V ljubljanski klinični center prihaja iz dneva v dan množica pisem iz domovine in tujine, naslovljenih na predsednika Tita. Vsa pisma druži ista misel in iskrena želja, da bi tovariš Tito dobil tudi to bitko. Težko pričakujemo vsakdanjih poročil zdravniškega konzilija, in s skrbjo spremljamo njegovo zdravstveno stanje. Narodi Jugoslavije smo postali eno samo veliko srce, ki bije zanj. Druži nas ena misel: Tito, radi te imamo. Tudi po svetu s skrbjo spremljajo Titovo težko bolezen. To potrjuje na stotine pisem in brzojavk, ki z željami po čimprejšnjem okrevanju vsak dan prihajajo v klinični center v Ljubljani. Ves svetovni tisk objavlja članke in komentarje o predsedniku Titu in Jugoslaviji. Poudarja se njegova pomembna vloga v sodobnem svetu, vloga soustanovitelja gibanja neuvrščenih in neutrudnega borca. V člankih pišejo, da je Jugoslavija enotna in harmonična večnacionalna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti in da so njene pridobitve neodvisnost, socialistično samoupravljanje in neuvrščenost. Titu podeljujejo številna priznanja z vseh koncev domovine in iz vsega sveta. Alžirski predsednik Ben-dževit je Titu podelil najvišje alžirsko priznanje ob 25-letnici alžirske revolucije. Delovni ljudje in občani Kragujevca so predsedniku podelili zlato značko Rdeči prapor samoupravljanja Italijanske Firence so Titu podelile nagrado za mir La Pira, ki je hkrati tudi priznanje naši politiki miroljubnega sožitja, neuvrščenosti, naši samostojni poti v socializem in našemu boju za svobodo. Titovo ime je po vsem svetu simbol neuvrščenosti, miru, prijateljstva in medsebojnega sodelovanja. Vsem zaposlenim ob prazniku dela 1. maju iskreno čestitamo ter jim želimo veliko delovnih uspehov Kaj smo planirali v letu 1980 Temeljne organizacije v letošnjem letu planirajo, ob povečanju fizičnega obsega poslovanja, tudi večjo finančno učinkovitost od dosežene v letu 1979. To se odraža v povečanju dohodka in čistega dohodka na zaposlenega, v povečanju planirane akumulacije in udeležbe le-te v strukturi dohodka, odnosno čistega dohodka, v primerjavi z letom 1979. Vse temeljne organizacije, z izjemo TOZD Titan dioksid, planirajo v letu 1980 poslovanje s pozitivnimi finančnimi rezultati. Temeljna organizacija Titan dioksid planira izgubo, ki pa ni planirana iz tekočega poslovanja, temveč je posledica v letu 1980 zapadlih odplačil za sanacijske kredite iz preteklih let, v znesku10.163.468 dinarjev, ki se morajo pokrivati iz ustvarjenega dohodka. Planirani znesek dohodka za leto 1980 tega ne dovoljuje. Nepokrit ostaja še del obveznosti za sklad federacije za manj razvite republike v znesku I. 032.616 dinarjev. Planirana izguba na nivoju TOZDTiOž je 9.157.354 din. Na Cinkarno odpade izguba II. 196.084 din. Partner iz NDR planira ostanek dohodka 2.038.730 din. Obveznost za odplačilo sanacijskih kreditov ima le Cinkarna, saj je partner, Kombinat VVB Lacke und Farben, svoj del izgube v preteklih letih pokrival iz lastnih sredstev. Tudi obveznost sklada za manj razvite bremeni le jugoslovanskega partnerja. Planski akti TOZD in DSSS so vsklajeni z resolucijami in »Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1980«. Delavci temeljnih organizacij planirajo za leto 1980, v primerjavi z letom 1979, naslednja povečanja: Fizični obseg proizvodnje za 14,43 %. Produktivnost dela na zaposlenega za 5,47 %. Celotni prihodek za 26,92 %, le-ta bi dosegel znesek 2,932.407.368 din. Dohodek za 28,58 %, le-ta bi dosegel znesek 648.488.014 din. Čisti dohodek za 33, 83 % le-ta naj bi dosegel znesek 454.971.248 din. Sredstva za OD za 20,31 %, le-ti bi dosegli znesek 307.114.669 din. Sredstva za akumulacijo za 105,12 %, le-ta bi dosegla znesek 90.547.531 din. Planirani porast dohodka na zaposlenega znaša 16,15 %. Planirani porast čistega dohodka na zaposlenega znaša 20,84 %. Udeležba akumulacije v dohodku naj bi po planu porastla od 8,63 % na 13,96 %. Udeležba akumulacije v čistem dohodku naj bi po planu porastla od 12,81 % na 19,90 %. Po planu je predviden porast eksterne realizacije za 36,75 %, interne za 25,26 % ter zmanjšanje drugih prihodkov za 84 %. Vse temeljne organizacije planirajo porast celotnega prihodka, z izjemo TOZD Transport, ki planira manjši celotni prihodek od doseženega v letu 1979. Največji porast celotnega prihodka planira TOZD Grafika. Dinarska protivrednost planiranega iz- voza znaša 655.478.440 dinarjev. Ta znesek predstavlja 22,23 % vrednosti celotnega prihodka. Devizna protivrednost planiranega izvoza znaša 29.294.400 dolarjev. Ta znesek je za 20,9 % večji od doseženega v letu 1979. Dinarska protivrednost izvoza je udeležena v celotnem prihodku v Metalurgiji z 19,90 %, v Kemiji Celje z 11,30 %, v Grafiki z 6,23 %, v Ti02 z 58,30 %. Planirana vrednost uvoza znaša 23.016.263 dolarjev, oziroma za 27,3 % več od zneska, ki je bil za uvoz porabljen v letu 1979. Po planu so devizno pasivne (z ozirom na regionalno razporeditev deviz) vse TOZD z izjemo TOZD Titan dioksid. Najbolj sta pasivni TOZD Kemija Mozirje in TOZD Grafika. Temeljne organizacije planirajo vrednost skupne proizvodnje za 14,43 % več od dosežene v letu 1979. Posamezne TOZD planirajo naslednje poraste: TOZD Metalurgija 10,52 % TOZD Kemija Celje 7,13 % TOZD Kemija Mozirje 21,88 % TOZD Grafika 42,41 % TOZD Titan dioksid 2,17 % Vzdrževanje (proizvodnja) 61,22 % Planiran je 82 % izkoristek časovnega fonda. V seštevku TOZD in DSSS naj bi produktivnost v letu 1980 porastla za 5,47 %. Organizacijske enote so planirale povečanje števila zaposlenih za 8,96 %, vrednost proizvodnje pa naj bi porastla za 14,43 %. Za leto 1980 je planirana zaposlitev 2.348 delavcev. To število je za 193 delavcev večje od povprečnega števila zaposlenih v letu 1979. Največje povečanje števila zaposlenih planirata TOZD Grafika in Vzdrževanje. Po posameznih TOZD je planiran porast produktivnosti dela na zaposlenega: v Metalurgiji za 9,18 % v Kemiji Celje za 1,29% v Kemiji Mozirje za 8,24 % v Grafiki za 15,49 % v Ti02 za 0,47 % v Vzdrževanju (proizvodnja) padec za 46,86 % Učinkovitost porabljenih sredstev merjena skozi planirani celotni prihodek v letu 1980, ne bo bistveno izboljšana. Udeležba porabljenih sredstev v strukturi celotnega prihodka naj bi padla v letu 1980, po planu v primerjavi z letom 1979, od 78,17 % na 77,88 %. Zato je planiran minimalen porast udeležbe dohodka od 21,83 %, kolikor je znašal le-ta v letu 1979, na 22,12 %. Ta minimalen porast učinkovitosti porabljenih sredstev je posledica: - nespremenjene strukture proizvodnje, ki ima pretežno bazični značaj in je velik porabnik energije in surovin, katerim cene skokovito rastejo. - planirane rasti prodajnih cen v okviru resolucijskih gibanj, ki pa so nižje od porasta cen energije in nekaterih surovin, - visoke udeležbe izvoza v strukturi ce- lotnega prihodka, - visoke udeležbe uvoznih surovin v strukturi porabljenih sredstev nekaterih TOZD. Učinkovitost poslovanja merjena skozi udeležbo akumulacije dohodka, ki naj bi po planu v letu 1980 porastla od 8,63 %, kolikor je znašala v letu 1979, na 13,96 (indeks 19,76) in v čistem dohodku od 12,81 % na 19,90 % v letu 1980, pa je znatno izboljšana. Porast akumulacije po planu za leto 1980 znaša v absolutnem znesku v primerjavi z letom 1979,105,12 %. Ta povečana udeležba akumulacije je posledica predlogov delitve dohodka po posameznih TOZD, ki temelje na resolucijah in dogovoru. Osnovni cilj teh dokumentov je jačanje akumulativnosti in večanje produktivnosti dela. Temeljne organizacije so svoje predloge planske razporeditve dohodka dosledno vskladile z resolucijami in »Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980« Po tem dogovoru naj bi zagotovili najmanj 25 odstotno zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka, ob upoštevanju nekaterih ostalih kvalitativnih in kvantitativnih kazalcev. Vsaka temeljna organizacija sme po tem dohodku oblikovati maso za osebne dohodke v odvisnosti od stopnje porasta dohodka v primerjavi z letom 1979, upoštevajoč pri tem načelo 25 odstotnega zaostajanja rasti OD za dohodkom. Sredstva za osebne dohodke se oblikujejo ne glede na število zaposlenih, kar pomeni, da povečanje števila zaposlenih, v primerjavi z letom 1979 (če le-to ne prispeva k povečanju dohodka) zmanjšuje porast povprečnega OD na zaposlenega. Da bi se temu izognili, je potrebno voditi politiko zaposlovanja v okviru resolucijskih predvidevanj. Tudi sredstva za namene skupne porabe, ki so planirana za leto 1980 so vskla-jena z »Dogovorom.« Plansko analitska služba Nasmejmo se ptn-iptU navtgor! IM. VtltfkovU, ]ti) Komunist 11. 