ker 'je prvi rok za plačevanje abonementa že davno zapadel, prosi gled. uprava vse gg. abonente, da nemudoma p'ačaje prvi obrok. Ker se Ima gl. uprava rfeprestano boriti s financijskimi težkočaml iri so kultura in umetnost x »Kraljevič Marko« je pravkar dru-< gič prijahal na svojem Šarcu, vihteč duševni buzdovan. Uvcpjeni smo, da ga tu« j di to po-t slovenska mladina prav tako veselo sprejme, kakor ga je lani. Kaj ji [ prinaša? Priznanih pisateljev spise, ki ji j bodo blažili um iri srce. Razvedri jo d! krasnimi pesmimi, seznami s prizori iaj zasužnjenega juga (Ob Adriji, Iznajdljivi vo glavice), razodene ji, »Kaj pripovedu-, je Drava«. Iz srca se bodo smejali o*i troci Nasredinu iz Bosne in njegovim! burkam. Zamaknjeni bodo prisluškovali praviljičarju, pripovedujočemu o zakladih na Starem! gradu pri Muti, o vojalni iri sv. Petru. »Kraljevič Marko« jinl predstavi našo ljubeznjivo kraljico Mardi jo, potoži izgubo narodnega voditelja IH pisatelja dr. Ivana Tavčarja, 's čigar tehtnimi reki je prepletena vsa knjižnica, obudi jim’ sporniri ria juden/hurške junake, iz n ©odrešene Koroške in vz Prekmurja jim vsuje krasno pregovore iit duhovito uganke, pozove jih na boj z vragom’ alkoholom. Krijižioo »Kraljevi? Marko« opremljeno a koledarjem za leto 1924, je uredil pisatelj Kohipoijski; izdala jo je Družba sv. Cirila iri! Metoda, okrašeno z mnogimi lepima »liJrami, kt jih’ jo narisi g. Vokač. Letos je dodana »Kraljeviču Marlcn« zadaj 'rrfapica ea> Shrambo raznih listkov. Knjižici j« vzvi- ‘ šeni nameri narodni* probuja feloveftslce,: zlasti obmejne mladine, zato Saj Hi Ha-šla minogo kupovalcev. Oria ji je le 5 D. i P. H. Šolska vo Obiave. ^ Poleg tega izdatki znatrio večji od lari-m Nadaljevanje lo. redna seje obč. I ske sezeone, prosimo gg. abonente, da sveta mariborskega se vrši v petek, dne. se ozirajo na naš blagohotni oprtni« iri 26. oktobra tl. ab 19. uri z* ro^tni po$ve- čimgreje izvrše svojo dolžnost. § Mestni kino. »01iwer Twist«, trasHal drama v 8 činih po istoimenskem Dickes-(sovom romariu, v glavni vlogi znansntfU ti maii Jackie Coogan. , ,j § Trgovci iri ostali podjetniki, Se za. mudite! Usojamo si Vas tem potoni po* novno kar najvljudneje obvestiti, ds izdamo iri založimo žeprii koledar za let« 1924 v več tisoč izvodih' ifl sicer V) t Ti že pripovedoval o Azijadi, Ti h?3*£o povem’, da je prišla. Ljubi mo iz Jvše Svojo duše in hiti ne misli, 'da bi jo hJOgel kedaj zapustiti. — Tudi Samuel se j« vrnil-. Obdajata me s tako ljubeznijo, d«pozabljam preteklost ih Hehvaložneže [i oddaljeno.... fr (VIT. Kdo Sni vTne Snioje jutrovsko življenj«, fcvoBadrtrt življenje pod milim1 he-Ihiooi, Snoje dolge ^prehode brez cilja ih [rjemiir StapiiBuIal k ■■ ' •• ■ Odideš ha vse zgodaj, z Atmeidana, da se vrneš šele zvečer v Stambul; hodiš po mošejah, se ustavljaš pri vseh kafed-žijah, na grobovih, v mavsaolejih, v kopališčih in na nabrežjih; piješ turško kavo iz mikroskopičnih modrih skodelic z medenimi stojalcem; aediš na eolneu in So počasi omamljaš z dimom od nargile; kramljaš z derviši ali z mimogredočlmi; čutiš, da si sam del slike, polne gibanja in svetlobe; veš, da Si samec, broz skrbi in! neznan — zaeno pa se spominjaš, da te zvečer čaka na domh ljubica. Zelo dober tovariš na mojih