23. štev. ;Vovo mesto 1. ilcceiiibni lixïiî. XIX. letnik. DOLENJSKE NOVIC. i Izhajajo 1. in 15. vsacega mttseca. Cena jim je s [»oštniiio vred za eelo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NaroćainH za Neméijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroCnino in oznunila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Več naročnikov Je pozabilo nam vposlati naročnino za tekoče leto 1903. Vljudno Jih toraj opomnimo in prosimo, naj blagovolijo mali znesek takoj doposlati. Upravništvo. o Časopisih ali vabilo na naroťbo. Naš list nastopi kmalu svoje 20. leto. J)a vabimo pri tej priliki na naročbo, je vendar umevno samo ob sebi. Stari naročniki! ostanite nam zvesti vsi do zad-njejfa, iii pridobite se kacega novega naročnika. To je naae vljudno vabilo, to naša skromna prošnja ob pragu starega leta. Mnogo mnogo je se dandanes Ijudij, ki utegnejo nase vabilo kratkomalo zavrniti, češ: „Cemu mi bo časopis?" Ti ljudje prezirajo časnikarje; njih ogromni pomen in tudi njili veliki trud jim je neznana reč. In kar je se najbolj žalostno, so to z večine taki ljudje, ki ae imenujejo dobre katoličane ! Koliko store sovražniki katoliškega imena za svoje Časnikarstvo ! Lahko potem stoje taki listi res na vrhuneu našega časa, in kaj čuda, da se zato protikatoliški časopisi tudi katoličanom dopadejo in da raji po njih segajo, ker imajo več obsega, iepse slike, bolj zanimive raznoterosti in so bolj ceni. Tudi katoliški listi bi se mogli vsestransko povzdigniti, ko bi ne bili naši ljudje tako malomarni in brezbrižni, ko bi si bolj obilno naročali časopisov, jih redno plačevali in po možnosti tudi dopisovali, Potem ne bi bilo teŽko tekmovati z drugimi toliko hvaljenimi listi. Kakor rečeno, Časuiki in Časnikarji so prav na slabem, z velike veČine za to, ker ne poznamo njib velicega, važnega pomena. Sloviti kardinal Manning je o tem napisal tele duliovite vrstiee : „O časopisu moremo reči, da je neka srednja reč med glasom in med knjigo. Glas ni, ker govori, a se ne sliši. Knjiga ni, ker je samo pola papirja ali list, ki se dan za dnem ali vsak teden pošilja med svet. Kdor spisuje knjigo, dolgo časa premišljuje, preudarja, pise, piše, in delo vsacega dneva položi na stran, dokler ni vse gotovo. To cla potem tiskati in se veseli svojega uspeha. Če se proda 1000 iztisov, Jfnogi kupijo knjigo, a je ne bero; mnogi jo bero na pol, a Jo polože v stran; drugi spet jo bero, a je ne uniejo. Delokrog knjige ni velit, nje usoda je polica, prah in pozabljenost. Časopis pa trka vsak dan ali vsako soboto na naša vrata, naj mu odpremo. Majhen je, tako da se ga tudi lenuh loti brati, jasno govori, da tudi priprosti ume. Tisočim na enkrat govori. Iz same radovednosti ga ljudje bero, iz samega dolgega časa govore o tem, kar je notri. Časopis misli za ljudi, a ti te misli premlevajo pri zajuterku, kosilu, večerji. Tako postane časopis glas, ki se sliši na daleč in široko, V naseiH 19. stoletju ga ni sreditva, po katerem bi zamogel ljudem govoriti bulj bitro, bolj jasno, bolj gotovo kakor po Časopisih, Knjige krožijo samo v v malih krogib, glas ne sega iz cerke ali dvorane ven : časopis pa govori povsod, kamor ga nese morje ali posta." Tako govori o časopisih jako modri in globoko misleči kardinal. In ti praviš: „Cemu mi bo časopis?" Da ga bereš in tako kaj izveš, se podučiš, razvedriš. Časopis naj ti je šola, ki naj ne vzbuja strastij, ampak te od-gojuje in poučuje. Saj ne veš vsega in ne umeš vsega, zato daj se podučiti: Vrli tega pa: potom časopisja hoče proti krščanski duh narode odvrniti od prave sreče in blaginje, ki sloni edino le na Kristusu. Mar se bomo njemu, ki nas napade s kolom, v bran postavili s cunjo ? Smešno ! Torej : proti slabim časopisom postavimo dobre, te naročajnio, podpirajmo, be-rimo, dajmo brati drugim, razširjajmo. Kdor ume duh časa in je moder ter tudi želi po moČi pomagati, si 1)0 naročil svojim razmeram primeren časopis, a kdor misli dandanes živeti brez časopisov, ali duha časa ne ume ali pa noČe nič storiti v obrambo največjih narodnih svetinj ; vere in narodnosti. Da je namreč nam Slovencem vojevati tudi hud narodnosten boj proti mogočnim sovražnikom, kdo ne vé, koga ne boli v dno srca to dosledno in premišljeno preziranje ter zatiranje nas Slovencev? i'jua pot tozadevne rešitve je spet časopis: tu se budi, utrjuje in razvija narodna samozavest ter vzbuja odpor proti nasprotnikom. To je pomen in naloga časopisja. To nalogo lio-Čejo vestno vršiti tudi zanaprej nase male „Dolenjske Novice", Ne zaničujte jih, ne vi somišljeniki, ne vi nasprotniki, ker so male: tudi mala kaplja izvotli skalo z vstrajnostjo, aH ne? Treba nam le vstrajnosti, in „Novice" jo imajo, če ne veliko vsaj nekaj. Pomislite vendar, pri naših hitrih in viharnih časih bodo že 20. leto nastopile. In vstrajno delujejo za dve veliki ideji : krščanstvo in slovanstvo. V tem je naš blagor in nasa rešitev, kar je temu nasprotno, to bodo pobijale odločno pa brez sovraštva, zavijanja, osebnostij. In ker so „Dolenjske Novice", ae morajo pred vsem ozirati na nase razmere iu njim primerno morajo biti pisane. Tudi v vojski so različne vrste vojaki: pešci, topniěarji, konjeniki Ít(i. A vaak po svoje koristi celo-kiipnosti, vse po enem kopitu se ne da iiatej^niti in napraviti. Času primerno bodo „Novice" v pnliodiijem letu večkrat kaj spregovorile o socijalnem vprašaryu, za katero je paè se vse premalo zanimanja! Skrbele bodo tudi za zabavo. V „Listku" pride spet „Rimski romar ' ki ima se skoro za celo leto gradiva iz potne torbe. Prihodnje leto bo pripovedoval o Rimu in njega znamenitostih, kolikor moč poljudno, kar bo drugi del onega potopisa. Poleg tega pa bo v ,,Tjistku" se včasih kaj dnizega. „DomaČe" i» „Razne" bodo tem bolj mikavne in raziioliČne, cim bolj pridno se bodo oglašali dopisniki, kojih število je od lani precej naraslo. Da bi jih bilo le 4e vee : prosimo, poročajte pridno ! Da bodo pa mogle „Novice" toliko prinesti, zato smo se odločili, da bomo tudi odslej večkrat In po potrebi listu dodali prilogo, a za Isto ceno dveh kron. Kaj hočete še več ! Se nekaj. Očitalo se nam jc, da škodujemo našemu Amerike željnemu ljudstvu s tem, ker vsprejemamo Inserate prevoznih družb, ki prevažajo potnike v Ameriko. Koliko pa šele potem škodujejo večji, bolj razširjeni listi, ki pa ravuo tako prinašajo take inserate kakor mi ! Toda, da se nam ne očita