leto ivn. mm zao. v UnMlnt t mm J. »traftn 192*. Cena Din r (aha j a vsak dan popoldne, lsvsasssl nadalja ta p razmika. — lasarstt s do 30 petit a 2 D, do 100 vrst i2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo* voru. — Inserami davek posebej. — wHei seski Varot" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravntstvos Eaaflova mllsa slav. 3, pritličje. — Telefon stev. 304. Uredništvo: S nafto va ulica it. 5, I. nadstropje. — Teleioa stev. 34, BV PoititiM platana v gotovini. Kaj je s Hrvati ? Vstop dveh hrvatskih ministrov v sedanji volitveni kabinet gg. Pašića In Pribičevica ni enostaven pojav, ki bi se bil dogodil brez gotovih notranjih razlogov. Oba hrvatska ministra dr. Drinković in dr. Šurmin sta še do nedavna bila člana Hrvatske zaednice, s katero sta delila njene nazore o notranji ureditvi jugoslovenske države. Odstopila sta šele v trenotku, ko se ie večina Hrvatske zajednice priključila Radiću, priznala svojo strankarsko nemoč ter pod pretvezo zaokrožene, enotne hrvatske fronte prepustila celokupno politično situacijo Stepanu Radi/ću. Take korake sta odklonila sedanja hrvatska ministra, zlasti pa sta nasprotovala republikanizaciji Hrvatske zajednice In s tem definitivnemu prelomu zadnja meščanske hrvatske stranke z vsemi možnostmi bodoče hrvatske pozitivne politike v državi. Dr. Šurmin je celo prevzel zelo važen resort trgovine in industrije in s tem tudi na zunaj poudaril smer svoje bodoče politike. On hoče s svojim prijateljem dr. Drinkovičem voditi aktivno, pozitivno državno politiko in najti Hrvatom izhod iz sedanjega obupnega položaja. Več kot sigurna bo situacija po volitvah na Hrvatskem. Hrvatski opozicijonalci okolu Stepana Radića ne bodo ohranili dosedanje moči, kar ie vpričo razkolniške akcije Radičevega disidenta Lovrekovića in nezadovoljnih seljaških mas in zagrebških gospodarskih krogov povsem gotovo. Radićeva stranka in hrvatske opozicijonalne grupe se bodo po vsej priliki razpršile in ne pridejo v bodočem parlamentu do besede, ker bodo fantastični Radičevi eksperimenti izven vsake trezne kombinacije v bodočih vladah. Hrvatski gospodarski krogi uvide-vajo to situaciio že sedaj. Saj sta dr. Šurmin in dr. Drinković deloma pod pritiskom teh hrvatskih In zlasti zagrebških gospodarskih krogov prevzela portfelja v sedanji volitveni vladi, da zastopata interese gospodarstva in da otvorita po bodočih volitvah temu gospodarstvu In hrvatstvu sploh primerne izhode iz dosedanje pasivnosti. Hrvatski defetizem sedanjosti Je žalosten pojav, ni pa def hrt i ven! Zmotna ie trditev, da je ta defetlzem stalen pojav hrvatske duše in hrvatske Javnosti. Na Hrvatskem ie pred vojno vladala hrvatskosrbska koalicija, torei stranka bratskega sporazuma in pozitivnega upravnega in političnega dela. Radić je pojav povojnega časa in nekih napak v prvih letih nase države. Po žalostnih izkustvih z dckadentnimi demagogi ?n zapeljivci Radičevega kova bo hrvatski narod sigurno orijentira! svojo politiko k Beogradu, k sodelovanju s Slovenci in Srbi, skratka v pravec navdušenega dela za jugoslovensko kraljevino. Današnji hrvatski defetizein ni de-finitiven, je samo začasen pojav, posledica prostosti, ki so io uživali demaeogi in zapeljivci ter ekscentrični politiki, kakršen je Stinica Radić. Po definitivni zmagi nacionalnega bloka se bodo tudi na HrvptsVem zganili najprvo gospodarski krogi, potem omladina in končno tudi seljaki, ki bodo vsi uvideli, da je država tu in da od nje lahko pričakujejo vse, Če jI le dajo, kar ji gre! Dati pa ji bodo morali ljubezen, delo in pridnost na vseh popriščih javnega življenja. Tedaj bo država pozvala Hrvate kakor ostale državljane, da se razvijajo složno na kulturnem in gospodarskem polju. Lahko tolmačimo nastop hrvatskih politikov v tem smislu, da pripravljajo ta izhod Iz povojne hrvatske defeti-stične psihoze! Vsak korak k teinu spoznanju nam mora biti dobrodošel! »Obzor« že obsoja Hrvatsko zajednico. Radić se skriva po hrvatskem Zagorju, en dan ali drugi ga vlada privleče na dan in postavi pred sramotno sodišče. Narod bo spoznal vso smešno figuro tega junaka. V hrvatski omladini in inteligenci pa bo dozorelo spoznanje, da je treba med narod, da se je treba posvetiti javnemu in kulturnemu delu. Clm bo to spoznanje prodrlo v splošnost, bodo odpadali Politična situacija. Narodna skupščina voli 315 poslancev. Ministrikc konference. — Beograd, 6. decembra. (Izv. Ob | 1230.) Državni odbor je na današnji dopoldanski seji sprejel predlog po« slanca Mite Dimitrijevića, da se na podlagi statističnih podatkov določi za bregalniški volilni okraj tri mesta dveh poslancev. Na podlagi sklepa državne* ga odbora, voli sedaj narodna skupšči« na 315 poslancev. Državni podtajnik Večeslav Wilder je odpotoval v Sisak, kjer se udeleži se. stanka samostojno^demokratske stran* ke za zagrebško volilno okrožje. Nosi* lec liste v tem okrožju je minister dr. Edo Lukinić. Dopoldne ni bilo drugače važnejših notranjepolitičnih dogodkov. V mini* strskem predsedstvu so se vrstile kon* fererice ministrov. Kot doznava vaš do* pisnik, bo za državnega podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve imeno* van Gjorgje J e 1 i n i ć. V skupščini ni ničesar novega. Za prihodnje dni je naznanjen prihod dr. Korošca, na kar se vrši seja širšega opozicijonalnega bloka. Za šefa tiskovnega oddelka notra* njega ministrstva je imenovan dr. L. P o p o v i č. urednik »Vremena«, ki ob* enem kandidira na radikalni listi v Sta* ri Pazovi. Barikade na univerzah. Beogradska univerza čtiri dni zaorta. — Pretetrf in demonstracije v Zagrebu.— Predavanja se nadaljuj' — Zagreb. 6L dec. (Tzv.) Položaj na univerzi je neizpremenjen. Diiaki, ki pose-Čajo predavanja, se morajo na univerzi legitimirati, stavkujočim je vstop povsem zabranjen. Policija je dohode do univerze blokirala tako, da Je stavkujočim separatistom onemogočena vsaka akcija na univerzi Predavanja se mirno vrse. — Zagreb. 6. dec. (Izv.) Po noči so vdrli separatisti skrivaj v univerzo ter postavili pred vrata barikade. Na ta način so hoteli preprečiti predavanja. Zjutraj so prišli akademiki, ki so hoteli poslušati predavanja. Bil jim je vstop nemogoč. Na odredbo vlad. svet Jeremića Je v univerzo vstopila policija ter razgnala stavkajoče. Bilo je pri tem okoli 50 stavkujočih aretiranih, med temi tudi mnogo »hanaovceve, ki niso akademiki. Ko so bili stavkujoči vrženi iz univerze, začeli so po mestu demonstrirati. Demonstracjie so zavzele zelo komičen značaj. Vsa započeta akcija se spreminja v opereto. — Beograd. 6. dec (Izv.) Dan^s ob 10. dopoldne so nameravali akademiki nacijo-notnega bloka prirediti v univerzitetni avli zborovanje. Separatisti so že zgodaj z tu t raj zasedli vhod v univerzo. Vsakemu akademika, ki le hotel vstopiti v avlo in oditi na predavanja, so vstop s terorjem zabranUL Ko se le zbrala večja skupina na obeh straneh, je prišlo na/preje do medsebojnih pro~ t testov in pozneje do dejanskega spopada. Separatistični teroristi so končno s klinčem j zrkleniU vrata. Ko je rektor izvedet o tem I dogodita, je odšel v spremtsvu nrrfv. profesorjev v avlo, vzel ključ glavnih vrat ter pozval dijaštvo. da se mirno razide. Prišlo je zopet do novega, zelo ostrega pretepa. Rektor Pavle Popovič je nato objavil, da zapira univerzo za štiri dni. do 9. decembra t. L — Beograd, 6. dec (Tzv. ob 12.30) Ni univerzi je danes dopoldne prišlo do resnih spopadov med stavkajočimi m dijaStvom rracijonalnega bloka, ki je hotelo posetiti predavLnja Opozicijonalci so že zjutraj rano napravili nred v:^|i univerze in ob oknih barikade. Ravno^ako tudi v avli. Dijaki nacijonamega bloka so pod »odstvom akademika 2fvkoviča prikorakali do univerze. Zahtevali so prost vstop. Prišlo Je do prvega spopada. Ker so i mer! bloka si boljšo strategijo, so se morali nacljonalistl, ki tub temu, da se jim Je prvi naval zelo posrečil, umakniti. Med tem časom ie bfla seja akademskega senata. Senat Je sklenil, da se predavanja morajo vrSiti. Med tem časom so blokaši zaklenili vrata. Rektor Pavle Popovič je zahteval Izročitev ključev. Ker je prišlo do ponovnih zelo resnih spopadov, je rektor zaklenil univerzo. Več dijakov ie bilo več ali manj težko ranjenih Predavanja se prično v torek. Odhod zunanjega ministra dr. Ninčića v Rim. Razmejitev v Sloveniji. — Konference z diplomati. — Beograd, 6. decembra. (Izv. Ob 12.30.) Zunanji minister dr. Ninčlč je danes dopoldne dalj časa konferiral z ministrom za šume in rude dr. Žerjavom. Konferenca se je tikala potovanja zunanjega ministra v Rim v zvezi z razmejitvijo v Sloveniji. Jutri zvečer v spremstvu svojega kabinetnega šefa odpotuje dr. Ninčić v Rim, hkratu ž njim potuje tudi italijanski poslan;k Bo-drero s poslaniškim tajnikom. Zunanji minister dr. Ninčić je izjavil Vašemu dopisniku, da potuje v Rim na povabilo ministrskega predsednika Mussolinija v svrho, da se sporazumno izmenjajo misli. Minister dr. Žerjav je izjavil, da bo naša vlada, odnosno zunanji minister na sestanku v Rimu vpoŠteval vse potrebe našega obmejnega prebivalstva. Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu. — Zagreb. 6. dec. (Izv.) Trgovsko-obrt-na zbornica je včeraj imela svojo redno plenarno sejo. Ta seja je bila v gospodar-skopolitičnem oziru zelo važna, ker so se na njej razpravljala vsa aktualna vprašanja. Iz tajniškega poročila je posneti, da je ministrstvo trgovine in industrije pripojilo ozemlje bivše senjske zbornice zagrebški. Na Sušaku se je zato ustanovil poseben pododbor zbornice, v katerega je bil med drugimi pozvan tudi Josip Premru, lesni trgovec na Sušaku. Živahna ie bila razprava o podelitvi kreditov mali obrti. Podrug za drugim hrvatski tribuni in konec bo našega žalostnega notranjega problema! S predstojećim smo označili bistvo in konec ^hrvatskega« vprašanja. ročevalci so omenjali, da Je zbornica to vprašanje že večkrat poskušala spraviti s mrtve točke. Ugotovilo se Je, da so obrtniki v Srbiji faktično dobivali od Narodne banke kredite do zneska 5000 Din pod zelo ugodnimi pogoji. Zbornica je sklenila, da z vso odločnostjo intervenira pri Narodni banki v prilog malim obrtnikom. Zbornica je dalje razpravljala o nameravanem sestanku trgovskih in obrtnih zbornic iz Češkoslovaške. Jugoslavije, Poljske in Madžarske povodom 75-letnlce obstanka Trgovsko-obrtne zbornice v Pragi, Zbornica je za tem sprejela poročilo in predloge svet. Carneluttija o edinstvenem obrtnem zakonu za vso državo. Enoten obrtni zakon je nujna gospodarska potreba obrtnikov. Ministrstvo trgovine in industrije je naprošeno, da določi posebno komisijo strokovnjakov, ki naj bi izdelala enoten obrtni zakon. Razvila se je daljša debata o zaposlenju Inozemskih delavcev v naši državi — Zbornica bo še nadalje zahtevala, da se mora v pravilniku o zaposlenju inozemskih delavcev vpoštevati potrebe domače industrije Zbornica je tudi sprejela predloge glede spremembe banske naredbe o prisilni poravnavi. Podane so bile tudi razne interpelacije. Zbornica je za tem zaključila svoje letošnje posvetovanje. Proces proti estonskim komunistom. 17 upornikov obsojenih na smrt, 39 na dosmrtno ječo. — Reva!, 5. decembra. (Izv.) Pred tui kajšnjim vojnim sodiščem se je zaključil proces proti 149 članom komunistične organizacije, ki so snovali državni prevrat. So* diiče je izreklo nad 17 uporniki smrtno ob' sodbo, 39 je bito obsojenih na dosmrtno je* čo, 28 na 15 let težke. 6 na 12, 19 na 10, 3 na 18, 15 na 6 let težke ječe, 16 na Hetno prisilno delo, 7 je bito oproščenih. Obsojeni so v svojem zagovoru soglasno izjavili, da ostanejo zvesti komunizmu in da se nočejo zagovarjati pred stanovskim sodiščem, ker je razsodb« že itak v naprej določena. »Danes«, so izjavili obsojeni, vi gospodarji in izrekate obsodbo, ki je vam predpisana od zgoraj, jutri pride delovno ljudstvo in bo sodilo vas. Čim bolj nas pra ganjate, tem preje spoznajo mase vašo poli* tiko in tem več delavcev se nam pridruži.« — Moskva, 5. decembra. (Izv.) Irid re* valskega komunističnega procesa je vzbudil v sovjeiskih političnih krogih viharno ogor« čenje. Mnoge delavske organizacije so skic* nile energično protestirati proti terorju estonskega imperijalizma. Tako so sprcjcK gojenci moskovske gradbene visoke šole na zborovanju resolucijo, v kateri protestirajo proti izdajstvu nad e*rtonskimi tovariši in umoru Jana Tompa, čigar spomin bo živci večno v srcih svetovnega proletarijata. Res solucija sklepa z besedami: Estonska hur« žuazija bo drago plačala prelito kri vodite* lja estonskih delavcev. Mezdno gibanje slavcev. — Osijek. 6. decembra (Tzv.) Za včeraj dopoldne je bil določen sestanek delegatov organizacije graffčnfh radnika in lastnikov ttskarert. Do sestanka je prišlo šele ob 14. Štirinajstdnevni odmor je vporabila ena m druga stranka za proučavan »e raznih predlogov. Na včerajšnjem sestanku ni prišlo do nikakeera definitivnega sporazuma. Za II. uro dopoldne je danes določena seja obeh delegacij. Zastopniki tlpografov Izjavljalo, da so pripravljeni v popuščanje do skram'h meja radi težkega položala naše grafične Industrije In obrti, toda pod nobeno c«»no In nobenim pogojem ne morejo odstopiti glede delovnih določb. Ne zahtevalo nobenega povlšanfa. pač pa vztraialo prt načelni zahtevi, da se ohranilo vs» dosedanji delovni pogolL Za slučaj neusueha pogajanj zastopniki stavcev naglasak), da naj ostane sedanji mezdni tarrf toliko časa v veljavi, dokler se ne izdela nov tarif. ZAROTA PROTI ČLANOM ANGLEŠKE VLADE. — Londvn, 5. decembra. (Izv.) »Dailv Mail« objavlja razkritja o zaroti proti vodil* nim članom angleške vlade. List pravi med drugim: Vsi znaki kižejo, da je bila zarota plc-l propagande takozv. »\VWfa stranke«. Poročilo o zarotnikih je bilo najprej« po* dano v brzojavki, ki jo je poslal zunanjemu ministru vrhovni komisar v Egiptu lord Al« lembv. Na podlagi t<" brzojavke je bila takoj sklicana posebna seja ministrskega sveta. Po končani seji je notranji minister takoj o zaroti obvestil policijsko oblast, ki je iz* dala ukaz, da morajo skupine stražnikov in privatnih detektivov povsod premljati Čla* ne vlsde in jih noč in dan čuvati. Vsakemu ministrstvu je bila pridcljena posebna stra* za polic*'s'-ih ofi^iHev. — Pariz, 5. dec. (Tzv.) »Daily Mail« javlja, da straži člane angleškega kabineta policija, ker je došlo iz Kaire obvestilo generala lorda Alenbya, da je bila razkrita zarota, ki je sklenila umoriti vse vodilne člane angleške vlade. Člani te zarote se baje že nahajajo v Evropi in ni izključeno, da bodo skušali izvršiti svojo nalogo. Najnovejše policijske preiskave so dognale, da se nahaja center egiptske zarotniške družbe ne v Kairi. marveč v Londonu samem. GENERALNA STAVKA V LODZU. — Lodz, 6. dec. (Izv.) V tukajšnjem industrijskem centru je včeraj izbruhnila generalna delavska stavka. Delo počiva v vseh tovarnah in podjetjih. Obrat v mestni elektrarni in plinarni stoji. Mesto je brez luči. Delavstvo demonstrira po ulicah. Telefonske uslužbenke so tudi začele stavkati. 2 vojaštvom ojačena policija z največjo težavo vzdržuje javni red in mir. Oblasti so v velikih skrben, da ne pride do kakih izgredov in pobojev. Dllavske mase so na-hujskane. JUGOSLOVENSKA UMETNINA UNIČENA. _ Newyork, 5. dec Ko so uslužbenci muzeja v Brooklvnu postavljali na stojalo marmornati kip »Kosovska devojka« se ie stojalo zrušilo in kip je padel na tla ter se razbil. Kip je dek> jugoslovenskeda umetnika Ivan MeŠtroviča in je bil vreden 10.000 šterlingov ali okroglo 3 milijone dinarjev. »Kosovsko devojko« je muzeju posodilo jugoslovensko poslaništvo. Ker ktp ni bil zavarovan, bo škodo moral poravnati muzej. KATASTROFA NA ITALIJANSKEM TORPEDU. —Rim, 6. dec. (Izv.) V bojnem pristanišču Spezzii je nova italijanska tor p edo v-ka izvajala strelne vaje. V topu kalibra 105 Je obtičala granata. Po štiridesetih minutah se ie torpedovka tako obrnila, da je cev topa imela smer proti mestu, V tem trenotku je počil strel. Granata Je v mestu padla na neko tovarno, kjer je zaposlenih okoli 700 delavcev. K sreči granata ni napravila velike Škode in ni bilo nobenih človeških žrtev. Uvedena je preiskava. NARAŠČANJE SAVE* — Zagreb, 6. decembra. (Izv.) Sava le vedno pri Zagi^bu zelo narašča. Iz Slovenije prihajajo novi dotoki vodo. Poročila o poplavah v Sloveniji so vznemirila prebivalstvo ter se boji, da tudi letos zadene vasi ob Savi občutna povodenjska katastrofa. ZRAČNI POLET OD ATLANTSKEGA DO TIHEGA OCEANA — Berlin, 6. dec. (Izv.) Po poročilih iz Buenos Airesa sta dva zrakoplova nemškega tipa preletela iz Buenos Airesa v Sami-ago di Chile. Srečno sta preletela visoke Ande in pot 1?50 km od Atlantskega do Tihega oceana. Javna zahvala. Ob naši prvodecemberski prireditvi v korist novinarskemu pokojninskemu skladu so nam šli vsi krogi, na ka-tere'smo se obrnili, s toliko prijaznostjo in naklonjenostjo na roko, da čutimo potrebo, se jim tem potom javno zahvaliti. V prvi vrsti izrekamo zahvalo našima umetnikoma gospej Vilmi de Thierrv-Kavčnikovt in g. Juliju Betettu, Orkestralnemu društvu Glasben Matice, pevskim zborom »Ljubljane«, »Ljubljanskega Zvona« in »Slavca« ter njih dirigentom g£. Skerjaneu, dr. Kimovcu, Prelovcu in Brnobiču, ki so s svojim sodelovanjem omogočili tako izredno c»*irtniško prireditev, kakor jc bil ponedeljkov koncert. Pri njega aranžiranju sta nam požrtvovalno pomagala g. pe-vovodia Z. Prelovec in g. ravnatelj K. Al. Mahkota. K gmotnemu uspehu prireditve js mnogo pripomogel bife, ki so nam ga priredile požrtvovalne ljubljanske dame s prijazno podporo ljubljanskih tvrdk. Iskreno se zahvaljuiejom go-spem in gospodičnam Eli Brbučevi, Minki Govekarjevi, Minki Gosperlino* vi, Minki KroftovI, Fernandi Majarono-vl, Mariji Pogačnikov!, Tilki ZbaSnlko-vi in dr'i^im. zahvaljujemo se tudi kor-poracijam in tvrdkam. ki so prispevate k bifeju ali nam drugače pomagale, zlasti: Mestni občini ljubljanski, restavra* terjem F. Krapežu. J. Fiali, A. Tonejcu. V. in M. Delničarju, Kon/ervni tovarni na Vrhniki, slaščičarnama Zafaznlk in Schumi, veletrgovini L Jelačln, pekarnama Bizjak in Kavčič, delikatesnim tvrdkama A. Verbič in T. Mendnger# tovarni malinovca Srečko Potnik, cvetličarnama Herzmanskv, Korsika, Rajee in Bajt, papirnicama Bouač in Tičar. lekarnarjema Piccoli in Sušnik, Tovarni sodavice, tvrdkam likerjev Alko, V. Meden in Gregorc & Verllč, Cen-» tralni vnovčevalnici in vsem drugim. Naša iskrena hvala pa gre tudi vsem onim, ki so v tako impozantnem številu prihiteli na našo prireditev, v prvi vrsti zastopnikom prijateljskih držav in predstaviteljem naših javnih oblasti in korporacij. V Ljubljani, 6. decembra 1924. Jugoslovensko Novinarsko Udruženje* sekcija Ljubljana. Neprek osi ji vi so le NedoseŽniv konstrukciji i materijalu! Iziedno nizke cene. EKCELLH = šioalni stroji = Ogletto si j i It. pred nakupom, J. BOREC. Llnblfana, gggj; Borzna poročila. Ljubljanska borza dnes ni poslovala. Zagrebška borza. Dne 6. decembra. — Prosti promet. Borza danes ni poslovala. V prostem prcw metu so notirali: Curili 13.15, Pariz 3.71, Praga 205. London 3.18, Trst 2.94, Dunaj 0.00952, Newyork 67.75, (Vse blago). Tendenca slaba. Inozemske borze. — Curlh, 6. dec. Današnja borza: Beograd 7.65, Pariz 27.90, London 24.17, New->x>rk 516.60, Milan 22.40, Berlin 1.23, Praga 15.6125, Dunaj 0.0072S. _ Trst 6. decembra. Borza: Beograd 33.95_^.05, London 107.80—107.95, Pariz 124.75—125J5,J^ewyork 23.04—23.07, Curlh 446—448. Dunaj 0.0324—0.03255, Praga 69.30—69.70. — Dunaj, 5. dec. Devize: Beograd 1048 —1052, Milan 3064—3076, Newyork 70.935— 71.185, Pariz 3895—3911. Praga 2141—215U Curih 13.750—13.800, Valute: dolar 70.460-» 70.860, dinar 1042—1048, lira 3030—3Q5Q, * r Stran 2. .SLOVTKSTa NAPOD* dne > decembra A924. Ljubljanska porota. Ljubljana, 5. dec. Morilce lastnega otroka. — Smrtna obsodba. Kot druga je prišla na vrsto 29 letna samska aluikinja Marija Blatnik iz Birčne vasi pri Novem mestu, obtožena, da ;e dne 12. marca ti. v Grosupljem zadavila svoje* Ca 9 dni starega nezakonskega otroka Jožefe Blatnik. Obtožnica. navaja v glavnem sledeče: Dne 31. marca tL je našel Jos. Korene, hlapec pri Ivanu Rusu v Stranski vasi pri Grosupljem v domačem kozolcu mrtvo trupelce dojenčka ženskega spola, ki je bilo po obrazu, prsih Sn levi nadlehti močno od podgan obje de no. Mrliček je bil zavit v kos nmazane rjuhe, »a kateri je bila štampiljka deželne bolnice v Ljubljani. Po tem znaku je preiskava kma-jn dognala, da mora biti zadavljena deklica Jožefa Blatnik, katero je obtoženka Marija Blatnik dne 3. marca ti. rodila v ženski bolnici. Na policiji Si obtoženka takoj priznala, da je v Grosupljem najdeni otrok res njen m da ga je zadavila, ker ni mogla iti ž njim nikamor v službo. Obtoženka je nezakonska hči pred 8 leti nmrle delai'ke Apoloni je Blatnik in služi že od svojega 14 leta pri tujih ljudeh. Zakrivila je že leta 1921. prvi detomor. Začetkom leta 1921. je služila obtoženka v Novem mestu in tamkaj koncem januarja ponoči skrivaj na podstrešju porodila nezakonskega otroka moškega spola In ga takoj po rojsivu zadavila z žepnim robcem. Nato je mrtvega otroka skrila v mrvo in ga Čez dva dni skrila pod neko smreko v bližin! novomeškega kolodvora. Tam so orožniki Šele 12. marca 1921 našli močno na-gnito truplo. Obtoženka pa takrat kljub svojemu priznanju, da je otroka zadavila, ni bila tožena detomora, ker so zdravniki dognal!, da ima mrrvi otrok tud? lobanjo počeno m vsled nastale gnilobe niso mogli več potrditi, če je otrok res bil zadavljen. Zato je bila obtoženka takrat obsojena samo zaradi prikrivanja poroda na 6 tednov strogega zapora (po § 339 k. z.) Po prestani kazni je obtoženka služila Se do 6. avgusta 192.1 v Novem mestu ln t-e tam seznanila z železniškim delavcem Jožefom Safličem, s katerim je zopet zanosila otroka. Dne 6. avgusta 1923. si je obtoženka poiskala službo v Karlovcu, odkoder je odpotovala v začetku leta 1924. v. Ljubljano, ker se je bližal čas poroda. Dne 24. jan. ti. ie bila sprejeta v ljubljansko porodnišnico, kjer je dne 3. rrarca porodili edravo deklico. Dr.e 12. marca je bila z otrokom odpuščena iz porodnišnice in vzela Pri odhodu na stranišču kos skartlrane Tjuhe, na kateri je bila še štampiljka bolnice. V to krpo je