04. 80 DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Delavski svet DSSS Potrdili so predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju SIS za področje kmetijstva in sprejeli predlog plana DSSS za leto 1980. Zadolžili so koordinacijski odbor za dobro gospodarjenje, da pripravi program stabilizacijskih ukrepov. Zadolžili so center za organizacijo,da pripravi osnutek predloga o kroženju in uničevanju blokov za malico. Na predlog službe za varstvo pri delu in okolja, so odobrili nakup PH metrov, za kontrolo izlivnih voda iz Cinkarne, iz ekološkega kredita. Odobrili so tudi nakup sesalca za prah za potrebe počitniškega doma v Logarski dolini. Potrdili so predlog družbenega standarda, o povišanju dosedanjih stanarin v Samskem domu za 38,46 %. Nove cene veljajo od 1. 4. 1980 dalje. Delavski svet TOZD Kemija Celje Pri razpravi o poročilu doseženih poslovnih rezultatov TOZD Kemija so ugotovili, da še ni vse dodelano pri transportnih uslugah, saj prevozi niso urejeni in kontrolirani. Mnogo časa in nepotrebnih finančnih sredstev trošimo zaradi večkratnega nakladanja in razkladanja gotovih izdelkov. Potrdili so spremembe za povišanje cen za gradbene materiale za 13 %. Pri razpravi o programu dela DSSS, so zadolžili kadrovski sektor, da kvartalno dostavlja preglede o vzrokih fluktuacije delovne sile. Odobrili so nakup dveh kristalizacijskih kadi za obrat modre galice, transportnega polža za cement in sejalno napravo za obrat gradbenih lepil, ter kotnega brusilnega stroja za obrat organskih barvil. Formirali so komisijo, ki bo ocenila umestnost odpisa šot na nakladalni rampi. Podpisali so samoupravni sporazum z RO Natron Maglaj, o urejevanju in vsklajevanju medsebojnih odnosov v proizvodnji in odpremi natron vreč. Razpravljali so tudi o nesklepčnosti na sejah samoupravnih organov. Delavski svet TOZD Titan dioksid Sklenili so, da bodo imeli vse seje DS v popoldanskem času. Potrdili so pogodbo o delovni nalogi »uvedba kalcitnega mulja iz asfaltne baze Pirešica v redno uporabo v obratu nevtralizacije.« Sprejeli so sklep, s katerim morajo odgovorni spremeniti dosedanji način poslovanja s fakturami. Noben račun ne sme bremeniti TOZD, dokler ni podpisan in priložen opis. Delavski svet TOZD Grafika Zadolžili so strokovne službe v delovni organizaciji za izdelavo pravilnika o izplačilu osebnih dohodkov na osnovah resolucije. Delavski svet delovne organizacije Delegati delavskega sveta delovne organizacije, so se 25. marca sestali na svoji 7. redni seji. Z ozirom da so delavci TOZD in DSSS na svojih sejah natančno razpravljali o doseženih rezultatih poslovanja za 1979 leto, je DS dosežene rezultate informativno sprejel na znanje. Istočasno je potrdil zbirno rekapitulacijo revalorizacije osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe na dan 31. 12. 1979. Obravnavali so poročilo s sej sveta za ekonomsko in ekološko sanacijo ter bili enotni, da bi moralo biti obveščanje sveta bolj tekoče. V nadaljevanju je bila podana informacija o stopnji razreševanja posameznih sanacijskih ukrepov, ki izhajajo iz programa ekonomske in ekološke sanacije. Delegati so podprli predlog, da bi o uresničevanju navedenega programa morali biti bolj pogosto informirani. Delavski svet je potrdil delo komisije za spremljanje delitve OD in drugih osebnih prejemkov, na nalogi-ponovna ocenitev del in nalog ter istočasno članom komisije odobril delo izven rednega delovnega časa. Istočasno je komisijo zadolžil, da do 15.aprila 1980 posreduje izdelano analitsko oceno 95 delovnih mest v okviru delovne organizacije, komisijam v TOZD in DSSS, ki bodo izdelale analitsko oceno še vseh preostalih delovnih mest v v okviru svojih TOZD oziroma DSSS. Na podlagi 23. člena Zakona o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice ter delovanje DO Cinkarne Celje v sekcijah ČSSR, SSSR, NDR, Poljske, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Avstrije, Francije, ZR Nemčije in Italije, je kot delegata v navedenih sekcijah imenoval tov.Zdravka Flisa in namestnika tov. Bojana Horvata. Potrdil je ustanovitev štaba za civilno zaščito na nivoju delovne organizacije v naslednji sestavi: Jože Naraks, poveljnik štaba, Anton Žerjav, načelnik štaba in člani štaba: Danijel Perčič, Dimitrij Veber, Vladimir Simonič, Vladimir Zeleno-vič in Branko Cmok. Na podlagi obvestila kadrovskega sektorja, da z 14. 7. 1980 poteče mandat direktorju sektorja zunanje trgovine v DSSS, je zadolžil komisijo za razpis IPO, KPO ter DPP, da v skladu z 18. in 19. členom pravilnika o delovnih razmerjih razpiše dela in naloge direktorja zunanje trgovine v DSSS. V skladu s 44. členom Poslovnika o načinu dela organov upravljanja, je DS načelno potrdil nabavo stroja ROBOTRON 1720, vendar bodo o višini sredstev za nakup novega navedenega OS, sklepali delavski sveti in DSSS. POSLOVNI ODBOR Delegati poslovnega odbora so na 5. redni seji, dne 2. aprila 1980 razpravljali o službenih potovanjih v inozemstvo ter sprejeli sklep o zadolžitvi predlagateljev službenih potovanj, da vsake tri mesece Poslovni odbor informirajo o uspešnosti opravljenih potovanj. Delegati so se seznanili s predlogom razdelitve sklada skupne porabe 720/3 in 720/1, stanovanjski del za leto 1980. Dokončno bodo o predlogu sklepali delavski svet TOZD in DSSS, z verifikacijo na delavskem svetu delovne organizacije. Predlogov za odobritev povrnitve stroškov telefonskih priključkov delegati niso potrdili, temveč so zadolžili strokovno službo, da do konca meseca aprila izdela kriterij za vse prosilce na nivoju delovne organizacije. Ko bodo kriteriji izdelani, bo poslovni odbor o predlogih ponovno razpravljal. Obravnaval je pritožbe prosilcev za dodelitev stanovanj. Trem pritoženim je ugotovljene nepravilnosti potrdil, medtem ko sta pritožbi Cvetke Horvat in Milana Gabra posredovani pravni službi, da leta s pravnega stališča oceni obe ter v skladu z obstoječim Samoupravnim sporazumom o urejanj^ stanovanjskih vprašanj delavcev naše delovne organizacije, posreduje predlog razrešitve. Na podlagi centra za izobraževanje, je potrdil plačilo šolnine in odobritev študijskih dopustov tistim našim delavcem, ki se izobražujejo ob delu. Tajništvo samoupravnih organov ZAKAJ NESKLEPČNOST DS Neposredna demokratična socialistična pravica, ki je možna edino v razmerah lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in vladajočim položajem delavskega razreda v družbi, je pravica do samoupravljanja. Vendar se nekateri ne zavedajo te pravice. Nekateri delegati v delavskem svetu delovne organizacije se obnašajo neodgovorno do svojih sodelavcev, ki so jih izvolili. Ne prihajajo na seje delavskega sveta, ki jih sklicuje predsednik enkrat mesečno. V času, ko imamo delavci tovarne v svojih rokah že trideset let, ko skupno odločamo o osebnih, skupnih in splošnih družbenih interesih, se v naši delovni organizaciji dogaja, da delavski svet kot najvišji samoupravni organ ne more sklepati o pomembnih odločitvah delavcev iz sredine, iz katere so delegirani. Takšno ignoriranje samoupravljanja je potrebno oceniti negativno in izvoliti delegate, ki bodo odgovorno pojasnjevali stališča delavcev, ki so jih izvolili, usklajevali stališča z drugimi delavci, obveščali delavce o svojem delu v delavskem svetu in o delu delavskega sveta itd. Citiram stavek tovariša E. Kardelja: »Delegat v DS TOZD je neposredno odgovoren delavcem te temeljne organizacije in mora delati po smernicah delavcev, ki so ga izvolili.« Nimam namena vzpodbujati delegatov, da mi »ustrežejo« in prihajajo na seje, temveč hočem opozoriti, da bo v bodoče potrebno bolje premisliti koga bomo volili v samoupravne organe ali ugotoviti, če je vsebina sej morda odmaknjena od bistva samoupravnega odločanja. Prav tako pa bi se delegati morali zavedati kvalitete in rezultatov dela v tej samoupravni funkciji. Kajti njihova vloga se kaj hitro lahko spremeni v slabitev samoupravljanja. Vzroke za takšno stanje je potrebno kritično analizirati, če jih hočemo odpraviti. Kritično bo potrebno pretehtati ali smo pravilno organizirani, da lahko solidarno pomagamo drug drugemu, tako sočloveku kot sosednji temeljni organizaciji. Urednica S seje sveta za ekološko in ekonomsko sanacijo Člani sveta za ekološko in ekonomsko sanacijo, so se 7. marca 1980 sestali na svoji 11. redni seji. Obravnavali so izvajanje programa ekonomske in ekološke sanacije, financiranje ekološke sanacije s strani partnerja iz NDR, seznanili so se z rezultati poslovanja za leto 1979 ter sprejeli informacijo financiranja^investicij (»S« - kislina, valjarna). Pri pregledu uresničevanja akcijskega programa ekološke sanacije je bila sprejeta pripomba, da je treba program za delegate občinske skupščine pripraviti tako, da bodo v poglavju A vnešene vse obveznosti iz programa, ki obvezuje občinsko skupščino in v poglavju B, obveznosti in dodatna dela Cinkarne Celje. Pri pregledu posameznih postavk je bila sprejeta pobuda, da je potrebno sprožiti postopek za pridobitev obratnega dovoljenja ne samo elektrofiltrov, temveč TOZD Titan dioksida kot celote. Ker za izgradnjo dimnika še ni sprejeto dokončno stališče, je svet zadolžil delovno skupino v sestavi predstavnikov Meteorološkega zavoda, Inštituta Jožef Stefan, Skupnosti za varstvo zraka Celje in Cinkarno Celje, da pripravi strokovno oceno smotrnosti izgradnje visokega dimnika, ob upoštevanju, da bo nova investicija »S«-kisline ekološko čista in da so ostali obrati, ki onesnažujejo, predvideni za ukinitev. O pripravljenem poročilu, bo svet razpravljal na eni od svojih prihodnjih sej. Pri postavki raziskave ozračja je bil svet informiran, da je v izdelavi raziskovalna naloga, ki pa je pogojena z določenimi finančnimi sredstvi. Tudi Cinkarna je predvidena za združevanje sredstev. V razpravi je bilo poudarjeno, da lahko vsaka dodatna finančna obremenitev ogrozi njeno ekonomsko sanacijo. Zaradi tega je svet sprejel stališče, da se predloži informacija o stopnji razreševanja raziskave ozračja, iz katere bo razvidno, po kakšnem ključu je predvideno združevanje sredstev, kdo vse je vključen in s kakšno višino sredstev, posebej še prikaz sredstev, s katerimi bi bila soudeležena Cinkarna. V razpravi je bilo poudarjeno, da je poleg varstva okolja izredno pereča problematika varstvo voda. Stališče sveta je bilo, da je treba k razreševanju pristopiti kompleksno, nikakor pa ne parcialno. Poročilo, ki bo posredovano delegatom občinske skupščine je potrebno opremiti z ekonomskim delom. Člani sveta so bili mnenja, da je potrebno poudariti rezultate na področju izvoza, saj delegatska baza nikakor ni dovolj informirana o pomembni udeležbi Cinkarne, ki jo ima le-ta pri izvozu v celjski regiji. Člani sveta so bili seznanjeni z informacijo o finansiranju ekološke sanacije s strani partnerja iz NDR. Partner je bil informiran, da naša Narodna banka ni akceptirala predloga za sredstva v obliki finančnega kredita, pač pa je predlagan postopek realizacije preko blagovnega kredita. Z ozirom na sam sistem v NDR, kjer je za vsako spremembo potrebna privolitev vlade, bo prišlo do ponovnega odlaganja razrešitve. Svet je bil seznanjen tudi z informacijo finansiranja novih investicij. Tako je bilo na posredovano informacijo v zvezi z izgradnjo S-kisline mnenje sveta, da je objekt neobhodno potrebno realizirati in, da mora biti Cinkarna nosilec te, za Slovenijo strateško pomembne surovine. Diskusija je potekala v smeri, nadalnjega povečevanja kapacitet, vprašanju lokacije in proizvodnega postopka. Vendar po postopku, ki je Cinkarni poznan in ki bi bila zanj odgovorna v slovenskem merilu. Glede investicije valjarne so bili člani seznanjeni, da finansiranje še ni v celoti zaključeno, vodijo pa se razgovori s pos- lovnimi partnerji. V razpravi je bila posebno izražena skrb za zagotavljanje potrebnih surovin, saj na domačem tržišču že sedaj primanjkuje cinka, prav tako pa je tudi vprašljiva cena tej surovini in pogoji, ki jih dobavitelji postavljajo. Prav gotovo pa je potrebno vrednotiti predelavo cinka tudi skozi izvoz, saj je za Cinkarno še vedno zanimivo tržišče zapadnih dežel. Pri točki razno, so bili člani mnenja, da naj Cinkarna pred zasedanjem SO Celje organizira tiskovno konferenco, na kateri naj novinarje temeljito seznani z doseženimi rezultati na področju ekološke in ekonomske sanacije ter vzrokih, ki so pogojevali, da določene naloge niso bile opravljene v rokih, ki jih vsebuje sanacijski program. Človek proti naravi Mnogi znanstveniki so že pred desetletji trdili in nas opozarjali, da vsaka vrsta uniči samo sebe, ko doseže določeno stopnjo razvoja. V zavesti takih in podobnih črnogledih napovedi, so v aprilu člani komisije za urejanje okolja Cinkarne, na svoji seji pregledali dosedanje aktivnosti na tem področju in sprejeli nekatere zadolžitve, da bi se program, ki so ga izdelali v lanskem letu, uresničil. Ugotovili so, da je potrebno ponovno obvestiti obratovodje, da je dolžan vsak, ki začne kakršnokoli zemeljsko ali drugo delo, pospraviti za seboj. Predvsem pa jih je potrebno opozoriti na izvedbo programa čiščenja tistih površin, ki so še ostala onesnažena. Organizirali so že vsaditev 180 dreves ob magistralni cesti, uredili so okolje obrata predelave PTFE - veflon in Grafike V , predvidena pa je še ureditev okolice obrata valjarne. Njihovo delo je oteženo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, zato splošni sektor pripravlja samoupravni sporazum za združevanje sredstev TOZD za namene olepšanja okolja v Cinkarni. Z združenimi sredstvi se bodo lahko lotili skupnih delov zemljišč, obnavljanja zelenic, robnikov in fasad, ki so skupnega pomena. Sporazum bo določeval tudi dolžnosti planiranja finančnih sredstev za urejanje okolice, pri odpiranju novih investicij. Pogovarjali so se o uvedbi letnega nagrajevanja oziroma dodeljevanja priznanj za tiste, ki bodo v svoji neposredni bližini najbolje skrbeli za red in čistočo. Istočasno so razmišljali o možnosti kontrole in kaznovanja za neodgovorno ravnanje v zvezi z lepšo okolico. Sprejeli so sklep, da mora biti na vseh službenih osebnih in tovornih avtomobilih ter cisternah, nalepka z napisom Cinkarna Celje. Da bo naše okolje lepše, da bo red in čistoča povsod, da se naprave ne bodo uničevale zaradi nečistoče, bodo morali predvsem obratovodje in vodilni delavci še veliko narediti in morda z akcijo tudi v prostih sobotah poskušati izboljšati današnje stanje. NADOMESTILA ZA BOLNIŠKO NAD 30 DNI Regionalna zdravstvena skupnost Celje, nas je obvestila o novem načinu obračunavanja nadomestil (bolniške) nad 30 dni, od 8. 3. 1980 dalje (objava v Uradnem listu SRS 5/80). V primeru, da je delavec v staležu nezmožnosti za delo od 8. 3. 1980 dalje za stalež, ki gre v breme Regionalne zdravstvene skupnosti, se za osnovo vzame doseženi osebni dohodek v letu 1978, povečan za 16 % in primerja z doseženim osebnim dohodkom v letu 1979. V kolikor je delavec v letu 1979 dosegel večji povpreček, kot bi znašal povpreček v letu 1978 povečan za 16 %, se vzame za osnovo znesek (1978 + 16 %). V primeru, da je delavec v letu 1979 dosegel manjši povpreček osebnega dohodka od doseženega v letu 1978 + 16 %, se vzame za osnovo dejansko doseženi osebni dohodek v letu 1979. V primeru, da delavec v letu 1978 ni prejel osebnega dohodka, se vzame za osnovo doseženi osebni dohodek za leto 1979. Kadrovski sektor Ta naša formula ena je odlična! Z njo bomo dosegli lepe rezultate - samo da vžge . . . Komunist 11. 04. 80 Investicijski načrti TOZD Grafike Potem, ko so junija 1979 svečano otvo-rili obrat ofsetnih plošč iz traku, je v drugi polovici februarja letos pričela obratovati linija oslojevanja. Proizvodni proces je skoraj v celoti avtomatiziran. Zaposleni na proizvodnih linijah se vključujejo v delo kot kontrolorji in opazovalci procesa. Z novo napravo so skoraj povsem ukinili ročno in težko fizično delo in sodelavcem omogočili delovne pogoje na nivoju najbolj sodobne tehnologije v Evropi. To je velika pridobitev za vse zaposlene v TOZD-u. Predvsem velja priznanje strokovnemu timu, ki je izoblikoval in pripravil visoko tehnologijo za proizvodnjo ofsetnih plošč. Ustvarjalna moč tega tima je ponoven dokaz, da so domači strokovnjaki sposobni ustvarjati sodobne tehnološke rešitve brez prenosov znanja iz tujine. V okviru investicijskega programa TOZD Grafike je predvidena dograditev nove tovarne veziv in oddelka proizvodnje za flekso in bakro tiskarske barve. Gradbena dela tovarne gredo h koncu, sedaj poteka montaža reaktorjev. Uvedbo avtomatizacije in montažo izvajajo ustrezni cinkarniški strokovnjaki, del nalog pa je prevzel dobavitelj kotlov. Predvidevajo, da se bodo vse preostale naloge zaključile v dograditvi Grafike V, v začetku avgusta letos, kar pa je odvisno od pravočasne dobave posameznih delov avtomatike za krmiljenje. Po zagonu tega obrata se bo način dela v obstoječem obratu tiskarskih barv bistveno spremenil. Danes se veziva transportirajo v sodih, kar povzroča hudo fizično obremenitev slehernega zaposlenega v tej proizvodnji. Bodoča proizvodnja pa bo potekala na osnovi transporta surovin po cevnem omrežju. Tudi tehtanje in druge manipulacije bodo bistveno zmanjšale sedanje fizične napore. Izboljšani delovni pogoji in tehnična opremljenost obrata flekso in bakro tiskarskih barv, bodo dali tudi boljše rezultate. Po zaključku investicijskega programa gradnje novih obratov v TOZD, bo kapaciteta trikrat večja od starih zmogljivosti z enakim številom zaposlenih v proizvodnih obratih. Po predlogu njihove bodoče organiziranosti, želijo povečano število zaposlenih usmeriti v razširitev služb razvoja, servisa, kontrole, marketinga in računalniške obdelave vseh poslovnih podatkov. Dolgoročna usmerjenost TOZD Grafike temelji na prodaji znanja v okviru svoje proizvodnje, z manj fizičnega dela. SEJMA INTERGRAFIKA IN ALPE ADRIA ’80 Mednarodni grafični sejem »Intergrafi-ka«, je pomemben za predstavitev naših poslovnih dosežkov domačim in tujim poslovnim partnerjem. Naše proizvode smo tudi letos predstavili s praktičnimi demonstracijami. S tiskom na tiskarskih strojih, smo vsem obiskovalcem nazorno pokazali kvaliteto naših proizvodov, fjkratr' smo predstavili nove proizvode predoslojenih plošč, Ke-molit APO in Kemolit N03. Pozitivno oslo-jene APO plošče smo doslej proizvajali na polindustrijskih napravah in nato na liniji za zrnjanje in elektrokemično obdelavo. Negativno predoslojene Kemolit N03 plošče so pomemben dosežek lastnega razvoja TOZD Grafike, saj je kopirni sloj v celoti pripravljen v naši tovarni. Obiskovalce smo informirali o novih tipih flekso in bakro tiskarskih barv, ki bodo namesto dragih organskih topil vsebovala cenejša topila, oziroma celo vodo. Pri tem gre predvsem za ekološki učinek in pocenitev barv in pripadajočih topil pri tisku. Predstavili smo tudi izpopolnitev programa za biro ofset tisk, z uspešnimi ploščami tipa Kemolit N05. V sklopu teh novitet smo pripravili tudi potrebna pomožna sredstva za tisk. Sejem »Intergrafika« je ponovno potrdil, da je temeljna organizacija Grafika ena od najpomembnejših proizvajalcev reprografičnih materialov v državi, če izvzamemo proizvodnjo papirjev. Učinek proizvodnje konkurenčnih podjetij pri proizvodnji tiskarskih barv trenutno ni prisoten, ker prodaja bistveno presega naše proizvodne možnosti. Dani so vsi pogoji, da takšno razmerje na trgu tudi v bodoče ohranimo. Pri proizvodnji plošč smo še vedno edini proizvajalci, ker konkurenčna proizvodnja v TOP Zagreb še nima prave veljave na tržišču. Potrebno je poudariti, da TOZD Grafika s pravilnimi komercialnimi analizami in izbiro proizvodnje po tipu, kvaliteti in kapacitetah, že v samem razvojnem programu zagotavlja polni prodajni uspeh. Izbiramo samo take proizvode, katere tržišče dolgoročno potrebuje in so po kalkulacijski strukturi za nas primerni. Dosedanji razvoj komercialne obdelave tržišča potrjuje pravilnost takega pristopa oziroma reševanje prodaje že v samem začetku nastanka proizvoda. Hkrati je s sejmom »Intergrafika« v Zagrebu potekala razstava »Človek in njegov prosti čas - Alpe Adria«, v Ljubljani. Na tem sejmu je TOZD Kemija Mozirje predstavila enokomponentno poliuretansko peno PURPEN za gradbeništvo. To je zelo zanimiv proizvod za široko potrošnjo. Od lanskega leta, ko so proizvod prvič predstavili, se je prodaja povečala kar za 162 %. dopisujte v svoj časopis Delovna organizacija CINKARNA, metalurško kemična industrija v Celju, sodi v 250 najboljših delovnih kolektivov v naši državi, saj smo ob 100 letnici leta 1973 dobili veliko priznanje - naziv »Heroji dela Jugoslavije«. Naziv, s katerim nas je odlikoval naš predsednik tovariš Tito, je svojevrsten dokument o milijonih delavcev, ki so s potrpežljivim delom gradili »kamenčke« v mozaiku in s svojim prispevkom doprinesli k razvoju naše domovine. Udruženje publicista Beograd bo z izdajo monografije predstavilo vseh 250 delovnih organizacij. Monografija bo izšla 1.6. 1980, neposredno pred Dnevom samoupravljalcev. Kdaj, kako in po čem na oddih? Bliža se čas, ko se bomo morali odločiti, kje letos preživeti letni dopust. Ob tem se vprašujemo, kakšne bodo cene, koliko bomo dobili regresa, in koliko bo regresiran dopustniški dan, z ozirom na povprečni osebni dohodek na družinskega člana. Služba družbenega standarda je že sklenila pogodbe v obmorskih krajih in zdraviliščih. Posredujemo vam pregled najetih kapacitet in cen v posameznih krajih. Letošnje najete kapacitete v obmorskih krajih in zdraviliščih so v približno istem obsegu kot lansko leto. Nekajletno povprečje potreb za organizirano letovanje v Cinkarni je pokazalo, da obseg najetih kapacitet vključno z našim počitniškim domom in prikolicami, v glavnem zadovoljuje želje in potrebe, oziroma povpraševanje Cinkarnarjev. Ta obseg pa je tudi odvisen od razpoložljivih - združenih finančnih sredstev, s katerimi razpolagamo. Komisija za družbeni standard pri Centralnem delavskem svetu in komisija za družbeni standard pri Konferenci osnovnih organizacij sindikata Cinkarne, kakor tudi izvršni odbor Konference, so na svojih sejah dne 10. 4. 1980 razpravljali o predlogu organiziranega letovanja, razpoložljivih kapacitetah, preventivnem zdravljenju delavcev na predlog obratne ambulante in o možnostih regresiranja. Na razpolago imamo sledeče kapacitete kraj št. št. št. priv. sob lež. nočit. cena penz. otr. penz. TT prehrana Logarska dolina 10 23 - 220,00 do 10 let - 20 % 8 dom Izletnika Umag 3 8 2x3, 1x2 62 1.7.-31.8. 240,00 do 7 let 7 - 10 - 30 % - 20 % 1. 8 restavracija Paviljon RAB 4 10 2x3, 2x2 72 21.6.-31.8. 260,00 do 10 let - 10 % 7 Padova III PAG 6 14 2x3, 4x2 72 260,00 do 7 let - 20 % 10 hotel Bellevue Vodice 3 7 1x3, 2x2 62 250,00 do 10 let -10 % 9 na razpolago tri restavracije Primošten 3 8 2x3, 1x2 62 240,00 do 7 let - 10 % 7 Velika Raduča Supetar 3 7 1x3, 2x2 62 230,00 do 7 let - 20 % 7 gostilna Vlačica Turistično takso plača vsak koristnik v kraju letovanja sam. Otroci do 14 let imajo popust, v nekaterih krajih pa je sploh ne plačajo. Razne variante za plačilo letovanja otrok (pomožno ležišče, otrok spi s starši), bodo ob končni prijavi definirane in jih bodo koristniki plačali po pogodbi za posamezen kraj. Stella Maris Medulin Rab Medveja 4 prikolice 3 prikolice 4 prikolice 4 prikolice Prikolice bo možno koristiti od 1. 6. do 10. 9. 1980. Preventivno zdravljenje Počitniške prikolice Prikolice imamo postavljene v naslednjih krajih: Za delavce Cinkarne, ki so potrebni klimatskega zdravljenja in jih predlaga obratna ambulanta Cinkarne, tudi letos organiziramo zdravljenje v sledečih zdraviliških krajih, ob morju in v Logarski dolini: Št. kraj ležišč cena od - do TT Cateške top. 30 440,00 7. 7. - 7. 9. 5 Atomske top. 15 382,00 1. 7. - 29. 8. 8 Rogaška Slat 8 335,00 1. 7. - 9. 8. 8 Radenci 10 360,00 1. 7. - 20. 8. 8 morje 10 250,00 21. 6. - 31. 8. 8 Logarskadol. 5 250,00 po želji 8 Število najetih kapacitet je v okviru razpoložljivih sredstev za preventivno zdravljenje - 23.000,00 din. Razliko do polne cene krijejo koristniki sami po regresni lestvici. Vsi tisti, ki so deležni regresa za preventivno zdravljenje, ne morejo le-tega koristiti še enkrat za letovanje ob morju. Pogoji regresiranja Regresa bodo deležni samo tisti delavci in po njih zavarovani svojci, ki bodo koristili s strani Cinkarne organizirane počitniške kapacitete in dom v Logarski dolini. Regresiranje letnega dopusta v najetih kapacitetah Dohodek na družinskega člana . višina regresa do 3.000 150,00 od 3.000 do 3.500 140,00 od 3.500 do 4.000 130,00 od 4.000 do 4.500 90,00 od 4.500 do 5.000 70,00 od 5.000 do 6.000 50,00 nad 6.000 30,00 Prispevna stopnja za prikolice: Dohodek na družinskega člana do 3.000 od 3.000 do 3.500 od 3.500 do 4.000 od 4.000 do 4.500 nad 4.500 najemnina na dan 60,00 70.00 80.00 90,00 100,00 Regresiranje preventivnega zdravljenja Dohodek na druž. člana višina regresa do 3.000 80 % od 3.000 do 3.500 75 % od 3.500 do 4.000 70 % nad 4.000 65 % Otroška kolonija Dohodek na druž. člana višina regresa Prijave bodo sprejemale osnovne organizacije sindikata v vsakem TOZD in DSSS od 5. do 10. maja 1980. V slučaju nezasedenih kapacitet v TOZD, bo z njimi razpolagala služba družbenega standarda od 12. 5. 1980 dalje in bo možnost naknadnih prijav. Obe komisiji sta sprejeli sklep, da imajo prioriteto pri vpisovanju tisti delavci, ki niso koristili najetih kapacitet v lanskem ali celo v preteklih letih. Vsi tisti delavci, ki se bodo prijavili za letovanje v TOZD, morajo plačati v službi družbenega standarda pri referentu za dopustništvo najkasneje do vključno 23. 5. 1980 akontacijo 800,00 din po ležišču. Kdor do omenjenega datuma akontacije ne bo plačal, bo črtan iz seznama. Razpoložljivo mesto bo oddano drugemu kandidatu. Predstavljamo vam Atomske toplice do 3.000 90 % od 3.000 do 3.500 80 % od 3.500 do 4.500 70 % nad 4.500 Brezplačno letovanje krvodajalcev Krvodajalci lahko koristijo brezplačno samo najete kapacitete Cinkarne ob morju ali v Logarski dolini. Možnost imajo tisti, ki so kri darovali 15-krat, od tega v zadnjem letu vsaj 1 krat. Prednosti imajo tisti, ki v zadnjem letu niso koristili te ugodnosti. V i olikor ni teh dovolj, lahko koristijo ‘udi ostali, ki so koristili že v lanskem letu, vendar samo v višini razpoložljivih sredstev - 37.000,00 din. Na predlog sindikata Na predlog Konference OOS Cinkarne, bo vsaka OOS predlagala po enega delavca, za brezplačno letovanje ob morju ali v Logarski dolini. V poštev pridejo dolgoletni zaslužni delavci. Prijave Vse razpoložljive kapacitete (razen preventivnega zdravljenja) bomo razdelili na TOZD-e, tako kakor lansko leto, glede na število zaposlenih delavcev v TOZD in DSSS. Vse pogostejša oblika pošiljanja delavcev na oddih je preventivno in rekreativno zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Poleg tega, da se delavcu omogoči oddih, mu je hkrati na voljo zdravljenje z naravnim zdravilnim sredstvom. Številne raziskave v zadnjem času povedo, da so stroški za preventivno zdravljenje delavcev v naravnih zdraviliščih precej manjši kot pa znašajo stroški za odsotnosti z dela zaradi bolniške. Tik ob reki Sotli, ki predstavlja naravno mejo med SR Slovenijo in Hrvaško,zraven kraja Podčetrtka, se nahaja najmlajše slovensko naravno zdravilišče - ATOMSKE TOPLICE. Ležijo 40 km jugovzhodno pd mesta Celja, 60 km od Maribora, 120 km od Ljubljane, 70 km od Zagreba, v slikoviti obsoteljski dolini ob cesti Mestinje -Kumrove.;, približno 220 m nad morjem. Zdravilišče je obdano z blagimi griči, ki so poraščeni z iglavci in listnatimi gozdovi prav tako pa je to področje bogato z vinogradi. V okolici Atomskih toplic se nahaja mnogo krajev, ki so bogati s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi kot so: - Kumrovec (12 km) - rojstni kraj J. B. Tita, Dom borcev NOB in mladine Jugoslavije, - Trebče (15 km) - muzej J. B. Tita, - Klanjec (16 km) - rojstni kraj in galerija priznanega kiparja Augusta Augustinči-ča, - Knežec (15 km) - domačija Borisa Kidriča preurejena v muzej, - Olimje (3 km) - druga najstarejša apoteka v Evropi, - grad Podčetrtek in drugi. Voda v Atomskih toplicah je po številnih analizah priznana za radioaktivno, hidrokarbonatno, oligomineralno in hipo-termalno s temperaturo od 35° - 42°. Kot zdravilno sredstvo se voda uporablja za pitje in kopanje. Tak način oddiha pomaga pri zdravljenju vseh revmatičnih obolenj, kožnih in nevroloških boleznih. Zdravilišče ima samostojno zdravstveno službo, sodobno urejen bolniški oddelek z vsemi spremljajočimi prostori za zdraviliško zdravljenje. Zdravilišče razpolaga s sodobnim hotelom »Atomske toplice« B kategorije, v katerem je na razpolago 235 ležišč. V hotelu je zaprt bazen s termalno vodo, kadi za kopanje in opravljanje zdravstvenih storitev, trim kabinet, sauna, frizerski salon, klubski prostor za družabne igre itd. NAS POGOVOR Eno najtežjih fizičnih pa tudi umazanih del, je prav gotovo v obratu modre galice v TOZD Kemija Celje. Vzrok je v zastarelosti obrata, saj v razvoju tehnike poznamo vrsto modernejših naprav, ki lahko naredijo mnogo več. Tehnologija se ni izboljšala od leta 1938, zato življenska doba strojev ni več dolga. V zameno za modro galico vedno bolj prodira na trg modri baker. Vsa dela v obratu se izvajajo ročno. Konstrukcija peči za taljenje bakra ni primerna in je bila predvidena za blokovsko polnjenje, le-to pa je na tržišču mnogo dražje kot odpadni baker. Spričo tega se že pogovarjajo, da bi nabavili prešo za stiskanje vseh vrst odpadnih bakrenih žic. Obiskala sem delavca Ivana Planinca, ki v modri galici dela že osemindvajset let. Dvanajst let je delal pri kadeh. V enem delavniku je moral izprazniti dve kadi, kar pomeni dvanajst ton modre galice. Vendar ni to enostavno prelaganje lesketajoče se modre rude z lopato iz kadi v vagone. Svinčene trakove, težke tudi do 80 kg, mora stresati ob kad, ker se je IVAN PLANINC PRI DELU galica sprijela nanje. Poleg tega mora sprijeto rudo sekati tudi od sten kadi. Ivan je doma iz Bistrice ob Sotli, kjer so starši imeli kmetijo, tako, da je bil že kot mlad fant navajen na težaška dela. Vso vojno je preživel v taborišču v Nemčiji. »Pri peči je težko delati«, pravi, »posebno, kadar je nizek zračni pritisk in pline tišči navzdol.« Dela v treh izmenah. Rad deluje v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Z osebnim dohodkom ni zadovoljen, saj bi delavci v tem obratu zaradi težkih delovnih pogojev morali biti bolje stimulirani. »Naši osebni dohodki so majhni saj so življenski stroški tako visoki, da mi ne ostane veliko prihranka.« Življenje mu je eno samo delo. Najbolj nezadovoljen je, kadar mora nadomeščati mlade delavce ob njihovih izostankih z dela. V lanskem letu v obratu modra galica niso dosegli plana, ker je bilo na tržišču veliko pomanjkanje surovin. Letos so si zastavili plan, s katerim bodo dosegli 1500 ton modre galice. 500 ton jo bodo izvozili tudi v tujino, ostalo pa odprodali na domačem tržišču za škropljenje vinogradov in predelovalno industrijo. Kljub velikim kapacitetam konkurenčne tovarne v Žabcu, je po tem proizvodu še vedno veliko povpraševanje. Mladi v Metalurgiji so vzgled Delo osnovne organizacije ZSMS TOZD Metalurgija ni ostalo le na papirju. Organizirano uresničujejo naloge, ki so si jih zastavili v prejšnjem mandatnem obdobju, čeprav ne najbolj uspešno. V prvi polovici meseca so na volilno programski seji izvolili novo predsedstvo in si zadali nove naloge. Kritiko dosedanjega delovanja mladih je ocenil dosedanji predsednik osnovne organizacije Milovan Prelič in povedal, da so bili mladi neaktivni v udeleževanju sestankov. Poudaril je, da je sicer mnogo vozačev, da pa to ni glavni vzrok za neaktivnost. Uspeli so izvesti nekaj nalog iz starega programa. Ena izmed prvih je bilo predavanje za referendum II, razpravljali so o stabilizacijskem programu TOZD, se pogovarjali o pomenu LO in DS, izvedli predavanje o mednarodni dejavnosti, seznanili mlade o vlogi in pomenu KK ZSMS in OO ZSMS, delno so sodelovali pri mladinskih delovnih akcijah, reševali probleme v samskem domu, vključevali mlade v abonma, se udeleževali športnih turnirjev, predlagali osem mladincev za sprejem v ZK, sodelovali z mladinsko organizacijo v Doboju. Bili so tudi pobudniki za formiranje aktiva mladih komunistov, kar je bilo nujno potrebno, saj so mladi komunisti v OO ZSMS premalo opaženi, čeprav jim to nalaga politična dolžnost. Želijo in upajo, da bo ta aktiv resnično zaživel in delal dobro. Imenovali so novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Miroslav Milosavljevič iz Zn prahu, za sekretarja Marjana Plahuta, za blagajnika Helena Ribič, referent za kulturo Ratko Malešič referent za informiranje Brigita Petelin, referent za inovacijsko dejavnost Sefik Dizdarevič, referent za šport in rekreacijo Cvetka Sojč. Za mentorja so izbrali Ivana Veraniča, dolgoletnega družbenopolitičnega delavca v TOZD. V svojem novem programu so si postavi li zanimive naloge. Omenjamo samo nekatere. Vzpodbujali in spremljali bodo mlade pri njihovih novih zamislih, organizirali akcijo za varstvo okolja, sodelovali pri vseh akcijah SLO in DS, organizirali ekipo mladih v TOZD v raznih športnih panogah, tekoče obveščali uredništvo Cinkarnarja in vseh mladih o svojem delu V obratu tiskarskih plošč, v temeljni organizaciji Grafika, so po šestnajstih letih ukinili nočno delo oziroma tretjo izmeno. Problem nočnega dela je pestil delavce v tem obratu že od nastanka obrata, leta 1964. Zaradi načina dela in klasične tehnologije, so imeli v strukturi zaposlenih pretežno žensko delovno silo. Ta problem se je kazal tudi v razvoju dejavnosti, ker so bili vseskozi vezani na učinek zaposlenih iz fizičnega dela. Nezadovoljstvo, pretežno ženske delovne sile v obratu, se je iz leta v leto povečevalo, predvsem zaradi obremenitev tudi izven delovnega časa. Marsikatera ženska je zaradi nočnega dela prenehala delati, število za nočno delo sposobnih delavk je bilo vedno manjše. Zato se je vodstvo TOZD-a odločilo, da je skrajni čas, da začno razmišljati o ukinitvi. Dolgoletna razvojna usmeritev TOZD Grafike, predvsem pa odrekanje zaposle- ter s svojim delom prispevali k boljši produktivnosti. Program so popestrili s točko, povezava mladih z mladimi, s katero mislijo predvsem na reševanje problemov mladih na delovnih mestih in na področjih izobraževanja ob delu, štipendiranju, stanovanjski problematiki ter položaju mladih iz drugih občin in republik. Na volilno programsko sejo se pripravljajo tudi mladi v TOZD Titan dioksid. To dokazuje, da nam mladih, ki so pripravljeni organizirano braniti svojo generacijo, le ne manjka. nih v prid modernizacije in nove tehnologije, je pripeljalo do graditve avtomatske proizvodnje v obratu ofsetnih plošč. Zahvaljujoč tej novi tehnologiji, so lahko 1. marca letos ukinili tretjo izmeno in delavce iz nočne izmene razdelili na preostali dve. Seveda pa pri vsem tem ni šlo le za novo tehnologijo, delavke morajo namreč pri skupinskem delu v enem delavniku delati hitreje, kajti čas obdelave je bilo potrebno skrajšati. Delavci v prvi in drugi izmeni so sedaj obremenjeni s tretjino več vloženega dela kot prej. Vodstvo temeljne organizacije predvideva, da bo proizvodnja večja, kvalitetnejša in cenejša, saj planirajo za letošnje leto za 59 % več m2 Kemolit plošč, kot so jih naredili v letu 1979. V lanskem letu niso dosegli plana, zaradi zamude pri zagonu linije oslojevanja. Nočno delo žensk je ostalo le v obratu tiskarskih barv. Ukinitev tretje izmene OD TU IN TAM V MALEM NOGOMETU DRUGI V letošnjem programu športne rekreacije, ima nogometna sekcija Cinkarne v planu udeležbo na več različnih tekmovanjih. Eno takšnih je bilo občinsko prvenstvo v malem nogometu, v okviru zimske lige, ki se je odvijalo v hali Golovec. Liga je bila zaradi velikega števila prijavljenih razdeljena na tri skupine. Ekipa Cinkarne je bila razporejena v skupino C, kjer je poleg nje sodelovalo še osem ekip iz drugih delovnih organizacij Celja. Ekipa je dosegla lep uspeh, saj se je med de- _______ŠPORT ZA POGUMNE Marjana Gmajner se v prostem času ukvarja z dokaj nenavadnim športom, padalstvom. To je šport, ki zahteva precej poguma in trdnih živcev. VPRAŠANJE: Kakšen je bil tvoj začetek ? MARJANA: Stanujem blizu letališča v Levcu. Že od malega sem rada opazovala padalce in se čudila njihovi hrabrosti. Verjetno je bila v meni vseskozi skrita želja, da bi tudi sama postala padalka. Ko je Aero klub leta 1975 zbiral dekleta, ki bi rade postale padalke, sem se takoj vpisala. Začetek sploh ni bil težak. Če si z dušo in telesom pri športu, zlahka premagaš vse ovire. Sicer pa smo prve štiri mesece imeli samo teorijo, vadili doskoke in se učili vseh fines, ki so potrebne v padalstvu. VPRAŠANJE: Kako je bilo, ko si prvič skočila ? MARJANA: Nisem občutila strahu. Mogoče je bila to le nekakšna prijetna vznemirjenost. Za premišljevanje ni bilo dosti časa, vendar pa sem v mislih preletela vse naloge, ki jih je potrebno obvladati pri skoku. Ko poletiš v praznino je čudovit občutek. Najlepše se mi zdi takrat, ko še prosto padam, takrat, ko še ne odprem padala. Zame je to enkratno doživetje in ni besed, s katerimi bi lahko to opisala. VPRAŠANJE: Kdaj moraš odpreti padalo? MARJANA: Še preden poletim, mi trener pove, kdaj moram odpreti padalo ali po desetih sekundah ali prej. Vsak padalec je oblečen v kombinezon in opremljen s vetimi udeleženci uvrstila na drugo mesto. Rezultati, ki jih je ekipa dosegla so bili naslednji: Cinkarna : Metka 6 : 2, Aero : Cinkarna 2 : 6, Cinkarna : Zlatarna 1 : 4, Izletnik : Cinkarna 1 : 5, Cinkarna : Amaterji 5 : 1, Ingrad : Cinkarna 2 : 2, Cinkarna : Tim Laško 6 : 2, Elektro : Cinkarna 2 : 7. Končni vrstni red: Zlatarna 16 točk, Cinkarna 13 točk, Ingrad 12 točk, Izletnik 10 točk. Sledijo: Aero, Metka, Tim Laško, Elektro Celje, Amaterji. Mirko pok,šek štoparico, višinometrom in nožem. Tako pogledam na štoparico in ko preteče določeno število sekund, odprem padalo. V letih od kar skačem, še nisem pomislila na to, da se mi padalo ne bi odprlo. Sicer ima vsak padalec še rezervo, poleg glavnega padala. Če bi zatajilo eno, drugo prav gotovo ne bi. Zelo važno je tudi, kako skočiš. Najboljši in pravilni skok je stil žabe. Pri tem skoku lepo lebdiš v zraku. VPRAŠANJE: Si veliko časa na letališču ? MARJANA: Poleti skačem vsako soboto in nedeljo, seveda, če nam to dovoljujejo vremenske razmere. Pozimi pa delamo v hangerjih. Vsak padalec si na ta način nabere določeno število točk, da lahko potem skače. Skakala bom toliko časa, kolikor bom mogla, seveda, če bom zdrava in prenesla napore, ki jih padalstvo zahteva. Vsake dve leti nas na zdravniških pregledih temeljito pregledajo. Marjani sem zaželela veliko sreče pri njenem športu, ki mu lahko rečemo šport pogumnih. Vera Zupanc PROMETNO VZGOJNA DEJAVNOST Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je na osnovi zbranih podatkov o varnosti cestnega prometa ugotovil, da se je v letu 1979 v občini Celje zgodilo 252 prometnih nesreč, v katerih je 17 ljudi izgubilo življenje, 113 pa je bilo težje in 178 lažje telesno poškodovanih. Med najbolj kritične cestne površine v celjski občini štejejo Ljubljansko cesto od križišča Šladrov trg do železniškega prehoda v Medlogu (30 nesreč, 4 mrtvi v letu 1979), Mariborsko cesto od hotela Celeia do škofje vasi (29 nesreč, 6 mrtvih), Celje-Prožinska vas (30 nesreč, 4 mrtvi) in Celje - Laško (8 nesreč, 2 mrtva). Nesreče so v 19 primerih zakrivili pešci z nepravilno hojo. Podatki o prometnih nesrečah, predvsem podatki o nesrečah s smrtnim izzidom zahtevajo, da se vsi, od krajevnih skupnosti do delovnih organizacij, aktivno, na vseh možnih nivojih vključimo v prometno varnostna prizadevanja za večjo varnost krajanov - občanov. Tudi v večjih organizacijah v tej občini je bilo v letu 1979 zaskrbljujoče stanje. Na poti na delo ali iz dela se je poškodovalo kar 227 delavcev, od katerih jih je 5 izgubilo življenje, ostali pa so zaradi zdravljenja izostali iz dela 5238 delovnih dni. Glede na takšno stanje prometne varnosti bi morale delovne organizacije in društva bolj odgovorno nastopati, obravnavati prometno varnost in s tem vzgojno vplivati na ljudi, saj je to tudi del družbene samozaščite, ki jo moramo uveljavljati vedno in povsod. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Celjska delavska univerza tudi v letu 1980 nadaljuje s stalno šolo za delegate. Šola je vsak teden od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure pri Delavski univerzi v Celju. Predavanja so zelo zanimiva in pestra, saj potekajo v pogovoru, ne pa na pedagoški način. Iz Cinkarne se je te šole udeležilo že 168 delegatov iz vseh TOZD in DSSS. Za prvomajsko praznovanje bodo v naši občini številne manifestacije in prireditve. 21. aprila bo svečana seja Občinskega sveta ZSS, na kateri bodo podelili srebrni znak ZSS Slovenije najbolj zaslužnim sindikalnim delavcem v občini, 25. aprila bo v dvorani Golovec osrednja proslava Dneva OF in Praznika dela z občinsko revijo mladinskih pevskih zborov, 26. aprila organizira občinska Telesno kulturna skupnost množični trim pohod iz Skalne kleti na Celjsko kočo, kjer bo vsak udeleženec po prihodu na Celjsko kočo prejel posebno trim značko, 30. aprila bo na ploščadi Tomšičevega trga koncert godbe na pihala. Razen teh, bodo športne prireditve za prehodni pokal Občinskega sveta ZSS v nogometu in rokometu. o 5. marca 1980 je bil v Domu železarjev na Teharju enodnevni seminar za predsednike osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Organizator tega usposabljanja sindikalnih aktivistov, je Občinski svet ZSS Celje. V občini Celje je 306 OOZS in 41 konferenc OOZS. Večina predsednikov je novoizvoljenih in zato je takšen seminar potreben za njihovo nadaljnje delo. Teme so bile zanimive in aktualne. Govorili so predvsem o organiziranosti, metodah in oblikah delovanja Zveze sindikatov, programiranju dela ZS. nalogah pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj in o prehodu na usmerjeno izobraževanje. Posebno pozornost pa so posvetili temi, Jugoslavija v sedanjih mednarodnih odnosih. o Pisateljica Pavla Rovan živi sicer v Laškem, vendar je delala in bila upokojena kot celjska delavka. Prijetno pa nas preseneti vsakih nekaj let - običajno pred Dnevom žena, s svojo novo knjigo. Letos je to koroška povest »Kje so tiste stezice«, v kateri globoko opisuje utrinke preteklosti in sedanjosti slovenske manjšine na Koroškem. Ilustrirala in opremila jo je prav tako celjska delavka Darinka Pavletič - Lorenčak, izdala pa založba Obzorja Maribor. o 30. aprila ob 12. 30 uri bo na parkirnem prostoru novega dela Cinkarne proslava ob prazniku dela 1. maju Vabljeni! dopisujte v svoj časopis Katere samoupravne akte imamo? Pravilnik o disciplinskem postopku Sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS v letu 1978 S samoupravnimi sporazumi se urejajo in vsklajujejo družbeno ekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in drugih oblikah uresničevanja družbeno ekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, zlasti pa se združuje delo delavcev v TOZD in DSSS, združuje delo in sredstva v DO, določajo osnove plana, usklajujejo interesi v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, določajo osnove in merila za razporejanje dohodka, urejajo odnosi v svobodni menjavi dela, urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu, kakor tudi odnosi pri izvajanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. SS o združitvi TOZD v DO ter statut TOZD točno določata kateri samoupravni splošni akti morajo biti sprejeti v DO, vprašanja, ki jih urejajo ti akti kot tudi, kdo jih sprejema in po kakšnem postopku. Vrste samoupravnih splošnih aktov DO CINKARNA CELJE: Odločanje z referendumom: SS o združevanju dela delavcev v TOZD (navedeni SS je osnova za sestavo statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov) Delavci TOZD sprejeli dne, 27. 12. 1977 Statut TOZD Delavci TOZD sprejeli dne, 7. 12. 1978 Spremembe statuta TOZD Delavci TOZD sprejeli dne, 20. 12. 1979 SS o združitvi TOZD v DO Delavci TOZD sprejeli dne, 27. 2. 1979 Spremembe SS sprejeli dne, 20. 12. 1979 Statut DO Delavci TOZD in DSSS sprejeli leta 1974 Spremembe statuta DO sprejeli dne, 20.12 1979 SS o enotnih načelih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo. Delavci TOZD in DSSS sprejeli dne, 27. 12. 1977 SS o enotnih načelih delitve OD Delavci TOZD in DSSS sprejeli dne, 27. 12. 1977 Pravilnik o delitvi sredstev za OD in druge osebne prejemke Delavci TOZD in DSSS sprejeli dne, 27.12. 1977 Spremembe pravilnika sprejeli dne, 13. 6. 1979 Spremembe pravilnika o delitvi sredstev za OD in druge osebne prejemke Delavci TOZD Ti02 sprejeli dne, 27. 11. 1979 SS o združevanju sredstev za gradnjo stanovanj v lasti občanov in o lastnem urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD in DSSS DO Cinkarne Celje Delavci TOZD in DSSS sprejeli dne, 20. 12. 1979 Odločanje na zborih delavcev: SS o medsebojnih razmerjih med TOZD in DSSS osnutek obravnavan na zborih delavcev TOZD in DSSS v mesecu decembru 1979 in januarju 1980 (v izdelavi predlog SS) SS o organiziranju in nalogah družbene samozaščite DO Cinkarne Celje Delavci TOZD in DSSS sprejeli v letu 1978 SS o inventivni dejavnosti Delavci TOZD in DSSS sprejeli v letu 1978 (v izdelavi nov osnutek navedenega sporazuma) SS o varstvu okolja Delavci TOZD in DSSS sprejeli v letu 1979 SS o združevanju sredstev za skupne namene Delavci TOZD sprejeli v letu 1978 Odločanje na delavskih svetih TOZD in DSSS: Pravilnik o delovnih razmerjih Delavski sveti TOZD in DSSS sprejeli v letu 1978 Spremembe pravilnika o delovnih razmerjih Delavski sveti TOZD in DSSS sprejeli v letu 1979 Poslovnik o oblikovanju OD po cenikih izdelkov Delavski sveti TOZD in DSSS sprejeli v letd 1978 Poslovnik o delovnih normah Delavski sveti TOZD in DSSS sprejeli v letu 1978 Poslovnik o oceni uspešnosti dela Delavski sveti TOZD in DSSS sprejeli v letu 1978 Pravilnik o zavarovanju družbenega pre-ženja in organiziranju ter nalogah zavarovalne službe Sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS v letu 1977 Pravilnik o zaščiti poslovnih tajnosti Sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS v letu 1977 SS o vodenju knjigovodstva Sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS v letu 1977 Pravilnik o varstvu pred požari Sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS v letu 1979 Pravilnik o uresničevanju samoupravne delavske kontrole Sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS v letu 1976 (v izdelavi nov pravilnik o uresničevanju samoupravne delavske kontrole, ki bo usklajen z določili ZZD) Poslovnik o načinu dela organov upravljanja Sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS v letu 1978 Pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in izdajanju glasila Cinkarnar Sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS v letu 1979 Pravilnik o bolniškem redu in kontroli delavcev v bolniškem staležu Sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS v letu 1979 Pravilnik o sprejemanju in uvajanju pripravnikov Sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS v letu 1974 Pravilnik o štipendiranju Sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS v letu 1975 Tajništvo samoupravnih organov DELOVNI JUBILEJI Skupno delovno dobo 10 let so slavili: BIZJAK Rudolf, rojen leta 1952, delovna doba v Cinkarni 6 let, delavec na razklad. redukc. ter pripravi kali in soli v TiOz osnovni proizvod, BREZOVŠEK Ivana, rojena leta 1952, delovna doba v Cinkarni 10 let, tretji preoblikovalec UM v predelavi PTFE, KOŠEC Edvard, rojen leta 1953, delovna doba v Cinkarni 3 leta, 3 mesece, tretji analitik v glavnem laboratoriju, MRZLAK Silva, rojena leta 1930 delovna doba v Cinkarni 6 let, 11 mesecev, pomožni delavec v Kemiji Mozirje - skupne službe, SMEH Franc, rojen leta 1952, delovna doba v Cinkarni 8 mesecev, voznik viličarjev in dvigalnih naprav v transportu, LAZNIK Terezija, rojena leta 1925, delpvna doba v Cinkarni 7 let. 5 mesecev, pakovalec tržnih produktov v Kemiji Mozirje. Skupno delovno dobo 20 let so slavili: FRIšEK Franc, rojen leta 1941, delovna doba v Cinkarni 20 let, izmenovodja v žvepleni kislini, ODEP Vilijem, rojen leta 1940, delovna doba v Cinkarni 7 let, 6 mesecev, pečar na kalcinirki, Ti02 osnovni proizvod, POPOVIČ Ratko, rojen leta 1937, delovna doba v Cinkarni 15 let, 7 mesecev, izdelovalec kljuk in objemk v žlebarni, VODENIK Olga, rojena leta 1942 delovna doba v Cinkarni 18 let, 10 mesecev, referent tehnične nabave v Vzdrževanju skupne službe. Skupno delovno dobo 30 let so slavili: ŽNIDER Ivan rojen leta 1931, delovna doba v Cinkarni 26 let, 9 mesecev, skupinovodja v Kemiji Mozirje, BREŽNIK m Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu marcu 1980 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din Stroškovno mesto Faktor variab. dela Pov. fakt. točk za norme POV. fak. točk za usp. dela Skupni faktor 100 Splošna uprava 1,41 101 Služba za varno delo in varstvo okolja 1,41 1,41 102 Center za org. in AOP 1,41 1,41 103 Fin. računov, sektor 1.41 104 Kadrovski sektor 1,41 105 Samski dom 1,41 106 Splošni sektor 1,41 1,41 107 Družbena prehrana 1.41 1,41 108 Pralnica in šivalnica 1,38 0,03 109 Zunanja trgovina 1,41 1.41 110 Počitniške kapacitete 1,41 1,41 111 Osebni avtomobili 1,41 1,41 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 1,48 0,07 1,55 215 Skupne službe metalurgije 1,48 0,08 1,56 216 Keramika 1.12 0,81 1,93 217 Sušilnica ferosulfata 1,38 0,07 1,45 218 Žveplena kislina PIK 1,30 0,07 1,37 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 1,33 0,07 1,40 220 Pražarna ferosulfata 1,38 0,07 1,45 221 Žvepl. kislina iz ferosulfata 1,33 222 Cinkov prah 1,22 223 Sekundarna proizv. cinka 1,36 1,42 224 Baterijske čašice 1,44 225 Žičarna 226 Žlebarna 1,28 1,32 0,07 0,06 1,35 1,38 227 Valjarna 1,18 0,40 1,58 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 1,38 0,02 1,40 331 Barvila Celje 1,31 1,31 332 Soli in pigmenti 1,27 1.27 333 Litopon 1,32 0,02 1,34 334 Cinkovo belilo 0,87 0.69 1,56 335 Zaščitna sred. - modri baker 1,26 1,26 336 Rastni substrati 0,85 1,53 1,38 338 Gradbena lepila 1.27 0,40 339 Betonski elementi 1,40 340 Zašč. sred. - modra galica 1.24 0.03 1.27 TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 1,31 0,05 1,36 442 Barve in premazi 1,24 0,27 1,51 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 1,60 1,60 546 Tiskarna 1,60 1,60 547 Tiskarske plošče 1,60 1,60 548 Preparati za grafiko 1.51 1,51 549 Tiskarske barve 1.60 1,60 550 Razvoj grafike 1.60 1,60 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 1,25 0,09 1.34 657 Strojno vzdrževanje 1,25 0,05 0,07 1.37 658 Elektro vzdrževanje 1,25 0,07 1,32 659 Vzdrževanje ARM 1,25 0,01 0,07 1,33 660 Gradbeno vzdrževanje 1.24 0,03 0,08 1,35 662 Energetika skupne službe 1,25 0,07 1,32 663 Kotlarna št. 1 1,23 0,07 1,30 664 Predelava PTFE 1.28 0,47 1,75 666 Plinarna 1,30 0,08 1,38 668 Transformatorske postaje 1,23 0,08 1,31 670 Galvana 1.28 0.50 1,78 672 Embalaža - 673 Predelava gume 1,20 0,52 1,72 674 Predelava umetnih mat. 1,23 1,23 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 1,76 0,04 1.80 776 Železniški promet 1,28 0,36 0,01 1,65 777 Interni ostali promet 1,16 0,59 1,75 778 Avtocisterne za kislino 0,81 1,49 2,30 779 Nakladanje in razkladanje 1,31 0.28 0,01 1,60 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 2,13 2,13 991 Skupne službe tit. dioksida 2,13 2,13 992 Investicijska služba 2.13 2,13 993 Priprava vode tit. diok. 2,13 2,13 994 Kotlarna tit. dioksida 2,13 2,13 995 Trarsformat. postaje tit. dioksid 2,13 2,13 996 Nevtralizacija 2,13 2,13 998 Površinska obd. tit. diok. 2,13 2,13 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 2,13 2,13 Marjan, rojen leta 1931, delovna doba v Cinkarni 30 let, poklicni gasilec v splošnem sektorju, JaZBINŠEK Franc, rojen leta 1930, delovna doba v Cinkarni 27 let, 11. mesecev, vodja delavnice ARM Vzdrževanje, PEČNIK Ana, rojena leta 1930, delovna doba v Cinkarni 24 let, 9 mesecev, pomožni laborant, glavni laboratorij, REČNIK Franc, rojen leta 1932, delovna doba v Cinkarni 25 let, 6 mesecev, čuvaj - vratar v splošnem sektorju RECKO Leopold, rojen leta 1924, delovna doba v Cinkarni 26 let, kopalničar '\l splošnem sektorju, VIDMAR Viktor, rojen leta 1934, delovna doba v Cinkarni 30 let, vodja delavnic v strojnem oddelku Vzdrževanja. Vsem jubilantom iskreno čestitamo! Kadrovske spremembe V pokoj so odšli: KOKOTEC Jože, 26 let, 10 mes., pako-valec tiskarskih barv v tiskarskih barvah, DERŽEK Avgust, 34 let, 10 mes., obrato-vodja v metalurgiji, skupne službe, MA-ROVŠEK Zofija, 32 let, 10 mes., kuharica čaja v kuhinji. Izstopi v mesecu marcu 1980 ŽIŽEK Bojan, pripravnik S, glavni laboratorij, KORNIČ Milija, prvi ključavničar v strojnem, VIDALI Vincenc, vodja oddelka v proizvodnji, modri baker, CULAJ Guštin, tretji merilec v ARM, RAMOVIČ Sabahu-din, drugi ključavničar, strojni, NINKOVIČ Dorde, opravnik filtrov in mešalnih naprav v OOB, POREDOŠ Štefan, opravnik filtrov in mešalnih naprav v litoponu, STANIMIROVIČ Dragan, tretji ključavničar v strojnem, PETROVIČ Živorad, drugi sušilec v sušilnici FeS04, PRERAD Radoje, delavec na namakanju v površinski obdelavi, JURFIAR Jasna, tajnica direktorja, skupne službe vzdrževanja, KROFLIČ Anica, tretji ključavničar v gumirnici, ŽIVKO-VIČ Nada, izdelovalec čašic in rondel v čašicah, RAKONIČ Vinko, sejalec cinko-vega prahu, cinkov prah, DIZDAREVIČ Adem, voznik viličarjev in dvigalnih napr-rav v tiskarskih ploščah, ČUJEŠ Janko, četrti valjač v valjarni, STOJANOVIČ De-simir, prvi ključavničar v strojnem. Vstopi v mesecu marcu 1980 V COAOP: operater za vnos podatkov, v finančni sektor: knjigovodja, v keramiko: 4 vozači surovin in drobilci šamota, v žico: pakovalec v žičarni, v žlebarno: izdelovalec kljuk in objemk, v OOB: 3 opravniki filtrov in mešalnih naprav, v kem. p. v litopon: 2 oprav, filtrov in m. naprav, v modri baker: oprav, peči in agr. v kemičnem oddelku, pakovalec modrega bakra, 2 opravnika filtrov in mešalnih naprav, v gradbena lepila: pakovalec tržnih produktov, v Kemijo Mozirje -barve in premazi: pakovalec tržnih produktov, v preparate: 3 drugi izdelovalci preparatov, v elektro oddelek: četrti ključavničar, v predelavo gume: tretji gumar, v transport skupne službe: tajnica direktorja, v transport: šofer kamionov in poltovornih avtomobilov, 5 tretjih transportnih delavcev, v železniški transport: premikač železniških kompozicij, v glavni laboratorij: četrti analitik, v pov. obdelavo: pak. tržnih produktov. Planinci - mentorji Planinci smo oktobra lani na občnem zboru sprejeli zadolžitev, da na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Celju, pomagamo ustanoviti planinski krožek. Naš namen je bil, gojiti v mladih večjo ljubezen do domovine. Ta šola je bila prva, ki nam ni odrekla pomoči pri izvedbi kulturnega programa ob 30. obletnici planinske sekcije v Logarski dolini. Mladi recitatorji pod vodstvom tovarišice Bine Štampe -Žmavc, so kulturni program obogatili in ovrednotili. Za ustanovitev planinskega krožka na šoli se moramo zahvaliti predvsem ravnatelju Fridrihu Dosedla, ki je v študentskih letih rad zahajal v planine in, če mu čas dopušča, gre še sedaj. Na učiteljskem kolegiju je določil za vodjo planinskega krožka tovarišico Zdenko Borovnik, ki sicer še ni dolgo obiskovalka planin, a je že osvojila naš očak Triglav. Občuduje naše planine in želi, da bi učence vzgajala tako, da bi jih tudi oni vzljubili. Tako je pod mentorstvom planinske sekcije Cinkarne, 26. decembra 1979 začel delovati planinski krožek, ki šteje 41 učencev, pretežno iz sedmega razreda, ki komaj čakajo, da bodo šli na kakšen planinski pohod. V programu imajo tri enodnevne pohode na Šmohor, Kopitnik in Boč. Z osnovami planinstva so se že seznanili, drugo bodo spoznali med pohodi. Doslej so obdelali naslednje teme: Lik planinca, Oprema planinca, Prehrana v gorah, Nevarnosti v gorah in Zgodovina planinstva na Slovenskem. Prvo predavanje s prikazovanjem planin na diapoziti- vih je imel Božo Jordan, v mesecu marcu letos, pa je na enak način prikazal lepote od Okrešlja do Himalaje, Debeljak - Cie. Oba sta obljubila pomoč tudi v bodoče. Vsi učenci so se tudi včlanili v Planinsko društvo Celje. Učenci so navauseni in radi prihajajo na sestanke krožka. Ob zaključku leta imajo v programu preverjanje znanja iz posredovane snovi. Učenci, ki se bodo posebej izkazali, bodo dobili priznanja in s tem vzpodbudo za obiskovanje krožka v novem šolskem letu. Bodoči mladi planinci so zelo hvaležni planinski sekciji Cinkarne za pomoč, želijo pa si, da bi bilo njihovo sodelovanje trajno in uspešno. Mladi se bodo tako že v otroških letih naučili varovati svoje okolje in ohranjati telesno zdravje, ter ceniti in uživati v lepotah naše narave, planin, domovine. Planinsko društvo Luče prireja vsako leto veleslalom na Loki pod Raduho. Letošnji je bil posvečen spominu preminulega planinca Jožka Letnarja. Udeležilo se ga je 168 planincev, pretežno iz celjskega področja: Proga je bila dobro pripravljena, treba je bilo le precej pešačiti do starta. Borovnik Zdenka vodja planinskega krožka v OŠ Veljko Vlahovič Kakor prejšnji dve leti so tudi letos cinkarniški planinci dosegli lepe uspehe. Ženska ekipa je dosegla 3. mesto, starejši moški (nad 35 let) 4. mesto, mlajši moški 5. mesto, medtem ko je bila mešana ekipa četrta. Rezultati bi lahko bili še boljši, če ne bi kar trije člani naše ekipe vozili zadnji. Planinski veleslalom TRANSPORTNE USLUGE TOZD Transport je bil s sedanjo obliko organiziranosti potrjen leta 1974. Pred tem so bile transportne dejavnosti zajete v PE, v okviru delovne organizacije. Delavci TOZD-a so si od svoje ustanovitve naprej prizadevali izboljšati svoje delo in s tem izboljšati in poceniti usluge za proizvodne TOZD-e, istočasno pa so tiJ. jfc*. _ fc. r m morali zagotavljati sredstva za razširjeno reprodukcijo. Danes beleži TOZD lepe gospodarske rezultate. 105 delavcev, kolikor jih združuje delo v TOZD-u Transport, je v letu 1969 ustvarilo 63.275.310 din celotnega prihodka. Najmočnejši oddelek v TOZD-u je oddelek internega motornega prometa, ki vrši usluge s tovornimi motornimi vozili, delovnimi stroji (viličarji, nakladalci)-fn zagotavlja usluge delovnih strojev in avtodvigal zunanjih izvajalcev, za nemoteno delo proizvodnih TOZD. Po velikosti ustvarjenega celotnega prihodka je na drugem mestu oddelek železniškega prometa, nato pa še oddelek na-kladanja-razkladanja ter oddelek avto-cistern. Za nemoteno delo in zagotavljanje externih uslug za potrebe proizvodnih TOZD, skrbi poslovni del TOZD-a z svojimi referenti. Želja vseh delavcev TOZD-a je, da se transportna dela posodobijo, da se odpravijo nekatera nepotrebna težavna ročna dela ter, da se transportna problematika gleda celovito, in ne parcialno, tako kot je danes. To željo pa bo možno uresničiti le s skupnim pristopom vseh zainteresiranih saj je nesprejemljivo, da se pri načrtovanju novih investicij ne rešuje tudi transport ali pa se načrtuje le del pretoka materiala, ne pa kompleten transport (intput, avtput - tehnološki transport). S tem pa ne mislimo toliko na zagotavljanje finančnih sredstev, kot na sodelovanje pri idejnih zasnovah novih ali rekonstrukcijah starih obratov, s stališča poenostavitve in predvsem pocenitve transportnih del. »CINKARNAR« - izdaja Cinkarna Cal|a, metalurško kemična lnduatri|a, Celja. Naklada 2500 Izvodov. Val člani delovne organizacije Cinkarna In upoko|encl dobivalo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uradnički odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Goreniek, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Urednlitvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Cal|a, Kidričeva 10. telefon: 21-922 Interno 236 Tisk: Tiskarna Cinkarna. Po mnenlu Sekretariat« za Informirani« V Izvrinam svetu skuptčlne SRS |e glasilo oproičeno plačevanja davka (it. 421-1/72 z dne S. 4. 1074).