ORGANIZACIJA TRGOVINSKEGA OMREJA O NEKATERIH AKTUALNIH TRGOVINSKlH PROBLEMIH Objavljaino nekaj opraianj s tega podroja zaradi njihooe aktualnosti in pomena za uspeh pri prizadeoanju, da bi uredili trice in izboljali preskrbo. Problem razvoja trgovinskega omreja postaja letos e oiineji, ko se kljub dobri lelini cene kmetijskih pridelkoo o vejih potronikiii krajih e oedno ne zniajo pod lanske cene. Glavni problem nadrobuega trgovinskega omreja je splos- jo zflan: nidjhno tevilo prodajaln. Pred vojno jih je bilo v dravi pnblino 90 tiso, sedaj pa jih je manj kakor 40 tiso. Res je, da so prodajalne v povpreju veje, to pa ne more nadomestiti zmanjanja tevtla, posebno e upotevamo stalno poveanje prometa. Zlasti se to opaa v velikih mestih, kjer je tevilo prebivakev skoraj podrojilo. Tako omreje pro- juln ni sposobno prevzeti in prenesti do potronika vseh raz- iwloljivih koliin blaga, posebno kmetijskik prideLkov in ne aadi monosti za popoln razvoj konkurence. TEVILO PRODAJALN 39000 1947 I9i 195? ISSi /S5S /556 Iz grafikona Je razvidno, da se je Steviio prodajaln v povojnih djetij. Po drug^i strani ne morejo biti majhne trgovinske orga- nizacije rentabilne niti za dru/.bo niti za sebe. e poslujejo jrav tako kakor veja podjetja. Majhni obrati lahko delujejo tmo po druganib., preprostejih predpisih jn z bolj preprosto ianizacijo. Za take obrate je v veini primerov najsreneja iitev pavalni obraun, posebno. ko gre za proraet s kmetij- skimi pridelki. Toda prav pavalnih obratov imamo zelo malo, feprav ni zato nobenih zakonskih ovr. Kae. da gre tu pogo- >to za pomanjkljivo skrb. tu pa tam pa tudi za odpor zaradi ozkih fiskalnih (to je davnih) ali drujrih interesov. Preiroko veletrgovinsko omreje Medtem ko je trgovi.nsko omreje t prometu na drobno preozko, je v prometu na debelo v zadnjih letih preirnko. lo ima vrsto negativnili posledic: poveanje strokov, drob-Ijenje blagovnih skladov, nepotrebno posredovanje v prometu iii V prejnji tevilki smo objavili (na 14. strani) lanek <> nionopoljsiinih pojavih na triu, ki se je Feinoma nanaal veletrg-ovino. V tej tevilki objavijamo podoben lanek o .-rini trgovini, v katerem je nekoliko bolj iroko opisana tudi nalofa vcletrgovine kot posrednika. V nekem obsegu bo veletrgovina tudi v prihodnje po-trebna za proniet in preskrlK). To bodo najbolj pogosto mo-neja in specializirana porljetja. ki bodo povezovala ira pod-roja in omojroala nadaljnjo poveanje izbire blaga ob zni-anju strokov. Proiavajalci v nadrobni prcdaji VI. 1954 je bilo v dravi 64TT prodajaln kmetijskih zadrug. \ 1.1953 se je njihovo tevilo zmanjalo na 5812. a v letu 1956 Ba 5366. Bilo jih je torej za 1111 manj kakor 1. 1954. Ta pojav jieden pozornosti. Ne moremo ga tolmaiti kot prizadeva- nje zadrug, da bi se bolj ukvarjale s svojim najvainejim po-slom organizacijo proLzvodije, ker so se hkrati druge oblike zadrunega proraeta poveale (odkup), Tako zanemar-janje najuspenejega povezovanja zadru/.nikov-proizvajalcev neposredno s potronik.i je neopravioljivo. Kae, da je na to rnoneje vplivalo tudi angairanje za-drug in zadru/uih zvez v odkupu, kjer zadrune zveze vasili monopolizirajo odkup in u&merjajo v tej smeri na^pore in v takih primerili same zavirajo nastop zadrug in na potrdni-kem triu. V nobenem primeru ne bi smeli dopustiti, da po-pua iniciativa za odpiranje zadrunih prodajaln. V nasprotju s takim gibanjem pKniajaln kmetijskih za-drug in njthovih zvez tevilo prodajaln industrijskih podjetij stalno naraa: od 1.385 v letu, 1954 na 174-2 v letu 1956. Ce-prav lahko to oznaimo kot aspeh in napredek, vendar je tudi sedaj tevilo teh prodajaln raajhno in poasi naraa v primerjavi z dejanskimi monostmi. posebno v primerjavi s tistimi, k: e n.iso izkoriene: da bi ve industiijskih pioiz-vajalcev skupaj o sami naravi teh investicij je potrebno, da tako ini-ciativa kakor sredstva zanje izvirajo predvsem iz komun in iz samih trgovinskih organizacij, eprav bo pri najvai?nejsih in-vesticijah soclelovala tudi zveza oziroma ljudskc republike. Zato so tudi komune in trjc Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi