Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2003 070(697.12 Ilirska Bistrica) Ilirska Bistrica, letnik XII - št. 158. - november 2003 - cena 300 SIT A 2000360,158 3&ART grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica f< Banka Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO »FJRIEND« NORA PRIČAKOVANJA V MIKOZI ■ VEC NA STR 3 NOVO MOBITELOVO POSREDNIŠKO MESTO POLEG JELŠ AN TUDI V ILIRSKI BISTRICI!!! IMlgAlPJ % n i CERKVENIK NA PLAČU >že riha * zamrzni * školjk ' “ba< *koB Carjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 .......... Računovodski servis Erik Muševič s.p. Vojkov drevored 28, 6250 Ilirska Bistrica Tel./Fax.: 05-710 14 99, GSM: 040 838 520 PODJETNIKI! Ali bi v vsakem trenutku radi vedeli: Kdo vam je dolžan? Komu ste dolžni? S kakšnim dobičkom poslujete? Kako zmanjšati davke v okviru zakonskih možnosti? Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. strankamladihslovenije Š/Ž/S www.smsfsi Lokalni odbor SMS Ilirska Bistrica in poslanec Državnega zbora Igor Štemberger Življenje naj vam daje natanko tisto, kar od njega pričakujete in zahtevale! »srn lom KOREN JOŽKO URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00-16.00 nedelja zaprto ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE |q OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 simobil @ vodafone" g) mEiPapimica ^ TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. tel.: **386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica (0)5/710 06 95 e-mail: kakez.doo@siol.net UGODNO !!! HP COMPAQ P920 19 3 leta garancije 48.890,00 SIT Za Miklavža in Dedka Mraza smo pripravili obširen izbor knjižic za otroke. Od raznih pobarvank in Walt Disney-jevih slikanic do poučnih knjigic Darilo ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali ob podaljšanju naročnine! ’ < e' ■0^ RAČUNALNIKI PO PRAZNIČNIH CENAH: RASIS 21 G (2.4 Ghz, 40 GB, CD rom): 85.290,00 SIT EXAM 58 G (2.6 Ghz, 80 GB, CD-RVV, GF FX5200); 133.290,00 SIT EXAM 59 G (2.7 Ghz, 80 GB, CD-RVV, DVD, RadeOn 9200): 153.790,00 SIT ENACT 58 G (P4,2.6 Ghz, 80 GB, CD-RVV, DVD, RadeOn 9200): 183.790,00 SIT EXACT 59 G (P4,2.8 Ghz, 120 GB, CD-RVV, DVD, GF FX5600): 227.099,00 SIT NOVOLETNE RAZGLEDNICE PO 60 SIT ČESTITKE S KUVERTO ŽE OD 120 SIT VEČ KOT 100 MOTIVOV! VJP&vAšt V Alk Www kakp7 Urnik papirnice: od pon. do petka: 8.00 -19.00, ob sobotah: 8.00 - 12.00. Uolzo-r ci V V V VV. ivO not ■ 01 Podane cene vsebujejo DDV. Pridržujemo sipravico do spremembe cen brez predhodnega obvestila. WWW. K3 K6Z.S I beseda urednika UMAZAN BALKON Kaj bi dala, da bi bil balkon spet stacan in umazan. Pa ni. Leta in leta sem godrnjala in nergala, zdaj pa mi je žal. Sploh se nisem zavedala koliko mi pomeni kopica dlake in bolh. Besede so premajhne za opisat in se zahvalit nekomu, ki te je spremljal eno tretjino življenja. Nekomu, ki je bil s tabo ob glavnih življenjskih prelomnicah, ki je razumel več kot marsikdo drugi, ki je poznal vse moje strahove, dvome, želje, pričakovanja, ki je pomagal otrokoma, da sta shodila, ki jih je čuval, da nista šla na cesto, ki je... A vse mine. Ob žalosti ostane nemoč in lepi spomini na skupne dni. In ko mine tisti občutek, da ti nekaj stiska srce in te ne pusti dihati, se zaveš, da si se za trenutek ustavil, da pa minljivost našega življenja ne obstaja zato, da čakamo, da mine, ampak da ob življenjskih preizkušnjah dozorimo in z nekim novim pogledom gremo naprej. No pa pejmo naprej. Hvala bogu, da imamo našega poslanca, ki v parlamentu sprašuje vse živo. Če ne bi bilo njega, ne bi imeli novinarji o čem pisati. A kaj ko časopise polnijo le vprašanja. Kje so pa odgovori? In tudi, ko dobimo odgovor, kaj naj z njim. Napišejo, da nekaj ni izvedljivo v nekaj letih z druge stani pa na osnovi nekih privatnih kompenzacij, eni drugi dobijo tisto kar rabijo prej, kot nekateri drugi, ki to še bolj rabijo. Zaključek je ta, da se vse da, ampak samo takrat, ko se dogovorijo ključni ljudje. Vprašanje razvoja Bistrice je politično vprašanje. Ko se bo politika odločila, da nekaj bo, potem bo. Strošek države, da neko institucijo pusti, ustanovi ali ukine je zanemarljiv. Reorganizacije temeljijo na nekih strokovnih dognanjih in izračunih, ampak so vedno korigirane s politično voljo in zahtevami. Razne reorganizacije so potekale in bodo vedno potekale, če pa ni pri nas nobenega, ki se bo potrudil te institucije tukaj zadržati pa ne bo nič. Mi bi hoteli vse - carino, policijo, davkarijo, ne zavedamo pa se, da izgubljamo še tisto malo kar imamo, samo zaradi svoje politične nemoči. Vse to bomo imeli samo takrat, ko se bo država odločila, da želi iz tega kraja nekaj narediti. Tako se je ustvarila večina mest po Sloveniji in tako bo tudi v bodoče. Ključno vprašanje pa je kako? Prvi korak je vzpostavitev kolektivne zavesti, da je potrebno delati za skupno dobro. Potrebno je pristati na skupni cilj, katerega se bomo vsi držali, potrebno je dokazati, da smo vredni in sposobni izpeljati projekte in tuliti v isti rog dokler nas nekdo ne sliši. Prej ali slej bo prišel trenutek, ko nas bodo rabili in le-tega je potrebno izkoristiti, ker če gre mimo potem lahko čakamo še leta in leta. Trenutek se bliža, mi pa stojimo in čakamo in razmišljamo in seštevamo in odštevamo, vsak posebej in vsak zase. Urednica mag. Milena Urh l j NAVODILA SODELAVCEM SNEŽNIKA Kako napisati dober članek? Naloga sploh ni težka, z vajo pa postane to opravilo pravzaprav čisto preprosto. Le prvič se je morda težko odločiti, da sprejmete izziv. Kakšni so pri pisanju deleži navdiha, osebnostnega ustroja, možnosti, želja, potreb in znanja je drugo vprašanje, pomembno pa je kako na kratko in zgoščeno, vendar izčrpno opisati proces pisanja od nejasne misli ali opisa dogodka do končnega pisnega izdelka. Novinarska besedila tematsko zajemajo celotno življensko predmetnost s konkretno predstavljenimi osebami, stvarmi, dogodki in procesi. Bistveno pa je, da v besedilu odgovorite na 6 temeljnih vprašanj: kdo, kdaj, kje, kaj, kako in zakaj! Nujna vsebinska členitev: NASLOV se določi v skladu s snovjo. Naslov je dober, če je kratek, jasen, nedvoumen, privlačen in izviren - naj bo nekajbesedni do 4 besede dolg. UVOD naj na kratko definira problem, opiše motiv, namen in naloge za obdelavo problema, postavi hipoteze, naj pove pomen besedila in ga poveže z drugimi obravnavami. JEDRO mora raziskati problematiko, opredeliti pojme, dokazati teze in formulirati sklepe. ZAKLJUČEK odgovori na vprašanja zastavljena v uvodu in raziskana v jedru ter združi analize in spoznanja. SEZNAM LITERATURE vsebuje popis pisnih in ustnih virov. PODPIS AVTORJA naj bo na koncu. Nepodpisanih besedil ne bomo objavljali. Tudi če je besedilo napisano v imenu društva, organizacije, podjetja ali politične stranke mora biti podpisano z imenom odgovorne osebe oziroma imenom osebe, ki je besedilo sestavila. Besedila, ki niso podpisana so avtorstvo uredništva. PRILOGE so fotografije, tabele, grafi ali ilustracije, ki so dodatek k članku in takšen prispevek bo prej pritegnil bralca kot pa golo pisanje brez slikovne opreme. DOLŽINA PRISPEVKA naj bo največ 3.000 znakov (brez presledkov) ali drugače povedano en list A4, pisan z velikostjo črk 12. Prosimo, da prispevke, če imate možnost, pošiljate v elektronski obliki in v standardni pisavi, ki upošteva črkovni nabor slovenske abecede. Če pošljete ali prinesete besedilo na disketi, priložite tudi izpis na papirju. Uredništvo naproša vse stare in nove avtorje, da se držijo zgornjih pravil, saj bodo le tako vsi imeli možnost za objavo svojega prispevka. Veseli bomo izvirnih avtorskih prispevkov, informacij, novic in fotograjih. Dodatno pojasnilo: Časopis Snežnik je nestrankarski časopis in članke v časopis uvršča glavni in odgovorni urednik. Uredništvo Deseta seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica se je odvijala v četrtek, 30. oktobra v Gostišču Mašun. Svetniki so po ugotovitvi sklepčnosti glasovali o dnevnem redu. Na predvideni vrstni red seje, kije obsegal 6 točk, so na županov predlog dnevni red dopolnili s sedmo točko, ki naj bi obravnavala možnost poravnave s podjetjem S.A.N.N. Po pregledu zapisnika in realizacije sklepov s pretekle seje so svetniki postavljali vprašanja in pobude: Vladimir Jeršinovič je dal pobudo, da strokovne službe na občini, na spletno stran občine sprotno vnašajo vse pomembne podatke: odloke, sklepe, ipd., tako, da uporabniki dobijo podatke direktno, ne pa da morajo za to prebrati pet časopisov. Misli tudi, da bi bilo smotrno na spletno stran dati tudi odloke za nazaj. Vprašal je tudi, kako je lahko bil imenovan podžupan, ki krši zakonodajo na področju prostora, kar je dokazano z odločbo inšpektorja za prostor o degradaciji in uzurpaciji terena. Nedeljko Dolgan je ponovil vprašanje od zadnjič glede poslovnega prostora na Vojkovem drevoredu 2, ki kakor ve ta prostor ni izpraznjen, in ker ni izpraznjen ga je zanimalo, do kdaj je bila obračunana najemnina za ta poslovni prostor. Ker ni dobil odgovora za vlogo glede bolnega otroka iz vrtca za lani, gaje zanimalo kdaj ga bo dobil. Robert Šircelj želi imeti naštete podatke o sedaj znanih potrebah po investicijah z ocenjenimi zneski, časovnim okvirom in z navedbo, ali je kakšna možnost pridobivanja izvenproračunskih sredstev: države, EU. Zanimalo gaje tudi, ali bi bilo možno urediti parkirišče pod ambulanto, ker je glede te problematike tam najbolj potrebno. Glede vetrnih elektrarn ga je zanimalo, ali je vprašanje rente in dragih oblik odškodnine izključno stvar pogodbenega prava ali obstajajo kakšne drage pravne podlage za to in, če je to stvar pogodbe, kdaj bi bil tisti pravi čas, da se to podpiše. Zanimalo gaje tudi zakaj še ni prišlo do odstranitve plasti zemlje v kateri se nahaja nekaj ton svinca na Črnih njivah. Vprašal je tudi kako je s tehničnim prevzemom čistilne naprave v vodami, če je ta opravljen in ali je vse v redu. Predlagal je, da se v Trnovem razširi obstoječo mrliško vežico tako, da bo imela še eno sobo za svojce, sanitarije in da se atrij spredaj, kjer so stebri, delno zapre, da ne bo takega mraza in prepiha. Zanimalo ga je tudi kdaj bodo svetniki dobili na mizo poročilo o Komunalnem podjetju, prosil je pa tudi za informacijo v kateri fazi je čistilna naprava na Topolcu. Rudolf Celin sprašuje kdaj se bo začel postopek za imenovanje novih članov v svet knjižnice. Vojko Mihelj je uvodoma pojasnil, da so v zdravstvenem domu na razpis za vlogo o sofinanciranju javne zdravstvene službe na primarni ravni za geografsko ogrožena območja dobili negativen odgovor z obrazložitvijo, da Občina Ilirska Bistrica ne izpolnjuje meril po Uredbi o vrednosti meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi. Pritožbo je sicer dal še z nekaterimi dodatnimi obrazložitvami, vendar zgleda, da gospodarstvo in negospodarstvo malo drugače to tretirajo. Predlaga, da bi občina morala izračunati kriterije glede razvitosti ali nerazvitosti z določenimi utemeljitvami, ker država tega vsako leto ne dela v skladu z zakonom. Zanimalo ga je tudi, kako namerava občina kot ustanovitelj Razvojnega centra Ilirska Bistrica ukrepati, glede na to, daje večina upravnega odbora odstopila. Vojko Tomšič je dal pobudo, da da občina preko gospodarske zbornice oglas, da oddaja v brezplačen najem komunalno opremljeno zemljišče za dobo 49 ali 99 let, o tem naj se odloči občinska uprava, pod pogojem, da investitor na področju lirske Bistrice zpr->.di objekt in zaposli 40 ali 50 ljudi za 20 let. Govoril je o zemljišču nasproti blagovnice, ki je komunalno 10. SEJA opremljeno in namenjeno za industrijsko gradnjo. Županu j e dal pobudo, da sprejme vse kadrovske in organizacijske ukrepe v občinski upravi, da se poveča učinkovitost realizacije sklepov in izvrševanja proračuna. Dal je tudi pobudo, da se pospeši postopke in da se dogovori s carino in policijo naj postavijo svoja sedeža v Ilirsko Bistrico. Ilirska Bistrica je edina mejna občina, ki nima sedeža UNZ. S Šengensko mejo in povečanjem števila policije se bo intenzivnost dela na še povečala. Če ne gre drugače, naj občina organizira državno neposlušnost. O tej problematiki naj se na naslednji seji obravnava posebno točko dnevnega reda in se te stvari definirajo saj gre za denar, delovna mesta in razvoj. V četrti pobudi je podal še svoje nestrinjanje z načinom novačenja, ki ga trenutno izvaja policija. Misli, da mora policija svoje vrste prečistiti, tisto kar notri ne paše pometati ven, da bodo tudi naši fantje in punce z drugačnimi očmi gledali na policijsko službo in se odločali za to delo. Nikakor pa ni to priseljevanje čez pol Slovenije produktivno niti po delovnem uspehu niti po sožitju z domorodci. Jride Mršnik opaža, da je vsakokratno nezadovoljstvo z odgovori na svetniška vprašanja kar upravičeno. Predlaga, da bi vse odgovore, ki se glasijo kot: pobuda je bila posredovana Komunalnemu podjetju, direkciji za ceste... tudi dejansko dobili. Če se posreduje pobudo naj dajo nek odgovor, neko reakcijo, kako so to pobudo sprejeli in če mislijo, kaj v zvezi s tem ukreniti. Predlagala je, da se za odgovore določi rok. Rok Jenko je župana oziroma podžupana, ki vodi ta projekt prosil, da posreduje OS informacijo kje stoji zadeva v zvezi z ustanovitvijo srednje šole. Zanimalo ga je, kaj je z več kot 4000 podpisi, ki jih je zbral pihalni orkester v podporo izgradnji šole. Na občino je naslovil tudi pobudo, da sporoči mladinskim, družbeno političnim, kulturnim organizacijam, kdaj naj začnejo izvrševati javni medijski pritisk v zvezi s tem vprašanjem. Izrazil je tudi kritiko na prostor za seje v OŠ A.Žnideršiča in vprašal, ali obstaja kakšna alternativna rešitev. Janko Čeligoj je na občinsko upravo naslovil pobudo, da v sodelovanju z društvi pripravi za eno od naslednjih sej OS obravnavo mladinske problematike v Ilirski Bistrici. Predlagal je še, da se organizira zbiranje nevarnih odpadkov. Predlagal je tudi, da se kontaktira z upraviteljem vodotokov za čiščenje reke Bistrice pri Lovcu. Zanimalo ga je tudi, kdaj in kako se bo začel urejati Kindlerjev park po projektu in zanimalo ga je še, ali je res, da vodni vir Bistrice usiha. Danilo Štemberger ugotavlja, da država zamuja z deli v Jelšanah, kar daje slutiti, da obstaja možnost, da bo primanjkovalo denarja in se bo gradnja zavlekla ali pa bo dejansko denarja zmanjkalo. Glede gradnje 27-ih maloobmejnih prehodov pa pravi, da se nekatere že gradi, pri nas pa se z deli niti začelo še ni, zato predlaga, da OS od pristojnih državnih institucij zahteva, da pospešijo izgradnjo prehodov. Julijan Lavrenčič predlaga, da se na dnevni red naslednje seje OS uvrsti problematika mejnih prehodov Jelšane in Starod. Igor Batista je v imenu svetniške skupine LDS dal pobudo, da se članom OS pripravi elaborat iz katerega bo razviden terminski plan aktivnosti v zvezi z izgradnjo vetrne elektrarne. V elaboratu naj bodo tudi celovito prikazani pozitivni in negativni učinki izgradnje vetrne elektrarne. Zanimalo ga je tudi, kakšen je terminski plan priprave in sprejemanja občinskega proračuna za leto 2004 ter ali je član komisije za ustanovitev srednje šole v krogu tistih zaupnikov, ki razpolagajo z dejstvi okrog pogajanj in ali je kakšen član komisije izven kroga teh zaupnikov. Vojko Gulja je dal pobudo naj občinska uprava preveri, če je smotrno, da se za občinske svetnike, predstavnike krajevnih skupnosti organizira ogled vetrne elektrarne v Španiji, kot je bil organiziran za predstavnike tiska in razna ekološka gibanja. V nadaljevanju so pri peti točki obravnavali in sprejeli Odloka o Ureditvenem načrtu za cono C 2 - 2 v Ilirski Bistrici. Obravnavali in sprejeli so tudi pripombe iz javne razgrnitve in predlog stališč na pripombe iz javne razgrnitve o Spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine lirska Bistrica za obdobje 1986 -2000 in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje 1986 -2000 - dopolnitev 2003 - Vetrna elektrarna Volovja reber in o Lokacijskem načrtu za Vetrno elektrarno Volovja reber in povezovalni 110 kV daljnovod. Pri zadnji točki so obravnavali gospodarsko pravdno zadevo tožeče stranke Občine Ilirska Bistrica, zoper toženo stranko S.A.N.N., zaradi razveljavitve najemne pogodbe in izročitve stvari. Svetniki so sklenili, da se v zvezi s to zadevo sklene sodna poravnava z naslednjo vsebino: S.A.N.N. d.o.o. z dnem sklenitve poravnave nepreklicno odstopi od najemne pogodbe. Najemnik je dolžan v roku 10 dni od sprejema sklepa izročiti v neposredno posest Občini vso opremo, naprave in inventar skupaj z zemljiščem pod vlečnicami in funkcionalnim zemljiščem, potrebnim za nemoteno uporabo vlečnic. Občina lirska Bistrica pa se zaveže izplačati najemniku - S.A.N.N. d.o.o., dosedanja neamortizirana vlaganja, ocenjena na višino 3.062.800,00 SIT in stroške postopka v znesku 789.425,50 SIT. Na koncu je župan odprl še razpravo za imenovanje primopredajne komisije. Po razpravi so v komisijo imenovali Jožka Franka, Vladimira Jeršinoviča in Stanka Škraba. Svetnik Vojko Tomšič je še predlagal, da če obstaja zakonska možnost, da se za letošnjo sezono da vlečnice v upravljanje najemniku planinskega doma Davorju Joliču. Svetniki so predlog podprli. Naslednja seja bo v začetku meseca decembra o tem pa v naslednji številki časopisa Snežnik. i »FRIEND« NON-STOP od 8.30 do 19.00 sobota od 8.30 do 12.00 Sony Ericsson T230 Nokia 6600 ClHHfeanHI IM HML V mesecu decembru pri vsakem novem naročniškem razmerju ali podaljšanju podarimo etui^ 7* © C5D CjL-' CEDc ch> oz: Philips 530 m (>- Si.^ /l [ yt e©0 1 ©"t«3r @ ©0® ' ’ BI h t^tm***** aE $ & ^ « ».a- Sl r i-TCjp KNJIŽNE NOVOSTI 1. Guinness world records 2004 = Knjiga rekordov. Tržič: Učila, 2003 2. KOBEJA, Boris. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola za management, 2002. 3. STIEKEL, Bettina (ur.). Otroci sprašujejo, nobelovci odgovarjajo. Radovljica: Didakta, 2003. 4. Velika knjiga vprašanj in odgovorov. Tržič: Učila International, 2003 5. THOMPSON, Gerry. Atlas duhovnih izročil. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 6. ARENDT, Hannah. Izvori totalitarizma, (Knjižna zbirka Claritas, št. 28). Ljubljana: Študentska založba, 2003. 7. MAŽGON, Stane (ur.). Barčica : slovenske ljudske pesmi za otroke. Ljubljana: Erimas, 2003. 8. BRUZZONE, Catherine. Božična delavnica: [z adventnim koledarjem : tisoč in ena zamisel, kako si polepšaš božične praznike]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 9. GIRARDET, Sylvie. Utišajmo nasilje!. Radovljica: Didakta, 2003. 10. POTOČNIK, Vekoslav. Trženje v trgovini. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2001. 11. BELTRAM, Vlasta (ur.). Prispevki literarnega natečaja učencev osnovnih in srednjih šol na temo partizanskega šolstva : priloga zbornika Čas, ki živi. Koper: Skupnost partizanskih učiteljev Primorske, 2003. 12. BELTRAM, Vlasta (ur.). Čas, ki živi : zbornik referatov s strokovnega posvetovanja ob 60-obletnici začetkov partizanskega šolstva na Primorskem, Ajdovščina, 27. september 2003. 13. TAVČAR, Mitja L. Strategija trženja : [učbenik]. 2., predelana izd. V Kopru: Visoka šola za management, 2002. 14. BENTON, Michael. Najlepša knjiga o dinozavrih. Tržič: Učila International, 2003. 15. VEENVLIET, Paul, KUS VEENVLIET, Jana. Dvoživke Slovenije : priročnik za določanje. Grahovo: Sym-biosis - Zavod za naravovarstveno raziskovanje in izobraževanje, 2003. 16. BAJT, Nežka, GOLC-TEGER, Slavica. Izdelava jogurta, skute in sira, (Kmetijska strokovna knjižnica). Ljubljana: Kmečki glas, 2002 17. Dorland’s illustrated medical dictio-nary. 30th ed. Philadelphia: Saunders, cop. 2003. 18. FOGLE, Bruce. Kaj se dogaja z mojim psom? : [ilustrirani priročnik o pravilni negi in prvi pomoči]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 19. FOGLE, Bmce. Kaj se dogaja z mojo mačko? : [ilustrirani priročnik o pravilni negi in prvi pomoči]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 20. FRITZ, Roger. Pot do uspeha : kako pridobiti in ohraniti gibalo uspeha. Ljubljana: Tuma, 2003. 21. GRAIMES, Nicola. Vegetarijanska prehrana za otroke. Tržič: Učila International, 2003. 22. HANSEN-CATTA, Paul-Henry (ur.). Lov : velika splošna enciklopedija. Tržič: Učila International, 2003. 23. CHIA, Mantak. Orgazem brez meja za pare : skrivnosti spolnosti, ki bi jih moral poznati vsak par. Tržič: Učila International, 2003. 24. VAN SCHOVCK, Stephen R.. Dieta z izgorevanjem : celostni miselno-telesni pristop k uravnavanju telesne teže. 1. izd. Ljubljana: Alpha center, 2003. 25. WILCOCK, Fiona. Zdrava prehrana v času nosečnosti : recepti, jedilniki in nasveti o prehrani za mamice pred in po rojstvu otroka. Tržič: Učila International, 2003. 26. Zdrava hrana - lepa postava : 360 receptov za dobro počutje : kuharski recepti za vsak mesec, lahko, okusno, raznovrstno, bogato z vitamini, z malo maščobami. L izd. Ljubljana: Prešernova družba, 2003 27. GALLOWAY, Jeff. Od joginga do maratona. Ljubljana: Grahovac & Co., 2003. 28. Great museums of Europe : the dream of the Universal Museum. lst ed. Milan: Skira, 2002. 29. GROŠELJ, Viki. Na smučeh od 0 do 8000 metrov. Ljubljana: Prešernova družba, 2003. 30. Oblikovanje iz papirja : navodila za raznovrstne izdelke iz papirja. Tržič: Učila International, 2003. 31. POŽGAJ-HADŽI, Vesna. Hrvaščina in slovenščina v stiku = Hrvatski i slovenski u kontaktu, (Razprave Filozofske fakultete). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002. 32. APPLEGATE, Katherine. V središču čarovnij, (Zbirka Vesssvet, 3). Ljubljana: Grlica, 2003. 