izletih je prijatelj Ahmed, vesel, Sanjavi mladenič, poetičen do skrajnosti; ob vsaki priliki so simeje, a udan1 nii je do smrti! Slika postaja tem temnejša, čimbolj se bližam staremu StamBulu, čim) daljo grem v kraje svetega Ejuba in velikih pokopališč. Tuiutam se še odpre razgled na modiro gladlho Marmarskega morja, na azijske otoke in gore; ljudi je vedno manj in hiše nosijo pečat žalosti; ha vsem je outiii dih starosti irt nekake 1a-janstvenosti; vse pripoveduje strašne pripovedke Iz zgodovine ‘stare Turčije. Navadno je že trda Hoč, ko dospeva v Ejub. Večerjava z Ahmedom v kateri izmed turških gostiln. Ko so vračava, prižgeva svetilko in čez nekaj časa vstopiva v naš mirni dom, ki leži tako daleč in1 v tako samotnem kotičku, ki pa je ravno zbog lega mičnejši od Vseh' drugih. ; ; . VIII. Draga, mlada Azijada! Uporabila je vso svojo logiko in’ vse solze, da bi me zadržala v Stambulu; pričakovani trenutek mojega odhoda je kakor črni o-blak kalil njeho srečo. In’ ko je že preskusila vsa sredstva: »Benim džan šenih Loti. (Moja duša je tvoja, Loti!) Ti §i moj bog, moj prijatelj, moj ljubček. Ko ti odideš, je tudi .Azijada pri koncu; njene oči bodo zaprte, Azijada bo mrtva. Sedaj delaj, kakor hočeš, ti, ti viš.« Stavka: ti, ti vaš, Bi mogoče preložiti, pomeni približno tole: Jaz hisem Hi» česar drugega ko ubogi otrok, ki te He more razumoti; vdajam sc tvoji odločitvi in sem ti pokorita... »Ko odideš, pojdem daleč odtod, dal-leč v gore in Bom pela o tebi pesem: Sejtanlar, džinler, :'nf iT' kaplanlar, diišmanlar, K; Utrnhliz. fdilna sol |S*retr. in Mala oznanila. Pohlilvo arslanlar.,. |. i ,! (Satani, džini, tigri, sovražniki, levi Baj Se od daleč izogibljejo mojega prijatelja...). In tam v gorah bom umrla od gladu, prepevajoč o tebi svojo peseui.« Nato mi je pela vsak večer najljubšo pesem’; pela jo je s sladkim glasom’, dolgo, monotoh’0 pesem, zložeflo v čudnem ritmu, nemogočih’ intervalov !n spremljano od žalostnih' orientalskih pripevov*. Ko zapustim StamBul irt Borft za več-ho oddaljen' od nje, bom v tihih nočeh' še dolgo slišal Azijadino pesem, v • IX. Danes, 10. decembra, obisk pri padi-šahu. :• ; •. Na dvoriščih palače Bolnia Bagčeške jo vse belo kot sneg; tla so iz mramorja, nabrežje iz mramorja; stopnice mramor-nate; sultanove straže so oblečerte v škrlatno uniformo, godbeniki imajo modre obleke z zlatimi progami; lakaji so oblečeni v jabolkasito-zelerio obleko, ki je porišita s temno-oranževo barvo. Pisane uniforme Se kričeče odražajo od (neverjetno belih tak 1 i Na sohah' in' raznih okrasih' domujejo čaplje iri druge povodne ptice. Notranjost je opremljena heizai razkošno. , . Gala-straža stoji1 mu stopnicakl glav vise velika peresa irt v svoji h^ mičnosti Bo ti ljudje podobni egiP“*f skim mrtmijam. Gardni častniki h° šemintja. Sultan’ j« reSert, Bled, utruJeB. Kratek sprejem1, globoki pok—. -Bajamo zadaj, z globoko prikl°njC glavo. ■ ___ V velikem salonu pad Bosp®4^ Ham’ dajejo kavo. Sluge zažigajo rta kolenih ^ tra dolgo čibnke, ki Bo obloženi < uti glavice tiče iia ® dnih skodel® cizeliranega srebra; tudi ta so oh gulji in čijih' podstavkih. Zarfi (stojalca kaviniB skodeli^ ^ z dijamanti in1 z razriovrstnin11’ himi kamni. : ’• ' v x' M Zamart Bi likali po vseirt isl^^j. Srečnejšega Soproga nego je stari din-offeridi. Starec živi skoraj homa v 'Aziji; ima štiri žerie, i®®1:r terih' je hajstarejša stara štiride'e^ Žene Se razumejo ffied Babo id 6* sebojno zaupajo skrivnosti, ^ Tudi Azijade ne črtijo, dasi mlajša in najlepša; Hijena phSt0^0 na jim! je znaha, vendar pa je S® gospodarju. (Dalj® V* Javne kulturne nap Mariboru. ^ ŠTUDIJSKA KNJIŽNIC^ škov trg, kazinsko poslopje) ^ flfe. ^ za občinstvo vsak dan’ od 15."^* jef0 Za izposoje vanje knjig se pl*** *^gj“ 1923 taksa 10 Difl. brez drugih ^ — .'izdelkov z% spalne in je-sobe najceneje v nalogi, cdrag, Vetrinjska ml. 2. 317530-17 bv»«UJaka »arejmeta na ‘ftanevanje-io hraao. fiajeva mlica tt, 16, leva, 'wala it 1. 2343 2-1 n|lv« ob okrajni cesti v Rpadnji sv. Kungoti je takoj aa prodaj. Naslov v upravi t »tabora*. 23*5 8-1 frišmi 300.000 O. proti vi a-.. komu obrestovanju ali dra-'. Jabnika(co) ta prevzetje prvo-, vrstne trgovina. Ponudbe pod S^IiganM * ielsinina* na u-i prgmo „Tabora*. 2349 W nmjrnm ali na raJua se i5te 1 dobro idoča gostilna, kavarna V'ali zajutrkovalnica. Cenjeno ha ponudbe maj se vpoiljejo oglasni zavod iv« Sušnik, 1 i ogtasu zavou ivo susuik, Ma-V rtbor, Gosposka ni. 86. 2316 ^Dpmtogrmr, oloktrlčnl motor \ V* konjske silo, brusilni apa-tu, ognjišče (Sparrherd) 17 m gumijovih oevl sa, vino in * -dvokoles (Gig) na "prodaj v j Mlinski ulici 30. 23Ib A«p« miza iz trdega losa je po nizki coni na prodaj. Na ' »lov v opravi. 2336 3—3 Sprejemajo se naročila za dan Vseh Svetih. Velika izbira krizantem, najlnpšo vrste. Izdelujejo se tudi venci in šopki po najnižjih cenah. Vrtnarija Anton Meula, Pobrežje, Nasipna ni. 1. 2330 3—3 Mladi pes, prave volčje pasme, takoi po ceni na prodaj pri A. Homer, St. Ilj v Slov. go rioah. S317 3—3 DINAR RASTE I Jake znižana cane pri nevl modni trgovini B. Veselinovič in dr. Maribor, Gosposka 26 CENE PAB&J03 SJ30 30—7 3 otvorila je Stolna II m v Mariboru, Stolna ulica št. glavno zalogo ter priporoča svoje prvovrstne izdelke v vsaki količini po tovarniških cenah. 2306 jjjgj 3SH1HI! H HHIlIillllliillll 7-3 □ □EU za gornje dele čevljev se iščeta za takoj, R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9. 2148 Ki Zemljevid slov. ozemlja S nalaansia »••! orno kupit« i najoenej* pri tvrdki 2166 j j Anica Traunj Maribor, Grajski trg 1. Zamenjava stanovanja. Zamtnjatn svoje dvosobno stanovanje s kuhinjo v Ljubljani za enako ali večje v Mariboru. Ponudbe pod »Ljubljana—Maribor* na upravo lista. * J G?' Izšel je ročni Jabolka po izredno nizki ceni, dokler traja prodajam na Glavnem trgu. BABIC. zalog8-n» v merilu 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, litografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obsega v«e ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je namenjen predvsem šolski mladini. Cena Din 10. V kratkem bo izšel isti zemljevid izdelan v osmih barvah. Naročuje se pri Mariborski tiskarni d. d. OREHOV (reSnjev, hruškov In rarno^* drugi trdi les kupuje v *s ‘^\ količinah: Welner, gostilna n orel”, Maribor. Podpirajte slovanske tv i parSia sa dama, Kafcoir s»:2. ■sSjr' sdt"s srajce, hlačo py{ama opme-ia neveste. otrolko liudmSSa MARIBOR. K*r®g(«a_ee£S loažnik m - O^mom Motate BMoU fliln. - _ Tisk*; M*dhorak» ti»k«rU» A «t &