Edlzione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXX	Štev. 277 a
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček ra t. Ljubljana 10.630 za naročnino in 10.349 za lnserate. Podružnica: Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje ital izvora: llnione Pubblicita Italiana S.
Ljubljani, v torek, I. decembra (942-XXI pSSS"leJ^MpiSuPrezzo — Cena L 0.80
««del|ka in dneva po prazoflra.
Kopitarjeva 6, L|ubl|ana. Amministrazlooei Kopltar|eva 6, Lubiana. B Telelon 4001-4005.
Abbonamentii Me«e 18 Lire; Estero, me-u O) Lu«, tdiiiooa domenica. anuo 34 Lir«, tstero 50 Lire. C C fj Lubiana 10 650 per gli abbo-namentti 10349 per le Inseriloni.
F1II a 1 e t »■ Novo mesto.
Concesslonuria esclnsiva per la pubblicilš di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano.	|
Bollettino No 913
Basi aeree mmiche intensansenfe batfufe
10 velivoli nemiri distrutti — Cltre 2G0 nemici fatti prigionieri
II Quartiere Generale clellc Forze Armate comunira:
In C i r e 11 a i c a puntate di reparti corazza-ti nemiri sono state respinte.
Nel settore t 11 11 i s i n o colonne avversa-rie sostenule tla inezzi blindati veuivano arre-state e perdevau« molto caniionette.
Un attacco delle forze delPAsse ba portato alla ronquista di una imporlante posizione: al-cuiii earri aruiati unglo-aincricani silno stati di-btrutti.
Sono stati presi oltre 200 prigionicri tra cui 21 ulficiali.
Malgrado slarevoli ronilizloni atmosferiche nnstro lormazioni di boinbardieri lianno intensa-mente hattuto eli aerodromi a Iger ini distrng-gemlo al suolo 1 apparerclii c centraudo nttrezza-nikiture portuali e depositi vari.
Un velivolo e stato abliattuto da cacciatori tedesehi nel eielo c i r c 11 a i e o.
Aerei britanniri sganciavann numernse bombe su T r i p o I i eausnndo lievi dunni; 21 morti e 43 feriti tra gli abitanti, un apparcrehin colpito dalla difesa contro-aerea si e infranto al suolo.
Una nuova inrursione. nttuata quesla notte sulla citta di To r i n o, nun ha causato dunni ri-levanti.
Un bombardiere veniva centralo dalle arti-glierie precipitando nei pressi di N i c h c 1 i 11 o. Altri tre apparerclii nemiri sono stati abbattuti durante la prccedenle inrursione.
Lc vi 11 i 1110 del precedente attacco aereo am-montnnn complessivamente nella popolazione ci-vilc a 15 morti e 22 feriti.
Vojno poročilo it. 919
Hudi napadi na sovražna letališča
10 sovražnih letal sestreljenih — Nad 203 sovražnikov ujetih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V Cirenajki so bili odbiti sunki sovražnih oklepnih sil.
Na t u n i š k c m odseku so bilo zadržane nasprotne kolone, ki so jih podpirala oklepna sredstva ter so zgubile mnogo vozil. Napad Osnih sil jo privcilel do zavzetja važno postojanke. Nekaj angleško-ameriških tankov jo bilo uničenih. Prijetih je bilo tudi nad 200 ujetnikov, med njimi 21 častnikov.
Navzlic neugodnim vremenskim razmeram so skupino naših bombnikov hudo tolkle alžirska letališča, uničile 4 stroje ter zadele pristaniške naprave ter važna skladišča.
Nad Cirenajko so nemški lovci zbili no letalo.
Angleška letala so zmetala številne bombe na Tri pol i s, ki so povzročile lažjo škodo, med prebivalstvom pa je bilo 21 mrtvih in 43 ranjenih. En stroj, ki ga jc zadela protiletalska obramba, je treščil na tla.
Nov napad, izveden zadnjo noč na mesto Torino ni povzročil pomembno škode. En bombnik. ki ga je zadelo topništvo, je treščil na tla blizu N i c li c I i n a. Nadaljnji trije sovražni stroji so bili sestreljeni med prejšnjim napadom. Žrtve prejšnjega letalskega napada znašajo skupno med civilnim prebivalstvom 15 mrtvih in 22 ranjenih.
Uspešni protinapadi w donskem kolenu
Vsi sovjetski napadi so bili odbiti in sovražnik je zgubil zopet (95 oklepnih vozil — Od 15. novembra so italijanske in nemške sile pred obalami Severne Afrike potopile 23 trgovskih ladij s (65.090 tonami, 11 drugih verjetno potopile, 65 s 398.000 tonami pa poškodovale — Poleg tega je bilo uničenih 5 križark in 5 rušilcev,
poškodovani pa dve oklepnici, tri letalonosilke in 23 križark
Hitlerjev glavni stan, 30. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V	vzhodirm Kavk n z u so se ponovni sovražni napadi zrušili s težkimi izgubami za sovražnika. Od 27. novembra dalje je bilo v teh obrambnih bojih uničenih 60 sovražnih oklepnih vozil. Lovska letala so sestrelila 5 sovražnih letal.
V	K al miški stepi so prodrli nemški motorizirani oddelki proli sovjetskim zvezam v /aldju iu so uničili skladišča ter razpršene bojne oddelke.
Med Volgo in Donom so oddelki v tesnem sodelovanju z močnimi letalskimi silami znova odbili močne oklepne in pehotne napade.
V	Stalingradu samo krajevno bojno delovanje.
Lastni protinapadi v vlikem Donskem kolenu s() bili uspešni. Letalski napadi proti železniškim napravam ob srednjem Donu so se nadaljevali iu je bilo pri tem več transportnih vlakov težko zadetih.
Nn srednjem odseku vzhodnega bo-jišča in na ozemlju ob 11 m ? n s k e m jezeru so bili zopet odbiti vsi sovražni napadi. 135 oklepnih vozil je bilo uničenih.
V	Cirenajki so neinško-llalijanske čete odbile sunke sovražnih oklepnih sil. I.etalskj napadi so bili podnevi in ponoči usmerjeni proti britanskim poljskim taboriščem in motoriziranim silam.
Bojna letala so na ozemlju Tunisa bombardirala sovražne kolone in jim povzročila znatne izgube v težkem orožju, vozilih in oklepnih sredstvih.
V	vzhodnem Sredozemlju je nemški lovec za podmornice pod poveljstvom mornariškega poročnika Kleinea z zaletom potopil od Angležev prevzeto prejšnjo grško podmornico »Tri-ton< in ujel posadko.
Nad zasedenim zapadnim ozemljem in nad R o k a v s k i nt prelivom je bilo sestreljenih 7 britanskih letal.
Nemški lovci so nadaljevali svoje podnevne prodore proli južni angleški obali in so z uspehom obstreljevali železniške naprave.
Odkar je bilo 15. novembra objavljeno posebno poročilo o velikih uspehih italijanskega in nemškega letalstva ter italijanske in nemške vojne mornarice proti britansko-ameriškemu invazijskemu brodovju pred obalami severne Airike, so se Ii uspehi še znatno povečali. Skupno je bilo v času od 7. do 25. novembra v severno-afriških lu-kali in obalnih vodah severne Afrike potopljenih 23 trgovskih in transportnih ladij s skupno lb5.000 tonami. II trgovskih in transportnih ladij s skupno 100.0(10 tonami je bilo tako težko poškodovanih, da so bile po vsej verjetnosti prav tako potopljene. 65 ladij s skupno 398.000 tonami je bilo poškodovanih, en del med njimi tako težko, da je mogoče računati, da bodo za dalj časa izločene.
Izmed bojnih ladij sta bili dve sovražni oklepnici poškodovani, tri letalonosilke poškodovane, med njimi ena zelo težko, 5 križark uničenih, 5 rušilcev in ladij za spremljavo uničenih, 28 križark, rušilcev in drugih ladij za spremljavo pa poškodovanih. Razen tega so skoraj vsakodnevni letalski napadi povzročili v pristaniških napravah severne Afrike veliko razdejanje in velike požare, pri čemer je bilo mnogo dragocenega oskrbovalnega materiala uničenega.
Berlin, 29. nov. AS. Iz vojaškega vira ee je izvedelo, da so na srednjem odseku donskega bojišču nemška ter italijanska bojna letala hudo napadla sovražni promet na železnicah in cestah ter nekatere kraje, kjer so se zbirale boljševiške čete
za napad. Na železniških napravah ter na nekaterih postajah je bilo povzročeno \eliko razdejanje. Pokončanih ali te/ko poškodovanih je bilo tudi t) sovjetskih vlakov, polnih vojakov in streliva. Sovjeti so zgubili tudi veliko avtomobilskih vozil.
Vladar in Duce za albansko 30 fctnico
Tirana, 2S. novembra. AS. Tridesetletnico proglasitve albanske neodvisnosti so svečano praznovali po vsej Albaniji. V Tirani so je praznični dan pričel z 21 topovskimi streli. Letala so krožila nad mestom in odvrgla listke, ki so proslavljali veliko Albanijo, Kralja in Cesarja ter Duceja. Ob 8.30 so bile verske ceremonije istočasno v muslimanskem. pravoslavnem in katoliškem svetišču. Prisostvovali so visoki civilni in vojaški dostojanstveniki.	j.-
Ljudstvo so je zbiralo v množicah na cestah in trgih prestolnice, kjer so so odražale barve zastav in prni>orov. Množica, predstavniki in vsa šolska mladina so se zbrali končno na Skander-begovem trgu in na Cesti imperija.
Ob 9 30 se je pojavil na konju Kraljevi namestnik v spremstvu predsednika vlade, predsednika Višjega fašističnega korporativnega sveta ter generala Gianninija, predstavnika vrhovnega poveljnika oboroženih sil v Albaniji in drugih generalov. Ko je pregledni čete. ki so bile razvrščene na Cesti imperija, je Kraljevi namestnik prisostvoval dviganju zastave, ki so je odigralo na Skandcrbegovein trgu med ploskanjem množice.
Sledil je mimohod vojaških oddelkov tiranske garnizije, ki jim je bil na čelu poveljujoči general, takoj nato pa oddelki albanske Liktorske mladine. Po paradi se je stvoril sprevod, ki so mu bili na čelu prefekt, zvezni tajnik, izredni komisar prestolnice in druga mestna oblastva. Sprevod se je na Skanderbegovem trgu usmeril proti sedežu namestništva, kjer je bila razvrščena šolska mladina. Po vztrajnem pozivanju množice se je pojavil na balkonu Kraljevi namestnik, ki so ga sprejele živahne ovacije za Kralja in Cesarja ter Duceja. Namestnik je imel nato v albanščini govor, v katerem je poveličeval žrtve italijanskih
za neodus-so sedaj
in albanskih junakov, ki so se borili nost in svobodo albanskega ljudstva, zagotovljene po slavni Savojski dinastiji.
Sledil je uradni sprejem v liamestniški rezidenci, ki so se ga udeležili vsi visoki civilni, vojaški in cerkveni hierarhi. Predsednik vlade jo izročil Kraljevemu namestniku v imenu vlade in predstavnikov vseh pokrajin spomenico s čestit-Kami ter ga prosil, naj bi Vel. Kralju in Cesarju tolmačil Čustva zvestobe in vdanosti albanskega ljudstva, ki je prepričano, da je pod zaščito Sa-vojske hiše deležno najboljše usode.
Eksc. Jacomini ie odgovoril z zalivalo in prebral sledečo brzojavko Kralja in Cesarja: >Prijetno nam je obrniti se na vrlo albansko ljudstvo ob tridesetletnici njegove neodvisnosti. Ponosni in zvesti Albanci, ki so združeni pod Skanderbego-vim praporom in krepki po svoji tisočletni vojaški tradiciji, bodo znali ohraniti, in če bo potrebno, hranili svojo ctnlško celotnost ter svete narodno pravice, ki smo iih sankcionirali z našim Statutom. Goreče čestitke, ki jih pošiljamo ob tej svečani priliki vsem Albancem, naj bodo jamstvo in zagotovilo za njih svetlo bodočnost ter poseben znak naše stalne, čuječe skrbi. Viktor Emantiel.«
Predsednik ministrskega sveta je imel nato po tiranskem radiu svečan nagovor. Popoldne jo prefekt sprejel konzularni zbor. List »Toinorit jo izšel popoldne v posebni izdaji s poročilom o manifestacijah. Največji poudarek je dal sledeči Ducejev! brzojavki predsedniku ministrskega sveta: »Proslava tridesete obletnice albanske neodvisnosti, ki nas je doletela v borbi za svobodo narodov, je nadvse značilna. Ilalijansko-allianska zveza je dala neodvisnosti škipetarskega naroda novih sil. Jutrišnja zmaea lin mogla samo potrditi najvjšin usodo obeli naših dežel v svetu, ki Imi temeljil na miru iu pravici.«
Hrvatska spoznava korporativni ustroj Italije
Zagreb, 29. nov. AS. Na sedežu delegacije PNF je bil prvi tečaj za korporacij6ke študije, kateremu bodo sledila predavanja italijanskih znanstvenikov o ustvaritvah fašistične Italije na korporativnem področju. Tečaj je organiziran na pobudo in s sodelovanjem delegacije PNF in hrvatskih sindikalnih organizacij, na čelu katerih je podtajnik profesor Seitze. V okviru italijansko-11 rv a tek i h kulturnih odnosov je tečaj izreden dogodek. Udeležujejo se ga vsi voditelji ustaških sindikalnih organizacij ter dijaki, vpisani v tečaju za socialne študije, ki ga je ustanovil nedavno podtajnik za korporacije.
Prvo predavanje je imel nacionalni svetnik Carlo Alberto Biggini, rektor univerze v Pisi, ki ga je predstavil šef delegacije PNF, nacionalni svetnik Balestra, ki je rekel, da je vesel, da imajo Hrvatje priliko spoznati fašistične sindikalne organizacije, kajti globlje spoznavanje teh organi-

Konec francoske vojne mornarice
Kako S2 je francoska mornarica razpršila po svetu - Koliko ladij je bilo
v Toulonu
Seja francoske vlade
Vi'chy, 28. novembra AS: Predsednik Laval je prvič potem, ko je dobil od državnega načelnika povečana pooblastila, predsedoval seji ministrskega sveta. Na seji so prebirali Hitlerjevo pismo maršalu Petainu ter pismo, ki ga je nemški zunanji minister von Ribbentrop poslal La-vailu. Državni podtajniki za mornarico, letalstvo in vojno so poročali o pogojih, pod katerimi so začeli razorožitev. Državni podtajnik za kolonije je poročal o okoliščinah, v katerih je generalni guverner Boison v nepokorščini do maršalovih navodil stopil na stran severnoafriških odpadnikov. Nato je vlada sklenila, da se admiralu Dflrlanu in generalu Giraudu odvzame francosko državljanstvo.
Nove volitve v Turčiji
Ankara, 29. novembra AS: Zakonodajna moč turške narodne skupščine preneha začetek prihodnjega junija. Ker pa mora biti takrat žc sprejet novi državni proračun, 6e v nekaterih političnih krogih govori, da bo narodna skupščina decembra, nakar bodo takoj volitve za novo skupščino. O tem so razpravljali predvčerajšnjim na zborovanju vodstva ljudkse stranke v Ankari. V političnih krogih se zatrjuje, da bi se turška vlada rada zaradi razvoja mednarodnega položaja izognila volitev v poletju. Zato je verjetno, da bo skupščina razpuščena pred potekom njene zakonodajne moči.
Lisbona, 30. nov. AS. Neka ameriška poročevalska agencija je objavila poročilo, dobljeno v anglo-ameriškem afriškem poveljstvu, da so bili poveljniki francoske mornarice v Toulonu v stalni zvezi z Darlanom, ki je skušal po svojem izdajstvu prima-miti tudi vse francosko brodovje. Pobeg so poveljniki skrbno pripravili in ladje so ravno mislile uiti, ko so sile Osi nenadoma posegle vmes. Ameriški listi pretakajo krokodilske solze nad tem žalostnim dogodkom, ki so ga zagrešili ijud,e, katere imata v službi London in Washington. Toda jasno je, da je njihova žalost nastopila zaradi tega, ker se jim ni posrečilo spraviti pod svoje okrilje francoskih ladij, za kar so se trudili z vsemi mogočimi spletkami že celi dve leti.
Stockholm, 30. nov. AS. Švedski dopisniki v Londonu pravijo, da so nemške in italijanske čete zasedle Toulon ravno ob pravem trenutku, da so lahko še preprečile tajne dogovorjene načrte med toulonskim poveljnikom francoske mornarice in zavezniškim poveljstvom. Francosko brodovje je namreč ponoči hotelo odpluti proti Oranu. Zavezniške ladje so jim že šle do pol poti nasproti in so hotele francoske ladje spremili do atlantske obale.
V Londonu se tolažijo s trditvijo, da se po francoskem »Scapa Flowu« silo Osi v Toulonu niso mogle okrepiti in nadomestiti genovskega pristanišča, ki je bilo po zadnjem bombardiranju po-
Madrid, 30. nov. AK. Španski listi poudarjajo, da je Francija po namerni potopitvi ladij v Toulonu zdaj ostala brez brodovja. Francija ni več pomorska sila zaradi izdajstva nesposobnih mož, ki niso mogli razumeti potrebe po edinosti in prave koristi francoske domovine.
Stockholm, 30. novembra. AS. List »Aftonbla-dek piše o toulonski žaloigri ter pravi, da je Francija po namerni potopitvi velikega dela svojega brodovja ter po zadnjih Hitlerjevih ukrepih prenehala biti vojaška sila.
Zdi se, da so zavezniki sodili, da bo toulon-sko brodovje ob primernem trenutku ušlo nemški pozornosti ter odplulo proli Oranu. A Nemci in Italijani so bili pripravljeni ter so ob pravem času preprečili, da ne bi dragocene francoske vojne ladje prišle zaveznikom v roke. Tudi list »Al-lehanda« pravi, da jo Francija po vseh teh dogodkih le še zasedena dežela in da se ne bo mogla nikdar več šteli med velike narode. Vse to se ne bi bilo zgodilo, če bi mnogi admirali in generali poslušali Petaina.
Ameriške izgube
Buenos Aires, 29. nov. AS: Severnoameriško mornariško ministrstvo je objavilo nov seznam izgub, ki znaša 747 mož. Skupno doslej uradno objavljeno število izgub ameriških pomorščakov znaša- 17.250.
Huda nesreča v Bostonu
Buenos Aires, 30. nov. AS. Iz Bostona se je izvedelo, da je bilo prišlo zaradi požara v nekem nočnem lokalu do strašne zmešnjave, med katero je bilo 432 mrtvih in 214 ranjenih.
Bivši perzijski predsednik umrl
Carigrad, 29. nov. AS. Po kratki bolezni ie umrl b;vši perzijski ministrski predsednik Forughi Kan,
zacij bo gotovo prispevalo k tesnejšemu italijan-sko-hrvatskemu sodelovanju.
Po zanesenih besedah tajnika Seitzeja je prof. Biggini jasno in zanimivo predaval o italijanski korporativni in sindikalni ureditvi. Po izčrpni debati, katere so se udeležili mnogi funkcionarji in voditelji hrvatskih poklicnih organizacij, je nacionalni svetnik Biggini povzel debato ter pojasnil temeljne značilnosti italijanske sindikalne ureditve in zlasti elemente splošnega značaja fašističnega korporativizma.
V italijanskem kulturnem zavodu je bil nafo sestane!' številnih hrvatskih pravnikov ob navzočnosti italijanskega ministra Ca6ertana, generalnega konzula, drugih italijanskih zastopnikov in hrvatskega pravosodnega ministra. Nacionalni svetnik Biggini je na važnem zborovanju obširno očrtal nekatere zanimive reforme fašističnega prava. Sledila ie dolga debata, katere so 6e udeležili profesorji in sodniki. Nacionalni svetnik Biggini je zaključil zborovanje in objasnil v debati duha in prakso fašistične zakonodaje,
Tudi letos bodo polnočnice popoldne
Vatikan, 30. nov. AS. Ker se okoliščine letos niso prav nič spremenile, bodo tudi za letos ostale v veljavi določila papeške kurije z dne 1. decembra 1940, V smislu teh določil bodo v krajih, kjer veljajo odredbe o zatemnitvi, polnočnice že lahko popoldne, tako da bodo končane že pred začetkom časa za zatemnitev. Verniki bodo lahko prejeli sveto obhajilo, če bodo prei štiri ure tešč. Tisti, ki se bodo udeležili te svete maše, bodo s tem zadostili svoji verski dolžnosti, ki so jo dolžni opraviti na božični dan. Duhovniki, ki bodo brali svete maše to popoldne, bodo brali na božični dan le še dve maši,
Angleži zasedli otok Riunion
Vichy, 30. nov. AS. Podtajnik za kolonije je včeraj zjutraj objavil, da so se britanske silo izkrcale na otoku Hinnion pri Madagaskarju. Med izkrcanimi četami se nahajajo tudi južnoafriško čele. Angleži so zasedli glavno mesto St. Denis.
Potres v Turčiji
Ankara, 29 nov. AS. Zadnje dni je bil velik potres v industrijski pokrajini Balicesti v severozahodni Anatoliji. Popolnoma je bilo uničenih 800 hiš, 200 hiš pa je bilo zelo poškodovanih. Doslej je bilo ugotovljenih 473 smrtnih primerov. Nobenega 6ledu še nimajo o 200 ljudeh.
Alarm v San Franciscu
Buenos Aires, 30. nov. AS. Izvedelo se je, da je bil nocoj v San Frančišku dan znak za alarm.
Visoki komisar sprejel upravitelje slovenskih šol
Ljubljana, 29. novembra.
Predvčerajšnji m ob 11. je Visoki komisar v vladni palači ob navzočnosti Šolskega komisarja sprejel upravitelje slovenskih Sol glavnega mesta in pokrajine.
Visoki komisar jo poudarjal naloge šole ludi z ozirom na sedanji politični položaj v pokrajini. Preciziral je potem nujnost, da mora slovenska šola predstavljati elemente sodelovanja in hiti zato odločno usmerjena v tem smislu napram fašistični Italiji.
Eksc. Orazioli je nato navedel razne težkoče, ki so nastale zavoljo posebnega položaja ozemlja glede rednejšega funkcioniranja šolskega delovanja in je omenil tudi podporno delavnost v prid gojencev b strani Visokega komisariata, kakor s strani Zveznega poveljstva italijanske liktorske mladine v Ljubljani.
Ob koncu se je spomnil slavno padlih pripadnikov Oboroženih sil in vseh slovenskih žrtev komunističnega barbarstva ter poslal plamteS pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju.
Predpisi za potniški promet na cestni železnici
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, določa:
Čl. 1. — Vstop v vozove mora biti izključno zada i. izhod spredaj.
Čl. 2. — Pravico do brezplačne ooinie na tramvajskih vozovih imajo: a) funkcionarji iav-ne varnosti, častniki Kr. karabinjerjev. agentov javne varnosti. Kr. finančne straže, prostovoljne milice za narodno varnost, neglede na število:
b)	podčastniki in apuntati Oboroženih sil in Kr. karabinjerjev; podčastniki in aeenti javne varnosti: podčastniki in apuntati Kr. finančne straže in financarji. podčastniki in neenti varnostne straže: podčastniki in voiaki prostovoljne milice za narodno varnost; po dva za voz in z dolžnostjo zavzeti stojišče;
c)	uradniki in poduradniki finančne k>'n trolc bivše Jugoslavije prav tako kot določa u in b).
Za brc:vlafnn požnio nn mestni cestni železnici se morajo listi oficirji in podoficirii. ki so v civilu. izkazati s posebno legitimacijo, iz katere mora liti razvidna pravica do brezplačne vožnje:
d)	funkcionarji Urnda za civilno motoriza-eijo Visokega komisariata. določeni za nadzorstvo obratovanja cestne železnice, morajo imeti izkaznico, ki jo jc izdal urad, kateremu so podrejeni;
d) gasilci. Ic kadar so v uniformi;
fl osebje cestne železnice, ki ima že po določbah brezplačno vožnjo;
gl potniki, ki imajo legitimacijo, katero ie izdalo ravnateljstvo mestne cestne železnice.
CI. 2. CI. 9 odredbe od 28. marca 19I2/XX, št. 60 ostane v veljavi in prepoveduje izdajanje brezplačnih izkaznic za vožnjo na tramvaju Mestni cestni železnici v Ljubljani, brez posebnega dovoljenja Visokega komisariata.
Prošnje za te brezplačne izkaznice se morajo vlagati na Uradu za civilno motorizacijo, kateremu je podrejena Mestna cestna železnica.
CI. 4. Potnik mora na zahtevo pokazali vozovnico, če pa ima izkaznico za svobodno vožnjo, jo mora za nadzorstvo pokazati uslužbenemu osebju.
CI. 5. Kdor potuje brez vozovnice ali z neveljavno vozovnico ter se je skušal na kakršen koli način odtegniti plnčanju vozovnic, bo kaznovan z denarno globo dveh lir.
Nova uredba glede prodaje avtomobilskih vozil
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, odreja:
Čl. 1. — Prodaja in sprememba posesti na kakršen koli naslov z napisno tablico opremljenih in matrikuliranih avtomobilskih vozil v Ljubljanski pokrajini sta dovoljeni samo v korist oseb. ki bivajo v Ljubljanski pokrajini, ali ustanov, ki imajo svoi sedež v Pokrajini sami.
Čl. 2. — Visoki komisar bo mogel v izjemnih primerih in po motivirani izjavi Urnda za civilno motorizacijo z lastno odločitvijo avto-rizirati prodajo, oziroma prenos posesti tudi izven primerov, ki jih predvideva prejšnji člen.
Čl. 3. Akti prodaje ali prenosa posesti, ki so v tei stvari izvršeni v nasprotju z odredbami prejšnjih členov, so neveljavni.
Urad za civilno motorizacijo pri Visokem komisariatu in Javni avtomobilski regisler Ljubljanske pokrajine ne bosta mogla pripustiti v izvršitev aktov prodaje ali prenosa posesti v korist oseb ali ustanov, ki niso v posesti rekvizitov, o katerih govori člen 1. te odredbe, in avtorizacijskega dekreta, ki ga predvideva prei-šnii člen. Dekret sam se mora priključiti aktom, ki jih hrani Urad za motorizacijo pri Visokem komisariatu.
Čl. 4. Ta odredba stopi v veljavo z dnem svoje objave v »Službenem listu« Ljubljanske pokrajine.
Sprememba voznega reda
1. decembra t. 1. bo vlak št. 709 odhajal iz Ljubljane eno uro prej. to ie ob 16.10, ter bo prihajal v Trieste ob 20.25.
»Slovencev holetltir« bo za mesto in za deželo!
Kdor skače na voz. ko se premika, ali z voza, kdor se vozi na stopnicah ali se obeša na voz, bo kaznovan z glolio 50 lir.
Denarna globa, o kateri je govor v prvem odstavku lega člena, bo priključena takoj vozovnici in potnik bo mora! v redu plačati svojo vozovnico.
CI. 6. Osebje je obvezano, da ustavi voz in zahteva. če treba tudi s posegom javne sile. da morajo izstopiti vsi potniki, ki potujejo nereduo.
CI. 7. Kdorkoli poškoduje na kakršen koli način vozove, bo kaznovan z globo do 200 lir, poleg tega pa lio moral povrniti stroške povzročene škode.
V spornem primeru sme krivec plačati globo do 20 lir:
Plačilo te kazni oprosti krivca od sestavka policijskega zapisnika o prestopku.
CI. 8. Na tramvaju so ne smejo voziti pijani ali z vidno gnusnimi boleznimi prizadete osebe. Polog tega se ne smejo na tramvaju voziti nesnažno osebe, ki bi zaradi nespodobne obleke kakor koli mogli nadlegovati ali škodovati drugim potnikom. Od vožnje so izključeni tudi taki. ki se ne bi hoteli podrediti zapovedim uslužbe-nega osebja.
Potniki, ki so jih odstranili, iz voz, nimajo pravice do povrnitve cene za vozni listek.
CI. 9. Ta odredba stopi v veljavo 1. decembra 1912-XXI.
Objava
Visoki komisar je odredil, da bodo od 10. decembra 1942-XXI izdane enotne mestne vozovnice za vojake (narednike, podnarodniko in vojake in toinu ustrezajoči čini), ki bodo veljale 0.30 L za vsako vožnjo.
Gospodarstvo
rtnlijnnsko-nemški gostinski odbor. Te dni so
se začela v ltimu posvetovanja italijansko-nem-šltega gostinskega odbora, ki obravnavajo vprašanja tujskega prometa in gostinskih obratov v medsebojnem odnošaju.
Podaljšanje dovoljenj za uvoz iz držav, b katerimi obstojajo splošni sporazumi. Izšel je odlok ministrstva za izmenjavo in valute, ki podaljšuje vsa dovoljenja z.a uvoz iz. držav, s katerimi obstojajo splošni klirinški sporazumi, do konca tekočega lota.
Italijansko-grško-nemški sporazum. V Berlinu je bil podpisan nov klirinški sporazum med Grčijo in Nemčijo, po katerem se odpre za nov uvoz iz Nemčije in izvoz iz. Grčije v Nemčijo nov poseben klirinški račun. Za Italijo pa obstoja že nekaj časa [josebna družba za promet z Grčijo. Glede zvišanja cen je to delo prepuščeno posebni italijansko-nemški-grški komisiji v proučevanje.
Reorganizacija ministrstev na Hrvatskem. Nedavno je hrvatska vlada ustanovila v okvirju posameznih ministrstev posebna glavna ravnateljstva, ki jih imenuje Poglavnik. V ministrstvu za narodno gos|>odarstvo bodo ustanovljena naslednja glavna ravnateljstva: glavno ravnateljstvo za kmetijstvo, ki se bo brigalo za zadevo prejšnjega kmetijskega ministrstva, nadalje bo ustanovljeno glavno ravnateljstvo za obrt, industrijo in trgovino, ki lx> vodilo posle prejšnjega trgovinskega mi-
nistrstva. Namesto prejšnjega ministrstva za gozdove in rudarstvo je bilo ustanovljeno glavno ravnateljstvo za gozdove, poleg tega pa še posebno glavno ravnateljstvo za rudnike, Tako imamo sedaj že 4 glavna ravnateljstva, poleg tega pa bo ustanovljeno še peto ravnateljstvo za ljudsko prehrano Urad za tvoritev con in mezd pride pod ravnateljstvo za obrt, industrijo in trgovino. Iz ravnateljstva za kmetijstvo je bilo nadzorstvo nad riliolovom v gorskih vodah preneseno v ravnateljstvo za gozdove. Prometno ministrstvo je odstopilo javna dela notranjemu ministrstvu, tako da so mu ostale še pošte in promet. V finančnem ministrstvu ni bilo nobenih izprememb. Glavne ravnatelje nadzoruje pristojni minister, ki tudi predlaga zakonske osnutke in jih zastopa. Ce gre r.a vprašanja njih resorjev, so tudi glavni ravnatelji klicani na ministrske seje. Polog glavnih ravnateljstev so lahko imenovani šo državni tajniki, ki delajo kot pomočniki ministri, tudi ti lahko sodelujejo pri sejah vlade, kadar so pozvani. Vsekakor pn lahko glavni ravnatelji postanejo tudi državni tajniki.
Mednarodna banka v Zagrebu, ki je bila nedavno ustanovljena, zvišuje glavnico od 0.75 na 10 milij. kun.
Naročite »Slovenčevo knjižnico«!
Iz Hrvaške
Teden slovaške kulture v Zagrebu. »Ilrvat-
sko-slovaško društvo« v Zagrebu je organiziralo teden slovaške kulture, ki traja od 29. novembra do 6. decembra. Vsi dnevi tega tedna, ki hoče poglobiti kulturne stike med NDII in Slovaško, bodo izpolnjeni z raznimi kulturnimi prireditvami. Predvsem bo vsak dan v tem tednu ]>o eno predavanje, posvečeno Slovaški. Predavanja l>odo v zagrebškem radiu. Razen tega bo hrvatsko državno gledališče uprizorilo dve slovaški operi, v katerih bosta nastopila v glavnih vlogah slovaška operna pevka llubova Kišonova in Štefan llodža. Hrvatski glasbeni zavod bo priredil koncert »Bratislavskega komornega združenja, hrvatska drama bo pa uprizorila slovaški gledališki komad »Kariera« od slovaškega pisatelja Stodole.
Predavanje o grbih hrvatskih mest. Vse-učiliški profesor dr. Dabinovič je imel te dni v Zagrebu predavanje o grbih jiosameznih brv. mest.
Delavske kuhinje v NDH. Hrvatska delavska zveza je pričela v vseh večjih hrvatskih mestih ustanavljati delavske kuhinje, v katerih se lahko hrani delavstvo. Te kuhinje so posebno dobro obiskane v samem Zagrebu, zatem pa v Sarajevu in Osijeku.
Sneg v Bosni. Hrvatsko časopisje poroča, da je prejšnji teden skoraj po celi Bosni zapadel sneg. V Sarajevu je bila snežna plast visoko 40 cm ter so vozovi cestne električne železnice pričeli voziti s precejšnjo zamudo, kor so morali po mestu najprej očistiti proge. Po vseh krajih je pritisnil že tudi precejšen mraz.
V Brezovici dogotavljajo samostansko poslopje, Poleg ostalih ženskih redov bodo sedaj prišle na Hrvatsko tudi karmeličanke, ki bodo imele svoj samostan v Brezovici. Samostansko poslopje sedaj dogotavljajo ter se bodo karmeličanke v njem lahko kmalu naselile. V samostanu bo tudi kapelica, ki bo dostopna tudi ostalim vernikom. Sredi kapelice bo grobnica, v katero bodo pokopavali zagrebške nadškofe in škofe, ker je grobnica v zagrebški katedrali že polna. Grobnica za karmeličanke bo pa na samostanskem vrtu.
Zadušnice za pok. dr. Trumbifem. Ob četrti obletnici znanega hrvatskega politika pok. dr. An-te Trumhiča je bila v sredo, dne 18. t. m. v zagrebški katedrali z.a pokoj njegove duše slovesna zadušnica, ki jo je služil hrvatski initropolit in zagrebški nadškof dr. Stepinac. Zadušnici so prisostvovali Člani hrvatske vlade, ustaških organizacij ter zastopniki raznih hrvatskih kulturnih in prosvetnih ustanov. Navzoča je bila tudi pokojnikova vdova z ostalimi člani pokojnikove družine.
Stulna Meštrovičova razstava v Zagrebu. Iz sedanjega umetniškega paviljona na Zrinjevcu so prenesli vse Mešlrovičeve umetnine v umetnikov paviljon na Josipovcu, kjer nameravajo ustanoviti stalno razstavo Meštrovičevih umetnin.
Preureditev hrvatskega državnega prirodo-slovnega muzeja. Hrvatski državni pridoroslovni muzej, ki je bil ustanovljen pred kakimi slo leti, ima več zelo bogatih zbirk. Posebno zbirka faune Adrijanskegn morja spada med najpopolnejše zbirke na svetu Sedanji muzejski prostori pa za potrebe te znanstvene ustanove ne zadoščajo več ter se je zato hrvatska državna prosvetna oblast odločila zgraditi sedem novih muzejskih stavb, ki bodo stale v Varaždinski ulici. V eno teh poslopij se ho pozneje preselil tudi prirodoslovni muzej.
Na sedanji umetniški razstavi v Zagrebu, ki so jo odprli prejšnjo nedeljo, razstavljajo naslednji slikarji: Ivo Auer: Ljulx> Babič, Ze-naida Bandur. Vladimir Becič, Ferdo Bir, Bruno Bulič, Štefa Canki-Pažič, Josip Crnobori, Marijan Detoni, Ivan Domač, Vladimir Filako-vac, Stiepan Galetič, Vilko Gecan. Ivan Gene-ralič, Oton Glilia, Hinko Gudac, Krsto Hege-dušič, Žoljko llegedušič, Josip Horvat-Medji-murac, Vladimir Jolič, Ante Kaštelanič, Anton Kirinčič, Joža KI jakovič, Dušan Kokotovič, Slavko Kopač, Branko Kovaeevič, Edo Kovačevič in drugi. Od kiparjev razstavljajo predvsem Anton Augustinčič, Ivan Meštrovič, Frano Krši-nič in drugi. V vsem razstavlja 57 slikarjev in 13 kiparjev.
Nemški tečaji za sarajevske časnikarje. Podružnica zagrebške uemške znanstvene akademije v Sarajevu je uvedla posebne nemške tečaje zn tamošnje hrvatske časnikarje.