sebičnost in kdo ve kaj še vse, zato izjavimo danes, da „Dolenjske Novice" nikdar več ne prineso na novo Inseratov prevoznih družb v Ameriko. Upamo, da storé isto tudi drugi listi, a čeprav ne, mi tega ne storimo nikdar več, To Ijočejo, to obljubljajo „Dolenjske Noviee". — Uredništvo se bo tudi zanaprej potrudilo vestno in natančno nstreëi naročnikom in bravcem, katere s tem še enkrat vljudno povabimo: NaroČite se čimprej na „Novice". Ne samo koristij imaš od tega, ampak tudi dobro delo, ker pomagaš širiti pravo krščansko omiko našega slovenskega naroda. Uredništvo „Dol. Novic". Gospodarske stvari. Nekoliko o gozdnem gospodarstvu. Sedaj v zimskem času, ko vsa poljska dela mirujejo, ima kmetovalec opravila pa v gozdu. Gozd je pri naših kmetijskih gospodarstvih neobhodno potreben. Iz njega dobivamo J. raznovrsten les, kakor: tesarski (tramovi, hlodi, koljij, za razne druge izdelke in za kurjavo (polena, okleščki, dračje, blodi, Stori, panji in korenine), 2. lubje, 3. steljo, 4. gozdno k rmo in 5. gozdno sadje. Največjo vrednost poleg lesa za kurjavo ima stavbinski ali tesarski les za zračne prostore. Tak les nam daje smreka, jelka, mecesen, bor, javor, brest, vsekakor tudi jerebika, breza. Jelša in za bolj zaduhle prostore kakor kleti in vodnjake — hrast. Zelo važen je nadalje les za razne izdelke in sicer obrtni les za deske, podboje, late i. t. d, dobivamo od smreke. Jelke, bora, bukve, hrasta, javorja; les za vodne cevi nd hrasta, ))orov(;a, mecesna, smreke in jelke. — Kolarski les za osij in platlííča dobivamo od bukve, gabra, bresta, iirasta, jesena in breze ; za pesti od lirasta, jesena in bresta; za prečke od hrasta in jesena; za oje, sore, vage in lojterniee dobimo les od breze, akacije, jesena, bresta, hrasta in smreke ; za, smuke (sanice) pri saneli od bukve, lirasta, bresta, breze in Jesena ; za podseke iu vlače pri plugu bukev; za plugove ročice hrast, Jesen in brest ; za samokolnice breza, jesen, hrast iu bukev. — Sod ar ski les za suhe sodčke igličasto drevje, bukev, breza in topol ; za sodove s tekočinami lirast, za brente javor, mecesen; za vodne čebre, mlečno posodo in podobne stvari igličasto drevje. — Obroče delajo iz brezovih, leskovih, hrastovih in jeseuovib palic, — Koi^arski les za fine pletenine daje ričkova vrba, pletarska in potočna vrba; za bolj grobo robo iva, leska in borove korenine. — Mizarski les daje javor, jesen, hrast, mecesen, jelka, smreka, bor in topol. — Strugar ski les bukev, gaber, breza, Jerebika, tisa, brinje in dren. — Rezbarski les za niške, sklede, krožnike, sekalne deske, žlice, komote iu sedla daje lipa, javor, bukev. Jelša, topol, verba; za igrače lipa, javor, topol, smreka, cemprin ; za tobacnice iu pipe breza iu maklen. — Gospodarski les za lestve iu jaali smreka, za kline mlade smreke in hrasti; za sekire bukev, hrast, jesen, klen; za držala pri motikah, lopatah i. t. d , dá jesen, brest, breza iu bukev ; za cepce gaber, za seuene vile breza in hrast, za eoklje bukve in breza ; za drevesne kole in za hmeljeve preklje mlado črno drevje ; za koliČje po vinogradih hrast, kostanj, akacije, bor in drugo ; za iižolovo iu grahovo natičje mlado igličasto drevje in tudi veje listnatega drevja(vrba,Jelša).— Les za skodlice: mecesen, hrast, smreka, bor, bukev. Jelka in topol. — Les za žveplenke, škatlje in sita; smreka, ■— J^es za puške: maklen, breza in oreh. — Tjes za godala: za godala na lok, jelka, za pihala klen in murba. Poleg teh glavnih pridelkov dobivamo iz gozda lubje za čreslo, steljo, gozdno krmo iu gozdno sadje. Znano je, da je pri naših kmetijskih razmerah zlasti pridobitev stelje za našo živinorejo neobhodna potreba, istotako umć si marsikateri gospodar z uapravo čresla precejšen denar iz gozda dobiti, tudi pasemo preveč po gozdih v škodo mlademu naraščaju samo, da si njegov pridelek obrnemo na korist. In slednjič moremo dobro izkoriščati oziroma prodati gozdno sadje želod, žir, ježice, kostanj i. t, d. Ue potem primerjamo, kako mnogostraiisko se dá vse izkoristiti, kar raste v gozdu, z dejanskimi razmerami, kako sc navadno posebno pri sečnji in po-delovanju lesa nič ne pazi nato, da bi se vsi gozdni pridelki primerno svoji vrednosti in porabnosti izkoristili ne gledé na to, da se za oskrbovanje in negovanje gozdov premalo stori, tedaj opazujemo ravno pri gozdnem gospodarstvu neodpustno nebrižnost, nevednost, potratnost in leh ko mi šl j e nos t zlasti pri prodaji, ko se navadno les v podelovanje večinoma povprek prodaja lesnim trgovcem. Gozdno gospodarstvo postaja pa dandanes vedno važnejše in zahteva racijonalne oskrbi. Umen gospodar — lastnik malega gozda — ravnal se bode po tem-le navodilu: I.) Gozdna drevesa sniatral bode liki druge kulturne rastline potrebnim oskrbi in negovanju, t. j, skrbel bode, da bodo mogla ista primerno svoji naravi se razvijati, da ne bodo trpela pred gozd-iiinii sovražniki, škodljivci i. t. d, 2.) .Meje gozdiiili parcel bode imel določno in o C i v i d n o zaznamovana. ;î.) Gozdno gospodarstvo si l)ode tako uredil, da bode dobival pu potrebi manjše pridelke Iz njega (n, pr. Ustje, dr^a); pregosto mlado drevje in goičo bode izsekoval, sploli bode prišel p o g o 8 t o ni a v svoj gozd in se prepričeval o njega stanju. 4.) Pri prodaji sta v bins k ega in lesa za kurjavo, ko se gre za večjo količino, bode pri sečnji in p o d e I o v a n j n lesa če le mogoče, eani nav koč ali pa bode imel dovolj zanesljivega 'nadzorstva, da se na ostalem gozdnem drevju, zlasti mladim ne godi kvara. Prodal bode le na mero, navadno ai postranske odpadke (veje, lubje, trske i. t. d.) prldržal in če mogoče, bode pu-Bekanje, spravljanje in Izvažanje iz gozda sam izvršil. 5.) Za lastno porabo s t a v b i n s k e g a lesa držal se bode teli načel: a) Les bode sekal po zimi. b) Debla, katere namenimo za stavbe, ae posekajo pri tleli, c) Nobenega kosa, katerega smo namenili za stavbo ali za razne izdelke, ne smemo porabiti za kurjavo, d) Tesarji ne smejo preveč obteaati debel, katere smo oddali za stavbo ali za razne izdelke in sieer tudi takrat ne, ako amo se pogodili, da bo-demo oddali okrogle, e) Posebno dobrega in redkega lesa ne smemo porabiti tam, kjer si s slabšim lesom brez škode lahko pomagamo, f) Tam, kjer mora les dolgo trpeti, ne rabimo slabega lesa, ker bi aicer slabši les večkrat morali nadomestiti z drugim, g) Tesarski les naj ne bode nikdar predebel, posebno ne pri stavbah, Če tudi ga dotičnik zastonj dobi ; s tem le tesarjem povzročimo preveč dela in se tudi stavbe po nepotrebnem preobložé z lesom, b) Pri tesarjih je treba paziti, da ne potratijo po nemarnosti preveč dobrega lesa za za-gdzde in za slične ostrorobate kratke kose. i) Vsak majhen nedostatek pri stavbah je treba koj popraviti, dokler ne postane večji ter bi njegova odstranitev zahtevala tudi več lesa. jj Leaa, katerega hočemo rabiti za stavbe ali za razne izdelke, ne sekajmo še le takrat, kadar ga rabimo, ampak vedno '2 do 3 leta prej in sicer v primernem Času, k) Vedno bode imel vsaj majhno zalogo stavbinskega lesa pri svojem go-spodarstvn. B.) Les za kurjavo sekal bode toliko popřed da bode imel vedno dovolj suhega v porabo. Pri tem bode skušal boljše blago prodati, slabeje : store, veje i. t. d. porabil bode doma. Da si prihrani drv, nabavil si bode štedilnik, vsaj za poletai čas, ter bode po mogočnosti malo rabil ognjišč, ki potrebujejo ne le veČ kuriva, ampak tudi jedil ne skuhajo tako hitro, 7.) Po krajevnih razmerah in z najboljšo izko-ristvijo gozdov skušal bode dobivati ponavljajoče dohodke iz njega s prodajo lesa za razne obrtne in gospodarske potrebe, s prodajo lubja, atelje in gozdnega sadja in. t)r. želod, kostanj i. t. d.) 8.) Skrbel bode za primerno pomnoževanje v gozdu, bodisi, da si sam ustanovi gozdno drevesnico za lastno porabo in za prodajo svojim sosedom, bodisi, da si nakupi v drugiii takih nasadih zadostno število gozdnih mladik, s katerimi bode izsekane golicave na novo zasadil. 9.) Pazil bode, da se mu ne bode godila gozdna kvara in tatvina. 10.) Ogibal se bode dragih gozdnih pravd. Politični prejiled. Svet je nestrpno pričakoval, kako pot bo hodil novi papež v politiki, s kom bo držal, koga bo ščitil in koga ne, ali se sploh ne bo vtikal v politiko ali ae bo. In sedaj je sv. Oče Pij X. sam spregovoril kratko, a jaano. liîlo je to 9. novembra, koje vprvic nekaterim kardinalom podelil kardinalski klobuk in imenoval nekaj škofov. V svojem nagovoru je povdarjal, da je zaman skušal odkloniti papežko čast, da seje pa končno vdal volji božji. Poskušal bo ohraniti čiato vero v blsgor vseh. Papež mora biti v vodstvu cerkve prost in od nobene druge oblasti odvisen. Zato obžaluje ne samo v zavesti svoje dolžnosti, ampak tudi v svetosti od njega podane prisege, v tej zadevi cerkvi storjene krivice. Papež je nato izrazil svoje začudenje nad radovednostjo, a katero so pričakovali, kako bo vladal, ker vendar ne more hoditi po nobeni drugi poti, nego po oni, po kateri so hodili njegovi predniki. Sveti oČe je zavrnil mnenje, da ae papež ne bi amel baviti s politiko, ker je nemogoče ločiti politiko od papeževe učiteljske službe glede vere in nravnosti. Imeti mora zveze s poglavarji držav in z vladami, da more zagotoviti varnost in prostost katolikom. Pij X. je končno povdarjal, da žal tudi on ne bo videl zmage resnice in pravice, kakor tudi njegovi predniki niso tega doživeli. Vedno pa se bo kljub temu trudil resnico utrjevati mej vsemi dobrimi ljudmi in jo razširjevati mej onimi, ki niso izrečno slabe volje. — Sedaj vedó radovedneži, pri čem so. Novi papež tndi za laa ne bo odstopil od svojih pravic, dasi je sicer jako mil, ljubeznjiv in prizanesljiv. Zanimivo je v tem oziru tudi, kako sodi papež O Francozih, ki so se aedaj spravili nad redovnike in samostane. Pravi : l-Vancosko politiko se mora imenovati brezbožno, S tem, da se verniki zatirajo, skušajo ponižati Krista samega. Zato ae morajo verniki trdno okleniti Krista. Z vsako najmanjšo napako dajo brezbožnim na8])rot-nikom priložnost za nove napade. tVrkev ne pripada nobeni stranki. Saj so tudi republike, v katerili imajo katoličani popolno prostost in pravico. Kardinal nadškof iz Baltimora nii je nekdaj pripovedoval, kako prijazno je bil sprejet od predsednika Roosevelta, datii-ravno je ta protestant. Kako boljše je stališče katoličanov na Angleškem in na Nemškem v primeri s francoskimi katoliki? Katoliška narodna stranka sedaj prav pridno prireja križem dežele ljudske shode. Tu razlagajo govorniki krivice, ki se gode našemu ljudstvu, posebno še kmetu, radi samopašnosti liberalcev, ki ne pripuste razširjenja volilne pravice. In da imajo liberalci toliko moč v rokah, je kriva njih uprav izdajalska zveza z Nemci, ki Šc vedno traja celemu narod« v škodo. Ce njega voditelji ne sprevidijo te škode, mora pač narod sam govoriti odločno in jasno besedo, in si izbrati voditelje, ki res delajo za narod, in ne zase. Pripomniti treba, da se po raznih shodih pristaši narodno- iiapretîiie stranke obnaňajo jako neotesano in surovo. Somišljeniki ! udeležujte se sliodov v obilnem etevilu, kjerkoli jili priredi naša stranka in jasno boate spoznali naš pulužaj. V državnem zboru se je ministerski predsednik nekoliko znosil nad ogrskim ministersklm predsednikom, a ta je ravno tako storil z našim v Ofj^rskem državnem zboru, lirsěas sta se moža zmenila, da bosta pokazala „korajžo^' in drug po drugem ndriiiala, potem bodo pa poslanci rekli: „Lejte, kako možato se je potegnil za nase koristi!" Sama komedija! V resnici pa se nam Ogri Čedalje bolj vsedajo na vrat in nas molzejo radi popustljivosti naše vlade. Potem je iinančni minister Bijlim-lUuverk predložil za priliodnje leto proračun. Po tem proračunu bode vaeli dohodkov 1.737,509.991 kron, stroškov 1.734,771.291 kron, torej preostanek 2,738.700 kron. V primeri k proračunu za tekoče (19U3J leto je već dohodkov G,8.'í9.907 kron, več izdatkov [)a 4,.539.034 kron, tedaj večjega preostanka 2,320.873 kron. Med drugimi postavkami zanimajo nas sledeče : državni prispevek za zgradbo mostu čez Savo in Ivrko pri lirežicali 20.000 IC ; za popravo karlovske državne ceste med -Tngorji in Metliko 40,000 K; za brezobrestno posojilo vinogradnikom 320.COO K. ~ Nato je govoril dr. Kcerber in trdil mej drugim, da je avstrijska vlada pravična vsem narodom. Proti temu je govoril v imenii „Slovansko zveze" dr. Ploj ter živo opisoval kriviee, ki se godé Slovencem pri vojaštvu, pri šolali, pri uradih, sploh povsod ; zlasti je povdarjal žalostne koroške razmere, koder Slovenec v svojem jezik[[ niti pravice ne najde. Tn taka vlada je pravična. Lz Koerberjevega odgovora se je dalo posneti, da ga ni volja popraviti nam storjenih krivic. Splošno so vse stranke nezadovoljne 8 sedanjo vlado in prav lahko mogoče, da ob-strnkcija razbije ta državni zbor. Za nove topove )jo zahteval vojni minister 38 milijonov kron. Naredili jih bodo okrog 3000. Delo se bo razuii cevi izročilo zasebnim tvrdkam. Vae se bo zgotovilo doma. To je vsaj nekaj, da nasi davki ne bodo romali v tuje žepe, aH tudi tu bo imela le velika industrija svoj dobiček, Kolikim posestnikom bi se ne bilo treba izseljevati v daljno Ameriko, ako bi jim naklonila država podporo, mesto da skrbi za nepotrebne topove v toliki meri! Naučni minister Martel je precej nevarno obolel, a se mu je že zboljšalo. Bržčas potem odstopi. Nemški cesar bo kmaUi popolnoma zdrav. Pride na zimo baje v jiižne Tirole. Laški kralj in krayica sta bila na Angleškem. letošnjem Koledarju družbe sv. Moliorja poročilo iz delovanja P. Veííeljko Kovača. Zato dovolite, g. urednik, zopet mal kotiček v vašem cenjenem listu, da moremo tej želji ustreii. Sicer nimamo bdi^vekako obširnih poroĆiL Le troje malih pisem teži pred nami, iz katerili hiičemo poaueti glavne reći. Najprvo moramo sporočiti, da se je število naših rojakov-misijouarjev zmanjšalo za eno osebo. „Gotovo je brat Urban Žele umrl!" s: morebiti vi zdujle mislite. Poénsi ! vse bodem povedal! Hvala Bogu, brat Urban nam ni umrl, Res smo poroĚali v 4. iHtošnji številki „Dolenjskih Novic", da je nevarno zbolel in da je malo »panja, da okreva. Dobil je namreč drugič hudo kolero. Bil je res v bobiišnici dalj Časa in bil že poioinoma pripravljen na odhod iz tega sveta. Toda božja previdnost, ki nmraikdaj tako čudovito vodi človeška pota, je drngače odločila. Brat Urban je zdaj zopet med nami na Kranjskem, biva sedaj pri nas v Novem mestu. Kako se je pa to zgodilo"? Neki pater misijonar je nevai'oo zbolel. Bolezen je minila srečno, toda revežu je zatemnila um. Znorel je! Ua ta-eega misijonarja ne morejo rabiti v tako nevarnem stanju, kakor so zdaj kristjaui ua Kitajskem, da jim jelevnapotje ia v nadlego, to je po sebi undjivo. Kaj toraj začeti z njim ? Domov v Italijo ga poslati, bi še najbolj kazalo — bil je namreé Italijan, Toda kdo naj ga spremlja, ko so vsi drugi tako neobhodno potrebni pri misijonu. Žetev je namreč velika, toda delavcev ailno manjka. V tem času je pa slučajno naš brat Urban okreval od svoje bolezni. „Kaj ko bi šel br. Urban, ki je tudi zelo slaboten z njim v domovino? Ako bi se doma pozdravil in utrdil, prišel bi lahko nazaj!" tako je določil misijonski general-vikarij. Brat Urban je seveda silno težko sel iz priljubljenega misijonii. Ali ]>okorščina jft velela tako. In res, kmalu po Veliki noči sta odrinila iz Kitajske. Da ta vožnja za Urbaua ni bila prijetna, si lahko mislimo, Biti sum ve.s boleheu in betežen, poleg tega pa še skrbeti za norega človeka in to na tako dolgem morskem popotovanju, to, menim, gotovo ne more biti posebno prijetno, Veudar prišla sta srečno v Evropo, v Rim, kjer je ostal bolni pater, da ee pozdravi. Tako je toraj prišlo do tega, da se je moral bi'. Urban povrniti v domovino, da se je zmanjšalo število slovenskih misijonarjev na Kitajskem. Ka pa s P. Baptistom? Poročila iz kitajskih misijonov. Gotovo bi že marsikateri čitatelj „Dolenjskih Novic" rad zopet kaj zvedel o naših treh rojakih in misijonarjih v daljni Kitii- Zadnjič smo še le spremili P. Baptista v hribe, v Upetzf, kjer mu je bil oiiloĚen misijonski delokrog. Zdaj bi pa gotovo marsikdo rad vedťl, kako se mu godi, ali je sploh še živ, ali je kaj veliko paganov že spreobrnil i, t. d. Zlasti Topličanje najbrže že težko čakajo kakega poročila o svojem doiiiačiiin. In to zlasti se radi tega, ker so brali v Kakor že rečeno leže pred nami tri pisma. Ne! pa saj to niso pisma, to ao le pismica. Mala po obliki. Se manjša po vsebini. Iz teb jiismic povzamemo sledeče: Splošno se P, Baptista zelo dobro počuti mej kitastimi kristjani. Ves navdušen in goreč je za njih dušni, pa tudi za njih telesni blagor. Za njih dušni blagor, pravim, je ves goreč. Neumorno se namreč trudi, da bi jih kolikor uiogoče veliko pridobil za Kristusa, za ediuozveličaviio sv. cerkev. Podučuje v šoli, v cerkvi — ako se sme kapelica, v kateri mašuje, tako imenovati ~ in tudi zunaj, kjer se le ponudi kaka prilika. Zato je pa tudi dosegel lepe vspebe. Sam piše 21, avg. t, 1.: „Od kar sem priše sem v Upetïe, t, j. od meseca maja 1902 pa do zdaj sem krstil okrog 330 odraščenih kitajcev. To so lepi vspehi, katerih pa nikakor ne morem iii ne smem sebi in svojim besedam pripisovati, ampak edino Bogu, Zakaj „ne oni jo kaj, ki .sadi. ali ki priliva, ampak Bog, ki daje rast", kakor piše že veliki misijonar narodov, sv. Pavel. Zato pil tndi jaz iz dna svojega srca hvalim Boga in mu čast dajem zato. Vendar me to silno veseli in navdušuje. „V Bogu in za Boga pogumno dalje", to je moje gealo. V teku prihodnjega leta jih upam Se več pridobiti in krstiti — seveda, ako blagoslovi dobri Bog naše delo, Podućujem v treh katehumenskih šolah, V eni so dečki, katerih je precej, v drugi so možki, katerih je hvala Bogu — tudi lepo število, v tretji so pa žene. Največ uspehov se doseže pri dečkih in pri možkih. Tem lahko dopovem in jih prepričam <> njih zmoti. Z Ženskami je pa pravi križ. Silno težko je namreč izvleči iz njih trdih glav vse stoterne predsodke in pj'ed vsem paganske vraže in zmote." (Koiiai'. aledi.) DoiiiíiĚe vesti. {O s e 11 n e vesti.) Vodstvo okrajnega glavarstva ljubljanske (ikolice previtKtiie svetnik deželne vlade in dosedanji vodja okrajnega glavarstva v Riulolfoveni g. B. Friedricli; okrajni glavar v Postojini, g. baron liechbacli, (irevzame vodstvo okrajnega glavarstva v Noiem mestn —Absolvirnna učiteljska kandidatinjn gdĚ. Marija Bučar iz Ljubljane je imeiKivanaza [irovizoriÉno učiteljico v Starem trgu pri Úrnonilju. — Provizoričfti učitelj gospod Ivan Žnidaršič v Metliki je imenovan zn provizorićnega učitelja na meščanski doli v Krškem. (Umrl) je dne 25. novembra v visoki, častitljivi starosti 82. let g, Gabrijel Elbert, oče mil. g. prosta df. Seb. Elbe rta. I)olga, liuda bolezen mu je bila, mnogo olajšana vslťd skrbne ljubezui njegoviii sinov, K pogrebu dne 27. nov. ob polu 9. uri dopoludne dušlo je poleg ČČ. oo. fi'anč Skanov in usmiljenih bratov, dokaj gg. duli'ivnikov iz dekaiiije ter prav zare.s obilo novomeške gosj.ode in tudi niesčanstva izkazat rajnemu zadnjo čast; čeprav je bil ćas za pogreb nepripraven, bila je udeleiba izredno velika. Ti'iiplo je bilo potem prepeljano v LjuVljano in tam pokopano. Mrtvaški sprevod je vodil na tukajšnje pokopališče mil. g. prošt sam. V Ljubljani ga je med obilno azistenco pokopal visokoč. g.arbiđijakonTomaž Ka j d iž, stolni kanonik.