zavila otroka in šla na kolodvor. Kupila si je listek do Novega mesta, med vožnjo pa ji je prišlo na misel, da z otrokom itak ne more nikamor v službo, zato je sklenila otroka umoriti. Izstopala je v Grosuplju in šla v Stranski vasi proti Rusovemu kozolcu, kjer je z roko otroka zadavila ter ga skrila v koruzovhvv Nato se je vrnila v Ljubljano ter stopila dne 15. marca ti. v službo pri pekovskemu mojstru Viljemu Bizjaku kot dekla. Tudi ni je pričela kmalu ljubavno razmerje s hlapcem iz škofovih zavodov v St. Vidu Iv. Trilerjem. Kn sj je ta od nje naleze! dvojno spolno bolezen, je to ovadil obto-žer*kini gospodinji, ta pa policiji. Na policiji so v obtoženki spoznali že davno iskano morilko. Obtoženka svoje dejanje v polnem obsegu priznava ter se zagovarja, da je bila vsa zmešana. Tudi ni vedela alt je otroka zadušila do smrti, ker ga je samo stisnila in zbežala. Zagovornik dr. Gruden je v znešenem. pesniško prežetem govoru opisoval deso-latne povojne socijalne razmere s posebnim oztrom na obtoženko. Njegovo pretresujoče slikanje je marsikomu izvabilo solze. Porotnikom je bilo stavljeno edino vprašanje, glaseče se na umor (Zagovornik je predlagal dodatni vprašanji 1.) izpostav-Ijenje, 2) nepremagljiva sila, kar pa je sodni dvor odklonil.) Vprašanje so protniki potrdili 3 11 glasovi, nakar je sodišče Marijo Blatnflcovo obsodilo na smrt na vislicah. Triie tatovi. Ljubljana 5. dec Za Miklavževo so sedeli na obtožni klopi po vrsti trije nevarni tatovi, seve vsak zase, ker so tudi vsak zase in vsak v svojem revirja pagfovali. (Saaatu Brada«daje sod svet. Antloga, drl pravdniitvo zastopa dr. M as tn jak, zagovornik dr. Tarna, zdravnika izvedenca dr. Serko in dr. Rus). Prvi je na vrsti Ivan V u k O j a* roj. leta 1897. v Maaico pri Mostara, trgovec v Banjaluki. Obtožnica mu očita, da ie dne 16. julija ti na parniku »Melita« tekom vožnje iz Morrtreala v Arrvers vzel Milju-tlnu Kovica 625 kanadskih dolarjev po 65 Din v vrednosti 40621 Din, 10 državnih dolarjev a 83.30 Din v vrednosti 4165 Din, 1 ček za 450 dolarjev a 83.39 v vrednosti Din 37.485 Dir% skupaj torej dinarjev 42.054 Dm ter s tem zakrivil hudodelstvo tatvifi po g 171, 173 in 179 k. z. Dogodek je bil sledeči: Miljuth? Kovic in obdolženec sta se na ladji »Melita« vozila iz Severne Amerike domov v Jugoslavijo. Ko se je ladja bližala pristanišču Arrtverpen je Kovic opazil, da se je splazil nekdo v njegovo kabino in nm iz hlačnega žepa na obešalniku izmaknil denarnico z opisano vsebino. Tatvine je takoj osumil obtoženca ter je iadjin kapitan takoj odredil osebno in prtljažno preiskavo toda brez uspeha. — Ko je Kovic čez tri dni aato dospel preko meje na Jesenice je tatvino ovadil komesarijatu obme.ine Železniške policije ter ponovno označil kot storilca obtoženca Vu-koja. Ko je drugi dan nato prispel obtoženec na Jesenice, ga je pričakal okradenec v spremstvu obmej. polic, komisarja ra dveh orožnikov. Pri osebni !n prtljažni preiskavi so ukradeni ček našli zavit okrog mila za britje, en bankovec za 10 dolarjev pa v usnju za zrcalom; poleg tega so se v obtožencev! posesti nahajali tudi drugi predmeti, kakor samokres z naboji, niklja-sta ura, nož, broža Itd. kar je vse obtoženec nakupil v Inomostu za nkradem* denar. Obtoženec se zagovarja, da je denarnico našel na parniku na prehodu, najdbe pa ni naznanil, ker je kmalu nato dobil epflep-tičen napad. Nameraval pa da je vse najdene predmete Izročiti v Zagrebu v banki, ki naj bi poiskala fzgub'telja. Ta zagovor je seve malo verjeten. Ne glede na neverjetnost zagovora, da je denarnico našel na pamlku. je vse ravnanje obtoženca po tatvini jasen dokaz njegove nepoštenosti. Z dozdevno najdenim denarjem je nakupil v Inomostu razne predmete, ostanek denarja pa skril za zrcalo, s čeknm pa ovfl milo. Vsega tega bi ne bil storil, če M Imel kot najditelj resen namen, vrniti baje najdene stvari. Sleer pa Kovic sam potrdi da se je takoj po Izvršeni tatvini na ladji tudi pri obtožencu Izvršila preiskava, ki pa je takrat ostala brez uspeha. Iz tega jasno Izhaja, da je obtoženec že takrat skril ukradene stvari, česar bi ne bil storil, da nI stvari sam ukradel in da jih je hotel vrniti lastniku. — Zdravnlk-lzvedenec dr. Serko pojasnjuje, da po epileptičnem napadu take vrste, kakor je pri obtožencu, zadobl bolnik najpozneje v četrt url popolno zavest in duševno ravnotežje, pri čemur se mu tudi jasno povrne spomin na preteklost. Torej je obtožencev zagovor nevzdržljlv. — (Med razpravo je obtoženca vrgla božjast, ter je trajalo skoraj pol ure, da se zopet zavedel, nakar se je razprava nadaljevala.) Porotnikom sta bih* stavljeni dve vprašanji: I) tatvina, Z) prikrivanje najdenih stvari. Porotniki so prvo glavno vprašanje zanikali, drugo tj. event. vprašanje pa potrdili z devetimi glasovi, nakar ie bil Vu-koja obsojen na eno leto navadne Ječe. Druga dva tatinska slučaja: Alojzij Gradišek in Ladislav 2ibert prideta na vrsto popoldne, vsled tega nam bo mogoče o njih poročati šcie v prihodnji številki tj. v torek. „Pisatelj" Lovro. Po široki in lepi Bleiweisovi eesti se je sprehajal včeraj popoldne eleganten in slok mladenič, ki pa je na pasante napravil ne* hote čuden vtis: suknja, dasiravno lepo pri* krojena, je nesorazmerno štrlela od njega in zdelo se je, da je mladenič nekoliko pre* obtežen. Ta vtis je imel tudi na BIeiweisovi cesti službujoči stražnik. Zato je premotril elegantnega mladeniča dvakrat, trikrat, od nog do glave in ga vljudno pozval, da mu sledi. Pripeljal ga je na kriminalni urad, kjer se je policijskim organom nudil zanimiv pri* zor. Izpod suknje sta najpreje priromala na dan dva lična oltarska prta, cel šop ključev, obširnih žepov pa je stražnik privlekel na dan dva lična oltarska prta, cel lop pij u Cev, 16 koščkov sveč, dve mali kleščici in drugo. NaS junak, ki se izdaja za »pisatelja Lovra«, je nekaj časa svečano zatrjeval, da je te predmete prinesel od doma, končno pa se Je udsl v bo*jo voljo hi je povedal, da ga je njegova velika pregorečnost zapeljala k tatvini, On namreč rad poseča vse cerkve in ogleda St tudi vse oltarje pobližjv. 1» ta* ko se It večkrat dogodilo 4§ fs je premotil sam vrag tav je z oltarjev pobral, kar se je pač dala Tako je te dni ktr dvakrat obiskal Florjansko cerkev, bi) j* tudi v Krftevnilki in zaneslo gS je celo k patrom frančiškanom. Pri Sv. Jožefu pa ima celo abonement.,. Policija je obiskala tudi dom pisatelja Lovra. Jt romantično tam, kajti je Lovro, ki stanuje nek j t v Si&i. okrasil svoje ste; novanje z različnimi prti, aagrinjali in cvet« ličnimi lončki. Lepo jo živel Lovro med v o* žican»i in preprogami, in pravi, da je ostale prte, ki so mu preostajali, prodal. »Pisatelj Lovro« jc namreč živel v veliki bedi, kljub temu, da je pisal feljtone. Sedaj bo lahko pisal memoare... alj morda podlistke o cerkvenih miših ... Dtrcci, It priStn !a iejte iii mamic', o*.ka vev-e'te, ča ggrjg vse bolj V.m 5!§if kot vse čruge sU9 c 3n *?a>or *e roža ritiz postara lika c»ttcE% in klor Vam ie suh in vogbr, postane fcbel in ieaA Otroci, le pridno jo ie te9 ia mamici, ockn poveite, da rajši k t drago n-gr.So, naj Jato V m_to čokolado. Isvama pa rad Jitar.borom bo telila z novim raporem, da n kSsr ne zmasjka e3i» ki Vam tako dobro diši. 7333 vesti. 5= Avdfjence. Nj Vel. kralj Aleksander je včeraj sprejel ministra notranjih zadev Božo Makaimovića, ki mu je poročal o dogodkih na univerzah v Beogradu, Zagrebu in v Ljub« Ijani. Za tem sta bila sprejeta minister za izenačenje zakonov dr. Milan S r -skic in minister brez portfelja dr. Mate Drinković, ki je snoči odpotoval v Zagreb. == Narodna skupščina bo štela 31S narodnih poslancev. Državni odbor je razpravljal o predlogu Mite Di-mitrijevića, da se naj v bregalniškem okrožju izvoli še en poslanec več, ker je na podlagi statističnih podatkov ugotovljeno, da ima ta jokraj v smislu zakona voliti še enega/ poslanca več. Državni odbor še o tem ni sklepal. Ce bo ta predlog sprejet potem bo narodna skupščina Štela 315 narodnih poslancev, dočim je bilo sedaj določenih 313. z^z So si že v laseh. Kakor je bilo pričakovati, so si skočili klerikalci in Prepeluhovi republikanci pošteno v lase. Računi obeh strank se ne ujemajo v kočljivem vprašanju kandidiranja in mandatov. Za to je nastal med njima bud prepir. »Slovenec* kar ne more preboleti težkega udarca, ki ga je dozi« vela klerikalna politika s tem, da je sama dejansko pomagala Radiću usta« noviti Podružnico v Sloveniji. Ta po* družnica je klerikalcem trn v peti, ker nimajo v borbi proti nji onih običajnih demagoških »šlagerjev«, s katerimi ope# rirajo proti naprednim strankam. Radi» ćevim zaveznikom ne more očitati ne korupcije, ne centralizma in nasilja, ne reakcijonarnosti, sploh ničesar, kar vleče nase. Saj so klerikalci po Koro* ščevi izjavi sami največji republikanci in tako je hotela usoda, da morajo zdaj v najostrejšo opozicijo proti Prepelu* hovemu republikanizmu. — »Slovenec« pripoveduje, da je bilo Prcpeluhovo porečko na seji glavnega odbora SRS ▼ Zidanem mostu »v celoti žalostno, zaspano, bolj podobno poročilu pred* sednika bankerotnega podjetja kot pa vodje mladega, novega gibanja. Zc tu da so bili zaupniki neprijetno razoča* wgw»wwgv»gi 11 ■■ i mi\\msmmg—eag- rani«. Na drugem mestu se jezi »Slove* nec- v dopisu na »Slovenskega republik kanca« radi očitkov in napada na dr j a. Korošca. V tem »dopisu« je zanimiv odstavek, ki pravi, da »če bi bil dr. Korošec Slovence prodajal, kakor so jih na primer drugi prodajalci, bi lahko danes nekje brezskrbno v izobilju živel in se n • ubijal s politiko.« Revež se mora torej ubijati s politiko, da si za* s'uži košček kruha. Kako milo se stori človeku pri srcu. če pomisli, da ima dobro slovensko ljudstvo »moža^pošte* r.jaka, ki iz nesebične Ijulczni do slo* venskegi naroda po svoji najboljši moči in vesti deluje za dobrobit sloven« skega ljudstva«, .a se mora navzlic tej nesebičnosti in požrtvovalnosti ubijati s politiko, ker bi sicer ne bilo vsakda* njega kruhka. Blagor jim, ki niso videli, pa verujejo, in stokrat blagor klerikal* nim backom, ki ne vedo, kdo jih vodi! — PrepeUih pa ni ostal »Slovencu« dola ž.in. SLS bere v članku »Po!itična do* s'cdnost« poštene levite. Klerikalci so bi1! r° prevratu Jugosloveni. rSlove? nec je takrat (15. januarja !°10) pisal: »Vseslovenski shodi bodo jutri prene* hali, začeli se bodo za nas Jugoslovan* ski. Tn Korošec je govori1, da je treba misliti predvsem na dobrobit naše n i h a r ali Peric.« — Ker je dr. Pita-mic od klerikalcev mu ponuiano kan* didaturo, kakor smo se informirali, odklonil, orfrnia torej na vrsto ln vpos^ev edino dr. Ravnifiar. Kandidat klerikalcev, ki si v Linbliani s svojo firmo niti ne upaio na dan. bo torej — žalostna mu maika — Lfnba Davićovlć, njegov nam^stn'k na dr. Vladimir !?av-nihar. Dr. Ravnihar je torej vendarle srečno prijadral v klerikalne vode, kar kor sn mu nekateri že pred meseci napovedovali. Sotelstvo. LEON STUKELJ NA FINSKEM Iz Viborga je poslal olimpijski prvak Leon Š t u k e 1 j svojemu prijatelju daljše pismo, datirano dne 2S. noven> bra t. L, v katerem opisuje svojo telovadno turnejo po glavnih mestih Finske. Povsodi je bil sijajno sprejet. Fin*-ski telovadci občudujejo njegovo teK> vadno tehniko in prožnost ter so polni hvale o njegovem nastopu. Stukelj piše med drugim: Oa mi moj direktor nabavi namesto tucati lesenih svinčnikov samo en svinčnik »»PENKALA«, ne hi se moral tako pogostoma jeziti, da pri diktato* vanju dalj ča^a aaojstrujem svinčnik nego r»išem. Tcf»* pri svinčnikih »PENKALA« ni. Ni treba Jih itaojstriH, ker so vedno pripravljeni 7i pisanle in traiaio neomejeno dol^o. Oh ti predstojniki! VII Svinčniki »PENKALA« se prodajajo v v?a-ki papirnati trgovini po Din 15.—. Tamkaj se dobe tudi originalni zlata naliv s peres* »PENKALA«. NadaViujem v Helsinjsforsu. Ravno imam nastop. Absolviral sem na štirih orodjih po dve vaji z velikim uspehom in tudi v svoje zadovoljstvo« Sem se že vtreniral in Kre sigurno. Vse moje vaj* so povsem raTlične od finskih in ap'av. za ni bilo ne konca ne k^aja. Dame so mi izročib krasen šonek vrtnic. Ob 15.30 popolune je razdelitev daril. Ob 20. komerz, pn katerem me luicnuteki za častnega člana finskih telovadnih organizacij, ki so drugačne kakor naše, kavor t»di ostali šport. Na telefonski poziv moram nastopiti še v dveh rm> stih: V A p o in v Si. M i c h e 1 y. Pridem šele okoii 15. decembra domov (t. v Jugoslavijo). Zaprosil sem tudi za podaljšanje dopusta. Prav oddahnil sem se. Ti! serp se najbolj bal. ker je bila zbrana vsa inteligenca Finske. Časopisi prinašajo slike mojih vai na orodju ter so polni hvale. Dogovorim sc, da pride naša vrsta 6 telovadcev pa finske. Pozdrav in zdravo!t — V poča§čenje spomina v Vel. Dolin! umrlega Sokola, brata Ratko Dolinarj a, fcl-v-Secca poštnega ur idniki. je daroval Jo-sb Christof, snlski ravnatelj v Ljubljani, in njecovi sinovi za zgradbo Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani znesek 50 Din. N??rovef£a knjiga; ^LlnbUnnskl tipi Kamor In satira. r«« Založba: Ljubljana, Gledališka 3. Cena D?n 30"— In Din. 36*— Iz Oeiia. —c Občni zbor vDrž-TRt krajevne zaščite dece In mladine v Celju* Pri Mariji Pomagaj* na Glavnem trs«. —c Policijska kronika. Od 2*. nov. do 2. dec. Je bilo v Celju izvršenih 22 pretacij radi raznih kazenskih prestopkov. Raznih' prijav je bilo vloženih 39. iz —m Smrtna kosa. V Rndvanjnk je nmrl v starosti 52 let posestnik in gozdar Ludvik Z 0 h r e r. ki Je bil povsod obče priljubljen in je vžival splošne simpatije. —m Umetniška razstava. Umetni £k! klub *Grohar* i« na svoji xadrii seji skleni!, da priredi razstavo grafičnih in akv.i-relnih del. Razstava bo otvorjena 14. t. tn. v veliki dvorani Kazine in bo odprta df konci meseca. —m Potres v Variboru. V sredo ponoči okoli 23. ure so scizmografi zaznamovali močan potresni sunek, ki sa pa prebivalstvo ni občutilo. Ed. Rice Durroughs: 33 25 Tarzanov sin Ko se je splošno razburjenje poleglo, so rnz-nnšijevaii, kaj je pravzaprav moglo biti v džungli. Pokazalo se je, da je edini Malbihu nekaj del. Sicer so tudi črnci zatrjevali, da so videli ne« stvor, toda njih popisi so bili tako različni in so si tako bistveno nasprotovali, da je Jenssen, ki sam ni ničesar videl, začel resno dvomiti. Neki črnec Je trtfil, da je stvor imel slonevo glavo in bi) neizrečeno visok, drugi je hotel zopet prepričati, da morajo v bližini biti trije Arabci z dolgimi, črnimi bradami. Ko je končno zadnja straža vojakov pregledala okolico, niso našli ničesar. Deček in Ajaks sta se umaknila, ker sta bila proti kroglam brez-močna. Jack je postal žalosten in potrt. Ni še izbrisal vtisa, kakršnega so mu vtisnili v dušo sovražniki v naselbini domačinov v globini pragozda, in #e zapet je moral dozive^ nekaj podobnega, tp pa še celo od ljudi, ki imajo belo kožo, kakor on. »Manjše zveri se mi umikajo in beže,« je mrmrat »Večje zveri pa so vedno pripravljene, da me raztrgajo na drobne kosce. Crnci so me boleti vbiti,- pa tudi ljudje iz mojega lastnega rodu niso imeli lepših namenov. Ali so vsa živa bitja na zemlji moji sovražniki? Ali Tarzanov sm nima drugega prijatelja, kakor Ajaksa?« Ajaks se je primaknil k dečku: »O da.c je rekel. ^Imaš še prijatelje. To so velike opice, vele-opice, ki te prijateljsko pozdravijo. Sam vidiš sedaj, da nimaš drugih prijateljev. Pojdi, greva fn poiščiva rod veleopic, ki naju bo iskreno sprejel in branil pred vsemi sovražniki.« Tak smisel so imele približno Ajaksove besede. Med govorom sta nadaljevala pot. Jack fe bil tih in zatopljen v svoje misli, v misli, polne grenkobe, gneva in maščevanja. Izpregovoril je: »Dobro, Aiaks! Nimava priiatejje.v. Poiskati morava red veleopic in naj živi kjerkoli.« POGLAVJE VIH Med rodom veltopie. Od onega časa, ko sta morala oba Šveda bežati pred starim arabskim glavarjem, je minulo ^ve leti. Mala Meriem se je še vedno igrala s svojo Geeko, katero Je obsipala z vso nežnostjo svoje otroške ljubezni. Lutka je bila le Se ostanek nekdanje lutke, ki tudi že preje ni bila ne čedna hi ne prikupljiva. Geeka pravzaprav ni imela nika-kega obraza več in njeno telo jer bilo raztolčeno in polno udrtln. Toda Meriem io i* Hubila, kakor bi bila njeno lastno deta. Njeno raztolčeno glavico je negovala s skrbjo, a strabotn ia »panjem. Me- riem tudi v dneh najstrašnejšega trpljenja in ponižanja, v nrah popolnega obupanja ni izgubila sladke vere v lepšo bodočnost, v čase, ko se ji vrne veselje in radost. Predstave te lerše bodočnosti so bile zelo meglene in nejasne. Ta lepša bodočnost je v glavnem obstojala v tem, da bi z Geeko zbežale daleč stran odtod, v kak tuj, neznan kraj, kjer bi ne bilo ne glavarja, ne Mahune in tudi ne levov. Želela je nekam, kjer bi se mogla ves dan igrati, obdana od cvetočih rož in od speva drobnih ptic, kjer bi ji delale kratek čas male, nenevarne in mične opice. Te je pogosto videla poskakovati v vrhovih dreves, ki so obdajale naselbino, v kateri je bila prisiljena živeti. Danes je sedela Meriem pod močnim drevesom; iz listja je pripravljala stanovanje za svojo Geeko. Pred stanovanjem so ležali koščki drv, listje in kamenčki. To so bile domače potrebščine. Geeka je ravno pripravljala kosilo. Meriem jo je posadila trdo med dve veji, da bi ne padla. Meriem je bila tako globoko zatopljena v dnevna opravila in dolžnosti Geeke, da ni opazila, kako se je v vejah nad njeno glavo nekaj neznatno premaknilo. Ni opazila, kako je prišel iz džungle čuden, stvor in tiho skočil na drevo. Deklica se je mirno m brezskrbno igrala, med tem oa jo je raz drevo opazovalo dvoje ostrih oči. Poleg deklice v tem delu naselbine ni bilo škoru nobenega človeka. Tudi druače je bite naselbina zapuščena od onega dne ,ko je stari poglavar odšel na daljše potovanje, da malo trguje, malo ropa in krade. Zunaj v džungli se je stari poglavar vračal s svojo karavano. Minulo ie leto dni, odkar so belo-kožci streljali na mladega človeka in ga zagnali nazaj v džunglo, da poišče zadnje prijatelje, s katerimi bi mogel skleniti prijateljstvo, — da poišče rod veleopic, |z katerega pohaja Aiaks. Cele mesece je deček potoval z Ajaksom in vedno globje sta prodirala v cžunclo. To leto je deček ogromno pridobil na telesni sili in okretnosti, za* kaj njegovo življenje je bilo polno bojev in neprestanih vaj in urjenja. Njegovo mišičevje se je pretvorile v trdo jeklo, v plezanju po drevju in skar lah ga ni prekašala nobena opica in njegova okretnost in spretnost v uporabi najrazličnejšega orožja in orodja je bila naravnost neverjetna in nedosegljiva. Tekom leta je deček zrastel v bitje, ki »e imelo naravnost čudežno telesno moč in bilo bistrih čutov, da je bliskovito razumelo in videlo vse, kar se je godilo naokoli. Ril !e sicer še vedno deček po letih in zunanjosti, toda njegove sile so se mogle bojevati z najstrašnejšo zverjo puščave Ajaks ga je učil onega načina boja, katerega se poslužuje opica-samec. In boljšega učenca, kakor je bil Jack, ni bilo }n tudi ne boljšega učitelja, kakor še t>il Aiaks, Stev. 280 •SlTJVFN^M HA'Ki/Uf one 7. decembra 1924. Stran o BAR „EMONA " BAR = Novi velikomeaini program: = Vera Guss, Inge Swedin, Edith Hoior Renće, hrvatska subreta, Matheys x Duo, Gfuro, svira Pertelič duo, m lC/^ g. zaključno atrakcijo svetovnega. —===== žongleria ===== T PALERMO AND LUCY Ob nedeliah in praznikih — Popoldanske čajanke s plesom = 7499 (^ivo o' clock tea), od 17. do 19. ure. Po slovanskem svetu. Statistični podatki o površini in prebivalstvu slovanskih držav. 1. Evropska 2. AzIJatska I. Rusija. A. Pred volno. km* Rusija 5,540.000 Rusija 16,910.000 prebivalcev 147,000.000 37,200.000 Skupaj 22 450.000 184.200.000 B. Po vojni. (Statistika z dne 28. avgusta 1920.) kvadr. verst prebivalstva 1. Sovjetska Rusija 17,747.000 98,226.000 2. Ukrajinska SSR 393.000 26,003.000 3: Beloruska SSR 52.000 1,634.000 4. Kavkaš. federacija 169.000 5,683.000 Skupaj 18,361.000 131,546.000# II. Poljska. (Statistaki z dne 30. novembra 1921.) km8 prebivalstvo t. Poljska 369.558 25.406.000 2. Zgornja Šleziia 16.714 1,952.000 Skupaj 386.272 27,358.000 ITI. Češkoslovaška. (Statistika z dne 15. februarja 1921.) km* prebivalstvo 5n.ns2 6.**5.nno 22.304 2,661.000 4.096 671.000 49.019 2,993.000 12 694 606.000 1. 2. 3. 4. Češka Moravska Slezija Slovaška Podkarp. Rusija Skupaj 138.165 13596.000 IV. Kraljevina SHS. Pred vojno. km* prebivalstvo 1. Srbija 87.300 4,500.000 Po vojni, (Statistika z 1921.) km* prebivalstvo T. -> 3. 4. 5 6." Srbija 109.0S4 4.956.000 Črna gora 9.15S 2.18.000 Dalmacija 13.138 622.000 Hrvatska 45.079 2,715.000 Slovenija 17.586 875.000 Bosna i Hercegovina 53.636 1,932.000 11,338.000 Skupaj 247.676 V. Bolgarska. Pred vojno. km9 prebivalstvo 114.100 4,700.000 Po vojni. (Statistika z dne 31. decembra 1921.) kms prebivalstva 103 224 4,860.000 Naraščanje slovanskega prebivalstva v primer? z ostalim evropskim prebivalstvom. Narodi: 1. 1870. koncem 1910. slovanski £2 mil. — 27% 145 mil. —32% germanski 93 mil. — 31 % 142 mil. _ 32% romanski 94 mil. — 31 % 115 mil. — 26% drugi 31 mil*. — 11 % 48 mil. — 11 % Iz te primerjalne tabele se vidi, kako so tri glavna indogermanska plemena spremenila svojo vlogo. Romanski narodi so stopili na tretje mesto, ker po številu rojstev rapldno nazadujejo, dočim so zavzeli plodoviti Slovani prvo mesto. V teh štiri- desetih letih so narasli romanski narodi za 23%, germanski za 54, slovanski pa za približno 77%. Glavna mesta slovanskega sveta. Prebivalstvo. 1. Moskva 1,028.000 2. Varšava 931.000 3. Pctrograd 706.000 4. Praga 676.000 5. Lodz 430.000 6. Odesa 404.000 7. Kijev 366.000 8. Harkov 71.000 O. Tiflls 247 000 10. TaSkent 245.000 11. Lvov 206.000 12. Baku 206.000 13. Vilna 205.000 14. Saratov 100.000 15. Poslov na Donu 177.000 16. Krakov 176.000 17. Samara 171.000 18. Tpkaterinoslav 1**000 19. Poznani 1S7.000 20. Sofija 150.000 21. Kazanj 116.000 22. Omsk H«;ooft 23. Krasnodar 14.1 ono 24. Urno l.^nooo 25. Tula 1?0O00 26. As'rah'an 1?roon 27. Kokanda 121 .ono 28. B*»osrad l^.ooo 20. S^snnvci 11°.ono 30. Nikolajev 100.000. Glede efavnih ruskih nv»st fe treba ome-nt*i. da ve?ja tr> s^*is*'k?» tv> vojni. Preti voino fe štela Moskva 1.*20onn, Petr^crad 2:320.nnn, Odesa 831.000 in Kijev 610 tisoč prebivalcev. • CfJasom t>oro<*fla Zveze narodov biva v Inozemstvu okrog 1.3^.000 ruskih emigrantov. Po drfavah so razdrt eni takole: NemJMia 500.000, FrsnrHa 400.000 Romunija «0 Ono, Potiska 70.OO0, Kioska 7^ tisoč, JuzosT?.v1ia 4«vOno, BoleaHja 33^00, č<**ko-slov?»5k* 27.000. TJrva In F«^n-tc* po IS ono Finska 13.000. B^ljrH* 10.000. Tur^n* oono, Švica. Angleška in Tunis po 3S00. Madžarska 2600, Italija 1500 In Danska 1000. — Lož^o-srbska naroda srr»«Va (VVIrunsclie Vo»ksoarte0 se nrfMe*f volitev v nemški državni zbor in nnrsko zbornico z ostalimi narodn'mf man'*'«*^ vred. _ Stranka ima iako te*ko st^iSče. F^en Izmed na^ob'šfh menih agitatorjev je ravnatelj Skala in delute zadnie dni v Berlinu. Hrabrim Lnž'Canom želimo mnogo uspeha v njih težkem boju! — Nemška »S«*f*relTenrra«e« v R««n. š1no rrima drugega dela nego še bolj kaliti odnošaie med Nema in I,nž?šk»n*j c.rri| \r tem smislu pošliia novicam noroČPa. Vi buj-skaio na kulturne lnž'*Ve delavce. Nedavno tega ie prinesel budišinski Časnik č'anek »TscbecMsche Umtrlebe unter den Wmrfenc, ki je poln laži in zavHanj. Napada posebno lužiške dijake, drja M "ko bi prof. W*caza ob prilHci njih 46. shoda v Voieredh. T*Vo se preganja vsak kulturni pojav v Lužici. Žalostne razmere! Kaj pravijo boljševik! o noložaio v Egiptu ? Nedavni konflikt v Egiptu, ki je tako I razburil evropsko javnost, kaže na to, da so • prenesli boljševiki središče svoje komunistične propagande iz zapadne Evrope v kolonije. Mednarodna politika stoji pred novo nevarnostjo, ki je to pot ne bo tako lahko preprečiti, ker gre za politično in gospodarsko podjarmljene kolonijalne narode, ki se še niso izživeli tako, kakor kulturno visoko razviti evropski narodi. Ruski boljševiki so po šestletnem brezplodnem rovarenju v zapadnih državah uvideli, da tla za socnalno revolucijo tu še niso pripravljena ia da je treba iskati opore drugod. Za to so usmerili vse svoje organimatori^^e in oro-pagandne sile v kolonije in dogodki v Egipta so nedvomno delo njihovih rok. Zanimivo je torej mnenje, ki je imajo o teh dogodkih njihovi iniciiatorji. »Sedanji kritični položaj«, pišejo >Izve-stija«, kaže, da stopa Egipt v novo ostro fazo borbe za neodvisnost Znano je, da je sarro val neprestanih uporov v Egiptu ter epidemija umorov angleških uradnikev in političnih voditeljev prisilila Angleško, da je v februarju 1922 priznala formalno neodvisnost Egipta, ki je bil uradno proglašen pod angleškim protektoratom 18. dec 1914. po tem ko je bil faktično že od leta 1880 ped rež'mom angleške vojaške okupacije, — Res so bile v priznanju neodvisnosti zelo važne omejitve. Angleška vlada si ie pridržala pravico in svobodne roke dede nastopnih problemov, tičočih se ce- lokupnega političnega tn gosnodarsketra žfvlienja Egiota: l) Zaščita vseh prometnih sredstev v Egiptu; 2) zaščita Egipta v slučaju tujega napada ali vmešavania: 3) zaščita interesov inozemcev in narodnih manjšin v Egiotu; 4) ohranitev obstoječega pravnega in družabnega reda v Sudanu. Prvi m drugi pogoj sta pomenila, da ostanejo angleške okupacijske čete v samem Ecintu in v coni Sueškega kanala — v križišču ancleške moči, ki veže azijatske kolonije z metropolo. Tretja točka je priznavala Angleški pravico do vmešavanja v notranje zadeve te dežele, četrta je pa pomenila formalno ukinitev angleško-egiptovskega kon-dominiuma v Sudanu m njegov popolni prehod v angleške roke. Ko je prišla v Angliji na krmilo delavska stranka, je upala egiptovska vlada, da se domeni 7 Macdonaldom glede odstranitve angleških čet iz Egipta in evakuacije Sudana. Da sf pridobi Macdonaldovo naklonjenost, je vodja egiptovske nacijonalne stranke Zuglul paša demonstriral svoje negativno stališče napram politiki egiptovskih ekstremistov. Tik pred odhodom Zuglnla v Evropo so bile v Egipta na dnevnem r^du aretacije članov revolucionarnih in komunističnih organizacij. Zuglul se je odkrito pcmiril s svojim političnim tekmecem, voditeljem zmerne struje Alli pašo. Vendar pa ti manevri niso pomagali angleško-e^ip. tovskim pogajanjem do uspeha, ker so se ta pogajanja oiucjila na par privatnih se- stankov Zuglul paše m Macdorraldom. Ntv-afi« zunanji prijaznosti, s katere« ie sprejel egiptovskega ministrskega predsednika, je Macdoeald kategorično odklonil vsako popuščanje napram Egiptu, sklicujoč s« na Interese vojaSko-strategiČnega značaja. Neuspeli pogajanj je povečal val nezadovoljstva v Egipta, ki je bilo začasno utihnil v pričakovanja rezultatov sestanka obeh iH-nistrov. Umor angleškega generala J cka je pomenil, da je začasno ravnotežje v deželi porušeno in da se »e borba med strankami še bolj poostrila. Težko .'e ugotoviti, koliko je ateniat v zvezi s to alt ona stranko, vendar je pa jasno, da je z objek- tivnr-a stališča ta dogodek zelo ngodca za konservativno politiko angleške vlade, ki zmagoslavno oznanja, da se eksperiment z neodvisnostjo Egipta ni posrečil in da je treba odstraniti vse Škodljive posledico tega eksperimenta. »Angleška vlada niko'i ne zapusti Sudana«, je Izjavil v spodnii zbornici lord ParmouT, član delavske vlade, sklicujoč se na humanitarne obveznosti Anglije napram domačinom v Sudanu. BakhvktLrvi vlada hoče ta problem definitivT) razčistiti. Sudan je last angleškega kapitala in za to je treba razveljaviti fikcijo koničnijtna in pomesti iz Sudana ostanke egiptovske administracije, ki res, angleška tekstilna industrija visoko ceni sndnskl bonbaž. ker se Izdeluje iz njega v prvi vrsti umetna svila, čije vrednost na sv^icvnem Trgu narašča od dne do dne. Sudan ima tudi neizmerne zaloge vode, od katere ie odvisna namakanje Sudana in Egipta. Ta v>da je spravila gospodarstvo Egipta v popoln) odvisnost od Sudana. »Temps« ."e priobčil nedavno senzacijonalna odkritja o vlogi angleških industrijsko-frnančnih krogov v sudanski politiki Foreign Offica, »Cassan Cotton Companvt ima v Sudanu ognmne planta-cije, kjer zavzema bombaž prv> mesto. Pod njegovim nadzorstvom je železniška delniška družba, ki ima sv ne prorre v naj-rodovitneiših agrarnih kraiih Sudana. Ona je tesno zvezana s »Sudan Plamatkm Sindi-caU, ki je tudi lastnica ogromnih nlantacij. Te tri družbe, ki imajo v svj/h rokah sredstva za namakanje, velik .lil rodovitnega pelja in vse železniško omrt'ŽJe. pravi gospodar Sudana, čigar zemljo in prebivalstvo eksploatira jo. Za to troimeno g';spv-carsko državo stoji londorska bank 1 bratov Lazar, ki razširjajo sv>j svetovni vp!W potom podružnic v Newyorku Parizu. Madridu in Mainzu. Brata Lazar sta pa pod Rotschildovo kontrolo. Skro za prebivalstvo Sudana, piše kroni in o »Temps*, si lahko v celoti razlagamo kot interesa bančnega konzorcija Lazar-Rot %chiM. Sudanskega problema sevrda ne smemo presojati zase, izven njegove zveze z onim sistemom angleških skor^n, ki predstavljajo neskončno verigo. Člen ;e verige jc tudi Sudan. Angleški ultimat Egiptu glede izplačila odškodnine za ubitega re lerala v znesku 500.000 funtov (apet't Anglije jc prekosil tu celo nedavu**^zahtevo Amer'kn napram Perziji, ko je dobila «*d raid.ja.ie dežele 40.000 dolarjev odškodnine za smrt ameriškega konzula), kaže da ;e 3-ild »vinova vlada trdno sklenila izrabiti ta slučaj, da enkrat za vselej izbije Egiiru iz alave veselje do ne nlvlsnosti. Smrt angl:5kega generala bo služla kot ona n is »pinena žrtev na oltar domovine, ki omogDč! angleški vladi revizijo soorazumaške politika, t kateri jo je prisilil revolucijonarni t>jk*:t v Egiptu t 1919—1921. Markiz Curz -n. ki se je. L 1920 tako upiral delnemu poo-i^anju v Egiptu, se lahko sedaj zopet povrne k svoji preizkušeni »trdu politiki. Krah sporazu---•Mikih iluzij, ki ji^ je soil v Egiptu kabinet Zuglul paše, m odkrita demonstracija pjII-tike sile in nasilja v Eeiptu, ki karakternu a splošne tendence angleške konservativne vlade k agresivnosti naora^n takemu poizkusu slabih narodov, da se emancipirajo, mora nedvomno razčistiti razvoj nacjonal-no-osvobodilne borbe na Vzhodu. Agresivni fronti ansleSkega imperijalizma se postavi v bran čedalje večja in krepkejša fronti vzhodnih narodov, ki jim bo BaldwInova politika grobega lmperijal;stičnega pritiska samo nov revolucijonarni faktor. Klic iz Prekmurja. Minilo je nekaj mesecev, odkar je prekmurski narod svečano proslavil velevažni zgodovinski d an s 51etnijo svojega osvobojenja od tujega — madžarskega gospodstva in združitve Prekmurja 2 novo in pravo domovino Jugoslavijo. Ognjevite besede govornikov so globoko in živo posegle v srca zbranega naroda, ki se je navdušeno in poln ljubezni do domovine vračal na svoje domove. Da pa navdušenost ne preneha, ljubezen ne omrači, je na vsak način potrebno preskrbeti drugih govornikov (knjig), ki bi prišli v vsako našo hišo in zanaprej skrbeli za to, da seznanijo najmlajšega otroka Jugoslavije s svojo družino in s tem pridobijo njegovo ljubezen. Naše ljudstvo se zaveda, da je slovensko, a ne vse. Tudi to ima svoj vzrok. Glavna krivda je ta, da ne pozna vrednosti slovenskega jezika, tem manj pa zakladov celokupne države. Prva potreba, ki tukaj obstoja, je ta, da naš narod seznanimo z našim slovstvom in z našo lepo, bogato domovino. Naravno je, predno ljubimo, se moramo seznaniti, spoznati, m ko je to dvoje dovršeno, pride ljubezen sama ob sebi. Taka je pri nas! Naše ljudstvo je treba najprvo vzgojiti. V ta namen nam je potrebno poiskati sredstev, ki bi bila najprimernejša za dosego tega cilja — in to bi bile — knjige. Da bi pa med naS narod prišle slovenske knjige, ki naj bi romale od hiše do hiše, si je »Organizacija preknmr^lh rdobrovolicev« s sedežem v Bratoncih, katere člani, so bili prvi boritclji za osvoboditev Prekmurja, stavila v svoj program ustanovitev knjižnice, iz ka- majvcžji filmski umotvop vseh časov NIBELUNGI J« doaagal po aplolnni pri 1 nanju v a ah kapacitet tu ln inoiamstva svetovni rekord! II. DEL IN KONEC samo Se ova onii 7513 dollift« nima 4127 metrov tmr zralanja dvorana ae vrlo predstave ob 1 s 3., V« 5., 7, 1/4 10. Pri vseh predstaven evtra pomnolenl umetnllkl orkester. I Vsled I 1 KINO MATICA v 1 r tere bi razpošiljali knjige po celem Prekmurju. Vsled tega se vdano obračamo na vse slovenske rodoljube, društva, knjižnice, čitalnice, knjigarne, narodno čuteče posamnike in vljudno prosimo, da nam blagovolijo priskočiti pri ustanovitvi prve prekmurske »knjižnice« na pomoč ter nam v to svrbo poslati par knjig na naslov: »Organizacija prekmurskih dobrovoljcev v Bratoncih, p. Beltinci.« Kdor takoj da. dvakrat da. Obenem pa stori vel'ko delo nn narodnem pn!ju za Prekmurje, ki si globoko zapiše čestita imena darovalcev in se bo vedno hvaležno spominjalo svojih dobrotnikov. Upamo, da klic iz Prekmurja najde povsod odprta srca, odprte roke in odprta vrata med našimi rodoljubi, ki se gotovo živo zavedajo, da je treba pomagati ljudstvu, ki je kakor dete šele jelo hoditi. V imenu organizacije prekmurskih dobrovoljcev se že za npprej zahvaljujem za dobrodošli dar. namenjen za slovenske brate v Prekmurju. Z bratskim pozdravom: Bog tn narod! Pavle Horvat, 1. r„ predsednik. Da bi Reka ne umrla. Neprestano prihajajo z Reke v italijanske liste članki o strašnem * tamkajšnjem gospodarskem stanju. Sedaj se zopet oglašajo trgovci, izjavljajoč znova, da se situacija v me^tu In pri-st~n?šju s!rbša ter da se v Kimu ni rešil še n'tl eden reški problem. Trgovci so poslali deputacijo k prefektu, ki je nemudoma odpotoval v Rim, da menda tam pove, kako je na Reki tudi potem, ko je dobila zlato medaljo in ko jo ie posetil s svojim grmečim govorom sam kraljev bratranec Duca d' Aosta! Vstali so t«di reški dobrovoljci in stopili v ospredje z vsklikom, da stoji Peka pred splošnim fnlimentom In da živi v nje] le Še zaupanle v domovino, krr je pravi čudež ... To pa kaže, da so taki čbnki z Reke v javnost poslani z namenom, da bi se na konferenci v Benetkah sklenilo, da bi Jugoslavija reševala Peko v svojo škodo in v korist Italiji! Tega pa ne sme biti nikdar! Potem se je vršHo novo zborovanje rr»Ti:h reWh gospodarskih faktorjev. Komisar Pocca je poročal o korakih reške komisije, ki jih je storila pri italijanski vladi. Razložila je natančno sedanie stanie trgovine na Reki in delovanja pristanišča. Mussolini je izjavil, da priznava težko situacno Reke in da treba pomagati nnino. Povsod pa ie koml«*»r Rocca dobil vtisk, kako se solucija nekaterih reških problemov spravlja v zvero s sklepi beneške konference. Toda Rocca pravi na to, da so vendar tu problemi, kakor na primer organizacija pristanišča, ki se morejo in tudi morajo rešiti izven beneške konference, ker se ne sme dopustiti, da pride Reka do skrajne točke svoje bede, to je do takih materijalnih odnošajev, da bi v slučaju nove priložnosti za trgovanje ne mogla pričeti delovati. Vsi poklicani činitelji kličejo na potrebo temnega skupnega nastopa za bodočnost Reke. Ako pride prefekt iz Rima z neuspehom, zapro vsi trgovci svoje lokale. Položaj Reke jc res obupen in Rocca ima prav, ko je pokazal na dolžnost rimske vlade, da reši izvestne probleme za Reko ona sama in ne da iiii spravlja v zvezo z beneško konie-renco. Nesrečni reški »odrešenci« bi bili radi polno vel javni Italijani, ali kljub vsemu njihovemu prizadevanju veljajo v Pimu le za nekake nadležne tujce. »Reka je trn na vzhodni strani Italije.« Tako je bilo nekdaj rečeno in to nazi-ranje še vedno velja pri rimski vladi. Vzbujati usmiljenje v Evropi, ta namen imajo tudi številni italijanski članki o Reki, m pritisniti na Jugoslavijo, da bi ji priskočila na pomoč in jo rešila — v čast Italiji! Kakor smo že rekli, tega ne bo nikdar! Končno pritiskajo tudi Madžari na reSitev reškega problema v korist Ita- liji in z njo v svojo korist. Madžarski zunanji minister dr. Scitovszki je izjavil italijanskemu novinarju Borghetti-ju, da snuje italijansko - madžarsku družbo za Levanto, za katero prihaja v poštev Reka. Bil je v tej zadevi v Trstu in Rimu in povsod so pritrjevali njegovemu načrtu. Pomagati bi morala Madžarom pri tem seveda zopet Jugoslavija! Italijanska vlada hoče prikleniti na Reko Jugoslavijo in Madžarsko, na kar bi tudi sama menda malo pomagala — glavni delež na italijansko - madžarskem prospevanju na Reki bi dajala pa Jugoslavija. Smejati bi se nam moral ves svet, ako bi se to res godilo! JS O V OSTl ZIMSKIM ŠUKENJ !N Uf.STROV DOBIJE PO UGODNIH CENA// PRI j os.no Ji* * LJUBLJANA '470 Sv%da prepričanja in naši klerikalci. Klerikalci nastopajo po načrtu: Zagovarjajmo drzno vsa moderna načela, od liberalizma in duševnega svobodoljubna do ekMremnega komunizma. Glavno je, da zavaramo svet, ko stopimo na vlado, že pokažemo v praksi, kako in kaj je s temi stvarmi v naših rokah! Po tem načrtu so te dni začeli vpiti o svobodi prepričanja, zato ker je minister prosvete v smislu zakona in iz doslednega političnega prepričanja odstranil z zagrebške univerze zagrizene blokaške profesorje, ki so s svojo priključitvijo k Radiću degradirali dostojanstvo zagrebške univerze In sploh zanemarjali svoj visoki znanstveni poklic. Kakšna hinavščina od strani klerikalcev, da izgovarjajo sveto besedo o svobodi prepričanja! Ali se še spornima io, kako so preganjali napredno uči-teljstvo in napredna vzgojna prepričanja v imenu nekih imaginarnih in nikjer realiziranih pravic klerikalnih roditeljev? Tu so morali klerikalci dokazati, da znajo spoštovati pravico in svobodo prepričanja ter pustiti napredno učl-teljstvo pri miru. Storili so drugače! Premeščali in umirovljali so, da je bilo strah. In zakaj? Ker so napredni učitelji imeli druge nazore o vzgoji in državljanskih dolžnostih, o patriiotizmu! TI napredni učitelji se niso pregrešili zoper uradniški zakon in se niso od-stavljali na podlagi pozitivnih zakonskih določil, kakor zagrebški, nego enostavno z^to, ker so bili naprednega mišljenja! Pa poglejmo še na neko drugo stvar, ki karakterizira naše klerikalce in njihovo »ljubezen« do svobodnega prepričanja. Ali mislite, da bi bili ti svobodnjaki veseli, če bi, recimo, danes postavili za profesorja teologije na ljubljanski univerzi moža-znanstvenika, ki bi zagovarjal prepričanja in izpovedoval nazore, različne od oficijelnih, cerkvenih, katoliških, tomističnih dogem? Moža bi vesoljni klerikalni tisk oblatil z vsemi mogočnimi očitki, zahteval bi njegovo odstavitev z ljubljanske teološke fakultete. Ali pa, kako bi ljubljanski škof pognal teologa iz semenišča, če bi si drznil misliti samostalno in oznanjati nekoliko drugačne nazore kot Je oficijelna dogmatika? Klerikalno časopisje bi moža blatilo kot — nečlstnl-ka. kar je zelo priljubljeno sredstvo klerikalnega boja zoper svobodno prepričane nasprotnike! Tako je klerikalno pojmovanje osebnosti in svetosti notranjega prepričanja. . Dnevne vesti. V Ljubljani* dne 6 decembra 1924. Stari grešniki. NaS klerikalci so bili pod Avstrijo prepričani monarhisti. Dokler sta sedela na prestolu Fran Josip in Karel, rd bilo v avstro-ogrski monarhiji bolj odanih in vnetih njih služabnikov, kakor so bili slovenski klerikalci Valjali so se v prahu pred Habsburžani in ni hilo prireditve, na kateri bi se bizantinski ne spominjali »vzvišene osebe nresvitlega vladarja« in mu ne pošiljali v pasji ponižnosti udanostnih brzojavk. Gorje tistemu, ki bi se usmelil laraziti svoje pomisleke proti takemu klečeplazenju! Takoj so ga ovadili in Izročili sodišču. Naravnost klasičen vzgled v tem oziru je znana afera profesorja dr. Ivana Laha in zloglasna okrožnica tajništva SLS ob izbruhu vojne 1. 1914. Klerikalci so bili v ten časih tako zagrizeni avstrijski monarhisti, cesarjeve!, da so, kakor se banalno pravi, kar tulili. Tudi o akademski svobodi so imeli docela druge pojme. Spominjamo pri tem samo na afero profesorja kanonskega prava v Inomo-stn, dr. Wahrmunda, ki je kot tak prišel v konflikt s cerkvenimi krogi in ga Ja zbog tega discipliniral takratni avstrijski naučni minister. Kako so takrat ploskali temu ministru, ki je omejeval učno svobodo vseučfliškega profesorja. In danes? Danes, ko imamo svojo narodno državo m vladarja svoje krvi, kralja, kateremu jermena na čevljih ni vreden odvezati nfti eden Izmed Habsburžanov, kriče isti klerikalci: s> Živela republika, proč s kraljem in se izigravalo za branitelje akademske svobode! Ako kaj, to dejstvo eklatantno dokazuje, da so v svojem bistvu ostali 'o, kar so bili. avstrijakanti, habsburški hlapci, ki bi raje danes nego jutri porušili vse ono ,kar so proti njihovi volji s krvjo in znojem zgradili najboljši sinovi vseh treh plemen jugoslovanskega naroda. Ker so načeloma proti naši narodni državi, zato kriče klerikalci danes: »Živela republika«, ker so proti narodni dinastiji, zato vpijejo: *Do!i s kraljem, živel Ljenin«, ker so proti notranjemu miru in notranji konsolidaciji naše države, zato se navidezno danes zavzemajo za »akademske svoboščine*. Ker se orav dobro zavedajo, da bi t a k e svoboščine najiaglie razjedle naš državni organizem. Čim pa bi se jim izpolnile tajne srčne želje, da bi slovenski kraji zopet prišli pod žezlo katoliškega - nemškega ali italijanske-ga, to jim je postranska stvar — vladarja, bi s starim navdušenjem zopet peli : Bog ohrani. Bog obvari nam vladarja^ ter nastopali pod starim geslom »Vse za vero, dom, cesarja«! Je to sodrga, ki ni vredna drugega, kakor da se krepko pljune pred njo m ji s studom obrne hrbet. Fej! ★ ★ ★ — Nekoliko pojasnila! Član akad. ^Orjunec nam piše: Peklensko zlobna m hujskajoča pisava »Slovenca« z dne 5. t, m. ter licemersko zabavljanje naših tovarišev klerikalcev v odmorih med predavanji mi daje več kot dovolj povoda, da se oglasim z nekoliko vrsticami, zlasti ker skušajo s podlimi lažmi zastrupiti in vznemiriti ljubljansko, v obče nam naklonjeno občinstvo! Glede njihovega očitka, da se člani akadem-aOrjune«, ki je po pisavi »Slovenca« — sramota naše univerze — niso držali prepovedi, izdane od akcij, odbora naprednih akad. društev, ugotavljam, da se je po tej prepovedi ravnal tudi akademski klub »Orjuna«, ker bi sicer bila dvorana polna samih 0 r j u n a š e v, da pa je došlo na zborovanje okoli 20 članov v svrho, da preprečijo event. izpade proti naprednim akademikom in državi. Da je prišlo po tem do rabuke, je krivda na strani klerikalnih izziva-čev — in sramota zanje, ako si puste razbiti zborovanje — 200 ljudi — od dvajsetih. Glede nadaljnega očitka, da so se predavani udeležili neakade-miki, povdarjam, da je to prav tako gladko izmišljeno kakor vse drugo, kar lahko potrde številne priče! — Pojasniti sem hotel samo toliko, ker bodo prizadeta akademska društva sama primerno odgovorila — pribijem naj samo se to, da je »Slovenec« v svoji onemogli jezi, da se njegovim »miroljubnim« backom stavka ni posrečila, zašel v strahovita protislovja in laži: tako govori v isti sapi o divjanju Orjune in « nabunkani Orjuni! Dalje javlja svojim omejenim privržencem, da je policija pomagala Orjuni, a par vrstic dalie govori, da se je Orjunaš-akademik Galzinja stepel s stražnikom. V koliko je policija pomagala Orjuni, naj pokaže samo dejstvo, da je vodil policijo nadzornik Dobrošek, član katol. akadem. društva Danica! — Čitajte vendar! »Orjnna« z vso resnostjo piše: »Slov. Narod« je napisal pod naslovom *Pod avstrijskim jarmom« te-le stavke: »Kar se tiče dr. Šusteršiča, je bil vedno dovolj pameten itd.«. Na podlagi teh stavkov, ki jih podtika »Slov. Narodu«, prihaia »Orjunat do prav ■vankiiTnih zakljuć« kov. Da se v bodoče gospodje pri »Orjuni« ne bodo blamirali, jim priporoča* mo. naj nekoliko pazneje čitajo. Ako hi pazno čitali, bi jim pač ne ostalo prikrito, da so dotični stavki iz »uradnega poročila vrhovni komandi avstrijske armade leta 1915.«, katero poročilo je »Slov. Narod« priobčeval pod naslovom »Pod avstrijskim jarmom«, napisal pa ga je najbrž bivši pol. komisar dr. S k u b I, kar je bilo tudi posebe omenjeno. — Predrzen volilni manever. Z raznih strani nas obveščajo, da so dobili gospodarji, ki imajo v službi slovenske nameščence, dopis gotovih delavskih organizacij, v katerem jih pozivajo, naj nemudoma odpuste te uslužbence, češ da niso naši državljani. Ti uslužbenci Slovani imajo namreč po zakonu pri nas volilno pravico. In za to gre! Ker so ti uslužbenci narodno-za-vedni in bi torej pri volitvah glasovali za kandidata nacijonalnega bloka, bi se jih nasprotniki radi iznebili. Zato pošiljajo komunistične, socijalistične in klerikalne organizacije strankam pozive, naj te svoje uslužbence odpuste ter se pri tem sklicujejo na zakonite predpise v obliki, da nepoučeni delodajalci dobe vtisk, kakor da bi jim bil ta poziv poslan z uradne strani. Opozarjamo naše oblasti na ta nedopusten volilni manever in jih pozivamo, naj napravijo energičen konec tem komunistično-kle-rikalnim mahinacijam. Naše somišljenike opozarjamo, naj ne nasedejo tem pozivom. — Banca Adriatfca.« Odv. Bene- detti je kot administrator za poravnavo razposlal okrožnico na vse upravne svetnike Banke Adriatike, pozivajoč jih na nujno organizacijo za rešitev banke, da se prepreči fafiment; sklicati treba upravni svet in vabljeni so tudi bivši upravni svetniki. »Piccolo« se zavzema za takojšnjo pomoč vlade in pripominja, da je Trst le malo zadet ro prenehanju poslovanja banke, ampak hud vdarec je to za »drugorodce«. Vprašanje je dvojno, kazensko in finančno. Prvo je stvar sodnije, z drugim pa se imajo pečati upravni svetniki tako, da ne bo težko potem dobiti tudi vladno pomoč. — Jugoslovenska kolonija v Cu-rlhu je v družbi Švicarjev proslavila 1. decembra praznik ujedinjenja. Na intimni prireditvi je imel slavnostni govor dr. Todorović kot predsednik ju-goslovenskega kluba, povdarjajoč, s kako radostjo se Jugosloveni spominjajo zgodovinskega dne 1. dec. 1918. kot dne združenja jugoslovenskih plemen Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno kraljestvo pod narodno dinastijo in se je tako izpolnil sen več generacij. Sledile so recitac'ie, petje in ples. — Železniške ugodnosti za državne nameščence. Prometno ministrstvo je izdalo nov odlok glede železniških ugodnosti za državne uradnike in nameščence. Vsi dobijo pravico do polovične vožnje za vsa potovanja brez omejitve in brez ozira na razrede. Za njih družine velja polovična vožnja za tri potovanja na leto. — Križi In težave s hišo. Naročnin našega lista nam piše: Kupil sem svoj čas v Ljubljani hišo, da bi se tu naselil, za 800 tisoč kron. Sedaj maksimalno dovoljena kosmata najemnina znaša letno K 12.000 čista, po odbitku vseh davčnih bremen pa K 3.000. Ker od hipoteke K 200.000 plačujem po 16 % K 32.000, torej doplačujem letno K 29.000, povrh pa imam še svojih 600.000 kron popolnoma brez vseh obresti. Ne morem pa dobiti niti zase skromnega stanovanja v lastni hiši. Pogajal sem se že Z kupci, da bi hišo prodal, toda nihče ne mara kupiti hiše, ker ne dobi od 4 stanovanj v »lastni hiši« niti enega zase. če tudi bi nJega stalo to stanovanje, ako računamo obresti samo po 12 %, kakor jih nudijo denarni zavodi, na mesec skoraj K 8000, do-čim plačujejo drugi najemniki v »njegovi hiš!« le po K 200 do K 270. Drugi naročnik nam piše: Najemnina za neko hišo na Kongresnem trgu Je znašala l. 1914. 8887 K, leta 1921. 31.155 K, 1922. 48.487 K in leta 1924 182.290 K. — Davidovi cevi demokrati proti Ka-ragjorglevičevema trga. Kakor smo svoje Časno javili, so 1. decembra na državni praznik jugoslovenski nacijonalisti na Sušaku glavni trg prekrstili iz ^Trumbičevega trga* v »Karagjorgjevrtčev trg-. To ni bilo po volji Davidovičevim demokratom, ki jih vodi občinski načelnik Kučič. Ta je pri policiji dosegel, da se je vzpostavilo prvotno stanje in da so se zopet obesIH napisi --Trtimbičev Ugs Na ukaz policijskega ravnatelja so morali stražniki odstranjevati nadpise Karagjorgjevičev trg ter obešati stare. Kaj pravi k temu postopanju policije centralna vlada? — Zakon o šumah. Na inicijativo ministra za šume In rude dr. Žerjava se sestavi posebna komisija strokovnjakov, ki ima nalogo izdelati na podlagi dosedanjih obstoječih uredb zakonski predlog o šumah« ki se takoj predloži novoizvoljeni narodni skupščini Druga komisija izdela poseben zakon o gospodarstvu v državnih domenah in gozdnih podjetjih. — Za Udruženje rezerva* oficirjev. Minister vojne in mornarice je ugodil prošnji Udruženja rezervnih oficirjev, da sme vojaška godba enkrat na leto brezplačno sodelovati na zabavah ta koncertih Udru-žeaia rezervni), oficirjev tiho e Beograd* kakor tudi v ostalih mestih, kjer Ima Udruženje svoje pododbora, — Kooaresn mar. Kontrolni organi trgovskega ministrstva so te v zadnjem času prepričali, da se nahajajo v mnogih krajih v notranjosti v porabi take mera, ki so zabranjene m katerih vporaba se dopa-šca samo v domači hiši Zato le trrovsko ministrstvo odredilo, da bo vsakdo, kdor bi še nadalje rabil take mere, sTogc kaznovan. — Ministrstvo za sove ta radnike. Iz krosov naših priznanih jezikoslovcev nam pišejo: Menda je uradni list naše osredme vlade prvotno zakrvi! spako »ministrstvo za same In rude«. Naše časopisje se je takoj oprijelo te pisave ter je noče, opustiti, dasi danes že srbski Isti pišejo »za In me is radnike«. In tako je todi edino pravilna — Novi most preko Dunava. Itomtm-sko ministrstvo za javne zgradbe postavi most preko Dunava med Galcem in Tulce-jem. Most bo velike gospodarske važnosti za Dobrudžo. — Za popravo pota Bitolj-Resaji-Ohrid je odobren kredit 300.000 dmariev. — Iz ministrstva za agrarno reformo. V ministrstvu za agrarno reformo so za letos zaključili z razdeljevanjem zemlje. Zato se obveščajo tisti dobrovoljci In naseljenl-ki. ki so vložili proSnJe za dodelitev nove zemlle, da ne prihajalo v Beograd dotlej, dokler ne zaznajo, da so se z zakonsko odredbo dovolili agrarni reformi novi zemljišču! kompleksi. — Rektor beogradske univerze pri Prl-blčevlču. Vsled dogodkov na beogradski univerzi Je posetfl rektor te univerze Pavel Popovic* prosvetnega ministra Svetozarla Prlbičeviča in se z ministrom dogovoril glede načina pravične preiskave tn glede preventivnih mer za bodočnost. —Prosvetni savet. Za predsednika pro-svetnega sveta je Izvoljen Stevan Markovic, načelnik v ministrstvu prosvete. V odbor za penzijo in reaktiviranje so stopili LJ. Protič In Steva Markovic, v odbor za oceno kandidatov za srednje šole Lazar Kne-žeivč in Lazar Trpković, v odbor za nostrifikacijo izpričeval pa Cedomir Mltrovič in MihaPo Stojančević. —- Zopet povoden} v Polhovem gradcu. Vsled hudega dvadnevnega deževja je Gra* daščica nanagloma narastla do izredne viši* ne. Poplavila je pri Polhovem g-adcu vsa polja in napravila mnogo S^ode. Po nekod so uničene po zadnji katastrofi že porušene ceste in pota. Deželna cesta iz Polhovega gradca proti Zalogu je na nekaterih mestih pretrgana. Cesta v Ločnico je močno posko* do\*ana. Pokvarjenih je ti?di več mostov. Povodanj je zahtevala tudi dve človeški žrtvi. Med popravljan i?m mostu čez Gra* daščico pri Belci je spodrsnilo delavcu Jako* bu Lenassiiu. ki je nadel v deročo vedo ter potegnil s seboj še delavca Antona M*slera. ki sta oba utoniTa. Voda je taVo silovito naraščalo proti Kozarjam in dalje, da je tisto noč pri mostu v Kozar j ah, ki so ga začeli popravljati, padel v vodo tudi neki ncTnancc, katerega do danes še ni«o mo«*Ii dobiti. Povodenj je poplavila vse tja do Li* gojne. — Potres. Močan potresni sunek so čutili, kakor nam poročajo, v sredo 3. t m. ob 23.10 tudi na Dolnji Brezovici in v Št Jerneju na Dolenjskem. — Za pomočnika ministra trgovino In Industrije je postavljen Jovan Drakullć. — Radi nenravnostl Je bil pred okrožnim sodiščem v Mariboru obsojen koplan F. L. iz Slovenskih goric na 14 dni zapora. Beležimo to za slučaj, ako bi »Slovenec« zopet stresal jezik in govoričil o nemoralnosti pri liberalcih. — Neprevidna lola. Pišejo nam: Dve kmetici na Dolenjskem sta prodali svinje ter jih gnali na oddaljeni kolodvor. Od tam sts se napotili h kupcu po denar. Ker sta se mogli šele pozno v noči vrniti z vlakom domov, je ena njih naprosila svojega moža, naj jih pride na bližnjo postajo ča^at. Kmetici pa sta peš prišle, ko je bilo že zelo tem* no. Blizu kolodvora jih je srečal moški, ki se je jima pridružil in se vedel tako sum* ljivo, da sta kmetici sklepali, da hoče njih denar. Preplašeni sta zbežali v bližnjo ko* lodvcrsko gostilno In brez sape pripovedo» vali, da ju je hotel napasti neki neznanec. Gostiničar je takoj zaukazal hlapcem rabiti vse štiri puške in hajdi vsi skipaj za lopo* vom. Takoj pred hišo so zajeli neznanca. Bil je to mož ene kmetic, ki se je krohota!, češ, »kako sera vas potegnil*. — Lahko pa bi se bilo seveda zgodilo kaj neprijetnega, ker so imeti Štirje nabasane puške. — Potres na Sušaka. Iz Sušaka poročajo o strahovitem neurju, ki je divjalo 4. t. m. nad mestom. Ogromni nalivi so preplavili celo mesto. Nekako okoli polnoči je bilo občutiti močan potresni sunek v vertikalni smeri. Potres ni povzročil nlkake Škode. — Aparati za beleženle potresov. Prejeti smo to-le obvestilo: Čast mi je sporočiti Vam, da sta te dni postavljena v kleti tukajšnjega zavoda za meteorologijo in ge-odinamiko (dvorec) dva aparata za beleženje potresov In da čakamo samo, da nam ljubljansko ravnateljstvo poŠte uvede obljubljeni telefon. Po nJem bomo namreč direktno zvezani z Beogradom radi določe-nia pariškega oziroma greenuichskega časa. — Mestna Orjana Moste poživlja svoje Članstvo na Izredni občni zbor. ki se vrti v nedeljo 7. t m. ob 10. url dopoldne pri g. Prusnlku, Moste. Odbor. 556/n — Vlomilec In kazenski zakonik. Stvar se zdi paradoksna, vendar ie resnična. Pred dnevi Je bil Klenakn prijet znani vlomilec Cerevickt Iz Rome, ki Je bil strah in trepet cele Slavonije. Cerevicki Je pobegnfl Iz kaznilnice v Lepoglsvl, kjer M imel od* sedeti IS let jede. Zanimivo je, da so pri njegovi aretaciji naSU pri njem — kazenski zakonik. Priznal je, da je vlome Izvrševal točno po kvalifikaciji in višini kazni, ki jo določajo kazenskih paragrafi Dalje zatrjuje, da je pričel vlomilsko karijero s posecanjem vlomflskth predstav. — Pismo g. kapetana Snsertca, ki smo ga v aferi Markovic priobčili včeraj, pona-tiskuje v celoti današnja tržaška »Edinost«. — Iz Rlbemberga poročajo o napadu, ki se je fzvrfcl na posestnika Ivana Krko-ča v Preserjn. Zvečer Je prišel neki maskiran človek v Krkočevo hišo in grozeč z nožem, je zahteval denar. Kerkoč mu je zatrjeval, da nima denarja, nato pa je neznanec skoči nanj, ga podrl na tla in ranil z nožem. Krkoćeva hčerka Pavlina je šla iskat pomoč k orožnikom, ki so prišli, vse pregledali in potem aretirali nekega 25 letnega Frana Besednjaka, ki je osumljen, da je Izvršil napad. Besednjak se nahaja sedaj v goriških zaporih. — Prijeta konjska tatova. Pred kratkim sta bila posestniku Veirichu v Remšniko odpeljana dva konja. O tem Je bila obveščena policija, ki je tatove te dni v Ptuju prijela. Aretirana sta bila neki Brtrlcc in tega prijatelj Sparovec, ki sta z ukradenima konjema hotela pobegniti na Hrvatsko, a so jima v zadnjem trenotku prestrtefi peroti. Oba lopova sta bila izročena sodišču, konja pa sta bila vrnjena lastniku. Prispela Je tretja pošiljate v! ros Vsaka pločevinasta ikatl;Ica vsebuj o tuđi praktično nevest za gospodinjstvo. 7495 Iz Ljubljane. — Prihod ministra dr. Žerjava v Ljubljano. Minister za šume in rude dr. G. Žerjav odpotuje danes zvečer iz Beograda v Ljubljano, kjer ostane čez praznike. — Iz razstave v Jakopičevem paviljonu. Izmed umetnin razstavljenih na umetniški razstavi so bila doslej prodana sledeča dela: M. Jama: Spomin na Ljubljano, M. Jama: Beograd-Bitoijska in S. Santei: V bakarskem zalivu. Kakor čujemo iz slikarskih krogov, se je javiio več inte-sentov za razstavljene umetnine in je pričakovati z ozlrom na bližnje praznike, da se bo prodalo še kaj več, s čimer bi naši imovitejši krogi dokazali, da imajo res smisla za lepe umetnosti in da vedo ceniti kulturno delo naših upodabljajočih umetnikov. Na vsestransko željo se je odbor odločil, da se bodo vršila vodstva oziroma predavanja v razstavi v nedeljo m ponedeljek in sicer ob Ti dop. m ob 2. pop. Naprosil Je sz. dr. Mesesnela. Stanko Vernika, I. Marolta in A. Vodnika, ki prevzamejo to nalogo. Za to tenova priporočamo razstavo obisku p. t. publike. — Jugoslov. Novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, sklicuje za nedeljo 14. tm. ob 10. dopoldne v restavracijo pri »Mraku« v Ljubljani izredni občni zbor. Na dnevnem redu je vprašanje kolektivne pogodbe. — »Slovenski kvartete (Banovec, Pečenko. Završan In Zupar.) priredi dne 3., 4.. 5. in 6. ian. 1925 turnejo po Julijski Krajini. Kvartet nastopi v Idriji, Gorici in Ajdovščini. — Časten naslov profesorja je doHl vodja dram. šole v Ljubljani g. Oslp šest, režiser Narodnega gledališča. — Poroka. V ponedeljek 8. t. m. SC v Ljubljani poroči gospodarski ataše v češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu g. ing. Chochoioušek z gdč. Hainrihar-jevo, hčerko znanega industrijalca v Skofji Loki. Ženinov svedok bo češkoslovaški poslanik v Beogradu g. Jan Š e b a. Bilo srečno! — Miklavžev večer so včeraj praznovala razna društva, med temi Ljubljanski Sokol v Narodnem domu. Sokol I. v Mestnem domu in Šentjakobsko društvo v veliki dvorani Kazine. Sokolske prireditve so bile Izredno mnogoštevilno posečane. Pri vseh prireditvah so prišli v prvi vrsti pač Otroci pa tudi odrasli na svoj račun. _ V društvu »Soča« predava danes v soboto 6. t. m. v salonu »pri Levu« g. višji nadzornik Franc Gombač o sledeči temi: »Potopis vožnle s kolesom (biclkljem) iz Llubljane čez Koroško, Tirolsko, Gornjo Italijo v Francijo do Pariza, ter nazaj čez Alzacilo Loreno, Švico, Bodensko Jezero, Insbruk, Celovec v LJubljano, (čez 3000 kilometrov). Opis doživljajev raznih mest. ljudskih običajev ter kmetijskega in kuU turnega razvoja v posamnih državah in deželah. K temu zelo interesantnemu predavanju vabimo vse naše člane in prijatelje »Soče«. Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop prost — Mestni magistrat opozarja na razglas, ki se tiče odprtih gnojišč (gnojnih kupov) ob vrtovih In na dvoriščih precej zazidanih delov našega mesta in v neposredni bližini favnlh cest in potov. Tozadevni j razglas Je nabit na občinski deski mestnega j magistrata v LJubljani la v Sp. Stiki. I — Odbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« vabi v društveni zbor pevce In pevke, ki imajo dober glas in posluh ter imajo resno voljo do rednega sodelovanja v zboru. Vpisovanje in prtiskušnje od torka 9. dec. do 13. dec vsak večer od 6.—7, ure v društvenih prostorih. Narodni dom L. desno. 56^ra!i Ln^orskU 2. Rendla: Srpski zvuci. 3. Zaje: Fantazija iz opere ^Zrinski-. 4. Oelibes: Intermez-zo iz baleta »Naite*. 5. Strauss: »Netopir*. — Opozarjamo na oglas, ki naznanja razstavo v trgovskih prostorih tvrdke A. Šlnkovic nasl. K. Soss. Mestni trg. 571/n — Cenjenemu občinstva. 2e nad 2 meseca imamo v prodaji naše koledarje za leto 1925, ki so radi svoje trpežne vezave in velikega zapisnika zelo pripravni. Ker do sedaj nismo imeli pri prodaji zaželjenih uspehov, prosimo naše r- dolinbno občinstvo, da bi se posluževalo teh naših pripravnih koledarjev, da tako pokrijemo stroške. Koledar scane Din 20. Dobiva se v vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem, pa tudi pisarna Podpornega drušrva slepih v Ljubljani, Vvoiiova ul. 12 jih ima še v zalogi. — Tragična smrL Snoči je bila pripeljana 7 gorenjskim vlakom v Ljubljano 62 letna Marjeta Puhar, vdova Iz Dobrega polja, ki pa je med vožnjo umrla. O dogodku so bile takoj obveščene oblasti in na lice mesta sta dospela polic, zdravnik dr. Avramovič ter kriminalni uradnik g. Žad-jela. S pokojno se je pripeljala tudi Marija Traterjeva iz Dobrega polja, ki Je izpovedala, da je Puharjeva včeraj dopoldne doma sušila lan, pri čemer si je vnela obleko. Nesrečnica je bila takoj vsa v plamenih. S težkimi opeklinami so jo prepeljali v Ljubljano, vendar je med vožnjo umrla. Truplo pokojnice ie bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Policijske ovadbe. Na policijo so prispele včeraj sledeče ovadbe: radi tatvine 3, kaljenja nočnega miru 3, piianosti 1, pobega od doma 2- prestopka cestnopolic. reda 5, prekoračenja po!, ure 1, petja nedostojnih pesmi 1, pobeg3 psice 1. Aretacije: radi tatvine 3 osebe. — Tatvine. Iz podstrešja hiše štev. 11 v Gradišču Je bilo stranki šurman ukradeno več komadov perila v vrednosti 300 dinarjev, — Dne 5. tm. je bilo vlomljeno v Tavčarjevo barako na Dunajski cesti In so tatovi odnesli delavcu Ivanu Negro za 12>0 dinarjev obleke in perila, delavcu Vasilju Rozganu pa celo obleko vredno 1250 Din. — Snoči okoli 21. ure se je Marija Cucek, soproga učitelja, stanujoča v Vodmatu ŠL 145 za nekaj trenotkov ostranila Iz stanovanja- To priliko je izrabil neki uzmovtč in Ji iz sobe ukradel 400 Din. Tatvine je osumljen brezposelni delavec Fran Poznik, ki stanuje pri Cuckovih ter je bil v kritičnem času v sobi. Bil je aretiran. — Iz spalne sobe Josipine SokliČ v KonjušnI ulici št. 2 je bila ukradena zlata zapestna ura in zlata zapestnica. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša 5000 Din. — TVRDKA J. MAČEK, Aleksandrova cesta 12, prodaja vsa oblačila za gospode In otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah. 460/n — Ljubljansko prostov. gasilno In res. društvo priredi dne 26. tm. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma svojo običajno božićnico, ter je ravnokar pričelo s pobiranjem prostovolj. prispevkov In dobitkov. Obrača se tem potom na dobrosrčnost ljubljanskega prebivalstva, da ne pusti gasilca, kateri se oglasi z nabiralno polo, praznih rok. Vsak najmanjši dar je dobrodošel — Prireditveni odsek. 523/n — Cene so padle!! v modni trgovini I, Kette, Ljubljana, Aleksandrova cesta. — Oglejte in prepričajte se o ceni v izložbi in na razstavi v trgovini! — Izvanredna po« nudba za Božiči — Ne zamudite prilike! Ščitile vaš žep lit 491/n — Lepo darilo najboljše naložen denar, zato kupujte samo res lepe In porabne premete, ki odgovarjajo današnji modi prt tvrdkl P. MAGDI C nasproti glavne pošte. Rastava dne 7. n 8. tm. Oglejte si tudi cene v izložbah, 5o5/■ >BUDDHA< JRADE MARK VSAKOMUR, R| LJUBI SV03E ZDRAVJE se priporočajo f(Čfl]||E MEŠANICE" ""J6"!8«1 indijskih in kitajskih čajev z znamko =,BUDDHA"= Priporočajo se za zjutraj in popoldne INDIJSKE, za zvečer KITAJSKE MEŠANICE. Dobe se vsaki trgovini. 7483 Pravni vestnik. Univ. prof. dr. Anton Skumovič: Kaj je zakon za - sodnika ? Predavanje, ki za je Imel z. prof. dr. Gj. Tasić dne 19. nov. ti. v društvu »Prav* nik« o temi: »AH more sodišče presoje vati ustavnost zakona?« in o katerem je referira! »N-s« v »SI. Nar.« št. 270 ml daje povod, da zavzamem tudi jaz napram temu pač velepomembnemu. pa nikakor ne (de le ze lata) zamotanemu vprašanju svoje stališče. Smatram, da imam v to potrebno legitimacijo kot bivSi sodnik, kakor kot sedanji profesor formelnega civilnega prav t. Preden preidem k stvari sami, naj mi bo dovoljeno, da kolikor možno točno opredelim tezo, o kateri je g. prof. dr. Taslč predaval in anonimus »N—s« referiral. V svojem članku hočem zastopati mnenje kojemu sem dal Izraza, odkar obstoja Vidov-danska ustava v svojih predavanjih govoreč o »položaju sodnikov po ustavi«. Zdi s^ m! najpreje, da ne služi jasnosti utemeljevanja ali spodbijanja oneza mnenja, katero more zastopati teoretični aH praktični prav. nik zlede predmetnega problema, ako ga formuliramo z vprašanjem »rli je sodnik upravičen odnosno dolžan — presoje vati ustavnost zakonov«; ker tiči prvič Jedi o problema baš v tem, kaj je zakon — za sodnika in ker drugič ono sodniško delovanje, pri katerem sodnik ustanavlja propisno pravno podlago — to je merilo judiclranja. ne spada strogo vzeto pod pojem »sojeija aH presojevanja«, nego tvori to sodniško delovanje samo potrebno pripravo za judl-ciranje, vsled česar prejudiciramo uporabljajoč izraz presojevanle ustavnosti zakonov, vsaj navidezno končni slobodni rešitvi problema. Smatram vsled tega, da je treba formulirati predmetno tezo ali tako, da vprašamo: »sodijo li sodniki po predpisih, ki so po VI-dovdanski ustavi obvezno In veljavno kot zakoni nastali«, ali da vprašamo: »sodijo sodniki po predpisih, koji se jim prikazale-jo po obliki njihovega očitovanja in razglašanja kot zakoni«, ali slednjič da vprašamo na način, ki sega še globlje, to je do pravega jedra spornega problema, marveč tako, kakor sem to storil v nadplsu tega članka: •Kaj je zakon za sodnika?« Gosp. prof. dr. Tasić je rešil predmetno vprašanje — kakor izhaja iz referata tako. da pravi: sodniki so po ustavi upravičeni in dolžni »presojevati« ustavnost zakonov slede njihove vsebine, »ker ustanavlja člen 109 Vidovdanske ustave neodvisnost sodnikov ter jim nalaga dolžnost, da sodijo po zakonih in ker ta ustava presojevanja ustavnosti zakonov od strani sodnikov ne zabranjuje«. Predpostavljajoč vsekako, da je referat s>N—s«a uprav v bistvenem delu, to je, v kolikor se tiče potrebne utemeljitve navedenega mnenja popoln, točen In izčrpen, je zame jasno, da uveljavlja g, prof. dr. Tasić za svoje mnenje glede predmetne prakse odnosno dolžnosti sodnikov — v kolikor prihaja Vidovdanska ustava v poštev (in samo na pndlagi kake konkretne ustave je sploh možno postavljeni problem rešiti) dva razloga, namreč: 1. ) Ker veli čl. 109 Vid. ustave, da so sodišča pri izrekanju pravice nezavisna ter jim nalaga dolžnost, da sodijo po zakonih in 2. ) Ker vidovdanska ustava sodiščem ne zabranjuje presojanje ustavnosti zakonov. Po mojem mišljenju niti prvi nit! drugI razlog ni prepričevalen. Kajti naglašanje nezavisnosti sodišč (id est sodnikov) nima nič opraviti s pravico odnosno dolžnostjo sodnikov v tej smeri, da preizkušajo ustavnost »zakonov«: popolna. In neokrnljlva nezavisnost sodnikov more obstojati I tedal, ako jim je — kakor je to odrejal tzv. državni osnovni zakon o sodniški oblasti za brvšo Avstrijo (čl. 7) — omenjeno preizku-šavanje Izrecno zabranjeno; kaj da so usta-votvorcl nameravali reči s stavkom »sodišča so nezavisna« — so oni s&mi s tem razlagali, da so pristavili navedenemu stavku — smatrajoči ga očividno preabstrakt-nlm _ konkretnejše besede namreč* »sodišča pri Izrekanja pravice ne stole pod nobeno oblastjo«. Vsal meni se dozdeva, da le docela jasno, da so hoteli ustavotvorni z naglašenim stavkom reči samo to, da je glede sodniškega. Izrekania pravTce zabran*eno vsako vplivanje «d katerekoli oblasti (kralja, narodne skupštine, ministra, višjih sodišč 1. si.) nihče, prav nihče ne more in ne sme sodnikom nkazovatl, kako naj sodilo: edino merilo naj najdejo sodniki v — zakonih! Vrlo instruktivno bo v tem pogledu, ako se spominjamo očitne matice člena 109 Vid. ust. namreč § 146 ustave za kraljevino Srbijo z dne 5. VI 1903, kateri § veli Istotako priprosto kakor jasno: »Sudovi so nezavisni: kod Izricanja pravde, oni se ne obziru nI m kakve drage oblasti nego samo na zakon.« Sele In samo s pomočjo naglašenega toda v utemeljitvi mišljenja g. Prof. dr. Taslča izpuščenega stavka »da sodišča pri Izrekanju pravice ne stoje pod nobeno oblastjo«, dobe temu stavko sledeče besede »nego sodijo po zakonih« svoj pravi pomen In svoj posebni zmisel, sodnikom naj služIjo kot edino merilo, po katerem Izrekajo aravtso sodniki bi smeR m morali preiztnsfti m ugotoviti, je-11 ali ai ostava sama veljavno nastala — je — bila ali nI bila povsem v zmlsln Kraljevega ukaza a dne 7. sept. 1920 sklenjena. In ako W ta aH oni sodnik — promatra-Joč ustavo z označenega stališča — došel do spoznanja, da Vidovd. ustava, af »veljavno« nastala, kaj tedaj? Tedaj — to je vsaj za mene lasno — bi si sodnik sam odsekal ono grano, na kateri je — Izrekajoč pravico — doslej sedet, on hI sam sebi spodmak- nil tla, na kotfli stoječ se more edtno-le odejstvovatl kot — »sodnik po ustavi«; v takem slučaja ne preostaje mu drugo, nego da se požari, odložiti svoj sodniški meč in svojo sodniško tehtnico, ker je vendar jasno, da tam, kjer ni veljavne ostave, tcdi nT jodex-a ex leze fondamentali! To Je sicer absurdom, toda do nJega vodi dosledno zamišljeno sodniško preltrko-tenje zakonov zlede njihove ustavnosti.. (Konec prihodnjič.) Prosveta. zakoni« ln nikdar nobeni ukazi od katere koli strani! Označena oprav v od bodeča antiteza »ne stoje itd. nego sodijo po zakonih« — i vsaj meni ne dopušča prav nobenega dvoma o tem, da so ustavotvorci napotili sodnike z besedami »po zakonih« na nekaj kar je po bistvu objektivno in nesporno dano, to je, na one predpise, koji se prikazujejo sodnikom — vsem sodnikom — z ozirom na obliko očitovanja In razglašanja zmeraj povsod In v vsakem poedinem primeru enako lasno kot — zakoni. Sodniki morajo torej preden da uporabljajo kak prepis kot »zakon« to je preden da začno po tem predpisu presojati kako zadevo, preizkusiti in ugotoviti to In samo to: imajo H pred seboj tak predpis ki je a) Kot v Narodni skupščini sklenjen — obnarodovan v »Služ. Novinah, ki Je b) tako obnarodovan kot predpis, katerega je potrdil (sankcijonlral) kralj s ta predpis obsegajočfm posebnim ukazom, ki I je sopodpisan t od strani vseh ministrov t ter na katerega je pritisnil minister pravde državni pečat Da je to In nič drugo pravi zmisel čl. 109 Vid. ustave ln da ustavotvorci ni malo niso rrislill na to, da bi sodnikom dali pravico odnosno da bi jim naprtlH dolžnost, preizkušati ln ugotavljati ustavnost zakonov. Izhaja po mojem mnenju z vso potrebno jasnostjo tudi iz drugih členov Vid. ustave: naj navedem samo en tak Člen, ki ie z ozirom na predmetni problem osobito zanimiv: to je člen 58, po katerem položi kralj prisego... da bo vladal po tej ustavi in po zakonih. Kaj značlfo tukaj besede »po zakonih«? Ali pomenjajo tu isto kakor v člena 109? ali pa značijo tu kaj drugega? Kdor trdi, da pomenjajo besede »po zakonih« nekaj drugega v čl. 58 kakor v čl. 109, očita brez vsakega dokaza ustavotvor-cem to uprav ogromno pogreško in nedoslednost, da so ustavotvorci tmotrebili v svojem zakonu — obsegajočem samo 142 členov — na dveh različnih mestih — številčna razdalja ob le količkaj dobrem spomina pač ne more kaj takega povzročati — eden I isti izraz za dva diametralno različna pojma: v členu 109 naj bi značile besede »po zakonih« toliko kakor »po ustavno nastalih In kakor taki razglašenih zakonih«, dočlm bi značile Iste besede v členu 58 »po predpisih, ki se Kralju prikazujejo po obliki njihovega očitovanja In razglašanja kakor — z?konl«. Ako pa značijo besede »po zakonih v čl. 58 In v čl. Isto — In to značijo g o-tovo, ker v ustavi nI najti niti sence kake opore za razlikujnčo razlazo — kako je onda možno reči, da prlstoja s a m o j sodnikom pravica In da je samo nj:hova dolžnost, preiskušatl In ugotoviti ustavnost zakonov? I Po položaju, katerega zavzema Kralj po ustavi v opče kot vladar, je povsem Izključeno, da bi on mor al pri vladanja pre« lzkusati ln ugotavljati, je-li ali ni nastal kak predpis kot zakon na način, ki stoji v skladu z ustavo, to Je, ali Ima aH nima opraviti j z zakonom, nastalim v zmislu ustavi* radi tega tudi besede »po zakonih« v člena 1P9 ne morejo neVai drugega značiti nego to, da sodijo sodnik! poonlhorednl- j si h, kateri nosijo tako rekoč žig 1 svoje ustavnosti (v zmislu zzoral pod a In b navedenega), v e d n c, povsod, za vsakogar, očitno in 1 a liko spoznavno na sebi. Toda I druc! razlog, to je, da Vidovd. ustava ne zabranjuje preskušan ta »zakonov«, ne drži naoram po nobeni Idiologiji prejudiciran? kritiki. t Po občih pravilih, katera se tiče Isto tako sklepanja pogodeb, kakor tudi zakonodajne tehnike, označuje se Izreč- j no zmeraj ono, kar n e sled? kot samo ob sebi umevno lz siceršnje že jasno opredeljene vsebine pogodbe obnosno zakona ali z drugimi bsedaml rečeno: povdarlti (izrecno določiti) je vse to in samo to kar — kot nekaj izvanrednega, neobičajnega ne sledi že nujno lz drugih določil pogodbe odnosno zakona: uso- | jam si biti mnenja, da pač nihče ne bo trdil, da pomeni večkrat naglašena pravica odnosno dolžnost sodnikov nekaj, kar že Izhaja lz njihove nezavisnosti, znia^čene jim po ustavi; nadalje sem rm.enja, da — Izen okvira kazenskega zakonika — iz tega, da nekaj ni izrecno z a-branjeno, nikakor ne sledi, da je — dopuščeno; končno smatram, da mora vsaka ustava, ki postavlja sodnike tudi v označenem ozlru za C o v a r j e nad sebi samo, izrecno odrediti todl to, da velja ustava i za sodnike same brezpogojno vse dotlej, dokler ne bo Izpreme-njena, kot »noll me tangere«, to je, kot nekaj, kar je tudi za n j e objektivno, nesporno In nelzpremenljlvo — dano: ako takega predpisa ustava ne vsebuje, tedaj bi moralo v zmislu nazivanja e. orof. Dr. Tašiča shvaćeno določilo fl. 109 Vid. ostave »sodniki sodijo po zakonih« veljati tndi zlede ustave Jcot zakona na J zakonom! — To pa bi značilo, da so sodniki — in samo sodniki —opravičeni ln dolžni, da preizkušajo tndi to. vefja -11 ali ne velja — ostava! to Je — ako projiciramo ta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. Drama. Začetek ob osmih zvrčVrr Sobota 6. dec: šestero oseb Išče avtorja. Red F. Nedelja, 7. dec: Ob 3. pop. pri znižanih c-nah: Firma P. B. Izven. Zvečer ob 8. ari: Veronika Descnišk3. Izven. Ponedeljek. S. dec* Ob 3. pop. mlad'nska predstava: Mogočni prstan Izven Ob 8. zvečer: Sumljiva oseba. Izven Torek, 9. dec: zaprto. Sreda, 10. dec: Moč teme Ped E. Četrtek, 11, dec: paz'avka. Red F. Petek, 12. dec.: Veronika DesenlšVa. Red C Sobota, 13. okt: Sumljiva oseba. Red B. Nedelja, 14. okt. cb 15. popoldne: Mogočni prstan, mladinska predstava. Izven; ob 20. zvečer: Danes bomo Uči. Izven OPERA. Začetek ob H 8- nrl zvečer. Sobota, 6. dec: zaprto (generalni vala). Nedelja, 7. dec: ob 15. pop.: Gorenjski slav-ček, ljudska predstava pri zr!2. cenah. ponedeljek, 8. dec: Rigoletto, ob 15. pop., ljudska predstava pri znižanih cenah. Torek, 9. dec: zaprta Sreda, 10. okt.: Netopir. Red D. četrtek, 11. dec: Lopudska sirotica. Red A Petek, 12. dec: zaprto. Sobota, 13. dec: Rizolctto. Red E. Nedelja, 14. dec: ob 15. pop.: Cavallerla rusticana, V vodnjaku, ljudska predstava ob znižanih cenah. * * ★ •M Af. Z.: Dr. Ivan Robida: „Rože ob poti Poznan po svoj! liriki In ttHi spisih v prozi je napravil dr. Ivan RoMu2 ??-Ie nedavno pogumen korak v dramsko pesrpštvo. Previden. la^tnokr'tičen, ni hotel precenjevati svojih sil in darov, zlasti pa ne zbujati pri dnigih mnenja, da se ima za izrednega dramskega pesnika. Zato j*e svoji dosedanji dve dramski deli v vezani besedi objavil pod skromnim uvetom, da sta le libreti za opero T. skromnost je zelo simpatična, pa tudi dobra politika. Kajti knjigo vzameš v roko brez bogvekakih pričakovanj in zahtev. A si toliko hvaležnejši in jo tem raje priznavaš, ko si izpoznal, da je dobra, ker je delo, ki ima v sebi vse pogoje za uspeh na dramskem odru. Prvo Robidovo delo te vrste se naziva »Jelenji klic« in se godi na Bledu fevdalnih č*sov, ko je bila komaj še Amerika odkrita. Gre za nesrečno ljubezen jrrofične in mladega praporščaka kmetskera pokolenja. Te stvari, ki je res zametena zgolj za libreto, dr. Robida doslej ni UtfCisnE, »Rože cb rc^ti« pa so bile tiskane kot podlistek »Slovenskega N^.-orla« in sedaj so ir^e '"nt oktavna knjiga 130 stran* iz »Namene kniigarne«. Želeti je, da se na?e gledišče za delo poza*v'ma. Ta »dramska pesnitev v petih slikah« je polnosočno izvirna tragedija. Cuiem. da so jo prečitali tudi razni glasbeniki in bili mnenja, da bi biTa izvrstna podloga za operno muziko; kvečjemu bi bilo treba kaj krajšati iz praktičnega razloga, da bi ooera ne trajala delj, nego je za to stroko navada« Moje mnenje in Jelja pa sta, naj pride delo na oder najprvo samostojno, kot drama. Dozdeva se mi, da zasluži in bi si pisatelj sam drlal krivico, če bi svojo skromnost ali morda tudi bojazen č'oveka z okusom, da ne bo dosegel uspeha, tiral še naprej. Dosti je, da se je zavaroval proti mnenju precenjevanja lastnega dela. Treba bi bilo za dramsko vprizori-tev pač tudi črtanj. Pisatelj sam je 5e obdal mnoge odstavke z oklepaji, posebno seveda one, ki hI v operi pripadli zbornemu ali večg'asnemu petju. Vendar pa bi bi'o za dramski oder morda potrebno še kakih izprememb ali krajšav. Mesta za to pa je po knjigi sami težko točno določiti. Pokazale bi pravo pot šele odrske skušnje pod roko veščega praktika. So ta nemnoga mesta, ki morda preveč modrujejo. Refleksije si bolje ustvarja gledalec sam iz dogodkov. Zlasti še pri drami sintetske kako. vosti, kakor Jc ta. Robida namreč da govorili dogodkom; iz njih vzrašCa ob krepko in jasno zarisanih znacajlt oseb dispozicija, tragični konflikt in njegova razrešitev. m Vidovd. .»tava — i mm P*** • Ta članek nam jt M izročen ft pred tedni, a ca radi preobilice zradhra M- Vse to pa s tako Železno logiko, da je drama vseskozi iz enega kova. Kar se začne goditi, je tako, da žene do drugega, drugo do tretjega — tja do konca. Zato sem tudi preje dejal, da je to polnosočna tragedija. Napetost od kraja do konca: nI mest ki bi jih bilo treba umetno mašiti. Dejanje se ne ustavi nikjer niti za hip. Robida se je v tem delu izkazal pravcatega gledališkega človeka. Zdi se mi, da bo delo doseglo, č* se bo igralo, več, nego dosegajo ponavadi domača dela. Mislim, da bo ostalo na repertoarju, ker se njegov uspeh ne bo omejil na Gbičajno priznanje lz spoštovanja, ki ga občinstvo nakloni vsakemu domaČemu avtorju, nego bo uspeh vko-reninjen v vdarnosti dela samega, v njegovem porazno - tragičnem dejanju, polnem pestrosti in polnem nestuh-tane realnost!, da*i je nastalo zgolj iz pesnikove domišljije. Verzi? Niso Zupančičevi: toda do-velj prijetni ter se naslanjajo na duh narodne pesmi. Nimalo mavričnega bleska, nJso slavčevo petje, pač pa imajo poetično moč domače popevke, ki jo spomladni veter prinaša preko gajev in Uvad. Robida je imel srečno roko tudi v tem, da je zajel snov iz nam najbližjega obeležja, t2 Ljubljane. Iz Ljubljane 15. sroletia. V uvodnih besedah nam sporoča več lokalno- in časovnozgedo-vinskih zanimivosti, ki objasnjujejo dejanje. Točno opredelitev značajev, ki je vsakemu dramskemu ali prtnovedoval-nerr.u delu potrebna, je pa Robidi narekovala deloma Že krajevna ožina, tes nosrčnost in posvečena konvencija 15. stoletja. Ta se v mišljenju in zakonodaji temotnotesnih in trdnjavsko obzidanih ulic srednjeveškega mesta odraža s posebno ostrostjo. Komaj izvemo, da zalezuje prelepo Lucijo, čisto in neizkušsno hčerko svobodnega meščana - obrtnika mladi grof ModruŠki, že čutimo, da mora slabo končati. ModruŠki se izneveri, sam tudi okovan v predsodke plemiške kaste in nesvoboden član njenih diktatev. Lti-cijin cče je ponosen poštenjak, pred-stavljatelj meščanstva, ki ljubosumno brani svoje pravice proti omrženemu plemstvu in ss ga vendar tudi boji. Lucij ina mati je dobra, a bab je lahkoverna in nečimema ter ie hčerino razmerje do grofica še protežirala. Dokler ni oče vsega izvedel in zapodil hčer edinko, v dušo smrtno ranjen, k ribiškim ljudem na Fužine, da tam porodi in za zmiraj izgine iz spoštovanega doma ter iz mesta, kjer jc postala nemogoča. Sledi samomorilni poskus Lncfje v Fužinskih slapovih, ko je izvedela, da pomu;! mogočno brnenje oddaljenih ljubljanskih zvonov poroko nepozabnega ji ljubljenca z neko plemkinJo. Utone pa le dete; Lucijo je rešil ribčev sin France, v katerega srcu je že zdavnaj vzklil požar vćlike ljubezni do izredno lepe in po tuji krivdi strte Lucije. Toda de-tomor! Ječa, sodba z ljubljanskega ro-tovža, morišče. DoTgo sem kolebal, predno sem se odločil prebrati to knjigo. Bal sen se, da je avtor vporabil na ta ali oni način ceneni rekvizit srednjeveške mučilnice ali drugih ogabnih surovosti one dobe, da doseže kake posebne vnanje efekte. Ne morem trpeti takih stvari, ker so preračunjene le na Živce in zato neumetniške. Ne prenašam na pr. opere »Tosca«, ker se vse v meni upira zoper surovi drugi akt in mi je nerazumljivo, da je odličen sk.'adatelj to, kar je že v libretu neznosno, pritegnil Še v označu-jočo glasbo. Take stvari diše vedro nekoliko po spektilaciii na sadizem, kakor one znane anonse, ki stoje v gotovih listih in priporočajo kako zgodovino inkvizicije, zagotavljajoč, da so v njej do milimetra opisane nezaslišane telesne muke. Za normalnega Človeka je to grobo im nedostojno zlorabljanje usmiljenja- Robidi sem zelo hvaležen, da se je popolnoma izognil vsemu takemu. Prinaša le tragiko duš, ne teles. In iz rablja je celo napravil eno najlepših figur tragedije. Ta krvnik je »Turek«, to *e pravi Srb. ki so ga vojščaki kot dete ugrabili na kakem pojezdn v bližnjo, Turkom podložno zemljo, ga pokatoli-čanili in dali na izrejo rabljevim z namenom, da kesneje sam prevzame zaničevani posef. V ječi se približa Luciji, ki jo je i on vzljubil. Njej odpre vso bol svojega žitja. V trpeči Luciji se mu pooseblja spomm edini, ki si ga je obva- ii tfetiHb M; Lice in ljubeaaa rodne matere. Od vseh teptani, v krv-ništvo na tujem prisiljeni mladenič se oklepa edine cluše, sorodne mu v tepta-nosti. Poročitev z rabljem bi Lucijo oprostila tudi smrtne kazni, ker je še večja sramota, biti rabljeva žena. In bi iz teh krajev gorja skupaj pobegnila v njegovo domovino, Lucija sc mu sočutno odreče. Prizor je poln vreče, ganljive poe-Eden najlepših v tej knjigi krepko zasnovama m dobro izvedenih tragičnih dogodljajev. Tudi konec ie Robida ublažil. Opatica Marija Nives, nekdanja grofica Modruška in teta Lncjjinega zapeljivca. je Že na Fužinah iz rlobnkega sočutja ob:sk?!a nesrečno deklico. Sama je bila postala redovnica zaradi razočarane ljubezni in razumeva vso Lucijino bridkost. In tej ženi sc z vplivnimi zvezami posreči prinesti obsojeni deklici, ki vtoji že na šafotu, pomiloščenje, zvezano s samostanskim življenjem, v katerem bo Lucija nasla polagoma mir in uteho. Otožna balada se končuje tolaž-ljivo. Tudi teenično utegne delo nuditi marsikaj. Tako vrvenje pred rotov-žem. ko ljudstvo čaka, da se z okna razglasi sodba. Moški so povečini za Lucijo, ženske, kakor ponavadi, če gre za žensko, strupeno zoper njo. Sug> stija mas plove sem in tja. Potem pa »finale« i^rc: Sprevod k merilnemu odru, z vsem svečanstvom, ki je bilo tedaj običajno pri takih ljudskih zabavah. Zagrinjalo pade poslednjikrat ob velikem prizoru, ob zbrani gosposki in gnerečern se narodu. To jc dobro pre« mišljen fortissime i za dramo i za opero. Ce bi le imeli tudi koga. ki bi znal skomponirati na to besedilo opero, ki ne bi bi1"' ne zastarela v slogu, niti pa ne prazna invencije *ob morda sicer velikih vrlinah harmonije in orkestracije. Če bi se to posrečilo, bi dobili svojo prvo reprezentativno opero, katero bi smeli s ponosom uprizarjati tudi za posebne prilike. Koliko prelepe češke operne glasbe hira na praznoti in neza-nimivosti libreta. Tu leži i za glasbenike pravcata pečenka: Bog nam daj srečo. Dmne. pozor f 7486 na seri f o i zgotovljenih druiabnih toalet, damskiti kot dekliških. Zadnji pariški modeli. — Cene vsakomur do* segli ive. MODNI ATELJE M 8 A Ti C. Kongresni trg 4, I. nadstr. — Uprava Nerodnega gledališča v Ljub« Ijani p. n. abonente vljudno vabi, da porav* nijo svoj IV. obrok najkasneje do IZ do* cembra t. L — lz zbirke i>Vcčne plamenice« ho njen avtor Kario Koc jančlč dne 15l t- m. recitiral nekaj odlomkov v ljubljanskem Mestnem domu. G. Kocjančč nam poSilJa v objavo dlomek, nanašajoč sr na »Umetnost, ustvarjenje ln resnico*. Na?c občinstvo bo gotovo zanimal način Kocjančičevega ustvar« janja, rato v naslednjem podajamo ta od« nlorrck. — »Zgodi se, da obstanejo vse na§o misli kakor ukopane pred nepričakovanimi rarodetji. Ka!;o da smo mogli do tega tre* nutka zapirati oči pred dejstvi, ki so bila ta!:o preprosta krog nas? — Kako bomo te besed, ki skušajo ponoviti ta razodetja! Najvišji umetnost je jecljanje proti resnic* ni resni-fnosii. In kakor hitro spregovori, se cxi~ne v blc5čcče tančice lažnjive fraze. — Ne ubranim se primere, da je umetniško ustvarjanje podobno turu, ki se je odprl na bolnem etlesu in se iz njega razlije gnilobna stvar. — Pa sem povedal to rcsnfco samo na pol resnično. Ker umetnost človeka jo navzlic vsem znakom svoje patologičnostl vendarle odsev tiste resnične umetnosti, ki obstoja izven človeka sama na sebi. Po vsa* kem odpretju stavriteljskega tura — pa naj bo 5e tako gnojno — občutimo nekako pre* rojenje, večje zdravje, del tistega zdravja, ki je zunaj nas in prehaja v nas. Gorje nam, če bi se turi ne odpirali! Se večje zlo M nosili s seboj. — Umetnost je povsem neke vrste demagogije: pol resnice, pol laži. A naSa naloga je, da dojamemo lz tiste pol resnice celo resnico« . . . — Za večer PodbevšeksKocjančič pred* prodaja vstopnic v knjigarni Jugoslovenske Matice! — Javno predavanja o »Slovenskih kul* turnih m'torffetčh* priredi v ponedeljek ob desetih dopoldne v zbornični dvorani univerze dru§tvo slušateljev filozofske fakul* tete. Ker sta predavatelja znana mlada kul< turna delavca Onič in P-cmru, si obetamo od tega dopoldneva interesantne rezultate-. — Pevsko drvSfiv ^Ljubljanski Zvon*. V torek dne 9. t. m. zvečer ob pol osmih vaja mešanega zbora. 559,'n — Plrandello, svet o v nora anl pteatef! zagonetnih ln miselno nadvse ostrih dram« je pravkar otvoril v Rimu lastno gledališče. Na tem gledališču bo Izvajal samo modema umetniška dela. Med prvimi deli, ki jih vprizori in inscenira, se nahaja Georf Kalserieva igra »Požar v opernem gledališču«. — Llndska visoka šola v LJub'onl priredi v nrdeljo dne 7. t. m. ob 10. dopoldne v zbornični dvorani na univerzi lavno, vsskomur dostopno predavanje o naslednjem predmetu: De m o k raci i a. Predava g. St. B a I : ' _170 Vojnovlč piše novo dramo, ki se bo imenovala »Princesa Tarakanova«. — Društva 0ubltel!ev poljskega naroda letni občni zbor se vrši v petek dne 12. trn. ob pol IS. z običajnim sporedom v prostorih »Slovenske Matice«. Vabljeni so tndi firjjattlji društva. Sport zbor S. K. „Primorje" v Ljubljani. V nedeljo 30. novembra se je vrSil v restavracijskih prostorih »Zvezde- izredni občni zbor SK. Primorje v Ljubljani Zborovanja se je udeležilo lepo število Članstva, ki je z napeto pozornostjo sledilo poročilom odbornikov in poedinih sekcijskih načelnikov. Zborovanje se je razvilo v najlepšem redu in so se vsa poročila, ki so bila tudi vzorno sestavljena, sprejela brez debate. Po podanih poročilih in Izvolitviji novega odbora je občni zbor enoglasno Imenoval veliko županjo gospo dr. Baltlče-vo v priznanje izrednih zaslug ca častno članico SK Primorja. Občni zbor je nadalje sklenil izročiti Klubu Primork v Ljubljani v priznanje zaslug častno diplomo SK. Primorje; Po slučajnostih se je zaključil občni zbor. Našo javnost bodo zanimala poročila tega občnega zbora, iz katerih izhaja razsežno delovanje SK. Primorje v letu 1924. Podajamo kratek izvod: Iz nagovora podpredsednika dr. Josipa B i r s a posnemamo: Po uvodnem pozdravu prehaja k stvari in poziva članstvo, da premotri odborovo in kiubovo delo po sledečih vidikih: po efektivnem delu v poedinih sekcijah, po finančnih naporih, po sodelovanju v športnih organizacijah in končno po našem začrtanem idealnem stališču v športu. Zadovoljen je z delom sekcij, za kar gre zahvala občnega zbora sekcijskim načelnikom, imenoma gg. Savo S a n c i n u za moSko, g. Danilu za žensko lahkoatletiko, gg. O b e r -ejgnerju in Savo Sancin za plavalno sekcijo, g. Kuretu za nogometno sekcijo In g. Brumatuza kolesarsko sekcijo. Primerjajte uspehe teh sekcij, naša letošnja državna in pokrajinska prvenstva in zmage doma in v inozemstvu z uspehi ostalih slov. klubov skupaj. Finančno stanje kluba, dasi resno, se je izboljšalo. Potežkoče izhajajo iz imobiliziranega kapitala v igriščih. Dogradili smo plavalni prostor na Ljubljanici. Radi nerazumevanja drugih činiteljev se je omejilo naše sodelovanje v podsavezih samo na obrambno delo. Za bodočnost priporoča intenzivnejše delovanje članov, pridobivanje novih delovnih sil, boljše treninge, resnejše športno pojmovanje, stvarnejše finance, dobro propagando ter etično življenje. Brez poslednjega ni večjega in trajnejšega športnega uspeha. Oblikujmo samega sebe! Bodri nas zavest, da smo v razvojnem povojnem času postavili mladini lepe športne ideale in jih precej tudi ostvarili. Dolžnost dela, ustvarjanja in javnih uspehov bodi še dalje notranja vera SK. Primorja. Tajniško poročilo g. S a k s i d e navaja razloge izrednega občnega zbora. Najprvo potrebo čimprejšnje zakllučitve poslovnega leta ia nujnost hitrih priprav za petletnico. Potem izstop zasebno zadržanih odbornikov Nato navaja tajnik tekoče izpremembe v odboru. Odbor je imel 4 upravne in 36 poslovnih sej. Prvo večje odborovo delo ie gradnja plavalnega prostora na L.lnbljanlcl. Dela je izvršila zelo kulantno tvrdka Ozrla, kateri se Izreka zahvalo. Pripravljalnim operacijam je stal na čelu odbor pod predsedstvom g. P r u n k a. Pogodba z lastnikom prostora se je sklenila za deset let. Plavalni prostor razpolaga s kabinami ter z Izvrstno skakalnico s primernim vstopom v vodo. Leži na nasprotni strani mestnega kopališča na Ljubljanici. Dostop na prostor uredi poseben pravilnik, ki se spomladi objavi javnosti. Drugo večje odborovo delo je bila izpopolnitev Igrišča na Dunajski cesti, PFedvsem lahkoatletičnega tckališča. Kri- vulje so se zravnale in po predpisih* planirale. Skakafanca je nova. Tekališče v današnjem stanju je najboljše v Jugoslaviji. Za prihodnje leto nameravamo graditi Mešano dirkališče. Tretja pridobitev je napeljava vodovoda, ki ga je ljubljanska občina naklonila SK. Primorju. Posebna zahvala gre tu bivšemu gerentu g. dr. Perica Z vodovodom zgradimo prihodnjo pomlad garderobo s stanovanjem za hišnika. Odbor je vršil obsežno upravno delo, financiral nastope ter splošno nadziral in vodil vse sekcije. Mučno je bilo njegovo obrambno delo pri neprestanih konfliktih s podsavezi, potom katerih so nasprotniki skušali Škoditi klubu in preprečiti napredek. Najboljši prijateljski stiki nas vežejo s SK. Aten o, ki jo vodijo inteligentne dame. Manjšim klubom smo ustregli, kot smo mogli Favorizirali smo športna odseka dijaških organizacij »Preporoda« in »M 1 a d o s t i«. S klubi, ki nam niso prijatelji, nismo Iskali stikov. Izključitev Iz kolesarskega saveza je samo pega za savez! Klub, odnosno inkriminirani člani se niso zaslišali, niso bili pozitivno obtoženi Kolesar, sekcija SK Primorja je po kvaliteti svojih dirkačev, po poštenosti in veselju do sporta najboljša kolesarska družina Slovenije hi lahko počaka, dokler savez prostovoljno prekliče svoj sklep in da klubu primerno iavno zadoščenje! Pomladi smo najeli trenerja za nogometno sekcijo, ki pa se nI izkazal. Odbor je prepuščal načelnikom tehnično vodstvo. Organizirala sta se dva uspela cvetlična dneva. Intenzivno so delovale lahkoat-letlčne sekcije, plavalna, nogometna In kolesarska sekcija. Rokometno smo vsled nediscipline in svojeglavnostl razpustili Zlm-skosportna se pravkar organizira, težko a t-letična in sabljaška se prepuščata novim organizacijam. Delovanje sekcij Je W1o dobro, dasi še vedno ne tako zadovoljivo kakor je vodstvo pričakovalo. Sekcije so klubu priborile šest. odnosno sede«, deloma srebrnih pokalov. Lahkoatletlčna pokal »Jutra« za Štafeto skozi Ljubljano, nadalje sijajno zmago v Brna In pokal »Moravskih Novu«, pokal SK. Maribora za štafeto skozi Maribor, plavalna sekcija je lzrojevala pokal LPP za prvenstvo Slovenije leta 1924. Ia pokal »Jadranske Straže« za prvenstvo ▼ štafetah, kolesarska senčila je tevofevala pokal za . prvenstvo Slovenlie leta 1924, končno ie pridobil g. Val+rič pokal za akademsko prvenstvo leta 1924. SK. Primorje branj prvenstvo Slovenije ▼ plavanj«. ▼ damski lahkoatlettkl. v cross - countrvjo ta v kolesarjenja, t ntoŠVem In Žen«kem peto boju. vse za leto 1924., nadalje že v drugič državno prvenstvo v damski lahki atletiki za leto 1924. Skupno šest pokrafm-sklh in eno državno prvenstvo! Damska sekcija drži vse jugoslovenske rekorde razen treh. Slovenca, ki sta se udeležila tekmovanj na olimpijadi v Parizu, sta člana SK Primorje g. Perpar v lahki atletiki In g. Kosmatin v koles, reprezentanci Nastopili smo v inozemstvu: 2 v Parizu. 5 v Brnu, 1 v Pragi, ti po dvakrat v Trstu, 11 po dvakrat v Celovcu, skupa] 52 članov v 5 inozemskih mestih. V na*i državi so tekmovale naše sekcije v Ljrbljani, Mariboru, Olju, Novem mestu, na BVdu In v Zagrebu. Moška lahkoatletika uživa mednaroden renome, da jo vabijo v razne kraje, n. pr. v Berlin. Uspehi damske sekcije pa so JI zasi-gtrrall odhod na damsko olimpijado, seve le v slučaju, ako bo država prispevala k stroškom. Odbor je priredil dva plesa, ki sta gmotno in moralno uspela. Tajnik ape'ira nato na članstvo, da se pripravi na prihodnje leto, ki bo prva klubova petletnica. Darujmo za sokolski Tabori — »Planinski Vestnik« prinaša v decemberski številki to-Ie vsebino: Dr. Klement Jug: Plezalne ture v vzhodnih Julijskih in v Kamniških planinah. — Janko Mlakar: V Visokih Turah. — Cez hrib in dol: Izpod Triglava. — Moje ture leta 1923. 0. L. Ljubljana). K ribniškemu jezeru na Pohorju. — Obzor: Star osjo venska služba božja na Kredarici; Kamniška podružnica — koča na Vel. Planini; t dr. Julij Pavli-Cek; Enodnevni izlet skozi Pekel pri Borovnici. — Mali Predoselj; Angleški ilnstrovani list »Graphicc — Društvene vesti: Pravilnik za zimsko uporabo koč in zavetišč SPD. — Končni izredni občni zbor Osrednjega društva; Nove markacije selške podružnice SPD; Planinski ples; Od uredništva ob sklepu letnika. — Planinski Vestnik. — Naše slike: Velika Planina v snegu. — Pogled na Planavb in Ojstrico. — Nogomet: Gradianski potuje verjetno o Božiču v Nemčijo. Dne 6. januarja igrajo Zagrebčani v Monakovem proti SK. Wa-cker. — Kriza v beogradski Jugoslaviji rešena. V »Jugoslaviji« je kakor smo že poročali nastala resna kriza m je 6 igralcev izstopilo Iz kluba. Spor, ki je nastal med vodstvom kluba in nekaterimi igralci, je sedaj poravnan m v nedeljo nastopi Jugoslavija s kompletnim moštvom proti Grad-janskema. Za nakop s božičnih daril po lareafno n lakih cenah so pri« poraća J O S. SNOJ, »ovo «11 oo — Kongres F. I. F. A. In nogometni turnir t Pragi Kakor poročajo praški Tisti bodo športni stiki med češko in Madžarsko, ki so bili Izza prevrata dosedaj prekinjeni, zopet vspostavljeni in se bo povodom kongresa F. L F. A. (Federation International Foothball Assiciation) v Pragi vršil meddržavni turnir, ki se ga udeleže poleg Češke, Nemčija, Avstrija in Madžarska. — Nemčija-Svlca. Tekma se vrši dne 14. decembra v Stuttgartn. Sodil bo Ho-landec Mutters. — Na Dunaju se vrše v nedeljo sledeče tekme: Sportkiub : Vlenna, Simmering : Slovan, Admlra : Amateure, Wacker : Hakoah. W. A. C. : Rudolfshiigel. Nogometna prvenstva v Angtin. Prvenstvene tekme prve lige so končale takole: Notts County 1:1. Blackburn Rovers 0.-0. Sunderland : Aston Villa 1:1, Birmlng-hara : Liverpool 5:2, »Derbv« sezone pa je bila tekma med Derby County in Manche-ster United, kateri je prisostvovalo 60.000 gledalcev. Ostala je neodločena 1:1. — Tekma Praga : Dresdea se vrši dne 1. Januarja. — »Ljubljanski Šahovski klub* ima v nedeljo 7. decembra popoldne v »Varodni kavarni« interesanten šahovski dvoboj z močno šahovsko sekcijo trgovskega aka« demskega druitva »Lovčeu« iz Zagreba, t kateri nastopijo nekateri naiboljšm zagreb* ških šahistov. med njim zagrebški prvak g. Agapjejev. Dvoboj more postati trdaj nekako merilo ra jakost šahovskih centrov Zagreba m Ljubljane. »Lovćen* pride z 12 !graTci. Poživljajo se obvezno šahisti »Ljub« Ijanskega Šahovskega k1"ba«, da nastopijo ra svoj klnb. Informativen predsestanek ljubljanskih igralcev je v soboto dne 6. de« cembra ob osmih zvečer v »Narodni kavar« ni*, kjer se izvedo podrobnosti Vrstni red naših igralcev določijo naši prvaM gg. F"r» lani Jerošov in Stupan. — Prijatelji Jaha dobrodošli. 568/n julijska Krajina. — Mosconijeva knjiga o prvih letih italijanske vlade v Julijski Benečiji. Napovedana Mosconijeva knjiga iz» ide te dni. »Piccolo« priobčuje že par sestavkov iz nje. V poglavju o julij* skem fašizmu pripoveduje Mosconi, ka* ko je on pospeševal formacijo fašizma od leta 1919. Takrat je bilo zbranih le malo kombatentov. Samo iz njihovih vrst je pričakoval pravo organizacijo narodovih sil, katere je zaman iskal pri strankah, ki pa je bila nujno potrebna za boj proti zasedi in strupu, ki ga jc širila boljševiška propaganda v ljudske mase. Julijsko fašistovsko gibanje je imelo z lokalno vlado skupnost ideal* nosti in ciljev, bila pa je čestokrat med njima globoka razlika v metodah. Mo* seoni je opetovano z očetovsko resno besedo odsvetoval nasilja, ki so kom* promitirala sicer dobro delovanje fašizs ma, in predlagal je odstranitev vseh hujskaških in nezaželjenih elementov iz fašizma; ako bi bili vsi poslušali te nasvete, bi se bili preprečili številni ob* žalovanja vredni dogodki. Kadar je bi* lo treba, je vporabil strogost zakona. Mosconi očita daTje takratni vladi, da je v njenem ambijentu veljak tenden* ca sistematičnega zavračanja vsega, kar hoče imeti Trst in Julijska Benečija, V Trstu so prišli do prepričanja, da ako se hoče kaj doseči v Rimu, ne za* doščajo že dobro podprti razlogi, mara več treba pritiska in javnega gibanja. Zde'o se mu je, da je razširjeno v Rimu nezaupanje do Julijske Benečije in da se smatrajo njene želje in zahteve za skrajno pretirane. »Ali Trst ni bil veliki berač, marveč je čutil v sebi svojo gospodarsko si'o, da postane veljavno sredstvo prospevanja in bogatenja do* movine, in zahteval jc le, kar je bilo potrebno, da se postavi v polno udej* stvovanje, vedno pripravljen, kjer tre« ba, podrediti svoje posebne interese najvišjemu interesu države...« Najza* nimivejše za nas bo seveda Mosconi* jeva sodba o Jugoslovenih v Julijski Krajini. — Promocija. Na vseučilišču v Gradcu je promoviral za doktorja vseiza zdravilstva primorski rojak g. Leopold U k m a r. — Iz Tolmina poročajo, da je preteklo že štiri mesece, odkar so dobili odlikovanci pri gozdni razstavi diplome, ali kolajn še do danes nt od nikoder. — Kanal Ima zopet svojo sodnljo. Dne 1. decembra je zopet pričela poslovati sod-nija v Kanalu v starih prostorih. Ljudstvo je s tem seveda zadovoljno, ker je bila pot v Gorico združena z veliko zamudo časa in stroški. • — Iz Istre. V Tinjanu so hoteli neznani tndividuji zažcat! občinsko zgradbo. Ogenj so napravili «od »Korespondcntinjaa 7478« na upravo »Sloven* sVega Naroda«. 7478 I Stanovanja | I Sjeta I Pijrntstirja, popolnoma ^*v^ž^ana, so* deluje pri plesnih vaiah in prireditvah — Po* nudbe pod »Izvežbana 7474« na upravo »Slov. Naroda«. Kontoristinja z večletno prakso, vešča srbo*hrva5čine in izvež* bana v strojepisju in ste* nog-a f i ji — ae sprejme. — Pon*idbe ood »Pisar* niška moč/7450« na upra* vo »Slov. Naroda«. Prodajalka, izvežbana v nalantcrijskl strol*l. iz boljSe hiše. za* nesli* va moč, marljiva, poštena in prikunljivcga vedenja —- išče aHžbe v trgovini — Ponudbe pod -Galanterija 7400« na upravo »Slov. Naroda«. G. Flnxt Gospoaka ulica 4/1, levo. — Posredovalnica boljifll služb. Priporoča in posre* duje osobje vsake vrste za Ljubljano in izven. — Strokovno Izvežbana naj« hitrejša oskrba. R-flekti* ra ae samo na dobra iz« pričevala ali pridne sa» četnice. <— Znamke sa odgovor priložiti. 7487 Proda se eno-nadstropna hiša v Ljubljani tik Tabora 79 dn 410.000. Hiša je v prav dobrem stanju,- kup* cu je na razpolago lepo stanovanje v I. nadstrop* ju s tr*rni sobami, priti« klinami in v podpritličju pa delavnica s tremi nro* stori, pripravna za vsake obrt. «—» Naslov p<^ve •jprava »SI, Nar.«. 7502 Proda se prostovoljno tri remiji* 5ke parcele, travnike, dva travnika. Rakova Jelša na Barju. Prvi je v viški gmajni in l*2i ob cesti, ki pelje v Trnovo, drugi je na koncu viire gmaj* ne ter ečveti proti Tmo* vemu, tretji na Brezovici pod Plešivicami (blizu Kušlianovega gradu). — Natančneje se noizve pri Josipu Mraku, Vič St. 21. Na stanovanje se sprejme takoj gospod. — Naslov pove uprava »S!ov. Naroda«. 7509 Prilika! Plačam za eno leto na 1 nrej za stanovanje, rb« stoječe la velike sobe, kuhinie in prltikltn. — Ponudbe pod »Prfika* stanovanje 7368« na upra* vo »Slov. Naroda«. I Kartu Tiskarn, sastoleća ae is 2 brzotb skarskih stroja tvornice B.Modling« (I stroja 50/T,0 rabljenog ali 11 vrlo do* brom stanju, I stroja 42/52 posve nov) 1 Amenkan« ke, 1 vcl'kog stroja ra rezanje, 1 stroja za hcf* tanje, 1 stroja za perfo» riranje te 3 clektromoto« ra. snabdjevena sa svim potrebnim slovima, ti* skarskim materijalom te nužnim potrepštinama — nrodaje se jeftino uz v* ^o povoljne uvjete. — »•Staven« d. d., Ilica 52. Zagreb. 122/T I tekali I ijmkmkmmmkmKiaamm Bnffet in trgovina suhomesnate robe v naj* boj prometni uliei v Za* grehu se proda radi ata« rosti. — Naslov pove uprava »SI. Nar«. 7448 ObTcsliloJ Obveščam, da plaču« jem po najvišjih cenah stare obleke, čevlje ?n po* hištvo. — Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba na* brežje 29. 7489 Kupim smrekove in bukove hlode t rame, rcmcljne in de* ske L in II. — Ponudbe z navedbo množine, cene franco nakladalna postaja la termina Iiferacije na upravo »Slov. Naroda« pod Plačljivo takoj,7500. Jesenski površnik, dobro ohranjen, moški in par oblek za srednjo po* stavo — kupim. — Po* nudbe pod »Površnik 7473« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Dežnike popravlja hitro in aolid« no Anton Pav'in, Stranaka pot 17, Ljubljana* Trnovo. 7464 Vsakovrstna naročila za strejno pletenje se sprejemajo. Točna po* strežba, solidno delo. — Zeljar»ka -dira II/t 7381 Umetno mehanično izdelovanje vaeh vrst belih in barva« stih vezenin, monogra« mov, toaletnih okraskov v ploščnatcn in verižnem ubodu, predtiskan je, ent* lanje. — Matck, Ljublja* na, Dalmatinova ulica. — Moško perilo, kravate itd. po izredno nizkih cenah. 7312 Spa'ne sobe od 2000 Din; kuhinjske oprave od 1000 Din naprej izdeluje Bjrimgart* ner, mizarstvo, Teharje, pošta Store. "017 Kože — polhove in lisičje j ter od druge divjačine — kupuje za inozemstvo v v«h* liana. Sv. Florijana i'lica štev. 9 907T *■* ? •*» t ^ f Kcfor si želi naSav?ti kras« no ln trpežno poh'šfvo po zelo ugodnih cnah — r»r-odaja i«;to Matija An« dlovic. Vidovdan«Ka cesta it 6 (nasproti hiralnice) Trbovaljskl premsg drva« koks an^eškl premo? šlezijske brikete dobavla ILIRIJA ta. Kralja Patra trg 8. Tel. 2:0. — Plačilo tudi na obroke, m t 393=5 Okraske in svečke za božično drevo, jasltc? narejene in v polah, bo* žične in novoletne raz* <*!edn!ce, pismeni, ubran (krepri) in svileri papir, nudi na debelo in drob* no nalceneje — L. PE* VALEK.. Ljubljana, 7J. dovaka ulica. 132,T Franc Erjavec »Pri zlati lopati« trgovina z železnino —■ Ljubljana, Valvazorjcv trg 7. 76/T Perje, kokošje, račje in flosje, puh, oddaja vsako mnoa ,:ino po zmerni ceni —•« tvrdka E. Vajda, Cake* vce 52/T Zdravniški zavod Vila dr. Pcčnik. penzija z 7Ć-avnikom, Sečevo, no?ta Rogaška Slatina. —1 Za lahko bolne, tadi plju* la Licgchalle. Diat-, Lle» ».e«. Mastkuren. Izvrstna hrane in soba cd 75 Din naprej. 139/T Črno vino liter Din R.— ter drur»a prvovrstna vina, vsak čc* trek divji rajec, vsak pe* tek domače in morske nbe, v sobotah in nede* ljah krvave, riževe in me* sene klobase — prinoro* ra goati'na — Vidmar. Sv. Jakoba trg St. 5. 7498 KcVssrji pozor! PoS!jltc stara 'dvokolesa v popolno prenovo, emaj« liranje z ognjem in po» nikljanje. — Na željo se dvokolesa tudi shranijo če« zimo. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlcvska ce* sta št. 4 114/T Naslove odđtfalcai ln odjemalcev stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kuncev hiš. posestev in premičnin — dobite proti mali odškodnini pri »PO* SREDOVALCU«, Lji b, ljana. Sv. Petra cer ta 23. _125/T Tražite li naniještenje ? Naručite \t. Osijeka or« «»an za natječaje i posre« dovanja namještenia — PORTUNA«. — Svaki broj donosi iz sviju kra* jeva zemlje oko 300 ogla« sa odnosečih se na praz» na mjesta za muškarce i ženske na srpsko»hrv*t* skom. njemačkom i mad* zarskom jeziku. Ozlcdnt besplatni primjerak kao i narudile sa pouzećem ne šatie se. Cijena poje* dinog broja 10 dinara. — Na jedan mjesec 35 di« nara. na četvrt god'nr 100 dinara 7312 »Gon«, nov r«re?zfcu5cn ln edino siguren lek proti kapa* vi i (tr'ncr) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri« perju ter vnetju mehur* ia. Za popolno ozdrav« ljenje treba Sest lončkov. \rsnk !rnc>k z navodi'om «;tane 43 Dn. — Proizva« ia in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* pis lekarna Penič, Žanre* prešič. Hrvatska, 99ff i. Si jepuSin = Sisak = prtporuCa naj« bcie Umssft« Ikt, pati ture I ostala potrsa* SSflnt is m glazbala, i0S T Zanesljivo « eksistenco Vam nudijo vsak mesec I. tn 15. pričenjajnči sa glavni tečaji za prtkroje* vanje, pomerianje, pre* sktfševanje, izdelovanje, šivanje vseh moških, dam» skih, otroških obU£& »•«=cga nerilnega in doma* eega šivanja. Temeljita teoretična ln praktična iz« obrairba vse oblačilne ■■metnosti po edinem ob* lastveno zaščitenem aiste* mu novega časa. Zuna« njim učencem preskrbi* mo stanovanje in hrano event. znižano železniško vožnjo, spretnim absol* v<»ntoni službe. Prijave vsak dan. prospekt in učni red potom ravnatelj* stva \Vien L, Bickerstr. 9 aH Klacenfurt, Fried* richsnlat« 18. 64/T Znanja želi starejši posestnik, trf*oa vce in obrtnik z otroci v Ljubljani — z izobraže* no. po§tcno, pridno, do* brosrčno in simpatično gospodično ali vdovo brez otrok, katera ima nekoliko premoženja. —• Dopise s polnim našlo* vom pod »Zadovoljnost 22,7475« na upravo »SI. Naroda*. Tajnost zago* tovljena. 7475 Franc Szantner MvMIna. liteifcn mm nvcu t. tmn na nt mm a naafe. lan i mu Spacflatatsa 16/20/25 PS »»dina 1916 25/30/35 PS godina 1919 Souggasmotore rabljene Deutz 8, 12, 15, 20, 30, 35 PS Ha fla Ha ZQ, 35, 40 PS / ina na sHIađišCii Osljećha ljevaonica željeza i tvornica 145T strojeva d. d. o Osjeko. Zalogi Miifriti n pintom na'boliših tovaren BOeeneorfer, Oaoptto« Ehrbar, H 5 UI Sehw«lflhoftr, Original Sfingi HtU Tadl na obroke. Tudi na obroke. Jerica mit rol Dilnc IMn. Hilšerjeva ulica Številka 5. Jonntorlum Dr. K. imt mm odraslo 1 djeca. — Abbexle (Italija). Dietno liječenje za debljanje 1 krepi jen je. Prvorazredn zavod za bolesne na stoj, na ovapnenja žila. — Promjene iStoff-weehsel) za ženske i živčane bolesti. Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje. 69 T Cl i ITI ■ ■ I H I * 1 ■ 1 "TTTi-s^iarpaJl Kje bi kupil za Miklavža? 5 Vsekakor v trgovini DOLENC, Sv. Petra c 8 v Ljubljani kjer je na razpoJaeo raznih igrač, molkih srajc, kravat, volne in parfumov ; vse po zmernih cenah. 6910 Pojdem torej tja ! CajLXXJCXlJLl inr" ---- ' ■■ » u w w w n w w » lal «. -r.bn.1 KOŽUHOVINA - -b. Velika Ubira kot In kožuhovinaatih Izdelkov. Spre- javnan5e v popravila lit arene vi jen je. Specijalni oddelek za etrojeije In barvanja vaab vrat koar v vaafi mogočih barvah. = PRTI JHEBUVIRU KRZHJUKRMUriRU TfOfflUTJ = Peter Sem k o, Ljubljane Tvornica: Gllnee-Vic št. 5 — Trgovina: Krlčevniško sst« 7 Kupuje vaa vrsta kož divjačina I 6924 Najnovejši pat. la larvrataa novost. Brzojavk« Bob, Veke rat — Te! fat 58 Proizvodnja (n odprava vaafcorrstnfh klapala Iz laklabateaa omar* j« anmaateoaa traaeralk vrat Htf. M. V najlepši rn naitondneiil izdelavi. Glavno zastopstvo (n aamooro^aia rs celo Jugoslavijo A ran I a Ooldatele, egentnra fn kotnial'oiialna trgovina Vukovar Zagreb 59T 2aatcp«rro In depot:_____ niča itev. s Breipuso,«* «*ufno*t prtiji oimiu. Največja »ignmert frftrtl VI hofatc stoicoa soorooa presenet tj z lepim in koristnim božičnim darilom. Najbolj koristno božično darilo je nisalnl stroj ERIKA" isamiSko in privatno uoorabo. 6764 na nemlne mesečne obmke. za p T'idi THE REX (0. Uubliana. Gradišče 10 la KNOCH jermenlB za pogon Rezano je satno iz najboljih volovskih kni-ponov garantirana težina 0'98 -1, šivano, lepljeno in pretegnieno, v vseh dimenzijah na skladišču. Tel. 247 A. LAMPHET, UUBUŠMA, Erokov trg 10 Tvornico akladiče i ZAflaD, 1'fea 44 dvorišta (Hatal Royal) I0S-T Talaffan 20-S4 Praktična darila za llaila in lit! Perilo za dame In gospode. — Kavne garniture z ročnim vezenjem, a Jour i. t. d. — Namizne garniture kompletne za 12 oseb. — Prte In prtice, žepne rute. — BHaalke, platnene, frotirtce. — šlfon za perilo po metrih. — Platno in tkanina za rjohe. — Kompletne opreme za naveste lainnji i tnjoiikl mm L t ■ 7298 i Obtoka za gospodo in dame 7497 Znižane tene a jB 6r|!ar.* ** Gumasti plašči Din 300"— |# Radio APARATE, SESTAVINE ter komolčne POS1AJE dobavlja s skladišča ('a tna sprejemna postaji) ob zaiamčeneno do-rem sprejemu 7156 ELEKTRO-COM P AN V, L'ubfiana. Sv. Petra c.25 ■ejeterejeo aleveneka pleskanka i litanta tfolaiatfoa arlpalt, Oaaotaatal It. se priporoča. IzvrSitev točna cene zmerne 1798 Jos. Podkraišek UaMJani, JurUcei tn nrlporočii tvojo boeato zalogo vseh vrst amlaaaa. ntaatai ntaa, ptrla *tfrt*ttai at Strine, vse po žagana casah Pismena naročila točno a obratno pošta 137/T S. jKatte to1 arna kožu bo vine, strojenje, barvanje, konfekdonira-nje, preobnove, popravila. Soina ulica št. 5 Drva trboveliaki premog H. Patri« Ljubljano Gosnosvetska reoftena In pri a zna postrežba — Tvrdka prodaja aamo v tej blšl (v lastnih prostorih). Prometni zavod za premog d. d. r Ljubljani p r o d o J o 75 T s s premog :: iz slavenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah prem"govn kov za domaČo up-rabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča oosebno prvovrstni čeSkotkovalki in angleški koks za livarne in domačo uporano, kovaški premog, črni premog in br kete lisci Alf • Pi°on*etnl navod za premog d. d« RujlUVt v Ljubljani, Miklošičeva ceata 19 II. =1---ir=L_|^—^^f^^= i ■ 16 ■ A =3_ = =w=----C LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA MtanowlJens 1900 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiš:) PODRUŽNICE: PoStni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261.413.502.503.504 - totalna in tisk »Narodne tiskane«, 87^164 58 Ste v. 280 »SLOVENSKI NAROD« dn* 7. decembra 1924. Stran 9 Gospodarstvo. Valutni pregled. Važen dogodek, ki je preteli teden vplival na mednarodno politično in gospodarsko življenje, je bil angleško-egipčanski konflikt Ta konflikt je začetek borbe, ki se začenja med Anglijo in njenimi kolonijami, borbe, ki posega globoko tudi v gospodarske temelje evropskih držav. Ali zgodovina nam kaže, da imajo Angleži zdrave in trpežne živce, ki jim bodo pomagali tudi v tej borbL Angleški funt je po dolgem času prvič nekoliko padel napram dolarju. 28. novembra je notiral v Londonu 4.6337 ameriških in 4.6362 kanadskih dolarjev, napram 4*635 ameriških in kanadskih dolarjev 21. novembra. Napram angleškemu funtu je poskočil tudi francoski frank, holandski goldinar in celo grška drahma. Samo napram egiptovski liri je tečaj funta stabilen: 9715/« egiptovkkih grošev za angleški funt. Vzrok tega nepričakovanega padca angleške valute so v prvi vrsti dogodki v Egiptu, obenem pa tudi brezposelnost na Angleškem, ki zadnje čase zopet narašča. Koncem oktobra je vnašalo število brezposelnih, ki so dobivali državno podporo, 1,247.000 ali 11.1% vseh delavcev, stoječih pod zaščito zakona proti brezposelnosti, go-čim je bilo koncem septembra 1,243.000, koncem Junija 1,015.000, koncem januarja 1,253.000 in koncem januarja 1923. leta 1,460.000 brezposelnih. Francoski frank Je poskočil napram vsem valutam. 28. novembra je notiral dolar v Parizu 18*675, angleški funt pa 86*50 frankov, napram 18*895, odnosno 87*55 frankov 21. novembra. Podatki o francoski zunanji trgovini v oktobru nudijo zanimivo sliko gospodarske obnove. Francija je izvažala v oktobru za 134 milijonov frankov več kot uvažala. Njen izvoz od Januarja do novembra je znašal 33.979,000.000, uvoz pa 32.599,000.000 frankov, napram 24.339.000.000 izvoza in 25.581,000.000 uvoza od januarja do novembra 1923. Belgijski frank je padel napram francoskemu in poskočil napram švicarskemu franku. 28. novembra je notiralo 100 belgijskih frankov v Parizu 91*225 francoskih, v Ženevi pa 25*25 švicarsikh frankov, napram 91*625 francoskih, odnosno 25*125 švicarskih frankov 21. novembra. Švicarski frank je pretekli teden stalno naraščal napram dolarju. 28. novembra je notiral dolar v Ženevi 5-18 švic fr. napram 5* 1825 paritetnega tečaja in 5*185 švic. fr. 21. novembra. Tudi napram angleškemu funtu je nekoliko poskočil, dočim je napram francoskemu franku padeL Tudi napram Iio-fandskemu goldinarju je nekoliko padel, in sicer 209*25 švic frankov za 100 goldinarjev 28. novembra, napram 308-70 21. novembra. Italijanska lira je nekoliko padla napram francoskemu in švicarskemu franku. 28. novembra je notiralo 100 lir v Parizu 81*10 franc v Ženevi pa 22*487 švicarskih frankov, napram 22-00 franc. in 22*50 švic. frankov 21. novembra. Turška lira je nekoliko padla napram večini valutL 26. novembra je notirala v Carigradu 0*5475 dolarja, napram 0*55375 doL 19. novembra. An-gorska vlada je naprosila narodno skupščino za dopolnilni kredit v znesku 12,000.000 lir. Nemška marka je v splošnem obdržala svoj stabilni tečaj. V Pragi je nekoliko padla in sicer od 811*75 Kč 21. novembra na 811 — 28. novembra. Na j nemško gospodarsko življenje vpliva ugodno pritok kapitala, ki se Je začel vračati iz inozemstva v Nemčijo. Število brezposelnih je doseglo 1. novembra 435.000, napram 475.000 — 15. oktobra. Zboljšanje v železni in strojni industriji se nadaljuje. Češkoslovaška krona je nekoliko padla napram franku. 29. novembra je notiralo 100 Kč v Ženevi 15*55 švic frankov, napram 15*562 švic fr. 21. novembra. Češkoslovaški izvoz je znašal od januarja do novembra 13.144,000.000 Kč, napram 9.535.000.000 Kč v istem času lanskega leta. Avstrijska krona Je nekoliko poskočila na ženevski borzi, kjer je notiralo 1 milijon Ka 28. novembra 73.05 švic. frankov, napram 73 fr. 21. novembra. Politična kriza avstrijske republike, ki je nastala iz spora med Dunajem in posamnimi pokrajinami glede podpore v znesku 1.2^0.000.000 iz državne blagajne, se je zaključila s sestavo di. Ramekove vlade. Romunski 1 e j je ne>o?iko padel apram tu um valutam. V Bukarešti je notiral dolar 23, novembra 196, angleški funt pa 915 lcjev, napram 194, odnosno 907 lcjev 20. novembra. Podatki o stanju romunske Narodne barke kažejo, da se zaključi državni proračun za tekoče koledarsko leto s suficitom v znesku 3—4 milijarde Iejcv. Naš dinar kaže neprestano tendenco navzgor. 28. novembra je notiralo v Ženevi 100 Din 7*5375 švic. frankov, v Pragi pa 49575 Kč, napram 750 švic. frankov in 49-40 Kč 21. novembra. V Sofiji je notiralo 100 Din 24. novembra 199*204 leva, 29. novembra pa 198*203. Bolgarski lev je zadnje dni nekoliko padel na ženevski borzi. 2S. novembra je notiralo 100 levov v Ženevi 3-775 švic. frankov, napram 2 80 švic. frankov 21. novembra. V Pragi kaže lev tendenco navzgor. 28. novembra je notiralo 100 levov na praški borzi 24 9J7 Kč, napram 24 915 Kč 25. novembra in 24*95 Kč 21. novembra. Na dunajski borzi je notiral lev 23. novembra 519 aK, napram 518 aK 21. novembra, 518 aK 14. novembra in 515 aK 6. nov. Karteli. —nik: Popravek, odnosno preklic. Lepega zlomka sem si nakopal na glavo s tisto metamorfoso — saj veste: petelin, kopun, puta! Kakor bi bil v sršenovo gnezdo dregnil! Najprej naša ljuba Rorra: da ne in ne, da za noben denar in za nič na svetu ne služi več pri človeku, kakršen sem jaz. — »Uh, tista vaša merdafamoza. ali kako se že reče! Zdaj vsaj vem, zakaj so :ne ljudje tako gledali in zakaj so se mi tako smejali? Uh, no!« Jaz sem se opravičeval, tolažil sem jo in pogovarjal, ona pa da ne in ne in da me bo tožila, ako ne popravim in preklicem z istimi črkami in prav na istem mestu, kjer je izšla tista merdafamoza — ali kako se že reče! In da mora iti vse lepo po vrsti, natančno cd točke do točke! Prvič, da ni res, da bi ona od treh stvari, ki jo pošljemo po nje, kar dve pozabila, temveč da je razmerje med pozabljenimi in naročenimi stvarmi vse drugo, namreč 2 : 4 ali celo 2 : 5. Drugič, da ni nič res, da je pozabila na trgu košaro z vsem, kar je bila nakupila, ampak da sem jaz dejstva zamenjal in vse narobe povedal. Na trgu da je pozabila samo kanglo z dvema litroma petroleja, kar ni taka reč In se pripeti lahko vsakemu poštenemu človeka, ki v kangli petrolej prenaša, — Zadnje čase smo ponovno slišali m tudi čitali besedo kartel. Povod je dala ustanovitev sladkornega kartela v Jugoslaviji, kojega posledice že občutimo: višje cene sladkorja. Čudno pa je. da je ostalo vse tako tiho in mirno, kar ie dokaz, da si nismo na jasnem o pomenu in vplivu kartelov na gospodarstvo Karteli lahko naravnost pogubno vplivajo na narodno gospodarstvo. — Spomnimo se samo Železnega kartela v Avstriji. Težka industrija v slogi z veleagrarci je dosegla visoko carinsko zaščito in za tem carinskim zidom so gospodarili po svoji volji in v blagor svojih Žepov. Evo številk: 3. julija 1913 Je notiralo železo: Glasgow (Angleška, brez carine) 6.58, Newvork (Amerika, carina) 7.84. Dfisseldorf (Nemčija, carina) 9.11 in Dunaj (Avstrija, visoka carina) 11.50. Železni kartel je plačeval 24 do 36 odstotkov dividende! Kaj je kartel? Karteli so otroci zaščitne carine. Kartel imenujemo združitev podjetij (industrijskih) ene in iste panoge v svrho omejitve proizvodnje, ureditve prodaje, določevanja cen in pogojev in odprave medsebojnega tekmovanja. Take združitve na so mogoče ne samo v panogah Industrije, am- M^j'E-raZ--J!JJLLii 1.1___L___■_ ■ J_L. JL,.i_LIiiiiJ_!_.T7-iTT- pak tudi v trgovini, obrti, poljedelstvu, poskušale so celo gospodinje, ki pa svoje združitve seveda niso zvale kartel. Vendar so do sedaj bili uspešni karteli le posamnih industrijskih panog. V Nemčiji se zovejo združitve tudi sindikati (n. pr. Kalisvndikat) v Ameriki pa trusti (n. pr. Standart Oil ali Vacuum On). Pripomniti pa moram, via so karteli pritlikavci proti sindikatom ali pa trustom, ker ti predstavljajo naravnvst ogromno maso kapitala. Pred vojno so poskušali tudi Nemci posnemati Amerikance v združevanju kapitala, n. pr. Konzern A. C G. — Siemens-Scho-ckert. Phonix, Horder-Nordstem s 100 mil. ali Gelsenkirchen z 250 mil. zlatih mark. Večinoma pa niso imeli sreče. Včasih se združijo pripadniki kake trgovske panoge. Take združitve pa se napravijo navadno za kratko dobo v spekulativne svrhe in izrabo konjunkture. Nemci pravijo taki združbi »Ring*-. Amerikanci pa »Korner«. Starejšim trgovcem bo še v spominu taic »obroč«, ki ga je svoj čas napravil aa čikaški borzi veJcspekulant Leitner in precej časa strahoval vsa žitna tržišča, ali pa Pattnov komer na bombaževem tr^u. V spominu bodo tudi številni predvojni izpadi (.>chwanze) špekulantov na budimpeštanski borzL Nikomur se ne sme zabranjevati, da ščiti svoje koristi z vsemi zakonito dopustnimi sredstvi, in tako ima tudi industrija pravico, da zastopa svoje koristi, pa naj bo to tudi v obliki kartelov. Nihče bi se ne pritoževal proti cenovni poPtiki kartelov, če bi ta bila zmerna, aTi precrovor pravi: »L* appćtit vient en mangeant«, in tako je do sedaj še vsak kartel bil začetkoma v svoji cer ovni politiki zmeren, pozneje pa je nn\ iial. Rekli sno že, da kartel podraži izdelke. Oprlejmo si še vpliv kartelov na trgovino. V di:hu vidim, da marsikateri zakremži obraz, češ kako je prizadeta trgovina po kartelih, je za nas konzumente postranska stvar, kaj nas briga trgovina! Pred vojno je bil pomen trgovine za nas res postranska stvar, ker velika treovina je bila v tujih rokah, aK po vojni je prešla v naše roke in brez dobre izvozne in uvozne trgovine ne bomo mogli izhajati. Zato pa moramo posvečati vso pažnjo trgovini, ker od nje je odvisno v veliki meri blagostanje našega naroda. Kartel ubija samostojno trgovino, trgovec neha biti samostoinl trgovec, on postane agent kartela, ki mu predpisuje ne samo cen m pogojev, ampak tudi okrožje, v katerem sme delat', in odjemalce, katerim srmr postreči. Pod ka7nrjo ne sme prodajati tistim, ki ne kupnino izkliučno le ka*-t.-j*ranes:a Haga, kakor si sme mbavljati trgovec blago le od kartela Trgovec je mnogokrat obvezan, da mora vzeti v določenem roku določeno množino določenih vrst blaga ne glede na konzum in njegove želje, vendar kartel navadno ni obvezan, da tudi dobavi. Na mesto trgovskega duha in podjetnosti stopi birokra-tizem, na mesto trgovca turist. Trgovski duh pa je splošno kulturo velikega pomena, zaro so karteli naravnost sovražniki duševnega in kulturnega razvoja. O pomenu kartelov za karrebr;-' grane industrije kakor tudi o korakih zakonodaje preti kartelom hočemo razpravljati drugikrat. Fr. Zeleni*. OB OB W T LIKI O Bao\c MESTNI TRO S ERNATOVIC —g Hmelj. XXXV. poročilo Hmeljarsk. društva za Slovenijo. — Mttnchen, 28. oktobra 1924- — »Hmeljarji, ne izgubljajte živcev!- pod tem naslovom piše Hmeljarsko društvo za Nemčijo v svojem glasilu sledeče: »V zadnjih tednih se pojavljajoče padanje hmeljskih cen Je napravilo hmeljarje nervozne. V Nurnbergu in drugod so hmeljarji zametavall hmelj za vsako ceno. Da so pa razmere na trgu zdrave ln čvrste, dokazuje dejstvo, da cene pri teh okoliščinah niso še bolj padale. Pokazalo se je zopet, kako malo upoštevajo hmeljarji edino prav smernico v limeljski kupčiji, da s* namreč pri stopnjevanem povpraševanju mora stopnjevati tudi ponujanje, pri slabej-šem povpraševanja mora pa tudi ponujanje oslabetL Naravno Je. da pivovarne sedal čakajo, ko so za največjo potrebo krite. Brczdvomno je pa, da se bode v kratkem dejstvo, da je veliki del letošnjega pridelka že prodan, se ni bati, da bodo cene znat-pokazala potreba po hmelju. Z ozirom na no padale, če Jih le hmeljarji sami ne bodo kvarili s tem. da bodo prehitro oddajah pridelek. Vsled tega še enkrat: »Ne Izgubljajte živcev I« —g TeČal za vino ln oUčle-reJo. Poljedelsko ministrstvo je sklenilo iz dohodkov 4. kola razredne loterije za tekoče leto dajati pomoč za prirejevanje tečajev iz vi-noreje za kmečke mladeniče v oblasti: Karlovec Maribor, Zagreb. Osjek, Dubrovnik, Mostar in Cetlnje, Podpora znaša 2000 do 5000 Din Toliko je določeno tudi za šolo v Iloku, za postajo v Bukovem in vinograd-nim nasadom v Aleksandrovcu in Nišo. Na Cetlnjn. v D&brovnikn in Splitu se priredi tudi tečaj za ovčierejo. Nadalje je določena pomoč po 4000 Din kmetskim mladeničem za kletarsko prakso. Tečaji se bodo vršili preko ztme. —g Prva francoska blagovna postila-tev v Rušilo se je izvršila te dni. Poslano je iz Marstlje po nekem ruskem parobrodu sto vagonov kemikalij. —g Romunska koruza. Letošnji pridelek koruze v Romuniji se no zadnjih uradnih podatkih ceni na 4 milijone ton. Domače potrebe ie 2H milijona, tako da ostane za Izvoz 1 >? milijona ton. —g AMcohol. Alkoholni konzum v Franciji je veVk. Leta 19*3. je znašal konznm čistega alkohola 1.651.000 hl, leta 192!. 788.000 hI. prihodnje leto kaže že zopet narastek 925.000 in za lansko leto nad 1 milijon hI. Število pivnic je padlo od 1913. dalje na 318.000, leta 1922 pa je zopet na- rastlo na 328.000. Norveška je porabila iga- t-ja lansko leto 13.8 milijonov litrov; pred vojno okoli S milijonov litrov na leto. —g Oslic iz tobakovega temena, hi Bolgarije poročaj-"., da so pričeli tam toba-fcoVo seme predela vati za produkcijo olja :a hrano. Pravijo, da -e produkt izvrstea. Olje ie sorodno makovemu. En ha toba-kovega nasada do do 1300 kg semena, 100 kilogramov pa je potreb: o za proizvod 30— 35 r:? te^a Ija. Tako poročalo gospodarski BstL —Z Sovjetska banka v Parizu. Fran« coski listi poročajo, da potekajo u speta* pogajanja za ustanovitev ruske sovjetske banke v Parizu, kt jih vodi ravnatelj r*a-sko, azijske banke. —g Sladkorna produkcija v A v stri* je letos za 20% večja nego lanska. Sladkorne tvornice bodo dale okoli 60.000 ton rafioi-ranega sladkorja. Za notranji konrum J« potreba 120.000 ton. Uvoza bo torei 50%. —g Zlata pariteta srednjeevropskih držav koncem novembra. Nemčija: 1 zlata marka — 1 bilijon papirnih mark; Avstrija: 1 zlata krona — 14.400 papirnih kron: Češkoslovaška: I zlata krona = 6.90 Kč: Jugoslavija: 1 zlat dinar = 15 papirnih dinarjev,- Poljska: 1 z*oty = 1.800.000 papirnJ* ir-ark: Madžarska: 1 zlata krona = 17.000 papirnih kron; Romunska: 1 zlati lej = 36 papirnih lejev; Italija (od 17.—2X aovj: 1 zlata Ura == 4.47 papirnih lir. —Z Mednarodni sejem za usnjarsko Industrijo t Milano. V Milanu se vrši od ti do 29. januarja 1925 prvi mednarodni sejen za usnjarsko industrijo. Za čas velesejm* se vrši v Milanu: Kongres trgovcev s kožami. Nacionalni kongres čevljarske industrije hi Nacionalni kongres trgovcev s kožrtf-m! izdelki. —g Dobava flvlL Dne 12. decembra ti. ob II. url dopoldne se bodo sklenile v pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani pogodbe glede dobave telečjega mesa. mleka, svinjske masti, fižola, riža, JeŠprenčka, plenic -nega zdroba, makaron, kave, sladkorja ro kisa. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske m obrtniška zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Prodaja starih sodov (1050 komadov) se bo vršila dne 2t). decembra tL pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Prodaja starega ieleza ln karMd-nlh kant. ki bi se imela vršiti pri ravnateljstvi! drž. železnic v Sarajeva dne 11. decembra t. I. se ne bo vršila. 564/a —g Dobava. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: dne 17. dec t 1. glede dobave kompletnih skretnte; dne 20, dec, glede dobave 2000 kg svinčenih plomb; dne 27. dec. glede dobave 2500 kg špage sa plombe ter glede oddaje snaženja proge Vinkovci - Brčko (odstranitev grmičevja itd). — Predmetni oglasi z natančnejšim! podatki so v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled. 563'n —Z Prodale. Glavna carinarnica v Ljubljani bo prodala dne 10. decembra t. L ob pol 10. uri dopoldne v svojem magacinu B zaboj (96 kg) pisemskega papirja in kuvert, ob 10 uri pa zaboj (131 kg) cevi od mehkega kavčuka. Predmetna oglasa sta r pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. 562/a Bujni, svilasfi lesfe IJ^*:T-*W•■' •!**»« *M*eiBfll po rednem umivanju glave s Elida" Shampoon Košaro da je res tudi nekoč pozabila, toda ne na trgu, amnak v cerkvi in da je to bistveno nekaj drugega, kot sem jaz trdil. V košari da sta bili dve kolerabi, malo kisle repe, eno natrto jajce, nekaj korenja, en petršitček in pol paradižnika in da itak nič drugega s trga ne nosi, kot to. odkar je pri nas, razen semtertja kakšnega kopuna, ki pa se. kadar je pečen, vedno v čisto navadno puto izpremeni. Sicer pa da bi bil jaz lahko tudi rekel, da je košara Rozo pozabila in ne Roza kolaro — če bi bil kaj galanten! Tretjič, da je sicer res, da sva Jaz in ona iz ene in iste vasi doma. a da nikakor ni res, da bi bila ona kaj ponosna na me, pa če sem jaz še tako ponosen na njo! Četrtič, da tudi tisto, kar sem pru-vil o zaklanem petelinu, ki je sfrčal skozi kuhinjsko okno, ne odgovarja povsem istini. Petelin da je bil kvečjemu napo! zaklan in nemara še tisto ne. ker se jI je preveč smilil in je raje pustila, da je sfrčal, kot bi bila njegovo kri gledala. fn je res, da Je povest o petelinu nekoliko drugačna, kot sem jo pravil! Človek pozabi včasi kaj, a ko sem vse dobro premislil, sem se spomnil, kako je bilo. Ako je petelin tistikrat, ko je sfrčal izpod noža na streho skladišča, kaj pel, mi sicer tudi danes še ni znano, da pa je pozneje oel to. dobro vem. Oh, in kako je pel! Tri dni in tri noči se je neprestano drl! Zddo se je, kakor bi norce bril iz koga. Komu je vse to veljalo, o tem si lahko misli vsakdo, kar hoče, Die Gedanken sind frei! Govoriti o tem pa bi bito nevarno. Vsaj jaz nočem, da bi me kdo še kdaj za jezik prijel! O, tisti petelin je bil pravi kujon! Tri dni smo plezali jaz, žena in Roza po lestvah za njim, pa nam je vsem vkup fige kazal! Po koncu je bila že vsa okolica! Zlasti zaradi njegovega petja! Ljudje so tožili, da nimajo počitka. Stranke iz naše hiše so poslale celo deputacijo k hišnemu gospodarju in so zahtevale, da naj mi odpove stanovanje. Na srečo pa so bile te stranke sami državni uradniki pa si je mislil naš hišni gospodar, ki mu leži že davno stanovanjski zakon v želodcu: »Cim prej vas vrag odnese iz hiše, tem bolje zame!« In ni prav ničesar ukrenil ne zoper mene, ne zoper mojega petelina. Ampak s petelinom je bil res križ! Hotel sem razpisati že nagrado za tistega, ki bi ga vjel, ko mi šine srečna misel v glavo. Domislil sem se, da poznam v Trnovem moža, ki je svojčas cipe lovil. In vas lepo prosim, da me ne razumete napak! Nič muzanja, prosim! Cipe so nedolžne tičice, ki jih žene vsako jesen hrepenenje iz severnih krajev preko Trnovega v južne dežel«. In jih polovijo pri tej priliki sila veliko in seveda tudi pojedo! Kalkuliral pa sem tako: Človeku, ki vjame majhino cipo, ne bo težko, vjetl petelina, ki ga je kaj prijeti! In sem se takoj napotil v Trnovo. Toda moj znanec me je slabo potolažil, ko sem mu bil obrazložil svoje težave. Zmajal je z glavo in odgovoril: »Petelinov pa pri nas ne lovimo na limanice!« »Kako pa potem?« »Saj sam ne vem! Mislim pa. da opravljajo pri nas ta posel kuharice. Saj imate morda tudi vi kakšno?« ■»Oh, seveda jo imam,« sem vzdih-nil. ->Toda.. .« »A tako!« Moj znanec me je takoj razumel! »Potem vam pa napišem na* slov postreščka, ki se razume na take stvari Ta je nedavno v Mestnem logu divjega zajca za bedro vjel. ni šment, da bi ne vjel petelina!« Zahvalil sem se za naslov in se podal na iskanje. Dolgo sem se zaman trudil, naposled sem mojega postreščka zalotil pri »Šestici«, ko je ravno použival veliko porcijo goljaža — če se velike porcije sploh še kje dobijo dandanes! Niti trenil ni z očmi proč od gotja-ža, ko sem mu pravil, po kaj sem prišel. Zahteval je ime in priimek, ulico, hišno Številko in nadstropje in jedel naprej'. In da že pride, ko se naje. Pogledal pa me ni malo ne, tako da sem se mu mo- ral predstaviti, ko je naposled vendar prišel k meni. No, mož se je obnesel! Petelin je bil tako presenečen, ko je vzrl uniformo pred sabo, da se ie dal tebi nič, meni nič prijeti. Računal pa je postreŠček za svoj trud natanko dvakrat toliko, kolikor je bil petelin vreden in smo napravili torej vsekakor lep dobiček! A jaz postreščku nič ne očitam! Kaj more on za to, da ni bil petelin več vreden! To bi bil torej obračun z Rozo is petelinom! Potem pa še moja žena! Ta šele, ta! Da ji je neka prijateljica rekla, da je to sramota, ako se take reči ljudem na nos obešajo in da bi bilo za naš ugled mnogo bolje, ako bi ljudje mislili, da Jemo pri nas kapune in fazane, kakor pa če vedo, da jih ne jemo! Sicer pa da. če je tudi res, da je imela ona tisto puto nekaj časa za petelina in nekaj časa za kopuna, se ji to ne more šteti v zlo, ker je imela puta po vratu tisto dolgo perje, ki ga imajo po navadi .samo pristni kopuni in da s« je zmotila mati narava, ki je okitila puto s kopunovim perjem in ne ona, ergo! Sploh pa da je bila tista puta nekak fenomen, ki bi mu moralo biti mesta v kakem prirodoslovnem muzeju in da sem jaz nravi t**mpec, da se na to ni-*e\r. -pomnil ergo — Poiem pa, če ne vem mar, da pravi Latinec: *>Errare. humanum jtttU? In k* To in ono. Največji spomenik na sveto. V Severni Ameriki nameravajo postaviti ogromen spomenik armadi in njenemu voditelju v času vojne med Severno in Južno Ameriko. Ves spomenik bo izklesan v Stone MountaJn iz granitne gore. Dolg bo 2500 m in visok 250 metrov. Po svojem obsegu bo ta spomenik največji na svetu. Egiptovske piramide in znamenita sfinga so v primeri z njim malenkost Kip generala bo tako ogromen, da bi mu segala ^nadstropna hiša komaj do stremen. General bo namreč izklesan na čelu svoje armade na konju. Na spomeniku bo izklesano tisoč vojakov. Kip vsakega vojaka bo visok do 42 m. Nedavno je bila dovršena generalova glava. Ta dogodek so proslavili Amerikanci z bogatim zajtrkom. Trideset oseb je sedelo v šotoru, postavljenem na rami kamenltega generala. Cisto po amerikansko, kajne? V tehničnem oziru je ta ogromni spomenik nedvomno zanimiv pojav in obenem velik uspeh. Veljal bo po predhodnih računih 4,000.000 dolarjev. Sredneo skupino bodo delali tri leta. Kipar Gutson Borgloom si je izmislil sledeči način: postavil je ponoči ogromen svetilnik, ki je metal konture srednje skupine po njegovem načrtu na bližnji hrib. Cela armada umetnikov je slikala obrite vojakov na granit. Telefon je služil za popravke, ker na razdalji 360 m model risbe ni bil Jasen v vseh podrobnostih. Umetniki so viseli med delom na jeklenih verigah, pritrjeni vrh gore. Lestve in košare za delavce vise na jeklenih verigah nad brezd-nom, globokim 250 m. Da bi se ne pripetila nesreča, ko padajo doli granitne plasti, so začeli klesati kip zgoraj. Najprej generalov klobuk, nazadnje pa konjske podkve. Da bi mogli zaznamovati obrise generalove glava in klobuka, so morali izvrtati v granitno skalo 20.000 lukenj. Inicijativo za ta spomenik je dala korporacija »Ujedinjenih hčera konfederacije«. Sredstva so zbrali deloma a prostovoljnimi prispevki, deloma pa je darovalo v ta namen mesto Atlanta v državi Oeorglja. Spomenik se nahaja 30 km od mesta Atlante. Gostota zemlje. Po novejših ugotovitvah znaša srednja gostota zemlje 5.54, gostota zemeljske skorje na površini pa povprečno 2.7. Gostota zemlje v središču presega srednjo. Po novejših odkritjih povzročajo to povečanje go-atote proti središču v prvi vrsti težke kovine v notranjosti zemlje In samo v neznatni meri zgostitev različnih plasti pod visokim pritiskom zgornjih plasti zemlje. Povečanje gostote proti središču zemlje se na vrši neprestano in ne v odvisnosti od oddaljenosti od središča, temveč skokoma. O tem pričajo Številke, Iz katerih le razvidna brzina valov pri potresih. Prve točne podatke o tem pojavu ie zbral E. VVlchert, ki smatra, da sestoji zemlja iz homogenega jedra z gostoto 8.2 in homogene skorje s gostoto 3.0—3.4. Površina razdelitve teh plasti leži po njegovem mnenju na razdalji •/« zemeljskega radiusa, če računamo od središča. Po novejših raziskovanjih V. Klussmanna nahajajo znanstveniki v zemlji ne dve, nego tri plasti. Površino razdelitve domnevajo v globini 1,193 in 2,454 km. Gostota zgornje plasti znaša 3.4, srednje 5.5 (železna ruda) ln spodnje 7.8—8.9 (železo in nikel). Če predpostavljamo, da vladajo v notranjosti zemlje razmere, ki se pokore zakonu o hidrostatiki, lahko trdimo, da znaša pritisk v središču zemlje okroglo 3 milijone atmosfere. Takega kolosalnega pritiska v latoratorijih seveda ne moremo doseči. Mogoče je, da so pri takem pritisku svojstva snovi čisto drugačna, nego na površini zemlje in da so nekatere snovi tam v obliki trdih, druge pa v obliki mehkih teles. Zadnje čase so znanstveniki opredelili gostoto zemlje na nov čudoviti način in sicer na podlagi teorije o plimi in oseki pod vplivom lunine in solnčne privlačnosti. Ce bi imela zemlja lastnosti tekočega telesa, bi bila njena lega pod vplivom plina perpendl-kularna k liniji naklonjenosti, če bi pa bila absolutno trda, bi predstavljal kot med njeno površino in lego te Unije največjo razliko. Prvenstvo v teh spoznavanjih ima ruski učenjak Orlov. Njegova opazovanja SO sem jo vprašal, kdaj, kje in kako se je naučila latinsko: da je to postranska stvar, če kdo zna latinsko aH ne, vsekakor da gorenji izrek velja pri vseh kulturnih narodih, ergo — In sam veliki Goethe da pravi: »Es irrt der Mensch, so lang* er strebt!« mi vsi pa da Živ dan hrepenimo po kopitnih in fazanih, ergo — In da je Goethe že Se toliko kot sem jaz (ta me je prav posebno pogrela!) in da je Goethe vsekakor taka kapaciteta, da se po pravici lahko sklicuje nanj, ergo — In ob koncu koncev, da tista puta niti tako slaba ni bila, kakor sem jat hotel ljudi prepričati, dokaz za to, da nam je ni prav nič ostalo ln da je bila res najmanj tako dobra kot kak kopun, ker možu da ne gre samo ljubezen »kozi želodec ampak je od tega, kako se počuti njegov želodec, odvisno vse njegovo razpoloženje, a Jaz da tem se tl* srlkrat tako od srca smejal kot le ni* koli v svojem življenju, ergo — Spričo tako logike, spričo takih ar* gumentacij in ergomentacij (gg. kritike opozarjam na novo besedo ln samosvoj jeziki) — spričo vsega tega ml ne preostaja nič drugega kot popolna in brezpogojna krpitulacija — Ergo preklicujem vse, kar sem kdaj * svojem življenju napisali «•** dala v tei razliki Vi veličine za slučaj absolutno trde zemlje. Tako lahko smatramo, da se zemlja po svojih lastnostih in gostoti približuje Jekleni obli. Zadevni eksperimenti s vodoravnim nihalom so potrdili toeretično domnevo, da se zemlja redno nekoliko deformira, da njena skorja takorekoč diha. Vidimo torej, da prekaša znanost vsako fantazijo. Madžarski politični emigranti v Moskvi 27. novembra to prispeli z jutranjim vlakom iz Ljeningrada v Moskvo madžarski politični jetniki, ki Jih je madžarska vlada osvobodila kot talce za svoje politične zločince v Rusiji. Svečani sprejem je zbral na Oktoberskem kolodvoru v Moskvi vse politične emigrante, med njimi tudi madžarske. Vlak so sprejeli s prepevanjem »inter-nacljonalel« in z delavskim orkestrom ki je Igral revolucijonarne himne. V imenu komunistične internacijonale ln madžarske komunistične stranke je pozdravil goste Bela Kuhn. V svojem govoru je naglašal, da tvorijo ti emigranti del madžarskih revolucionarnih borcev in nosilcev tradicij madžarske revolucije. S svojim pokretom je madžarski proletarijat pomagal sovjetski Rusiji v najbolj kritičnem momentu. Sovražniki naroda so vrgli v ječe borce madžarske revolucije, ali ječa ni mogla uničiti njihove revolucijonarne volje in odločnosti. Emigrante so pozdravili še drugi zastopniki ruskih in inozemskih komunističnih strank, nakar so jih spremili z rdečimi zastavami in orkestri v dom političnih emigrantov na Voroncovem polju, kjer ostanejo na počitnicah dva meseca. V skupini teh emigrantov je nad 120 oseb. Med njimi vzbnja največje zanimanje invalid Cele, ki je služil svoj čas v ruski rdeči armadi, kjer je na severnem bojišču izgubil nogo. V pogovoru z novinarji je Cele izjavil: Po bivanju v sovjetski Rusiji, kjer sem dovršil univerzo Sverdlova, sem se vrnil domov in začel propagirati komunistične ideje. Zato so me aretirali ln obsodili na 12 let težke ječe. Presedel sem v nji dve leti. Ko je nam zastopnik sovjetske Rusije sporočil, da se bliža čas osvoboditve, je bila naša radost nepopisna. Ali vodstvo jetnišnlce je nas hotelo zakovati v verige. Pred odhodom so nas posetlll delavci, ki jih nismo nikoli poznali. Pravili so nam o resnem gibanja med delavskimi sloji. Socijaldemokratlčnl voditelji slede temu pokretu, kar pa ne ovira delavstva v njegovi neodvisni organizaciji. Iz mračne ječe smo prispeli sem v popolno svobodo. Tu Je mogoče delati, ustvarjati bodočnost ln organizirati boljševiško stranko. Božično veselje bo prikipelo do vrhunca, ako boste svoje obdaril s primernimi modnimi potrebščinami ali z dežnimi plašči, ki bo gospodom ie najbolj dobrodošel *6T DragO Schwab, Ljubljana Proces proti morilcu Harmannu V četrtek dne 4. t m. se je pričel v Hannovru proces proti homoseksualcu Harmannu, ki je menda eden največjih morilcev te vrste na svetu. Slučaj je splošno znan. Dne 17. maja t. I. so našli v reki Le ini pri Hannovru dve človeški glavi, katerih se Je držalo še meso. Obe glavi sta bili preneseni na policijo, kjer se je vršil komisijonalnl ogled, ki pa je končal brez vsakega rezultata. Kasneje so se zopet našla človeška okostja, vendar je tudi topot ostala preiskava brezuspešna. Dne 13. junija pa sta bili ls vode zopet potegnjeni dve glavi in poleg tega so izvlekli iz reke celo vrečo človeških kostL Sedaj Šele so prišle kriminalne oblasti do zaključka da so postale žrtve, čUIh okostje Je bilo potegnjeno ia vode. žrtev zločina. Na podlagi sodno* idravniške preiskave se Je ugotovilo, da so to glave veCInoma mladih dečkov. Nastalo Je vprašanje: Kdo je zločinec? Neki uradnik nravstvenega oddelka Je kot zločinca osumil znanega homoseksualca Fritza Harmanna, ki Je bil nekoč osumljen stičnega dejanja. Policijske oblasti, predvsem policijski ravnatelj von Becherath, se niso mogle odločiti za Harmannovo aretacijo, ker je ta policiji večkrat služil kot vohun in je bil celo takozvani »špice)]« v borbi zoper komuniste. Pač pa je bila policija mnenja, da je treba Harmanna opazovati in ga zalotiti pri dejanju. Usoda pa je hotela drugače, kajti Harmann se je vsled svoje drznosti sam vjel v mrežo. Neke noči je Harman zopet zvabil k sebi novo žrtev in sicer je bil to mladenič Kurt Fromme, katerega le zločinec zlorabil. Da-li se mu ni posrečilo te žrtve umoriti, ali pa je bil Fromme toliko oprezen, nI znano — ugotovljeno je le, da se je hotel Harmann svojega ljubimca, ki je verjetno zahteval odškodnino, na popolnoma drug način izncbitl. Ovadil Je From-ma in ga izročil stražniku. Pri dogodku Je bil slučajno navzoč tudi neki uradnik nravstvenega oddelka, ki je ukazal stražniku, da aretira tako Froma, kakof Harrmanna. Isti uradnik je kasneje tudi preprečil, da se aretirani Harmann Izpusti Iz preiskovalnega zapora. Harmann Je trdovratno tajil, da M bil identičen z morilcem mladih dečkov, Čijih glave so bile potegnjena Is vode. Usoden slučaj pa Je morilca raskinkal Med številnimi nenadoma ist InlDmi mladeniči Je bil tudi 1 oletni Robert VVItzeL Dne 31 Joni) a |e oče v lobanji, ki so Jo potegnili la Leine, na zobovju ia na brazgotini na Četa« Identificiral svojega sina. ZloČmec Hermana Je bil konfrontirao s starši nesrečnega ■ WUsia» vendar la la aadaUe trda svojo ae- i dolžnost Dne 29. junija sta odšla zakonca Wltsd v Harmannovo stanovanje, če bi morda odkrila kaka sinova oblačila. Har-mannova gospodinja M. Engelnova pa Je imela nezakonskega sina, ki Je nosil oblačila umorjenega sina. vendar ga topot ni bilo doma. Dne 1. julija pa Je pri novi hišni preiskavi VVltzelova opazila dečka z oblačili svojega sina in opozorila na to uradnika. Mladenič je priznal, da mu je obleko podarila njegova mati, ki jo je dobila ou Harmanna. Sedaj je Harmann priznal svoj zločin, priznal pa je tudi še nadaljnih 26 homoseksualnih umorov. Razgovor s Plaarmannom. Dunajska »Stunde« prinaša obširen opis razgovora, ki ga j c imel z zločincem znani kriminalist Hans Hyan. Hyan med drugim morilca dovolj karakterizira in opisuje tako njegovo fizioguomijo, kot njegove kretnje, njegov značaj itd. V profilu ima Harrmann odločne Antonijeve poteze, ki odlikujejo homoseksualca, dobro Čelo, fin nos, ki se zdi od spredaj Širok. V usMh Jt krepko zobovje, oči pa ima nekoliko zastrte, kar Je slučaj pri mnogih njemu enakih. Njegov pogled je negotov, nejasen in izdaja raztresenega človeka ki svoje misli težko koncentrira in jih skvša navzlic temu prikriti. V govoru je mestoma miren, mestoma razburljiv. Njegovo vedenje je otročje, polno radovednosti in izraža se v njem prikrit strah. V ostalem je srednje postave, šir^k in rej en in moče mesnate roke ga izdajajo za močnega človeka. V govorici Je neverjetno gobezdav in sc smehlja ob vsnki pri'iki. smehlja in smrje se tudi, kadar pripoveduje re?i. pri katerih zastane drugemu človeku kri v žil?h. Ne smeje se morda iz zadrege, da bi drugega odvrnil od potrovora. Ne smeje se kakor norec (ki pa ni), ali kakor eden, ki ne more raznmet! groze in ogorčenja svoje okolice nad svojimi zTočint » ... In potem sem mu odrezal glavo ... aH . . . najpreje sem zavil notri... v papir ... da . . . dali četudi so imeli oči zaprte ... in potem sem vzel glavo... in jo postavil v kot . . . haha! . . .« m strahoviti človek se je jel smejati. Otročje prijazno se Je smejal in kazal široko vrsto svojih belih zob, s katerimi le svojim žrtvam baje prekriže! vrat . . . Potem zopet zatrjule: »Nisem Jih hotel usmrtiti! . . . Ah ne! . . . Saj so mi ugajali ... Ne morem tega povedati . . . Ne vem kako se Je to vedno dogodilo . . . Ničesar pa noče vedeti o premišljenem umoru In o izvršitvi usmltrtve. O tem molči kakor grob. Zatrjuje samo: »Zjutraj, ko sem se zbudil, je ležal mrtev poleg meneč . . . Proces, v katerem bo zaslišanih okoli 190 prič, bo trajal najmanj 1fi dni, nakar bo razglašena obsodba. Razprava naravno vzbuja ogromno senzacijo In so k obravnavi prispeli celo novinarji Iz Amerike. Filmski vestnik. Ljubljana Ima svojo filmsko senzacijo. Kino Matica Izvaja nemške »Nibeluge«. Film je krasno delo nemške filmske industrije, ki se lahko pokaže po celem svetu. Naše občinstvo sprejema film z veliko radovednostjo in opazuje notranje dogodeva-nje, pravljico kot tako, početje Germanov preteklosti tn njihovo pojmovanje človeške zvestobe. Lahko rečemo, da je naše občinstvo prav dobro pogodilo notranjo, duševno vrednost tega nemškega propa-gandističnega dela. Našemu občinstvu ni všeč zvijača kot hvalevredna lastnost junaka. Ta zvijačnost pa je splošna moralna karakterizacija nemškega naroda. Povsem drugačni so junaki jugoslovenskega naroda. Kraljevič Marko se bori z močjo in hrabrostjo. Naš kralj Matjaž naznanja bodoče kraljestvo prostih bratov. Pri Nemcih za-vratnnst in umor v glavni, v zgodovinski nemški pravljici! V pravljicah pa se zrcali duša naroda, njegov etos. To velja za Nl-belunge kot take, ne pa za film. ki je res lepo dovršeno delo. Film služi nemški propagandi, mi pa ga sprejemamo kot radovedneži, ki se hočemo avtentično informirati o vrednotah nemške duše in nemškega naroda. Ne moremo po tem. kar se v filma vidi, reči, da so te vrednote baš simpatične. Tudi ob filmih se dajo razbirati taka pojmovanja in spoznavati narodne filozofije. Filmsko Senzacijo v enakem smislu doživi Ljubljana z drugim epohalnim folmom, k{ po svoji tehnični strani vsakor presega vse, kar se je doslej nudilo Ljubljani. Je to film v dveh delih »Helenac, ki se bo izvaja! te dni v »Ljubljanskem dvoru«. Delo Je vsekakor popolno. Režija slino spretno Izvedena, prikazi nedosegljivo Jas*! In precizni, tok dejanja logičen. Pred nami se razvrščajo pokrajine m ljudje starogrškega sveta. Kult lepote m človeškega telesa ter ljubezni stopa pred nas. Tu vidimo starogrške templje, velika tekmovanja v stadi-jonu, A dani so ve obrede, lepo Heleno in zalega Parlsa, sploh ljubezensko življenje, ki je neprimerno lepše kot ono. k! ga Uvimo danes po beznlcah, barih In velfkomestnlh šantanih. Dejanje tega filma obsega starogrško pravljico o Troji, o ropu lepe Helene, o obleganju Troje, skratka Homerjev epos. Kakšna razlika med nemškim pravljičnim svetom m med sijajnim pojmovanjem življenja po grški pravljici! Tamkaj zvijača ln nasilje, tukaj pošten dvoboj, obožavanje lepote In telesne harmonije. Vse slike tega nima so sila plastično izdelane, zlasti mogočni so svetlobni učinki". Pri filmu Je moral sodelovati ogromen aparat ter več desettlsoč ljudi. Razkošni kostumi se naslanjajo na starogrške noše. Po omledevicah modemih »tragedij« ln »ljubezenskih« dram, večja filma, ki nam predstavlja dva naroda fn njihovo duševno, bistveno različno življenje v davni preteklosti! »Mikrob komuntena.« Tako se Imenuje originalni kino Htm uradnega organa sovjetske vlade »IzvestU« Boljsevlki so prišli na originalno misel demonstrirati, kako nastane Ust, kako se se-staviia, mcura, Maka ia rasilrja vsaka šte- vilka. Ta film ima namen seznaniti delovno ljudstvo z novinarskim delom in ilustrirati to delo z živimi ln značilnimi slikami. Film kaže, kako se vrši seja višjih državnih uradov, kako podpisuje Rikov dekret, kako sporočajo po telefona ls tega ali onega urada, da so prejeli materijal in kakšna pota hodijo odredbe centralne vlade po podrejenih uradih. Gledalci vidijo vse vodilne osebe, fotografirane med vsakdanjim d:lom, obenem pa naravne slike, ki pojasnjujejo to delo. Vrši se zasedanje sovjeta truda in obrambe m na filmu vidimo Kamenjeva, kako govori. Občinstvu se nudi prilika, da si ogleda tudi ostre momente politične borbe v zapadnih državah, tako n. pr. padec Milleranda v Franciji. Da pokaže masam oboroženo silo, je naročila sovjetska vlada sike iz življenja rdeče armade, ki jo kaže gledalcem v različnih in zanimivih prizorih. Tako ilustrira s pomočjo filma vse važnejše momente iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenia z namenom, da pokaže prebivalstvu zadnje zakotne vasi, kako gradi na razvalinah stare Rusije novo življenje. Glavno vlogo igra v komunistični propagandi seveda tisk, m zato Je tudi v filmu nov'narstvo na prvem mestu. Boljševički politiki računajo s kulturno zaostalostjo ruskih mas. ki večinoma nimajo pojma, kako nastane li*t Kakor povsod, tako misli preprosto ljudstvo tudi v Rusiji, da mora biti vsak dopis na uredništvo objavljen, kakor da bi list ne bil odvisen niti od časa, niti od obsega, niti od onega vsakdanjega važnega in nujnega gradiva, ki mora biti na vsak način še isti dan objavljeno. List živi samo en dan. Gradivo, ki ne pride na vrsto danes, izgubi navadno Jutri svojo aktualnost. In zato hoče sovjetska vlada potom filma seznaniti mase z novinarskim delom, da sprav! svoj tisk v čim tesnejši kontakt s čitatelji. — Tajna poroka Charlie Chapllna. Pred dnevi so listi demantirah vest, da se namerava glasoviti kinokomik Charlie Cha-plln poročiti s svojo dražestno partnerico, sedemnajstletno etivo Lito Grey. Sedaj prihaja iz filmskega mesta Los Angelos vest. da se Je Charlie Chaplin tajno poročil s svojo tzvoljenko Preteklo leto so krožile vesti, da se Chpalin. ljubimec vse klnopub-like, poroči s filmsko zvezdo Polo Negri. Zaroka med obema pa se je razdrla. Chaplin je bil že enkrat poročen. Leta 1921. pa se je od svoje prve žene Mildred Harris ločil. ZA •l-T IN ZIMO SOVSE NOVOSTI KAMGARNA SUKNA DOURL LODEN COUVERCOUT PALMERSTON ZA MOŠKE OBLEKE IN SUKNE LFAUŠ SUKNO TRAVER3 KASAM KAMGARN ZA DAMSKE KOSTIME IN SUKNE PLIŠ _ KRI MER BARŽUNT A^TRAHAN DEFTIN ZA DAMSKE PLASCE IN JOPE v bogati izbiri ter najdovršenejlih kakovosti došle. Ogle i te al zalogo in Izložbe, prepričani bodete da se kvalitativno najbolje kupi pri LENASIaGERKMAN LJUBLJANA O. Sw Marden: Grešna ljubav. Kaj vam prinaša vaš uspeh ? Prevedel dr. F. S. Pod pogojem da ste dosegli uspeh- 1. ) Kaj napravite s svojim denarjem? Kako ga porabite, ali v svoj hasek aK v svojo škodo? 2. ) Kaj vam prinaša? Kakšne bodo posledice? Up in pogum za druge ljudi, n*stl ali pa večjo priložnost, da bi pou'auJ« drugim? 4. ) Kaj pričakujejo od vašega bogastva? Kaj pomeni za ona, k' so ta va-n p v magali pridobiti — širše al! ožiš ŽIvijenie? Ali so v vašem bogastva njih »vi up) pokopani, njihova častihlepnost vdulena, njihove nade ia njihovi izgledi enlčent? Ali je vala sreča smanšala njihovo srečo? 5.) Kaj vam pripoveduje val denar? Ali vam govori o koristnosti, o Izpopolnjevanja samega sebe, o vzgoji, o kulturi, o potovanjih, o knjigah? Ali vam nI dal denar motnost, da pomagat« dragim? Att vam al omogočil razširiti val vpliv in doseči le j vtčje uspehe? AH vam denar služI zs Čine darežljivosti ali lakomnosti, sa predmet lir- . šfl! načrtov si! omejenega plitkega Življenje? i Pred okrajnim sodiščem v okraju Fa-voriten na Dunaju se je v sredo obravnaval izreden slučaj. Gre za grešno razmerje med bratom m sestro, ki je trajalo par let, dokler ni bila o tem ononimnim potom obveščena policija. Zagovarjala sta se 21 letni Leopold R. m njegova dve leti starejša sestra Hermina. Brat je bil rojen v ubožnici in nato iz-ročen v neko zavetišče. Roditelj so že davno pomrli. Brat in sestra se za časa svoje otročje dobe nista videla nikoli, vedela pa sta drug za drugega. Prvič sta se videla pred petimi leti. Bratu, ki je ime! 16 let, je sestrica, o kateri je vedno sanjal, ugajala. Ni pa se zavedal takrat, da so njegovi občutki do sestre drugačni, kakor jih goji brat napram sestri. Pred dvema letoma je sestra izgubila svoje službeno mesto, brat jo je vzel k sebi, jo popolnoma oblačil ter skrbel zanjo. Končno ji je priznal svoje občutke in zahteval, da se mu vda. Vse njene pomisleke, da je ta ljubav grelna, je znal ovreči. Bil je strasten, Ijubez-njiv in ljubosumen ljubimec Na sodišču je devojka izjavila, da sta se ji zdeli ti dve leti ljubavi kakor sen. Tu in tam se ie zbudila iz tesna sna In s strahom je mislila na posledice, ki bi lahko vsled njene grešne ljubezni nastale. Večkrat je mislila na samomor, toda vedno se je otresla mračnih misli. Brata je ljubila ln bila mu je hvaležna. — V zadnjem času sta stanovala skupaj kot podnajemnika v desetem okraju. Sodišče je obsodilo oba obtoženca na teden dni zapora, pogojno pa na tri leta. V razlogih je sodnik navajal, da gre za prav izreden slučaj. Oba obtoženca sta sicer brat ki sestra. Vendar ju opravičuje dejstvo, da nista bila skupaj vzgojena In da sta se šele kasno seznanila. Zavest krvnega sorodstva Je pri njih vsled čudne usode v mladosti popolnoma izostala. Sedaj bosta morala bivati ločeno. coiombo cmoN m 100 On tes No. I Prigodhe in šaljivke. Dva vesela dneva. Orški glasbenik in pesnik Hlponaks je bfl tako grd, da ga Ženske niso marale. Da se nad njimi maščuje. Je zložil sledečo kitico: »Dva dneva sta, ko z Ženskami je radost: na dan poroke in na dan pogreba«. Rahločuten mož. Kmetlču v hrvatskem Zagorju je umrla žena, pravzaprav pa je le padla v dolgotrajno nezavest vsled srčnih krčev. Ko so Jo nesli pogrebe! skozi nizka vrata, so zadeli s krsto ob podboje, da Je pokrov od-letel. Vsled sunka se je navidezno mrtva prebudila. Seve so Jo nesli nazaj v bolniško postelj. Cez nekaj dni pa je žena vsled splošne oslabelosti resnično umrla. Ko so pogrebe! drugič dvignili krsto, je tekel »neutolažljivi« vdovec pred njimi ter zakllcal med vratml: »Možje, sedaj pa le previdno, da se ne zgodi zopet nesrečal« Lagati zna tudi on. Neki lažnivec je pripovedoval v družbi, da je v petih minutah pre)ezdil pol milje daleč. Družba je vprašala navzočega priznanega jahača za mnenje. Ta je odgovori: »Tako jahati ne znam, znam pa ( iko lagati tudi«. Luter drugi. V Berlinu so krstili novo lokom o ti. Ime »Luter«. Pri prvi vožnji pa je lokomotiva obstala, ker se Je nekaj v notranjščini polomil^. Navzoči Šaljivec ie pripomnil: »Sedaj lahko reče, kakor je rekel prvi Luter pred cerkvenimi sodniki: -»Tu stojim, ne morem drugače. Pomagaj ml Bog! Amen.« Kaj se pravi kreditirati. V trgovski šoli je vprašal učitelj sma malega trgovca in gostilničarja, kaj pomeni beseda »kreditirati«. Učenec: »S kredo pisati na duri«. Otroška nedolžnost. Dva otroka sta ogledovala sliko. Id je predstavljala Adama in Evo v raju. »Kateri obeh je Adam?« je vprašala deklica. »Kako naj jaz to vem, saj nimata obleke«, je odgovoril deček. Razlika med samcem in samico. Neki lovec se je pritoževal, da vedno ustreli zajko ter pristavil: »Rad bi poznal sredstvo, kako je ločiti v begu zajca od samice.« — Nič lažjega kot to«, odgovor! Šaljivec. Ako je pritekel, je zajec, ako pa je pritekla, je samica.« Nevaren poziv. Profesor (dijaku): »Kako Izračunamo vsebino trikotnika?« — Dijak (mrmra zase): »Kakšen o*ei je ta profesor. Kako naj jaz to vem!« — Profesor: »Kako ste rekli? Povejte le glasno — morebiti imate prav!« Hvaležnost. Neki francoski odvetnik je zapustit umobolnic! 10O0 frankov ter zapisal v svoji oporoki: »Taki ljudje, ki so v tem zavoda so mi dali najmanj desetkrat več zaslužiti« Zdravnikovi agenti. Nekesa zdravnika ie vprašala gospa, kako da ima vedno toliko pacijentov. Zdravnik: Imam tri izborne agente, ki delajo tame popolnoma brezplačno In mi dovajajo pacijente; Imenujejo pa se: siromaštvo, aezmeraoat ia domišljija.«