Zagreb šteje danes okoli 300.000 prebivalcev. Ob nedavni proslavi 700 letnice proglasitve Zagreba za svobodno in kraljevsko mesto, je hrvaško časopisje tudi obširno poročalo o dosedanjem raz-
Velika ofenziva... na letaku OF
»Slovenska revolucionarna fronta« upa, da si bo opomogla od prejetih udarcev, če bo iz globin gozdov, odkoder izdaja obsodbe in obljublja 06ve-to, začela z veliko papirnato ofenzivo z neumnimi letaki, ki širijo najnesramnejše laži proti protiko-munistični milici.
Prvaki OF pa bi si lahko prihranili trud, ko se vznemirjajo kot toliko blaznežev, ker se nikdo več ne boji 6trahovalcev, ki 60 plačani od Moskve.
Protikomumstične milice in z njimi V6e slovensko katoliško ljudstvo pa so odločene nadaljevati z bojem proti rdečemu barbarstvu, da se enkrat za vselej odstrani »sovjetski raj«, o katerem imajo vsi tako žalostne izkušnje.
Katere zadruge so darovale za zimsko pomoč
Objavili smo že poročilo da so slovenske zadruge prispevalo za zimsko pomoč Visokemu komisariatu znesek 50.000 lir. Ker so nekateri naslovi zudrug bili netočni, navajamo še enkrat pravilne naslove in darove posameznih zadrug.
Zavod za zadružništvo Ljubljanske pokrajine 1500 lir; Zadružna zveza 5(XK) lir; Zveza slovenskih zadrug 5000 lir; Ljudska poojilnica 5000 lir; Kmotska posojilnica Ljubljanske okolice 5000 lir; Gospodarska zveza 5000 lir; Kmetijska družba 5000 lir; Vzajemna posojilnica 1500 lir; I delavsko konzuinno društvo 1500 lir; Gospodarska zadruga, nabavna in prodajna zadruga 100 lir; Nabavljalna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine 4000 lir; Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev 1000 lir: Skupna nabavna in prodajna zadruga 1000 lir; Kmetijska nabavna in prodajna zadruga 1250 lir; Oblačilnica za Slovenijo 1000 lir; »Marad« osrednja zadruga za izvoz lesa 500 lir; Hranilni in posojilni konzorcij kreditna zadrugn državnih uslužbencev 250 lir: Kmetski hranilni in |io-sojilni dom 2500 lir; Zadružna hranilnica 500 lir; Zadružni kredit 500 lir; Splošno kreditno društvo 250 lir Gostilničarska nabavljalna zadruga za Ljubljansko pokrajino 1500 lir; Gospodarska zadruga poštnih uslužbencev 250 lir. Skupaj torej 50.000 lir.
voju glavnega hrvatskega mosta ter zatrjuje, da šteje danes Zagreb okoli 300.000 prebivalcev. Število prebivalstva se je posebno dvignilo s proglasitvijo Zagreba za glavno mesto NDH, kar je tudi razumljivo, ker se je s preselitvijo posameznih državnih uradov v Zagreb naselilo v mestu tudi mnogo državnega in privatnega uredništva. Po zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo leta 1931, je imel Zagreb 185.581 prebivalcev, ki so bili pretežno Vsi rim. kat. vere (157.897). Pravoslavnih je bilo tedaj v Zagrebu 13.279, judov 8702, protestantov 2118, starokatolikov 1535, muslimanov 1239, grkokatolikov 480 in 331 pripadnikov drugih ver. Hrvatsko je govorilo 153.703 ljudi j, slovensko 17.627, nemško 6287, češko in slovaško 2310, madžarsko 2210, rusko 1354, italijansko 379, poljsko 375, arnautsko 240, bolgarsko 201, ukrajinsko 90, romunsko 89, turško 45, druge jezike pa 665 prebivalcev.
Iz Srbije
Srbski dnevnik o zadnji preosnovi INcdiče-ve vlad^. Belgrajski dnevnik »Obnova«, ki ga urejuje Nodičev sorodnik Stanislav Krakov, se v daljšem članku bavi z zadnjo proosnovo srbske vlade ter med drugim pravi: »Tisti, ki so po tej preosnovi prenehali biti ministri, ostanejo še nadalje v prvih vrstah narodne liorbe Za olistoj in boljšo bodočnost srbskega naroda. Oni so tu kot gotova rezerva v vodstvu naroda vedno pripravljeni, da prevzamejo dolžnosti.«
Načrtno kmetsko gospodarstvo v Srbiji se lepo razvija. Vodstvo srbskega načrtneca kmečkega gospodarstva je z izvršenimi deli, ki so bili predpisani za to leto, popolnoma zadovoljno. Pod strokovnim nadzorstvom so kmetje v vseli srbskih okrožjih obdelali vso razpoložljivo zemljo in jo zasejali s kulturami, ki so jih kmečkemu ljudstvu svetovale oblasti. Letošnji pridelek je bil povsod zadovoljiv. Za prihodnje leto ^ bodo oblasti izkoristile vse izkušnje letošnjega leta in so zato prepričane, da bodo dosegle še lepše rezultate in bodo še znatnejše dvignile proizvajalno možnost srbskega naroda.
Strogi pr-dpisi proti pijančevanju. Srbske osrednje politično-upravne oblasti so izdale pred kratkim podrejenim organom nova, poostrena, navodila glede zatiranja pijančevanja po mestih in v podeželju. Po teh navodilih bo odslej poleg osebe, ki bi se opijanila v javnem lokalu, občutno kaznovan tudi gostilničar.
Odstranitev znanega lokala. Zaradi razširitve Dečanske ulice so v Be<Igradu podrli poslopje na oglu Aleksandrove in Dečanske ulice, v katerem je bila znana gostilna »Topola«.
Žganjekuha v Srbiji prepovedana. Srbske oblasti so letos izdale prepoved zg kuhanje žganja iz sliv. Slive, ki so letos tudi v Srbiji zolo dobro obrodile, so deloma posušili, deloma pa porabili za mezgo. Žganjekuha je bila dovoljena samo iz tropin.
Tji, % 1|j!. Hi!, .ilf ,;!|r
CESARICA S TRPEČIM SRCEM
Pred lo silno žalitvijo in še hujšo žalitvijo svojega soproga je Elizabeta onemela. Odhitela je iz sobe, zaloputnila z vratmi in se v svoji sobi zrušila v silovit jok. Jokala je s tako silo in pri tem tako stokala, da so bili služabniki v sosedni sobi silno zbegani in niso vedeli, kako naj svoji vladarici pomagajo.
Elizabeta je nato preživela silno nemirno noč. V vročici je neprenehoma jokala. Ustvarila si je tisoč načrtov in jih takoj opustila, napisala je dvajset pisom in jih takoj raztrgala, Sklenila je edino, kar je mogla: zapustila bo dvor in se ne bo nikdar več vrnila.
V prihodnjih tednih je hladno izvedla svoj načrt. Franc Jožef je jokal in prosil, rotila jo je njena mati vojvodinja Luiza, pa ni nič dosegla. Elizabeta jc bila v svoji duši pregloboko užaljena. Cesar pa je vendar dosegel, da se bo večkrat na loto vrnila na rlvor in. se na njegovi strani udeležila glavnih dvornih slovesnosti. Tako so naj svetu dokaže, da zakonska zveza med cesarsko dvojico ni prelomljena.
Odslej naprej so jo težko sledili na njenih beganjih po svetu. Potovala je na Krf, s Krfa v Benetke, na Tirolsko, ob bavarska jezera, v Cannes, v Menton, Kissingen in kraje ob Renu. Na svoji-jahti je begala po Sredozemskem morju. V tislih ens-ili .je pisala: Kadar sem na morju, popolnoma oživim... Morje je moj veliki prijatelj, morje me tako razume, da zanj nimam nobenih skrivnosti. Nič me lako no pomiri, kakor pogled na morske valove.«-
Pri tem stalnem menjavanju okolice pa se Elizabeta ni razbila,
ampak je postajala bolj zbrana. Pogled na ljudi in stvari okoli nje jo je silil k resnemu razmišljanju. Tiste čase je govorila: »Kako je vse človeško delo nekoristno, smešno in varljivo? Zakaj se trudimo, ko ni nič na svetu trajno. Proden bo poteklo sto let, lio izginilo vse, kar se nam danes zdi tako ljubo in tako neizogibno potrebno. Mi smo samo prikazni, ki nekaj časa migotajo nad zemljo, nato pa izginejo v vesoljstvu...« Tako se je srečala z mislijo Amiela: »Pred seboj sem zagledal silen prepad, kamor drve vsi prividi, ki se imenujejo bilja. Živa bitja so le prikazni, ki letajo nekaj časa na zemlji, nakar se vrnejo v večnost...« Elizabeta je še govorila: »Za politiko se ne zanimam. Zdi se mi nekaj smešnega. Državniki si domišljajo, da vodijo potek dogodkov. Kakšna zmota I Vse, kar se dogaja, je že od nekdaj določeno po nujnosti. Previdnost je, ki vodi svet. Najslavnejši vladarji in najspretnejši ministri 6e samo uklanjajo neizogibnemu zakonu stvari...« V tem oziru se je naslanjala na nazore dveh velikih vojskovodij, Napoleona I. in Friderika II., ki sta oba toliko dala na »njegovo veličanstvo slučaj«, na »nepredvideno«. V svoji silni črnogledosti je Elizabeta rada ponavljala stihe iz Macbetlia: »Življenje je le senca na potovanju, beden igralec, ki se trapa svojo uro na odru, pozneje pa ga nikdo več ne sliši. Življenje je pravljica, ki jo pripoveduje bedak, polna hrupa in besnosti in ki nima smisla.«
Sedmo p o gl a v j e.
Zabavala se je s temi svojimi razmišljanji pod očarljivim nebesnim svodom nad Krfom. ko je zagrmel top pri Sadovvi. To jo je priklicalo nazaj v pravo stvarnost.
Od januarja 1866 se je razvijal diplomatski dvoboj med Prusijo in Avstrijo. Pod raznimi oblikami so se Hal>sbuliani in Hohenzol-leini bojevali za vodstvo v Nemčiji. Strasti so so razplamtevale. Na obeh straneh so polnili orožarne.
Komaj je Bismarck zapustil nižjo službe, že je presenetil svet s svojim stvarnim gledanjem, s svojo spretnostjo, drznostjo in izredno politično genialnostjo. Prejšnjo jesen je storil mojstrsko dejanje v Biarritzu. Z ostrim pogledom je pravilno presodil, kaj lahko izlušči zase koristnega iz sanjarij Napoleona lil. Zagotovil si je francosko nevtralnost in italijansko zavezništvo in je z dolgimi koraki hitel naprej. Njegov vojaški sodelavec general Moltke mu je dajal najlepše navodilo, ki ga more državnik ponesti v viharne čase in to navodilo je bilo: vse premisliti in pretehtati, nato pa tvegati.
Kaj je našel pred seboj?... Avstri ja se je kar vidno razkrajala. Po Metterniehovem absolutizmu se Avstrija ni mogla več razvijati, Avstrija je bila tista, ki si je zaslužila prislovico, da je »vedno za eno leto prepozna, da ji vedno manjka ena armada, da ji vedno manjka ena ideja.«
Vojna je izbruhnila 15. junija 1866. Pruske armade so takoj zasedle Hesensko. Saksonsko bavarsko Frankonijo, Hanoveransko, obrobne predele Češke, italijanska vojska pa je začela z ofenzivo ob Gardskem jezeru..
Avstrija se je morata braniti na dveh frontah.
Pruska vojska je dne 3. julija zmagala pri Sadovvi. Bila je to zmaga čisto po vzoru Napoleonovih zmag. Dne 13. julija so pruske vojske prodrle do Nikolsburga, ki je 55 km od Dunaja.
Teden dni pozneje je Avstrija morala položiti orožje. Ena bitka je zadostovala, da je odločila usodo vojne.
S premirjem v Nikolsburgu in z mirovno pogodbo v Pragi je Franc Jožef izgubil zadnje ostanke svojega italijanskega kraljestva. Benetk ne bo več imel. Šc mučnejše pa mu je bilo, da .jo moral podpisati odhod Avstrije iz, nemške konfederacije. Odslej bo družina Iloenzollernov vladala NemčijL
Ljubljančani popijejo dosti brezalkoholnih pijač
Ljubljana, novembra.
iedaj, ko je vinska trgatev že za nami in je »Sv. Martin požegnal vin«, seveda marsikje že poskušajo, kakšno je letošnje vino in povsod se pohvalijo z njim, bodisi z domačim, pridelanim v Ljubljanski pokrajini, to 6e pravi na Dolenjskem in v Beli Krajini, pa tudi z onim, ki ga uvozimo iz Italije. Dasi je vino že prevrelo, vendar ga še ni toliko na trgu, kakor bi mislili, običajno pride namreč vino na prodaj istega leta šele okoli božiča, poprej moramo popiti lanskega. Oblasti na Kranjskem so res po vsej pravici zatrjevale okoli 1. 1712., da 60 naši kraji prava »vinska dežela«. Seveda izkazujejo vsakoletne statistike, da recimo Ljubljana popije vsako leto tudi mnogo drugih alkoholnih pijač, tako piva, žganja, likerjev in podobnega. O pivu smo nekaj ča6a slišali, da ga bodo pričeli delati iz koruznih kali, ki ostanejo pri mletju in ki dajejo prav močno pivo. Vendar imamo v Ljubljani še vedno ječmenovo pivo, koruzne kali pa, — če jih je kaj — bi bilo bolj pametno uporabiti za olje, tako, kakor delajo Hrvatje.
Vidi 6e, da bo letos žganja manj, kakor druga leta. Sadjarji so prekuhali v žganje le najslabše sadje, vse drugo pa so porabili za krhlje, prodali sveže ali pa prekuhali v mezge. Tako je tudi prav. Sicer pa smo že prejšnja leta piopili mnogo >sli\ov-ke« in podobnega žganja, ki je bilo po večini iz — grških lig in rozin, le za okus je bilo dodano nekaj drugega 6adja. Tako bo najbrže tudi letos.
Povprečnemu Ljubljančanu 6e bo pa morda čudno zdelo, da je Ljubljana tudi zelo močan kon-zument brezalkoholnih pijač. Torej Ljubljančani niso samo vinopivci ali uživalci alkohola v drugih oblikah, temveč tudi prijatelji brezalkoholnih pijač. Takole pred kakšnimi dvajsetimi leti je bila — zlasti med mladino in ženskami, pa tudi med treznimi moškimi — najbolj priljubljena brezalkoholna pijača »pokalica«, v ljudskem jeziku »kraherle«. Imenovali 60 jo kratko »prvega vojaka v boju proti alkoholu«. Ljubljanski sodavičarji 60 včasih res izdelovali izvrstno jookalico iz pristnih sadnih 6okov in sladkorja ter ogljikove kisline, tako, da se je penila kakor šampanjec in okus ter vonj je imela nad vse prijeten. Marsikateri sodavičar si je s so-da-vodo, — ki 60 jo Ljubljančani použili in jo še zauživajo, — v neverjetnih količinah, napravil prav čedno premoženje. Sodavičareka obrt je bila v Ljubljani vedno sjjoštovana in ugledna. Pokalica 6;ima pa se je zamerila precej med prejšnjo svetovno vojno, ko 60 6odavičarji morali mesto pristnih sokov in sladkorja ujiorabiti 6ama nadomestila. Kolikšne množine soda-vode in jx>kalice popijejo povprečno Ljubljančani na leto, pa ni točno znano, ker sodavičarji ne plačujejo užitnine od prodane količine, temveč le pavšal.
Močna konkurenca pokalici je nastala pred leti s pijačami iz mlečne in podobnih kislin. To je bil 6lavni »šabeso«, čigar 6lava pa je trajala le malo
let. Ta pijača je prišla kot moda in izginila kot moda. Sedaj je menda nikjer ne pijejo več.
Izredno mnogo 60 Ljubljančani popili včasih mineralne vode, na leto tudi okoli 400.000 litrov, največ seveda rogaške in radenske. Lani je bil seveda dovoz ustavljen in Ljubljančani eo popili mineralne vode le okoli 180.000 litrov. Segli pa 60 bolj jio umetni sodavici. Sedaj pa Ljubljančani zopet segajo po-mineralni vodi, kakor »San Pelegri-no< in podobnimi in bo letos konzum mineralne vode znatno višji, kakor lani.
Letos 6mo imeli dobro sadno letino, toda le malo sadja smo uporabili za dobre sadne sokove. Pri nas še ni dobro znano, kako ohraniti 6adne sokove sveže vse leto. Po navadi se nam sadni 6okovi spremene v kisle in dostikrat neužitne jabolčnike, tepkovce in podobno. Sadne 6okove bi se morali naši ljudje navaditi takoj po prešanju dati v hermetično zaprte steklenice ali posode, kjer ne pridejo v stik z zrakom in torej ne do glivic, ki povzročajo kisanje in vretie. V tem nam morajo biti mojstri Italijani.' ki prav sedaj na primer 6 takim uspehom uveljavljajo svojo oranžado na n3Šem trgu in konzum te okusne brezalkoholne pijače v
Ljubljani vedno bolj narašča. Točne 6tati<stike pa zaenkrar seveda še ni.
Pač pa vemo, da 6talno narašča tudi konzum takih sadnih sokov, ki jih znamo delati tudi mi, na primer malinovca. V prejšnjih letih je Ljubljana letno porabila povprečno okoli 20.(X)0 litrov mali-novega in podobnega 6oka, lani pa že nad 30000 litrov, toliko pa eeveda samo uvoženega z dežele. Mnogo soka jia 6o Ljubljančani sami nakuhali iz malin in borovnic, bodisi, da so jih kupili ali pa eami nabrali Malinovec pri nas barvajo z umetno barvo, da dobi temnejše rdeči poudarek Bolj zdravo bi bilo, ako bi malinovec barvali — s primesjo borovničnega soka.
Tukaj bi bilo treba govoriti še o raznih drugih domačih brezalkoholnih pijačah, ki si jih ljudje sami napravljajo in ki niso pod nobeno kontrolo. Ječmenova kava je dandanes domača že v vsaki, tudi najbol| imenitni ljubljanski družini. Družine si za tako kavo tudi že same delajo primes — iz žganega korenja, želoda in podobnega. Druga domača pijača je postala citronada. Le iz tega razloga 6i moremo razlagati ogromno količino citron, ki jih je Ljubljana letos nakupila. Ko pa se bo dovoz nekoliko zboljšal. pa upajmo, bo postalo zopet eno naših najljubših in najbolj krepilnih domačih brezalkoholnih pijač — mleko.