—Svetila blagemu možu večna luČ! — Osmina po rajnem gospodu bo v sredo 2. decembra ob polu 8. uri v kapiteljski cerkvi. (Umrla) je gospa Margareta Detel a, posestnîca v Miiravćali, mati visokočislanega, blag. gospoda ěolskega svét-nika dr. Frančiška Deteia, stara 76 let. Blagemu gospodu je Vsfmogoćtii v manj ko enem letu vzel dve najljubši osebi: vzgledno soprogo in sedaj ljubljeno mater. Splošno sožalje je torej laliko razumljivo. Naj v miru počiva blaga iena ! (Umrl) je v Beli Cerkvi umirovljeni učitelj g. France Cetelj v 81. let» svoje starosti. (Poroki.) Dne 28. t. m. seje poročil g dr. M. Skerlj, C, kr. sodni adjunkt v Novem mestu z gospodično Božo S reb r e. — Poštni oficijal v Novem mestu g. Ivan Dovjak, z gdć. Viktorijo J uranov o. (Gospejno društvo) ima svoj I. letni občui zbor dne 9. t. m, ob polu 6. uri popoludne t navadnem zbirališču. Ko bi ta sliod ne bil sklepčen, je ob 5. uri istotam z istim dnevnim redom drugi občni zbor. (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) v Novem mestu napravilo je 15. m. ni, zabavni večer a petjem in predstavo. Pevski zbor je prav častno rešil svojo nalogo, „«to čutiš Srbine tužni", peli so zares izboiuo. „Slovo" je tudi dopadlo, če prav smo je že slišali. Zbor „Svoji k svojim", pa ni ugajal, sicer so ga peli dobro, a je za poslušalce težka skladba. Čemu iskati tako težkih stvarij in tako malo domačih! Tak izvrsten_ zbor jili že zmore, a užitka poslušalci nimajo dosti. Raji kaj domačega! „Zauber France" nam je jako spretno razkladal in razkazoval in opeval svoje prednosti in vrline. Moral je ponavljati in vzbudil gromovit smeh. „Črevljai" sicer ni kdo ve kako duhovita in (iomembna šaloigra, a za smeh in zabavo skrbi prav izdatio, zlasti če igrajo vsi tako dobro, kakor so to pot. Zlasti Blaže in Tonček sta dobro opravila, isto smemo reči o zdravniku Lopniku. Dvorana je bila natlačeno p osmih 5 minut; prihod v Ornomelj ob devetih 5 minut dopoUidne, — Iz Rudolfovega dopoludna ob 11. uri 20 minut, iz Suliora ob dveh J> minut, iz Metlike ob treh 5 minut, iz Podzemlja ob treh 50 minut, iz Gradaca oh štirih 10 minut, prihod v Ůrnomelj ob petih 10 minut popoldan. Iz Črnomlja zjutraj ob 4. uri, iz Oradaca ob petih fi minut, iz Podzemlja ob petili 20 minut, iz Metlike ob šestih 20 iniiint, iz Suhora ob sedmih 25 minut, prihod v límlolfjťo ob devetih 55 minut dop. — Iz Črnomlja ob 10. uri 45 min, dopolndne, iz Gradaca ob enajstih 50 miuut, iz Píídzeiiilja oh dvanajstih 5 miuut, iz Metlike ob 1 uri 20 minut, iz Suliora ob dveh 25 minut, prihod v Rudolfovo ob 4. uri 56 minut popohidiie. (Zgled poštenosti.) Gosp. Franjo Mervar, tajnik posojilnice za Kandijo in okolico izgubil je po poti na pošto bankovec 1000 kron (reci tisoč krou), katerega pa je našla Ana Bukovec iz lludolfovega št. 33 ter ga pošteno oddala. Zares, posnemanja vredna poštenost, ki zasluži vse pohvale. (Ogenj) nastal je 14. m. m. ob polu 10. dopoldne v hiši Jurija Križe v Ašelic obč. Cermošnice radi tega, ker je 4 letni sin Marije Križe Rudolf, pied hišo nakopičeno suho steljo zažgal. Ogenj se je razširil tako hitro, da so se ljudje komaj iz hiše reáili. Zgorelo je vse, kar je bilo v nji shranjenega, Provzročena škoda zuaša 600 kron. kateri 300 kron zavarovalnine nasproti stoji. K sreči ni bilo \etra, drugače bila bi vsa iz 11 hiš obstoječa vas v nevarnosti, (Ogenj.) V torek zjutraj ob Vi uri dne 24. novembra je začelo biti plat zvnna v župnijski cerkvi sv, Lovrenca in pri podružnici na Dolginji. V velikem strahu privro ljudje iz hiš in takoj zagledajo rudečega petelina žariti se visoko proti nebu v vasi Potok. Strašen je požar, kedar ga opazuješ po dnevu, a še mnogo groznejši po noči, ko se človek pre-iQudi iz trdnega spanja. Gasilci so prihiteli od vseh strani ter si na vso moč prizadevali omejiti raščujoči plamen, Tako se je posrečilo rešiti vas, pogorel je le en gospodar Frauc Gerdin, ,Kdo je zažgal, še ni jasno. Prejšnji dan je bil semenj v St. Loviencti, mogoče da se je zgodila nesreča vsled nerodnosti ponočnih pijancev, mogoče tudi, da je imela hudobna 1'oka zraven opraviti. Drugi trdijo, da so se vnela suha drva vsled živega pepela, V pozni jeaeni pogoreti je strah. Pogorelec je vreden usmiljeniii src. (Nesreča.) 19. m. m. šel je 76 letni usnjar Anton Strniša iz Toplic št. 35 proti 10. uri dopoludne k svojemu, zunaj vasi stoječemu kozolcu, da bi na njemu streho popravil. Ob 2, uri popuhlne istega dneva, našel ga je posestnik Janez Kreu iz Toplic Št. 20 pri omenienemu kozolcu mrtvega ležati. Takoj poklicani zdravnik g. dr. Weibl konštatiral je, da je Strniša iz lestve padel in se vbil ali pa ga je med padcem zadela kap. (Valvasor,) „Die Elire des Herzogthuins Krain" bode kmalu razprodan. Kedo še toraj želi si enega mtiisliti, naj se blagovoli potruditi za njega pri knjigarni in založništvu J. Krajec nas], v Novem mestu. — Naznanjamo tudi, da se je cena Valvasorja povikšala ter stane torej broš. 80 kron in iepo vezan loO kron. (Naznanilo občina m.) Tiskovina „ Verzeichnis der zur Stellung gelangenden fremd en Stellungspilichtigen" dobiva se v tiskarni J. Krajec naal. v Novem mestu, (Marijin otrok). Vodilo za ude Marijine družbe. Priredil in založil mašnik cistercijanskega reda v Zatičini. Ta knjižica je ravnokar izšla ter je za, dobiti v osmili dneh naravnost pri založništvu v Zatičini. Dobivala se bode pa tudi v knjigarni J. Krajec nasi, v Rudolfovem in v vseh drugih knjigarnah, — Knjižica je zelo primerna in mičua po vsebini in jako lična po obliki in vezavi. Kaj več o njej prihodnjič. Cena v usnje vezana z i'udečo obrezo 1'60 K, v usnje z zlato obrezo po 1'80 K, po pošti 10 vinarjev več. (Današnji list) obsega dvanajst strani. Razne stvari. * (Zlata pravila prašičjereje,) 1.) Eeđi in oskrbuj prašiče kolikor moć dobro, in sicer živali za pleme kolikor se dá po ceni, pitavno žival, kar se dá obilno. 2.) Kaj popolneje se dá doseči le s spec jaliteto. 3.) Rabi samo zdrave žíthIí pravilnega života za pleme in nikoli j)rezgođaj. 4.) Rnzven pitavnim prašičem privošči vsem živalim vsaki dan par iir gibanja ua prostem, če je vreme zato; ravno zato ao presiči, ki se pasejo, tako zdravi. 