UREDNIŠ TVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11 dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	:
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avsuo-Ogrsko in Hosno K 2t-60, polic* >■	'('/80, četrtletna
K 5'1 mesečna K 1 *80, za Nemčijo	K	26‘40;	za
• ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prašnikov .* / /	ob pol 11. dopoldne.	\	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi nlici štev. 6, II., in uraduje /.a stranke od 8. do 12, dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati • enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin.	—	Inserate	sprejema	upravniStvo
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
———— Reklamacije lista so poštnine proste.   ...............—**
Štev. 326.
V Ljubljani, v torek dne 9. julija 1912.
Leto II.
Klerikalci.
Zabrnelo jc v soboto, in daleč po deželi se je zaslišal odmev klofute, zaslužene klofute' za podlost in za zlobnost. Politična strast, ki lahko marsikaj opraviči, zlasti v časih boja. vendar ne sme skaliti oči onim. ki so prevzeli kakšno odgovornost, tako. da izgube popolnoma smisel za vsako dostojnost, da poteptajo vsako objektivnost, da zdivjajo in se prepuste steklini. Naši klerikalci pa so resnično vrgli vse Plemenitejše lastnosti političnih bojev pod Pete. in se vedejo, kakor četa od vsake kulture iiapaš^tnih barbarov, ki ne poznajo na Sveta rrič drugega kakor blazno, smrtno sovraštvo do političnega nasprotnika ter se jim zdi vsako, tudi najpodlejše sredstvo dobro in dovoljeno. če morejo z njim škodovati nasprotniku.
Ribnikarjev slučaj in vedenje klerikalcev v tei zadevi je samo epizoda in simptom. V širših krogih je učinkoval kakor nevidna roka, ki nenadoma razgrne zagrinjalo in pokaže, kaj Se skriva za njim. Marsikdo, ki ie prej mislil, da je za neprijetnimi oblikami lepa in vzvišena vsebina, se pa začudi, ko naenkrat spozna, da le treba hitro zatisniti oči in nos. če se človek noče onesvestiti.
Klerikalna stranka ima na Kranjskem večino. vlada v deželnem zboru in odboru, v mnogih občinah, vpliva odločilno pri vladi v I-iubljani in na Dunaju. Če bi bilo v njej kaj plemenitega. bi se moralo pokazati sedaj, ko ima moč v svojih rokah. Dokler mora kakšna stranka živeti v opoziciji, je razumljivo, da mora predvsem razvijati svoj bojevni značaj, in četudi se ne more odobravati, se vendar .včasi lahko opusti kakšna nepremišljena surovost. Alj nikakor se ne more klerikalni stranki odpuščati to. kar počenja kot vladajoča sila; nobene nečednosti ne more sedaj opravičiti z izgovorom, da se bojuje za svoj obstanek, ali pa da si mora krčiti pot do moči. dosegla je vse. kar je mogla doseči. Njena oblast v deželi je absolutna. In kdor io pokuša, lahko sliši vsak hip. da se nima bati ničesar, ker ima večino, vse naše »dobro, verno ljudstvo« za seboj.
Ce bi bilo to resnično, bi se morala po-Kazati njena noblesa. ako bi je le količkaj JI,.? v svoji duši. Ali prav odkar ie ta družba dobila krmilo v svoje roke. je popolnoma zdivjala in dvignila najbrutalnejše barbarstvo na nrestol. Čedna ni bila njena politika, izbrana n,.so bila njena bojna sredstva, ko je bila še v nižavi; odkar se je povzpela na vrhunec, je niena taktika gnusna, njena politika hudobna, njeno orožje zastrupljeno. Odkar gospoduje, s? ie razodela kot smrtna nevarnost civiliza-C»H in kulturi, svobodi in napredku, kot smrtna nevarnost narodne bodočnosti, ki ne more ži-veti 'm uspevati v tekmi sodobnih plemen, če sc ne more povzpeti na višino svojega časa.
Brezobzirno strankarstvo, brutalno zatiranje vsega, kar ni klerikalno, strahovanje, denunciranje. protekcionizem, skrajna surovost — vse to karakterizira klerikalno politiko. odkar ima diktaturo v deželi, in vse te lastnosti se razvijajo bujneje od dne do dne in se približujejo patološkemu štadiju.
Kiij pcmeni to? Zavest lastne moči ne poraja nikdar takih plodov. Kdor se zaveda, da je močan, si pridobi iz te zavesti tisto čuv-
stvo. miru. ki ga tudi v najhujšem boju obva-, ruje divjaške mrzlice in £a dvigne visoko nad vsako surovost. Kadar slabiči rohne. se razvije v njegovi duši božanski humor, in kadar bi drugi divjali, zakrožijo njegove ustnice blažen smehljaj.
Naši klerikalci ne morejo biti taki; to se pravi: Ne zavedajo se moči. Oblast imajo v krempljih, ali oblast še ni moč. Večina jih je dvignila na višavo, ali množica je bila zaslepljena in nevedna, pa se morajo bati. da bi ne; odprla oči in ne spoznala resnice. Radi bi povsod napravili vtisk, da so silni, ali strah jim lomi kosti, zakaj njihova oblast nima korenin.
V večnem trepetu jih zapušča razsodnost in razum, pa počenjajo, in ne vedo kaj. divjajo, rohne. groze, tulijo, denuncirajo. pljujejo in brizgajo z blatom na vse strani. V vsem tem početju se razodeva strah in slabost.
Klerikalni strah pa pokaže zavednemu ljudstvu pot. ki jo je treba ubrati. Od nevednosti množic je doslej živela ta nazadnjaška, nekulturna in mračnjaška družba; znanja se boji in spoznanja. Torej je naloga jasna. Kle-riklci naj divjajo in besne; prijateljem luči in svobode ni treba, da bi se brigali za steklino nasprotnika. Storiti je treba, kar spoznavajo nazadnjaki sami za svojo naj večjo nevarnost: Med ljudstvo je treba zanesti znanje in spoznanje.
Kar je umrjoče. mora leči v grob. kadar pride čas. Tudi klerikalizem ni nesmrten. Ali ker je sam sovražen življenju, ga je treba spraviti iz sveta, preden stori še več zlega, nego je že storil. Le dela je treba, pa pride kmalu njegova ara. Bolan je že; to razodevajo simptomi. Pomagajmo mu. da se reši hude. neozdravljive bolezni: pripravimo mu grob. da leže čiinprej vanj. Med ljudstvo s poukom, z vztrajnim delom, z govorjeno in pisano besedo. pa bo kmalu konec klerikalne moči. In potem pride dan.
Kam še z vojaščino?
Vojni minister Auffenberg je korenjak; komaj sta državna zbora rešila brambno predlogo — pod kakšnim pritiskom, je znano — pa že zahteva zopet okroglih 300 miljonov kron za militarizem. Koliko bo veljala brambna reforma, še ni znano v javnosti; besede vladnih zastopnikov, da stroški ne bodo veliki, ne pomenijo, nič, dokler ne povedo natančnega zneska. Saj je mogoče, da se zdi vladi malo, kar je za prebivalstvo veliko in težko breme. Ali še nismo na jasnem glede na to vprašanje, pa izteza militarizem že zopet roko in tirja, pa ne skromno; dvesto do tristo miljonov zahteva Auffenberg, kar pa je nedvomno le svota za začetek. Zakaj če se prevdari, v kakšne namene jo zahteva vojna uprava, pokaže najenostavnejši račun, da bo svota narasla morda še preden pride pred delegacije. Kadar vojni ministri ne povedo natančnega zneska, je stvar vedno sumljiva, kadar pa govore o približnih številkah, je vedno verjetno, da bo nazadnje več, ne pa manj.
Znano je, da hoče Auffenberg denarja za nove" topove, za utrdbe in za letala. Naši ar-tiljeristi zahtevajo kanone iz jekla, in hočejo ves dosedanji bronasti material nadomestiti z jeklenim. Ne vemo, če so gospodje taki strokovnjaki, da bi njih avtoriteta sama po sebi opravičila tako zahtevo; bolj verjetno se nam zdi,
da se uveljavlja tudi tukaj bolj duh posnemanja, ki hoče v Avstriji imeti to, kar imajo na Nemškem. Tam so vpelajli jeklene topove, naši militaristični učenjaki pa prepisujejo, kar so čitali po nemških vojaških časopisih, misleči, da mora biti vse genialno, kar prihaja iz prve dežele bajonetov. Za izpolnitev te zahteve bi bilo treba po precej zanesljivih računih okroglih 250 miljonov kron. S tem pa bi bilo zadoščeno samo artiljeriji.
Auffenberg pa misli tudi na utrdbe. Nedvomno gre v prvi vrsti za tiste fortifikacije na Tirolskem, proti katerim je nastopil pokojni Aehrenthal in ki so tudi v Schonaichovi krizi igrale vlogo. Ko je bil Auffenberg imenovan za vojnega ministra, je bila ena njegovih prvih skrbi, da je šel inspicirat na Tirolsko, in plodovi njegovega tedanjega potovanja se zdaj izražajo v fortifikatoričnih zahtevah. Program, ki ga ima na tem polju, še ni znan. Ali čim gre za trdnjave, se nič ne opravi z malimi svotami, zlasti če so nameravane utrdbe v gorskih krajih.
In naposled prihajajo letala. Omenili smo že, da se je ustanovila privatna družba, podobna znanemu Flottenvereinu, ki hoče privatno izsesavati ljudstvo za ustanovitev avstrijskega »zračnega ladjevja«. Cela vrsta visokih aristokratov in velekapitalistov roti avstrijsko prebivalstvo vseh narodov, da naj odveže svoje mošnjičke, ker bi toliko in toliko veljakov rado prišlo do ordnov in drugih odlikovanj. Ali kadar se etablira taka privatna stiskalnica, tedaj tudi do državnega izmozgava-nja ni daleč. In če govori Auffenberg o vojaških letalih, mu gotovo ne bo zadostovalo par tisočakov. Na Francoskem so začeli z organizacijo »armade v zraku« v velikem stilu, na Nemškem nočejo zaostati, in kadar ima avstrijska vojna uprava tak primer, se mora že tudi ona napihovati kakor žaba v znani basni.
Zaba je hotela biti velika kakor vol, pa je počila. To staro fabulo bi morali avstrijski ve-liaki posebno dobro premisliti. Zakaj zahtevati je lahko, dajati je težje, in zlasti pri nas je to težko, ker je gospodarska mizerija v Avstriji tako velikanska, da že sedanji viri komaj curljajo. Vsi finančni ministri izdelujejo po vrsti finančne načrte, po domače rečeno izmišljajo nove davke, ker ne morejo s sedanjimi dohodki izhajati ne država, ne dežele. V državnem proračunu narašča deficit od leta do leta, dasi so najnujnejše gospodarske in kulturdne potrebe nepokrite; skoraj vse dežele plavajo v velikanskih primanjkljajih in iščejo pomoči pri državi. Ta pa sama ne ve, kod in kam, izdeluje davčne načrte in jih predeluje, obrača žepe prebivalstva, pa še ne ve, kako naj spravi skupaj velike svote, da odpravi svoj in svojih dežel večni deficit.
Auffenberg si s takimi vprašanji ne beli glave. On hoče imeti veliko armado na suhem, na morju in v zraku, in odkod naj se vzamejo sredstva za njegove velikanske načrte, mu nič ni mar. Zdi se mu, da je storil*,bogvekaj velikega, če je izdelal program, ki obsega prav veliko bark in kanonov, pušk in bajonetov, rekrutov in rezervistov. Ali tiste ljudi, ki bodo vojnega ministra občudovali zaradi tega. si mora ekscelenca najeti. Take programe izdelavati ni nič.težkega, nič umetnega in nič modrega; to bi znal tudi kakšen stotnik ali pa kakšen ofi-
cial v njegovih uradih. Od ministra bi se že smelo zahtevati nekaj več, zlasti to, da bi vedel, kaj je mogoče in kaj ni mogoče. Na noben način ni mogoče, da bi žaba narasla kakor vol.
Ce bi človek začel naštevati, za kaj vse ni denarja v Avstriji, bi težko uganil, kdaj preneha z naštevanjem. Bolnišnic ni; v velikih mestih je že vsakdanja prikazen, da umirajo lludJe» ker se ne more dobiti prostorček v špitalih. Ah za bolnišnice ni denarja. Blaznic primanjkuje tako, da še za nevarne umobolne ni dovolj prostorov v zavodih, ali tudi za blaznice ni denarja. Vsi narodi zahtevajo srednjih, strokovnih, visokih šol; ali za šole ni denarja. Davno, davno že moledujejo učitelji za regulacijo sramotno nizkih plač; ali za ureditev učiteljskih prejemkov ni denarja. Državni uslužbenci, železmcai ji, delavci, zahtevajo, da se izpolni, kar so jim že neštetokrat obljubovali; ali zanje m denarja. Službena pragmatika je sklenjena v državnem zboru, ali ne uveljavi se, ker ni denarja. Na vseh koncih in krajih je treba lokalnih železnic, ali ne grade se, ker ni denarja. Po vseh deželah je veliko nerodovitnih tal, ki bi se lahko preuredila za kulturo, pa se ne, ker ni denarja. Na tisoče je nezaposlenih ljudi, ki ponujajo svoje pridne roke, pa morajo stradati m propadati, ker nima država denarja, da bi ga investirala v koristna podjetja, kjer bi bilo dela. Ogromna je stanovanjska beda, ali javne institucije ne zidajo hiš, ker ni denarja. Zavetišč za brezpristrešne ljudi, zavetišč za pohabljence ni ker ni denarja. Zavodov za ozdravljenje pijancev, sanatorijev za jetične in druge specialne bolnike ni, ker ni denarja. Za starostno zavarovanje, za razširjenje bolniškega in nezgodnega zavarovanja, za vdove in sirote ni denarja.
Ali za militarizem naj se žrtvujejo miljarde!
Auffenberg ne vprašuje odkod. Lam sso delegacije Schonaichu dovolile okroglih 400 miljonov, zdaj je dobila vojska in domobranstvo brambno reformo, Auffenberg pa zahteva zopet okrog 300 miljonov, ki se čez noč lahko iz-premene v štiristo miljonov.
Auffenberg ne vprašuje. Toda vprašati bi morala vlada, vprašati bi morali ljudski zastopniki. Kar ni mogoče, ni mogoče; zatorej je treba ekscelenci z vso jasnostjo povedati: Avstrijsko prebivalstvo je žrtvovalo molohu že preveč, in zdaj mora biti konec. Niti vinarja več.
Ce Auffenberg ne razume, kaj je norost, ga je pač treba poučiti tako, da bi razumel: Njegove zahteve so blazne celo z militarističnega stališča. Z ljudskega stališča so kratkomalo nemogoče. Vojaku pa je treba dopovedati, da tudi vojski ne bo nič pomagalo, če bo imela najlepše kanončke in najdražestnejše aeroplančke, če pa ljudstvo pri tem pogine. In to bi se moralo zgoditi, če bi obveljala Auffenbergova. Zakaj ko se je žaba napihovala, da bi postala velika kakor vol, je — počila.________________________________________________________________
Ljubljana in Kranjsko.
— Slabo opravičevanje. Ob Ribnikarjev! pravdi je bila pod prisego izrečena trditev, ki je v čudno luč postavila ravnanje klerikalnega deželnega odbornika dr. Pegana. Sinočnji »Slovenec« čuti potrebo, da opravičuje dr. Pegana takole: Deželni odbornik dr. V. Pegan je z ozirom na nekatere trditve v zasliševanju^ prič pri deželnem odboru poslal v petek državnemu
EMILE ZOLA:
Rim.
Ali Sacco je bil minister; korakal je hitro od uspeha do uspeha, in bilo je videti, kakor da se ima še više vzpeti in po listnici poljedelstva osvojiti še finančno, ki ga je že dolgo mikalo. Kdor je bil na njegovi strani, je zanesljivo užival kraljevo naklonjenost in imel zagotovljeno Priliko, da se lahko umakne na to stran, če bi papež danes ali jutri propadel. Potem se je knez Atn-miral 0 sinu’ ’n ta *ep'’ 'lrabri, odkritosrčni liin ]e nos'* b°dočnost, morda jutršnjo Ita-J ’ Sa je nekoliko razorožil. Bil je vojak; lahko 1 ga dvignili na najvišjo stopnjo. Zlobno so ludje dodajali: Zadnji razlog, da se je vdal knez,
1 Je bil zelo skop in ves obupan, da bo moral voje premoženje razdeliti med pet otrok, je bil ta> da je Celiji lahko dal smešno majhno doto.
In zdaj,, ko je bila poroka dovoljena, je sklenil proslaviti zaroko s sijajno slavnostjo, kakršnih se priredi , Rimu le malo. Vsemu svetu se imajo odpreti vrata, povabiti se ima vladarska dvojica m palača se ima tako bleščati kakor v nekdanjih velikih dneh. Naj pogoltne to veliko svoto denarja, ki ga je tako besno branil — klju-bovaje je hotel dokazati, da ni premagan, da "'ma obitelj Buongiovanni ničesar skrivati, da ni treba zaradi ničesar zardevati. Trdili pa *?• ne prihaja to kljubovanje v resnici od Hni''3' ternveč da mu ga je vdihnila mirna, nest ,a Fe!'ia> ne da bi se bil tega zavedal. Na ram Attilija je hotela pokazati svojo srečo srp/T111	ki	je ploskal tej kakor v pravljici
Cr>o zaključeni ljubezenski zgodbi.
Narc- raga> nikdar ne prideva gor,« je dejal »Sai,SS’ ^ ie bil kakor zagozden med množico.
p.° Povabili vse mesto!« minio^H6 se za^ud'l. ko je opazil prelata v drdrajoči kočiji, več n*	Narcisse, »našli jih boste tam
mislite. Če se kardinali zaradi nabosti kralja in kraljice ne upajo tja, pridejo
vendar prelati gotovo vsi. Tam jc nevtralen salon, kjer se lahko pobrati črna družba z belo. Pa slavnosti se ne prirejajo vsak dan. Torej se ljudje pehajo tja, kjer je kaj.«
Razložil je Pierru, da prireja dvor pozimi redno dva plesa, sicer pa da je treba posebnih okolščin, preden se patriciat odloči za tak slavnosten večer. V dveh ali treh črnih palačah se še odpirajo saloni proti koncu predpusta, ali povsod nadomeščajo male plesne družbe nekdanje sijajne sprejeme. Nekatere kneginje imajo enostavno svoj dan, in kar se tiče maloštevilnih belih salonov, so si ohranili enako, včasi malo manj, včasi malo bolj pomešano intimnost; zakaj nobena gospodinja ni bila postala brezpogojno priznana kraljica novega sveta.
»No, vendar!« je vzkliknil Narcisse, ko sta dospela na stopnišče.
»Ostaniva skupaj,« je dejal Pierre nemiren. »Samo nevesto poznam nekoliko, pa se zanašam na to, da me predstavite.«
Ali množica prihajajočih se jc tako pehala na ogromnem stopnišču, da je bilo vzpenjanje zopet dolgo, krvavo delo. Celo v starih v dobi voščenih sveč in oljenic se ni stopnišče nikoli bleščalo v taki svetlobi. Celi snopiči električnih luči so žareli v prekrasnih bronastih kan-delabrih na odstavkih stopnišča in so preplavljali vse z belo svetlobo. Dragocene, zgodbe I silie in Amorje prikazujoče vezenine so pokrivale hladni štuk belih sten; ta čarobna dela so ostala obitelji izza renesance. Debela preproga jn pokrivala obrabljene stopnice, skupine rastlin s palmami, tako visokimi kakor drevje, so krasile kote. Pritekala je nova kri in je ogrevala stari dom, novo življenje se ie vzpenjalo z navalom smejočih se, blago dišečih žensk z golimi ramami in bleščečimi diamanti.
Ko sta prišla gor, je Pierre takoj pri vstopu v prvi salon opazil kneza in kneginjo Buongiovanni, ki sta skupaj stoječa sprejemala svoje goste. Knez, mož visoke in vitke postave, pla-vih, a že nekoliko osivelih las, }e knel energičen
obraz nekdanjega papeževega vojskovodje in blede severnjaške oči, ki jih je podedoval po svoji materi. Kneginja je bila s svojim okroglim, nežnim obrazkom videti, kakor da ni še niti trideset let stara, dasi je prekoračila že štirideseto; bila je še vedno lepa, njene smehljajoče dobro-voljnosti ni mogla nobena reč spraviti v zadrego in srečna je bila v oboževanju same sebe. Imela je rožnato atlasno obleko in se je ble-' ščalo v čudovitem lišpu iz velikih rubinov, ki so se žareli, kakor da se vžigajo na njeni fini polti in v njenih plavili laseh kratki plamenčki. Ker je bil najstarejši sin na potovanju, najmlajša tri dekleta pa še v penzionatu, je bila od vseh Peterih otrok samo Celija navzoča — Celija v beli muslinovi oblečici, plavolasa, dražestna s svojimi nedolžnimi očmi in s čistimi usti. Do konca svoje ljubezenske zgodbe je ostala taka kakor velika, nerazcvetela, v svoji deviški skrivnosti neprodirna lilija. Saccovi so pravkar šele prišli; Attilio, ki se je ustavil pri svoji
nevesti, je imel svojo enostavno poročniško uniformo, ali kazal je svojo veliko srečo tako na-
ivno, tako javno, da se je njegova lepa glava
z nežnimi usti in z junaškimi očmi kar žarela
v izredni bleščobi mladosti in sile. V tem triumfu svoje strasti stoječa drug poleg drugega, sta bila oba že s praga videti kakor radost, k^kor zdravje življenja samega, kakor neomejeno upanje v obljube jutršnjega dneva, in vsi prihajajoči gosti, ki so ju videli taka. so se morali smehljati, so bili ginjeni, in so tako pozabili na svojo zlobno, brbljavo radovednost, da so njih srca takorekoč letela tej lepi, vzhičeni ljubavni dvojici naproti.
Narcisse je stopil bliže, da bi predstavil Pierra. Toda Celija ga je prehitela; pristopila je k duhovniku in ga je odvedla k staršem.
»Gospod abbč Froment, prijatelj moje ljube
Benečette.«
Sledilo je ceremoniozno pozdravljanje. Pierre je bil ves ginjen od gracioznosti mladega dekleta.
»Benedetta pride s svojo teto in z Darijem,« je dejala potem. »Nocoj mora biti kaj srečna! In videli boste, kako je lepa!«^
Pierre in Narcisse sta ji zdaj čestitala. Toda ostati nista mogla več na mestu; val ju je odnesel dalje. Knez in kneginja sta imela le še toliko časa, da sta za pozdrav uekolikokrat ljubeznivo pokimala z glavo, potem ju je val pogoltnil, preplavil, in Celija se je morata takoj* ko je odpeljala prijatelja k Attiliju, vrniti kot mala kraljica slavnosti na svoj prostor pri starših.
Narcisse je bil nekoliko znan z Attilijem. Ponovilo se je čestitanje tn pozdravljanje. Potem sta oba iz radovednosti tako manevrirala, da sta za trenotek ostala v prvem salonu. Kar sta tukaj videla, je bilo vredno pogleda. Stene velikega prostora so bile pokrite z zelenini bar-žunom, ki je bil okrašen z zlatimi cvetlicami; imenovali so ga orožno dvorano, in res je bila v njem znamenita zbirka orožja — oklepov, bolnik sekir, mečev, kar- je bilo vse že večinoma v petnajstem in šestnajstem stoletju last Buon-giovannovih. Med tem okornim bojnim orodjem je bilo opaziti čudovito, z najnežnejšo pozlatit-vijo in z dražestnimi slikarijami okrašeno nosilnico iz zadnjega stoletja, v kateri se je bila dala prababica sedanjega Buongiovanmja, glasovita Betina, pravljična krasotica, nositi k maši. Sicer ni’ bilo na stenah nič kakor zgodovinske sirke, bitke, sklepanja miru, kraljevski sprejemi. kjer so Buongiovannijevi igrali kakšno vlogo; nadalje so bili še rodbinski p< -treti — same visoke, ponosne postave, vojskovodje na suhem in na morju, visoki cerkveni dostojanstveniki, prelati, kardinali, med njimi na častnem mestu papež,Buongiovanni v belem talarju, čigar izvolitev za Petrovega naslednika je obogatela dolgo vrsto dedičev. Med tem orožjem, poleg galantne nosilnice, pod tenu starinskimi portreti sta se ustavila tudi Sacco in njegova žena nedaleč od hišnih gospodarjev, m sta bila deležna čestitk in pozdravov.
pravdništvu naslednje pojasnilo, ki pa pri obravnavi ni bilo prečitano: »Z ozirom na izpovedbe včeraj v kazenski zadevi proti Adolfu Ribnikarju zaslišanih prič se čutim dolžnega podati sledeče pojasnilo: Priče, ki sem jih uradno vabil na deželni odbor, sem zaslišaval vedno v pričo zapisnikarja, nikdar sam na štiri oči. Pred zaslišanjem sem vsako pričo opozoril, naj izpove samo toliko, kolikor more vzeti na svojo vest in prisego. Povedal sem pričam, da utegnejo biti o okolnostih, ki jih izpovedo pri deželnem odboru, zaslišane tudi pri sodišču, in sicer pod prisego; naj torej ostanejo pri čisti resnici. Pri zaslišanju sta bila kot zapisnikarja Henrik Pfeifer, deželni tajnik in vodja stenografske pisarne, ter stenograf Franc Klemenčič. Potem, ko so bile priče zaslišane, sem vpričo njih jasno in glasno narekoval zapisnike, ki so se najprej stenografirali in potem prenesli na čisto. Priče so bile opozorjene, naj takoj povedo, če se kaka okolnost ne bi dovolj točno in natančno protokoiirala. Ob koncu so bile priče vprašane vedno, če je tako, kakor se je narekovalo, a se je temu vedno pritrdilo. V ko-rentno, oziroma strojno pisavo prenešene zapisnike sem prebral in se prepričal, da odgovarjajo diktatu, izgovorjenemu pred pričami.« •— Trditev stoji proti trditvi in vsak naj sam pri sebi odloči alternativo, kateri trditvi gre vera: ali zapriseženi izjavi neprizadete in politično neinteresirane osebe, ki trdi, da je bila nje izpoved napačno zapisana, ali pojasnilu deželnega odbornika, ki je sodeležnik maščevalnega denunciantstva. V formalnem oziru jo je dr. Pegan prav temeljito zavozil, ker ni dal prestati spisanega protokola zaslišanim pričam in jim ga ni predložil v podpis, kot Je v navadi po-vsodi in kar je edino zanesljivo poroštvo za verno in točno protokolacijo. Tudi če doktor Pegan ni imel namena popačiti izpoved zaslišane osebe, je škandalozna njegova lehkomisel-nost in malomarnost pri tej »preiskavi«. Končno pa omenjamo še to, da dr. Pegan niti z besedico ne opravičuje svoje famozne preiskave. Odkod Je deželni odbor naenkrat vzel in si prilastil pravico do preiskave? V Avstriji imamo preiskovalne oblasti, ki so opremljene prav tako s formalnimi garancijami objektivnosti kakor organi za vse ostalo Justično poslovanje. Ločitev justice od uprave je izrečena v ustavnem zakonu. Pa pride deželni odbor, ki bi se imel brigati za dobro deželno gospodarstvo, za deželno kulturo, za šolstvo in za dobrotvorne ustanove, pa vtika nos v stvari, ki ga nič ne skele in ki so po ustavnih načelih odvzete upravnim oblastem. In svoje ekslegalno početje krona nazadnje s perfidno in infamno uradno denun-ciacijo in si nakoplje navsezadnje ž njo v sodni dvorani neozdravljivo blamažo. Pojasnila v tej zadevi pogrešamo v dr. Peganovem opravičevanju.
— »Afera se Je poravnala.« Klerikalci so spoznali, da Je bil njih sirovaški nastop proti češkemu agrarcu Udržalu v odseku za kanale kapitalna neumnost; spoznanje, da zlezejo v 'dunajskem parlamentu naprej, le če se obesijo .veliki in vplivni stranki na rep, da se palček vzpne v višave, le če se orlu skrije pod peroti, je rodilo v njih glavah skesanega mačka, pa se opravičujejo in laskajo agrarcem na vso moč. »Afera, ki se je prigodila včeraj, se lehko pripeti tudi meff prijatelji, ko se poleže razburjenje, se pokaže, kaj Je bilo. Nasprotniki si sežejo v roke in prijateljstvo more postati potem še močnejše.« V tem pohlevnem metanju za češkimi agrarci je stojena neumnost iz kanalskega odseka očitno pripoznana. Hkrati pa iz-podujejo in napovedujejo politične kozle za prihodnje čase. Pišejo: »Češki agrarci se čutijo vsekako krepkejše in sigurnejše, ako imajo poleg zveze z industrialnimi mladočehi še prijateljsko razmerje s stranko, ki zna odločno braniti svoje interese, med katerimi so zelo veliki zlasti agrarni. Zbornica se bo začela pripravljati na trgovske pogodbe, in takrat se bo pokazalo, da imajo češki agrarci več skupnega z nami kakor pa z mladočehi.« Češka agrarna stranka je izražena zastopnica češkega veleposestva. V slovenskih krajih — če odštejemo kopico zadolženih nemških baronov in nekaj po-
OSKAR WILDE:
Učitelj modrosti.
Od svojega detinstva je bil navdahnjen s popolno znanostjo o Bogu. Ko je bil še mlad deček, so prihajali svetniki in svete žene so prihajale, ki so stanovali v svobodnem mestu njegovega rojstva, in strmeli nad globoko mt tirostjo njegovih odgovorov. In ko so mu starši dali moško obleko in prstan, jih je poljubil in zapustil; po svetu je odšel, da bi svetu govoril o Bogu. Zakaj tisti čas jih je bilo mnogo, ki msu vedeli za Boga ali pa je bilo njih znanje nepopolno in so oboževali malike, ki so stanovali v gajih in se niso menili za svoje častilce. In svoje obličje Je okrenil proti solncu in potoval. Brez sandal je hodil, kakor je videl svetnike, in na svojem pasu je imel usnjeno torbo in steklenico iz žgane prsti.
In ko je hodil po deželni cesti, ga je obšlo veselje, izvirajoče od znanosti božje, in brez prestanka je prepeval pesmi Bogu na slavo: in čez nekaj časa Je dospel v čudno deželo, kjer je bilo mnogo mest.
In enajst mest Je prehodil. Mnogo mest je ležalo v dolini, druga ob bregu velikih rek in zopet drug# na holmih. In v vsakem mestu je našel učenca, ki ga je ljubil in mu sledil. In tudi velika množica ljudstva mu je sledila v vsakem mestu in nauk božji se je širil po vsej deželi in mnogo vladajočih oblastnikov se je izpreobrnilo in svečeniki v svetiščih, kjer so stali maliki, so videli, da so ob pol dobička. In če so opoldne udarjali na boben, ni prihajalo nič več ali pa le prav malo ljudi s pavi In mesnimi darili, kakor Je bila pred njegovim prihodom navrda v deželi.
Ampak čhn več ljudstva mu Je sledilo, čim večje Je bilo Število njegovih učencev, tem večja
goltnih podeželskih oderuhov — veleposestva ni. Če se slovenski klerikalci ponujajo in vsiljujejo češkim agrarcem za priprego pri novih carinskih in trgovinskih pogodbah, ni to drugega nič, kot da pošiljajo slovenskega kmeta na politično tlako češkim graščakom. Intrrnsi 'ioven-skega kmeta in interesi češkega veleagrarca so kakor ogenj in voda. če klerikalci namenoma ne ščitijo bogatih oderuhov pri nas, izvira njih ravnanje iz vnebovpijoče nevednosti, ki jih ne opravičuje. Da ti ljudje zastopajo slovensko ljudstvo na Dunaju, je prava nesreča, in ne v poslednji vrsti za slovenskega kmeta.
— Na nevarno stezico je krenil »Slovenec« v svojem donkišotskem boju proti mrtvemu Aškercu. Pravi, da naši »framasoni« niso bog-vekai korajžni in da je težko med njimi kdo. ki bi si dal za svobodno misel »en sam noht od-ščipniti«; »mučeniki«, kakor si jih je Aškerc prestavljal, da slovenski svobodomiselni patriarhi niso. Sulico lahko zasučemo:	Nasledniki tistega, ki je bil za svoje prepričanje križan. posnemovalci tistih, ki so si dali za krščansko vero trgati ude od živega telesa, si dado dandanašnji prerezavati le čop las vrh glave, brado in brke pod nosom in porabljajo v ta namen lep kos mila. le da je simbolična ta operacija z manjšimi mučeniškimi bolečinami zvezana. Mučeništvo sv. Lovrenca pa raje ponavljajo na piščetih in račkah, v mnogo blažji obliki celo. ker jih farovška kuharica poprej zakolje. Torej ne načenjati poglavjja o mučeništvu!
— Kai se prevnetemu državnemu pravd-iilku lahko pripeti, je povedal sodr. Nemec na eni zadnjih sej poslanske zbornice. V Moravski Ostravi izhaja »Duch Času,« ki je objavil pred kratkim notico zoper oddnedodne slabšo konfiskacijsko prakso avstrijskih državnih pravdnikov. Notica je med drugim omenjala izjavo Schdnererja. ki se je svoj čas o nekem prenavdušenem državnem pravdniku v poslanski zbornici izrazil takole: »Kar biku ni po godli, pa konfiscira.« Vsa ta notica je bila zaplenjena. ker si gg. državni pravdniki ponavadi ne jemljejo časa. da bi razločili dobro od hudega, zrnje od plevela. Sodr. Prokeš je. ne bodi len. ugovarjal proti temu. da je državni pravdnik zaplenil v parlamentu izgovorjene besede drž. poslanca in sodišče je hočeš nočeš razveljavilo zaplembo navedenega Scho-nererjevega stavka, dočim je zaplembo v ostalem potrdilo. Druga izdaja »Ducha Času«, ki je krožila v zbornici iz rok v roke. je na zaplenjenem mestu izgledala tako-le:
Konfiscirano!
»Kar biku ni po godu. pa konfiscira!«
Konficirano!
Med p.sbnu je nezgoda držav n^a pravdnika zbujala gromko veselost-
— Še zanimivejše! »Slovenec« priobčuje tole novico: ."Zanimivo. Dr. Wolf, profesor nacionalne ekonomije na univerzi v Vrati-slavi. dokazuje v svoji pravkar izdani knjigi »Die Volkswirtschaft der Gegenwart« v poglavju: »Število otrok in socialna demokracija«. da imajo vse dežele in kraji v Nemčiji, koder je pri volitvah največ socialnodemo-kraških glasov, relativno najmanj naraščaja in v tem oziru rapidno od leta do leta padajo, dočim se prebivalstvo v krajih, koder katolištvo v javnem življenju prevladuje, najbolj prevladuje, najbolj množi. Dokaz, da je ravno v socialnodemokraških krogih preprečevanje zaroda najbolj razširjeno.« — »Slovencu«, ki si beli v sedanjih hudih časih srlavo s pojemanjem porodov na Pruskem, lahko postrežemo še z zanimvejšitn. Klerikalna »Niederrheini-sche Landeszeitung«. ki izhaja v Geldernu in ki ima podnaslov: »Sonntagsblatt fiir die christliche Familie,« priporoča v svoji številki od dne 29. junija t. 1. zanesljivo in z uspehom preizkušeno sredstvo za pomnožitev porodov. Poslušajmo:	»Katoličani	smo uverjeni. da je
praktična religija najboljši jez zoper nenravnost. Namesto daljšega dokaza naj služita dve dejstvi. Na Francoskem imajo tiste pokrajine
je bila njegova bridkost. In sam ni znal, zakaj je bila njegova bridkost tako velika. Vedno je govoril le o Bogu, zajemajoč iz bogate znanosti o Bogu, ki mu jo je podelil Bog sam.
In nekoč zvečer se je napotil iz enajstega mesta, mesta v Armeniji, in njegovi učenci in velika ljudska množica so mu sledili; in šel je na goro in sedel na skalo vrh gore in njegovi učenci so ga obdajali kroginkrog in množica je klečala v dolini.
In svojo glavo je sklonil na roke in se razjokal rekoč v svoji duši: »Zakaj sem poln bridkosti in strahu in zakaj mi je tako, kakor, da je sleherni učenec moj sovražnik?«
In duša njegova mu je odgovorila rekoč: »Bog te je navdahnil s popolnim znanjem in to znanje si izročal drugim. Žlahten biser si razdelil in oblačilo brez šva si raztrgal na kosce. Kdor izroča modrost, oropa samega sebe. Podoben si tistemu, ki daje svoj zaklad razbojniku. Ali ni Bog modrejši od tebe? Kdo si. da raznašaš skrivnost, ki ti jo je Bog razodel? Nekdaj sem bila bogata in ti si me osiromašil. Nekdaj sem gledala Boga in zdaj si mi ga zakril.«
In znova se je razjokal, zakaj vedel je, da je duša njegova resnico govorila in da je drugim izročal znanost božjo in da se je oprijemal oblačila božjega in je njegova vera v tej meri pešala, kakor je raslo število tistih, ki so mu verjel!
Sam sebi je dejal: »Nič več ne bom govoril o Bogu; kdor oddaja modrost, oropa samega sebe.«
In čez nekaj ur so prišli k njemu učcnci in se mu priklonili do tal rekoč: »Učitelj, govori nam o Bogu, popolna je tvoja znanost o Bogu in razen tebe nima nihče te znanosti.«
In on jim je odgovoril rekoč:	»O vseh
rečeh v nebesih in na zemlji vam bom govoril, ampak o Bogu vam nočem govoriti. Ne sedaj
največ otrok, v katerih šc religija obvk.uuie življenje. Na Pruskem so predkratkim dognali, da se ie po misijonu število porodov izdatno pomnožilo, vsled česar se je izražalo mnenje, naj bi se misijoni podpirali in nai bi se med protestanti ustanovilo kaj podobnega. Da katoliški oče najraj deli svoie očetovstvo z redovnikom. je pač lehko razumljivo.
— Trgovski uslužbenci, pozor! § 96. zakona z dne 14. prosinca 1910. št. 19. o zapiranju trgovin in .delovnem času v trgovskih in sorodnih obratih se glasi: V trgovskih in spedicijskih obratih ter v blagovnih skladiščih uslužbenemu osobju, (§ 73) je po končanem dnevnem delovnem času dovoliti najmanj II ur nepretrganega počitka, voznikom v špedicijah pa najmanj deset ur na pretrganega počitka. Med delovnim časom je dovoliti osobju opoldanski oddih. Opoldanski oddih le dovoliti osobju naenkrat, ali pa menjevaje, in sicer: če traja popoldansko delo več kakor štiri ure. in ima uslužbenec hrano izven hiše, kjer se nahaja trgovina, eno uro in pol. sicer eno uro. § 17. sotrudniškega zakona, z dne 16. prosinca 1910. št. 20 pravi: Če traja službeno razmerje, nepretrgoma vasj šest mesecev. je dovoliti delojemalcu najmanj deset dni nepretrganega dopusta. Če je trajalo službeno razmerje pet ali petnajst let. ima uslužbenec pravico do dveh. v zadnjem slučaju do treh tednov dopusta. Nastop dopusta je z ozirom
**ia obratne razmere pravočasno določiti: Med dopustom ima delojemalec pravico do popolne plače. V podjetjih, v katerih niso uslužbeni več kakor trije uslužbenci, se opust lahko razdeli v dva. približno enaka dela. Čas. v katerem ie bil uslužbenec vsled bolezni ali nezgode zadržan opravljati delo. se ne sme šteti v dopust. Delodajalec ni prisiljen dovoliti dopusta. če je delojemalec odpovedal službo. Trgovski uslužbenci! Poslužite se tega, kar vam po zakonu pristoja in vam delodajalec mora dovoliti, sicer zapade kazni, od 20—1000 kron globe, oziroma zaporu. Dosedaj nismo imeli keristi od nam v korist sklenjenih zakonov, s složnim nastopom bo treba poučiti c. kr. vlado in obrtni inšpektorat, da spoznajo avstrijske zakone.	Trg.	uslužbenec.
— Javen železničarski shod bo v torek dne 9. t. m. ob po! 8. zvečer v gostilni »pri Anžoku« v Spodnji Šiški. Dnevni red: Personalna komisija, državni proračun in zahteve železničarjev. Poročevalec:	Član personalne komisije sodr. Josip Petrič. Sodrugi! Dnevni red je z ozirom na bližajočo se volitev v personalno komisijo, kakor z ozirom na pravkar skktijeni državni proračun v avstrijski poslanski zbornici vele-važen. Treba pa bo začrtati tudi pot, ki jo bodo morali hoditi avstrijski železničarji, da dosežejo tiste cilje, po katerih streme in za katere je padlo že nešteto žrtev. Nihče naj torej ne ostane doma. temveč pridite vsi do zadnjega na shod.
V edinosti je moč!
— Smrt vseučiliškega profesorja Štreklja.
V pondeljek opolnoči je umrl po daljši bolezni dr. Karel Štrekelj, profesor slovanske filologije na graškem vseučilišču. Pokojnik je bil eden največjih sodobnih slovenskih filologov, ki je spisal mnogo učenih razprav zlasti v slovenskem jeziku. Največjo zaslugo si je pridobil za slovensko književnost s svojo kritično izdajo slovenskih narodnih pesmi, ki jih je dala na svetlo »Slovenska Matica«. Ako bi* pokojni dr. Štrekelj ničesar dru,gega ne storil na literarnem polju, kakor da je zbral in izdal narodne pesmi, bi si že s tem zagotovil trajen spomenik v zgodovini slovenskega naroda. Dr. Štrekelj je bil doma z Gorjanskega pri Komnu.
— Sleparski župnik. »Sl. N.« poroča sledeče: V vasi Peče. sodni okraj Brdo je umrl najbogatejši posestnik Janez Stenko, vulgo Grega. Kakor po mnogih drugih krajih, tako je bil tudi tukaj takoj zraven dušni pastir župnik Žagar in se pridružil pisanju testamenta. Seveda je bila pri tem obdarjena sveta cerkev s precejšnjim volilom in sicer za dve ustanovni maši po 400 K. potem pa za župno cerkev in za maše še 1000 K. Ko so izvedeli dediči, kako lepo je poskrbel župnik Žagar za svojo nevesto, sveto cerkev, so zahtevali, naj se testamentne priče zaprisežejo in šele potem
m ne pozneje vam ne bom govoril o Bogu.« •
Pa so se razljutili in mu dejali: »V puščavo si nas peljal, da te poslušamo. Ali nas gladne zapodiš, nas in veliko množico, ki ti je sledila.«
In jim je odgovoril rekoč: »O Bogu vam ne bom govoril.«
In množica je mrmrala in dejala: »V puščavo si nas peljal in nam nisi dal živeža. O Bogu nam govori, to nam bo zadoščalo.«
Ampak niti besedice jim ni odgovoril. Zakaj vedel je, da odda svoj zaklad, Če bi jim govoril o Bogu.
In njegovi učenci so žalostno odšli in množica se je vrnila domov. In mnogo jih je umrij spotoma.
In ko je bil sam, je vstal in okrenil svoje obličje proti mesecu in je potoval sedem mesecev in nikomur ni govoril in nikomur ni odgovarjal. In ko je bil sedmi mesec dopolnjen, je dospel v puščavo, ki se imenuje puščava velike reke. In tam je našel jamo, v kateri je nekoč prebival kentavr, pa si jo je izbral za svoje prebivališče in si spletel štorjo iz ločke, da bi ležal na nji, in je postal puščavnik. In vsako uro je puščavnik slavil Boga, ki mu je dovolil nekaj znanosti r, sebi in o svoji čudežni veličini.
Ko je nekoč zvečer puščavnik sedel pred jamo, ki si jo je bil izbral za prebivališče, je videl mladega človeka s hudobnim in lepim obličjem, ki je šel slabo opravljen in praznih rok mimo. Vsak večer je hodil mladenič praznih rok mimo in vsako jutro se je vračal v škrlatu in biserih. Razbojnik Je bil in karavane trgovcev je ropal.
In puščavnik se je oziral nanj in ga pomiloval. Ampak nobene besedice ni izustil. Zakaj vedel je, da kdor govori, izgublja vero.
In nekega dne, ko se je mladi človek vračal roke polne škrlata in biserov, je obstal, namrščil obrvi in udaril z nogo na pesek rekoč
i smatra testament za veljaven. Hočeš. noč25.J ju morala sodnija na Brdu testamentne priče zaslišati. Zaslišane tri priče so pod prisego potrdile, da je rajnik Grega volil samo 400 K za dve ustanovni maši. da pa rajnik ni nikdar volil župni cerkvi in še za maše okroglo 1000 kron - - to je v testament zapisal župnik sam iz svoie volje in na ta način poskusil oškodovati dediče za tisoč kron. — V moravski dolini se seveda mnogo govori o tem škandalu in je vse ogoičeno. Zdaj ima stvar, kakor rečeno. v rokah državno pravdništvo in bomo videli, kaj se iz nje izcimi.
— S trebuhom za kruhom. V nedeljo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 14 Hrvatov in 25 Makedoncev. V Heb je šlo 25, na Dolenjsko se je pa odpeljalo 15 Hrvatov.
— Promenadni koncert »Slovenske filharmonije« bo ob ugodnem vremenu, danes od pol 7. do pol 8. zvečer pod gradom »livoli«. -Spored: 1. Lousa: »Kadeti«, koračnica. 2. Dvo-fak: Fragmenti iz opere »Dimitri«. 3. Ziehrer: »Pohajači«, valček. 4. Verdi: Cavatine in zbor iz opere »Ernani«. 5. a) Fleišman: »Triglav«; b) Ipavec: »Domovini«, pesmi. 6. Thomas: Slike iz opere »Mignon«.,
— Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 9., sredo 10. in četrtek 11. julija 1912: 1. Zurnal Pathč. (Kinematografska poročila. Najnovejšt dogodljaji, šport, moda itd.) 2. Čarobna stena. (Trik v barvah.) 3. Cvetlično čudo. (Komedija v barvah z godč. Napierkovvsko v glavni vlogi.) Samo zvečer. 4. Zlati zajec. (Znanstveno.) Samo zvečer. 5. Pustolovstva ločenega. (Veseloigra v dveh dejanjih. V glavni vlogi Moric [Prince], ki ne da odjenjati s smehom.) — V soboto Serpentinska plesalka. (Vzporeden film z »Letečim cirkusom« ter z istimi predstavljalci.)
Idrija.
— Sebi tisoče, delavcu uniformo. C. kr. rud. ravnateljstvo v Idriji je obvestilo krajevni delavski odbor rud. zadruge, da rud. direkcija želi zopet vpeljati med rudniškimi delavci neko baje moderno uniformo. Ta uniforma bi stala vsacega delavca približno 70 K, ki naj bi jih delavci v mesečnih obrokih plačevali. Na Irugi strani pa čujemo, da je c. kr. rudniški erar razdelil med svoje boljše rudniške uradnike in pod-uradnike ogromne svote tantijem, baje zato, ker je rudnik v letu 1911 produciral nad en mil-jon meterskih stotov rude. Na višje uradnike je odpadla kot sečuje malenkostna svota po 5000 K na manjše pa po 2000 K, seveda ne na vse, ki se za rudniške uradnike štejejo, ampak le na one,j ki so pri rudniških obratih izrecno vposleni. Če j je vse to početje resnično, danes še ne vemo... Apeliramo pa na merodajne faktorje, da v dr-žavnm zboru resno poprašajo ali se niso morda ti tisočaki od delavskega bidžeja odtrgali. De lavec, ki je vse spravil na dan, kar se je produ-, ciralo, ni vreden poštene plače. Oni pa ki ga iz-žemajo dobe na tisočake nagrade. Kje je tukaj pravica. Uniforma in prazen žep, to privoščf gospoda delavcu, da bi ga lažje za bika srna trala. Uniforme je v Idriji itak že preveč in se> daj hoče še erar staroveške neumnosti. Delavci^ obrnite tej nakani hrbet ter povejte nesramni gospodi, naj vam rajši da tisočake, ki so krv-vj vaših žuljev pa se jih gospoda ne sramuje.
— Škrlatica je v Idriji zopet izbruhnili Imamo že več slučajev. Žalostno je dejstvo, da nima ves idrijski sodni okraj svojega okrožnega zdravnika. Srečna Idrija, ki se lahko ponaša z vsemi mogočnimi rekurenti za vsako najmanjša stvarco, ki bi bila v korist občanom. Preiece nevarnosti, ki bi vsled epidemije lahko kui.a strofalno vplivala na ves okraj, pa se noče nobenim sredstvom zajeziti, ampak še celo obratno.
Štajersko.
— Smrt hlapca. Andreja Cenesa, hlapca pri posestniku Andreju Kozjeku na Zg. Kapli, je v hlevu udaril konj s kopitom v trebuh. Gospodar je hlapca pustil spraviti v mariborsko bolnišnico, kjer je tretji dan vsled zadobljene poškodbe umrl.
— Samomor vojaka. Te dni so našli infan-terista domobranskega polka Franca Rožiča: ležečega na vozu pri posestniku Rohlbergerju v
puščavniku: »Kaj me gledaš, kedar grem mimo? Kaj ie v tvojih očeh? Še nihče me ni gledal s takim pogledom. Kakor želo je tvoj pogled in me moti.«
In prščavnik mu je odge oril rekoč: »Kar vidiš v mojih očeh, je soču jo. Sočutje glec iz mojih oči nate.«
In mladenič se je porogljivo zakrohotal in zaklical puščavniku s trpkim glasom rekoč: »Škrlat in bisere imam v svojih rokah in ti imaš štorjo iz ločka. Kakšno je tvoje sočutje in zakaj sočutje?«
»Sočutje imam s teboj,« jc dejal puščavnik, »ker nimaš znanosti o Bogu.«
»Ali je ta znanost o Bogu dragocena reč?« Je vprašal mladi človek in pristopil bližje k vhodu.
»Bolj dragocena Je od vsega škrlata :n od biserov vsega sveta!« Je odgovoril puščavnik.
»In ti imaš to dragocenost?« je dejal mladi razbojnik in pristopil še bližje.
»Nekdaj sem jo imel,« je odgovoril puščavnik. »Imel sem popolno znanje o Bogu. Ampak
V svoji norosti sem se ločil od njega in ga delu z drugimi. Ampak še zmerom je znanje, ki ml je ostalo bolj dragoceno od škrlata in od biserov.«
In ko Je mladi razbojnik to zaslišal, je zagnal proč škrlat in bisere, ki jih je nosil v rokah, in izvlekel kratek meč iz ukrivljenega jekla rekoč: »Daj mi takoj znanost o Bogu, ki jo imaš, sicer te ubijem. Zakaj ne bi ubil človeka, ki ima večji zaklad od mene?-
In puščavnik je ro.p.ostri roke in dejal: »Ali ne bi bilo bolje zame, da stopim v vežo božjo in ga slavim, kot da živim na svetu, ne da bi imel znanost o njem. Ubij me, če hočeš, ampak znanja o Bogu ne odstopim.«
In mladi razbojnik je pokleknil in ga prosil, ampak puščavnik mu ni hotel govoriti o Bogu in ni mu hotel izročiti svojega zaklada; in mladi
Šobru, njegovi rojstni vas. Spravili so ga v domobransko vojaško bolnišnico. Tam je kmalu nato umrl. Obdukcija je dognala, da se je zastrupil z arzenikom. Rožič je večkrat izražal samomorilne misli rekoč, da ga ne veseli vojaški stan. Pred kratkim si je vsled tega prerezal žile na roki.
— Mrjasec umoril otroka. 11 letni sen nekega kmeta pri Sv. Vidu pri Pongavi na Zg. Štajerskem, Rupert Grtiber je bil te dni na pašniku svojega očeta napaden od mrjasca. Dasi-ravno je na klic dečka take j pri1 teia v bližini se nahajajoča mati, je vendar dečka mrjasec že tako poškodoval, da je par minut nato umrl.
“Samomor kmetice. V Dravčah pri Vuzenici se je zastrupila žena nekega posestnika in umrla. Zanimivo je, da je to že tretje zastrup-Jjenje v tej fari tekom dobrega pol leta in sicer med preprostimi kmečkimi ljudmi.
— Železniška nezgoda. V nedeljo so našli med postajama Radeče—Loka pri Zidanem mostu na železniškem tiru ležati 171etnega trgovskega vajenca Karola Zepeka, kateremu je vlak odtrgal stopala na obeh nogah. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Kako se je zgodila nesreča, pi znano.
Sodrugom na Kranjskem in Štajerskem.
'	, Leta 1913. bo na Dunaju mednarodni socia-
listični kongres, kjer bodo prvikrat v Avstriji zbrani zastopniki organiziranega proictarijata iVseh narodov in vseh delov sveta. Bratske organizacije vseh dežel v Avstriji se že pripravljajo, da po svojih močeh povečajo armado, ki
00 tiste dni korakala po dunajskih ulicah ter Jasno in odločno manifestirala za svetovni mir m bratsko slogo s proletarijatom vseh dežel in .vseh narodov. Nedvomno bo to najsijajnejša in najveličastnejša manifestacija socialistične misli, kar jih je kdaj videlo milijonsko mesto Dunaj. Poznavalci razmer trdijo, da bo množica presegla zgodovinsko volilno demonstracijo in pričakujejo, da se bo število udeležencev približalo milijonu!
Sveta dolžnost jugoslovanske socialne demokracije je, da tudi ona pošlje v častnem številu svoje čete razrednozavednih bojevnikov k
j’ Salsmo zadni>h deset let tako tn toliko napredovali, da srno naravnost primoram, s svojo udeležbo pri tej manifestaciji dokumentirati eksistenco malega slovenskega naroda, ki je gospodarsko, kulturno in narodno eden najbolj zatiranih! Zunanji svet, da, tudi Socialistični, nas komaj pozna, in zato je naša dvojna dolžnost, da s svojo navzočnostjo obrnemo pozornost nase in na svoj napredek. Kliče nas pa tudi čut solidarnosti in razredne zavesti a se kot najmanjši v veliki družini socialistič laki rfi] Približamo in seznanimo z or-ftudi nam v	boj	s kapitalom prihaja
S Toda ne.“"krajša pot do skupnega merno silo i ovati hočenio brezpri
■■valadunik£a\?k,h mas’ ki bo teda^' naT,olnje
novega nog-,,™ -Ce’ te'riveč navzeti se hočemo
1 nas še	*• nab.rati novih sil za boj, ki
čaka v nasi ožji slovenski domovini.
s°. ki na?simi Sodrugi! To in druKi razlogi dop S	da	v£bu?°	vse’ ki iim razmere
i ki na j 5	i.	se Pndruz'Jo posebnemu vlaku
hoievn	i?	tY^li Četo slovensk'l> socialističnih
PoS?v na a1, Zaupniki- ki so se o tem
Ijan^ ya ’, S0 odj'očlii za progo Ljub-
'Cerci0radec — Dunai — Budimpešta — Pra-
Te n ^T iabijana. proga Dunaj—Budimpešta
fcoln* tiran.a.s Parnikom po Donavi. Izlet je
Donrj^ š,dri dn*’ stroški so proračunjeni ob
In Bnrii os na ^6 kron. Ogledovanje Dunaja
še doln/M PvC	vršil° P° Programu, ki se
Sredstvn’ir? a- va razP°Ia£o razna vozna u"tva in ondi živeči slovenski sodrugi
bi nilr.anfa- prenočišče i. dr. bo skupno.‘Kdor ni ne hotel skupno prenočevati ali obedovati bo na programnem listu dotične stvari ioM! ’
moglo Črtati ogWovanie 'nest se ne bo
puščavniku: »Na • fko11; ,N?POtim se v mesto sedmerih gre-tnni’ *i' f oddaIien» tri dni hoda odtod, in za moj škrlat mi ocl**opijo naslado in za moje bisere mi prodado azkošje.«
vze^ svo^ škrlat in svoje bisere in od-
in o-in	je	kri^al	za njim in mu sledil
DroLe/ J11 dni sl.edil razbojniku po cesti sedmpra,a’ da,se °brne in da ne vstopi v mesto
Od ' grell0v-na Puščah, do. ^asa se ie ozl'l mladi razbojnik Svoje Zn,?-lka n ga kli?al rekoč: »Ali mi daš žkrlata in k® ° ki .]e bo1^ dragoceno od ^esto.« biserov? Ce mi ga daš, ne pojdem v
kar imam^i fa^0Vfrial Pravnik: »Vse, Smern oddatj « ,C tega ne- Zak* tega ne
likih1Uk?inStanidmeS,?laid° T
iz mesta se je razlegal hr.m ; ?nh grehov. In
. In mladi Sgl
in hotel potrkati na vrata. V tS na'
?ekočVnp Predefn3 in ga "grabil za oblačilo frn- ■ »Razprosti svoje roke in položi jih okrog
Pa ttgr? Vratu in Pritisni sv°ie ull° na moi' ustni, In kar m' ostalo znanja o Bogu.«
In k1'341' razbo]'nik fc obstal.
Bogu s« -ie Puščavnik oddal svoje znanje o 61obo’k'i t Je zgrudi* na zemljo, se razjokal in fcazbniniJern? mu zastrla mesto in mladega In i • iu n' n*č ve^ videl.
^Sa	le!al ?a tleh in j al, je opazil ne-
ie imel	Se ‘	tisti, ki je stal poleg njega,
&k°r m»£!ezne inog^in nie£ovi lasje so bili rekoč;m^ka yol?a: Pa ie vzdignil puščavnika dslei Kr.x°-e^.s ltne P°P°1110 znanje božje, otekaj? »lmel popolno ljubezen božjo. Zakaj Pa ga je poljub«.
Kdor se torej želi pridružiti, naj se prijavi po dopisnici na naslov: Ivan Kocmur, Ljubljana, Gosposka ulica št. 12, na kar bo dobil obvestilo, kje bo plačeval svoje prispevke. Zaradi lažje evidcnce in kontrole bo moral vsak položiti, bodisi takoj ali pa v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih tekom enega leta znesek oo kron, od katerega bo lahko dobil do polovice nazaj, če se bo sam oskrboval. Izletni odbor bo določil po vseh krajih zaupnike, ki bodo sprejemali prispevke in izdajali programne liste.
V zgoraj navedenem znesku je že zapopa-dena vpisnina, ki znaša 4 K. Priglašenci po 31. avgustu 1912 plačajo vsak mesec po 50 vin. več; septembra 56 K 50 vin., oktobra 57 K itd. Pri odpovedi vpisnina odpade. Odpoved se prijavi pismeno v Ljubljano. V slučaju nezadostnega števila udeležencev se pridružijo izletniki tržaškemu vlaku in dobe preveč vplačano nazaj.
Samo ob sebi se razume, da bodo izlet spremljali tudi godba in sodrugi pevci; zato je tembolj pričakovati, da bo udeležba velika in poseben vlak omogočen. Organizacije in prodajalne konsumnih društev, ki bi hotele prevzeti posel sprejemanja obrokov, se prosijo, da to sporoče.
Sodrugi in sodružice. m noge, da bo udeležba Slovencev na mednarodnem socialističnem kongresu kar najčastnejša! Pokažite, da se v polni meri zavedate temeljnega gesla: Proletarci vseh dežel, združite se!
Deželno zastopstvo jugoslovanske socialno demokratične stranke na Kranjskem v Ljubljani.
Vestnik organizacij.
Centrala Vzajemnosti v Ljubljani ima v petek
12. t. m. ob pol 9. zvečer v zvezini pisarni izredno sejo. Vabljeni so tudi nadzorniki. Prosi se za točnost.
Sodrugi v šentjakobskem okraju v Ljubljani so vabljeni, da sc v čim največjem številu udeleže sestanka, ki bo v soboto 13. t. m. ob pol 9. zvečer v salonu gostilne g. Leona v Florijanski ulici Obenem bo izredni občni zbor podružnice Vzajemnosti, ki se ga lahko udeležijo tudi so-drugi iz drugih okrajev.
Kovinarji imajo jutri zvečer, takoj po delu, v društvenem prostoru sejo, prosi se, da kovinarji gotovo vsi pridejo.	°
• ,-^a,P®vske podružnice Vzajemnosti je v sredo
1’^it	'	Zve^er	v društvenih prostorih, Šelcnburgova
ulica 6, II. nadstropje.
H kegljanju ne dobitke v korist „Zarje‘ vabi vse ljubljanske sodruge kolodvorska podružnica Vzajemnosti. Kegljanje ss vrši ob vsakem času v restavraciji »Interna Lional«, kjer se izve tudi vse podrobnosti v	podružnica Vzajemnosti v Ljubljani ima
na Reslievi rr	V<^	V	Sost’*n‘	»International«
sledi zabaveiwirfi?‘ , .8VOJ toletni občni zbor, kateremu venski sodrugi.	* večer. Dobrodošli so tudi slo-
sejo v”Vz^'em,,osti“ v Mostah ima
stilne dH Dimii« v'm- 8’ zvečer v društveni sobi g0-scune pri , Dimu . Vabljeni so tudi člani.
Agitacijski sklad
deželne organizacije na Kranjskem.
I. izkaz.
Nabrali so: Št. Peter na K.: Simončič A. 17-20 K 1-30 K in še 10 K od g. Dolničarja; Škofja Loka: Tonia F., Turekar 1. in Dolinar F. skupno 4 20 K; Lienz na Tirolskem: Uranič A. po sodr. Stermšek G. v Liubliani 2;60 K; Ljubljana. Berdajs J. 3 58 K, Goijar J. \n s££ njak L skupno 210 K, Hirsch J, 7-20 K, Kocmur J 2 40 K Podlipec J. 8 40 K, Rakovec J 46i fc, Rijavec J 1 K Škorjanc J 33 08 K, Volbenk J. 4 30 K. Vsi zneski so došli brez odbitka Skupaj 101 98 K, od katere vsote odpade 25% t. j 25 50, K za miljonski sklad.
& vIdrli*D Strs 1 y?'69 K: Jesenice: Juh L, Petek A., Vergel R., Weiss St. in Zugwitz A. skunno 7'9^ K Skupaj 18-61 K po odbitku 25°/o za krajevno organizacijo’
obračunali. Sodrugi, spominjajte se nrl vc u-8 Pravcč;lsno cijikcga sklada! P i j Se prl vsiltl Priliki agita-
————————K—————— ——
Zadnje vesti.
NOVE MILITARISTIČNE ZAHTEVE.
Skupni ministrski svet.
Dunaj. 9. julija. Včeraj se je sešel napovedani skupni ministrski svet. ki je imel posvetovanje do poznega večera. Seja se ni zaključila. temveč se danes nadaljuje. Govoril je najprej vojni minister Auffenberg, ki je tri ure utemelieval svojo zahtevo, da dobi artilierija nove topove.
Razun tega je imel še nekatere manjše zahteve, med katerimi se nekatere tičejo vojne mornarice. Po ministrovem računu bi izdatki znašali
dvestopetdeset miljonov.
Aufienberg se je postavil na stališče, da je nabava jeklenih topov za artiljerijo neizogibno potrebna in je trdil, da ie avstrijsko topništvo zastalo za armadami drugih držav, ki imajo že vpeljane jeklene topove. (Kaj pa je s tistimi armadami, ki zopet opuščajo jeklene topove, češ. da niso tako trpežni kakor bronasti??) Naši topovi baje balistično ne dosegajo jeklenih. ker se ne more zanje rabiti smodnik najnovejše vrste. Vojna uprava zahteva za sedaj jeklen materijal predvsem za gorske topove, potem za gorske in poljske havbice in za težke poljske havbice; pripravljeno oa je »začasno« še pridržati poljske topove, ki so bili nabavljeni leta 1908 in 1909 za topništvo vojske in domobranstva. Za trdnjavsko artiljerijo zahteva avtomobilne topiče s kalibrom 30.5 centimetrov. Vsi modeli iz let 1880 in 1887 se imajo nadomestiti z novimi. Vojna uprava je pripravljena. pristati na to. da se razdeli postavka let zac*n'’ trdnjavskega topništva na več
Za vojnim ministrom je govoril
Ke,ieralnega štaba Schemua.
- .	011 ,^e i.e bavil glavno z novim obo-
5 ic zahtcval n0-
vm zahtev s stiategicnega in z državnega sta-
lisca.
Militaristične zahteve je zelo goreče zagovarjal minister za zunanje zadeve grof Berchtold.
Naglašal je. da je položaj na vzhodu jako negotov in da mora biti država pripravljena na
cesne Kapletljaje.
ki se lahko pojavijo povsem nenadoma. (To se ne vjema prav preveč z njegovim ekspozejem v delegacijah. Ti ministrski diplomatic znajo čarati in delajo politično vreme kakor v aprilu, vsakih pet minut drugače, kakor je treba pokazati svojo izredno diplomatično genialnost, ali pa zahtevati kredite za militarizem.) Berchtold je izjavljal, da mora s splošnega političnega stališča najtopleje priporočati zahteve vojne uprave.
Govorila sta tudi oba
finančna ministra.
Kolikor je doslej mogoče izvedeti, je bil avstrijski popolnoma popustljiv napram vojaškim faktorjem, v tem. ko je ogrski^ upozar-jal na težavni notranji politični položaj. Pravijo pa. da se je že pokazala podlaga za kompromis. ki zagotovi vojni upravi, da se izpolnijo vse njene zahteve.
Baje sta oba finančna ministra pripravljena dovoliti skupni znesek, ki ga želi vojno ministrstvo, in gre le za to. kako se razdel; cela svota na proračune za več let.
550 miljonov!!!
Dunai. 9. julija. Kakor je slišati, bo znašala v skupnem proračunu za leto 1913 postavka za vojsko 400, za mornarico pa 150 miljonov kron. S sedanjimi predlogi vojnega ministra še niso zaključene zahteve vojne uprave. Poljski topovi modela 1905. ki so bili nabavljeni leta 1908 in 1909, imajo le začasno ostati v rabi. Vojna uprava pa stoji na stališču, da se imajo v doglednem času povsod nadomestiti bronaisti topovi z Jeklenimi. Tudi
za mornarico
bodo »neizogibne« še nove zahteve, ki niso obsežene v sedanjem programu. Ladje tipa »Monarch«. ki so bile zgrajene v predzadnjem desetletju označuje mornariška uprava za tako zaostale, da jih bo tudi treba nadomestiti z novimi. Te ladje imajo 5000 ton in vozijo po 17 morskih milj. V predlogu vojnega ministra tudi ta zahteva še ni obsežena, v poučenih krogih pa trdijo, da se bo »moralo« v najkrajšem času sklepati tudi o nadomestitvi teh ladij in da se bo nemara ministrski svet že danes bavil s tem vprašanjem.
Kompromis?
Dunaj, 9. julija. Nesoglasje med vojno upravo in finančnima ministroma ie baje Ie v tem. na koliko let naj se razdele zahteve. Meritorno tudi ogrski finančni minister ne ugovarja zahtevani. V proračunu za leto 1913 bodo baje redne vojne zahteve le »neznatno« zvišane, izredne pa za kakšnih trideset miljonov Vojni minister želi. da bi se pokrile vse zahteve v štirih letih, ogrski finančni minister pa želi daljšo dobo.
VELIKA NEZGODA PRI STRELJANJU.
Raznežen top. Pet mrtvih.
Budimpešta, 9. julija. Na topniškem strelišču pri Orkenyju se je zgodila velika nesreča. Artiljerija je imela preizkusiti novo težko havbico. Ko je zadonel strel, se je razletel top na sto kosov. Narednik in trije topničarji so bili na mestu mrtvi, štirje drugi vojaki pa težko ranjeni.
Uradno poročilo.
Budimpešta, 9. julija. Komisija, ki jo je zborno poveljništvo odposlalo v Orkeny, javlja: Nesreča se je zgodila ob 9. zjutraj. Strelne poizkuse je vodil nadporočnik Bretschneider. Poizkušal se je nov top, čigar tip je iz Nemčije. Ko se je oddal prvi strel, je eksplodiral naboj; narednik in štirje vojaki, ki so stali pri havbici, so bili težko ranjeni. Narednik in trije ranjenci so bili takoj mrtvi. Njih trupla so bila raztrgana na kose. štirje vojaki, ki so bili nevarno ranjeni in štirje z lažjimi poškodbami so bili prepeljani v garnizijsko bolnišnico. Eden težko ranjenih je ob 2. popoldne umrl; doslej je torej pet mrtvih. Zdravniki se boje tudi za življenje ostalih treh težko ranjenih. Tudi nadporočnik je težko poškodovan. Vsi pripadajo 2. havbiškemu polku.
Neznan vzrok.
Budimpešta, 9. julija. Vzrok včerajšnje nesreče v Orkenyju se še ni mogel dognati. Z novim topom so se delali poizkusi že v Hajma-skeru, ne da bi bilo kaj zgodilo. Streljalo se je z granato, ki je bila napolnjena z ekrasitom.
Še ena žrtev.
Budimpešta, 9. julija. Ponoči Je baje umrl še eden onih vojakov, ki so bili včeraj pri streljanju v Orkenyju ranjeni. Po tem bi bilo doslej šest mrtvih.
POTRES.
Pulj, 8. julija. Seismografični aparati tukajšnjega hidrografičnega urada so zaznamovali daljni katastrofalni potres. Začetek potresa ob devetih 8 minut 59 sekund dopoldne, najhujši sunek ob devetih 24 minut. Oddaljenost potresa približno 8700 kilometrov, najbrže centralna Amerika.
STAVKUJOČI MESTNI STRAŽNIKI.
Mako, 8. julija. Vsi mestni stražniki so prišli danes k mestnemu poglavarju Rakosiju in so izjavili, da toliko časa ne bodo opravljali službe, dokler ne dobe povišanih plač.
EKSPROPRIACIJA BREZ OBLASTNEGA DOVOLJENJA.
Zofija. 9. julija. Približno 3000 zofijskih prebivalcev, ki so brez strehe, se ie včeraj polastilo stavbinskega zemljišča, ki ie občinska last. S prisego in podpisom se je zavezalo 2600 Bulgarov in 420 Židov, da hočejo izpeljati razlastitev. Brzojavno so o tem obvestili kraljico Eleonoro in oblasti. Naselbino so krstili na ime kraljice. Odmerili so prostore za cerkve, sinagoge in šole. Na ozemlju so razobesili zastavo z napisom: »Čuvaj nas Bog!«
sti so izjavile, da ne bodo priznale te razlastitve. Najbrže bo prišlo do krvavih spopadov. ako ne bo policija postopala dovoli previdno.
NASKOK PORTUGALSKIH MONARHISTOV.
Madrid, 8. julija. Močna kolona monarhistov je oblegala dopoldne Valenco. Skozi spodnje zidovje so streljali s puškami in težko ranili nekega ^portugalskega carinskega uradnika in nekega Spanca. Monarhisti so baje zasedli kolodvor. Boj v Valenci traja še. Železniška m brzojavna zveza med Valenco in Portugalskim je pretrgana. Nadaljna poročila pravijo, da je ponoči 150 rojalistov prekoračilo reko Mirilio in napadlo Valenco. Rojalisti imajo tri mrtve in več težko ranjenih. 80 monarhistov se je moralo udati španskim oblastim, ko so sc vračali čez most. Ostali so plavali čez reko na nasprotni breg.
Lizbona, 8. julija. Uradno javljajo: I^ortu-galske čete so prepodile neznatno število monarhistov, ki so nato v skrajnem neredu bežali na špansko ozemlje, kjer so jih španske oblasti pridržale.
AVTOMOBILSKE NEZGODE.
Llpsko. 8. julija. V pretečeni noči je trčil avtomobil, v katerem je bilo 6 oseb. ob nerazsvetljeni voz. Ena oseba je težko ranjena, šofer je mrtev, drugi so ostali pri življenju. — Pri kraju Lobau je ponesrečil živinozdravnik Miinzenberg. ko se je hotel umakniti z avtomobilom nekemu kolesarju na motorju. Miin-zenberg je obležal na cesti s preklano glavo, njegov spremljevalec je težko ranjen.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Milan, 9. julija. Na progi Milan-Cremona je skočil v nedeljo oseben vlak iz tira. Mnogo oseb je ranjenih.
VELIK POŽAR.
Peterburg, 8. julija. Iz okraja Tambov poročajo, da je pričela goreti velika tovarna za sladkor. 60 delavcev je zgorelo.
UPORNI TURŠKI REZERVISTI.
“ Milan, 8. julija. Med rezervisti, ki so v Dardanelah, je prišlo do krvave revolte. Redili so napadli lastne oficirje z revolverji. Neki redif je sunil nekega majorja s sabljo v trebuh, da Je bil takoj mrtev. Častniki so hoteli zadušiti re-volto, ki se je bila razširila med vsem vojaštvom. Med vojaki in oficirji je prišlo do krvavih pobojev. Več oficirjev je mrtvih. Vzrok upora je nezadovoljnost redifov z mobilizacijo.
ALBANIJA.
Upor se razširja.
Carigrad. 9. julija. Nemiri v okolici Drača se razširjajo. Mnogo albanskih vodii ie pobegnilo v hribe. Avni beg je izdal oklic, v katerem pravi, da ne meri vstaja proti domovini, temveč zop3r krivice, ki jih je vlada zagrešila zlasti nad Albanijo.
Nove mobilizacije.
Carigrad. 9. julija. Vojno ministrstvo je poklicalo dvanajst redilnih brigad iz zbornih okrajev Solun. Monastir in Kosovo pod orožje.
Bot z vstašl.
Solun. 9. julija. Med Djakovo in Bruso so Albanci napadli četo. ki je vodila sto mezgov, ’z munieijo. 1 urki so izgubili 17 mrtvih in ranjenih. Izgube Albancev niso znane.
Bombe.
Solun. 9. julija. V Monastiru so carinski uradniki zasačili dva kmeta, ki sta hotela vtihotapiti pet bomb v mesto. Dobila sta jih baje oa vojvode Mativa.
1TAUJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Carigrad, 8. julija. Vojno ministrstvo razglaša da so se turške čete 4. t. m. bojevale z nekim italijanskim regimentom ki je pjiha a iz Sidi-Sajda in je hotel naskočit Sid -Ah^ kjer so Italijani že obesili svojo zastavo. .Italijani so se morali umakniti naskoku Turkov m Arabcev
in so imeli precejšnje izgube .
Rim, 9. julija. »Agenzia Stefani« prav, da turško poročilo o boju 4. t. m. pri Sidt-Aliju m resnično in da ta dan sploh ni prišlo do nobenega večjega boja.	..
Carigrad, 8. julija. Enver-beju so morali nlegovi častniki priseči, da bodo nadaljevali bol čeprav sklene turška vlada mir z Italijo.
Turin, 8. julija. Ministrski predsednik je izjavil nekemu žurnalistu, da niti Italija, niti l ur-čija nista sedaj v takem položaju, da bi sklepak 0 m’ru* „
120 LET ŽIVEL.
Bukarešt, 9. Julija. Včeraj je umrl v vasi Cruci poljedelski delavec Cojocaru v starati 120 let. Delal je do zadnjega. Smrt ga je dohitela brez bolezni.
MAROKO.
Francoski uspeh.
Pariz, 9. julija. Iz Peza javlja »Agence Ha-vas«, da je po vesteh, ki so jih prinesli domačini, general Gourand v nedeljo zjutraj nenadoma napadel Rogija z njegovimi pristaši. Boj, ki se je pričel ob 4. zjutraj, je trajal ix>ldrugo uro. Sovražnik je moral vse svoje šotore prepustiti Francozom in bežati. V taboru je ostalo veliko število mrtvili. Artiljerija je streljala za bežečimi. Francozi so imeli tri mrtve in osemnajst ranjenih,
Novice.
* Orkan v Regini. Kakor smo že v brzojavnih vesteh poročali, je divjal prejšnjo nedeljo v kanadskem mestu Regina vihar, kakršen k sreči le malokdaj nastopa. Hiše so se podirale in pod-sule na stotine ljudi. 3000 oseb je brez strehe. Okolo štirih popoldne so se prikadili črni oblaki nad mesto. Ob šestih so prišli prvi močni sunki viharja in so se pojavili v onem delu mesta, kjer so banke in trgovine. Parlament, ki leži na južni strani jezera Wasena, Je vihar skoraj popolnoma zrušil. Po jezeru so se vozili ljudje, ki so skoraj vsi potonili. Vihar je bil tako silen, da je vrgel manjše čolne iz jezera na Viktorijin trg v mestu. Vihar se Je nato obrnil proti severu in razsajal divje v okraju, kjer stanujejo bogatini,
Uradna poslopja in cerkve je razrušil, tir kanadske železnice je popolnoma razdejal. Dvanajst velikih žitnih skladišč je vrgel vihar na tir, ves promet je bil zaraditega ustavljen. Krasne cerkve metodistov, baptistov in presbi-terijanccv so se porušile do tal. Cerkev metodistu1 e je zrušila z velikanskim hruščem. Vihar jc tako tulil, da je popolnoma prevpil ropot podirajočih se poslopij. Manjša poslopja je zgrabil orkan in jih odnesel na nasprotno stran. Novo mestno knjižnico, klubskih\poslopij prostozidarjev in društva krščanskih mladeničev ni nikjer več videti. Prvi so prihiteli na pomoč policijski konjeniki, ki imajo svojo vojašnico dve milji od mesta. Zadnje vesti iz Winnipega poročajo, da je najmanj deset miljonov dolarjev škode. Na mnogih krajih je tudi pričelo goreti. Vse bolnišnice so prenapolnjene. Mesto samo je kup razvalin. Telegrafične zveze so pretrgane.
Ljubezen do bližnjega med duhovniki. Iz Rima poročajo:	Menih dominikanskega reda
Trischitta je tožil generala svojega reda na povračil'	«iekaj	leti je dobil namreč
"I riscliitta poziv, naj nastopi službo profesorja filozofije na cerkveni visoki šoli sv. Tomaža v Rimu. Pozvala ga je neka druga instanca, ne general njegovega reda. Zaraditega so ga pričeli sovražiti njegovi predstojniki, ki bi bili radi na to mesto spravili Francoza ali pa Nemca, ker ti dve narodnosti prevladujeta v dominikanskem redu. Od meniha so zahtevali, naj ne nastopi mesto. Tega ni storil, zato so ga v Rimu na vse načine preganjali. Zdravnik je Trisehatti odredil neke kopeli, a red je izjavil, da je prereven, da bi plačal te kopeli. Med poletjem je nevarno zbolel in v tem času so ga redovniki poslati v Sicilijo po službenih opravkih. Trishitta se je pritožil, a redovni general je dosegel nato pri višji cerkveni instanci, da sta odslej meniha spremljevala po vseh njegovih potili dva policista, ki jih je rimska policijska direkcija rade volje dala na razpolago. Njegova pisma so odpirali. Slednjič so ga izključili iz reda in ubogi, bolni menih je bil tako brez strehe. Dominikanci, ki niso imeli toliko denarja, da bi bolnemu sobartu plačali zdravilne kopeli, so ravno tisti čas kupili v Rimu stavbni prostor za tri miljone lir. Tako udejstvujejo Kristusovi nasledniki ljubezen do bližnjega!
V 16 in pol minutah okoio zemlje. Novo-jorški časopis »1 imes« je oddal brzojavko, ki je prišla v 16 in pol minutah okoio zemlje. Brzojavka se je glasila:	»Pošljite to brzojavko
okoio zemlje. ,Times’ v Novem Jorku.« V Novem Jorku so oddali brzojavko točno ob 7. zvečer na glavnem poštnem uradu, ob sedmih 16 minut in 30 sekund se je vrnila. Brzojavka je v tem času prešla 28.613 geografičnih milj (1 geografična milja je nekaj nad 7 kilometrov) preko 17 brzojavnih postaj.
Kongres avstrijskih konsum-nih društev.
n.
Na desetem Zveznem zboru avstrijskih konzumnih društev je bilo zastopanih 67 za drug po 72 odposlancih. Tudi inozemske zveze jz Nemčije. Anglije. Švice in Ogrske so poslale posebne odposlance na naš zadružni kongres.
Zastopnik zveze angleških konzumnih dru štev R. Chappel je viharno pozdravljen orisal razvitek angleških konzumnih društev v naslednjem nagovoru; Angleško zadružno gi banje šteje sedaj 2,750.0000 članov. L. 1911. je bilo na Angleškem 1526 konzumnih društev; njih število trajno upada, ker napreduje koncentracija združevanje društev. Na Angleškem ne ustanavljajo več malih konzumnih društev temveč otvarjajo le še prodajalne in filialke velikih in močnih konzumnih društev Lani je j znašal obrat konzumnih društev 2784 miljonov kron. (Cujte! Cujte!) Cisti dobiček je zna-! šal 300 miljonov kdon (Cujte! Čujte!) Poslovno leto bi se bilo še ugodnejše zaključilo, da ni trpelo poslovanje vsled velikih stavk že lezničarjev. rudarjev itd. Angleška konzumna društva polagajo posebno važnost na vzgojo članov: pa ne le na vzgojo Članov, temveč tudi njih otrok, ki stopijo slejaliprej na mesto svojih staršev. Enako važnost polagajo na vzgojo v zadrugah zaposlenega osobja. da poučuje člane o koristi zadružne produkcije. Zadružno gibanje je v prvi vrsti žensko gibanje tudi na Angleškem. O ženi velja beseda. da je ona finančni minister; žena mora spoznati, da koristi interesom svojega moža in njegovega razreda, če izda možev zaslužek v konzumneem društvu; v tej smeri deluje or. ganizacija anglcš. žena. ki združuje v svojem zadružnem oddelku 270.000 ženskih. Strokov, no in zadružno gibanje morati stopati roko v roki; noben delavec naj bi ne bil član samo ene teh dveh organizacij; vsak delavec bodi strokovno in zadružno organiziran. Čim bolj se uveljavijo ta načela, tem hitrejši bo napredek delavskega razreda; ni dovoli, če delavci zahtevajo mezdne priboljške, da zmorejo najnujnejše za življenje; zahtevati morajo take mezde, ki jim omogočajo zložno življenje. (Živahna pohvala).
Pred prehodom na dnevni red je povzel besedo sodr. Karpeles za utenieljvanje resolucije. ki se obrača proti nakani gosposke zbornice, da izpremeni od poslanske zbornice sklenjeni zakon o davčnih olajšavah zadrugam in izključi delavske zadruge od teh olajšav, kakor zahtevajo kramarji in branjevci. Zakon donaša zadrugam davčnih olajšav za 200.000 kron: od*teh jih odpade 150.000 poljedelskim zadrugam in le 50.000 konzumnim društvom. Naj sodi Človek o konzumnih društvih kakorkoli: Misel, da je davčna olajšava 50.000 kron za konzumna društva življensko vprašanje, je smešna. In če protestiramo proti nakani gosposke zbornice, tedaj pač le iz tega vzroka, ker ne trpimo takega postopanja. Ne dopuščamo Izjemnih zakonov, ki postajajo na davčnem polju odločilni, če računajo agrarci na olajšavo 150.000 kron. tedaj lahko razumejo, da si hočemo tudi mi prihraniti 50.000 kron na
leto. Tako močni smo in tako močna je tudi naša frakcija v poslanski zDUrnici. ki ne dopusti. ki prepreči ustanovitev zakona, škodljivega našemu zadružnemu gibanju. Resolucija se glasi:
»Sklep gosposke zbornice, ki vrača zakon o davčnih in pristojbinskih olajšavah za pridobitne in gospodarske zadruge komisiji je soviažnost zoper konzumno gibanje. Očitna je nakana, da se za konzumna društva tudi med zadrugami ustvari davčnopravno izjemno stanje, da se izključijo konzumna društva od pravzaprav preneznatnih olajšav, ki jih nudi zakonski načrt vsem zadrugam, in da ustvari za poljedelske zadruge tudi na davčnem polju poseben privileg.
Zvezni zbor protestira najodločnejše proti takim pozikusom in poziva socialno demokratične poslance, da z vsemi sredstvi preprečijo udejstvovanje teh nakan.« Resolucija je bila z viharnim odobravanjem soglasno sprejeta.
iz poročila zveznega tajnika sodr. Wil,-hclma posnemamo, da je agitacija za zadružno gibanje lai močno trpela vsled političnih bojev; lani so bile volitve v poslansko zbornico, ki so v veliki meri zahtevale vse strankine sile in silice. potem so sledile draginjske demonstracije, ki so dolgo Jemale stranki vso moč za ostalo delo. V minulem letu je zvezi pristopilo 25 konzumnih društev. 5 stavbnih m stanovanjskih zadrug. 4 proizvajalne zadruge ... 1 ena zadruga za nakup mleka, tako da združuje zveza vsega vkup 328 zadrug. Obrat je narasel za 10 odstotkov, kar ni izredno veliko. ampak vendar verno izpričevalo, da zadružno gibanje neprenehoma napreduje. Z intenzivno agitaciio in z izobraževalnim delom se dado tudi v tem pogledu doseči lepši uspehi Naklada zveznega glasila »Konsumverein« znaša 4880 in »Pjoner« 85.0001 _V poldrugo-urnem govoru je tajnik zveze opisal mukotrp-: boje. ki jih imajo zadruge z oblastnijanu, osvetli bojne metode naših nasprotnikov na-glašajoč. da je treba boiu obrtnih reševalcev proti postaviti odločen boj konzumentov.
Najboljša in najhladnejša, dostikrat prezračena soba stanovanja je za vašega otroka naj-prikladnejša. Soba bo še bolj hladna, ako večkrat na dan poškropite šipe s kolikor mogoče mrzlo vodo. Na vsak način pa ne smete imeti otroka v vroči, vlažni kuhinji. Ako v vašem stanovanju ni nobenega hladnega, senčnega prostora, glejte in poiščite v ostali hiši tak prostor in tje postavite otroka. Ako pa tudi v vsej hiši ne morete najti takega prostora, tedaj nesite otroka na prosto, kjer ni prevroče in kjer je senca, tudi na prostem je otrok lehko brez obleke. Neznaten prepih ne škoduje otroku poleti prav nič.
Poleti morate otroka vsaj enkrat na dan skopati ali pa ga večkrat umite s hladno vodo. Primerna hrana, snaga in svež zrak so najboljša sredstva, da se bo tvoj otrok razvijal čvrsto in zdravo!
Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Izjava.
Varujte dojenčke!
Na Nemškem imajo društvo, ki si je postavilo nalogo, da omeji umrljivost dojenčkov. Za vroče poletne mesece je izdalo to društvo letak, ki bo tudi slovenskim materam v pouk. (ilasi SC l
Matere! Največji sovražnih vaših malih je vroče poletje! Med vsemi živili se pokvari najhitreje živalsko mleko. Zato imejte svoje otroke pri prsih in ne odstavite otrok nikdar poleti! Na vsake štiri ure, torej petkrat na dan, dajajte otrokom piti, enkrat iz levili, drugič iz desnih prsi; ponoči pa naj imajo otroci mir.
Ce pa že morate otroke umetno hraniti, tedaj ne storite tega nikdar brez zdravnikovega navodila in le pod zdravnikovem nadzorstvom dajajte malim umetno hrano. Zapomnite si, da morate biti pri tem zelo snažne in pazljive. Vsako rabljeno steklenico morate takoj, ko je otrok pil iz nje, napolniti z vodo, očistiti jo s sodo, boraksom ali milom in s krtačo za steklenice, potem jo poplakniti s prekuhano vodo, shranite jo na zelo snažnem prostoru, obrnite jo do in jo postavite v čist lonec. Uporabljajte le gramove steklenice, ker le s temi lehko določite natančno množino hrane. Sesalec odrgnite od zunaj in znotraj po vsaki uporabi s slano ali z boraksovo vodo, skuhajte ga v loncu in ga . njujte v čistem, pokritem loncu. Najbolje je, če imate toliko sesalcev kolikor
steklenic	• v
Nikdar ne smete uporabljati stekleničnih
sesalcev za »cuclc!« Steklenih ali gumijevih cevi ne uporabljajte nikdar za steklenične sesalce, ne abite nikdar »cuclev«, v katerih je sladkor!
Mleko kunujte le iz takih hlevov, v katerih ste se prepričale na lastne oči, da so snažni. Ko imate mleko doma, ne poslavljajte ga okoio, vreti mora tri minute, ohladite ga zelo hitro in sicer na ta način, da pokrijete lonec z mlekom m ga postavite v mrzlo vodo, ki jo moiate več-
krat premeniti.	*	.
Ko je mleko skuhano, ga ne smete prelivati
v druge lonce, temveč ostati mora tako dolgo >• p- m loncu, dokler ga neposredno pred uporabo ne vlijete v steklenico. Ako imate pet steklenic, toliko bi jih morala imeti vsaka mati tedaj je najbolje, da napolnite vseh pet steklenic obenem z isto množino mleka, ki jo rabi otrok. Napolnjene steklenice dobro zaprite in jih shranite v ledeni omari. Ako pa nimate ledene omare tedaj si jo lahko s prav majhnimi stroški vsaka mati sama napravi. Pri trgovcu kupite lesen zaboj, na dnu zaboja natresite zaganja, v žaganje postavite dve vedrci različne velikosti eno v drugo, v večje nasujete do vrha tudi zaganja. V manjše vedrce postavite steklenice z mlekom, okoio njih denite koščke ledu in pokrite vedrci s pokrovko, ki se dobro prime. Po-krov zaboja polepite s starimi časniki.
Ce zrejate otroka s steklenico, tedaj natančno izpolnjujte zdravnikove predpise, ne dajajte otroku večkrat na dan hrane kakor je odredil zdravnik. V vročem času je bolje, da dobi otrok manj hrane kakor pa preveč. Ako dobi otrok drisko, prenehajte takoj z mlekom in dajajte otroku čaj (janežev, lipov, poprova meta, navadni) brez mleka, a nikdar ne več kakor dvanajst ur V vročem poletju žeja dojenčka ravno tako kakor odraslega. Svojo žejo kaže s tem, da je zelo nemiren, zoper žejo mu dajajte prekuhano vodo ali zelo slaboten čaj, najbolje brez sladkorja
Dojenček zboli, če ga oblačite pretoplo ali če leži v pretopli izbi. Torej proč s pernicami in debelimi povoji, proč z gumijevimi podlagami! Poleti puščate lehko brez skrbi dojenčka skoraj nagega v posteljci ali pletenici, naj brca kolikor se mu zljubi; zadostuje, če je pokrit z lahko odejo. Otroke morate varovati pred sitnimi muhami s tem, da položite tenak pajčolan čez po-steljco ali pletenico.
Podpisana obžalujem, da senf proti gospej Alojziji Skobe govorila razne čisto neresnične stvari o konsumnem društvu rudarjev v Hrastniku in njega poslovodji gosp. Karl Malovrhu.
Prepričala sem se, da je društvo v popolnem redu. ter se zahvaljujem vodstvu konsum-nega društva, da ni postopalo sodnijsko proti ineni.
Hrastnik, dne 4. julija 1912.
Frančiška Klenovšek.
Izjava.
Podpisani zavračam z vso odločnostjo trditve, kakor da nisem socialen demokrat in da ravnam zoper principe socialno demokratične stranke. Povdarjam, da imajo vse te trditve edini namen, pripraviti me ob ugled, ker stojim na stališču od strankine organizacije proglašenih sklepov, kar pa nekaternikom seveda ni všeč, ker se ravnajo po načelu, da je osebnost več nego celota. Izjavljam, da sem in ostanent zvest pristaš socialno demokratične stranke in da se bom v«ikdar držal discipline, ki je prvi pogoj za uspesen nastop organizacije.
V Mostah, dne 8. julija 1912.
Karl Knol!
železničar v pok.
Najnovejše! Najnovejše!
Maksim Gorkij
44 _______
„Mati
Cena K 4*
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi .Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
Tofoakarne oziroma prodajalne „Zar|e“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boo cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
HoeltI, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Caserma.
Cenjeni lastniki gramofonov!
Ker različni ljudje havzirajo po deželi z obrabljenimi gramofonskimi ploščami, pa se izdajajo za moje zastopnike in tudi popravljajo pod mojim imenom godbene stroje in gramofone se dovoljujem slavno občinstvo vljudno opozarjati, da jaz nimam nobenih takih zastopnikov, in prodajam plošče edino v moji trgovini
Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
Na izrečno željo pošljem plošče tudi v izbiro, nikakor pa ne pustim havzirati z njimi. Kupec dobi v gorenjih slučajih obrabljene ploiča; sploh je pa havziranje od hiše do hiše prepovedano, in prosim naj se mi vsak slučaj čim pride tak zastopnik s ploščami, in se izdaja za mojega zastopnika naznani, da se bom mogel obvarovati neprijetnosti, ki mi jih delajo kupci takih plošč, ko uvidijo, da so prevarani ker so kupili stare obrabljene plošče. Pri meni se dobe plošče garantirano nove in po tovarniški ceni.
Obenem slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da izidejo s 1. avgustom 1.1. nove plošče s slovenskimi napevi moških in mešanih zborov, novosti, ki doslej še niso bile za gramofon posnete. Blagovolite poslati naslov in Vam pošljem seznam teh gramofonskih plošč zastonj in poštnine prosto.
A. RASBERGER, Ljubljana.
Naj’večja zaloga gramofonov in godbenih avtomatov
Prva ljubljanska higijenična mlekarna
priporoča
= Yoghurt-bulgarsko kisi© mleko------------------------------
kakor tudi pasteurlzirano polno mleko, posneto mleko, kislo mleko, sladko smetano (Obers), kavino smetano, kislo mleko, sir.
Prima čajno maslo
v centrali: Slomškova ulica štev. 3 kakor tudi v prodajalnah in mlečnih pivnicah. Llngarjeva ulica štev. 1, Poljanska cesta štev. 13, Florjanska ulica štev. 3, kjer se vedno tudi gorko in mrzlo mleko dobiva.
Dostavlja se tudi na dom.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. SterkoviČ, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. iubič/ Miklošičeva cesta, ten k J'Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
tvetek, Zaloška cesta, ešarfe, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena Jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg.
Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjevtrg. Košir, Hilšerjeva ulica, Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta, Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Slika Likar, Glinoe,
Jezeršek, Zaloška cesta.