Tati iz mehkih glav dobimo kislo zelje
Ljubljana, novembra.
Več naših člankov v zadnjih tednih — zadnji je izšel v soboto — je do dobra poučilo našo male pridelovalce in kmetovalce, kako naj si napravijo dovolj kislega zelja za zimsko in spomladansko zalogo, saj letina zeljnatih glav je bila letos odlična, hvala Bogu. Vsa ta navodila pa veljajo za napravo kislega zelja iz glav. Umetnost kisanja takega zelja je siccr že precej znana. V zadregi pu so nešteti mali priclelovulci, zlasti v Ljubljani, ki jim zelje nikakor ui hotelo iti v gluve, vsaj ne v tolikem obsegu, kakor bi rudi in seduj žalostni gledajo veliko perje zelja, s katerim ne vedo kaj početi, kvečjemu, da ga pokrmijo zajcem in kožuhi. Je pač križ, če je človek prvič v življenju kmetovalec in ne zna pravilno odbrati sadik in vzgajati zeljnatih glavi
Tudi takim malim pridelovalcem se da pomagati, da pridejo poceni do lastnega kislega zelja, in sicer prav iz teli neuporabnih zeljnatih listov, pa tudi iz olirovta in celo iz poganjkov, ki rastejo na storžih, s katerih smo pred tedni odsekali cele gluve. Vse to poberemo, očistimo gnilih listov, lcjK) obrežemo in vržemo — ali posamezne liste ali kar vse skupaj — v velik lonec vrele vode in pustimo, da voda še enkrat zavre, torej, da se listi skuhajo. V sodčku, kamor hočemo dati to, jiolož.imo na dno plast že skizunega zelja, nato pa plast skuhanih listov,
Nekaj vremenske bilance za november
Ljubljana, 30. novembra.
V novembru so bile vse nedelje lepe, sicer zjutraj meglene, nekoliko mrzle, toda brez dežja ali padavin v drugi obliki. V nedeljo je bila prva adventna nedeja, o kateri govore stari vreme-narji in očanci: >Na prvo nedeljo v adventu slana in ivje, bo prihodnje leto jioino sadno drivje.t Danes v ponedeljek je dan sv. Andreja. Ta nekako končuje letno vrsto vseh onih svetnikov, ki so pri naših starih ljudeh nekak mejnik za večje v.emenske spremembe. Pravijo drugače: »Na Andreja, ko se v kozarcih vince smeja, vreme tako ali onako, ostane do konca leta enako.« Drugi rek pravi: »Andrej oster in suh, pozimi nam raste kruh!« Bog daj, da bi bilo tako za prihodnje leto. Naposled: »Na Andreja sneg, ostane skozi 100 dni.«
November izkazuje prav tako, kakor oktober in drugi meseci v tem letu, zadovoljivo in zanimivo vremensko bilanco. Za november znaša tako imenovani mesečni padavinski povprečnik 114 mm in 12 deževnih dni. Letos je ontbrograf zaznamoval v Ljubljani le 9 deževnih dni in komaj 35.7 milimetrov dežja. Največ dežja je bilo od 6. na 7. novembra, namreč 12.1 mm. Zadnji deževni in deloma snežni dan je bil 17. november, ko je bilo 1.2 mm dežja. Od takrat naprej ni bilo dežja. Vreme je stalno zmerno mrzlo in sončno. V tem letu smo drugače zaznamovali celotno 137 deževnih in skupno 8.51.9 mm dežja. Vse kaže, da bo leto 1942 eno najbolj suhih let v zadnjih 25 letih.
Prav značilno krivuljo kaže barometer za le-
tošnji november. Prvi dnevi deževni, zadnji dnevi novembra lepi in mrzli. Prvi dan novembra barometer nizek, 758.1 nun, nato se je barometer dvigal, potem pa spet padal na 757.5 mm, katero stanje je bilo najnižje. Od tega dne pa se je spet barometer naglo dvigal, da je 15. novembra dosegel visoko stanje 775.1 mm, nato padec na 762.1 mm, zopet dvig na 775.5 mm dne 26. novem-nakar rapiden padec na 758.3 mm 28. novembra. Sedaj konec meseca počasno dviganje.
Jutranji temperaturni minimum je 6. novembra dosegel najvišje stanje +13° C, dne 17. novembra je živo srebro prvič zdrknilo pod ničlo in 27. novembra smo imeli v tem mesecu najhujši mraz, ko je bilo —7.4° C.
Dnevni maksimum temperature kaže tudi za november značilno krivuljo. Dne 6. novembra še rekord +20.6° C, nakar sledi počasen padec, toda dnevna temperatura se je še vedno vzdržala nad ničlo, kar ni bilo novembra lani. Najnižje stanje dnevnega temperaturnega maksima je znašalo + 2.5» C.
November je bil mesec zelo ugoden za razna dola po sadovnjakih. In končana so tudi poljska dela. Na dan sv. Andreja se navadno marljiv kmet ozira na okrog in sestavlja bilanco svojega kmetovanja. Letos je ta bilanca splošno povoljna. Obvarovani smo bili pred raznimi vremenskimi katastrofami, ki so druga leta navadno obiskovala naše kraje v poletnih mescih, obvarovani smo bili pred jesenskimi velikimi povodnjimi, da nam niso uničile razne pridelke na njivah.
recimo v višini zeljnate glave. To trdo potlačimo, potresemo s tenko plastjo soli, dodamo, nač po okusu, nekaj kmnine, malo jabolčnih lupin, brinja ali česa podobnega, trdo potlačimo, nalo pa zopet položimo jdast listov in zopet slično plast soli, ktimine in podobnega. To ponavljamo, dokler ni sodček skoraj do vrha poln in potlačen. Na vse to potlačeno zelje položimo nekaj svežih listov, pokrijemo z lesenimi deščicami in položimo po vrhu nekaj težkih kamnov.
Tako pustimo to zelje nekaj tednov, da se kisa. Ko je zelje že kislo, dvignemo kamne in deščice ter odstranimo vrhnje liste. Kamne in deščice umijemo, nato pa z njimi zojiet zakrijemo zelje. Paziti pa moramo, da je sodček z zeljem med kisanjem v običajni sobni temperaturi 18 stopinj Celzija, pozneje pa nn takem kraju, da ne zmrzne in pn tudi na pretojilem ne sme biti. Tudi pri količini soli moramo biti previdni, tako je najbolje, če uporabimo recimo na 50 kg zeljnatih listov 1 kg soli.
Imeli liomo tako domače dobro kislo zelje — iz listov, ki bi jih sicer zavrgli. To želji pripravljamo za jed prav tako, kakor običajno kislo zelje, moremo ga pn tudi uživati kot solato z dodatkom olju in čpbule.
Gospodarstvo
Popravek v kolektivni pogodbi za trgovinske uslužbence. V poročilu o kolektivni pogodbi za trgovinske nameščence se je vrinila pomota, besedilo mora biti pravilno naslednje: za osebje, ki še nima dveh let službe in prejema do 900 lir plače, se zvišajo prejemki samo za 20 %, ne pa za 35, oz. 30 %, kot je določeno za osebje z daljšo službeno dobo.
Bolgarska prosta cona v Antivariju. Nedavno je bila ustanovljena italijansko-bolgarska prevozna družba, ki bo organizirala bolgarsko-italijansko trgovino na progi Ruščuk—Korča—Antivari. V ta namen bo dobila Bolgarija v pristanišču Antivari (Bar) svojo svobodno cono.
Češka banka v Zagrebu zvišuje glavnico od 7 na 10 milij. kun.
Menjalna trgovina na Hrvatskem. Da bi se olajšale prehranjevalne razmere v južni hrvatski in zla6ti v obmorskih krajih, je prišlo tia predlog glavnega ravnateljstva za prehrano do blagovne izmenjave. Obmorski kmetje bi dobili v zameno za 6vojo volno in olje živila iz ostalih delov Hrvatske.
Španska zunanja trgovina. V španski zunanji trgovini zavzema lani Italija drugo mesto, takoj za Nemčijo. Leta 1940 io znašal italijanski uvoz iz Španije 15.95, leta 1941 žo 49.42 milij. pezet. Španski uvoz iz Italije je dosegel lela lt>-!0 23.21 milij., lani pa 17.06 milij. pezet. Važen dobavitelj Španije je Argentina, dočim je važen odjemalec še Severna Amerika.
Hidriranje kave v Braziliji. V Braziliji so začeli delati nove načrte za izkoriščanje kave, katere imajo preveč. Da bi prihranili na prostoru za prevoz kave, so začeli delati jioskuse, kako bi kavi odvzeli vodo in vsebino celuloze, ki jo ima. Stroje
Diktatura proletariata
Materialist gleda vse kot materialist. Ne vidi nič duhovnega, nič dobrega, nesebičnega, požrtvovalnega. Tako je tudi Marx videl na svetu samo izkoriščanje, izkoriščevalce in izkoriščaitce. Vsa zgodovina mu je zgodovina bojev med dvema »razredoma«. V naši dobi se je to nasprotje do skrajnosti poostrilo: na eni strani so kapitalisti — izkoriščevalci, na drugi strani delavci — izko-riščanci; na eni strani buržujci, na drugi strani proletarci. Boj se pa po prepričanju koniunsitov že odločuje. Dialektika razvoja bo uničila zasebno lastnino in ustvarila nov komunizem. Seveda pa morajo proletarci v tem boju sodelovati, da se bo prej in njim v prid rešil. Morajo se organizirati kol komunisti, morajo se z zavednim delom pripravljati na revolucijo. Komunizem, je dejal Marx v Komunističnem manifestu, se da doseči le po nasilnem prevratu vsega dosedanjega družabnega reda. Revolucionarno je zaklicali »Naj trepečejo vladajoči razredi, pred komunistično revolucijo! Proletarci izgube v njej le svoje verige, pridobe pa z njo svet!« Da bi proletarce še bolj podžgal, je oklical diktaturo proletariata, go-spodstvo in vladstvo organiziranih delavcev. Pro-lelarci bodo dobili v roke vso oblast, bodo kot vladajoči razred« nasilno odpravili »stare proizvajalne razmere« in tako uničili življenjske p°g0ie izkoriščajočega razreda, ko lega razreda več ne bo, sploh ne bo več razredov. Razred je razred le poleg drugih razredov, potem se pa po Marxu razredi ločijo le po dejavnem in trpnem izkoriščanju. Ker bo po končani revoluciji samo še pro-lelariat, ki ga ne bo nihče več izkoriščal, tudi proletariat ne bo več razred. Nastala bo »brezrazredna družba«, zazeljeni cilj komunizma, ko bo, kakor je Marx proletarcem svečano obljubil, »svobodni razvoj vsakega, svobodni razvoj vseli«.
Zal, da moramo proletarcem te komunistične sanje nekoliko po resnici popraviti. Resnica je, če hi se komunistična revolucija posrečila, da bi proletariat nekaj časa »gos|)odoval«. Tako je gospodoval v Rusiji fio oktobrski revoluciji. Prav za prav ne proletariat, saj je med njim mnogo |)Ošte-uili delavcev, temveč tisti nezadovoljni, v dušah razklani, vsemu svetu sovražni ljudje, ki jih je v naši brezbožni dobi dosti povsod, zlasti pa po večjih mestih. Ti ljudje so tudi v Rusiji planili na dan iu začeli klali in moriti, razbijati in ropali. Morili eo ne le kapitaliste, le še morda najmanj, temveč delovne in pridne ljudi, ki so si s trudom pridobili nekaj premoženja, potem pa vse, ki jim ali zaradi položaja ali zaradi mišljenja in življenja niso bili povšeč, tako na eni strani učenjake, profesorje, uineluike, na drugi strani pa duhovnike in redovnike, celo uboge rctlovnice, ki zares pod milim Bogom nikomur niso mogle nič zalega storili, saj molitev in dela krščanskega usmiljenja morejo dražiti le satana in njegove hlapce. A kako so komunisti divjali vprav ludi nad redovnicami n. pr. na Španskem! Tega pokolja se komunisti ludi pri nas lahko vesele, če se jim bo namreč revolucija posrečila. Vsi pošteni ljudje morajo bili pripravljeni na to. Komunisti bodo »obračunali« z vsemi, ki njih brezbošlva in zločinstva niso mogli odobravati. A tudi drugi naj si nikar ne laskajo, da bodo prosti. Koriumsti »obračunavajo« tudi s tistimi, ki imajo kaj, kar bi sami radi imeli!
A lo »gospostvo« prolelarcev ne bo (rajalo vedno. Nad proletarci bodo v resnici drugi, ki bodo gospodovali. To so razni samozvanci, vlado-željni inteligenti, ljudje, prav kakor vidimo v Rusiji; nazaduje kak močan in brezobziren diktator, Lenin, Stalin ah drugi taki možje. Ti puste proletarcem, da se izdivjajo, okopljejo v krvi, potem pa sami vzamejo vajete v roke. Začnejo se krvave »čistke«, ki jemljejo glave tistim, ki so preveč željni gospostva. Lenin je dejal, da brez inteiigentov sploh ni mogoč komunizem, a inteligenti hočejo gospodovati, ki jim mora masa služiti, a vidijo težko tudi enakega poleg sebe. Tega naj se torej proletarci dobro zavedajo, da ne bodo sanjali neresničnih sanj!
Potem pa naj pazijo še na neki stavek v komunističnem manifestu. Marx pravi, da se bo moralo po koitčani revoluciji uvesti »prisilno delo za vse« in obnoviti »industrijske armade«. Saj drugače v komunizmu ni mogoče urejeno in res plodno delo. Ta prisilnost bo pa pustila malo svobode in svobodnega razvoja, ki se ga proletarci tako vesele. Kako je že napovedal dalekovidm Leon XII? Dejal je, da čaka proletarce v komunizmu le mrzka sužnost in če enakost, enakost v bedi«. Kaj ko bi to le preveč resnično bilo!	d.
En
v ta namen bi naj dale Severnoameriške zedinjene države, ki pa seveda tega nočejo dati kar tako.
Češka eskomptna banka v Pragi zvišuje glavnico od 100 na 150 milij. čeških kron.
KULTURNI OBZORNIK
ljubljanska Drama:
Cvetko Golar: »Ples v Trnovem«
(Premiera 28. novembra 1942.)
V 6oboto je bila prvič v drami vprizorjena Golarjeva burka »Ples v Trnovem«, ki naj bi imela edino ta namen, da bi »občinstvo dobro zabavala« (GL.) Vendar tega namena kljub vsej odrski prizadevnosti ni dosegla.
Nočemo 6 tem reči, da bi morali igrati zdaj samo globoke, resne drame. Ne, 6meh nam je dobrodošel in z vso dušo danes blagoslavljamo človeka, ki nam prinese nekaj toplega, prisrčnega veselja. Zato ima tudi veseloigra v teh dneh hvaležno polje.
Cvetko Golarja že dobro poznamo z našega odra. On je eden tistih redkih domačih pisateljev, ki ima to srečo, da je bil jx>g06t0 na sporedu Narodnega gledališča, morda poleg P. Golie največkrat. Odkar je bil napisal »Vdovo Rošlinko« 1925. leta, je bil še v osmih 6ezonah igran; to 6e pravi z drugimi besedami: relativno je bila v6ako drugo leto Golarjeva igra na 6poredu.
»Ples v Trnovem« je najnovejše Golarjevo delo. To je burkasta burka, v kateri pisatelj ponovno obdeluje i6to idejo, kakor v »Rošlinki« in končno tudi v »Dveh nevestah «in v »Zapeljivki«. Zdaj ee zahoče starejšemu vdovcu dekleta in 6icer mladega dekleta, kakor vdovi Rošlinki mladega Janeza. Le da je Rošlinka nekam naravneje pričela metati oči za mladim sosedom, kakor pa vdovec Cešnovar za dekletom, ki ga 6ploh ne joozna. V roke mu pride le ljubavno pi6mo, ki ga je pisala Meta Selanova mlademu Cešnovarju, pa je oče pi6tno dobil v roke. Na podlagi tega pisma se začne stari Cešnovar ženiti pri sinovi nevesti. Metka ga vleče in dela z njim verjetne in neverjetne burke. A ko ima stari dosti 6tnešenja, zaključi Golar zgodbo na zelo naivni način tako, da dobi Cešnovar star. eno od žensk, ki se je 6kozi vso igro metala za njim in 6e tepla zanj (ne vem zakaj prav to?), Cešnovar ml. pa dobi Melko.
Golar jc to pot pustil kmefe in kmečko okolje
in 6e je preselil v predmestje. Ni dosti razlike med Golarjevimi »kmeti« in med temi meščani. Vendar se zdi, da je našel pisatelj nekaj več pristnosti in več zdravih domislic na kmetih, kakor pa v Trnovem. Pisatelja poznamo že od prej, da živi na deskah le 6 svojim zunanjim rogoviljenjem in s harmoniko, da je njegovo gledališko prizadevanje dra-matsko le po zunanji obliki ne pa tudi po notranjem bistvu te pesniške vrste. Za njegovo zadnje delo velja to še mnogo bolj. Dramatski prijem je prisiljen, čutijo se mašila, ki naj bi sprožila 6tneh v dvorani, a zarjavela obvise v zraku (gosjiod in gospa na plesu, romantično razkrivanje ljubezni med Lojzetom in Melko i. p.). Pisatelj je skušal to pot stopiti korak naprej iz »starih dobrih časov«, v katerih se gode prejšnje njegove zgodbe, a to ni niti sedanjost niti preteklost. Nič ni originalnega in 6ineh prej utruja, kakor pa sprošča.
Vsa teža leži na igralcih in človeku 6e res smilijo pred tako nalogo. Rešili 60 jo po najboljših svojih močeh. Režiser g. M. Skrbinšek je vso burko predelal (GL) — torej je bila prvotno še 6labša — in postavil dejanje bolj v 6tare dobre ča6e, čeprav bi mu bili n. pr. bolj hvaležni za lepo zapeto pesem »Prelepa je trnovska fara«, kakor pa za karikaturo kvarteta. Glavna teža burke je bila na g. Cesarju (Cešnovar), kateremu je moral gotovo tudi pisatelj čestitati in mu biti hvaležen. Poleg njega so zelo dobro rešili vlogi gospe Rakarjeva tn Starčeva s snubitvijo Cešnovarja in z medsebojno borbo za moža, čeprav 6ta močno karikirani. Zelo dobro je odigral 6vojo vlogo tudi g. Bratina kot 60-boslikar Tone in ga. Levarjeva kot Metka. Okusno sceno je pripravil inž. Franz. A kljub V6ej prizadevnosti celotnega igralskega zbora, igra ni dosegla uspeha. Sicer publika ploska, a kdaj ne ploska? In še to odobravanje je bolj veljalo igralcem, kakor pa delu.	p.
Za Miklavža izide
»Slovenčev koledar«
Naročite ga takoj po ugodnostni ceni 20 lir
| Velikonjeva »Višarska polena« na Rokodelskem odru
Narte Vclikonja, ki se ie s svojimi psihološkimi novelami uvrstil med odlične naše pisce in je v Večernicah za leto 1928 dal eno najbolj priljubljenih ljudskih povesti »Višarska polena«, nam tudi kot dramatik ni neznan. Že v začetku svojega literarnega ustvarjanja je priobčil v »Domu in svetu« močno pieso »Suženj«, na ljudskih odrih se je igrala igra »Zupan«, ki je pozneje dala snov za »Besede«, pred dvema letoma pa smo brali v Mladiki njegovo ljudsko igro »Tabor«. Nekako istočasno se ie lolil tudi dramatizacije svojih »Višarskih polen«, ki so jih igrali v Mostab.
Bokodelski oder je v nedeljo to ljudsko igro pokazal Ljubljančanom in moremo reči, kar z lepim uspehom. V štiri dejanja je avtor strnil svoj ljudski roman z Mohorjevine, ki ie trdna gruntarska hiša s staro zgodbo, kateri pa je dal Velikonja poseben svojstven čar. Pri Mohorjevih se ob obletnici smrti sina gospodarja sproži povest in drama, katere nosilci so oče Mohor, snaha Franca, sin Matic, hlapec Tine, njegov nepoznani oče berač Blaž, grabežljivi oderuh Matevž Kosmač s svojo ženo in še bajtar Klančar. Posestvo ie po moževi smrti mlade vdove, ki jo je Tine že nekdaj ljubil, a mu io ie rajnki prevzel. Maščeval sc ic in gospodarja ubil, ko sta vozila hlode iz gozda. Nihče ne ve o tem nič, razen Blaža, ki spremlja in opominja Tineta kot slaba vest. naj se javi sam oblasti. Tine je še željan življenja in nc mara Blaža poslušati. Tudi tedaj ne, ko izve, da ic njegov oče. Grunt in Franca sta njegov cilj. Franca se res odloči zanj in celo pade. ko ic zavrnila Matičevo snubljenje, meneč pod Kosmače-vim vplivom- da so zanjo mcšctarili v zvezi z gruntom. Ko pa izve, da se je motila, preizkuša Tineta in prepusti vse premoženje staremu Mohorju. Tine gre z Matiicem in Klančarjem spet v gozd po hlode in se na isti poti kot njegova žrtev smrtno ponesreči. Ko ga prinesejo domov, umirajoč prizna svojo krivdo in izdahne. Ob njegovem truplu se vsi z Blažem vred zaobljubijo, da pojdejo za pokoro na Svete Vi-šarje ...
Kakor je povest močna in zgrabi, tako nas
pusti dramatizirana hladne, ker ie ostala Io zgodba in brez prave notranje razgibanosti. Vse se odigrava nekam slučajno. Zlasti moti Blaž, ki vse skozi kar nekako visi v zraku in prihaja ter odhaja kakor nekak detis cx machina, čeprav je nosilec poantirane misli. Kliub vsemu temu pa je ta dramatizacija v Pirnatovi priredbi — zlasti zadnjega dejanja — le boljša ljudska igra. ki jo bodo podeželski odri še radi in mnogo igrali.
Igralci Rokodelskega odra so izpričali njeno življenjskost. Cekutov oče Mohor je bil najboljši. res tip preužitkarja, ki ne more pozabili na svojo nekdanjo veljavo. Janešev Matic ie bil nekoliko premrtev, kar sicer odgovarja njegovemu značaju, a vendar bi v vse svoje besede in kretnje mogel spraviti le za spoznanje več življenja. Franca Cankarjeva je bila dobra, vendar ne more šteti te kreacije med svoje boljše. Koroščcv Tine je bil kar verno podan, prav tako Kržišnikov Kosmač, medtem ko ie Ko-smačka Zupančičeve bila v svojem nastopu kakor vedno tudi to pot odlična. Pirnat je dober igralec in se je močno vživel v Blaža, a kljub temu ni prepričal. Alešcv Klančar pa je bil preveč lesen.
Uspeli igre je bil glede obiska prvovrsten in občinstvo je bilo zadovoljno. S tem domačini delom je Rokodelski oder pokazal spet. da mu ni samo za lahke zabavne igre, temveč da hoče tudi vzgajati. Režija Zv. Hribarja je bila taka,
da zasluži vse priznanje.
*
Etudo za kitaro
V priredbi St. Kranjca in J. Turšiča je izšel prvi del etud za kitaro. Ta, prvi del etud nadaljuje »Kitarsko šoloc, ki sta jo priredila in izdala ista avtorja, dobro pa bodo etude služile tudi vsem tistim, ki si iz drugih, tujih kitarskih šol izpopolnjujejo znanje.
^ Etudo so prirejene preprosto, razloženi so načini igranja prstov desne in leve roke, poleg tega pa so etude melodične in vsebujejo razno načine spremljanja, kakor tudi samostojnega igranja. Dolo, ki jo eno izmed prvih naših kitarskih' del, je na opalografu razmnožil Miha Kunaver in je prav lopo Miklavževo darilo. Dobi se v knjis garnali v Ljubljani.

DanaSnji ^tovilki »Slo ven ca« so priloženo položnice!
Vljudno prosimo vse naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti! Od rednega plačevanja naročnino zavisi danes obstoj lista!
Pridobite nam novih naročnikov!
Koledar
Torek, 1. decembra: Eligij, škof; Natalija, sveta žena; N ali um, prerok; Kandida, mučenica; Ansan, mučenec.
Sreda, 2. decembra: Ribijana, devica in mučenica; Evazij, škof; Pavlina, mučenica; Blun-ka, kraljica, Adrija, mučenica.
Lunina sprememba: zadnji krajec t. decembra ob 2.37. Herschel napoveduje vetrovno in mrzlo vreme.
Novi grobovi
+ V Postumiji je v častitljivi starosti 8S let mirno v Gospodu zaspal gospod Andrej Bezeljak, kovač in posestnik. Pokopali so ga v četrtek, 26. novembra na domačem pokopališ6i. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
la Miiilmšn m za BsjžIs.
PB5"
!ill
Ril««!
/s lepa knjiga najlepše darilo
Take krasne in zanimive knjice so izšle v letošnjem letniku Naša knjiga:
Majjochi: Kirurgovo živlien/e L 5C'—
(Spomini zdravnika) Budak. Ogniišče I. del L 75'-, II. L 70--
(Roman iz Like) Kociper. Goričanec L C0-— (Roman
iz 1'rlekije) Salvaneschi: Paganini-Chopin L 60'— (Življenjepisa)
Vse knjige so umetniško opremljene in vez. v celo platno. Do konca leia izide
Dickens: Dorritova najmlajša L-II. del
Za"olDa Ni$a hn liga
Ltudsha Knjigarna v UubKonl,
Pred Škofijo 5 — M.kioSieeva c. 0
— Z univerze. Sorodniki onih slovenskih viso-košolcev, ki so že odšli v Italijo zaradi študija, so naprošeni, da takoj sporoče rektoratu univerze dan, ko so visokošolci odpotovali v Italijo, naslov njihovega stanovanja in univerzo, na katero so se vpisali. — Rektorat univerze.
•— Vreme nn Andrejevo. V ponedeljek, 30. novembra, na Andrejevo se je vreme od nedelje močno prt>obrnilo. Nastopil je ponižnejši mraz, bilo je južno in oblačno. V nedeljo je spet pritisnil mraz ter je zjutraj bilo — 5.6" C, v ponedeljek zjutraj pa je mraz nekoliko odnehal, ko je bil zaznamovan jutranji temperaturni minimum le — 3 "C, jionokod v popolnem zatišju p« jc toplomer že zjutraj segel za las nad ničlo. V nedeljo je bila po travnikih in poljih slana, po drevju ivje, v ponedeljek jc slana izostala. Barometer, ki je dosegel v solxi-to zelo nizko stan je, se je začel od nedelje dalje spet dvigati. V ponedeljek zjutjuj je dosegel stan je 7(>0 mm.
—	Dr. Alfonz Kunst, specialist za zobne in uslne bolezni, je otvoril svojo ordinacijo na Kongresnem trgu 8, vhod Gledališka stolba 3-1,
—	Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično začetkom decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konzervaci jskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
—	Slana in nabiralci čaja. Večkrat smo že poročali, da so izrw.jdljivi naši fantje našli izvrstno in ceneno nadomestilo za čaj v listju robidja in malin. Kdor je znal nabirati tako listje in ira zna kuhati, dobi z dodatkom jabolčnega krlil ja ali lupine in morda s _ kapljo citronovega soka izvrsten aromntičen čaj, ki po okusu prav nič ne zaostaja za ruskim. Nekatere vrste robidovja so obdržale svoje 'listje prav do zadnjega. Slana zadnjih dni pa jo precej oškodovala vnete nabiralce robidovego čaja. Listje je namreč sedaj močno poparjeno in tako seveda šc dolgo ni ta.ko dobro za čaj, kakor sveže nabrano in na suhem zraku posušeno. Vendar so si mnogi nabiralci dovol j robidovega čaja za vso zimo in pomlad, d ruši pa so ponekod. zlasti za mladino in za ženske vel ja to, iztržili za nabrano robidovo listje prav čedne de-na.rce.
—	Tečaji knjigovodstva — novi — začetni in nadaljevalni prično 3. decembra. Preizkušena učna metoda, s praktičnimi vajami: eno- in dvostavno, ameriško, družbeno, bančno in industrijsko knjigovodstvo, posebej kartotečni, kopirni sistemi. Vaje v praktičnih pisarniških poslih. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Pomk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Posebni tečaji za stenografijo, strojepisje, italijanščino, nemščino itd. — Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospekte daje: Trgovsko učiiišče »Christofov učni zavod. Domobranska 13.
—	Davščina za nezazidane parcele v Ljubljani. Posestnike, ki so prejeli zavrnjeno odločbo na vloženo prošnjo in proti temu niso vložili v določenem roku pritožbe, vabi Prvo društvo hišnih posestnikov, da se takoj oglase dopoldne v društveni pisarni.
—	Zavarujmo sadna drevsa pred zajcem! Sedaj še ni snega in divjačina, zlasti divji zajci, še vedno najde na prostem dovolj hrane. Po poljih je še vedno na primer dovolj zeljna-tih štorov in raznega perja, kar gre zajcu v slast. Ko pn zapade sneg, si bo zajec iskal hrane pač kjer koli, najraje po mladih sadovnjakih. Sadjarji, pa tudi vinogradniki, zlasti ob hudih zimah tožijo, da jim zajec včasih uniči mnogo mladih nasadov žlahtnega sadnega drevja in trt. Pozimi moramo zato sadno drevje pred zajcem čimljolj zavarovati. Najbolj običajen način je, da sadovnjake dobro ogradimo, najboljše z visoko žično ograjo. Povsod pa to ni mogoče, pa tudi predrago je. Sadjarji zato tradi obdajo mlada drevesca, % meter visokim
lesenim obojem ali pa s čvrstim ovojem iz slame ali oblanic. To dostikrat znmažejo s kH.ko smolo ali katranom. Nnjlvolj priprost in učinkovit način pa je, da nainažejo drevesa v višini enega metra o«l tal z apnom Apneno belilo učinkuje spomladi tudi proti mravljam, ki ne morejo od tal prenašati same listne uši na drevje. Slaba lastnost upnenega belila pa je, da ga močno deževje opere z debla, zato ga je tako večkrat obnoviti. Starih dreves z že povsem leseno skorjo se za jec ne loti. Na vsak način ho pameten sadjar sedaj, tik pred snegom, gledal, du čim liolj zavaruje drevje pred zajcem.
—	Nesreče na deželi. Z dežele so prišli v ljubljansko liolnišnico nekateri ponesrečenci, tako: 66-letni posestnik Josip Ambrož iz Višnje gore, ki je padel in si vlomil levo roko v ramenu. — Antonu Aliču, ll-letnemu sinu kočn-rice v Sostrem, je slamo.rezniea |X)reza.!a več prstov na desni roki. — Na Poljanah pri St. Vidu nad Ljubljano stanujoča, 27-letna hčerka mostovnoga mojstra Anica Anžičeva in 13-letna delavčeva hčerka Danica llafnarjeva sta se v gozdu, kamor sta šle nabirat stthljad, hudo ponesrečili. Z reševalnim avtom sta bili prepeljani v splošno bolnišnico.
—	Kuga v Palestini. V večih mestih Palestine, med njimi v Tel Avivu in Juffi, so ugotovili slučaje kuge. Angleži ne izdajajo nobenih poročil o obsegu te epidemije. Angleška agencija Arah Nevvs se omejuje na ugotovitev, da so se pojavili slučaji kuge in dostavlja, da so večje število zgradb zaradi tega porušili in zažgali in predpisali stroge obrambne odredbe.
—	16 dnevni požar v Londonu. Te dni se jc londonskim požarnim hrambam posrečilo pogasili požar, ki jc divjal 16 dni v južnem delu Londona. Uničene so ogromne množine olja in zavijalnega papirja.
—	Spet potres v Turčiji. Na ozemlju Ordu ob Črnem morju so čutili dva močna liotresna sunka. Veliko število hiš je močno poškodovanih, pet pa popolnoma porušenih. Človeških žrtev k sreči ni bilo.
—	Barvni posnetek Marsa in sonca. Trije francoski učenjaki so na observatoriju Pic du Midi na Montblancu i*> pettedenskem delu napravili barvni posnetek planeta Marsa in sonca. Kakor je posneti iz poročil francoskega tiska, se iz povečav lahko spoznajo nepričukovane spremembe v splošni konfiguraciji na Marsu. Da bi se nahajale tam rastline ali živali, se neoporečno ni moglo dognati.
—	Solze uničijo klico. Nemški raziskovalci so ugotovili, da solzna tekočina v nekaj urah uniči kulture bakterij. Kontrolni poskusi so pokazali, du to ne izvira od kuhinjske soli, ampak da uničuje klice neka snov, ki je podobna ferinentu, ki jo imenujejo lysozyiu in se v malih količinah nahaja v solzni vodi. Ker sc človek le joče, če je duševno pretresen, torej v stanju, v katerem se biologično ne more braniti, je narava podelila to obrambno moč proti bakterijam.
—	Desetletni deček — računarski genij. Neki desetletni deček v Cordobi se je izkazal kot izboren računar. Fantek je prodajal loterijske srečke in je prišel tudi v mestni stavbni urad, kjer je v najkrajšem času rešil nekaj zapletenih aritmetičnih računov, s katerimi so se bavili tehniki oddelka. Dečka so temeljito iz-praševali in je pri tem popolnoma pravilno rešil težke matematične naloge. Mestna uprava je sklonila, da bo dečka dala na svoje stroške študirati.
—	Nemški pevski zbor v Kijevu. Rastoče število Nemcev v Kijevu je imelo za posledico ustanovitev raznih organizacij, predvsem športnih. Sedaj so ustanovili tudi pevski zbor. LTči-telj glasbe na nemški učiteljski šoli v Kijevu je dobil nalog, da poišče čimveč nemških pevcev in pevk in jih organizira v pevskem zboru.
f£ju&JLjana
Izredni občni zbor Novinarskega društva
Ljubljana, 30. novembra.
Včeraj dopoldne je imelo Novinarsko društvo v prostorih svojega doma izredni občni zbor zaradi izpopolnitve nekaterih mest v društvenem odboru. Občnega zbora se je udeležilo veliko število članstva. Kakor vselej doslej, je tudi to zborovanje stanovskega društva slovenskih časnikarjev poteklo v tovariškem vzdušju. Izpopolnjena je bila uprava, ki je sestavljena takole: predsednik Jurčec Ruda, podpredsednika Zupančič Jože in Kosovel Stano, tajnik Kcssler Jože, blagajnik Seunig Fran, odborniki pa Cenčič Viktor, Krošeli Joško, Ravljen Davorin, Zcleznikar Aleksander in Poderžnj Franc. V nadzornem odboru so: Kremžar Franc, Pohar Robert in Borko Božidar. Razsodišče tvorijo: Pustoslemšck Rasto, dr. Dcbeljak Tine in Borštnik Božo.
#
1 Veliko število obiskovnlcev je prihitelo v nedeljo na razstavo Kalin-Kregar-Omersa-Putrih, po kateri je imel zanimivo vodstvo g. prof. in akademski slikar S. Šantel. Poudaril je še posebej na pomemben razvoj našega kiparstva, ki je bilo doslej pri Slovencih vse premalo upoštevano. Že vnaprej opozarjamo na vodstvo, ki ga bo imel gosp. akademski slikar Stane Kregar zadnji dan razstave, 3. decembra, ob pol 13. Kdor hoče dobiti vpogled v napredek našega modernega slikarstva in še posebno kiparstva, naj no zamudi prilike in oaj te dni obišče razstavo. Razstava bo nepreklicno zaključena 3. decembra.
1 Rokodelski oder. Vedno več občinstva po-seča predstave Rokodelskega odra. Pa to ni nič čudnega, saj si je oder postavil kot smoter svojega letošnjega dela, da nas dviguje in rešuje v svet lepote in dobrote včasih z resno plemenito
V nekem italijanskem letalskem oporišču: Bombe srednj"ga kalibra
igro, drugič z veselo nagajivko. Ena teli je Con-nessova komedija »Roksi«, ki pride da vrsto prihodnjo nedeljo ob pol 5 popoldne.