6.) Skrbi za gorek zračen svinjak brez prepiiia, ki bo po zimi topel, po letu lepo hlrtde;i. 6.) Vsako vzntmirjenje živalim bolj ali manj škoduje, posebno onim, ki jih pitamo. 7.) Snaga je glavni pogoj srečne prasičjereje. 8.) Plenifnskim živalim daj sicer obilne piće, jia ne do masti. 9.) Poklidaj vedtio le zdravo krmo, ki tekne, 10) Močna krmila polngaj bolj sulia, knrenstvo pa le kuhano ali sparjeuo. II.) Skrbi tudi vedno za svežo kmio. 12.) Vsnki đ;m pokladaj ob strogo duloČenem času pičo —mladim pujskom in odstavljenim ne pokladaj preveč iiaenki'at, zato pa tudi večkrat. 13.) Daj priliko ščetinarjem, da dobijo vsak dan na razpolago vapnenastih kosov prati, kosove oglja i. t. d. 14.) Plemenski svinji mehko nnstelji, predno se opraseti ; nadzoruj sicer porod, a ne segaj prezgodaj vmes, 15,) Odđčipni pujskom ostre zobčke, ie le mores vže v prvih 24, urah, 16.) Od 3. tedna naprej naj pridejo pujski ot) lepem vremenn s svinjo vred na prosto, od 4 tedna neprej začni pokîadati postransko pičo. 17.) Pusti pujske od 7 do B tednov pri svinji, za naprej odnienjene celo 9 do 10 tednov. 18,) V jednem odd^lku naj bodo skupaj samo enaki> hrepke živali, slabiče deni posebej, 19.) Oe le moč, tehtwj pitavne prašiče vsaki mesec, 20.) Mnogo vodene krme da vodeno meso, močno oljnata pica da oljnato slanino in koruza pobarva mast in slanino rumeno, 21.) Z ječmenom, grahom, bobom in rženimi otrobi se priredi najboljše meso, slanino in mast. P. P. — „Nar. Gosp." * (Skrajna r a ztrese n o st. ) V Norimbergu na Nemškem je uradnik vodil razprodajo v neki zastavnici in je v raztresenosti prodal tudi svoj klobuk, ki ga je položil na mizo. Moral je brez klobuka domov. "■(Ćudno maščevanje.) V neki majhni gorati vasici na Italijanskem se je spri neki mož s poštnim potom, s katerim sta si bila prej dobra prijatelja. Ves razjarjen je prodal domačijo ter odpotoval v tujino. Sklenil je, se hudo maščevati nad svojim sovražnikom. Odposlal je namreć vsak dan pismo ua ' sakega vaščana dotičnega okolišča, kjer je bil njegov nasprotnik pDŠteu pot. Na ta način je bU revež primoran, da je obiskal dan za dnevom najoddaJjene, po gorovju raztresene koče, * (Prevaran redar,) Kolesar seje pripeljal zvečer v mesto. Ker ni imel prižgane luči, prijel ga je redar ter vprašal: „Kje imate sretilnico?" „Tiikaj, kakor vidite", mu odgovori kolesar, „Da, pa zakaj je niste prižgali ?" „Kaj, ni prižgana? Pred nekoliko trenutki je še gorela!" „Neumnost! Saj je pldščeviua popolnoma mrzla. Vi je še sploli nocoj niste prižgali!" zakriči redar. „Kaj še! ploščeviua je tako tenka, da se v par minutah ohladi. To vam bom dokazal! Prižgal bom Hvetilnico ter jo zopet ugasnil í potem se bodem peljal tja do vogla hiše ter zopet nazaj iu videli bodete, da bode ploščevina svetiltiice popolnoma mrzh." Policaj je bil s tem zadovoljen. Kolesar se je vsedel na svojega železnega konja, se peljal do prihodnjega vogala ter izginil za njim, — In policist . , . . ? ^(Amerikanski dvoboj.) V Louisville (Ohis) v Ameriki je razžalil John ÎWIera Kevereuda Bowman, ker ga je Kasmehoval. Zato ga je imenoval Bowoian „osla", Zaradi tega izraza ga je Fowlers pozval na dvoboj, katerega je njegov nasprotnik tudi sprejel. Ker pa ima na dvoboj pozvani pravico, izvoliti si orožje, v katerim se bodeta dvobojevala, izvolil si je Bowman „gnjila jajca", úeravuo se je Fowlers strašno to-gotil, vendar je dvoboj moral sprejeti, sicer se mu bi predbacivalo, da je strahopetnež Doloéeui dan sta prišla dvobo-jevalca, postavila se 15 korakov narazen in vsak je dobil košarico .smrdljivih jajc. Vsak prime jajce v roko in bums je dobil Fowlei's jajce v desno oko, da mu je kar lita smrdljiva tekočina po licih. Hotel je zakleti, toda ko je odprl »sta -bums je imel drugo jajce v ustih. Divji od jeze je začel metati jajce v svojega nasprotnika, toda niti z jednim ga ni zadel, B[iii g, jil. BlftdiJviiS; 8vetovait!Í gg. Rosiniiii, Uiiiek, Tniiser juti.; inlboniiki gií. B rljurič, lîrmier, FerliS .IiiiBa, Ortlia, Motrokrilje 150 K, — VII. Izredni stroSki: na amortiïaoiji in obrestih se pot.rebnje znesek 14.737 K, dočim ae je prejšnja leta iiplačevalo za iste 17,763 K, torej se je ta postavka «matijšala za znesek 3025 K Po prefiitanju celega proračuna kakor ob potrebščini fako tudi ob pokritju, predlaga g. župan, dii se primani kij aj na sledeči način pokrije: 1.) se nalo/i 48^/0 naklada na direktni davek 3.) Se p >bira občinska naklada od vsega v obfini porabljenega žganja, in aioer: a) od porabe vseh žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnegtt alkoholojtietra vsako liektolitersko stopinjo 20he!erjev; bi od porabe likerjev in vseh poalajenih tekočin po 10 helerjev od litra brez rař.loĚka na sto)>injo nikoholoviue. 3.) Se pobira IS"/« naklada na «žitnino od mesa, viua, vinskega in sadnega tn<>ita. 4.) 40/0 gostasčina. 5.1 pobiranje pasjega davka od vsakega psa po (i K na leto Nadalje se primanjkljaj od 8il K pokrije ii jirilirankov pri raznih postavkah v proračunu za i, iyi)4 Po debati, katere so se udeležili razni odborniki, se ja posebno povdarjalo, da bi bilo potrebno, da bi se občinslte doklailo /nižale oziroma užitnina napustila. Gledé naklade o p.ibiranju žgania se omenja, da bi se delalo na to, da tudi obmejne občine isto naložijo. Gospod žtipau II iMlarja, rta je letišnji jiroraÉiiu nasproti vroraSuiiu ), 1903 veliho bulj uffiiJeii, ker je v proračunu «a leto iy03 mestna občitia /a pokritje primanjkljaja iz lastnef^a premnžeuja imela i>oetaTke v „iiratiiliiiei ualcžetie iti realisiovaiic glavnice' 1{j.9ti1 K, katera g ostavka je v proraiintiii za 1. 1904 piilioluiiuia lomila. Kakor hitro builo iiekat're poutavke v liiilatkilj izred-iiei^a ))rura5i]tia oJ^ndle, kur je ludi v uajkrajSeiii t^asu pričakovati, potem se biiile miiralii ubčiiiske ilokladu primerno znižati ter tudi užituino po-pohiuma ud|iraYÍtl Ëilo bi pa prijior.ičati posebno z cizircm nn tu, da je n.)leiiji poloviee iite. Po zimi pa, kadar polzt ali se napravi poledica, imajo iste i peskom, pepelom ali žaganjem posuti. Ako se javna cesta, uhca, pTcstor pri nakladanju nh izkladanjn blaga, drv, slame, drugega materijala, Bosebno odvažanje gnoja itd. puuesuaži, tedaj mora dotičnik, kateri je to zakrivil, takoj očistiti. Kdor zanemari ta določila, bo kaznovan, in vrhu tega ame mestna občina tudi dati izvršiti dotično opuSčeno ali nemarno opravljeno delo ob stroških inudljivega lastnika. L Redni dohodki in stroški. Potrebščina. I, Uprava v obče: kron Funkcijske pristojbine župana.......800 Tajnikova plača s stanovanjem . .....KiOO Kertarstvo...........3GCK) Prižigalec...........720 Gozdni paznik..........192 Obleka stražnikom .........6U0 Pisiirniške in uradne potrebSime.......1600 Voziti stroški...........60 Odgon............300 Razno............100 II. Uprava mestne imovine: Davki in ekvivalent.........2145 Vzdrževatije mestnih poslopij.......800 Nakup zemljiSč..........GOO Nakup iu popravljanje hišne oprave......440 „ „ „ orodja i u rekvizit.....200 Pasivne obresti.......• ... 300 Zavarovalnina ..........— Gozdni troâki , . . •......200 Kopališče...........400 Sfljmi.^če ...........i)00 V hranilnici naložene in realizovane glavnice .... — Razno............400 III, Ceste, ulice, trgir Čiščenje mesta..........IBOO Eaïsvetljava mesta.........1700 Kanali in jarki..........400 Razno............600 IV. Zdravstvene in blagotvorne zadeve: Bolnica za silo..........260 Dilančeva ustanova.........300 Giseliiia ustanova.......' , . 100 Zaklad za stavbo bolnice........Iti Razno............— Dolhofova ustanova.........80 V. Šole: Zaklad za stavbo dekliške šole.......30 Obresti od Arkotove ustanove , • . . . . . . 224 Raiuo.....'.......— VI. Vojaška nastanitev: Povračila vojaštva..........150 Razno............— Skupaj ! ! ! . 49328 II. Izredni stroški. I, Amortizovanje in obrestofaikie posojil: 1. Pri mestni hranilnici ljubljanski najeto posojilo 28.000 K iz 1. 1892. Vračilni rok in obresti .......9,50 31. decembra li03 ostanek - 20.208 K. 2. Pri mestni hranilnici v Rudolfovem najeto posojilo 77.000 K iz leta 1898. — Vraćilui rok iu obresti , . . , SB."!? 50 31. decembre 19(J3 ostanek — 73,821*44 K 3. Pri mestni hranilnici v Rndolfovem najeto posojilo 77.000 K iz leta 1901, — VraČilui rok in obresti .... 36:')7 50 31, decembra 1903 ostanek - 75 630'84 K. 4. Pri kranjski hranilnici v Ljubljani najeto posojilo 60,000 K z dne 7. julija 1903 — BV^o/o — Vraćilui rok iu obresti 2100 31, decembra 1903 ostanek — 58.700 E. 5. Pri kranjski hranilnici v Ljubljani najeto posojilo 100,000 K z dne 5. oktobra 1901 — ii>/s°/o. — Vračilni rok iii obresti 3500 31, decembra 1903 ostanek'99 000 K, C. Pri c, kr. linančnem erarju za stavbo davkarije posojilo lO.OOO K Vraftilni rok iu obresti.......<878 ai. decembra 1903 ostanek — 4700 K, 7, IL rok e, kr, državni upravi za gradnjo mostu čez Krko (dolg je dne 31, dec. IBOí Se 10,453 K G6 v, vrniti je od I. 1903 naprej v petletnih obrokih) ............2000 Drngi izredni troSki: 1. Prispevek k zgradbi c. kr. giumazije.....1000 2. Za pokritje stroškov kanula pri c kr, okrajnem glavarstvu . 2000 iS k upaj . 20737 Glavni pregled. Potrebščina. 1. Uiirava t obĚe....... 2 Uprava itiestne imovino..... 3. Ceate, \ilice, trgi...... 4. Zilrftïstveue ill blagotvorne zadeve 5. Šole......... fi. VojnSta nastanitev...... Ketliia potrebšiitia Izredna iiotrebíĚiiia Skupaj . Pokritje. 1. llijmva v obie....... 2. Uprava meatue imoviue..... 3. Ceste, ulice, trgi...... 4. Zdravstvene in blagotvoTiie sadeve. . 5. Šole......... (i. Vujftška nastaiiitev...... Sku)»aj l'riitiBiijkljaj od se pokrije z prihranki leta 1U04. kron 63S5 Ct365 2630 aso 'mv2 'iom 50)49 880 4385G 10 4178 254 150 49328 831 Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Goap. dr. J. Sclieffiili za prvit polUtje 30 K; neimenovan goeiiod 4 K ; g. Fr Možira, posestnik lu fio^tilniêar, 2 K; g. župnik Fr. Jaro 10 K; iï Ši;. Rnprta 2 K; g. dekan Fr. Schweiger 10 K; g. župnik .lakob Purenta vreOi p.šenice; g. žiipuik Andr^j Ceseuj vreůu i)Seiiice, 2 vreSi krornjiirja ra ïelinatili glav; iz Mirne jieĚi zopet 3 vreSe kronipirla in «elja; g. vele-iioseetuik K. Gerin 4 vreie krompirja; žnidjani v Valti vaai polilrugi mernik fižola in vtiz kMiupirSka, repe, korenja in nekaj glav zelja. SrSna livatal --Dr. Jos. Marinko. Umrli so: 14. nov. Jera Jerman, «eomozena zasebnica, 82 let, uadnba, St, 1C8 25. nov. Gabrijel Elbert, oženjen zasebnik, 82 let, ostatelost, St. U)« Loterijske številke. TRST, 14. novemhra 11 27 14 52 GRADEC, 21. novembra 63 51 86 TRST, 28 novembra 72 78 88 36. 59 62. 8 14. Tržne cene dne 23. novembra 1903 v Rtidolfovem. Imenovanje lleki K' 11. p« h Imenovanje ' Hektl.ro K i h Seniea...... 13 _ Leóa...... 11 71 Kž....... 12 Bob...... S) 76 Koruza..... 10 OS Ajda...... l| 10 08 Oves...... G 18 : 9 7(5 .Jeěmeti..... t» 7G 9ors«a ...... 1 12 3(i Krouipir..... 6 SO — — Fiiiol...... 11 71 Jajca po « la 40 viuar. ev, Grali...... 1! 71 ZAHVALA. Vsem in vaakema jiosebej, ki so nam v dnevih bridke žalosti vBied težke izgube n.isega ljubljenega učeta, oiiroma soproga, izrazili svoje sočutje, ter ga v Niiveni mestu in v Ijjubljani tia tatu Èasteii način sjireinili na njegovi zaduji zemeljski poti, in ïfttij tmii darovali daritev sv. maše in molitve, zalivaljujeujo se prav prisrôno. NOVO MESTO 28. novembra 1003. V Bvojera in sarodnikov imen«; Prošt dp. Seb. Elbert. je obširno posestvo v Brunivasl št. 2 pri Mokronogu, «»btoječe iz gospodarskili poslopij, njiv, travnikov, vinograda in gcztldv, v katerih je do 1400 smrek raz-Jt^" l:čne velikosti. Već se izvé pri Jastnikn g. župniku v Šempetru pri Novem mestu. (278-3) C Zdravje je luijvečje bogiintvo. [ g I i a ^ S ^ cis B m lai S ^ 0 O. s' 1 Ê s « £ ■g Zdravje je največje bogastvo. 1 se odda v najem s prvim decembrom, obstoječe s treh, oziroma Štirih sn\i, kiiiiinje in jedilne sliranibe. — Natančneje se izve v Organcevi hiši v Kandiji. cífií)—3) (279-2) Trgovina Alfonz Olilak-a Novomesto priporoča svojo veliko zalogo za Miklavža in Božično drevo kakor fiiiiii čokoladnih, foiidantnili in drngili bonbonov, fig, loiiičev, pomeranč, okraskov zii božično drevo, solakili poti'ebSaiii in lepih punčk, Na razpolago so tudi raznovrstni likerji, Šampanjec, eognac, fini Jamaica rum in čaj, in aploli velika zaloga spfcerijskega iu galanterijskega blaga. I ^»«■»Sjfc^Ç« iHi »«J»! Zahtevajte pri nakupu 'Tj® Schicht-ovo sledilno milo Varstvena inanika S »miE Otu) je zajamčeno Čisto iii brez vBuke Ěbudl.jive iirimesi. Pere iztrstim. Kdor lioče dobiti žare« jamÉeno pristno, perilu neškodljiva milo, uai pazi ilobro, da bo jjj imel vsak koaiac! ime „SCHICUT- iu varstveno Knatiiko ^jJELEN".