33. BOURGUIGNON, Laurence. Maks in rumeni traktor. Radovljica: Didakta, 2003. 34. CLARK, Mary Higgins. V ulici, kjer živiš, (Zbirka Oddih). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 35. COLFER, Eoin. Seznam želja. Dob pri Domžalah: Miš, 2003. 36. DAVIS, Jill. Poker za punce, (Modri Meander). Izola: Meander, 2003. 37. EXLEY, Helen (ur.). Draguljčki o ljubezni. 1. natis. Ljubljana: Prešernova družba, 2003. 38. FR1TZ-KUNC, Marinka. Modri pulover : roman. Grosuplje: Partner graf, 2003. r \ Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro- 6.10 Poročilo AMZS -6.15 Temperature po Sloveniji-6.30, 9.00,11.00,13.00,18.00 Novice-6.45 pregled tiska -7.00 Horoskop -7.15 Kaj pa luna? ( Zgodilo se je ) - 8.00 Poročilo OKC - 8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in drugih prireditev - 9.30 Regijski dogodki - 12.00 Novice BBS - 12.15 J & M - 15.00 Informativna oddaja RGL - 15.50 Popevka tedna - 16.35 Danes poslušamo Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek -11.15 Naš župan - 13.30 Glasbene želje (Ilirska Bistrica ) - 18.05 Gool - nogomet na radiu 94 Torek: ob 9.30 Regijski dogodki - 12.30 Uradi za delo - 13.30 Glasbene želje (Cerknica, Loška dolina, Bloke ) - 18.05 Glasbeni tutti frutti - 19.05 Horizont Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki -10.00 Nagrada nedeljskih čestitk - žrebanje -10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija - 12.25 Ga ni čez dober nasvet - 13.30 Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice - 18.05 Sredin rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki -11.15 Vaš komentar, prosim -12.25 Naslednji prosim - 13.30 VIP - vaših izbranih pet - 14.00 Glasbene želje ( za mlade ) -16.20 Izbor popevke tedna -18.05 Glasba...z glasbenim gostom -19.05 Virgo od acta, mlad. odd. Petek:ob 9.30 Regijski dogodki-10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo - 12.25 Mala radijska tržnica -18.30 Škropot, oddaja KŠOPP - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Sobota: ob 7.00 Dobro jutro - 7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS - 7.30 Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo se je-8.00 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 9.00, 11.00,15.00,18.00 Novice - 9.10 Horoskop - 9.30 Sobotni utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & M - 13.45 Glasbene želje -14.15 Tema dneva -15.50 Popevki tedna -19.05 V soboto ob 7. uri - 20.05 BBC-jev top pop - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro-7.10 Poročilo AMZS — 7.15 Oglaševanje iz planinskih koč-7.30 Poročilo OKC-8.15 Napovednik - 8.35 Zgodilo se je-8.45 Kaj pa luna - 9.30 Nedeljsko jutro - 10.15 J & M — 10.30 Prijatelji, ostanimo prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke - 15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix KARATE Ml JE ZLEZEL POD KOŽO V nadaljevanju objavljamo intervju mlade avtorice, osnovnošolke Doris Brne, ki ga je naredila z mojstrom karateja Josipom Kovšco iz Postojne. Intervjuje so delali vsi učenci 7. razredov OŠ A.Žnideršiča, objavo v tiskanih medijih pa je učiteljica slovenskega jezika Nevenka Ujčič predlagala učencem, katerih intervju je bil odlično ocenjen. Intervju pred vami, pa je zagotovo tudi to bil. KARATE MI JE ZLEZEL POD KOŽO Josip Kovšca, doma iz Postojne, se s karatejem ukvarja že tri desetletja. V zgodnjih osemdesetih letih je aktivno sodeloval na tekmovanjih, zadnja leta pa svoje bogato znanje prenaša na mlade karateiste. Pri 53-ih letih ima opravljen izpit za mojstrski naziv črni pas - S.dan in sodi med peščico Slovencev s tako visokim nazivom. 1. Najprej vas prosim, da nam pojasnite, kaj je karate? Karate je borilna veščina brez orožja. Nasprotnika si prizadevata izvesti udarec z nogo ali roko, hkrati pa se vsak poskuša ubraniti pred nasprotnikom z blokado ali umikom. Na tekmovanjih se karateisti pomerijo v katah in športnih borbah. 2. Kaj pomeni izraz kata? Vsaka kata je sestavljena iz točno določenega zaporedja tehnik udarcev ali obrambe. Karateist na tatamiju izriše pravilno geometrijsko sliko in kato zaključi na mestu, kjer jo je začel. 3. Karate je torej borilni šport. Ali to pomeni, da je grob in je namenjen predvsem pretepačem? Nikakor ne. Karate je borilna veščina, ki nas uči biti telesno pripravljen na obrambo, pomaga nam izboljšati koncentracijo, uči nas zbranosti in predvsem samoobvladovanja. 4. Kdaj ste se prvič srečali s karatejem in kdo vas je učil prvih borilnih veščin? Prvo znanje v karateju sem dobil pri japonskem mojstru Takohizi Takašiju pred približno tridesetimi leti. Vztrajno sem treniral in pasovi na mojem kimonu so bili vedno temnejši. Leta 1979 sem pred komisijo, ki ji je predsedoval Japonec Kaze (8.dan), opravil izpit za mojstrski naziv črni pas - 1 .dan. Danes imam čmi pas - 5. dan. 5. Sedaj ste uspešen trener. Ali ste bili tudi uspešen tekmovalec? Najboljše tekmovalne rezultate sem dosegel med 1975. in 1985. letom. Takrat sem bil tudi član slovenske reprezentance. Moj največji uspeh je bila osvojitev naslova državnega prvaka v borbah v srednji kategoriji leta 1981. Aktivno sem tekmoval do leta 1990. 6. Kot trenerja vas cenijo doma in v tujini. Kako svoje znanje prenašate na mlajše karateiste? Na prvem mestu je domači karate klub. Sem trener, ki se rad razdajam, ko vidim, da so moji učenci željni znanja. Iz moje »delavnice« je prišlo kar nekaj odličnih karateistov, ki danes že pomagajo pri treniranju naj mlajših kategorij. Sodeloval sem tudi v tujini. Pred desetimi leti sem redno vodil seminarje na Madžarskem in v Italiji. Še danes me pogosto povabijo med člane klubov po Sloveniji, bodisi kot vodjo seminarja bodisi kot člana komisije pri opravljanju izpitov za višje pasove. 7. Ste poleg pokalov in medalj dobili še kakšno drugo priznanje? Dobil sem že več priznanj Športne zveze Postojna, srebrno Bloudkovo značko in priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije za dolgoletno prostovoljno delo v športu. Največje priznanje pa so odlični rezultati mojih varovancev na tekmovanjih in njihovo veselje do karateja. 8. Ste kdaj pomislili, da bi se nehali ukvarjati s karatejem? V tridesetih letih, še posebno ob kakšnem neuspehu, sem pomislil tudi na to, vendar pa so bile moje misli že naslednji dan drugačne in zopet usmerjene v karate. Veste, karate je način življenja. Karate ti zleze pod kožo. V vseh teh letih šem se veliko naučil in to želim dati mladim, ki tako kot jaz, živijo zanj. Doris Brne, 7.d OŠ Antona Žnideršiča «•$> od Donedelika d Dom na Vidmu i O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ■ VIDEO TOP 1Q ■ 1. JOHNNV ENGLISH - komedija ■ 2. SONČEVE SOLZE-akcija ■ 3. DRŽAVNA VARNOST - komedija ■ 4. DAREDEVIL - znanstvena fantastika ■ 5. VALOVI SMRTI-mladinski ■ 6. BES POD KONTROLO - komedija ■ 7. PREKRŠENA PRAVILA - drama ■ 8. FRIDA - resnični dogodki ■ 9. POLNOČNI OBRAČUN - komedija ■ 10. MAFIJSKI BLUES - komedija GOVORILNA URA Z ILUSTRATORJEM V sredini oktobra so bili starši učencev osnovne šole Dragotina Ketteja od 1. do 4. razreda povabljeni na malo drugačno govorilno uro. Namesto da bi šli naravnost k svoji razredničarki, so se s svojimi otroci ustavili na modrem hodniku. Tam so pričakali ilustratorja otroških slikanic in avtorja stripa ‘Hribci’, gospoda Marjana Mančka. Dogodek je omogočila Založba Mladinska knjiga, ki letos slavi 50-letnico otroške knjižne zbirke ČEBELICA. V letošnji zbirki je tudi slikanica s pesmicami za otroke, kijih je napisala znana pesnica Lili Novy. Iilustriral jih je Marjan Manček. Otroške knjige si ne moremo zamisliti brez dobre ilustracije. Učenci so skupaj s svojimi učiteljicami pesmarico ‘predelali’ tako, da jih je spodbudila k ustvarjalnemu delu: naučili so se recitacij, likovno poustvarili njihove vsebine in jih razstavili na šolskem hodniku. Nekateri so ustvarili čisto svoje pesmice in nam jih predstavili. Tako smo doživeli pravi nastop mladih ustvarjalcev. Ilustrator in starši so jim z zanimanjem sledili in jim zaploskali. Po nastopu je gospod Manček odgovarjal na vprašanja učencev in številnim obiskovalcem zaupal, kako je začel s svojim ustvarjalnim delom, zakaj ilustrira otroške slikanice in kako. Za zaključek jim je na pano naslikal zajčka. V tišini so otroci občudovali vsako Mančkovo potezo. Po tej predstavitvi so bili starši povabljeni na razstavo novih slikanic zbirke ČEBELICE z možnostjo nakupa po nižjih cenah. Ker pa imamo v šolski knjižnici kar nekaj knjig tudi za starše, smo jih razstavili z željo, da se seznanijo z njimi. Knjige so po vsebini vzgojnega značaja. Lahko sijih izposodijo in si na strokoven način pomagajo pri vzgoji svojih otrok. M. Primc, OŠDK ČETRTOŠOLCI - AKTIVNI NA KULTURNEM PODROČJU Spomin na Makso Na naši šoli že nekaj let četrtošolci skrbimo za grob pesnice Makse Samse. Obiščemo ga ob obletnici njenega rojstva in smrti. Letos smo se tam zbrali skupaj z go. Darinko Žbogar. Z Makso sta bili dolgoletni prijateljici. Povedala nam je marsikaj zanimivega o njenih obiskih mestne knjižnice, o nestrpnosti v trgovinah, o čudni opravi umetnice... Prebrali smo tudi nekaj njenih pesmi, čeprav njihovega pomena še ne razumemo. Mala galerija Prostora za razstavo naših likovnih del je vedno premalo. Zato nam je prišlo na misel, da bi temnemu kotu pod stopniščem dodali vedrino. Naša šolaje stara, kar izkazujejo njene luknjaste stene, ki kličejo po prenovi. Ker nismo od betona, smo pa od kartona športnih učiteljic, smo na stene postavili panoje. Kdor je zamudil otvoritev je Uradna otvoritev je bila med glavnim vabljen na ogled - kar tako. odmorom s slavnostnim govorom knjižničarke in prerezom traku naših Četrtošolci OŠ D K « naložbeno življenjsko zavarovanje je novost na slovenskem zavarovalniškem trgu • združuje življenjsko zavarovanje in varčevanje v investicijskih skladih * poleg varnosti vam ponuja donosno naložbo ■ zavarovalnica v imenu zavarovalca kupuje enote investicijskih skladov ■ vaš denar obračajo strokovnjaki ■ s prevzemom naložbenega tveganja lahko pričakujete višje donose kot pri klasičnem življenjskem zavarovanju ■ z naložbenim življenjskim zavarovanjem vaš denar ves čas dela za vas www.zav-triglav.si KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV. 0.0. TRETJA PODELITEV MOJSTRSKIH DIPLOM POHIŠTVENI SEJEM JE ZA NAMI »Organizacija, ki je bila sposobna izpeljati ta projekt, je s ponovno vzpostavitvijo mojstrskih izpitov uresničila želje in zahteve obrtnikov in uporabnikov obrtnih izdelkov in storitev«, je ob tej priložnosti dejal predsednik Obrtne zbornice Slovenije g.Miroslav Klun (z desne: Slavko Perkan, Miroslav Klun, Vilko Udovič). Obrtna-cehovska pravila so nastala že v XII. stoletju, z namenom zaščite posameznih cehov (čevljarskega, krojaškega, mizarskega,...). Pravila so bila zapisana v cehovskem registru ali cehovskem pismu. Vsebovala so tri osnovne zahteve: strogo dokazilo o usposobljenosti, varovanje interesov porabe in prisilno zavarovanje obrtnega mojstra proti konkurenci. Načelo strogega dokazila o usposobljenosti napotuje na prve mojstrske izpite, saj je morala oseba, ki je želela postati član ceha ter s tem pridobiti pravico do opravljanja obrtne dejavnosti pred posebno cehovsko komisijo. Toga cehovska pravila so bila najprej odpravljena v Franciji (z revolucijo leta 1789). S posebno odredbo leta 1810 so bila ukinjena tudi na slovenskem ozemlju, kije bila takrat pod francosko oblastjo. Liberalizem na področju obrtne zakonodaje je trajal do leta 1883, ko je takratna Avstroogrska monarhija sprejela »obrtni zakon«. Tudi Kraljevina Jugoslavija je leta 1931 uredila področje obrti s posebnim zakonom, v katerem je postavila zahtevo po mojstrskih izpitih. Zakon se je v omejenem obsegu uporabljal vse tja do leta 1963, ko so bili izpiti ukinjeni. Z reformo šolskega sistema in sprejemom Zakona o strokovnem in poklicnem izobraževanju so mojstrski izpiti ponovno uvrščeni v šolski sistem, na osnovi česar se z opravljanem mojstrskih izpitov pridobi srednja strokovna izobrazba, kar omogoča nadalj evanj e šolanja na višjih in visokih strokovnih šolah. Letošnja tretja podelitev mojstrskih diplom je bila doslej naj večja. V veliki, Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so podelili mojstrske diplome 326 obrtnim mojstrom. Slovesne podelitve letošnjega 28. oktobra so se poleg slavljencev - novih mojstrov v obrti, udeležili tudi člani vodstva Obrtne zbornice Slovenije, predstavniki območnih zbornic, države in minister za šolstvo, znanost in šport dr.Slavko Gaber. Največ diplom (58) je bilo podeljenih avtomehanikom, najmanj (1) biromehanikom in pečarjem. Za mojstrski naziv izdelovalca krznenih oblačil, toplotne obdelave kovin, črkoslikarja, sodarja, stavbenega steklarja, strojarja usnja in krzna, fotografa in polagalca keramičnih oblog, pa ni bilo zanimanja. Veliki družini 834 novih mojstrov, sta se pridružila dva nova mojstra iz naše občine: Slavko Perkan, mojster strojne mehanike in Vilko Udovič, zidarski mojster. Ob tej priložnosti je dr.Slavko Gaber poudaril, da nove mojstrice in mojstri dokazujejo, da je poklicno izobraževanje za mlade ena izmed atraktivnih poti izobraževanja. Poklicna šola in izkušnje ter mojstrski izpiti pa pot, ki omogoča lepo kariero in nadaljevanje izobraževanja v višjih strokovnih šolah. Hkrati je apeliral na vse novopečene mojstre, da tudi sami postanejo del izobraževalnega sistema in pridobljeno znanje prenašajo na vajence v dualnemu sistemu izobraževanja. Alenka Penko Nesporno je, da je sejemska kriza po vsem svetu zdesetkala število sejemskih obiskovalcev, pa tudi razstavljavcev. Lep primer za to je MOS, kjer se je število obiskovalcev, v primerjavi z boljšimi časi, kar razpolovilo. In to je pravzaprav tudi eden izmed glavnih vzrokov, da že nekaj časa ne pripravljamo skupinskih nastopov. Pred kratkim se je iztekel pohištveni sejem, na katerem se je samostojno predstavil Mizar Janez Rojc z Dolnjega Zemona. Povsem na nov način je predstavil vgradne omare, ki zaradi posebnega načina izdelave omogočajo sto odstotni izkoristek prostora. Ne gre za tipski izdelek, saj je višina, globina in dolžina izdelana po meri in željah kupcev, prav tako tudi praktični dodatki. Običajno se omare izdeluje brez hrbtišča, kar izdelek poceni. Pestra barvna paleta in nešteti izdelavni materiali pa omogočajo, da Vsestransko uporabne vgradne omare. je omara primerna za vse stanovanjske dele. In kako je bilo na sejmu? Ugotovitve so podobne uvodoma zapisanim, kljub temu so bili z zanimanjem obiskovalcev zadovoljni. OBVESTILO C 7MI CIVILNO ZDRUŽENJE V»AelXI ZA NADZOR INSTITUCIJ CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami j e pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana. CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl. Informacije na: Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/681 26 31 Suma inženiring d.0.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 OD 7^ 7 O / D •: JU ^ A Oj 19 ur a 73 ?\ p p p p F\ p / _cJL2__eJU__oj L5 oj L9__oj L2______cJU OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 ) \ /J GT\ /Tj G"\ /T) G'/ /T) G"\ /D (/'N /T) G'\ /D GG\ /D G / /D o CJ 19______OJ 19_____0j G9_____SJ L2____2J L2______CJ G> Oj 19 Oj G2____________CJ L2_____( T) G NOVO MOBITELOVO POSREDNIŠKO MESTO!!! debitei’ Rozmanova 2 6250 Ilirska Bistrica : 05/71 00 333 - MOBITEL - Sklepanje/podaljšanje naročniških razmerij - Nakup GSM aparatov - Velika izbira rezervnih delov (baterije, ohišja) - Velika izbira dodatne opreme (polnilci, torbice TRENUTNE AKCIJE: - študentski paket »OBVEZNI IZBIRNI« (Panasonic G50, Nokia 3100) - penzion paket »CVETJE V JESENI« (Nokia 3510i) - akcija »NAJLJUBŠE REČI« (Panasonic G50, Nokia 3100, Siemens M5 Sony Ericsson T610, Nokia n-Gage) - MOBIPAKET MOBITUKALICA (Philips Fisio 822 + zanimivo darilo) UGODN - MOBIKRAUIČEK (Sagem Mx X-2 z barvnim zaslonom) PONUDBA APARATOV V NOVI AKCIJDPRIČAKOVAN1A”: Sony Ericsson T230................... 4.800,00 SIT Philips 530.................. 8.800,00 SIT Motorola E365.......................19.800,00 SIT Nokia 3200..........................22.800,00 SIT Sony Ericsson Z600...............42.800,00 SIT Samsung SGH-E700.....................68.000,00 SIT Nokia 6600..........................78.000,00 SIT Panasonic X70 +DVD-predvajainik ...98.000,00 SIT ■ pogoj: sklenitev ali podaljšanje naročniškega razmerja za 24 mesecev ■ cene vključujejo DDV SERVIS GSM APARATOV * V primeru okvare aparata (v garanciji ali izven) posredujemo pri popravilu. * Stranka ima tudi možnost nadomestnega telefona. flJf mmm . Mojstrska diploma ima tri izredno pomembne mednarodne funkcije: poslovodno, strokovno in pedagoško. Te bodo ob vstopu v EU zelo pomembne, saj bo diploma splošno priznana (v vseh državah EU). JUHICA IZZA ODRA Začelo seje pravzaprav s telefonskim klicem pred nekaj meseci. “Pozdravljeni, tukaj gledališče Mojteater, pri telefonskem aparatu Roman Končar, prosim na telefon ... In stvari so stekle kot pač tečejo, ko so na pultu vroče žemlje. Vstopnice so šle za med že v predprodaji; mnogi so se zanje obrisali pod nosom. Kar jim seveda ne privoščimo. Jasno; na delu so profesionalci, ki opravljajo posel kot vsi drugi, niso pa akviziterji, vodovodarji, statistiki, zavarovalni agenti in njim podobni “poslovodneži”, temveč prodajalci 90 minutne zabave. Komedije za vse letne čase. Pravzaprav instant komedije, “bivša” Kristina, ki zna s troti Saškovega kova. To je zgodba, ki se pravzaprav sploh ne zaključi, temveč v nas vzbuja slo po nadaljevanju. Verjetno ne povsem naključno, saj je narejena v stilu žajfastih južnoameriških telenovel, le da je bolj “naša”. Akcija na gledaliških deskah gre v živo, zato povzroči pri gledalcih večje razburjenje in učinek; v sebi potihoma navijamo za igralca s katerim se mogoče povsem naključno poistovetimo. Rezultat tega je smeh, navijanje, copotanje z nogami... Kaj pa igra? Odlična igralska zasedba zagotavlja že v startu več kot pol uspeha. Roman in Maja vesta vse. Tudi iz lastne izkušnje. Temperamentna Nina Ivanič je sestavljene iz podobnih sestavin kot podravkina Fini - Mini - Krem juha od rajčica z gledališkega lista. Avtor pokojni Milan Grgič in prevajalec teksta Končar sta z Juhico opravila odličen posel. Igralci so se pripeljali na predstavo z avtom sponzorja, podpornikov predstave pa mrgoli tudi na zadnji strani gledališkega lista. Zakaj za vraga? Kaj posebnega je lahko družinski brodolom in prepir, ki so jih polne časopisne kronike in jih doživljamo na lastni koži iz dneva v dan? Ravno zato, ker ni nič posebnega, je špecialiteta posebne vrste. Dotakne se nas, ker je Juhica moja, tvoja, vaša in njihova zgodba. Če bi naredili še korak naprej, bi se lahko šli le še real TV. Če je vaše zakonsko življenje jarem, vam Saško, Vesna in Kristina postrežejo z modernim instantom; izživijo naše skrite želje, ne da bi se to poznalo na našem duševnem in premoženjskem stanju. Šaško si izbere mlado ženo, ki nima pojma o zakonskem življenju, le nekaj malega o seksu in že prva resnejša življenjska preizkušnja ju spravlja s tira. Na koncu se najslajše smeje za povrh; začimba. Ki skrbi za silovite dramatične zasuke; s tleski in zasuki glave vnaša na oder erotičen naboj, kar naj presoja predvsem moški del publike. Tovrstne, povsem primerljive dogodivščine se dogajajo vsem nam, vendar v veliko bolj tragikomični izvedbi; vloge bivših žen pa lahko z veseljem opravljajo tudi vsevedne tašče. Če se ne motimo je bila tokratna predstava že 89 ponovitev; torej gre za pravo uspešnico z odlično igralsko zasedbo. Kaj, tolarji? Ne ni res. Mojteater ne mlati tolarjev kot za šalo, ampak zares, pošteno, z igralsko akcijo od začetka do konca in nas ne spusti s krempljev dokler ne pade zastor. Končar pripomne: “Zavesa, ki potuje na gumbe, kar je redkost v slovenskih podeželskih gledališčih. In za katero smo z veseljem igrali naprej." In še kako prav ima, ko pravi: “Z Juhico dobivajo vsi: organizatorji, Mojteater in gledalci. Roman Gustinčič SAPRAMIŠKA NAVDUŠILA Društvo Studenc iz Gornjega Zemona je v nedeljo, 16. novembra organiziralo predstavo za otroke. V dvorani Doma na Vidmu so gostili svetovno znano Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo Sapramiška. Vstopnice so bile že nekaj dni pred predstavo razprodane, dvorana pa nabito polna. Tako so starši še pred prazničnimi dnevi svojim malčkom izpolnili veselje, zabavo in pričakovanje. STOJAN VID JAKSETIČ SVET VČERAJ IN JUTRI Od mnogih rodov ni več niti sledi, a po istih stopinjah zdaj stopamo mi Tudi nam zdaj živečim določen je čas, pozaba pripravlja se tudi za nas. Od pokopanih spominov nikjer ni sledi čas čase zabriše, kot Da niso bili. V idiličnem kotičku ob reki Reki, ki je nekoliko odmaknjen od vasi Dolnji Zemon, se je 19. septembra 1927 rodil Stojan Vid Jaksetič. Svoja otroška leta je preživljal pod isto streho kot njegova teta, pesnica Maksa Samsa. Osnovno šolo je obiskoval v Vrbovem, gimnazijo v Postojni v času, ko je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji. Že kot šestnajstletnik se je pridružil partizanom v Gubčevi brigadi. V spopadu s sovražnikom j e bil 23. junija 1944 hudo ranjen. Z letalom so ga prepeljali na zdravljenje v angleško bazo v južno Italijo. Januarja 1945 se je z ladjo Ljubljana vrnil v Split. Pridružil se je partizanskemu pevskemu zboru Srečko Kosovel in z njim gostoval po različnih krajih Slovenije vse do njegove ukinitve. Po vojni je nekaj let kmetoval na domačiji, leta 1949 se je zaposlil najprej na Gozdni upravi Pivka, nato Razmišljanja še na Gozdni manipulaciji Mašun. Leta 1953 se je odločil za žagarsko obrt in kot obrtnik posloval do leta 1960. Življenjske razmere, kot tudi njegov notranji nemir, so zahtevali spremembo - nove širine. Podal se je na obalo in se za krajši čas zaposlil v Luki Koper. Vse do upokojitve pa je bil zaposlen v trgovskem podjetju Istrabenz Koper. In kako nam odkriva Stojan Vid Jaksetič svojo osebnost? Odgovor je preprost - skozi svoje pesmi, iz katerih naravnost kipi mogočna sila, ki vsa njegova dojemanja in občutenja spreminja v preprosto, vsakomur razumljivo opisovanje dogodkov, čustvenega odnosa do narave in seveda vse do občutljivih in skritih globin intime - ljubezni. Njegove pesmi so izšle v knjigah DVA BREGOVA Iz dveh bregov slišimo glasove ljudi, a samo z glasom se mostov ne gradi. Če z brega na breg se le klicati sme, glas je premalo -klic ne stisne roke. Most čez to strugo se že dolgo gradi. Do kdaj svet bo čakal, saj še temeljev ni! V pozdrav na drugi breg ne bo segla še roka, saj struga, ki jo loči, je vsak dan bolj široka. Moj mesec je maj (1999), Pelinov cvet (2000), Korenine življenja (2001), Igrače smo časa (2002) in prijatelji poezije prisrčno pozdravljamo v tej jeseni rojstvo njegove pete knjige z naslovom Dva bregova. Zbirko pesmi sestavljajo trije cikli z naslovi Presoja čustev, Pogled na življenje in utrinki resnice, v katerem so zbrane vsebine iz že objavljenih prispevkov in nove, ki ustrezajo naslovu. Avtorjeva poezija je preprosta, razumljiva, globoko občutena -razodeva nam velike skrivnosti in razsežnosti življenja in ne nazadnje tudi naše minljivosti. Dušanka Zlosel NI VSE ZLATO KAR SE SVETI Ni dolgo tega, ko sem avto peljala na pranje v avtopralnico. Takoj sem bila na vrsti, a vseeno sem morala počakat, da ga dobro in temeljito operejo, kot to znajo v avtopralnici Koren. Čakalnica, ki je namenjena strankam j e bila prazna. Na mizi so bili raztreseni časopisi in revije. Prevladoval je rumeni tisk. Načeloma ga ne berem. Pobrskala sem po časopisu in revijah, da vidim o čem pišejo. Mojo pozornost je vzbudila slika mladenke, kije bila videti kot, da je prišla iz taborišča smrti. Pretresena sem prebrala, da se je mlado dekle izstradalo do smrti. Kam smo zatavali, da nam mladi ljudje umirajo na tak način? Odgovor ni enostaven. Zdravljenje pa še manj. Le kdo za vraga nam diktira in zapoveduje kakšno naj bo naše telo? Ali sploh razumemo in vemo kakšno je popolno telo? Hlepenje po popolnem in vitkem telesu nas peha v norost. Mar se je Stvarnik zmotil in nam dal nepopolno telo? Dvomim. Naša telesa so sama po sebi popolna in lepa. Dobro nam služijo, če dobro skrbimo zanje. Po zapovedih mode, kozmetike in ostalih sodobnih pripomočkih, ga maltretiramo, posiljujemo in uničujemo. Arsenal uničujočih substanc je brezmejen. Mimogrede, mogoče pa se bomo vsaj malo zamislili sedaj, ko zdravstvo dela hajko okoli cen zdravil, da mogoče pa le ne potrebujemo toliko zdravil. Ko sem nameravala stvar bolje spoznati in razumeti, so knjige kar same našle pot do mene. Vroče poletne popoldneve sem izkoristila v branju in razmišljanju o pričujoči temi. Vsak avtor zase je zanimiv. Čisto normalno je, da zagovarja učinkovitost svoje znanstvene metode. Drugače tudi ne more biti. Od vsakega sem vzela najboljše, in iz te mešanice spoznanj in znanj spletla sintezo.Tako sem si ustvarila merila in pravila, kaj je za mojo dušo in telo najboljše. Telo je moje. Je edina resničnost, ki jo posedujem - za določen čas. V Kraljestvu smrti pa ga ne bom potrebovala. Temu sledi, da jaz vem, kaj mu godi in prija. Predvsem pa, kaj mu spodkopava dobro počutje in zdravje. Prosim lepo, to je za spoštovat. Ko bomo ljudje sprejeli odgovornost za svoje zdravje in dobro počutje se bo marsikaj spremenilo. Predvsem bomo postali previdni in kritični do vsega, kar nam prehrambna in farmacevtska industrija ponujajo “za zdravo življenje” a drage tolarje. V glavnem jemo hrano, ki je industrijsko predelana in vsebinsko osiromašena. Mnogo dobrega ji je odvzeto in veliko slabega, zdravju škodljivega dodano. Kanta za smeti je kar pravšnja prispodoba, ko brez razmisleka jemo in goltamo civilizacijske proizvode. Čas je že, da za svoj denar zahtevamo in dobimo najboljše. Zavrnemo pa vse kar čutimo in vemo, da nam škoduje in ne koristi. Neta Vergan I---------------------1 ] Dragi j | "Snežnik! j Duša mi je jokala: o moji ljubi I | "Bistre", kako te je nova doba | | Slovenije uničila. Bolelo je \ | nekaj let. In glej predragi I I časopis "Snežnik" mi je prišel kot \ | zdravilo, občudovanje! Kdo, i I kdo so ti, spoštovani čudoviti i I ljudje, ki se tako trudijo dvignit , . "Bistre", kot onemoglega konja iz mrtvila, ki je nastalo po novih ' ■ mejah, po uničenih podjetjih. ' I Solze mi tečejo po licih od I I ginjenosti, srce mi kliče: "Dvigni I I se moj ljubi Bistre, dvigni se in \ | rasti, rasti, prihaja novo \ | življenje, življenje v Evropi." Rozalja Pugelj-Peres \ 1---------------------1 esirmto G©GODm©0©g©' OpgeroflcDGi 0co [pc?©8B®3dkiQ(i] dL©o©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si Dvojna dioptrija NOČ ČAROVNIC Od osamosvojitve sem so se v naši deželici pod Triglavom razživeli razni iz pozabe potegnjeni (prej zaradi religioznega predznaka v kot potisnjeni) običaji, a tudi takšni, ki smo jih Slovenci v silni želji po čim večji podobnosti z Evropo prekopirali od Amerikancev in jih zdaj ponujamo pod blagovno znamko “predkrščanski staroselski običaji”. Eden takšnih je v Ameriki poznan pod imenom Hallovveen, praznik, ki ga obhajajo na večer pred Vsemi svetimi in bi se v prostem prevodu lahko glasil Noč duhov, ki pa se je pri nas spremenil v "Noč čarovnic”, kar pa ima malo skupnega z' vsebino omenjenega keltskega verovanja, da se duhovi to noč vračajo na zemljo. ampak kvečjemu osupnile kakšnega tujca, ki jih bo slišal in se zgražal, kakšen čuden narod smo, ki ne premore lastnih izrazov za svoja občutja, ampak si jih mora sposojati. Enako velja za običaje, katerih imamo dovolj. Primanjkuje nam samo zdrave pameti, ki bi nas odvračala od opičjega oponašanja velikih bratov. Če že to počnemo, naj bo vsaj kaj takšnega, kar bo požlahtnilo našo narodno bit. Dvomim, da bi se v ameriškem obnašanju našlo kaj takega, kar, bi nam bilo po meri. Zmeraj, kadar je kdo prišel od tam k nam, najsi je bil poslovnež ali samo domač izseljenec, so nas vsi samo poučevali in poučevali, kako je pri nas vse majhno in skrivenčeno v primeri z njihovo prostranostjo pokrajine in mišljenja, zaradi česar je naš človek takoj dobil Po medijski zaslugi se ta uvoženi in povrhu še vsebinsko pokvečeni običaj v zadnjih letih vse bolj uveljavlja pri naši šolski mladini predvsem zaradi privlačne podobnosti s pustnimi maškarami in tistim, kar spada zraven. Ni pa prav, da po šolah in vrtcih šopajo otroke z vsem, kar kje vidijo. Običaji namreč niso namenjeni samo zabavi, ampak, da preko njih posredujemo zanamcem svoje ljudsko izročilo. Ob vstopanju v družino evropskih narodov bi morali malo bolj razmisliti o tem, kaj ponujamo otrokom, ne pa da tako lahkotno ravnamo z narodovo duhovno in kulturno dediščino, ko da jo odslej ne bomo več potrebovali. Velika politična združevanja narodov, kakršnim smo priča, imajo tudi svoje senčne strani, med katere spada zlitje kultur. Ko ne bo več administrativnih meja, bo še kako pomembno, kako in s čim si bomo označevali prostor na ozemlju, kjer bivamo. Če nekateri naši običaji postanejo sčasoma precej podobni sosedovim, ni to nič narobe, ker pomaga pri utrjevanju sožitja med narodi. Narobe je, kadar hočemo sosedu nekaj povsem tujega ponujati za svoje v želji, da bi se mu prikupili. In to zdaj počnemo, da se l’evropeiziramo” s kopiranjem ameriških običajev in mitov. Verjetno se tega v slepi zaverovanosti niti ne zavedamo, ker se nam zdi vse normalno, kar počnemo, kot na primer neodgovorno spuščanje angleških popačenk v naš pogovorni jezik. Prepričan sem, de ne bodo prav nič obogatile našega besednjaka niti nam pomagale k večji razpoznavnosti, kompleks manjvrednosti. Spomnim se obiska svoje tete pred dobrimi štirimi desetletji (Bog ji daj v miru počivat), kako je ob ogledu domačega razmetanega češpovega nasada pripravila očetu pravo predavanje o gojenju drevja v vrstah, kakršno je videla v Ameriki. Sredi burne razprave (oče je namreč ugovarjal in branil prosto obliko nasada) sem pobegnil domov, ker nisem mogel več poslušati, kako je tam vse urejeno. Teta pač ni mogla doumeti, da tistega, kar imajo tam, ni mogoče kar tako prestaviti v naše razmere, ker imamo različen slog življenja in naravnih danosti. Kar se pa tiče njihovih presajenih običajev, se slej ko prej vsi sprevržejo v čisto navaden in seveda donosen biznis, tako kot Noč čarovnic, s katero si naši iznajdljivi trgovci s prodajo svojih rekvizitov pridno polnijo blagajne na račun naše prevelike vneme nad uvoženimi običaji, ki so zdaj v modi.... Jožko Stegu TV GALEJA 3. RAZSTAVA LIKOVNEGA DRUŠTVA FRANCE PAVLOVEC Iz likovne ocene ob odprtju razstave S svežo likovno razstavo se ponovno pridružujemo poznojesenskemu kulturnemu utripu, ki smo se ga nekako navadili. Kar je prav in potrebno. Zaradi likovnikov in ljubiteljev njihovega početja, kajti eden brez drugega ne moremo ali celo ne zmoremo. Kaj je na ogled tokrat? Sveže stvari, ki so glede na likovno tehniko, vsebino ali izpovedno moč precej narazen. Kar ni presenetljivo, saj mora sicer večni mladenič Frane Dolgan vendarle priznati težo EMŠO številke; medtem, ko se mladi Helena Valentin in Vanja Škrlj še lahko požvižgata nanjo. A vendarle likovna izobrazba in izkušnje (Frane je likovni pedagog) nekaj štejejo. Dolgan se predstavlja z dvema sitotiskoma (zelo popularno tehniko, kjer imajo v zadnjem času v svetu težave pri prepoznavanju originalov, predvsem razvpitih sitotiskov Andija Warhola); sicer še iz časov vsesplošnega navdušenja nad grafiko; tudi v Ilirski Bistrici. Če se spomnemo Ateljeja R. Pavlovskega, poskusov aplikacij grafičnih tehnik v lesni industriji (Lesonit), serij grafičnih map priznanih slovenskih grafikov: Spacala, Debenjaka, Ciuhe; narejenih v nekdanji DO Grafika. Torej si bil v osemdesetih tudi ti in, prav. Danes bi te slehernik vprašal: si tudi kaj prodal? A tudi to je minilo in Dolgan nam odkriva svojo drugo ljubezen, pastel. Tehniko za nežne duše, ker omogoča izvedbe mehkih prelivov, lirično občutenje, na žalost vse bolj zarasle in vse manj kulturne krajine. Motivi so izbrani in znani; medtem, ko se sprehodimo od jezera Mola, preko Reke, Bazoviške, na Ahec, se menjajo letni časi, Snežnik nas pričaka pokrit z belim klobukom. Helena Valentin prihaja iz Kopra in pripada mlajši generaciji, je študentka Akademije za arhitekturo, če ji dopušča čas tudi likovna ustvarjalka. Mladost se pozna na njenih slikah, dobesedno; podobno čebeli se sprehaja med različnimi preprostimi motivi. Tihožitji, stvarmi in pojavi iz naravnega okolja, ki jo fascinirajo; celo tako očarajo, da hoče narisati vse in še več. Zato je njeno podajanje likovne vsebine kot doživljanje prve ljubezni, idealizirano, polnobarvno, prava hvalnica življenju. Nepopolnost ni pomankljivost, ampak simpatična igra narave. Z risbo krepi risarsko spretnost, nadgrajeno v akrilu na platnu in olju na platnu. Upodobljeni angeli različnih ras nam govorijo o njeni odprtosti, socialnem čutu in nenazadnje spoštovanju religiozne tematike pri obravnavi življenjskih tem. Pravijo, da ima vsak svojega angela, angela varuha. Helena Valentin se tega zaveda, čuti in se brez sramu izpove. Na Vanjo Škrlj smo opozorili že ob prvi skupinski razstavi novoustanovljenega likovnega društva. Vanja živi v vzpodbudnem družinskem okolju, kjer lahko pride do izraza talent, uspevajo in zorijo umetniški poskusi. Zasejano veselje ji je dalo poguma za izpopolnjevanje v okviru likovnih delavnic. Njen nekonvencionalni pristop k obravnavi likovne problematike je nekaj povsem drugačnega. Pred nas postavlja relief na grobi platneni podlagi; iz zmesi krhkega mavca in dodatnega trdilca prevlečenega z akrilnim premazom. Relief, najprej narejen v negativu z glino in nato odlit v sedanjo obliko. Zgodbo v barvah, nadaljevanjih, ki niso popisan list papirja, na kar nas opominja ponavljajoči se zavihek z roba, ampak plastično oblikovan in simbolno zaznamovan življenjski krog v katerem se lahko zlahka najdemo tudi sami. V premišljenih kompozicijah zastavi svoje predstave o lenobi, krivdi, obupu, uporu, upanju, spoznanju, zmagi, svobodi, sreči, dilemi ... Naslove si sposodi iz krščanske ikonografije: sedmih naglavnih grehov oz. kreposti, naših vrednot in potreb. Ravno tako jih upodobi z modernimi prispodobami; lenobo s pajkom, upanje s pisanjem na zid, svobodo z odtisom stopal. Čeprav se konča njena pripoved srečno, je pred nami še vedno navidezna in vsiljena dilema potrošniškega sveta; ali naj gremo v nakupovalni center Supernova po zgoščenko ali raje lupiti banane v zapor. Roman Gustinčič PRVI LITERARNI VEČER ZA OTROKE NEDELJA, 21. DECEMBER 2003 OB 17. URI V DVORANI DOMA NA VIDMU V ILIRSKI BISTRICI Pogled na vas Podstenje so vas, ki geografsko leži med obema cestama, ki povezujeta Ilirsko Bistrico in Pivko s svojo v celoti asfaltirano cesto pa so bližnjica, ki povezuje Brkine in Pivško dolino. Cesta nas od naj starejše hiše na spodnji cesti »Mežnarije« in nekdanje gostilne »Pri Davorju« vodi preko »podvahnic« v strmi vzpon preko železnice do vasice s triindvajsetimi hišami in šestinsedemdesetimi prebivalci. Sodobnejša (leta 1999 leta obnovljena in razširjena) cesta pa v še bolj strmem strmem vzponu povezuje Podstenje in Podtabor, ter se v Podtaboru razcepi v makadamski trak preko stene v Šembije ter asfaltirani cesti v Podtabor navzdol v Podstenješek in Mereče. Desni krak pa se pri »Studencu« (čistilna naprava Šembije) poveže z gornjo glavno cesto. So gručasto naselje, ki stoji na razgibanem slemenu med potokoma Podstenjškom in Mlakoščem, pod kraškim robom Zgornje Pivke. V okolici so travniki in posamezne njive, nižje proti potokoma pa prevladuje gozd. Pretežni del podstenjske zemlje leži v k.o. Podstenje, delno pa v k.o. Šembije in k.o. Topole. Podstenje je ena izmed štirih vasi v KS Topole. Ime vasi je z gotovostjo povezati s strmo podtaborsko steno in verjetnim nastankom naselja prej kot v Podtaboru, kajti v nasprotnem bi ta kraj prav gotovo dobil to ime, ker leži pod steno, Podstenje pa so od nje oddaljeni slab kilometer. Prav posebnega vzroka zakaj je tu nastalo naselje ni, verjetno pa je poleg obdelovanja zemlje vzrok tudi geostrateška lega in današnja cerkev, ki naj bi po nekaterih podatkih bila najprej vojaški objekt v posesti Habsburške monarhije. Prebivalci Podstenje so vselej veljali za delovne, kulturne, takšne, ki so v vsej zgodovini bili dejanska povezovalna vez med različnimi vasmi in različnimi načini preživetja. Ena od legend pa daje slutiti, da v tej miroljubni delavni nravi teh ljudi zavre, ko j epotrebno stopiti skupaj za napredek teh krajev. Tako so Podstenjci pred davnimi leti rekli »NE« dajatvam za trnovsko šolo in se odločili, da bodo za nekaj več denarja sami zgradili svojo šolo. Največ zaslug ima pri tem vaščan »Haric« Vičič. Podstenjska šola ima pa po zaslugi učitelja Franja Kranjca eno naj starejših in urejenih šolskih kronik. Število prebivalcev je bilo pred požigom 4.6.1942 in internacije veliko večje kot danes. Prve hiše so bile zgrajene v šestnajstem stoletju. Najbolj znamenita hiša pa je prav gotovo »Pri Jergoletovih«, ki je na kotih označena kot trigonometrična točka. Za najbolj urejeno domačijo vsekakor velja »Andrejcova hiša« z znamenito okolico tik ob cerkvi sv.Antona. Ta domačija je bila v preteklih letih večkrat nagrajena z nagrado najlepše domačije. Kar se tiče vasi, pa je tudi Podstenje leta 2002 bilo izbrano za najbolj urejeno vas v občini. Z gotovostjo lahko trdimo, da se vaščani vsako leto bolj trudijo za nove in nove stvaritve, ki bodo vas naredile še bolj dostopno in urejeno. Naj starejša vaščanka ima 88 let in stanuje tik ob železnici, v hiši s številko Cerkev svetega Antona 1, na »vahnici« in se imenuje Angela Butinar. Najstarejši vaščan pa je Ivan Tomšič, ki stanuje pri Jakopovih, na današnji številki 9, ki spada med najstarejše hiše v vasi. V tej hiši je bila med obema vojnama tudi gostilna, edina v vsej zgodovini vasi. Pretežno so prebivalci zaposleni v različnih firmah v Ilirski Bistrici in okolici, so pa kljub temu še vedno ohranili živinorejo in poljedelstvo. Spadajo med najmočnejše pridelovalce mleka v občini. Vas se ponaša tudi z edinim mlinarjem v naših krajih, to pa je Nemec Bogdan - Jerguletov. Shod praznujejo 13.junija z znamenito licitacijo krač, ki se je ohranila do dandanes. V preteklosti je bil tudi velik praznik praznovanje sv. Jožefa in Lurške matere božje. V novejšem času pa se vaščani večkrat letno srečujejo ob praznovanju pusta, prvega maja, ponedeljka po shodu, martinovanja in praznovanja ob zaključku leta. Teh prireditev se udeležuje praktično cela vas. Srečanja so nadaljevanje zaobljube, ki je nastala po vrnitvi iz internacije. Pomenijo, poleg druženja, tudi obujanje starih pripovedovanj, planiranje prihodnosti in miroljubnega reševanja sporov. Podstenjci so pravi rabuteži. V vseh letih po vojni so vaščani praktično z rabutami na novo postavili in preuredili celo vas in okolico. Med vojno je bila vas požgana, a so jo takoj po koncu vojne s pomočjo vojnih ujetnikov in kasneje tudi z obnovo in lastnimi rokami ponovno zgradili in obnovili hiše. Največ prostovoljnega delaje bilo opravljenega v osemdesetih letih, ko so najprej zgradili vodovod in kanalizacijo v vasi, asfaltirali ceste po vasi in povezovalno pot do Mežnarije. Sledilo je telefonsko omrežje, povezava vodovoda iz Podtabora, rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Podstenje - Podtabor in zgraditev mrliške vežice. Trenutno je v teku investicija v podporni zid pri hiši številka 14, s čimer bo omogočena večja preglednost in pretok prometa skozi vas. Načrti za prihodnost so, zajemajo pa predvsem: rekonstrukcijo ceste Davor-Podstenje, rekonstrukcijo kanalizacije in izgradnjo lokalne čistilne naprave, popravilo zidu ob pokopališču, tlakovanje poti na pokopališču in podesta pred cerkvijo, popravilo zvonika ter popravilo zunanje in notranje fasade v cerkvi sv. Antona. V Andrejcovi hiši naj bi tudi Rudi Valenčič uredil muzej starega orodja, ki bo bil skupaj z urejenim znamenitim obzidjem, cerkvijo in mlinom tudi osnova za razvoj turistične dejavnosti. Podstenjci so miroljubni in delovni ljudje, edini kreg so imeli s Topolčani, takoj po drugi svetovni vojni, ker so si leti »bratsko« porazdelili vso ameriško povojno pomoč. Najpomembnejši vascam so bili Vicic »Harijcev«, ki je zaslužen za nastanek šole in župan Franc Kaluža »Pavetov«, ki je poleg županovanja opravljal tudi funkcijo samoučenega živinozdravnika. V novejšem času pa lahko omenimo Antona Nemca, ki je bil pobudnik izgradnje kanalizacije in vodovoda, Matevža Velikanje, ki je kot član svata zaslužen za dokončanje kanalizacije in vodovoda ter Zlatkota Velikanje, ki je v zadnjih 20-tih letih s svojim kopačem osnova vsake rabute in bi si za svoje požrtvovalno delo zaslužil tudi kakšno občinsko priznanje. Vičič Matija je v zadnjih desetih letih vodil evidence rabut, aktivno deloval v vaškem odboru in v svetu KS Topole ter kot gradbeni strokovnjak vodil priprave in dela na področju komunalne infrastrukture. Podstenjska narodna noša Kot najbolj zaslužnega, da bodo vsi podatki in zanimivosti vasi Podstenje ostale zabeležene, pa moramo omeniti Milivoja Kalužo, ki se že leta in leta predano posveča delu v krajevni skupnosti in popisovanju vaških zanimivosti. V nadaljevanju opisa vasi pa objavljamo njegova dva prispevka o življenju v Podstenjah med obema vojnama in pa vse do današnjih dni. Prispevka upam, da bosta bila objavljena tudi v zborniku, ki ga pripravlja KS Topole, opisoval pa bo življenje ljudi ob »veliki vodi«. Podstenje med obema vojnama od 1918 do 1941-tega leta (avtor: Milivoj Kaluža) Šola v Podstenjah je prebivalce Podstenj in okolice zaznamovala ne samo z branjem in pisanjem v domačem slovenskem jeziku, temveč so se vaščani naučili tudi rokodelstva: izdelovanja brezovih metel, košev, kašur, gnojnih košev, oprtnih košev in drugih drobnih pripomočkov za pomoč in rabo na kmetiji in gospodinjstvu. Nekateri pa so se ukvarjali tudi z obrtjo s kovaštvom in zidarstvom (Slugovi) ter izdelovanjem kamnitih mlinov in vint (Blažovi). Pri Haričevih je bil doma krojač (Žnidar) pri Ještnovih pa čevljar (Šuštar). Vaščani so se v glavnem ukvarjali s kmetovanjem: - poljedelstvom (krompir, žito, krmna pesa, mirni - svinjerejo za domačo rabo in prodajo - živinorejo (krave šeke, kasneje siva pasma) «Pave »je imel plemenskega bika - sadjarstvom za predelavo, sušenje, prodajo in kuhanje šnopsa - vinogradništvom in vinarstvom Viške pridelkov so prodali in s »parizarji« vozili v Reko in Trst (trage, truge, lujtrnce, copane) in druge pripomočke so uporabljali na vozu glede na različne vrste blaga, ki so ga prevažali) s kravami, voli, konji ali kombinirano. Poleg prevoza na vozovih z živino so uporabljali tudi razne vrste košev (oprtni koš, koš za listje in seno, košure, košare) za prenos blaga v rokah, hrbtih, ženske pa s pomočjo »svitkov« na glavah. Nošnja s svitkom je doletela praktično vsako žensko ali dekle, ki je robo prala v potoku Podstenjšku. Za prenašanje vode ali vina na polje,v gozd ali »na gure« so uporabljali »putrehe« iz lesa, ki so jih nosili na hrbtih ali privezali na voz. Česar niso pridelali doma, so kupovali pri »Joškotu« v Trnovem, kjer so lahko kupili tudi na »puf«, ki so ga poplačali ob prodaji pridelkov ali živine. Krmila za živino je v glavnem dostavljal «Pave«, ki je vozil mleko v Trnovsko mlekarno, ali pa so jih pripeljali sami z vozovi. Med obema vojnama so bili v Podstenjah poleg ostalega tudi izraziti sadjarji in vinogradniki. Ni je bilo parcele razen takšne, kjer je rasel gozd za kurjavo in les ali pa so orali njive, kjer nebi pridne kmečke roke čistile, sadile divjako, cepile in naredile nasad jablan, hrušk, češenj ali sliv. Takratne sorte jablan: šliberka, pisanka, bobovec, mešanka, brkinska sevka, matica Hruške: vinčarice, tepke, putranke, Jijolice, pšeničnice, drhovnice, pasterovke in brutabone. Češpe: domače za kuhanje šnopsa (slivovca). Posebna skrb pa je veljala kulturi, ki so jo v te kraje prinesli Francozi ob izgradnji železnice vinsko trto, ki je kraljevala na najboljših sončnih legah od »soln» preko »zagluben«, «podvrtov«, «vrtov«, «njivc«, «dolžc«, «vinogradov«, «zavrtnic«, «mizarja« vse tja do »krvične rebri«. Vino »vremščina » je bilo mešano svetlo rdeče vino iz trte »dolgorepke«. Za belo in ostale črne sorte žal nisem dobil podatkov.Vino so hranili v kamnitih hramih in v hrastovih ali kostanjevih sodih iz Kastavščine ali Jugoslavije. Severna stran hrama, kamnit zid in zadnja stena v zemlji so bili garant za hrambo vremščine, ki naj bi po navedbah «Bilca« v časopisu »JUTRO« ali SLOVENEC« nekega leta med vojnama dosegla devet gradov alkohola, kar naj bi bil rekord. Ta podatek obenem pove, da mošt ni bil bogat s sladkorji, med vretjem pa mu sladkorja niso dodajali, saj so poznali samo naravno kletarjenje. V novejšem času je tradicija vinogradništva in kletarjenja v Podstenjah praktično popolnoma izumrla.Grozdje je leta 1942 ostalo nepotrgano, trte naslednje leto neobrezane in neobdelane ter ostale takšne do konca vojne. V petdesetih letih je te stare avtohtone trte dotolkla huda toča, zmrzali in zgodnje ter vse bolj hladne jeseni. Zadnje trte na mizarju in zavrtnicah so izkopali med leti 1960 in 1965. Kasneje so nekateri še nadaljevali tradicijo kletarjenja iz grozdja kupljenega v Istri. V tem prostoru nameravajo urediti muzej Med vojnama so mešali tudi grozdne in jabolčne tropine in to vino pili med košnjo kot priboljšek. Pravo vino iz grozdja so večinoma prodali ali zamenjali za les. Pred požigom vasi so Italijani v hramih izbili »špine« na sodih tako, da je vino preko pragov hiš teklo na »borjače«. Glavne takratne jedi: krompir v zevnici, ječmen, polenta in glavni priboljšek štruklji, ki so bili zakon na ohcetih in na »likofih«. Svinjino so v glavnem sušili ali pa zalivali v olje in mast. Tudi na tem mestu moram omeniti kamnite hrame, ki so s svojo nizko temperaturo in vlago ter majhno svetlobo nudili prostor za dolgotrajnejše shranjevanje mesa in masti. Na božično vilijo se je od hrama do hrama, od domačije do domačije preizkušalo vino in slavilo najboljšega vinogradnika in kletarja. Najbolj žalosten dan za vse Podstenjce se je zgodil 4 junija 1942-tega leta, ko so Italijani vas požgali vaščane pa kot sužnje brez pravic preselili v Italijo. Italijani so za začetek leta 1926 postopoma v roku enega leta ukinili polstoletno slovensko šolo v Podstenjah. Pouk Italijanščine so izvajali zelo brutalno in brez milosti. Ena redkih koristi tega pouka je bila ta, da so se vaščani v internaciji lažje sporazumeli z Italijani in zaradi tega lažje našli delo. V Italijanski vojski so veljali za pismene, kar za takratni čas v spodnjem delu Italije ni bilo ravno pogosto. Še večji udarec so bili vse višji davki in velika gospodarska kriza v tridesetih letih, ki je mnoge iz vasi pognala ponovno čez lužo (redki so se vrnili ali pa samo obiskali dom): Slugovi, Matjon, Pavetovi, Jakopovi, Andrejcovi, Rolhovi, Juretovi, Čotovi so odšli s trebuhom za kruhom v glavnem v Ameriko, nekaj mladih fantov pa je šlo do Belgije, a so se od tam, zaradi še večje revščine vrnili, medtem ko sta Šemaj in Jevone kot železniška delavca morala na delo v Italijo(Šemaj je tam ostal trajno). V času vojne za »Abesinijo« so Italijani iz zvonika vrgli in odpeljali dva največja zvonova, tretji pa je naznanjal še večje prihajajoče gorje. Gospodarski krizi navkljub so v Podstenjah postopoma prešli iz »črne kuhinje« ognjišč na »špargete«. Pol vasi je pred požigom prešlo na nov sistem kuhe in ogrevanja. To je med starimi in mladimi po hišah povzročalo prave male vojne. Mlade gospodinje in mladi gospodarji so nasprotovanju navkljub postopoma iz hiše v hišo prešli na špargete, ki so omogočali kuho z manj Dvorišče domačije pri Rudetu Notranjost cerkve Mlin Popravilo podpornega zidu pri hiši št. 14 lesa, pepela in saj. Posodo so hranili v kredencah, domačije z ognjišči pa na poličnikih. Na ognjiščih so kuhali v kufrenih kotlih na špargetih pa so uporabljali aluminij ali email posodo. Jedlo se je takrat petkrat na dan: fruštek, dojužnek, južna, malica in večerja. Med leti 1920 in 1930 se je spremenil tudi način obedovanja. Do tedaj so poznali skupno skledo, pozneje pa so to uporabljali samo na polju ali posebnih priložnostih. Ženske so bile oblečene v dolga nabrana krila, moški pa podobno kot v novejšem času. Posebnost so bili otroci (tudi moški), ki so do šole nosili »kitlo« zdolaj brez. Lase so ženske pletle v kite in pletenice, moški pa so že hodili k brivcu v Trnovo. Otroci so poleg pomoči na kmetiji poznali tudi igre in zabavo (zbijanje koze, skakanje preko vrvice). V času paše so skrbeli za živino na pašnikih in nosili hrano za dojužnike ali malice na polje. Mašo so vaščani obiskovali v Trnovem preko Globovnika, kjer je potekala glavna peš steza. Ta steza pozna med vojnama mnoge strahove in Ko bom velik bom živel v Podstenjah skrivnosti (umor Blaževke in nešteto ropov). Nevarnost na tej stezi se je povečala na semanji dan, ko so tatovi prežali na vaščane, ki so se ob kozarcu rujnega (v Trnovskih gostilnah) kakšno uro prej hvalili koliko lir so iztržili pri prodaji . Pred drugo sv. vojno je potekala tudi živahna menjava blaga med cono franco (REKO) in našimi kraji, iz cone france so nosili kavo in sladkor. Ta vrsta trgovanja je potekala skrivoma in Italijani so mnoge zaradi tega početja kaznovali. Otroci so italijanski pouk začeli pri šestih letih, opravili pet razredov in šli lahko naprej v šolo v samostan. Tisti, ki šolanja niso nadaljevali so peti razred ponavljali. Šolo v Podstenjah so obiskovali otroci iz Mereč, Podstenjška in Podstenj. Italijani so v šolo prinesli še eno novost zvezke, ki so zamenjali tablice, kar je pomenilo, da se zapisano ni čez nekaj minut zbrisalo. Tako kot ostale zgradbe so tudi šolo Italijani požgali, po vojni pa je bila obnovljena v zadružni dom. V vasi je med obema vojnama živelo nekaj vaških posebnežev in zabavljačev (Matija Rolhov, Jožek Rothov). Ti veseljaki so z obilico burk skrbeli, da so vaščani imeli o čem govoriti, se smejati, opravljati in da so ob tem pozabili na krizo, ki je iz želodcev tolkla vse do kosti, stiskala kožo in na bosih nogah utrjevala podplati. Matija Rolhov je s svojimi reki poznan še danes: KMET ORAT, MI PA SPAT, KMET KOST,MI PA PIT, FALOT JE GOSPOD. Matija se je vrnil iz Amerike in ko so ga vprašali kako je v Ameriki je zavedajoč se kapitalizma odvrnil: SVEJT SE MEJŠA VERA PEJŠA, DNAR POMAGA , D BUH ŠE BOLJ OBCAGA. Matija je tudi na porokah imel glavno besedo in nevesti na pamet povedal »poročno pismo«, ki pa ga si žal ni nihče zapomnil ali zapisal. Čeprav so bili vaščani poznani kot družabni ljudje, ki so zelo radi prepevali slovenske pesmi je bilo v vasi malo muzikantov (Frncelj je igral na »tulo«bas) in ena sama gostilna »Pri Jakopovih«. Podstenjci so posebno pozornost namenili ne le vinu ampak tudi vodi in štirnam (vodnjakom). Med vojnama in tudi že v času Avstrije so skoraj ob vsaki hiši skopali eno ali dve Štirne, ki so okroglo kamnito obzidane,večinoma izvirne. Ti vodnjaki so poleg »luž« in potokov omogočali napajanje živine tudi doma, dajali vodo za pranje, kuho in pitje. Haričeva, Ještinova in Slugova hiša imajo štirno po kuhinjo, ker so po že zgrajeni Štirni povečali hiše,ostale Štirne pa imajo oklep tik ob hiši. Šola je uporabljala studenec, ki je bil zgrajen po ukazu že za časa Avstrije. Hiše so gradili iz sivega kamenja, ki so ga kopali ročno, ga vozili s trugami ali nosili na tragah. Zid so zidali iz dveh kamnov, ki so jim za vezavo dodajali blato. Stene med prostori so bile pletene, Znamenita licitacija krač strehe krite s kupami ali šikelni. Samo Čotovi in Juretovi so pred požigom še imeli slamnato streho. Les za ostrešja so sekali med »obema mašama« in tudi nasploh z lesom izredno skrbno ravnali. Podstenjske hiše so pred drugo vojno pokale po šivih od števila stanovalcev. Postelj v hišah ni bilo dovolj, tako da so mnogi spali na odrih v senu, kjer so poleg spanja opravljali tudi varovanje štal. Vsaka štala je imela znotraj na levi in desni strani pri vhodnih vratih luknji, v kateri so vstavili lesen kol ,ki je onemogočal odpiranje vrat nepridipravom od zunaj. Ko je bil kol vstavljen so se preko «trahtorja« povzpeli na oder in postopek v obratnem vrstnem redu ponovili zjutraj. Tudi živinoreja je bila v Podstenjah eden glavnih virov dohodka. V času, ko ni bilo strojev je pomenilo imeti krave, vole in konje nesluteno bogastvo. Dodatni viri za preživljanje pa so bile avstrijske odškodninske penzije ter delo na železnici ali v kamnolomu pri Oblaku. Podstenje v obdobju od leta 1960 do leta 2002 (Zapisal: Milivoj Kaluža) V šestedesitih letih je bilo na Podstenjskih kmetijah čutiti,da je velika večina »predvidenih mladih gospodarjev« in mladih nasploh odšla ponovno v svet nekateri pa so se dodatno odselili v mesto. V Ilirski Bistrici so nekateri dobili delo v: Lesonitu, Topolu, Škarpi, Toku, Transportu, Primorju ali Gradnji, kasneje pa tudi v Piami Podgrad. Vas verjetno nikoli ni kazala tako »votle« podobe brez prihodnosti, majhnega števila rojstev in vse več odhajajočih ob propadanju kmetijstva in prihajajoči industrializaciji. Število živine je padlo, vse več je bilo zaledinjenih njiv. Kot bi se nekaj ustavilo in bi se polnili akumulatorji za prihodnost in ta je s prihajajočo motorizacijo dobesedno bruhnila na dan, vas je v nekaj letih ponovno oživela, se ponovno napolnila z ljudmi, sicer ne v takšnem številu kot pred vojno a vendar pa dovolj za garancijo za samoohranitev vasi in hiš. Leta 1965 naj omenim izredno uspelo praznovanje 8. marca dneva žena v Ještinovi hiši, ki jo je kupila Mica Jerguletova in tu živela s sinom Tonetom Kovačičem. Nikoli prej ni bilo toliko žensk iz Podstenj, Podstenjška in Mereč skupaj na praznovanju. V posebno čast si štejem, da sem kot recitator in pevec nastopil na tej prireditvi prvič v javnosti in s skladbo Toneta Kmetca (Ko sem še majhen bil) marsikateri mami privabil solze na oči. Žene in dekleta so s cvetjem iz vrtov okrasile celo hišo, spekle doma pecivo, možje so dodali pijačo in veselili smo se do zgodnjih jutranjih ur. Leta 1965je takratna občinska oblast prodala nekdanjo Podstenjsko šolo in kasneje zadružni dom Antonu Nemcu »Jerguletovemu«. Prisoten sem bil pri podpisu pogodbe v »Ještinovi« hiši, kajti moj stari ate Frane Pavetov je bil poklican kot priča in kot predstavnik vasi. Občinski možje so ga na kratko seznanili, da je občina sprejela sklep, da se takšni objekti enostavno odprodajo, da so že našli kupca, skratka njegova naloga je prisostvovati že vnaprej določenemu opravilu. Temu se je skušal upreti z dejstvi, da šole ni izgradila občina ampak vaščani, da je objekt potreben za potrebe vasi in da na politiko izvršenih dejstev ne pristaja vendar je naletel na gluha ušesa, desetletja kasneje pa se je pokazalo kako prav je imel, kajti vas in krajevna skupnost bi takšno zgradbo nujno potrebovala za svoje aktivnosti in arhiv. Istega leta smo bili priča tudi žalostnemu dogodku v vinogradih na mizarju in zavrtnicah so izkopali še zadnje trse trte in postopoma nasadili češpe ali pa preorali njive, kar je pomenilo dokončno slovo od vinogradništva. Na vahnici v vasi' je takrat živela in delala Lojzka Kozlevčar z možem Tonetom in sinom Vijanejem in kupila enega prvih televizorjev v črno beli tehniki daleč naokrog. Otroci iz cele vasi, ki smo prej občudovali radio ali gramofone smo si ob večerih rezervirali njihovo malo kuhinjo do poslednjega milimetra in si ogledovali skoke iz Planice, fVinetuja, svetovno nogometno prvenstvo in začela se je črno bela pravljica, ki je ni bilo videti konca. V trgovini »Pri Juštetu« v Šembijah smo lahko kupili prve male konzerve, salame, sok, pingo, prve banane, ki jih nismo znali olupiti in pojesti. Skratka, kot bi se svet postavil na glavo. Novo ero so najprej začeli mopedi, ki so nadomestili kolesa, prvi avtomobili in kombiji za prevoz jabolk in krompirja v Opatijo, Reko in Istro. Praktično vsaka kmetija v vasi je konec šestdesetih let ali v začetku sedemdesetih imela najprej kosilnico, nato kombi nato pa traktor z vsemi mogočimi priključki. Ponovno so bili pokošeni vsi mogoči travniki, na novo zorane zaledinjene njive, posajene predvsem s krompirjem, napolnjeni odri s senom, žitom v žitnicah, polni hlevi in svinjaki. Pridrveli so turisti iz Italije in Nemčije v Opatijo(tudi v Evropi sta se cedila med in mleko nove industrijske revolucije) in se ob morju gostili s Podstenjskimi pridelki. Doma smo prvič hladili hrano in pijačo v hladilnikih in doma ubite živali globoko zamrznili v novih zamrzovalnih skrinjah. Dopoldne od šeste do »dveje« v fabriko popoldne pa drugi šiht doma. Hiše so začele dobivati novo notranjo in zunanjo podobo. Nove svetlejše fasade so pokrile kamnite zidove, strehe so dobile novo kritino, umivati pa smo se začeli v kopalnicah, ki so bile dodatno opremljene z WC. To obdobje praktično dvojne totalne zaposlitve je tudi na drugih področjih pomenilo novo ero. Praktično vsi otroci so po končani osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici odšli na tri ali štiri letno šolanje v Koper, Postojno, Novo Gorico in Ljubljano. Kmetje so bili prvič v življenju zdravstveno in pokojninsko zavarovani in začeli ob določeni starosti dobivati skromne pokojnine. V začetku sedemdesetih let so prišli na obisk naši izseljenci iz Amerike (Rude Jakopov z ženo Pavlino, Pavetova Mica s sinom Ludvetom in ženo Barbaro), iz Avstralije (Jože Pavetov z ženo Danico ), Franetovi Zora in mož Mile (prinesel prvi gramofon in magnetofon z narodno glasbo in zvočniki) in Andrejcov Tone iz Nemčije in drugi, ki so vsi po vrsti gledali kakšen čudež se tu dogaja. Vsi po vrsti so dejali ,da je tu doma »VEČA Amerka od prave Amerke«, česar pa mi, ki nam je bila to navadna vsakdanjost nismo verjeli. Leta 1991 je veliko ljudi iz vasi aktivno sodelovalo v osamosvajanju Slovenije v samostojno državo. Nova država je v svojem začetku pokazala vse svoje novorojenske težave.Mnogi Podstenjci so začasno ali trajno izgubili zaposlitev meja v Jelšanah pa je čez noč odpihnila prodajo mleka, mesa, krompirja in drugih poljščin ter sadja na Kvarner, kar je kazalo še na zaton poljedelstva in živinoreje. Kmetje so poizkušali nevtralizirati te posledice s spremembami v živinorejski in poljedelski kulturi. Njive so zaledinili ali pa posejali s koruzo za silažo, hrami prej polni krompirja so se spraznili zelje so sadili samo za domačo rabo. Nove vrste prehrane in kuhinje so postopoma ob visokih cenah malih prašičev postopoma praznile tudi svinjake poraba doma zaklane govedine pa seje povečala. Začel se je trd boj za prodajo mesa in mleka, ki ga je po propadu mlekarne v Ilirski Bistrici začela prevzemati ne pa tudi redno plačevati Postonjska mlekarna kasneje pa Vipavska. Samo močni tradiciji in pridnim ljudem gre zahvala,da stalež živine ni upadel, da so Podstenje po prodaji mleka v vrhu Bistriške občine. Podstenjski kmetje so tudi s prelivanjem ostalih prihodkov v kmetijstvo (Italijanskih penzij, plač) in preprečili polom kmetijstva kot kulture in sebi in okolici vlili pogum in voljo, da bo te krize nekoč konec pa čeprav se bliža Evropska skupnost, kjer boj kmetov za obstoj še trši. Leta 1996 so Podstenje, Mereče in Podstenjšek slavile ponovno postavitev dveh novih zvonov v «turen« in avtomatski električni pogon za vse tri zvonove. Največ zaslug za to ima Ivana Haričeva, ki je svojo izredno prizadevnost cerkvene mežnarce, nadgradila s pogumnim darovanjem za zvonove, kar je kasneje spodbudilo tudi druge, da so darovali v ta namen. Nekaj let prej je bila popolnoma na novo prekrita tudi cerkev. Tik pred koncem tisočletja smo z izdatno finančno pomočjo občine Ilirska Bistrica, lastnim delom, pomočjo KS Šembije, Vladimirja Čeligoja, Adota Barbiša ter soglasjem vseh mejašev ob cesti asfaltirali in razširili cesto Podstenje- Podtabor. Nova sodobna cesta je omilila težave, ki so jih Podstenje imele po prihodu železnice in čakanju za zaprtimi železniškimi rampami. In glej ga zlomka prišlo je do dogovora, da Ilirsko Bistriška občina namesto za plačilo zaporničarjev na železnici financira novo obvozno cesto ob železnici na Topolcuj o poveže s cesto na »Skrajnice in Krvični hrib« in zgradi avtomatske zapornice na prehodu v Podstenjah. Junija 2001 je stekel promet čez nov železniški prehod v Podstenjah. Železnice kot da ni več; trideset sekund utripajoča rdeča luč, spuščene zapornice, prihod vlaka, prehod ponovno odprt, prej pa kletvice, jeza, čakanje in to vse odkar so ročno zapiranje ramp direktno na prehodu nadomestili za daljinskim ročnim iz Topolca (zgodba dolga več kot trideset let). Zadnja velika pridobitev pa je bila leta 2002 nova otvoritev mrliške vežice. Nova mrliška vežica manjša kot je bila želja in potreba vaščanov iz Podstenj, Mereč in Podstenjška, pa da bi bog dal, da ne bi bila nikoli polna ali pa da bi se veliko več zibalo kot pa pokopavalo po novem pokopališkem redu, ki je stopil v veljavo v mesecu aprilu istega leta. Prehod čez železnico in hiša št.l ZDRUŽENJE ŽRTEV OKUPATORJEV 1941-1945 KRANJ ZDRUŽENJE ŽRTEV OKUPATORJEV 1941-1945 KRANJ Je nepolitična organizacija civilne družbe s statusom splošnega ljudskega pomena, ki je bila ustanovljena 21.8.1997 in vključuje vse žrtve vojnega nasilja na področju Slovenije. Organizacija je nastala iz potrebe, da se izterja odškodnina za slovenske žrtve vojne od okupatorjev, to je od tistih, ki so škodo in vse gorje povzročili, ker: - tega ni hotela storiti vlada RS - tega ni bila pripravljena storiti nobena druga organizacija, ki vključuje žrtve vojnega nasilja - se ne strinjamo, da te odškodnine plača naša država in davkoplačevalci oziroma mi sami sebi Njihovo načelo je bilo in je, da morajo vse slovenske žrtve genocidno-raznarodovalne politike okupatorjev, dobiti nematerialno odškodnino za preslano trpljenje in brezplačno delo in pa tudi materialno odškodnino za odvzeto in uničeno premoženje. Zato so že 8.1.1998 poslali nemškim oblastem (Vladi, Parlamentu in parlamentarnim strankam) kompletni uradni zahtevek za odškodnino. Enako zahtevo so 28.9.1998 poslali tudi oblastem Italije. Z ozirom na to, ker se pri nemških oblasteh njihov problem ni reševal po predvidevanjih, so predmet maja 1999 predali v obravnavo še nemškemu sodišču. Sodelujejo pri obravnavah in sprejemanju domače zakonodaje na vseh nivojih. Predsednik združenja je Tone Kristan. OBSEG IN VRSTE DEJAVNOSTI ZDRUŽENJA - Vključuje in evidentira vse slovenske žrtve nacifašizma 1941-45 - Pomoč pri uveljavljanju pravic - Uveljavljanje odškodnine pri okupatorjih - Sodelovanje pri sprejemanju in uveljavljanju domače zakonodaje za žrtve vojnega nasilja - Sodelovanje z ostalimi organizacijami in drugimi, doma in v inozemstvu, ki nam pomagajo - Zgodovinska dejstva genocidno raznarodovalne politike JESENOVANJE RUŠEVCEV Z jesenskimi dnevi smo se bistriški Ruševci spet vselili v naš prenovljeni in ob naši 50-letni obletnici svečano odprti taborniški dom. Z rednimi tedenskimi srečanji smo začeli že v začetku oktobra, takrat se je tudi prvič v tem šolskem letu sestala rodova uprava. Hkrati pa smo v teh jesenskih dneh opravili z dvema večjima rodovima akcijama. V sredini oktobra smo imeli svečano prisego, jesenske počitnice pa so naši gozdovniki in gozdovnice preživeli na jesenovanju. llhr pm ■ - - pripomočkov in se podali na Sviščake v kočo, ki je naslednje dni gostila 17 Ruševcev. Majhna skupina tabornikov na jesenovanju lahko pomeni samo eno - spet nekaj najlepših dni, ko se zaradi manjšega števila udeležencev oblikujejo najbolj nore interne fore in so dnevi zares pestri, saj je program vsekakor lažje izvajati. Sploh pa še, če ti jesenovanje popestri sneg. Vsako jutro jesenovanja so imeli GGji telovadbo, čeprav j e bilo zunaj precej mrzlo. Prve dni pa so tudi poskušali z ■ IB .. HH Prisega se je zgodila 18. oktobra, na njej pa so neši člani prejeli zaslužene nagrade in priznanja za preteklo leto. Ruševci in njihovi starši so se zbrali v Kindlerjevem parku ob taborniškem domu, kjer je bil pripravljen primeren ambient za svečanost. Najprej so vodniki tabornikom podelili našitek Strgane, ki si ga prišlužijo tisti, ki se najbolj redno udeležujejo taborniških akcij. Sledila je svečana prisega novih tabornikov in prestop medvedkov in čebelic v višjo starostno kategorijo, v dvigovanjem zastave, vendar so potem, ko seje ta nesrečno primrznila na drevo, odnehali. En dan so namenili orientaciji in orientacijskemu znanju, igrali so se igrico »Miro Cerar« (igrica je splošno znana, le da se pri Ruševcih drugače imenuje) in druge družabne igre. Vod Kaliber890, ki je, mimogrede, eden najbolj dejavnih vodov v našem rodu, je pripravil sneženi lunapark za udeležence jesenovanja, ki je vseboval tudi sankanje in ostale akrobacije na snegu. Zadnji dan jesenovanja pa so najprej odšli na izlet v Grdo drago in imeli tam turnir v nogometu, potem pa so pospravili in počistili kočo ter se vrnili domov. Jesen bo kamlu nadomestila zima, Ruševcem pa dejavnosti nikakor ne bo zmanjkalo. Saj veste, pri tabornikih ni nikoli dolčas. Kmalu se bomo začeli pripravljati na čajanko in prihod tistih radodarnih mož, ki nas obiščejo konec vsakega leta (božiček in dedek Mraz), pa še naš rodov časovpi Ruševc je v nastajanu in bo izšel še pred novi letom. Tako, Ruševski pozdrav do naslednjega meseca! Iris S. - Dina Združenje žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj je nepolitična organizacija civilne družbe s statusom splošnega ljudskega pomena, ki je bila ustanovljena 21.8.1997 in vključuje vse žrtve vojnega nasilja na področju Slovenije. Na 5. informativni konferenci, ki je bila 18. oktobra je bilo podano zgoščeno poročilo o delu in poslovanju organov Združenja žrtev okupatorjev 1941-45 Kranj, za čas od 20. oktobra 2001 do 18. oktobra 2003. V tem času je bilo 8 razširjenih sej IO. Častno razsodišče ni imelo dela in NO je redno nadzoroval delo, s prisotnostjo na sejah in pregledoval zaključne račune. Pri svojem delu so se zlasti angažirali na izterjavi nematerialne in tudi materialne odškodnine od ZRN in vzporedno tudi zahtevku za materialno odškodnino od Vlade RS. Ker imajo oblasti v Nemčiji še vedno bolj odklonilno stališče do njihovih zahtev in je Ustavno sodišče odklonilo obravnavo njihove pritožbe, so zadevo junija letos predali Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasburgu. Še vedno pa poskušajo doseči dogovor z oblastmi ZRN. Ne strinjajo se z interpretacijami nekaterih nemških predstavnikov (tudi predstavnikov nekaterih naših organizacij), da so z zakonom o prisilnem delu problem rešili. Če so poklonili cca 15% slovenskim žrtvam GENOCIDA nekaj drobiža miloščine (za 4 leta gorja in dela 100 -200.000,- SIT), za njih problem ni rešen. To še posebej ne, ker so tu še vsi izgnanci, ki so bili pregnani v predele bivše Jugoslavije, del izgnanih v Nemčijo, ki niso bili pri tej miloščini upoštevani, potem še begunci in deportiranci, kakor tudi politični zaporniki. Žal se nekateri predstavniki različnih njihovih organizacij zavzemajo predvsem za tiste, ki so bili izgnani - deportirani v Nemčijo in sedaj govorijo, daje problem rešen (razen materialne odškodnine)? Kakor vemo, so hoteli okupatorji slovenski narod uničiti in zato so tudi izvajali GENOCIDNO- RAZNARODOVALNO politiko in to nad CELOTNIM NARODOM (razen izdajalcev in plačancev) in ne samo nad tistimi, ki so bili odpeljani v Nemčijo. Vsak, ki je moral zaradi te politike, tako ali drugače, zapustiti svoj dom, je po svoje pretrpel svojo kalvarijo in je utrpel nematerialno in tudi materialno škodo. Sprenevedanja nemške Vlade, da seje čas za njihove zahteve že odmaknil in ni več zakonskih možnosti, so milo rečeno, neresna. Znano je, daje bila že leta 1957 nemški Vladi poslana zahteva - peticija za odškodnino in nato še leta 1971 in 1991. Na vse to niso niti reagirali. Šele, ko so jim 8.1.1998 poslali uradno zahtevo, so reagirali in to s kopico izgovorov. Zato bodo na plačilu škode, vsaj relativno pravične, za vse slovenske žrtve, vztrajali še naprej. Ker se naša Vlada ni in še vedno noče vključiti v izterjavo odškodnine od okupatorjevih naslednic, so jim v začetku leta 2002 poslali zahtevo, da ona plača materialno odškodnino. V ta namen smo pripravili osnutek Zakona, ki so ga posredovali Vladi, DZ in vsem poslanskim skupinam. Vlada je nato na seji, 9.aprila 2002 sklenila njihov predlog obravnavati in naj bi v ta namen ustanovila vladno komisijo. Iz sklepa ni bilo nič in so, da bi zadevo pospešili, 8.maja 2002, pred Vlado organizirali protestni shod, kjer so tudi g. Bandlju predali peticijo. Na osnovi tega je Vlada 9. maja 2002 ponovno sklenila, da se za pripravo rešitve problema imenuje komisija in pri tem je ostalo. Vsi njihovi napori so prinesli le to, da je poslanec LDS g. Blaž Kavčič uspel 17. julija 2003 sklicati predstavnike štirih ministrstev, kjer so se zopet dogovorili, da je problem treba rešiti in čimprej imenovati komisijo, katere pa še vedno ni. Zahtevo za odškodnine od Italije so posredovali naši Vladi, kije dolžna problem rešiti, vendar odgovora še ni. Na osnovi posredovanih podatkov, ki jim jih je posredoval IOM, je na osnovi Zakona o prisilnem delu, do sedaj prejelo odškodnino za prisilno delo 8.483 oseb (od tega cca 3200 taboridčnikov). Iz fene ve so do sedaj dobili le" zneska. Nato pa pridejo na vrsto dediči, Ko se bodo nabrala sredstva, bodo prejeli de drugi del. Nekatera nemška mesta so se odločila za plačilo odškodnine iz svojih sredstev, od katerih so tudi uspeli pridobiti za približno 10 slovenskih žrtev dodatno odškodnino v višini od 1.000 - 2.800 €. (Marburg, Reuetlingen, Freiburg) Tudi nemške cerkvene oblasti so namenile nekaj sredstev za odškodnine in te se preko Karitasa, sedaj realizirajo. Tudi tu smo za nekaj Slovencev uspeli pridobiti dodatno odškodnino. Prav tako je iz Avstrije prejelo odškodnino za prisilno delo cca 1.200 oseb. Nekatera nemška mesta so se odločila urediti arhive iz vojnega obdobja, zato jih prosijo za pomoč in posredovanje raznih podatkov. Sedaj delajo za mesto Ingelštat in KZ taborišče Neuengamme Hanover. Vse, ki so bili v teh krajih prosijo, da posredujejo svoje prispevke (prevedene) in slike iz tistih časov. Zanimiv je tudi Marburg. V letu 2002 so naredili zgodovinsko dokumentarni film (60 minut) iz obdobja 1941-45 o trpljenju slovenskega naroda in gaje možno kupiti. Že pri nastajanju Zakona za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, so protestirali proti sramotno nizki odškodnini Beguncem in deportirancem (12.000,- SIT), vendar brez uspeha. Tudi po sprejetju Zakona so na razne naslove poslali zahtevo, da se ta sramotna diskriminacija popravi in sicer na 25.000,-SIT in pri tem še vztrajajo. Na njihova večletna prizadevanja je bil lani sprejet Zakon, da se prizna status žrtev vojnega nasilja tudi vojnim ujetnikom, na nivoju izgnancev (enak znesek). Res, da je nekoliko pozno, pa vendar pa so to nekateri še dočakali in uveljavljali. V novembru 2002 so skupaj z Mestno občino Kranj organizirali in podelili priznanja štirim zaslužnim članom njihove organizacije in trem podelili naslov častni član. Mestna občina Kranj pa je podelila še tri velike plakete mesta Kranja. Poslovanje Združenja je potekalo v mejah razpoložljivih finančnih sredstev, ki so jim bila na razpolago. Udeleženci 5. INFORMATIVNE KONFERENCE ZŽO 1941-45, so nato po vseh danih proročilih in razpravi, sprejeli več sklepov. Najpomembnejši pa je naslednji poziv Vladi RS, ki pravi tako: „Minilo je že več kot leto in pol, odkar je Vlada prvič sklenila, da bo na osnovi naše zahteve in osnutka Zakona za poplačilo materialne odškodnine, imenovala medresorsko komisijo za pripravo predloga rešitve problema, pa se ni zgodilo še nič. Udeleženci Informativne konference Združenja žrtev okupatorjev 1941-45 Kranj zahtevamo, da Vlada izpolni svojo obljubo in čimprej imenuje člane medresorske komisije ter na ta način pokaže svojo pripravljenost za pogovore, ker ”-š čas se hitro izteka in na pokopališčih ne bomo potrebovali ničesar več.« torej med gozdovnike in gozdovnice. Za konec pa so vsi tisti, ki so v preteklem letu pridno izvajali program in se naučili določenih znanj, dobili priznanja in veščine, s katerimi bodo lahko obogatili svoj taborniši kroj (srajco). Letošnje jesenovanje je verejtno še najbolj spominjalo na zimovanje. Gozdovinki in gozdovnice s svojimi vodnicami in vodniki, ki so imeli že spakirane nahrbtnike za odhod na jesenovanje na Sviščakih, so samo uro pred odhodom nejeverno gledali v nebo, od koder so se vsipale neverjetno velike snežinke. Vsemu pripravljenemu za odhod so torej samo dodali še nekaj zimskih P TO J I N G Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net Bistriške gasilske novice MESEC POŽARNE VARNOSTI GASILCI SVETUJEJO Na vaji se je ponesrečence reševalo s pomočjo nosil in vrvne tehnike Prostovoljno gasilsko društvo II. Bistrica, je v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti pripravilo vrsto preventivnih in operativnih nalog. V preventivnih akcijah je naše društvo s sodelovanjem obeh osnovnih šol organiziralo natečaj za najboljši spis, pesem ali risbo na temo » Naj se ne oglasi tudi pri vas «, ki je bila tema letošnjega meseca požarne varnosti. Kot preventivno dejavnost smo tudi letos v knjižnici Jožefa Maslo pripravili gasilsko razstavo. Na področju občine smo razdelili plakate in letake, ter drugo propagandno gradivo. V mesecu oktobru smo izvedli za vse operativne člane usposabljanje, na katerem seje obnovilo znanje za pravilno porabo dihalnih aparatov, delo z motornimi brizgalnami, izpihovalnikom dima, agregati, puhalniki, radijskimi postajami, tehničnem reševanju in reševanju pri nevarnih snoveh Po končanem usposabljanju so operativni gasilci pripravili vajo TRNOVO 2003 v kateri je bilo prikazano gašenje objekta in reševanje ponesrečenca. Poudarek vaje je bil na pravilnih postopkih pri alarmiranju operativnih gasilcev, pravilnem komuniciranju v sistemu zvez ZA-RE, vodenju akcije in pravilnih postopkih pri delu posameznika in skupine z gasilsko opremo s katero razpolaga društvo. Predpostavka vaje je bil požar v kuhinji in reševanje zastrupljene osebe iz 1. nadstropja s pomočjo vrvne tehnike in nosil. V vaji so sodelovala tri gasilska vozila z desetimi gasilci. Vajo si je ogledala tudi strokovna komisija Gasilske zveze IL. Bistrica, po vaji pa je bila izvedena tudi analiza celotne vaje. Društvo se je v začetku meseca novembra udeležilo z štirimi ekipami regijskega tekmovanja v Dekanih, kjer je nastopilo 39 najboljših ekip iz občin Koper, Piran, Izola, Postojna, Pivka, Sežana, Komen, Divača in Hrpelje -Kozina.. Kot že vrsto let poprej so v izredno močni konkurenci naši veterani dosegli najvišje stopničke, ženska ekipa B pa odlično drugo mesto. Ekipi članov A in B pa se z doseženim petim in sedmim mestom tokrat ni uspelo kvalificirati na državno tekmovanje. Ker j e začela kurilna sezona smo imeli že nekaj intervencij pri gašenju dimniških požarov, zato vam gasilci svetujemo: Dimniki morajo biti redno očiščeni in vzdrževani ! Da bi preprečili možnost vžiga saj in s tem požara v stanovanjskem objektu, moramo poskrbeti za redno čiščenje in redne strokovne preglede kurilnih naprav, dimovodov, dimnikov in prezračevalnih naprav v objektu. Takšen pregled je še posebej pomemben in obvezen pred začetkom kurilne sezone ali kadar zamenjamo vrsto kuriva. Kako ukrepati, če vseeno zagorijo saje v dimniku? Če zaradi neočiščenega dimnika v kurišče ne pride dovolj zraka, kurivo ne zgori popolnoma in nastaja vedno več saj, ki še bolj zamašijo dimnik. Zato pride do vžiga saj in razvije se dimniški požar. Ta lahko traja zelo dolgo in ga praviloma ne gasimo. Takoj moramo poklicati gasilce na številko 112, sami pa moramo paziti, da se požar ne bi razširil na okolico dimnika oziroma na stavbo. Požara v dimniku ne smemo gasiti z vodo, ker lahko pride do porušitve dimnika. Voda se ob razbeljenih dimniških stenah upari in poveča svojo prostornino za več kot 1700 krat. Če bi nap. zlili v dimnik 10 1. vode, bi nastalo poleg plina, ki je v dimniku, še 17 m3 pare. Ta bi raznesla dimnik. V primeru, da se dimnik pregreje in ogroža stanovanjske prostore, ga lahko gasimo s suhimi gasilnimi sredstvi (prah, C02 ) Janko Slavec PGD II. Bistrica SREČANJE TEŽJIH INVALIDOV Društvo invalidov Ilirska Bistrica že vrsto let v jesenskem času pripravi družabno srečanje s kulturnim programom za težke in težje invalide. V letošnjem evropskem (in tudi slovenskem) letu invalidov je bilo to srečanje sredi novembra. Prijetnega družabnega srečanja z enournim kulturnim programom in pogostitvijo v restavraciji TIB Transport d.d. Ilirska Bistrica se je udeležilo preko 70 težjih invalidov, svojcev in spremljevalcev. To srečanje je predvsem druženje, sprostitev in trenutna Pozaba bolečin, ki so take ali drugačne, vendar stalne spremljevalke vsakega življenja, v večji razsežnosti pa težjega invalida. Skratka, v društvu smo prišli do spoznanja, da ima vsako srečanje svoj čar. Predvsem v tem, da nas povezuje in da dobimo občutek, daje življenje lepo in se ga splača ceniti, čeprav ni vedno takšno, kot bi si želeli. Žal nam j e tistih, ki ostajajo doma in nočejo v družbo. Vemo, da za to niso sami krivi. Usoda jim pač ni bila tako naklonjena kot drugim, ki so kljub svoji invalidnosti ostali pokončni, samozavestni in vedri. Na srečanju smo predstavili tudi društvene dejavnosti - izvajanje posebnih socialnih programov s poudarkom na ohranjevanju zdravja, rekreativni in tekmovalni šport, zanimive izlete in družabna srečanja. Nekatere aktivnosti, ki smo jih letos že izvedli, pa so bile namenjene obeležju evropskega leta invalidov. V okviru regije (Dl Vrhnika, Logatec, Cerknica) smo 4. septembra sodelovali na okrogli mizi na Vrhniki na temo financiranja naših društev na lokalni ravni. Prav ta dan je bila tudi otvoritev razstave na Osnovni šoli I. Cankarja na Vrhniki, kjer so sodelovali tudi naši člani s svojimi ročnimi in likovnimi izdelki. Na rekreativnem področju smo se v juniju srečali z invalidi celjske regije na Boču. V septembru smo se srečali v Domu starejših občanov, kjer smo predstavili poslanstvo našega društva, ki poleg redne dejavnosti vključuje tudi posebne socialne programe z organizacijo različnih oblik rekreacije in družabnih srečanj. V decembru, natančneje 6. decembra 2003, pa bodo naši športniki - balinarji izvedli prijateljskih balinarski turnir in tako bomo v letošnjem evropskem letu invalidov počastili tudi 3. december -mednarodni dan invalidov. Naj omenimo, da v društvu poskrbimo za prevoze invalidov na srečanje. Z Domom starejših občanov pa se dogovorimo za prevoz in spremstvo naših članov, ki so sostanovalci doma. Srečanje smo omogočili tudi invalidom, ki niso člani našega društva. Srečanja invalidov so srečanja humanosti, prijaznosti in na nek način srečanja posebnega odnosa do življenja. Za Dl II. Bistrica: Jožica Žibert USPEH PODGORSKIH GASILCEV Člani in članice PGD Podgora-Podgraje Člani in članice PGD Podgora-Podgraje so se 28. septembra 2003 udeležili občinskega gasilskega tekmovanja, ki ga je razpisala Gasilska zveza II. Bistrica. Tekmovanja sta se udeležili moška in ženska ekipa. Tekmovanje je potekalo v dveh fazah. Obe ekipi sta imeli enaki vaji. Najprej je potekal štafetni tek, po tem pa je sledila še vaja z motorno brizgalno. Moška ekipa v sestavi David Iskra, Alen Grgič, Stanko Fabec, Rado Fabec, Boštjan Šestan, Marko Šajn, Primož Šajn, Kristjan Šestan, Andrej Šestan in Janko Iskra se žal ni dosegla vidnejšega rezultata in se ni uvrstila na regijsko tekmovanje, ki je bilo v Dekanih 08.11.2003. Ženska ekipa v sestavi Martina Šestan, Petra Muha, Petra Jaksetič, Tina Štefančič, Kristina Šestan, Marina Šestan, Boženka Šajn, Grozdana Rutar, Jožica Rojc in Tadeja Rojc je na občinskem tekmovanju zasedla prvo mesto in se udeležila tudi regijskega tekmovanja v Dekanih. Tekmovanja so se udeležile ekipe obalno-kraške regije. Daje bila konkurenca res huda pove to, daje bila ekipa PGD Podgora edina ekipa, ki je naredila vajo brez napake, vendar se ji kljub temu ni uspelo uvrstiti na republiško tekmovanje, ki bo v letu 2004. Glede na to, daje bila ženska ekipa formirana v letu 2003 in je bilo to njeno prvo tekmovanje, je to za društvo in ekipo velika spodbuda za nadaljnje delo. Dne 07.11.2003 so predstavniki gasilskega društva učencem OŠ Podgora predstavili opremo in vozila, s katerimi trenutno razpolaga društvo. Prvi del je potekal v prostorih OŠ, kjer je Franc Šajn predstavil zgodovino gasilstva in društva, ter predstavil bistvo gasilstva. Nadalje so se učenci razdelili v tri skupine in ogled nadaljevali v gasilskem domu PGD Podgora in na šolskem igrišču. Janko Ferlež je predstavil opremo, ki jo imamo gasilci. Marko Šajn je predstavil radijske zveze, ki jih uporabljajo gasilci za komuniciranje in način sprožitve alarmnega sistema. David Iskra pa je predstavil vozilo Land rover. Učenci so praktično preizkusili visokotlačno gasilno napravo, ki je v vozilu in za društvo veliko pomeni. Na koncu predstavitve se je z mnogo ust slišalo besedi gasilec bom. David Iskra PGD Podgora - Podgraje BISTRIŠKA OBČINA BO NASLEDNJE POLETJE | GOSTILA PREKO 1000 j TABORNIKOV IN SKAVTOV i POW WOW je tabor. Pravzaprav je vseevropski, torej mednarodni ■ tabor in potekal bo med 30. julijem in 8. avgustom prihodnje leto v Ilirski ■ Bistrici. Tisti starejši bistričani se boste verjetno še spomnili, kje je leta . 1981 stalo ogromno šotorsko naselje, kije gostilo tabornike na takratnem . zletu. Naslednje leto bo taborni prostor prav tam. Na travnikih med J Kosezami in Malo Bukovico, ob cesti, ki pelje proti Hrvaški. Pravijo, da bo * to največji zletni prostor v Sloveniji. POW WOW bo tabor, namenje tabornikom in skavtom v starosti od 11 I do 16 let. Pri Zvezi tabornikov Slovenije je to starostna kategorija, ki se | imenuje gozdovniki in gozdovnice (oziroma s kratico GG). Že sedaj dela na | tem projektu več kot 100 ljudi, pričakuje pa se še 200 članov mednarodnega | osebja in več kot 1000 udeležencev iz cele Evrope. Na zletu se obetajo mnoge aktivnosti s področja vsakdanjega aktivnega i življenja, taborništva in skavtstva, delavnic, športa, ročnih spretnosti, ■ etnoloških raziskav in drugega. POW WOW organizira Zveza tabornikov Slovenije, soorganizator tega J zleta pa bomo tudi bistriški taborniki iz Roda snežniških ruševcev. J Mednarodni tabor s tako številno udeležbo bo vsekako tudi odlična * promocija naše občine, ki je s svojimi naravnimi lepotami, bližino hribov, I snežniških gozdov, Brkinov in nenazadnje tudi morja, že očarala tiste I slovenke tabornike, ki pow wow pripravljajo in ki so en delovni pripravljalni | vikend že preživeli blizu zletnega prostora (na jezeru Mola). L_____________________________—--------------I ŽIVIMO ZDRAVO »Živimo zdravo«, je geslo projekta, ki gaje pred dvema leti začel izvajati Zavod za zdravstveno varstvo Murska^Sobota v krajevni skupnosti Beltinci, nato pa še v desetih drugih krajevni skupnostih v Pomurju. Cilj projekta je bil predvsem, odraslo populacijo naučiti znanj in veščin za izboljšanje življenjskega sloga. Za prekmursko prebivalstvo je namreč značilno, da uživajo veliko živalskih maščob, imajo večjo obolevnost in umrljivost ter tudi večje število zdravljenih v bolnišnici. Projekt je v tem predelu Slovenije dosegel svoj namen, zato seje Ministrstvo za zdravje R Slovenije odločilo, da ta projekt finančno podpre in ga razširi na deset novih lokalnih skupnosti po Sloveniji. Krovni koordinatorji projekta po Sloveniji so Zavodi za zdravstveno varstvo. ZZV Koper je izbral občino Ilirska Bistrica, oziroma krajevno skupnost Jasen ter Podgrajsko in Rozmanovo ulico iz Ilirske Bistrice. Kako bo projekt potekal? Do konca tega leta in do oktobra naslednje leto bomo izpeljali 14 delavnic, v katerih bomo spoznali dejavnike tveganja za nenalezljive kronične bolezni, se naučili meriti krvni tlak, se pogovarjali o zdravi telesni teži,telovadili, šli na pohod, izmerili svojo telesno aktivnost, se naučili zdravo kuhati, pogovorili se o boleznih srca in ožilja ter različnih vrstah raka, poslušali nasvete agronoma o ekološkem vrtnarjenju ter zaključili z javno predstavitvijo lokalne skupnosti. Delavnice bodo vodili domači in tuji strokovnjaki, zdravega kuhanja pa se bomo učili s pomočjo domačih kuharjev - Riharda Baša in Aleša Brožiča. Lokalni koordinatorici projekta sva Nada Čeligoj in Andreja Rebec. Koordinatorice in kuharji smo se udeležili tudi dvodnevnega izobraževanja -predstavitve projekta v Murski Soboti. Cilj nas vseh je, da v prebivalcih krajevne skupnosti, ki smo jo izbrali izzovemo zavest, da z zdravim življenjskim slogom, lahko zelo veliko naredijo za svoje zdravje, kar pa še ne pomeni, da bodo imeli po končanem projektu vsi idealno telesno težo, da bodo vsi abstinenti in da ne bo nihče več jedel svinjskega mesa, temveč , da bodo tisto kar našemu zdravju najmanj koristi, zajemali z manjšo žlico. Z delavnicami bomo pričeli v mesecu novembru. Pomoč pri izvedbi projekta so obljubili tudi Koronarno društvo II. Bistrica, Društvo za celiakijo, Društvo diabetikov Ilirska Bistrica, Športna zveza Ilirska Bistrica, lokalni mediji, Sadjarstvo Miše, Zdravstveni dom, Kristina Abram in drugi. Andreja Rebec, v.s.t PROMOCIJA ZDRAVJA IN DEJAVNIKI TVEGANJA L V mesecu novembru smo v Zdravstvenem dom Ilirska Bistrica pričeli z izvajanjem preventivnih delavnic »Promocija zdravja in dejavniki tveganja. To je sklop treh krajših delavnic, v katere povabimo posameznike, pri katerih je osebni zdravnik na preventivnem pregledu ugotovil več kot 20% ogroženost za srčno žilne bolezni. Na teh krajših delavnicah se slušatelji seznanijo z osnovnimi znanji o zdravi prehrani, zmernem pitju, pomenu gibanja za zdravje, škodljivostih kajenja in prekomerni telesni teži ter o nevarnostih povišanega holesterola, sladkorja v krvi in visokega krvnega tlaka. Sklop delavnic zaključimo z preizkusom telesne aktivnosti.Po končanih krajših delavnicah, se lahko posamezniki vključijo v bolj poglobljene delavnice kot so: Šola zdrave prehrane, Šola hujšanja, Delavnica o gibanju ter v delavnico Da opuščam kajenje. Vse, ki so povabljeni pozivamo, da se delavnic udeležite v čim večjem številu, zraven pa lahko povabite tudi svojce, prijatelje... Andreja Rebec, v.s.t. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J VESELJE DO ŽIVLJENJA TLI V VSAKEM OD NAS ZBUDIMO GA Dan brez smeha je podoba izgubljenega kamenčka v mozaiku človekovega bivanja. Zveza slovenskih društev za telefonsko pomoč v stiski in Društvo Tvoj telefon iz Postojne v letu VESELJA DO ŽIVLJENJA - 080 22 23, 05/720 17 20 ALGE - NAJ BO HRANA NAŠE ZDRAVILO, NAJ BO ZDRAVILO NAŠA HRANA! Poletje je mimo. Hitenje, stres in delovne obveze so znova napolnile naš vsakdanjik. Poskušajte se za trenutek spomniti detajla iz letošnjega poletja: blaženo se pozibavate na morski površini, sonce prijetno greje, skrbi in problemi, pred katerimi ste pobegnili pa so ostali nekje daleč in ne dovolite, da bi vas zdaj zmotili... Nenadoma vam to blagodejnost zmoti odvraten, spolzki dotik po nogah. Nekaj vas je oplazilo. »Fuj..!«, se zdrznete, hitro pa ugotovite, da so to bile le alge. Nekoliko vas to pomiri, vendar pa neprijeten občutek ostane. Ali ste vedeli, da se svet alg nahaja povsod okrog nas? Niso samo v slanih in sladkih vodah, pač pa živijo v vsakem kvadratnem centimetru plodnih tal, v vsaki kapljici vode... Že milijarde let alge predelujejo minerale, pline in sončno energijo v življenjsko pomembno hrano za ves bakterijski, rastlinski in živalski svet. Ali ste vedeli, da obstajaj.o mikroskopske, očesu nevidne alge, pa tudi orjaške, velike več deset metrov? Obdaja nas torej ogromen svet alg, ne da bi se mi tega zavedali. Alge predstavljajo kar 80% zemeljske rezerve hrane in proizvedejo 90% vsega kisika na zemlji; podatek, ki zagotovo preseneča, vendar je tako. Pisan svet alg nam odkriva mnoge skrivnosti življenja. Modrozelene, mikroskopske, ne sodijo niti k živalskemu, in tudi ne k rastlinskemu svetu. Podobne so bakterijam. To, kar mi danes poskušamo šele odkriti, človek sicer pozna že tisočletja. V predelih, kjer ljudje živijo ob vodah, ki vsebujejo alge, jih izkoriščajo v vsakdanji prehrani. Hrana, ki je najpogosteje na naših mizah, ima veliko manjšo hranilno vrednost, kot mislimo. Rastlinska hrana je nasičena s pesticidi in herbicidi, živalska pa z antibiotiki in hormoni. Vse je predelano, pomešano s konzervansi in umetnimi dodatki. Taka hrana pa ne more nahraniti naših lačnih celic, pogosto pa celo pospešuje njihov propad in smrt. Nasprotno od tega, pa je na razpolago prehrambni svet alg. Res pa je tudi, da nam je obilica tega živega sveta dokaj neznana in je zato tudi neizkoriščen. Vse seveda niso užitne za človeka. V zadnjem obdobju pa človeštvo nekatere vrste alg vse bolj uporablja kot prehrano, obenem pa še podrobneje proučujejo njihovo delovanje na človekovo zdravje. V jesenskem obdobju intenzivnejše planiramo prehrano, ki jo bomo mi in naša družina uživali jeseni, čez zimo in spomladi, da bi tako kar najbolje prenesli vse napore leta in se izognili različnim boleznim. Kvalitetnih živil pa je na žalost vse manj. Na prodajnih policah se kričavo ponujajo izdelki z veliko »naravnih« vitaminov in mineralov. Vsebnost in hranilnost je močno diskutabilna, izvori take hrane so vprašljivi, dodani so aditivi, zato pa je tudi sprejemljivost minimalna. Posebno pozornost v zadnjih letih vzbuja Klamatska ali AFA alga -(skrajšava latinskega imena: Aphanizomenon flos aquae). To edinstveno darilo narave vsebuje toliko odlik, da jih je težko našteti v eni sapi. Pomembno pa je reči, da raste povsem naravna, kot divja in z neverjetno sposobnostjo razmnoževanja, tako da ni nevarnosti da bi se zaloge izčrpale. Na alge vsakdo reagira po svoje in drugače, vendar jih lahko uživajo vsi, ne glede na starost in na zdravstveno stanje. Efekte, ki jih opazimo najprej pa so: občutno več energije, izboljšana koncentracija, boljši spomin, razpoloženje in manjša izpostavljenost k stresom, redkejše so spremembe razpoloženja, več je elana za delo in učenje. Obilica klorofila, bogata vsebnost vitaminov in mineralov, kot tudi mineralov v sledeh ki so kelirani, posebno železa, kalcija, kroma, vitaminov skupine B, vitamina C, ter drugih antioksidantov, pa veliko rastlinskih proteinov, esencijalnih in neesencijalnih aminokislin, ki ne vsebujejo maščobne kislin, .... vse to Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 Delovni čas: Delavnik Sobota Dežurstva Sobota Nedelja in prazniki [ govori v prid dejstvu, da ta alga spada v kategorijo vrhunske hrane. V sestavi vsebujejo nizko molekularne aminokisline, ki so sposobne priti skozi krvno-možganske blokade. Bogastvo z neuropeptidi pa omogoča izjemno ugodno reakcijo celotnega živčevja, preko tega pa na hormonski in imunski sistem. Ob dejstvu, da vsebujejo obilico beta karotena, kalcija in nenasičenih maščobnih kislin, so idealne za kožo, ki postane gladka, čista in zdrava. Vplivajo tudi na zdravje las in nohtov, ter izboljšajo prebavo. Vsebnost kroma povzroči, da se zmanjša naša potreba po sladkarijah in stabilizirajo hipoglikemijske krize. Lahko se pomešajo v juhe, v solate in sendviče, pa tudi kot maske za obraz, ali jih kot obkladke polagajo na rane. Izvrstno čistijo organizem in odstranjujejo strupe, glivice, bakterije in viruse. Ob rednem uživanju optimalne količine Klamatske alge, se verjetnost, da bi zboleli za gripo, ali prehlad, veliko zmanjša, če pa se že pojavi katera od takih zimskih nadlog, se ob povečani dozi alge, ter ob čaju in ležanju hitreje pozdravimo. Na takšen način, se lahko otroci izognejo večjim izostankom od pouka, odrasli iz dela, še važnejše pa je, da ni več dolgotrajnega okrevanja, bolniške in izčrpanosti. Čeprav Klamatsko algo uvrščamo med hrano, pa njeno delovanje na organizem ni samo v tem, da prehranjuje celice, temveč jih tudi obnavlja, če so te v začetnem procesu odmrtja. Odtod tudi neverjetno naglo okrevanje bolnikov, ki imajo dolgotrajne bolezni. Citat iz Kollmanove knjige o Klamatski algi »Skrivnostno življenje tal«: »...Govorimo o rastlini, o najstarejši, najvzdržljivejši rastlinski obliki na našem planetu, ki je skozi več milijard let preživela vse mogoče nepredstavljive kataklizme in nevarnosti, ki jih je lahko sprožila ravnodušna usoda - govorimo o enocelični modrozeleni algi, znani kot Aphanisomenon flos aquae. Ni druge hrane, ki bi rasla tako hitro, da je sposobna ustvariti biomaso, ki bi nas rešila pred prehrambnimi težavami .« Po tej skopi zgodbi o algah, ste se morda za trenutek le sprostili in spoznali še en nov svet, ki vam je na dosegu rok, pa ga doslej niste opazili. Prevod: B. Verbič GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 * GRAFIČNO OBLIKOVANJE * 0FFSET TISK ‘ SITOTISK • nalepke, tisk na majice. * VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG * IZDELAVA REKLAMNIH PANOJEV, VODORAVNO: 1. poslovni izdatek, 8. pijača grških olimpijskih bogov, 14. kratkost, 15. slovenska TV voditeljica (Oriana), 16. Verdijrva opera, 17. ameriška pevka (Connie), 19. začetnici pravnika Bavcona, 20. trimestno število, 21. Apolonov svečenik v Troji iz legende, 22. ime švedske režiserke Zetterling, 23. okrajšava za katastrski okraj, 24. nemški filozof (Immanuel, 1724 -1804), 25. začetnici režiserja Ljubiča, 26. denarna enota v JAR, 27. razčlenjevalec, 30. perzijska sveta knjiga, 32. glivična bolezen na vinu, 33. italijanski pevec zabavne glasbe, 35. četrti rimski kralj, 36. stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti, 39. kaznjenec, zapornik, 43. ime ameriške pevke Turner, 44. prvi in tretji vokal, 46. roparski kit, 47. začetnici nobelovca Einsteina, 48. Estonec, 49. ime italijanskega graditelja godal Stradivarija, 51. nemški skladatelj in dirigent (Wemer, 1901 - 1983), 52. kemični simbol za element natrij, 53. spojina, ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov, 54. berač v Homerjevi Odiseji, 55. mesto v Španiji, jugozahodno od mesta Guadalajara, 57. stopničast slap, 59. Stritarjeva ljubezenska povest, 60. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijona. NAVPIČNO: 1. ruska bajka, 2. interval z obsegom treh tonov, zvečana kvarta, 3. ime politika Bohinca, 4. oče (star.), 5 . avtomobilska oznaka Šibenika, 6. dete, otrok (franc.), 7. rumena snov v korenju, 8. prvi predsednik italijanske republike (Enrico de, 1877 - 1959), 9. Irska (pesniško), 10. del celote, 11. enaki črki, 12. moška figura kot steber, 13. večletni grm iz družine rožnic s črnimi ali rdečimi plodovi, 15. škrat, palček, 18. drog z železno kljuko za plavljenje lesa, 21. ameriški pevec (Frankie), 22. krinka, 24. hrvaško mestece nad Reko, 26. dohodek iz obresti, 28. okrasna sredozemska rastlina, bršč, 29. novozelandska papiga, 31. ime slovenskega zgodovinarja Simonitija, 34. letopis, anali, 36. gora v Julijcih, 37. priprava za pisanje, 38. vlačuga, prostitutka, 40. ozvezdje na južnem nebu, ki ga sestavlja skoraj 300 zvezd, 41. slovenski gradbenik in politik, na sodnem procesu leta 1947 obsojen na smrt (Črtomir), 42. zvezna država v ZDA, pa tudi kraj ali lokal, kjer vlada sila, nered, 45. pristanišče v Grčiji, 49. ime gledališkega igralca Jelena, 50. avtomobilska oznaka Ohrida, 51. Mali oglasi_____________ PRODAM Prodam plinske jeklenke za gospodinjstvo; Tel.: 040/640 429 Prodam zazidalno parcelo v centru Ilirska Bistrice ob potoku z načrti in vso dokumentacijo - ugodno! Tel.: 041/796 610 V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva; Tel.: 040/727 460 Prodam starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom v Slavini; Tel.: 754 24 70, 041/736 998 Prodam 3- tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka Prodam gostinski lokal ob potoku Bistre; možnost preureditve v stanovanjski objekt. Tel.:041/796 610 Prodam ali oddam poslovni prostor 33 m2 v Mikozi.v II. Bistrici. Tel.: 031/833 495 državna blagajna, 53. ime igralke Gardner, 54. letovišče pri Opatiji, 56. središče vrtenja, 58. avtomobilska oznaka Splita. Dimitrij Grlj SLOVARČEK: TRITON - interval z obsegom treh tonov FRANCIS - ameriška pevka (Connie) LAINE - ameriški pevec (Frankie) SIMONITI - slovenski zgodovinar (Vaško) ROSANA - Stritarjeva ljubezenska povest IKOS - berač v Homerjevi Odiseji KAROTIN - rumena snov v korenju V II. Bistrici prodamo: poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko, stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Prodamo dobro ohranjeno trosobno stanovanje v Rozmanovi 24/d, II. nadstropje, 73.10 m2. Informacije na GSM 041/659-703. Prodamo stanovanje v Trnovem, 1. nadstropje, 64 m2 Tel.: 00385/51 703 093 Prodam enosobno stanovanje na Gregorčičevi 1 a, v Ilirski Bistrici, 38 m2 Tel.: 031/682 124 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. POLO GT 1,3 75km KARAVAN, letnik 1992, prva reg. 1993, rdeče barve, vlečna naprava, odlično ohranjen, 168.000km, 2. lastnik, registriran do I I I I I I I I I I I I I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do ll.decembra 2003, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica I Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU I I I I I NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za oktobrsko križanko prejme: RASPOR DAVID Jelšane 55, 6254 Jelšane ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU IN MU ŽELIMO “DOBER TEK”! REŠITEV OKTOBRSKE KRIŽANKE 1. TRPNIK, 7. OBNIT, 12. LEONOV, 13. BRIKE, 14. AJD, 15. SAAREMAA, 17. KOST, 19. RAINS, 20. ANVAR, 22. STOIK, 25. OLEIN, 28. ANNA, 29. AUBIGNAC, 32. CAR, 33. SLOGA, 34. ROMERO, 36. TEDEN, 37. TERMIN. GESLO: POD SVOBODNIM SONCEM x_________________/ UTRINKI RESNICE Lepota človeka ni samo obraz, sij je v duši, obraz je okras. Stojan Vid Jaksetič PRODAJNA MESTA ČASOPISA V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V PRODAJNEM CENTRU TRNOVO, V TUŠU, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL V AGRO TRGOVINI KOSEZE 12.8.2004. Tel.: 031/300 684 ODDAM V II. Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 05/710 05 11 Oddamo garsoniero v II. Bistrici, 3. nadstropje, opremljeno s CK-vseljivo takoj. Tel.: 041/422 009 V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o., Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 V najem vzamemo poslovni prostor površine 60-80 m2, primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Tel.: 041/446 009 ; ali v videoteki v Domu na Vidmu. V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/ 344 411 INŠTRUKCIJE Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 RAZNO Se želite znebiti še voznega starega Vuga. Pokličite za dogovor! Tel.: 040/640 429 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa; Tel.: 041/616 411 Kupim pianino; Tel.: 031/423 322 Stare razglednice krajev (vasi, mest) kupim. Tel.: 05/788 00 33 Osamljen upokojenec, želim spoznati gospo, da bi si skupaj krajšala dneve. Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka. Tel.:05/753 03 87 Hišni ljubljenčki-prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni;možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 Najamem 2 sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 MLADINCI N.K. TRANSPORT V BOJU ZA VRH PRIMORSKE LIGE Predstavljamo vam mladinsko ekipo nogometnega kluba Transport Ilirska Bistrica, ki se je leto nazaj po odločitvi vodstva kluba iz II. Slovenske lige preselila v Primorsko ligo, kjer se v sezoni 2003-2004 bori za njen vrh. Odločitev za selitev v nižji rang tekmovanja je bila težka, na nek način celo napačna. A zaupati je potrebno vodstvu kluba, ki je odločitev sprejelo po treznem premisleku. Star slovenski pregovor namreč pravi, da se pri denarju še »žlahta« konča in tako se je pač končalo neko obdobje, ko so mladinci in kadeti uspešno predstavljali Ilirsko Bistrico v Slovenskem prostoru. Nastopanje v II. Ligi s kadeti in mladinci je bilo za klub predrago. Mogoče je bila odločitev na mestu. Po besedah trenerja in predsednika kluba Jožka Berginca, se iz te generacije pripravlja članska ekipa, ki naj bi čez kaki 2-3 leta ponovno teže kot kažejo trenutni rezultati. Spomniti moram, daje nekoč Transport imel močno prvo ekipo in tudi takrat najboljšemu mladincu Mitji Zatkoviču ni bilo potrebno igrati v njej. Tokrat je drugače saj nekateri od naštetih vsak teden odigrajo še člansko tekmo, kar je za 17,18 letnike kar težko. To velja predvsem za naj starejše Sandija Berginca, Igorja Marinca in Bošo Lazareviča, brez katerih si že danes članske ekipe skoraj ni mogoče zamisliti. Fantje imajo tudi šolske obveznosti, poleg tega pa so med tednom raztreseni po celotni Sloveniji. Zelo redko skupaj trenirajo, zato so njihovi uspehi naravnost odlični. Mnogi od njih bi si zaslužili skromno pozornost v obliki priznanja Janka Kovačiča za perspektivne mlade športnike, a žal je v veljavni pravilnik po katerem dela športna zveza, ki je tog in zastarel. V nogometu v katerem nastopa največ športnikov v Sloveniji in tudi na svetu ni omogočeno vsakomur postati ODBOJKA 2003-2004 ZENSKE Športna zveza II. Bistrica organizira v okviru rekreativnih tekmovanj tudi rekreativna prvi turnir v novi sezoni za ženske ekipe je potekal v telovadnici OŠ Košana, v soboto, 15. novembra 2003. Nastopilo je šest ženskih ekip iz regije, ki so po turnirskem sistemu dveh odigranih tekem dosegle naslednje izide: PIŠKOTEK : W.ZMAJKE W.ZMAJKE : POSTOJNA PIŠKOTEK : PUPE MIŠKE : PUPE POSTOJNA : RSR RSR : MIŠKE 1 : 2 (20:16; 14:20; 9:11) 0 : 2 (12:20; 22:24) 2:0 (20:17; 20:18) 0 : 2 (07:20; 12:24) 2:0 (20:07; 20:12) 2:0 (20:11; 20:10) Po prvem turnirju in tudi skupno je lestvica naslednja: 1. POSTOJNA 2 2 0 4:0 (+31) 2. PIŠKOTEK Knežak 2 1 1 3:2 (+ 1) 3. PUPE Postojna 4. RSR II. Bistrica 5. W.ZMAJKE 6. MIŠKE Pivka 2 1 1 2:2 (+16) 2 1 1 2:2 (- 2) 2 1 1 2:3 (- 6) 2 0 2 0:2 (-40) 4+6 10 točk 2+5 7 2+4 6 2+3 5 2+2 4 0+1 1 ŠZ IL. BISTRICA OBČINSKO ŠOLSKO PRVENSVO - NOGOMET ZA DEČKE Na tekmovanje za občinski naslov najboljše šole v nogometu med dečki letnik 1989 in mlajšimi se je prijavilo kar 6 ekip. Program tekmovanja je bilo potrebno razporediti kar na dva dni saj se pomerijo vsaka ekipa z vsako. Odigranih bo kar 15 tekem, zato je organizator tekmovanja, Športna zveza, pripravil dva turnirja, ki jih bo izpeljal NK Ilirska Bistrica. Prvi del je izveden v športni dvorani v četrtek, 20. novembra. Odigrano je devet tekem, vsaka ekipa s tremi nasprotniki. Rezultati tekem so bili naslednji: poskušala preboj v 3 slovensko ligo. Ta liga bo v letu 2004 reorganizirana in postala bo tako močna kot nekoč, ko se je vanjo uspelo prebiti njegovi generaciji in v nje uspešno nastopati kar nekaj let. Sicer pa je na majhnem prostoru težko imeti kompletno generacijo, ki bi več let igrala skupaj, zato se ekipa od najmlajše pa do članske selekcije zelo spreminja. Tako j e bilo tudi pri tej generaciji, ki po uspehih v II. slovenski in primorski ligi prav nič ne zaostaja za tisto Mitje Zatkoviča, sedaj uspešnega igralca Primorja iz Ajdovščine. Mitjevi generaciji je uspelo osvojiti primorski vrh in to bo poskušala tudi generacija, katere nosilci igre so Sandi Berginc, Boša Lazarevič, Igor Marinac, Banijel Bubravčič, Raul Udovič, in njen kapetan Marko Kovačevič. Ekipi so večkrat priključeni tudi nekateri perspektivni kadeti, saj je iz generacije preko dvajsetih, ki so začeli igrati nogomet v najmlajši selekciji ostala le slaba polovica najvztrajnejših. Seveda ne smem pozabiti še dveh, ki igrata v višjih ligah in se ekipi občasno priključita, če sta prosta. To sta član Primorja iz Ajdovščine Tadej Tomažič in član Tabora iz Sežane Borut Brozina. Osvojiti primorski vrh pa bo precej državni prvak ali član reprezentance. So pa kljub temu med njimi perspektivni mladi športniki, ki bi si to skromno priznanje prav gotovo zaslužili. Pravilnik bi bilo potrebno posodobiti in ga prilagoditi občinskemu nivoju, saj gre za občinska priznanja. Tako bi tudi predstavniki kolektivnih športov imeli možnost za svoj trud in odrekanja prejeti kakšno priznanje. Bokler pa tega ne bo jim ostaja veselje do nogometa in vsaj to, da se jih morda enkrat ali dvakrat na leto kdo spomni in o njih napiše kaj lepega v kak časopis. To pa je tudi vse, kar jim za uspehe in trud trenutno lahko ponudimo. Namesto zaključka pa: srečno mladinci v boju za vrh Primorske lige, srečno Jožko v gradnji nove, boljše in predvsem domače članske ekipe. Želim vam, da boste vztrajali v nogometu, da bomo prijatelji nogometa imeli lepe nedeljske popoldneve, da bodo preveč kritičnim zamašena usta, da ne bodo večno samo kritizirali in negativno reagirali na vsako vašo napako na igrišču in da boste s svojimi igrami in pristopom ponovno vrnili publiko na tribune. Z.K. Po več kot polovici tekmovanja je začasna lestvica naslednja: 1. OŠ PODGORA 2. OŠ A. ŽNIDERŠIČA 3. OŠ D. KETTEJA 4. OŠ JELŠANE 5. OŠ R. UKOVIČA 6. OŠ T. TOMŠIČA 3 2 1 0 13:02 7 3 2 10 10:01 7 3 2 1 0 10:03 7 3 111 03:09 4 3 003 01:11 0 3 003 02:13 0 ekipa ekipa izid polčas R. UKOVIČA D. KETTEJA 1 : 4 1 ; 4 JELŠANE PODGORA 0 : 8 0 : 5 T. TOMŠIČA A. ŽNIDERŠIČA 0 : 4 0 : 4 PODGORA D. KETTEJA 1 : 1 0 : 1 R. UKOVIČA JELŠANE 0 : 2 0 : 0 T. TOMŠIČA PODGORA 1 : 4 1 : 2 A. ŽNIDERŠIČA R. UKOVIČA 5 : 0 3 : 0 D. KETTEJA T. TOMŠIČA 5 ; f 4 : 1 A. ŽNIDERŠIČA JELŠANE 1 : 1 0 : 1 Kot kaže bodo o občinskem naslovu in ekipi, ki nas bo zastopala v regiji, odločala neposredna srečanja med tremi najboljšimi ekipami z razpredelnice. Tekme zaključnega, drugega dela, so bile v četrtek, 27.11.2003 s pričetkom ob 13,00 uri v Športni dvorani. Po zaključku so bila podeljena še priznanja najboljšim. OBČINSKO ŠOLSKO PRVENSVO - ROKOMET ZA DEKLETA Rokometni klub II. Bistrica je v sodelovanju s Športno zvezo II. Bistrica organiziral občinsko tekmovanje v rokometu za dekleta letnik 1989 in mlajše. Tekmovanje, ki poteka v okviru programa šolskih športnih tekmovanj je izbirno za nastop ekipe na področnem nivoju. Za letošnji občinski naslov so se v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča, v četrtek, 13. 11. 2003 pomerile tri ekipe osnovnih šol. Rezultati so bili naslednji: OŠ R.UKOVIČA : OŠB. KETTEJA 10:16 OŠ A. ŽNIBERŠIČA : OŠ R. UKOVIČA 14:13 OŠ B. KETTEJA : OŠ A. ŽNIBERŠIČA 14:12 Končna lestvica: 1. OŠ D. KETTEJA 2 2 0 0 30:22 4 2. OŠ A. ŽNIDERŠIČA 2 1 0 1 26:27 2 3. OŠ R. UKOVIČA 2 0 0 2 23:30 0 Učenke »n^ve šole« se bodo pomerile za napredovanje v 1/4 finale državnega šolskega prvenstva najprej na področnem tekmovanju, ki bo že v mesecu decembru. SK SNEŽNIK OBVEŠČA V SK Snežnik smo še naprej aktivni. V mesecu oktobru smo začeli s športno vzgojo za otroke, ki naj bi se pozneje vključili v šolo smučanja. Vadbo obiskuje preko 30 otrok. Veseli nas da so se priključili predvsem najmlajši otroci (od 4 do 10 let). Vadba vsebuje osnovne elemente atletike, gimnastike ter raznih iger, kar j e dobra kondicijska priprava za šolo smučanja. Treningi potekajo vsak ponedeljek od 1730 do 1900 v telovadnici OŠ Antona Žnidaršiča in so razdeljeni glede na starost otrok. Prvo skupino otrok starosti od 3 do 5 let vodi učiteljica Anica Prosen; drugo skupino otrok od 6 do 8 let vodi Rihard Udovič; tretjo skupino, kjer so pretežno starejši tekmovalci, ki tekmujejo v Notranjskem Pokalu vodi Aleš Benigar. Vse zainteresirane starše in otroke vljudno vabimo, da se priključijo naši dejavnosti. Vse informacije dobite na tel.št.: 041/765-837 Rihard Udovič Smučarski pozdrav ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2003-2004 Športna zveza II. Bistrica tudi to zimo organizira zelo odmevno prireditev »Zimsko ligo v malem nogometu 2003-2004«. Tekmovanje, ki poteka v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča, začne že v nedeljo, 31. novembra 2003 in bo zaključeno s finalnimi tekmami predvidoma v soboto, 31. januarja2003. Tekme bodo na razporedu vsak vikend, bodisi v soboto ali nedeljo, glede na razpoložljive proste termine v dvorani. Udeležbo na sestanku s predstavniki ekip je potrdilo 16 ekip. Te bodo nastopile najprej v predtekmovanju dveh skupin po osem ekip. V zaključnem delu pa bo sodelovalo le osem ekip, po štiri najboljše iz vsake skupine. Organizatorji pričakujejo zelo dober nogomet saj bodo poleg rekreativcev nastopili še registrirani igralci nogometa, tudi iz naj višjih lig. Nastopajo predvsem bistriške ekipe okrepljene z igralci iz drugih regij. Poleg teh pa letos sodelujejo še po ena ekipa iz postojnske in sežanske občine ter dve ekipi iz Hrvaške. V športni dvorani v Ilirski Bistrici se tako obetata dva zanimiva nogometna meseca. Obvestila o točnih razporedih tekem bodo na javnih mestih in v lokalnih medijih. Vsakdo pa lahko dobi informacijo tudi na sedežu Športne zveze ali po telefonu 05/710 11 36. Vse ljubitelje športa pozivamo, da si tekme tudi ogledajo. ŠZ IL. BISTRICA MEDNARODNI KARATE TURNIR SOKOL 2003 15/11-2003 so člani domačega karate kluba v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča organizirali 1. mednarodni turnir za pokal SOKOL. Turnirja se je udeležilo 225 tekmovalcev iz 31 klubov vseh starostnih kategorij. V 260 posameznih nastopih so pri nas tekmovali karateisti iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Gledalci so lahko »na delu« videli nekatere državne reprezentante Hrvaške in Slovenije, poleg tega pa tudi nekatere državne prvake omenjenih držav. Lahko smo ponosni, da se je v mestu pod Snežnikom po dolgem času na kakšnem tekmovanju zbrala takšna množica tekmovalcev, med katerimi pa kot smo že omenili ni manjkalo vrhunskih. Samo tekmovanje se je kot ponavadi v dopoldanskem času odvijalo v katah, popoldan pa so bili na vrsti borci. Pravico na turnirju so delili sodniki karate zvez Slovenije in Hrvaške pod vodstvom vrhovnega sodnika g. Primoža Debenaka. V KK Sokol so prepričani, da bo turnir postal tradicionalen, v bodoče pa pričakujejo še večje število tekmovalcev in seveda še bolj pestro sta takoj zatem skupaj s Sašo Štefančič nastopili v katah ekipno. V konkurenci starejši deklic so suvereno slavile zmago in še enkrat več potrdile, da so v Sloveniji trenutno ekipa številka 1 . V konkurenci mlajših deklic ekipno so se na 3 mesto uvrstile Monika Tomažič, Samanta Mikuletič in Karin Gerečnik. V športnih borbah je v kategoriji starejše deklice +55 kg 1 mesto osvojila Saša Štefančič in si tako priborila ta dan že tretje odličje, pri dečkih -50 kg pa je za 2 mesto poskrbel Darjan Smajla. Darjan se v letošnji sezoni nekako bolje znajde v borbah, obljublja pa da tudi v katah še ni rekel zadnje besede. Vsega tega nebi bilo, če ne bi bilo tistih v zakulisju in tistih, ki so s svojimi prispevki omogočili, da je turnir uspel. Zaradi tega se člani KK Sokol zahvaljujejo vsem, ki so kakor koli prispevali k turnirju, še posebej pa tistim, ki so nudili finančno in materialno podporo, poleg njih pa vsem staršem tekmovalcev, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi turnirja. Sponzorji turnirja so bili: Histrija Commece d.o.o. Lucija Portorož Hypo leasing Koper Špedicija Kresevič Starod Ema Deželak gostilna Potok Tramper d.o.o. Dolnji Zemon Farna Vipa d.o.o. Fructal Ajdovščina d.d. Mobitel d.d. Ilirija trgovina d.d. Mladinski servis Sežana enota II. Bistrica Triglav d.d. Point electronic d.o.o. Kompas MTS Jelšane Rihard Tomšič s.p. Danijel Janežič s.p. Avtoshop d.o.o. Sever Aleš s.p. Ujčič d.o.o. Koren Jožko s.p. Janežič Jožef s.p. Jožica Šajn s.p. Čuk graf d.o.o. Studio CtP d.o.o. Ljubljana Poleg opisanih se Sokoli zahvaljujejo tudi zdravnici Anji Štemberger in njihovi članici Marjanci Čekada, ki je oblikovala celostno grafično podobo turnirja. Z.K. Na zmagovalnih stopničkah Tamara Kovačevič in Saša Nepremagljivi Tine Maljevac Štefančič udeležbo po državah. Poleg dobre organizacije pa so domačini postregli tudi s kar lepimi športnimi rezultati. Večina mladih bistriških tekmovalcev je nastopila v dopoldanskem času v katah, starejši pa so športno srečo poskušali tudi v borbah popoldan. In rezultati Sokolov - kot po navadi odlični. V najmlajših kategorijah do 7 let sta 3 mesto pri dečkih osvojila Jani Logar in Luka Gerečnik, pri deklicah sta bili prav tako tretji Anita Janežič in Tamara Brozina. V kategoriji deklice 11-12 let je Monika Tomažič zasedla 3 mesto. Deklici v kategoriji 12-13 let Tamara Kovačevič in Saša Štefančič sta med seboj obračunali v finalu. Zmaga je pripadla Tamari dmgo mesto pa je osvojila Saša. Obe sta pred finalom z lahkoto premagali reprezentantki Slovenije iz zveze WKSA, katerima je za uteho ostala delitev 3 mesta. V kategoriji dečki 14-15 let je s konkurenco suvereno opravil Tine Maljevac, še lani skoraj nepremagljiv borec letos pa zelo uspešen v katah na vseh tekmovanjih. Bero medalj za Sokole v katah posamezno sta zaključili v kategoriji deklic 14-15 let Doris Bme z osvojenim 2 mestom in Mateja Hrvatin z osvojenim 3 mestom. Obe Ekipa številka ena v Sloveniji KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica Nogometni turnir: »JESENSKE POČITNICE« V torek, 28.10.2003 je v telovadnici OŠ Antona Žnideršiča od 9h - 14h potekal nogometni turnir, na katerem seje zbralo presenetljivo veliko otrok, kar 82. Ker je bila starostna razlika med otroci velika, sem jih razdelil na »dva dela« in sicer na mlajše in starejše. Mlajše na dve skupini, po tri ekipe; starejše na dve skupini po tri, oziroma štiri ekipe. Tako so otroci v predtekmovanju odigrali 15 tekem, v zaključnem delu pa še 6 tekem. Kar j e skupno 21 tekem v dobrih štirih urah!!! Nogomet so igrali otroci iz OŠ AŽ (18), OŠ DK (17), OŠ Knežak (8), OŠ Podgora (4), OŠ Jelšane (13) in 22 srednješolcev. Čeprav rezultati niso bili najpomembnejši, so bili zmagovalci vsi, ki so prišli brcat žogo. Vseeno moram našteti najboljše. Pri »starejših« je bil vrstni red sledeči: 1. mesto DANILO 2. mesto ODPAD PIVKA 3. mesto 4 POGONI 4. mesto FC OBROBA 5. mesto RIBARJI 6. mesto PODGORA 7. mesto SMILE TEAM Pri »mlajših« pa: 1. mesto NK MLAKA 2. mesto GAŠPERJI 3. mesto DOLINA LJUB AVI 4. mesto TRANSPORT 5. mesto ZECI 6. mesto ZGUBE Menim, da je bil cilj dosežen, saj so otroci aktivno preživeli en dan počitnic, se družili in igrali nogomet! Osebno menim, da bi bilo potrebno še več takšnih aktivnosti, saj je vendar bolje da se mladina podi za žogo, kot pa za drogo! Za diplome je poskrbela Športna zveza, zahvalo pa si zaslužita tudi moja pomočnika David Turkovič in Mile Uljan, ki sta bila pripravljena žrtvovati dopoldan za zabavo in razvedrilo otrok (seveda brez vsakršnega honorarja!). V imenu vseh otrok pa se zahvaljujem ravnateljici OŠ AŽ, gospe Karmen Šepec, ker jim je omogočila brezplačno uporabo šolske telovadnice. za NK TRANSPORT organizator: Vojko Kalc H VABILO! ] I Vse, bivše in bodoče člane SK Snežnik in ostale navdušene smučarje in I I borderje, vabimo na izlete, kjer lahko izkoristite klubsko ponudbo - I | ŠOLO SMUČANJA IN BORDANJA I Prvi izlet bo predvidoma v nedeljo 21.12. v SC Cerkno. I Prijave bomo sprejemali v novih klubskih prostorih - CANKARJEVA | 29 (prostor v bivši čevljarski delavnici) in sicer | ■ v sredo 17.12. in četrtek 18.12. od 18h do 19h. ■ Možno si bo izposoditi otroško smučarsko opremo (smuči, čelada, l pancarji). Člani smučarskega kluba Snežnik bodo deležni ugodnejših smučarskih . * paketov. I Vse informacije dobite na tel.št.: 041/765-837 Rihard Udovič I 041/647-817 Damir Šircelj | Smučarski pozdrav | L______________________________________________________________J PROGRAM PRIREDITEV ZA MESEC DECEMBER 2003 ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET sobote in nedelje - ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2003-2004 od 31.11. do 27.12. od 13.00 ure dalje športna dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici Informacije: Športna zveza II. Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET Sobota, 13. decembra - VETERANSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU 2003 od 13.00 ure dalje športna dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici Prijave in informacije: Športna zveza II. Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35, GSM: 041 578 613 ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA 2003-2004 sobota, 20. decembra - 2. TURNIR - ŽENSKE EKIPE od 14.00 ure dalje telovadnice v regiji Prijave in informacije: ŠZII. Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 nedelja, 21. decembra - 2. TURNIR - MOŠKE EKIPE od 14.00 ure dalje telovadnice v regiji Prijave in informacije: ŠZ II. Bistrica tel./fax: (05)710 11 35 SZ IL. BISTRICA Policija svetuje_____________________ ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) XIII. del Območje za pešce 86. člen (1) Pristojni organ lahko določi kot območje za pešce del ceste ali cesto v naselju ali del naselja. (2) V območjih za pešce lahko vozijo tudi kolesarji in uporabniki posebnih prevoznih sredstev, vendar ne smejo ovirati ali ogrožati prometa pešcev. Območje omejene hitrosti 87. člen Za območje omejene hitrosti lahko pristojni organ določi naselje ali del naselja, če je zaradi gostote prometa pešcev in njihove varnosti, potrebno omejiti hitrost vozil pod 50 km/h. Hitrost ne sme biti omejena na manj kot 30 km/h. Vstopanje in izstopanje potnikov 88. člen (1) Mimo ustavljenega vozila, namenjenega javnemu prevozu oseb je treba voziti tako, da je zagotovljena varnost pešcev v bližini takega vozila. Če potniki vstopajo ali izstopajo, je treba voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno. (2) Vozilu iz prejšnjega odstavka je treba v naseljih omogočiti speljevanje s postajališča, če je voznik takega vozila to nakazal s predpisanimi znaki. Da bi mu to omogočili, morajo drugi udeleženci v cestnem prometu zmanjšati hitrost in, če je potrebno, tudi ustaviti. Voznik takega vozila sme dati znak, da bo odpeljal s postajališča, šele ko je dejansko pripravljen za vključitev v promet, in pri tem ne sme ogrožati dragih udeležencev v cestnem prometu. (3) Mimo ustavljenega vozila, ki je posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene vse štiri smerne kazalce in stoji na postajališču, je voznik dolžan voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno, in po potrebi vozilo tudi ustaviti. Kadar se vozilo, ki je posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene vse štiri smerne kazalce, ker otroci vstopajo ali izstopajo, ustavi na vozišču, vožnja mimo ni dovoljena. (4) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. (5) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z dragim odstavkom tega člena. (6) Z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolaijev in 2 do 4 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. (7) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim odstavkom tega člena. Prevoz oseb 89. člen (1) V motornem in priklopnem vozilu ali na njem se sme voziti le toliko oseb, kolikor je v vozilu sedežev oziroma stojišč. (2) Voznik motornega vozila ne sme voziti oseb v počitniški prikolici ali lahkem priklopniku. (3) Kadar voznik v vozilu iz prvega odstavka tega člena prevaža organizirano skupino otrok, mora biti tako vozilo označeno s posebnim znakom. (4) Voznik sme v avtobusu, ki v prometnem dovoljenju nima vpisanih stojišč, voziti le toliko oseb, kolikor ima vozilo vgrajenih sedežev. (5) Vrat avtobusa ni dovoljeno odpirati oziroma imeti odprtih med vožnjo. Voznik ne sme pričeti z vožnjo avtobusa, dokler potniki niso varno vstopili oziroma izstopili, in dokler vrata avtobusa niso zaprta. (6) Na delovnem vozilu, ki ima prigrajena stojišča ali sedeže, se sme voziti le toliko oseb, kolikor je teh stojišč ali sedežev. Na delovnem vozilu v cestnem prometu, mora biti v takem primera prižgana ramena vrteča se ali utripajoča luč. (7) V bivalnem vozilu - avtodomu se sme voziti takšno število oseb, kolikor je v prometnem dovoljenju vpisanih sedežev. (8) V vozilu se na sedežu poleg voznika ne sme voziti oseba, ki je očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil. (9) Na tovornem in priklopnem vozilu, polpriklopnem vozilu oziroma priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se sme voziti v prostora za tovor največ pet oseb za nalaganje in razlaganje tovora. (10) Osebe, ki se vozijo v vozilih iz šestega in devetega odstavka, ne smejo biti očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil. (11) Osebe iz devetega odstavka tega člena ne smejo v vozilu stati, sedeti na stranicah kesona ali na nestabilnem oziroma nepritrjenem tovoru, kot tudi ne na tovora, ki presega višino stranic kesona. (12) Na tovornem vozilu, ki nima stranic kesona in na tovornem vozilu z avtomatskim razkladalcem, ni dovoljeno voziti oseb. (13) Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti tudi druga oseba, če je v ta namen na njem vgrajen sedež za prevoz dragih oseb, kije vpisan v prometnem dovoljenju. (14) Na traktorskem priključku, na priključku delovnega stroja ali motokultivatorja je med vožnjo po cesti prepovedano prevažati osebe. (15) Voznik motornega kolesa ali kolesa z motorjem ne sme voziti osebe, kije očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil. (16) Na kolesu z motorjem, kolesu s pomožnim motorjem ali kolesu lahko vozi otroka, mlajšega od 8 let, le polnoletna oseba. (17) Otroci se lahko vozijo v osebnih avtomobilih le, če so starosti primemo zavarovani v ležiščih, homologiranih otroških varnostnih sedežih ali s homologiranimi pripomočki, ki omogočajo uporabo običajih varnostnih pasov. Ležišča ali sedeži so lahko v skladu z navodili proizvajalca pripeti na prvem ali zadnjem sedežu v vozilu; v osebnih avtomobilih, v katerih zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na način iz prejšnjega stavka, smejo sedeti otroci do 12 leta starosti le na zadnjih sedežih. (18) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (19) Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki odredi vožnjo, ki ni v skladu s prvim, ali tretjim, ali četrtim, ali devetim, ali desetim, ali enajstim, ali dvanajstim, ali trinajstim, ali štirinajstim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev. (20) Z denarno kaznijo 5.000 tolaijev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja in ravna v nasprotju z določbo šestnajstega odstavka tega člena. Kolesarji 90. člen (1) Kolesaiji morajo za vožnjo uporabljati ■kolesarski pas, kolesarsko stezo ali kolesarsko pot. Kjer teh ni, smejo voziti po vozišču ceste, če prometna signalizacija tega izrecno ne prepoveduje. Pri tem morajo voziti čim bližje desnemu robu vozišča, vendar ne smejo zavzeti več kot en meter od roba vozišča. (2) Kolesarji, ki vozijo v skupini, morajo voziti drag za dragim. (3) Med vožnjo s kolesom je prepovedano: 1. spuščati iz rok krmilo kolesa; 2. dvigovati noge s pedal; • 3. voditi, vleči ali potiskati draga vozila; 4. pustiti se vleči ali potiskati; 5. voziti predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji; 6. voziti drage osebe razen, če ta zakon ne določa drugače. (4) Če je kolesu dodano priklopno vozilo, mora biti vez med kolesom in priklopnim vozilom nameščena tako, da lahko kolesar obvlada kolo in priklopno vozilo. Širina priklopnega vozila ne sme presegati 1 m. (5) Na priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, ni dovoljeno prevažati oseb. (6) Na kolesu je dovoljen prevoz otroka starega do 8 let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka. Sedež za otroka mora biti narejen tako: - da ustreza velikosti otroka; - daje trdno povezan s kolesom; -daje nameščen tako, da ne ovira voznika, mu ne zmanjšuje preglednosti in gibljivosti; - da onemogoča morebitne poškodbe otroka. (7) Kolesar lahko vozi osebo starejšo od 8 let, le na kolesu posebne konstrukcije, ki omogoča varno vožnjo. Na kolesu posebne konstrukcije lahko vozi več oseb, vendar mora biti kolo konstruirano tako, da omogoča varno vožnjo več oseb. Takšno kolo mora imeti za vsako osebo poseben sedež, držalo za roke in pedala. (8) Voznik kolesa mora ponoči in ob zmanjšani vidljivosti uporabljati predpisane luči. (9) Predpisi o osvetlitvi ne veljajo za posebna kolesa, namenjena tekmovanju, ki se uporabljajo za trening ponoči ali ob pogojih zmanjšane vidljivosti. V takem primera zagotavlja varnost kolesarjev in dragih udeležencev v cestnem prometu odgovorna oseba, ki vodi trening, s predpisano opremljenimi spremljevalnimi vozili. (10) Parkirano kolo mora biti postavljeno tako, da ne more pasti in da ne ovira prometa. (11) Za kolesa s pomožnim motorjem se smiselno uporabljajo določbe od prvega do desetega odstavka tega člena. (12) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s četrtim, ali šestim ali osmim, ali desetim, ali enajstim odstavkom tega člena. (13) Z denarno kaznijo 10.000 tolaijev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z dragim, ali tretjim, ali petim, ali sedmim odstavkom tega člena. (14) Z denarno kaznijo najmanj 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju z devetim odstavkom tega člena. POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 15.10. 2003 DO 15.11. 2003 Na področju kriminalitete so policisti PP Ilirska Bistrica v navedenem obdobju obravnavali skupaj 65 kaznivih dejanj, kar pomeni zelo velik porast, od tega 13 vlomov , 6 tatvin, 8 poškodovanj tujih stvari, 9 ponarejanj denarja, 2 povzročitvi splošne nevarnosti, 1 goljufijo, 3 kazniva dejanja ogrožanja varnosti, 1 nasilništvo, 1 spolno nasilje, 1 posilstvo in 1 nezakonit lov in druga kazniva dejanja. Na področju javnega reda in miru so policisti obravnavali 13 kršitev javnega reda in miru v gostinskih lokalih in v zasebnih prostorih. Vse kršitelje so predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, 1 kršitelj pa je bil pridržan do istreznitve. V enem primeru je bila tudi zasežena manjša količina prepovedane droge. Obravnavali so tudi eno onesnaženje potoka, 2 manjša gozdna požara in en požar na poslovnem objektu. Prav tako je bil obravnavan en pokol ovac. Na področju varnosti cestnega prometa so policisti PP Ilirska Bistrica obravnavali skupaj 15 prometnih nesreč, od tega 3 prometno nesrečo s telesnimi poškodbami in 12 prometnih nesreč v katerih je nastala le premoženjska škoda. Obravnavali so tudi 4 po voženj a divjadi. Policisti so imeli v minulem obdobju največ dela na področju varovanja državne meje, saj so obravnavali 49 oseb, ki so nedovoljeno prestopile državno mejo. Tujci so bili po končanem postopku pri sodniku za prekrške izročeni hrvaškim mejnim organom. Kmalu bomo vstopili v obdobje predprazničnih nakupov zato vas želimo opozoriti, da v tem času še posebej pazite na svoje osebne stvari, ker storici kaznivih dejanj čakajo na priložnost, ko so ljudje manj pozorni in jo tudi takoj izkoristijo. Naj vam tovrstne nevšečnosti ne pokvarijo predprazničnega vzdušja. ŽELIMO DA ŽIVITE VARNO. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II v______________________________________________________/ ^NPIRNICt Bazoviška 19, 05/714-20^7^ ® V mesecu decembru smo za va^ prfpr^vili pester darilni program s katerim se boste zahvalili svojim poslovnim partnerjem. KOLEDARJI, ROKOVNIKI, POSLOVNIKI, NOVOLETNE ČESTITKE, DARILNA EMBALAŽA MOŽNOST DOTISKA UREJENA! NOVOLETNI OKRASKI, JELKE, IGRAČE Vabimo vas da se o pestri izbiri in ugodnih cenah PREPRIČATE SAMI! ' SV. MIKLAVŽ, DEDEK MRAZ IN BOŽIČEK VEDNO NAKUPUJEJO PRI NAS!!! 041/811 593 ISPLOŠNO ZIDARSTVO | SAFTIČ VALTER s p JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 Prenavljate kopalnico, pa ne veste, kam se obrniti. Morda gradite hišo, pa iščete nekoga, ki bi vam napeljal vodovod: Naredimo hitro, kvalitetno in ugodno!!! VKROVSTVO majla MONTAŽA Ld - PRODAJA ' ' ■ ■ 'M. ! EMIL SMAJLA ■HiigstiRS :teinT05^i5l£684M' te 1/faHo 5/7^1^273 GSM!T041/566^985* V : PLAMING projektiranje in izdelav^ tehnološke opreme, d. ul. Nikole Tesla 5, p.^. 6250 Ilirska Bistrica tel-: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plamin. ; • Vrliovo 22 ^6^50 Ilirska Bistrica . - ____________________ PURo0TEX d.o.o. * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net koUSter fJudimo veliko k ‘-SSSSS - alu-platišč in± ■ - servisrmuskM i£Vo: Dolenje 2a oriEl -fQ\ 6254 Jelšane <37 ' 1 ' .. ... Pooblaščeni servis : ian® Prodaja vozil < . ' ' . .. ’ ' ’•’**.< —'■~~aax i -i-™- > Originalni rezervni deli Dodatna oprema JA: 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 3E ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30 js od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. : ^ _;';i ^ TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO Bazoviška 38r6250.llirska Bistrica, tel.:>+386(0^71-41-920 e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net avMplaščev motofplascev, 'akumulatorjev, 'alu^olatišč 'akumulatorjev. Z vsakim nakupom v mesecu decembru pri nas, sodelujete v NAGRADNI IGRI : »KOLO ROG«. Žrebanje bo 30. 12. 2003. Vabljeni tudi na kavico ali drugo pijačo v Bar Avtoshop !!! ,*r% FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA '|KS3i/ Rozmanova ul. 1, 6250 Ilirska Bistrica V« M»V TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA 'BRADAVICE ' VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE ' PREKOMERNO POTENJE NOG JJ PERILO OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede BOGATA IZBIRA * MODNIH OČAL * KONTAKTNIH LEČ *ZLATA * UR * NAKITA IZ JANTARJA x\ > N POPUSTI ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE DO -10% !!! % AVTOŠOLA S MIZA... Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. , Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. . OBČINA ILIRSKA BISTRICA URAD ŽUPANA V skladu z Odlokom o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2003 (Uradne objave časopisa Snežnik št. 4/03) župan Občine Ilirska Bistrica objavlja JAVNI RAZPIS Z zbiranjem predlogov organizacije Pustovanja v Občini Ilirska Bistrica v mesecu februar 2004 Predmet razpisa ie izvedba Pustovanja v Občini Ilirska Bistrica. Sofinancirana bo prireditev Pustovanja v Občini Ilirska Bistrica, z osrednjo prireditvijo 21. ali 22. 2. 2004, ki lahko vključuje niz spremljajočih prireditev. Priporočena neobvezna lokacija osrednje prireditve ie Bazoviška ulica ali Trg Maršala Tita v Ilirski Bistrici. Občina Ilirska Bistrica bo v ta namen sofinancirala prireditev v višini do 450.000.00 SIT. Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe s sedežem v občini Ilirska Bistrica. Predlogi morajo biti oddani na razpisni dokumentaciji, ki je na voljo v tajništvu Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica. Obravnavane bodo tiste pisne prijave, ki bodo prispele do 15.12.2003 do 10 ure na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica ali vložene neposredno v tajništvo Občine Ilirska Bistrica, II. nadstropje, s pripisom: “Ne odpiraj - Pustovanje 2004”. Odpiranje ponudb bo 16.12.2003 ob 12.00 uri. Odpiranje ponudb ni javno. Predloge bo ovrednotila tričlanska komisija, ki jo bo imenoval župan Občine Ilirska Bistrica. Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni od odpiranja ponudb. Merilo za ocenjevanje predlogov je program, kvaliteta in obseg prireditve. Podrobne informacije so na voljo pri oddelku za gospodarstvo in finance, tel. 05/714-13-61. OBČINA ILIRSKA BISTRICA VIDEOKASETE ZA OTROKE 1. Otroci v deželi igrač 2. Žabji kralj 3. Knjiga o džungli. Del 2 4. Sneguljčica 5. Pika Nogavička (sinhronizirani film) 6. Sneguljčica in sedem palčkov. Šest labodov 7. Žverčine postolovščine ZA ODRASLE 1. Brivnica 2. Ujemi me če me moreš 3. Smrtonosna cona 4. Vroča bejba 5. Jackass 6. Jara gospoda 7. Pravkar poročena 8. Gospodar prstanov, Stolpa. 9. Zgodilo se je na Manhattnu 10. Matrica reloaded 11 .Simone 12. Šelestenje 13. Guru 14. Rekrut 15. Brezsmrtna ljubezen 16. Razumeti Jane 17. Jaz pa tebi mamo OGLAŠEVANJE V SNEŽNIKU Lokalni časopis Snežnik izhaja že enajsto leto na območju ILIRSKE BISTRICE. V tem prostoru ima vaš in naš časopis prav posebno vlogo, saj izhaja v 1500 izvodih in ima razvejano distributivno mrežo. Časopis redno izhaja enkrat mesečno, v formatu A3. Časopis Snežnik je zasnovan tako, da so ljudje obveščeni o pomembnih lokalnih dogajanjih, o lokalnih dogodkih. Ne podvajamo se z večjimi časopisi, ker bi tako postali nezanimivi. Naše vsebine se lahko usmerijo bolj specifično, kar ima veliko prednosti. Poleg tega, da spremljamo domače dogodke, se na naših straneh pojavljajo obrazi iz soseske, kar seveda pritegne še večje število bralcev. Kot lokalni časopis hitreje dobimo “feed back”, torej pozitivne in negativne kritike na vsako izdajo, kar je zelo pomembno za kvaliteto časopisa. Možnosti predstavitve v vašem in našem časopisu so neomejene. Vašo dejavnost oziroma blagovno znamko ali izdelek, lahko predstavimo na vam najbolj primeren način. Rade volje vam bomo priskočili na pomoč, tako z nasvetom, kot tudi z izdelavo oglasa. Za vas pa smo pripravili še posebno ponudbo. V kolikor se odločite za enoletno oglaševanje, vam poleg 20% nižje cene nudimo tudi enkratno brezplačno predstavitev na polovici strani, v sliki in besedi. Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo -Bazoviška 40, 6205 Ilirska Bistrica; tel.; 05/71-00-320, fax: 05/714-11-24 CENA OGLASOV JE: 5,1 x 7,6 cm - 5.700,00 SIT 10,7x7,6 cm - 11.250,00 SIT V4 STRANI - 22.500,00 SIT V2 STRANI - 45.000,00 SIT CELA STRAN - 90.000,00 SIT V ceno ni vključen 20% DDV. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti: sneznik@siol.com OPPlama-pur PLAMA-PUR d.d., 6244 Podgrad tel.: 05/71 49 100, fax: 05/71 49 299 e-mail: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si Sedmega decembra, pred osmimi leti je bil odprt prvi avtosalon Renault na Ilirskobistriškem. V teh dneh pa Avtohiša Smrdelj odpira prvi center rabljenih vozil vseh znamk v naših krajih. Pri njih si lahko priskrbite nova ali rabljena vozila, za katera vam opravijo tudi prepis in poskrbijo za zavarovanje. V servisu vam nudijo različne servisne usluge, kot so: servisiranje in vzdrževanje vozil, optika za vsa vozila, ne samo znamke Renault. Vaše vozilo vam bodo oskrbeli tudi z novimi avtoplašči, pripravijo vozilo za tehnični pregled (brezhibno vozilo - zavore, amortizerji, ispušni plini, itd). Kontrolirajo in napolnijo klimatske naprave, očistijo hladilni sistem na vseh vozilih. Na razpolago so vam tudi takrat, ko potrebujete avto vleko, nudijo pa tudi kleparske in ličarske usluge. V njihovi trgovini z originalnimi rezervnimi deli in z avtodeli iz skupine Motrio, vam nudijo dodatno opremo za vaše jeklene konjičke. Na voljo imajo tudi aluminijasta platišča, ki vam jih v servisu lahko zamenjajo. Pri njih lahko kupite tudi avtoprevleke, avtoakustiko, izpušne lonce, akumulatorje, spojlerje in prtljažnike, ki vam jih na vaše vozilo tudi montirajo. Lepo vabljeni v Avtohišo Smrdelj! Delovni čas: pon. - pet, od 8.00 do 12.00 m od 13.00 do 17.00 ure sob, od 8.00 do 13.00 ure : V servisu se lahko v naprej naročite na tel.: 05/71 00 760 ali 05/71 41 175 Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... motorna olja Shell basal izpušni sistemi in katalizatorji amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 12-19 TOREK/ČETRTEK 7-14 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! OMMDftlA, jafflnoifm j .X® Ordinacija IL> BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13° °- 193 0 in torek 7° - 133 0 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14" - 203 0 in sreda 7° - 133 0 tel. 726 50 04, 726 54 01© GOSTILNA s prenočišči Thl* I 4 14 1 ^ Ema Deželak s.p. 1^'y^Dolenje.64, 6254 Jelšane +386 (0)5/71-42-648L \ I I I I I V ČASOPIS SNEŽNIK, RESNICA VSAK MESEC Z VAMI! Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balzs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Siene, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. PRO-IOM Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 v UGODNO! Ženska, moška in otroška oblačila! NAJNIŽJE CENE VSEH ŠOLSKIH POTREBŠČIN!!! ČEBELARSTVO •W TARSEL Tudi med je lahko lepo darilo! Se priporočamo! E ■ ■'Pl. SMOKI MAMBO KIDS. VOPEX d o .o. .................................................; Pekarna Jure Nakupni center TRNOVO Ilirska Bistrica Wš^šmmMšhMm i m v-&r”a v» POSTOJNA v.;u — 2 : 99,90 SIT AKUPNA KARTICA ZVESTOBE: Za 15 nakupov po 3.500.00 SIT KEKSI ITALIANSKI1KG (2 VRSTI).... 219,90 SIT OLJE SONČNIČN01L................. 229,90 SIT danlm bonza ČOKOLADNA JAJČKA Z IGRAČO (2 VRSTI)... 129,90 SIT ' ye//a v vseh troovinah m 71 169,90 SIT PAPIRNATE BRISAČE 2/1CLEA podjetja VOPEXd.o.o.. OBRATOVALNI Ponedeljek - Petek Sobota 7.30 - 19.00 7.30 - 17.00 Nedelja 8.00 - 12.00 PE Market Trnov j, Vilharjeva 24, 6250 Ilirska Bistrica, Telefon: 05/710-10-00 "" * • - '■ -------------------------- AKCIJA ne pozabite na kartico zvestobe I RAZVIJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@siol.net tel.: 05/710 1 384, 05/710 1 385 Koledar prireditev za mesec december Prodajna razstava slik Jožeta Šajna gostilna-pizzerija Škorpijon stalna razstava 10.00-22.00 razen torek -rfnS1 05/7141 332 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca Pivovarna in gostilna Pek .Dolenje stalna razstava 10.00-22.00 Rajko Kranjec 05/788 50 29 05/7145 360 razstava fotografij -Ilirska Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v II.Bistrici) v bistroju Baladur stalna razstava 8.00-23.00 llirika d.d. 05/7141 935 Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Okrepčevalnica grill Danilo II.Bistrica stalna razstava 9.00 - 22.00 razen ponedeljek Jože Šajn 05/714 59 70 05/7141 517 Razstava poslovnih daril ob bližajočih se praznikih-bogata ponudba preddverje Doma na Vidmu 01.-31.12.2003 cel dan steklena izložba TIC Ilirska Bistrica 05/710 1 384 Razstava naravne in kulturne dediščine občine Ilirska Bistrica RC in TIC Ilirska Bistrica cel mesec 8.00-16.00 RC.TIC 05/710 1 384 Fotografska razstava »Moji Brkini«, avtorja Slavka Gerželja Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica 5.december 2003-1 S.januar 2004 otvoritev 5.12.03 ob 19.00 Slavko Gerželj RC -TIC ».Bistrica OŠ Dragotin Kette TIC 05/710 1 384 Fnaravheiin kulturna dediščin*:**'' | f-j&ShT’ i ' : ,, ' v: Z. frftErfaigfeA ... 05/710 1 384, 05/7147 400 ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč Grad Prem vsak dan po dogovoru 1 IG Mojca Memon ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja Prem vsak dan po dogovoru TIC Marija Dolgan 05/710 1 384 05/7147 374 ogled muzejsko urejene pomožne pošte »Pri poštarjevih« v Harijah Harije vsak dan po dogovoru Alenka Penko po dogovoru 05/710 0360 05/710 1 384 Ogled učne poti »na Goliče«, učne delavnice za skupine Jelšane vsak dan po dogovoru Osnovna šola Jelšane 05/788 50 01 05/710 1 384 ogled Hodnikovega mlina Ilirska Bistrica vsak dan po dogovoru TD Ilirska Bistrica 05/7144 564 031/585 602 j Bridge vsak ponedeljek v Ilirski Bistrici izmenično v Postojni Srečanje numizmatikov 1 HfillilllMIlIfflii Jadran, Po, šport bar ILBistrica Pizzerija Pič boy Ilirska Bistrica 28.dec. 2003 ob 18.00 od 9.00 —12.00 ure Bridge klub ».Bistrica PND Ilirska Bistrica Miklavževa nje grad Dolnji Zemon 5.12.2003 ob 18.30 Kulturno društvo Grad Dol . .Zemon Delavnice Dedka Mraza-ustvarjalno kreativne delavnice za otroke in odrasle TC Mi koza in Sokolski dom 13.12.2003 20.12.2003 od 10.-12.ure od 10.-12.ure DPM 05/711 02 60 »Obiski Dedka Mraza« po vseh vrtcih,šolah in drugih ustanovah v po občini 22.,23. In 24.12.2003 od 10.-12.ure DPM 05/711 02 60 »Sanke Dedka Mraza« gledališka igrica za najmlajše in Dom na Vidmu 27.12.2003 od 16.-18.ure DPM 05/711 02 60 Prvi literarni večer za otroke Dom na Vidmu Ilirska Bistrica * 21.12.2003 ob 17.uri ZKD, DPM In Marina Grilj 05/711 00 90 Božični koncert Cerkev sv. Joahima Jasen 28.12.2003 ob 17. uri Kulturno društvo Ahec Jasen 05/714 61 00 Novoletni koncert v gledališču Ivana pl.Zajca na Reki Gledališče Ivana pl. Zajca 29.12.2003 ob 20.uri ZKD 05/710 11 35 Folklorna skupina Gradina II.Bistrica-vaje vrtec T rnovo vsak petek ob 17.30 ZKD 05/710 11 35 Slavnostna prireditev s spremljajočimi razstavami ob 40.obletnici ustanovitve Osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Dom na vidmu prireditev spremljajoče razstave na osnovni šoli 12.december 2003 ob 18.uri OS Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica 05/711 03 88 Božični koncert v Harijah v cerkvi sv.štefana Harije 26.december ob 9.30 uri Kulturno društvo Alojzij Mihelčič Harije 05/71 00 360 031/641 311 Tradicionalni blagoslov konj v Harijah ter počastitev dneva Harije 26.december ob 10 uri Krajevna skupnost Harije Občina ».Bistrica 041/595879 lO.Tradicionalni blagoslov konj na Baču start konjenice iz Knežaka ob 13.30 uri Bač 26.december ob 14.uri Društvo rejcev in ljubiteljev konj Graščina 041/926 405 041/209 629 041/765 849 Tradicionalni blagoslov konj v Zabiče 26.december ob 11.30 Konjeniško društvo Gotnik Zabiče 05/7148 014 Vabimo organizatorje prireditev in mesecu za naslednji me drugih dogodkov , da nam sporočite podatke, bi jih želite objaviti v »koledarju prireditev« najpozneje do 18.v asec.Informacije sprejemamo v Turistično informacijskem centru na telefonski številki 05/710 1 384. J Lep pozdrav do prihodnjič ! Svetovalka v turistično informacijskem centru Mojca Memon naročilnica Snežnik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faxu 05/71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št.: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: sneznik@siol.com IME IN PRIIMEK __________________________ NASLOV __________________________________ POŠTA ___________________________________ DATUM ____________________________PODPIS llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05710 0110 & Last Minute Center® www.lastminutecenter.si PREŽIVITE NEPOZABNO NOVO LETO Z ILIRIKO Od poletja smo se že dodobra poslovili, bližamo pa se tudi koncu jesenskih deževnih dni in pred nami je vse bliže težko pričakovano Novo leto 2004. Lanski bogati ponudbi novoletnih rajanj smo v Last minute centru llirike turizma dodali še nekaj novih programov. Tako so se Beogradu, Bratislavi, Krakovu, Pragi, Budimpešti, Amsterdamu, Parizu, Riminiju in Benetkam pridružili še Novi Sad, Sarajevo, Dubrovnik, Brno, Barcelona, Rim, Dunaj in Zagreb. Na novoletna rajanja vas bomo popeljali z avtobusom, lahko pa se tja odpeljete z lastnim prevozom. Za Jugo nostalgike smo pripravili široko ponudbo hotelov v Beogradu, kjer lahko Novo leto dočakate na norem silvestrovanju »Balkan žur« v klubu ali diskoteki, lahko pa doživite nepozabno novoletno noč v vojvodinski prestolnici Novem Sadu. V Sarajevu se boste zabavali na ulicah Baščaršije. Če pa je v vas kaj športnega duha, vas popeljemo v Dubrovnik na plesna in šaljiva tekmovanja za lepe nagrade. Ljubitelje piva vabi Last minute center llirike turizem v Bratislavo, ki jo številni Slovenci imenujejo kar »Partyslava«. Poleg nizkih cen piva lahko ugodno nakupite tudi novoletna darila. Češka prestolnica Praga vas vabi na sprehod po Starem mestu, ogled Karlovega mostu in noro rajanje v pivnici ali na ulicah Prage. Češko veseljaštvo pa lahko doživite tudi v Boby centru v Brnu, ob vinu pa lahko Novo leto doživite v eni izmed čard v Budimpešti. Ob dobrem programu in zabavi vas vabimo v poljski Krakov. Enega največjih ognjemetov pa boste doživeli v Amsterdamu. Last minute center llirike turizem je za romantične duše pripravil potovanje v Pariz, za temperamentne pa nepozaben izlet v Barcelono. Ljubitelji špaget bodo prišli na svoj račun v večnem mestu Rimu ali na rivieri Riminija. Za vse tiste, ki si daljših novoletnih počitnic ne morete privoščiti, pa je Last minute center llirike turizem pripravil tri enodnevne izlete v Benetke, Dunaj ali Zagreb. V leto 2004 vas popeljemo že za samo 13.900,00 SIT oziroma od 2.900,00 SIT za enodnevni izlet. Nudimo vam tudi plačilo do 12 obrokov. Last minute center llirike turizem iz Ilirske Bistrice vam želi veliko zabavnih, srečnih, uspeha in zdravja polnih dni v Novem letu 2004. NAGRADNA IGRA ILlRIKE TURIZEM Last minut center, llirike turizem in Snežnik, vam podarjata 7-dnevno potovanje v Turčijo za eno osebo v dvoposteljni sobi n izletu Zgodovina in kultura od 6.3. do 13.3.2004. Izlet, na katerem boste spoznali lepote okolice Antalye, znamenito termalno kopališče Pammukale, si ogledali izdelavo ročno tkanih preprog in antična mesteca Phaselis in Perge vas bo sigurno očaral. Aranžma vključuje: Povratno letalsko vozovnico z renomirano letalsko družbo Pegasus^ Arlines iz Ljubljane, prevoze letališče-hotel-letališče, 3 nočitve v hotelu s 4* v regiji Kemer, 1 nočitev v hotelu 3/4* v Pammukalah, 3 nočitve v hotelu 4* v regiji Alanya, polpenzion (bife ali izbor menijev), namestitev v dvoposteljni sobi, pijača dobrodošlice, vodenje v slovenskem jeziku, izleti po programu (Phaselis, Pammukale, Antalya) Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice llirike Turizma, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica Odgovorite na zastavljeno vprašanje in si prislužite počitnice, ki jih podarjata llirika Turizem d.o.o. in Snežnik. Žrebanje bo 15. februarja 2004.lme nagrajenca bo objavljeno v marčevski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. a.) Grčiji Ime in priimek:. Terme Pammukale so v: b.) Turčiji c.) Egiptu Ulica, hišna številka:. Poštna številka, kraj: Podpis:______________ Davčna št: BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠAd.d. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski boni * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na bono Naše poslovalnice: POSTOJNA 05/726-10-50 KOPER AJDOVŠČINA ILIRSKA BISTRICA 05/672-72-32 05/366-14-94 05/714-19-35 SEŽANA NOVA GORICA LJUBLJANA 05/734-14-10 05/333-424 3 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA "N Zadnji mesec na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bil izredno optimističen. Trgovanje je potekalo zelo evforično in delnice so skoraj vsak dan beležile nove rekordne vrednosti. Pravzaprav je ob ponavljajoči rabi samih superlativov težko najti izvirne besede za opis dogajanja na trgu. Trg preprosto raste. Indeks SBI20, ki meri povprečno gibanje delnic v borzni kotaciji je v zadnjem mesecu pridobil 8%. Po škandalu okoli domnevnih navideznih poslov nekaterih borznih članov se trg uspel prebiti izven trgovalnega pasu od konca septembra. Sledila je izredno eksplozivna rast. Delnice so beležile nove rekordne vrednosti skoraj vsak dan. Med bolj prometnimi delnicami so bile najbolj zanimive delnice Luke Koper, ki so v zadnjem mesecu pridobile 17% svoje vrednosti. Za delnico Luke Koper boste morali odšteti 7300 SIT. V zadnjih dveh tednih je blestela predvsem delnica Mercatorja. V zadnjem mesecu je porasla za preko 15% in dosegla višek pri 32500 SIT. Za Mercator naj bi se poleg ene od evropskih trgovskih podjetij zanimala celo Petrol in Istrabenz. Po mnenju mnogih borznih analitikov, je Mercator ena izmed bolj verjetnih prevzemnih tarč, saj je lastniška struktura dokaj odprta za eventuelne večje premike. Poleg tega bi bila lahko prevzemna premija precej višja kot pri ostalih podjetjih. Za nameček se špekulira tudi o možnem notranjem odkupu podjetja s strani »top managementa«. Vlagatelje so razveseljevale tudi delnice Petrola, ki so se podražile za 14% na 53418 SIT. Petrol je že od poletja ena od najhitreje rastočih delnic, saj je od junija pridobil skoraj 40%. Presenetila je delnica Pivovarne Laško. Delnica je v zadnjem letu in pol stagnirala v pasu med 6000 in 7000 SIT, ta mesec pa se je bliskovito prebila nad 7000 SIT in celo za kratek čas do 8000 SIT. Trenutno se trguje pri 7300 SIT na delnico, kar predstavlja 10 odstotni mesečni porast. Seveda ni odveč omeniti, da borzni analitiku tudi tu ugibajo o možnih premikih v lastniški strukturi podjetja in pa možnih razpletih glede Pivovarne Union, kar je tudi verjetno eden izmed razlogov za rast vrednosti delnice. Podobna zgodba se razpleta pri delnici Delo Prodaje, ki je prav tako v zadnjem mesecu pridobila okoli 10% vrednosti. Bolj počasi sta trgu sledili delnici Krke in Gorenja. Krkini delnici je po dveh neuspelih poskusih v tretjem le uspelo prebiti magično mejo 50000 SIT, tako, da je za delnico trenutno potrebno odšteti 51500 SIT, kar pomeni dobrih 6% več kot pred mesecem dni. V podobnem položaju, kot je bila delnica Krke se trenutno nahaja delnica Gorenja. Trgovanje z njo poteka malo pod ravnijo 5000 SIT, ki za delnico trenutno predstavlja psihološko oviro. Med najslabšimi se je znašla delnica Intereurope. V začetku meseca je hitro izgubljala na vrednosti, saj so analitiki pri Bank Austria izdali priporočilo za prodajanje delnice. Delnica se je v zadnjem tednu malo opomogla, tako da ima glede na prejšnji mesec skoraj nespremenjeno vrednost pri 5368 SIT. Na prostem trgu so delnice PID-ov sledile delnicam v kotaciji. Med prometnejšimi so najbolj poskočile delnice Krone Senior, ki so pridobile slabih 13%. Trenutno posli na tej delnici potekajo pri ceni 110 SIT. Sledijo delnice Maksime ID, ki so se podražile za 11%. Zelo veliko seje trgovalo tudi z delnico investicijskega sklada Nove finančne družbe 2. Vrednost teh delnic seje zvišala za 10% na 65 SIT. Rasle so tudi ostale delnice kot so Triglav steber 1 (6%), Zlata Moneta 1 (6,7%), nova finančna družba 1 (5%) in druge. Na trg prihajajo velike količine svežega denarja. Če temu dodamo skoraj vsak dan nove govorice o možnih prevzemih naj večjih slovenskih podjetij, dobimo recept za eksplozivno rast. Zaenkrat še nič ne kaže, da se bo rast ustavila, vseeno pa ni odveč opozoriti, da so tečaji na zelo visokih ravneh in da velja biti pri izbiri delnic zelo previden. Gregor Koželj Ulrika borzno posredniška hiša gregor. kozelj@ilirika.si \_________________________________________________________________________) TRGOVINA Ilirska Bistrica V mesecu decembru praznujemo 30 let poslovanja trgovine avtomaterial. Ob tej priložnosti se vam cenjeni kupci zahvaljujemo za dolgoletno zvestobo. Vabimo vas, da nas obiščete v prazničnem decembru. Deležni boste večjih popustov za različne vrste blaga. Voščimo vam vesele praznike in vse najboljše v NOVEM LETU 2004! | OBVESTILO BRALCEM, | j DOPISNIKOM IN | | OGLAŠEVALCEM j Vse bralce, dopisnike in oglaševalce obveščamo, da zadnja letošnja številka bistriškega lokalnega časopisa Snežnik, zaradi božično-novoletnih praznikov izide že 23. decembra. Zato naprošamo vse, ki bi želeli v tej številki sodelovati, da oddajo svoje prispevke do 12. decembra. Ne odlašajte do zadnjega in ne pozabite, na novoletne voščilnice. Tudi lepa beseda je lahko lepo darilo! | Uredništvo \ L——————————————————————J ii.7/3 ; vm