I Tečaji strokovnih predmetov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično začetkom decembra, /.nanje knjigovodstva, stenografijo in strojepisja zajamči vsakomur zaposlitev. Tečaji so uradno dovoljeni. Novi, brezplačni prospekti nu raz-|Kilago. Dijakom odobravamo znaten popust pri šolnini. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
1 Učite se strojepisja.' Novo eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 3. in 4. decembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaje iz korespondence, spisovanje pisem, vlog, prošenj itd. Specialna strojepisna šola; Največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. — Novi teča ji tudi za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino, nemščino itd. 1 zbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevr.o. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko uči- ; Hšče xChriMofov učni zavod«, Domobranska : cesta 13.	'
1 Rokodelski oder. Kdor je čilal Velikonjevo povest »Višarska polena«, si bo tudi zaželel videti dramatizacijo te zgodbe, ki je ganila vsakega bralca in bo tudi gledalca. Povest, prepojena s pristno domačnostjo, trdoto življenja in zmagujoče dobrote je primerna snov za adventni čas. »Višarska polena« bodo igralci Rokodelskega odra uprizorili v torek 8. decembra ob pol 5 po-l>oldne. Predprodaja na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričotkom v društveni pisarni, Petra rkova 12-1.
1 III. simfonični koncert letošnje sezone, ki 1k> v ponedeljek, 7. decembra, ima izredno skrbno sestavljen spored. Najprej se bo izvajala Rossinijevu predigra k operi Tankred. Nato je na sjHiredu Griegov slavni Koncert za klavir in orkester. Klavirski part bo izvajal naš nujod-ličnejši pianist prof. Anton Trost, ki bo sodeloval pri tem koncertu iz posebne naklonjenosti. Vsak njegov koncertni nastop je praznik v našem koncertnem življenju in prepričani smo, da bode tudi to njegovo sodelovanje vzbudijo največje zanimanje po tudi zadovoljstvo pri koncertnem občinstvu. Po Griegovem Koncertu se bo j K) daljšem presledku izvajal Lajovčev Andante za veliki orkester in nato Dvorakova simfonična pesnitev Divja žena. Koncert be vodil Drago Mario Šijanec. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
I Sfenografski tečaji — no\i — začetni in nadaljevalni prično 3. decedhra. Pouk v vseh stopnjah: Korespondenčno, debatno in po.rla-mertarno pismo. Sodobna lahka učna metoda, popolna izvežbanost. Oddelki za slovensko, italijansko in nemško stenografijo (izbira po želji). Posebne vaje po diktatu. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer dogovorno. ProspcKte daje: Trgovsko učiiišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Informacije na razpolago dnevno v pisarni ravnateljstva.
1 V zbirki Knjižic« je izšel »Duhovni koledarček 1943«. V knjižici je obenem razlaga sv. odpustkov in zbirka najpotrebnejših molitev ter dobrih del, obdarjenih z odpustki. — Vse redne knjižice se stalno dobe v Ljudski knjigarni, pri Sfiligojti, v Mladinski založbi in v upravi na Rakovniku.
1 Sindikat mesarjev in klobnsičarjev v Ljubljani sporoča po nalogu Visokega komisari jata cenjenemu občinstvu, da bodo prodajali v Ljubljani v sredo dne 2. decembra mesarji na nabavne knjižice za meso po 10 dkg salam odnosno krvavic na osebo.«
1 Rokodelski oder. Kakor vsako leto, bo tudi to pot prišel sv. Miklavž s svojim spremstvom na Rokodelski oder, da obišče in obdaruje svoje drage malčke. Pred prihodom bo otroška igrica z glaslio in rajanjem. Darila se sprejemajo v društveni pisarni v pelek od pol 3—6 in v soboto od 9 dalje do Miklavževega prihoda.
1 Premog in drva na nakaznice dobite pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška cesta 8.
1 Prva adventna nedelja v Ljubljani. Letos se je pričel adventni čas 29. novembra, v nedeljo, ki je bila prva adventna nedelja, ko se prično lepe pobožnosti, zornice, h katerim verniki radi zahajajo. Nedelja, ki je bila zmerno mrzla, je vabila Ljubljančane dopoldne k mašam v vse ljubljanske cerkve. Zunanje imestno življenje se je zmerno razvijalo. Dopoldanska mladinska matineja je napolnila, dramo. Gledališče jc bilo dobesedno razprodano. Velikanski je bil navali k reprizi Golarjeve igre »Ples v Trnovem«, katere premiera je bila v soboto _ ob popolnoma razprodani hiši. Tudi opora je bila popolnoma zasedena in \sa mesta razprodana. Poleg gledališč so bili v nedeljo tudi vsi ljubljanski kinematografi dobro obiskani.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Hram«. Torek, 1. decembra oh 16.30: »Šestero oseh iščo avtorja.« Red B. — Sreda, 2. deeombra ob 16.30: »Gradbenik Solnes.« Red Sreda.
Izšle so težko pričakovane zanimive
Pohorske pravljice
^^IHM^^^H^^BBS^I^HB^^S^HRBBBflHBHHRRPSR&HBH^^BIIBHBE
BOGATO ILUSTRIRANE
SPISAL JIH JE JOŽE TOMAŽIČ
Najlepše, naiplemenitejše darilo
Za Miklavža:
POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM, 3 knjige
Postanite naročnik »Slovenčeve knjižnice« — dokler je še čas!
—	Četrtek, 3. decembru ob 16. url: »Hamlet.« Red A. Petek. 4. decembru: Zaprto (generalka).
Opera. Torek 1. decembra: Zaprto. — Sreda, 2. decembra ob 16. »Traviata«. Izven. — Četrtek 3. d*:e. ob 16. »Slepa miš« Ited Četrtek. — Petek 1. decembra ob 15. »Slepa miš«. Izven.
ROKODELSKI ODER. Sobota: Miklavžev večer. Ob 4. popoldne. — Nedelja: Ob pol 5. lioksl«. -- 'torek ob pol 5. »Višarska polena« — Predprodaja vstopnic na dun predstave od 10.—12. in iu dve uri prod pričotkom v druitveni pisarni, 1'etrurKovu 12-1.
RADIO. Torek, 1. decembra. 7.30 Lahka glasba
—	8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napovod časa — Poročila v italijanščini
—	13.15 Poročilo Vrhovne«« Poveljstva Oboroženih Nil v slovenščini — 13.20 Plošče — 13.33 Operno glasbo izvaja orkestor, vodi dirigent Morelli, sodeluje sopra-nistka Marija Ilertozzinl — 14 Poročila v italijanščini
—	14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent 1). M. Šijanec — Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koneert flaiitietn Arripra Tassi-narija — 17.40 Koneert sopranistke Marije Urban — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Tipična glasba — 21 Koncert sopranistke Pavle Lovšetove — 31.30 Pisana glasba — 22 A. Nleotera: Pogovor s Slovenci — 22.10 Domovina v vojni — himne in pesmi Izvajata orkester iu zbor — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno »luJSho tmajn lekarne: dr.
Kmot, Bleiweisova c. 43; dr. Trnkoc/.y, ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, ftelenhurgova ulica 7.
POIZVEDOVANJE. Izgubil sem listnico, v kateri je hila osebna izkaznica, laselapassare in nekateri drugi važni dokumenti, na ime Kukovica Ivan ter manjša vsota denarja, na poti iz Dev. Mar. v Poliu do frančiškansko cerkve v Ljubljani. Poštenega najditelja prosim, naj najdeno stvari, ki zanj nimajo nobenega pomena, proti nagradi odda pri vratarju na univerzi.
Grilca je ušla. Odda naj so jo proti nagradi: Gradišče št. 7. dvorišče desno, Horak.
Zffiiblla se je v soboto, 2*. zvečer med IS in IS.30 nd končne tramvajske postaje Moste proti Devici Mariji v Polju črna damska kučma. Pošten najditelj se naproša, da jo odila proti nagradi na oglasnem oddelku lista.
Z Gorenjskega
Umrla je v Kranju gospa Jožefa šink roj. Majrič, posestnica. Naj v miru počiva!
Prva gorenjsk^ poljedelska razstava. 29. novembra je bila odprta v Kranju prva gorenjska poljedelska razstava. Razstava bo trajala do 5. decembra in bodo z njo združeno razne prireditve, tako zborovanja naprednih kmetov in kmetic, županov, učiteljev in krajevnih skupinskih vodij. 4. decembra bodo ogledi šol. V tem tednu bodo igrani zanimivi zvočni filmi. Razstava sama hoče zbuditi zanimanje za sodobno kmetovanje in ima dve vzorni kmetiji, kmečko kuhinjo in vzorno shrambo v modelu. Središče razstave je posvečeno kmečki stanovanjski kulturi na Koroškem in Gorenjskem. Dalje je poseben oddelek, ki naj pouči kmetovalce o preprečevanju nezgod, uredila ga je poljedelska poklicna zadruga Siid-marke, zanimiva je razstava o delovanju deželnega gozdnega urada. Obsežen prostor je posvečen »proizvajalni bitki« in kaže, kako se da s pravilnim obdelovanjem dvigniti donos zemlje. Prav lepa je razstava domačega sadja in zelenjave, zanimiva razslava strojev. Posebno pozornost vzbuja razstava mlekarske zadruge v Kranju, ki spada mod naj.modernejše obrate te vrste v vsej državi. Naprave mlekarske zadruge bodo obiskovalci tudi lahko pregledali.
Vlak je povozil v Karavanškem predoru Karla Figarja, sina kranjskega občinskega uradnika Franca Figarja. Kari Figar je bil zaposlen pri delu v Karavanškem predoru. Ko se je hotel izogniti prihajajočemu vlaku, se je umaknil na drugi tir prav v trenutku, ko je tudi po tem prihajal vlak. Pokopali so ga v Kranju.
S Spodnjega Štajerskega
Nemški mladinski državni vodja Axmann je obiskal Štajersko. Konec novembra je nemški mladinski državni vodja Arthur Axmann obiskal organizacije štajerske Hitlerjeve mladine na Spodnjem Štajerskem. Posebej se je zanimal, kako se usposablja mladina za vojsko in kako sodeluje pri delovni službi. Pregledal je dalje vse napravo in urade mladinske organizacije na Spodnjem Štajerskem.
Ljudsko štetje na Spodnjem Štajerskem. Zadnja nedelja v novembru je bila določena za začasno ljudsko štetje. Vse priprave je vodila Štajerska domovinska zveza in pripravila vse potrebno za štetie v vsem področju, razen v prese-litvenem okrožju A., kjer bo štetje izvedeno šele potem, ko bo tudi to območje prevzela v upravo Štajerska domovinska zveza. Štetje naj ugotovi število prebivalstva na dan 29. novembra ob polnoči med soboto in nedeljo. Ker bo popisovanje zahtevalo mnogo dela. je bilo odrejeno, naj popisovalci s posebnimi polarni začnejo v soboio ob dvanajstih, končati pa morajo najkasneje v ponedeljek, zadnjega novembra, ob desetih zvečer. Prebivalstvo je bilo obveščeno, naj v nedeljo ne bodi zdoma in naj pripravi vse potrebne podatke, da bo štetje v ponedeljek res končano.
Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl v Maribor pristojen 33 leten strojnik Rndojf Fialer. — V Selnici ob Dravi je umrla Marija Pečnik, žena pekovskega mojstra. — V Studencih pri Poljčanah je v 73. letu starosti umrla posestnica in gostilničarka Tereza Wirt roj. Koropec. — V Krškem je umrla znana Kočevarka Marija Bartol, vdova Pere, ki je bila med Kočevarji znana po svoji dobrolljivosti. Bila je lastnica lepega posestva in gostilničarka v Srednji vasi.
Nesrečo. V Šaleški dolini je povozil vlak 31-letnega poljskega delavca Jožefa Gabra iz Dra-melj pri Celju. — 85 letni kmet Jožef Žnidarič iz mariborske okolico je padel z voza in si zlomli levo nogo. — Gležcnj si je zlomil 39 letni železniški sprevodnik Franc Kožar iz Maribora. — V desno nogo je ugriznil pes 651etno vdovo_ Uršulo Pleteršek iz Majšperkn pri Ptuju.
Schneider
Življenje in konec tovarnarja topov
gospodarstvenik Francije — Zapustil je ogromno premoženje dvanajst milijard
Evgena Schnciderja, ki je umrl 18. novembra t. 1. v Parizu, sem videl zadn|ikrat 18. novembra 1 1934. Bilo je o priliki, ko je bil izvoljen za člana Akademije socialnih in političnih ved, in sicer je bil izvoljen v počastitev in priznanje za posebne zasluge za človeštvo... Slavnostni govori, v počastitev novega čalana, so se kar vrstili. Gabrijel Manataux, član Francoske akademije, je v svojem govoru proslavljal Schneiderja, kot velikega dobrotnika človeštva; Henrik Capitant, profesor prava na Sorboni, se je izrazil takole: »Vi ste nedvomno vzvišen član našega plemena, mož dela, mož dejanj, mož tvorne sile. Vi ste človek mislec in velik dobrotnik naroda.«
Slavljenec je sedel ob strani predsednika. Ogrnjen je bil s slavnostnim plaščem člana višjega častnika častne legije. Tu je sedel torej Schnei-
Trgovec s topovi Evgcn Schneider
der, lastnik obsežnih tovarn za orožje družbe »Creusot«, ki jc deset let tuhtal, kako bi zanetil nov svetovni požar, Poslušal je hvalnice, ki so mu jih peli učenjaki in profesorji, člani najvišjega učnega zavoda v Evropi. Peli so slavo človeku, ki je bil soodgovoren za vojske i 1914. Slavljenec je brezbrižno prisostvoval slavnosti. Tu in tam je na-lahko pokimal s svojo podolgovato mršavo glavo, čigar edina značilnost so bili na krtačko pristriženi brki, ki so dajali licu nekoliko oblike.
Schneiderjevi slamnati možje.
V	resnici je bilo Schneiderju kaj malo mar hvalnic in časti, s katerimi so ga obsipali člani Sorbone in profesorji akademije ter francoski časopisi. Mimo vse hvale in pohvale in časti, in mimo koristi Francije, jc zanimal Schneiderja edino le njegov lastni dobiček in bogastvo. Njegovo edino stremljenje je bilo — čim večji razmah njegovih podjetij. Schneider ni bil le lastnik ogromnih podjetij »Creusota«, ki so bile največje orožarne v Franciji — med vojno 1914—1918, — ni bil le častni član odbora »Comite des Forgcs«, velikega trusta težke industrije, temveč je bil tudi najbogatejši bančnik in mogočna politična osebnost.
V	politiki se Schneider javno ni udejstvoval, tudi ni silil v ospredje. Bolj se je brigal za to, da je potiskal svoje slamnate možice po lestvi navzgor do važnih političnih mest tretje republike. To je njegovemu »Comitč des Forges« več koristilo. Tako so prišli nn važna mesta Poincarč, Clemenceau, Tardieu, Doumergue, Flandin. Weygand in drugi. V nasprotju s truotom je tekmovala »Visoka banka«, t. j.: Herriot, Chautemps, Daladier, Blum i. dr. Bistvo obeh nasprotujočih se strank pa je bilo to, da je toko pred svetovno vojno, kakor po vojni, pripadala »Comite des Forges« krščansko konzervativni in nacionalistični smeri; »visoka banka« pa je bila pod vplivom judovsko-lramazonske revolucionarne internocionale.
Tekmovanje teh dveh mogočnih podjetij oziroma denarnih velemoči je značilno za razvoj političnih dogodkov po svetovni vojni. In kdor je pazljivo zasledoval potek političnih dogodkov, je prav gotovo opazil, da je boj, ki se je bil med visoko banko in težko industrijo, odločilno vplival na razvoj politike tako v Franciji sami, kakor zunaj njenih meja. — O teh važnih političnih dogo-dkih • sem obširneje razpravljal v svoji knjigi: »Mercanti di cannoni« (Trgovci s topovi), ^i je izšla te dni že v četrti izdaji.
Povod za izvolitev Schneiderja za člana Akademije moraličnih in političnih ved, je bila stoletnica ustanovitve znamenite tovarne za topove. Bilo je 1. 1834, ko sta Evgen in Rudolf Schneider, doma iz Sarre, prišla v Creusot, malo mestece na severovzhodu Digionov, ob času, ko je razvoj železnice in plovbe pripomogel k silnemu razmahu kovinske industrije. V Creusotu se je nahajalo ležišče premoga. Brata Scheider sta tu takoj ustanovila razne mehanične delavnice in tovarne, ki so izdelovale stroje in strojne dele za plovbo na Saoni v Chalenskem predelu. Posebno na bregovih Soane so se množile tovarne Prvi vlak, ki je stekel v Franciji, ie bil vlak iz Creusota. To je bilo 1. 1839. Tudi prva ladja na parni pogon, je bila zgrajena v Creusote in sicer 1. 1839. Prva dobava topov iz Creusota je bila naročena za časa krimske vojne. Še večji razmah tovarn pa se je pričel ob nemško-francoski vojski leta 1870 do 1871, ko so Schneiderjeve tovarne dobile naročilo za izdelavo 250 topov, ki so bili narejeni večinoma iz brona. Krupp, hud tekmec Schneiderjev, p? je istočasno izdelal vzorec bnzostrelnega topa, ki je bil iz jekla.
Od 1. 1898 do danes
Merodajni strokovnjaki pripisujejo bliskovito
E rusko zmago prav tem topovom. Zato je 1. 1872 -ancoska ljudovlada noprosila Schneiderja, nai za poskušnjo napravi jeklen top, kakor ga imajo Pru-si, Top so vlili, poskus je uspel. L. 1875. so dobile tovarne v Creusotu naročilo za 60 pet in sedemdeset mm topov ter 10 topov 90 milimetrskih. Ta nabava je pomenila za Kruppa hudo konkurenco in je izzvala začetek boja in tekmovanja med tema dvema velikima pridobitnikoma.
Henrik Schneider, ki je nasledil svojega očeta in strica Adolfa, je posvetil vso svojo pozornost 75 milimetrskim topovom in jih je izpopolnil do najvišje zmožnosti. L. 1895 je izdelal zopet nov, izpopolnjen 75 mm top. Ta top je bil točen in priročen ter silno preprosto sestavljen. Dva in dvajset držav je naročilo te vrste top, med njimi tudi Italija. V petnajstih letih (1885 do 1900) so vlile tovarne v Creusotu 10.200 topov. Od 1. 1900 do 1. 1914 pa že 34.560 topov.
Ko je Evgen Schneider nasledil svojega očeta (1. 1898), je bil star trideset let. Njegova podjetja so bila takrat že na trdni podlagi. Rusko-japonska vojska pa je tovarne še bolj podprla. Kmalu so postala podjetja v Creusotu največja orožarna francoske republike in dobaviteljice za polovico zemeljske oble. Kot mesto se Creusot z Essenom ne
da primerjati. Creusot šteje komaj trideset tisoč prebivalcev. Mesto leži v kotlini, obdaiajo ga visoke gore. Ceste so ozke, hiše nizke, ulice puste in dolgočasne. Tovarne in delavnice pa so krasno urejene. Tovarne se raztezajo pet kilometrov na daleč. Nekatera poslopja so kakor trdnjave. Ves prostor, ki ga zavzemajo tovarne meri 24.000 kv metrov. Od 1. 1938 dalje, porabijo tovarne na leto do 540 tisoč ton premoga. Jekla in železa pa do 250 tisoč ton. Od vseh strani se vsiplje v mesto vsako jutro do 25 tisoč delavcev, ki so zaposleni v tovarnah.
Družbe pod nadzorstvom.
Delovanje tovarn Creusot se nc omejuje le na vlivanje topov. Tu je tudi premog. Premog sam pa nc zadostuje za vlivanje topov, treba je tudi železa. Schneider )« kupil v kotlini Brieyja in Lorene Droitmontske železne rudnike, ki dajejo na leto milijon ton železne rude. S tem nakupom je silno povečal svoja podjetja in dvignil delovno moč svojih tovarn. Povečal je plovno industrijo v Chalon-skem predelu ob Saoni. V Uordeauxu pa je zgradil velika skladišča in ladjedelnice, kjer gradijo mogočne ladje križarke ter druge vojne in trgovske ladje in parnike. Za manjše ladje je zgradil v Tou-lonu posebne ladjedelnice
Seznam tovarn, ladjedelnic, velepodjetij, bank, elektraren, vodovodov, kanalov itd., kjer je bil Schneider udeležen, bodisi kot lastnik, delničar ali pa kot upravni svetnik, bi izpolnil kar dva stolpca časopisa. Schneider je bil povsod udeležen, kjer koli je kazalo na dobiček. Ril je delničar treh velikih kovinskih družb v Normandiji. Imel je lastne tovarne za kemične izdelke in ie bil pole tega udeležen pri večjih podjetjih te vrste. Tudi slavna Maginotova črta je bila veči le1 v njegovih rokah. Schneider jc bil tudi ilan tieh največiin zavarovalnih družb. Po slamnatih m jž«!i se )e rinil naprti al: pa je sam porival slamnate maže na mesta, kjer so mu lahko koristili. Ni." kolike bankam, večjiir in manjšim, jc bil predsjJn;k »li pa član uytavrega sveta. Tudi pri L/^nj!ii banki |e imel velike, besedo. Ta banka ima tiOO milijonov prcinoHnja. Največji banki, Banque Parisienne in nizozemska banka (Banque des PaVs Pas), sta bili pod njegovim osebnim nadzorstvom Hano.ue 1 ari-sienr.e. in Banque de Pariš« sta bili vprc/.eni v njegova podjetja za razne tovarne, že eziiice, vodovode, kanale itd. in siccr v doma";i deželi in v kelonijah. V srednji in južni Evropi sc jc raztezalo Schneiderjevo delovanje po zastopnikih v Avstriji, Čehoslovaški, Jugoslaviji, Poljski, R jr.iutuji i. dr.
Te dežele je oskrbovala s proizvodi Schneiderjevih tovarn družba »Union huropcnne industnell ed financiere«, v čigar proizvodnji je bd zapopaden tudi petrolej, medtem, ko sta bili «;>ou',ue de Pariš« in Banque des Pays Bas« vezanj na ameri-kansko družbo »Standard«. »Union Pariiicone« pa je bila vezana na anglo-nizozemsko petr .drisko družbo »Royal Dutch«, katere predsednik je bil Schneider
Schneider je bil izvoljen tudi za poslanca, pa |e kljub temu ostal nasprotnik desničarjev. Razume se, da v politiki ni mogel imeti čutih rok: tovarnar topov mora biti dober z vsako o'>litifno večino, ki je na krmilu. Ko pa je 1 1911 pri molitvah pogorel, na korist socialističnega tekmeca, se je za ta požar odškodoval tako, da je navil Poin-carčja, ki mu je ob letu izplačal iz državne blagajne vse stroške, ki jih je imel z volitvami Po tem porazu Schneider v javnosti ni več nastopil. Ni pa izpustil vajeti iz rok, temveč je iz zaledia vodil politiko in zasledoval vse javne dogodke.
Boj proti bančništvu.
Hud boj se je vnel med »Visoko banko« in med Comitč des Forges Schneiderju in komiteju des Forges jc uspelo, da je 1. 1926, za časa Poincarcje-ve vlade dobil kakšnih deset mih|ard Irankov za utrdbo na vzhodu, za Maginotovo linijo, kakor 60 le utrdbe imenovali
Zmaga Ljudske stranke v Franciji pa je pomenila za Schnciderja hudo zadevščino ki jo ie kriza, v letih od 1929 do 1939 še poostrila Potem je splošna kriza v Evropi povzročila, da so prišli v stisko tudi zavodi, kakor »Union 1'uropeenn« in s tem tudi »Union Parisienne« Splošne sve ovna kriza in socialni razpad je ogražal tudi denarne zavode, industrijo, finance in podjetja, katerim je predsedoval ali pa bil lastnik Schneider.
Schneider je bil prisiljen izstopiti 12 več podjetij, nekatera podjetja pa je moral celo prodati z izgubo. Zaradi splošne krize je prišlo tako daleč, da je moral Schneider v »Comitč des Forges« sprejeti celo člane bančništva kot soudeležence, oziroma kot člane nadzorstvenega sveta. — Vojne, ki je sledila 1. 1939, Schneider ni bil kar nič vesel, lo se sicer čudno sliši za tovarnarja topov. Toda on je imel v svojih podjetjih mogočne politične tekmece, ki so bili bolj drzni in so imeli več poguma, da so znali poraziti volilce in izvoljene kandidate.
V prvem letu vojne v Franciji, se jc Schneider umaknil v ozadje. Zdaj sc je posvetil vzgoji psov hrtov. Ostarel jc. Zdaj mu je bilo kaj malo mar, kako se bosta pobotali oziroma bojevali judovsko-masonska »visoka banka« in razni trusti in podjetja. Schneider je bil star mož. Zanimali so ga edino le še psi. Umrl je 75 let star. Zapustil je »precejšnje« premoženje — dvanajstmilijord f r a n k o v I (»Stampa Sera« — Paole Zappa.)
Zanimiva statistika
V Parizu so napravili statistiko predmetov in vrst živali 111 ptic. ki so jih tekom enega leta potegnili iz Seine pri Parizu. Statistika dokazuje du so v omenjenem čusu |>otegnih iz na ne francoske reke nad 200 psov, 100 mačk, foX) koko; in rac, 200 gosi, 6000 ra/ličnili ptic, tri lisice, Iri opice, eno kačo, tri jc/c, enega papagaja in tudi precej velikega morskega psa.
H:::...... '' .vS111"!">.
FANTEK V NEBESIH
TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR K ACER
Vzhodno bojišče; Apeninske čete italijan ske armade na pohodu proti novim postojankam.
Deveti obrok sedemnajstih iger
Livorno nosi zastavo, Venezia na zadnjem mestu — Dragocena točka
v prid Iriestini
Bližamo se koncu prve tretjine državnega nogometnega prvenstva. Doslej so igrali že devet nedelj po vrsti, moštva pa, na katera bi začetkom sezone lahko stavili, se mudijo šc vedno nekje v sredini. Tudi včerni ic bilo nekai zanimivih srečanj. Livorno, ki preseneča letos z lepim izkupičkom na vrhu razpredelnice — 16 točk v devetih igrah res ni malo! — ic meril včeraj svoje moči v Triestu. Dosegel je samo remis 1:1, kar pomeni za Triestino vsekakor lep uspeli. Tako je Livorno doslej sedemkrat zmagal, dvakra pa remizirnl. Bari in Triestina sta bila deležna odlikovanja, sta 11111 od jedla vsak po eno točko.
Glede Rome se zdi, da v tej sezoni ni več tako udarna, kot je bila v pretekli. Včeraj ie sprejela na lastnem igrišču Bologno in na vsaki strani ie padel le po en gol. Z istim izidom — namreč 1:1 — je opravil tudi Lazio svoie gostovanje v Firenzi. Od zanimivejših srečanj omenjamo še 0110 v Benetkah. Tam ie igralo eno najsolidnejših moštev letošnje sezone Torino. Benečani so imeli prednost lastnega igrišča in tudi vročih navijalcev ni manjkalo, do besede pa ie le prišel samo boliši nogomet. Venezia ie morala kloniti s 3:0.
Podrobni izidi devetega kola so bili tile:
Benetke: Torino — Venezia 3.0.
Milan: Milano — Liguria 0:0.
Vicenza: Atalanta — Vicenza 3:2.
Firenzn: Fiorentina — Lazio 1:1.
liim: Boma — Bologna 1:1.
Genova: Genova — Bari 3:2.
Torino: Juventus — Ambrosiana 4:2.
Trieste: Triestina — Livorno 1:1.
Vrstni red moštev in točk: Livorno 16. Torino 12, Genova 11, Juventus, Lazio in Fiorentina po 10, Roma in Milano po 0. Boloana. Atalanta, Bari in Ambrosiana po 8, Triestina 7. Liguria 6, Vicenza in Venezia 5.
Medtem ko se ie Livorno v A razredu krepko odtrgal in vodi s štirimi točkami naskoka, je položaj v B razredu čisto drugačen. Na vrlin je že gneča, razlike med favoriti pa znašajo samo po eno točko. Kar poglejmo si vrstni red moštev v B razredu!
Na čelu ie Spezia s 14 točkami, njei za petami Pro Patria s 13. pa Napoli in Ancpnitana z' 12. Potem sledijo: Padova in Brescia po 11. Pisn, Modena in Alessandrina 10, Crcmoncse 9. Novara in Fanfulla po 8. Savona 7. Palertno, Udinessc in Mater po 6, Sicna 5, Pescara pa 4.
Včerai ie bilo spet vseli devet parad B razreda na delu, podrobni izidi pa so naslednji:
Pisa : Pescara 3:1, Pro Patria : Savona 4:0, Novara : Cremonese 4:0. Alcssandria : Udinese 2:1. Modena : Sicna 5:2. Brescia : Palermo 2:1, Fanfula : Anconitana 5:1, Spezia : Mater 1:1, Napoli : Padova 0:0.
Zadnja nedelja v novembru je bila še vsa v znamenju nogometa. 0 državnem nogometnem prvenstvu poročamo na drugem mestu, naše bralce pa bo zanimal še dogodek v berlinskem olimpijskem stadionu, kjer sta se merili nogometni reprezentanci Dunaja in Berlina. To je bilo 34 srečanje po vrsti. Doslej so zmagali Dunajčani 22 krat in opravičili sloves svoje nogometne tradicije. Včeraj pa ni šlo več tako gladko. Berlin-čani so so krepko upirali in dosegli neodločen izid 1 : 1.
0 švicarskem nogometnem prvenstvu omenjamo dva zanimivejša rezultata: Grasshopers je premagal Luzern s 4:1, Basel pa je odpravil Green-chen z 1:0.
Rokomet v Tokiu. Že dalj časa so obetali zanimivo srečanje med rokometnima enajstorica-ma Japonske in Nemčije. Včeraj sla se sprijeli v velikem stadionu ja|>onske prestolnice. Japonci so postavili državno reprezentanco, Nemci pa so nastopili z igralci, ki so jim bili pri rokah. Igra je bila zelo žvahna in stanje golov je bilo vse do zadnjih minut pred koncem izenačeno 7:7. Tik pred koncem se je Japonceiij vendar posrečilo zabiti zmagoviti gol in tako so končali prvo srečanje z nemško enajstorico z zmago v razmerju 8:7.
Konkordia : Gradjanski 2:1. V Zagrebu so nadaljevali v nedeljo z nogometnimi tekmami za prvenstvo hrvatske prestolnice. Igro med starima rivaloma je prišlo gledat kljub mrzlemu vremenu okrog 7000 oseb. Prijatelji Gradjanskega so bili razočarani, zakaj morali so priznati, da je napad Konkordije udarnejši in da si je ta po vsej pravici zaslužila letošnje državno prvenstvo. Včerajšnje srečanje so končali z. 2:1 v prid Konkor-die. Ob tej priliki so proslavili na igrišču tudi majhen jubilej. Antolkoviča, ki igra za Gradjanskega že 10 let, so nagradili s čestitkami in praktičnimi darili.
O Marinka, znanem igralcu namiznega tenisa čitamo, da igra sedaj v vrstah zagrebškega Haška. Na dvoboju med Haškom in Ilarambašičem je igral Marinko v dvoje s Čajkovskim in dosegel za svoj novi klub lepo zmago s 5:0.
V hokeju na ledu poročajo iz Švice o tekmi med ZUrirhom in Baselom, na kateri je podlegel Bas«! s 5:0,
»POJDI, MALČEK! VSAK ANGELČEK IMA SVOJO ZVEZDICO, DA JO PRIŽIGA SVOJIM DRAGIM NA ZEMLJI! ONA TAM-LE JE TVOJA! SAMO OČISTI JO, KER ZE DOLGO NI SVETILA U
17.

FANTEK JE VSAK ROGUICEK VNETO OSNAZIL, DA JE BILA KMALU NAJSVETLEJŠA NA NEBU IN DA JI JE BOTER MESEC BIL ZE NEVOŠČLJIV.
18.


KO JO JE BOTER MESEC MAHNIL DRUGAM, JE ANGELČEK PRIŽGAL ZVEZDICO. ZA-ZARELA JE V VSEM SVOJEM SIJAJU IN ANGELČEK JE SREČNO POGLEDAL NA ZEMLJO.
Veselje
Zagovornik: »Zaradi tatvine draguljev ste zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni«
Obtoženec: »Ali to sedaj pomeni, da (i smem dragulje pridržati?«
1 Fotazzarot	51
Palača ob jezeru
Čez kakih deset minut so je zopet prikazala prekla, nato llaron in modri šal.
»Torej? Torej?« sta vprašala oba hkrati Fi-notli in Vezza.
Nihče jima ni odgovoril, šele ko sta stopila na suho, sia Edita in Ferrieri izrekla nekaj hladnih besed občudovanja. Edita je bila žalostna in resna, inženir pa je bil rdeč kakor kuhan rak, Brodar je mirno čakal, da vstopi druga skupina. Edita je ostala poleg Marine, inženir pa se jo oddaljil s sklonjeno glavo. Vezza in Finolli sla odšla skupaj, čeprav nerada.
Nepo je bil nemiren Neprestano se je oziral, stresal glavo kakor da bi se holel znebiti naočnikov, ki jih ni imel več in se od časa do časa oddaljeval preko kamnov na sredo rečice, du bi videl, če so čoln že vrača.
Ko se je zopet oddaljil, je Marina namignila na inženirja in liho vprašala Edito:
»Tudi on. kaj ne, kljub svojemu plemenitemu vedenju? Uganila sem, ko sta stopila iz čolna. Vsi so enaki c
»Sramotno je to, sramotno!« je dejala Edita, ki je šo vsa drgetala.	.
».le bil zelo predrzen?«
Edita je zardela.
»Kdor se samo za trenutek spozabi napram meni in to z najmanjšo kretnjo, je že zelo predrzen.« je dejala.
»Gospod Ferrieri!« je zaklicala Marina.
Ferrieri se je okrenil. Hotel se jc narediti nebrižnega, a ni mogel.
»Prosim, bodite lako prijazni in pojdite k grofici Fosl<i, ki se brez dvoma že zelo dolgočasi. Midvo z gospodično bova šli pozneje z Kikom bržkone po drugi strani.
V Marininetn glasu jo bilo čutiti nezavedno nevoljo ženske, ki vidi moškega oh nogah druge.
Ferrieri se je priklonil in odšel
»Navadno se ne. dela tako, kakor sem storila jaz,« je nato dejala Marina tovarišici. »Storila sem to zaradi vas, da vam nc l>o treba biti več v družbi tega plešastega vsiljivra, ki vas navdaja s tolikim studom. V takih primerih so prav malo inenitn za običaje.«
»Hvala vam,« je odvrnila Edita.
Barčica se je vrnila.
»Grof!« je zaklicala Marina.
Nepo jo hotel odvrniti: »Grofica!« a je samo odprl usla ln stopil v čoln za Marino.
»Kje je Ferrieri?« je vprašal Vezza.
»Šel je pred nami k jezeru,« je odvrnila Marina.
A čolniček se je že oddaljil od brega in njene besedo so se zgubile v hrtimenju vode.
Marina se je tesneje zavila v šal in sklonila glavo, da bi se ubranila mrzlega vetra, ki jo je škropil z drobnimi kapljicami, ki so polzele po skalovju. Gledala jo predse v temo, odkoder je prihajala voda.
Barčica je priplula do temnega hodnika, ki vodi v »prestolno dvorano« Postava starca, ki je stal na prednjem koncu čolna, je postajala mod temnim skalovjem vedno bolj temna, udarci okovane palice so se zgubljali v oglušujočem- hru-menju slapov ki je prihajalo od znotraj. Zavladala je skoraj popolna tema. Nepo se je sklonil k Marini in jo prijel za roko.
»Ah! jo Marina užaljeno vzkliknila. Roke pa ni odmaknila Ne|>o jo je ves srečen stisnil med svoje. Ni vedel, kaj bi rekel. Zdelo se mu je, da je že vse povedal. Večkrat zaporedoma je stisnil to hladno in negibno roko, kakor da bi hotel iz nje iztisniti kak izraz, kako besedo. Nekaj mu je šinilo v glavo. Z levico je pridržal Marinino roko, z desnico pa je objel deklico čez pas. Marina se je skrčila vase in planila naprej.
»Mir, za božjo voljo!« je zavpil brodar Besed ni hiio mogoče več razumeti in vladala je popolna tema. Enolično hrumenje jo moreče legalo na dušo.
Nepov objem je nekoliko popustil. Ni mogel razumeti, zakaj se jo Marina skušala umakniti. Začel je govoriti. Čeprav niti sam ni slišal svojega glasu, je vseeno govoril. Marina se mu ni več upirala. Ves prevzet od sreče je razširil na roki, s katero jo je objemal, prste kakor lovke nečisto živali, ki je v temi postala predrzna. Razširil jo prste v poželenju, da bi objel celo postavo. Marina se je odmaknila v slepi želji, da bi zdrobila njegovo roko in ga je začela zmerjati. Hrumenje vode pa je bilo tisočkrat močnejše. S svojo orjaško hesnostjo je ta hrup tlačil k tlom majhno in nebogljeno človeško jezo. Dekletove besede so se izgubljale v peklenskem trušču. Narava je hotela govoriti sama. Nepo je čutil, kako so se Marinina prsa dvigala pod njegovo roko in sredi hrtimenja se mu je dozdevalo, da sliši njen glas. Domišljal si je, da so bile to besede ljubezni in je v temi iskal z ustnicami njena usta.