^ (16—'J) i Dobiva se povsod! Jj d Vizitke najlepše iu moderne izdeluje tiskarna • • e • • J- Krajec nasi. 0 • • v Hudolfovem. Piidpjsatii iiljtidiio ntiznmijam prećast. tUihavBČiiii in slavnemu občinstTu, dii sem se s svoj« nuvo kolarnico preselil od novega mosta v Kandiji v svojo lastno hišo ob novi cesti nasproti KošiČIťovi žagi. Za nad»ljua miiogobiojna «Hroèiln v na-[>rav(> vsakitvistnih kwčij iû drugih vozov p« iiajiiovejsili sistemih, se najtoplejše priporoča Mpoštovanjem (288-1) Anton Sedlar kolarski njujster v Kandiji. je zaradi preselitve p^id prav ugodnimi pogoji naprodaj v Či'nomlju na glavnem trgu nu vogulu zraven pošte, pripravna za vsaki» trgovino. Tik liièe se bode lielř-la nov» državna cesta in nov ielezen most. — Vse natnnćneje pové Davorin Frančič, (274—2) klubiiiar v Noiem oiestu. (2a7j Janez Sekula, kateri je odšel pred 6. leti na Gornje-Avstrijsko v ťetenbach, kjer je delal na železniški progi nekaj ćasa a pozneje zginil, da se sedaj nié ve6 o njem ne sliši. Omenjeni bil je stal' 32 let, služil je tudi pri domobrancih, ima vid malo pokvarjen, ter gleda nekoliko na^.,skrii. Kedo kfij o njem vé, je uljudno prošen, naj blagovoli na/naniti njegovi ženi Miiriji Sekula, Dolž, štev. 23. fura Stopiče, pošta Novoiiiesto. Dobro ohranjena cela Špecerijska oprava se proda radi selitve pod prav ugodno ceno takoj. Kjé, pove uredništvo „Dolenjskih novic." ^286—11 V bli/jiii Novega mesta je na prodaj z 0 in velikim vrtom ter z vsem gospodarskim poslopjem. Natančneje pri upravnistvu „Dol. Novic". (180-5) i s Slaiuoreziiice, gfpeljne v najnovejsili aistfiiiili ter dnif^L) gospodarsko, mizarsko, kljti-caviiiřarsko, kovaško in crevljarsko orodje najboljše kakovosti in po prav vredni ceni, kakor tudi vsakovrstne puške, samokrese, (revolverje) in druj^a streliva, patrone za puške in revolverje, kapseijne itd., nadalje svedre za kamne vrtat, vse \eliko8ti macol, smodnik za razatreljavat kamnov, žage pod jamstvom (poprečne in mlinske), vse to ima v največji zalogi (289-n ^jiufiUlUHlil! trgovina z železnino in špecerijo in i»ro(laja c. kr. smodnika v Hudolfovem. 2 I S t ^é9ém»êém9»ëmêémm99émémêëéêéê*ê99éééê99émPË» I I__L I f Ndvosti nUrnberškega blaga (igrače), nadalje vsakovrstne novošfgne dsL^ila sa ia bpsip sa in, iiftjiMTejâi okmski za Ijožično dreveîce, jifllioe in poiiubf, veliku izbiro Miklavže vih, hůžiĚnih in umetnih razglednic, vse bele-trÍKtiúne iu putičue časopise, itimlue žiirtiale, uiuzibalije in knjige proilaja iio izviruiti cetiali v obúo zaduvuljuutii (282-1) Friderik Tandlcr, trgovinn. knjig, if^raS in galanterijskega blaga v KuJolfuvera. Imam naprodaj 300 ixp^KtoUiaco^ črnega iti belega vina lastnega pridelka, nek»] rakije in istri-jwnsHegu ludećega brinjti m naniiziiega olja. Vse solidno postavljeno na (iržavui kulodvor po priniernu nizki ceni. Ivan Pujmann, (2M—S) trgovec in posestnik Uignano, Istra. jh'odajîilna iii gostilna se odda v najem v Zgornji Straži s 1. januvarjem 1904-, — Z i gostiln» išće se za isti èaa ludi natakar ali natakarica. "^S® Natančneje pri g. Janez VIntarju v Straži (pri Novem mestu.) Spretnega pisarja sprejme od 1. januarja 1904 proti mesečni plači 60 kron pisarna C, kr, vinarskega nadzorstva. Un moia biti nemškega m slovenskega jedina v besedi iii pisavi vešć. f£80-l) IjHstnorućno, nemško pisane prošitje do 15. decembra t. 1. na naslov : B. Skalický, c. kr. vinarski nadřornik v Rudolfovem. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvo, da prodajam domače kranjske klobase in snho meso. Vsako soboto dobijo se sveže mesene kiobasice(Bratwursteln), krvave in jeterne klobase. Spoštovanjem se priporočuje (S7G-2 Pavel Haider v Kandiji (gostilna pri Pintarju.) Lepa prodajalna "Tpf s stanovanjem se dá po nizki ceni v najem v Bršijínu hiš, št. 28.— NatMnćneje ne izve ravno tam pri Jožetu Vrček. (gS5) '^HHIHBBaBSnBi^^BnaBi^B^BIHniF' Sita s kožo 1 glil., brez kože 9ň kr., breï kosti s kožu 1 jfiJ. JO kr., pleieta bre^ koali liO kr, sulio meao 78 kr., sUuiua 8á. iireíiíevi jeaiki 1 fflrt., «itveji 1 «lil. 20 kr, gUviiiiia brez koBti 45 kr. Dunajske «alaitie 80 kr, prave, boljSe 1 i^ld., iz Šiiuke 1 cld. 20 kr , ogrsko 1 gld. 80 kr kilo, velka klobasa ena 20 kr. — Poši'ja le dobro, poáteuo blago od 6 klg. naprej ]iroti povzetju. (igfj_8) Janko Ev. Sire v Kranju. f -WS V prodajalni J. Krajec nasi, v Rudolf o vem dobivaju"se vsakovrstna darila za sv. Miklavža in božič, različne Miklavževe, božične in novoletne razglednice. Nadalje: lepi molitveniki, knjižice s povestmi in zgodbami, dvanajst zvezïov Knštuf Siiiida; krasui zborniki za razglednice iu fotogrnfije, pisalne podloge, lepi tintniki za pis ilne mize ter drugi namizni okraski ; moderne kasete pi.smenega papirja itd. V veliki izbei'i so različni božični prti, barveni in svilnati papir, podobice za jaslice in tudi jako mićne že narejene jaslic-'. Za prekupovwlce jioseono ziiižsua cena. — ťii nas se vedno dobivajo svetinjica, ira-kovi ter vodila za Marijine družbe, podobice, rožnivenci itd. Pri tej priliki iisojamo se opozoriti na svojo popolno in najbt»lje urejeno zalogo različnega papirja, pisarniškega, pisemskega, konceptnega, dokumentnega, risarskega ter vsakovrstnega ovojufga papirja. (383-1) Stanje vlog 31. dec. 1902: čez 9 milijonov kron. Najboljša in najsiprnejša ^ prilika sa štedenje: ^ Preje: Gradišče št 1, Denarni promet v 1.1902: čez 32 milijonov kron. sedaj: KONGRESNI TRG št. 2, I. nadstropje 1 O brez kakega odbitka, tako, da sprejme Q vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4- K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po - Stanje^log 31. decembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v letu 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gdtov denar, ne da bi se obi'estovanje kaj prekinilo. ~ Za ualaganje po pošti so postno-hrani I Diône položnice na razpolago. V Ljiibliaui, diié 1. januarija 1903. Dr, Ivan ŠusteršIČ, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, (137—11) predsednik. podptedsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Liubliano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodhh. — Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, velepos. v Liul'ljaiii. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, naéeliiik ukr. bulii. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. — Karo! Pollak, tovarn^ir in pos. v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku. — Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljuhljani. J' ^