Tedaj je čoln zavil okrog zadnjega ovinka temnega hodnika in dospel v volllino. kjer se je razširjala slabotna zelenkasta svetloba, ki se je zdelo, da izhaja iz vode. Nepo ni utegnil pogle-
dati Marine v obraz. Rrodar se je okrenil proli njima. Nejio je v hipu izpustil Marino in se delal, kakor da gleda proti stropu. Starec je porinil čoln k skali s tem, da je uprl svojo okovano palico ob nasprotno steno, s prosto roko pa je kazal na skalovje okrog sebe.
»Čudovito!« je zakričal Nepo. llaron se je prijel za uho in z roko pokazal, da ne sliši. Nato je z roko in glavo poinigal, češ da bodo videli še lepše stvari. Nato je zopet začel porivati čoln naprej. Marina bleda, s stisnjenimi ustnicami, zavita v šal, se je zdela kakor grešna duša, ki je ušla jezi duhov peklenskih rek
»Prestolna dvorana« se je odprla pred njimi kot zlatozelen privid, s svojo veliko kupolo, s črno skalo na sredi z bobnečim in penečim se vodovjem, čolniček je smuknil na desno v majhen zaliv, kjer je voda bila popolnoma mirna. Orjaška kamnita zavesa se je tu spuščala navzdol, tako da je v tem zalivu hrumenje vode bilo manj silno in je bilo mogoče razumeti so med seboj Brodar je vprašal Marino, če ji je kraj všeč in je pristavil s pomilovalnim nasmehom, da je vsej gospodi všeč. Njemu da so všeč samo postrvi, ki jih tu dobi. Trdil je, da jih je tu precej in jima je dejal, naj poirledata v vodo, da jih bosta brez dvoma nekaj videla.
Ko se je Nepo okrenil, se je dotaknil Marini-nega lica.
»Ne dotikajte se me!« mu jo rekla trdo, ne da bi ga pogledala.
Nepo je pripisoval njene besede svetlobi, in se zaradi njih ni razburjal. Samo brodarju je rekel osorno:
»Kaj nas brigajo tvoje postrvi, tepec! Naprej!«
Seseda o zimskem treningu
Da ne bodo sklepi zarjaveli
0 strojih je znano, da zarjavijo in začenjajo škripali, če niso v pogonu in če ijh zanemarjamo. Tudi o človeškem organizmu jo znano, da postane okoren in slaboten, če si privošči daljši dopust. Mišice postanejo ohlapne, hrbtenica trda, gibkost sklepov pa se zmanjša že v nekaj tednih udobnega načina življenja. Mišična moč ni trajna posest; močan si, dokler se uriš, potem pa začnejo nabrekle mišice usihati. To te dobro znano tekmovalcem, ki si dovolijo v jeseni le krajši dopust, za tem pa začnejo s tako imenovanim zimskim treni ngon.
Komur je nn tem. da mu ne bodo sklepi zarjaveli, se bo lotil v času, ko vlada na igriščih zimski mir, domače telovadbe. Kaj naj bi delal, kako naj bi skrbel, da bo ostal kolikor toliko v »formi«?
Gimnastične vaje so dandanes Že tako splošno znane, da jih je treba samo smotrno izbirali. Ob-
javljamo sliko štirih gibov, ki bodo prav prišli tekmovalcem mnogoterih športnih panog.
Delavniki: 15.50. 17.50. Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10, 15.50, 15.50, 17.50. v kinu Union |e matineja ob 10.50.
L'nb*l <lemon«ek - LILI A SILVI v piKnmnl veseloigri nnjmoilenejfeua ousn
„!lUrotena trmoglavka"
Orili*ni icr.-ilci / merico Nn?7ari, faolo Stoppa Lnr.ro <iaz7olo
KINO MATICA — TEL 22-41
Nenavadai ilomMeki brezdelnih članov uogate obitelii
Čudaslca družina
V glavnih v ognh A.Fa'coni. Mnria Mcicider. SerijioTofano in dr.
KINO UNION — TEL. 22-21
film 7,a znlinbllene, film 7.a Vin:
UuDezen poirha „samo" Irlhret
ali
Pota ljubezni
s Štirim' ^piikimi umetniki Frederie Mnrch. Sa Vlrgiuia Bruce, l'i.tsv Kelly 111 Nancv Carroil M
KINO SLOGA — TEL
Na prvi sliki vidimo športnika, ki se je skrčil v čepenje; mišice so še sproščene, v naslednjem trenutku pa bodo že v največjem naponu, ko se bo pognal v zrak in skočil visoko, kolikor bo mogel. Drug gib nam kaže raztezno vajo za roke. Krepko je zamahnil v vzročenje in nazaj, kar preteguje mišice na prsih, krepi one tia plečih in povečuje gibljivost v ramenskem sklepu. Vaja je učinkovita za lepo držanje telesa in jo priporo-' čamo vsem, ki morajo pri svojih opravkih sedeti v sključeni drži.
Dviganje kolon, ki ga vidimo na tretji sliki, bo koristilo skakačem, tekačem in smučarjem. Čim živahnejša bo ritmika izvedbe, tem bolj učinkovita bo vaja. Nazadnje vidimo še vajo za slikanje trupa. Te vrste gibkost je potrebna zlasti metalcem, dobrodošla pa bo tudi tekačem in smučarjem.
Konec koncev ni lako važno kaj delaš, temveč kako in koliko. Priporočljivo je, da goji tekmovalec, pa naj bo nogometaš ali plavalec, atlet ali boksar, telovadbo vsak sam. Vsaj tako dolgo naj se zamudi z vajami, da se bo pri odprtem oktiu pošteno ogrel. Tako bo brez skrbi, da ne bodo sklepi zarjaveli in da se bo spomladi, ko bo prišel spet na igrašče, dobro počutil.
Z redno domačo telovadbo pa še ni izčrpan spored zimskega treninga. Po dvakrat na teden se mora tekmovalec pošteno utruditi, da ne bo njegova telesna zmogljivost nazadovala. V ta namen priporočajo strokovnjaki zlasti delo na dobrem zraku. Najenostavnejše bo, da se poda v drvarnico, kjer bo nacepil drv za ves teden. Izvrstno priložnost za trening nudijo klade in grče, ki zahtevajo krepke zamahe in udarce, preden jih razdrobiš na uporabne kose za peč. K uspešnemu zimskemu treningu spada še tek čez drn in strri ali pa vsaj hitra hoja po stezi ,ki vodi navkreber, po ravnem in navzdol. Zadostuje lahek tek, ki traia do pol ure ali pa hitra hoja v obliki sprehoda.	__i
a	■
Selitev
27-50	g
5HBBSBBB3BDR
»Kam naj nosimo sedaj pohištvo?«
»Hm, nesreča. lNoslov novega stanovanja sem sicer napisal, toda ostal je v žepu moje suknje. In ta je pa z ostalimi oblekami in perilom v vozu.«
»Fotocelula« — magično oko moderne tehnike
Tako imenovana »fotocelula« je vsekakor največja pridobitev moderne tehnike. Ujioraba te iznajdbe je neizmerna. Kot dokaz lahko navedemo samo nekaj primerov: Nek delavec, ki je bil zaposlen pri industrijskem stroju, je v zmedenosti napravil napačen gib. Zobovje stroja je zgrabilo roko in mu jo nedvomno zdrobilo, če 6e ne bi ves stroj naenkrat ustavil. Tako je bil neoprezni delavec rešen. Magično oko je dobro pazilo in izvršilo svojo nalogo. V Nemčiji so na več železniških postajah zgradili premakljive lestve. V začetku so kar naprej delovale, tudi tedaj, ko je bil majhen promet. S tem pa so po nepotrebnem zapravljali električno energijo. Za čas manjšega prometa pa teh lestev niso mogli ustaviti, ker bi lahko ravno v času, ko bi one mirovale, prišel kak popotnik, potreben njihove pomoči. Začeli 60 misliti, da bi uporabili »magično oko«. Lestve 6toje. Komaj pa »magično oko« zapazi, da se bliža potnik, se začne ves aparat premikati. Kako torej pojasniti to čudo? Fotoelektrična celica ima namreč to lastnost, da prenaša svetlobo v električni tok. Ce torej kakršno koli telo prekine svetlobo, prekine 6 tem električni tok in stroj se ustivi. Gotovo, da je ta razlaga često nezadostna, vendar zadostuje, da more vsakdo dobiti pojem o veliki važnosti le iznajdbe in o njeni najrazličnejši uporabi.
Vrnimo 6e zopet k premakljivim lestvam. Ko gre popotnik mimo neke določene točke, prekine svetlobni žarek in 6 lem tudi električni tok. Obenem pa stakne drugega, ki požene lestve. V Berlinu ima ALG celo vreto takih fotoelektričnih naprav.
V neki nemški banki 60 imeli tako dovršeno fotoelektrično napravo, da si jo je bilo vredno ogledati. Fotoelektrična celica je naredila, da so začeli zvoniti zvonci, zaprla je vsa vrata in poklicala po telefonu najbližjo policijo.
Namesto telefonov in zvoncev bi tudi lahko
uporabili strojnice, mine in razstreliva. Predstavljajte si torej, kako pogubno bi bilo to »magično oko«.
Globok pogovor
Prvi telefonski pogovor na tem svetu je bil leta 1801, in sicer sta se pogovarjala telefonski iznaiditelj Filip Reis in njegov prijatelj — in sicer takole: »Konji ne žro kumar.« Njegov prijatelj: »To vem tudi jaz, tepec neumni!«
■ ■■■■■■■■■»■■■■■■»■■■■■■■■■■BBII
Naročajte »Slovenca«!
GOSPODJE POZORI Klobučarna »PAJK« strokovno očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov r>o nizkih cenah Lastna delavnica. Se priporoča Rudoll Pajk, Sv. Petra c. 33
Zahvala
Ilog bodi plačnik ge. Mariji fiteplc ln gc. Mariji Laznik, ki sta moji dragi sestri, gospodični
TEREZIJI MERHAR
za časa bolezni tako požrtvovalno stregli. Istotako hvala čč. duhovščini, ko. Veber Uršuli, Borštnar Franjl za vso naklonjenost In podarjeno cvetje. Zahvala tudi vsem drugim za izraze sožalja tn vsem onim, ki so Jo spremili
na zadnji poti. Ljubljana, dno 30. novembra 1813.
Merliar Josip
Ali
ste že naročeni
Vsak
naročnik zavarovan
Čitajte in širite »Slovenca«!
Umrli so nam dne 24. novembra, stari 88 let, naš skrbni oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Andrej Bezeljak
kovač in posestnik v Postumii
K večnemu počitku smo jili položili v četrtek, 26. novembra, na domače pokopališče.
Ljubljana, Postumia, dne 30. novembra 1012. Žalujoče družine:
Debevec, Vičič,.Bezeljak, Drnovšek, Persolja
Edgar VVallace:
15
Skrivnost skrivljene sveče
Roman.
»Če ne znate plavati, je pod vašim sedežem rešilni pas.«
John je prikimal.
Kara je motril morje, kakor bi nekaj iskal, kar je kmalu našel. Gledano z višine, v kateri sta letela, se ni zdelo ono nič drugega ko bela lisa na zelenem polju. Tedaj pa se je začelo letalo spuščati s tako strahovito brzino, da je potniku na nevarnem sedežu v ozadju zmanjkovalo sape in se je z obema rokama krčevito tiščal za naslonjalo.
Prevzela ga je mrtvaška mrzlica, a tega skoraj ni opazil. Vse se mu je zdelo tako neverjetno, tako nemogoče. Čakal je, kdaj se zbudi, in se spraševal, če tudi o zaporu ni samo sanjal.
Nato je opazil mesto, kamor je usmeril Kara letalo.
Bila je bela jahta, dolg in ozek parnik, ki je počasi plul proti zahodu. Videl je, kako je puščal za seboj plitvo brazdo, in ko je letalo padalo, je še lahko opas.il, kako so spustili z jahte čoln v morje. Nato se je letalo kakor v skoku spustilo in letelo kakor ptič nad gladino, motor se je pa ustavil.
»Kakih deset minut se morava vzdržati na površju,« je spregovoril Kara, a ta čas naju poberejo.«
V skoraj mučni tišini, ki je sledila, ko je utihnil motor, je bil njegov glas nekam srdito močan.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Manj ko pet minut je bilo treba, da se je približni čoln, ki so ga vodili Grki, kakor je z enim samim pogledom ugotovil Lexman. Pognal se je vanj in pet minut pozneje je bil na mostu bele jahte in gledal, kako je izginil v morju rep monoplana. Kara je bil poleg njega.
»Tako je šlo tisoč pet sto šterlingov,« je pripomnil smehljaje se Grk, »h katerim prištejte še dva tisoč, ki sem jih plačal čuvaju, in imeli boste lepo vsotico, toda so stvari, ki so vredne denarja vsega svetal«
VII.
T. Ks. se je neke noči ob enajstih vračal ves vesel in zadovoljen z Dowing Streeta. Palico je tako vrtel, da je kar ogrožal občinstvo, a redar na voglu ulice ga je lepo pozdravil, ko ga je zagledal in prepoznal, zakaj ui se mu zdelo umestno, da bi ga uradno posvaril.
Odhitel je po stopnicah, vstopil v urad in našel v njem Mansusa, ki je bral večerne liste.
»Ubogi potrpežljivček.« je zaklical T. Ks., »bojim se, da ste me morali predolgo čakati, a pojdete pa jutri z menoj na izletek v Devonshire. Dobro vam bo delo, Mansus. Sicer, od kod pa imate to 6tnešno iine?«
»M. ali N.?< je vprašal Mansus odsekano.
»Saj pravim, da vam je začela vzhajati zarja bistrosti,« ga je zbodel T. Ks.
Ko je nato vzel iz notranjega žepa pri telovniku širok 6injemoder tok, ki je vseboval dokument, katerega je s toliko težavo dobil, je postal bolj resen.
»Odkritje revolverja spada med vaša mojstrska dela, Mansus,« je rekel in menil resno.
Mansus je zardel od zadovoljstva, zakaj pod-rejenci so Ta. Ksa. imeli radi in ako jih jo po-
hvalil, jim je bilo, kakor bi napredovali. Po Man-susovein navodilu so skrbno pregledali cesto iz Londona v Levvs in preiskali V6e struge pod njo.
Revolver so našli po tretjem poizkusu med Ga-turckoin in IIorsleyem. Čigav je bil, so lahko ugotovili, ker je imel na kopitu vrezano Vassalarovo ime. Bil je okrašen in svoj čas je moral biti okovan s 6rebrom. Ročaj je bil iz biserovine.
»Očividno dar kakega razbojnika svojemu tovarišu,« je izrazil ob njem T. Ks. svoje mnenje.
Ko je imel v rokah ta revolver, bi bilo njegovo nadaljnje delo lahko, a ko se je temu dokazu pridružil še osnutek grozilnega pisma, ki ga je našel med Vassalarovimi papirji in je bil pisan po nareku, ker je nekatere napačno pisane besede popravila druga roka. je imel vse gradivo zbrano.
Kar je zakovičilo preiskavo, je bilo odkritje zavitka onega, na poseben način kemično pripravljenega papirja, katerega nekaj li6tov je T. Ks. v informacijo načelniku in notranjemu ministru sežgal, izpostavljajoč jih nekaj trenutkov svetlobi električne žarnice. Seveda je s tein napolnil sobo notranjega ministra z ostrim in neprijetnim dimom, zaradi česar so ga prijazno poslali k vragu, toda dokaz je bil le popoln.
T. Ks. je pogledal na uro.
»Kdo ve, če ni prepozno, da bi obiskal gospo Lexman,< je rekel.
»Mislim, da se ji ne bo zdela nobena ura prepozna,« je menil Mansus.
»Z menoj pojdete, da bom imel družbo,« je rekel pristav.
Pa ju je čakalo razočaranje. Gospe Lexman nt bilo; ne na ponovno zvonjenje električnega zvonca, ne na močno trkanje kladiva na vratih ni bilo nobenega odgovora. Vralar hiše, v kateri je stanov-
vala, je imel vtis, kakor bi bila odšla gospa Lex-man daleč iz mesta. Večkrat je odhajala v soboto in se vračala v ponedeljek ali tudi v torek.
Slučajno je bil prav ta večer ponedeljek. T. Ks. ni vedel, kaj bi. Nočni vratar, ki je dal o njej le nedoločna pojasnila, je menil, da bi mogoče dnevni vratar vedel kaj več, in ga je šel budit.
»Da, gospa Lexman je odpotovala, odšla je v nedeljo, čeprav je to nenavaden dan za obiske ob koncu tedna, in vzela e seboj dva kovčega.« — Vratar je še povedal, da je imel vtis, kakor bi bila gospa vznemirjena, a ko sta ga vprašala, da bi podrobno označil njeno razburjenje, je začel z raznimi »veste« in »hočem reči«.
»Vse to mi ni kar nič všečno,« je rekel nenadno T. Ke. »Nekdo mora vedeti o naših razkritjih.«
»Nihče, razen uradov,« je odvrnil Mansus, »kvečjemu če ...«
»Kaj?« je vprašal T. Ks. razdraženo. »Ne dla-kocepite, Mansus, na dan z besedo, kaj mislite?«
»Mislim,« je dejal Mansus premišljeno, »kvečjemu, če bi bil mimogrede gospodar hiše na Great James Streetu kaj izdal, ko ve, da emo preiskali stanovanje.«
»O tem se lahko prepričamo,« je odvrnil T. Ks.
Poklical je taksi in odpeljala 6ta 6e na Great James Street. Ta prometna žila je bila zavita v nočni mir in bilo je treba precej čakati, preden je gospodar vstal. Ko je 6po-nal T. Ks., je premagal 6vo.jo jezo. v kateri bi nahrulil kakega podnajemnika, ki ni imel s seboj ključa, in odpeljal pristava v sprejemnico.
»Saj mi niste rekli, gospod Meredith. da ne smem govorili,« je obžalujoče odgovoril. »Sicer pa kljub temu nisem govoril o tem z nikomer, razen z nekim gospodom, ki je prišel prav tisti dan.«
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič