CENA 200 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
BREZ OPOZICIJE
VSA8AN0VANJA BODO POPISANA

LIUP1E KOT ŽIVALI ALI OBRATNO?
DROGA
PRAŠNIKAR |E KRIV
(Mef) Svet teži k različnosti in ekstremi so postali sestavni del našega vsakdana. Vse manj je povprečnosti, vse manj enakosti in enakopravnosti, pa čeprav o tem govorimo na vsa usta. Ljudje se delimo na stare in nove, na lepe in grde, na uspešne in luzerje, na pametne in neumne. Sociologi in ekonomisti že zelo resno opozaijajo na pomanjkanje srednjega sloja, tistega, ki so mu ideje enakosti pravzaprav še najbližje. Pojav pa ni le naš, saj pesti vso Evropo in tudi druge dele sveta.
Nič čudnega torej, da imamo opravka s toliko kriznimi situacijami v svetu in tudi pri nas, saj ekstremi, poleg motivacije, ki jo tako poudarjajo tisti iz zgornje plasti družbe, nujno vodijo v konflikte. Rezultat je seveda družba v kateri se dogajajo stvari, ki si jih v času približne uravnilovke še zamisliti nismo mogli. Dogodek s Štajerske, kjer sta mlada človeka zažgala žensko, pa tisti iz Gorenjske, kjer so se mladoletniki izživljali nad mačkami in oni v Slovenski Istri, kjer se je nekdo izživljal nad mlado sprehajalko so le trije v vrsti pojavov, ki imajo skupen imenovalec:	nasilje brez
meja.
{C Banka Koper
M*
Tudi Izolani nismo imuni od tega pojava, čeprav se nam včasih zazdi, da živimo v nekakšni oazi miru. Potem pa pride vest o hladnokrvnem umoru mladega človeka, zgodbe o neverjetnem nasilju v nekaterih družinah in končno še dogodek iz prejšnjega tedna, ko je, trenutno še neznanec, na skrajno krut način iznakazil zaščiteno ptico.
Policisti so pred kratkim pripravili gledališko predstavo o nasilju v šolah, o nasilju govorijo v vrtcih, na različnih predavanjih in seveda vsi mediji, le v družinah se o njem očitno premalo pogovarjamo. Nekateri zato, ker se jim nasilje zdi nekaj normalnega drugi pa morda zato, ker jim je nerodno priznati, da se to dogaja tudi njim.
»Jaz svojemu sinu zaupam, da ni takšen«, je odpravil znanca oče, ki ni želel slišati opozorila, da njegov sin počne stvari, ki se jim reče nasilje. Žal nojevstvo ne bo prav veliko pomagalo.
PIZZERIJA Al 5PAGETERIJA
KOSILA med 12. In 15.	041 / 65 03 33
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
Prašnikarje vsega kriv, da se je tako končalo.
Če bi še Katanec bil, bi drugače se igralo.
Za začetek bi ekipo z nama dvema okrepil, Beno bi zaklenil naša vrata, Darko pa bi končno gol zabil. Dragi Srečko, vrni se nazaj, Slovenija te rabi kot le kaj. Ti za naju nisi prav nič kriv, zato že čakava na tvoj poziv.
27. november 2003
Izola - 05 / 6401 1 10 www.sifra-nepremicnine-sp.si
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
ZA URAVNOTEŽENO ZASTOPANOST SPOLOV
Koalicija za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju je na zadnjem sestanku z veseljem ugotovila, da se je predlog spremembe 44. člena Ustave RS uvrstil na dnevni red izrednega zasedanja Državnega zbora 18. novembra 2003. Članice in člani Koalicije se zahvaljujemo vsem poslancem in poslankam, ki so prepričevali svoje kolegice in kolege, da je taka ustavna sprememba potrebna. 73 podpisov poslank in poslancev v podporo tej spremembi ob zbiranju podpisov in potrebna večina glasov ZA ob glasovanju dokazuje, da se politična volja za izenačenje moči spolov v politiki vendarle krepi.
Sprejeto besedilo ustavne spremembe se glasi:
»Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti kandidiranja moških in žensk za voljene organe predstavniških oblasti na državni in lokalni ravni«
Sprememba 44. člena Ustave je bila nujna za nadaljnje oblikovanje in sprejetje sistemskih ukrepov, s katerimi bodo vse politične stranke spodbujene in obvezane, da dosledneje uveljavljajo načelo uravnotežene zastopanosti žensk in moških.
Bil je skrajni čas, da se ta ustavna sprememba sprejme, ker se politične stranke že pripravljajo na volitve v Evropski parlament. Ob pripravah nanje omenjajo kot potencialne kandidate samo moške, čeprav zakon o volitvah v Evropski parlament naravnost idealno omogoča spolno uravnoteženo kandidiranje.
Koalicija že danes, ob pripravah na volitve v Evropski parlament in Državni zbor, poziva vse politične stranke, naj med merila za kandidiranje uvrstijo načelo uravnotežene zastopanosti žensk in moških ter pri oblikovanju kandidatnih list uporabijo sistem zadrge, razvrščanje kandidatk in kandidatov po načelu ženska, moški, ženska... S tem bi občutno otežili umestitev žensk na neizvoljiva mesta, kar je bilo za izvolitev kandidatk ob lanskih lokalnih volitvah pogubno ravnanje mnogih strank. Samo s spoštovanjem načela uravnotežene zastopanosti žensk in moških ter z uporabo zadrge bomo izstopili iz neslavne druščine treh držav pristopnic, ki imajo med opazovalkami in opazovalci v sedanjem evropskem parlamentu same moške. Koalicija bo, skupaj s soorganizatorji, obeležila letošnji mednarodni dan človekovih pravic z javno tribuno, ki bo 10. decembra 2003, v Štihovi dvorani Cankarjevega doma (ob 17.00 uri). To bo priložnost, da v pogovoru s predsedniki petih parlamentarnih strank, ki že imajo opazovalce v Evropskem parlamentu, ugotovimo, kolikšna je resnična volja in pripravljenost velikih strank, da s posebnimi ukrepi zagotovijo uravnoteženo zastopanost spolov.
Zainteresirano javnost iz vseh krajev Slovenije že danes vabimo, da se udeleži te javne razprave.
V imenu članic in članov Koalicije,
Liana Kalčina in Violeta Neubauer koordinatorici Koalicije
Vse manj je
dobrih gostiln..
iMDDSiriE ... ena od teh je
gostilna Korte
Korte 44
tel..: 05-642 02 00
PRETEKLOST, SEDANJOST, PRIHODNOST
ČE ZAČNEMO PREPIR MED PRETEKLOSTJO IN SEDANJOSTJO,
BOMO UVIDELI, DA SMO IZGUBILI BODOČNOST.
(CHURCHILL)
Slovenska elita (gospodarska, politična, znanstvena in kulturna) je pričela pogovore »o slovenski prihodnosti« zavedajoč se, da je vse, kar je do sedaj naredila na ravni politične strukture družbe, nezadosten pogoj za uspešno slovensko uvrstitev v nastajajočo konfederativno skupnost evropskih držav.
Hitro ali na silo skušajo spremeniti svet odnosov med ljudmi predvsem tisti, ki njegove zgradbe ne dojemajo in zato sprememb, ki jih ponujajo, niti ne znajo razložiti.
Zavedati se moramo, da spremembe uvajamo zato, da bi z njimi - vsaj praviloma -zagotovili večjo smotrnost delovanja družbe. Nezadovoljstvo s sedanjim stanjem je lahko vodilo k zadostnemu obsegu sprememb le, če imamo hkrati opraviti z visoko ravnijo skupnih ciljev in znanj, kaj in kako narediti. Brez skupnih ciljev in zadostnega znanja se bo nezadovoljstvo še povečevalo in vodilo h pomanjkanju volje, potrtosti, brezčutnosti, vse to pa k slabim rezultatom. Prepričani so, da je naša prihodnost odvisna predvsem od znanosti, pokazalo pa se je, da je usoda človeštva (in Slovencev) odvisna predvsem od morale, njene absolutne in relativne moči.
Zgodovina je pokazala, da je ena največjih nevarnosti za izgubo civilizacijskih dosežkov osredotočenje oblasti v rokah nekaterih, ki to oblast zlorabljajo. Družba, ki si želi ekonomsko dohiteti bolj razvite družbe, mora vzpostaviti ustrezna orodja nadzora nad oblastniki.
Za uresničitev zastavljenih ciljev je potrebno zaupanje ljudi kot ena najpomembnejših prvin pripravljenosti za večje skupne napore. Tega pa žal v Sloveniji nimamo. Nimamo ga preprosto zato, ker so novi in stari oblastniki še vedno navajeni razmišljati v miselnem krogu dominacije politike nad družbo (tudi ekonomijo).
Nimamo dogovorjene enotne etične zasnove reševanja nakopičenih družbenih problemov (divje lastninjenje, kraje, polpretekla zgodovina), vse to pa deluje uničujoče na družbo in gospodarstvo. Za to so potrebni pravi ljudje, ki bodo zagotovili več poštenosti v medsebojnih odnosih in pri doseganju dolgoročnih družbenih ciljev. Teh pa pri nas zaenkrat še ni!
Ob upoštevanju omenjenega in opirajoč se na definicijo politologa Dahrendorfa, lahko ugotovimo, da smo Slovenci res nesrečen narod Zakaj? Namesto, da bi iskali nacionalni konsenz o svoji preteklosti, ga iščemo o svoji prihodnosti. Nekaj je z nami resnično narobe!
Potrebno bi bilo poiskati konsenz o enotnih etičnih zasnovah naše polpretekle zgodovine (in ostalem reševanju nesporazumov), ki bi lahko služil kot izhodiščna točka pri iskanju družbenega konsenza o naši prihodnosti. Razčistiti je potrebno obdobje NOB in povojnih usmrtitev domobrancev. To je rak rana naše družbe, ki nas znova vrača nazaj v preteklost. Poenotiti se bo potrebno o naši polpretekli zgodovini, v kateri sta bili nosilni instituciji družbe Cerkev in Partija Slednja bo morala pojasniti 4. točko ustanovnega akta OF, ki pravi, da je bil NOB slovenskega naroda sestavljen iz treh plasti, in sicer:
*	Iz NOB v prvobitnem pomenu, t.j. iz nacionalne plasti;
*	Iz NOB kot ljudske revolucije ali razrednega boja, t.j. socialne plasti;
*	Iz NOB kot slovenske revolucije ali preoblikovanja slovenskega narodnega značaja, t.j. iz duhovne plasti.
Sam menim, da prva plast NOB etično ni sporna in je vredna občudovanja in spoštovanja, saj je šlo za upor ljudstva proti okupatorju, ki mu je namenil totalno iztrebljenje. Združenje borcev NOB je doslej tudi že večkrat javno obsodilo povojne poboje domobrancev in civilov. To je Resnica o NOB. Ostale plasti in točke ustanovitvenega akta NOB pa bo morala Partija še pošteno pojasniti.
Cerkev pa bo morala pojasniti, kako je lahko v imenu krščanske ljubezni, to je religije ljubezni, prišlo do kolaboracije z okupatorjem. Za Cerkev je to črni madež.
Ko bodo pošteno pojasnjena vsa našteta vprašanja, bomo Slovenci kot nacija lahko izšli iz tega procesa očiščeni, se ne bomo več prepirali, kaj naj napišemo na spominska obeležja v imenu Resnice, in se končno zazrli v prihodnost.
V sedanjosti poteka koeksistenca med Cerkvijo in Partijo, ki si bolj ali manj tiho delita oblast nad slovenskim narodom - eni v imenu krščanske teologije odrešitve, drugi v imenu komunistične ideologije osvoboditve. Toda tu so tudi tisti, ki ne pripadajo nobeni izmed obeh institucij in iščejo svojo prosto pot, pot duhovne prostosti. Želijo si, da bi bila to pot slovenske prihodnosti. Samo iz duhovne prostosti Slovencev lahko vznikne resnična slovenska samobitnost.
Povedanega bi se morala zavedati slovenska elita in vložiti maksimalni napor v prizadevanje za družbeni konsenz o naši preteklosti, drugače bomo resnično doživeli zmago premagancev in poraz zmagovalcev.
Dokler torej ne razčistimo s svojo preteklostjo, je govoričenje nekaterih naših evropolitikov, kako da bomo v kratkem v Združeni Evropi med prvimi po razvitosti, popolnoma neumestno, saj nas bodo nerešeni konflikti vedno znova vračali v preteklost in hromili družbeno gospodarski razvoj.
Toda, ali bo časa še dovolj?
Mag. Janez Jug, Malija
Država podtika naloge občinam
NALOGE NAM DAJEJO, DENARJA PA NE !
Na obmejnem območju med Krasom, Istro in morjem naj bi še pred vstopom v EU nastala turistična cona. Ustanavljanje takšnih con omogoča sporazum o obmejnem prometu, da bo do ustanovitve cone prišlo že v prvi polovici prihodnjega leta pa so zatrdili obalni županji in župan, ki so se v torek srečali na rednem koordinacijskem sestanku v Piranu. Vlada je na razpisu že izbrala poseben logotip za označevanje turističnih con po sopsu na območju celotne državne meje s Hrvaško. To je modro zarisana silhueta Triglava in tri rdeče kocke iz hrvaške šahovnice.
Piranska županja Vojka Štular je povedala, da je posebna delovna skupina skupaj s portoroško Turistko že izdelala elaborat, v turistično cono pa se bodo vključile obmejne občine Piran, Izola, Koper, Hrpelje - Kozina in Lanišče, Buzet, Oprtalj, Grožnjan, Buje, Umag iz hrvaške Istre. Elaborat bodo posredovali stalni mešani podkomisiji za turistične cone, ki naj bi obravnavala celovito ponudbo območja. Končni skupni izdelek bo prospekt s turistično karto, na kateri bodo predstavili vse kar je na tem področju zanimivega za turizem:	naravne in kulturne
znamenitosti, prenočitvene zmogljivosti, gostišča s kulinaričnimi posebnostmi, turistično informacijske pisarne, športno infrastrukturo, igralniško ponudbo, sprehajalne in kolesarske poti, itd. Za izpeljavo projekta nameravajo pridobiti tudi sredstva iz EU, nosilec projekta pa jeMestna Občina Koper.
ZDRUŽENJE OLJKARSKIH OBČIN
Županji in župan so se dogovorili tudi o ustanovitvi združenja oljkarskih občin Slovenije, v katerega se bodo poleg občin Piran, Koper, Izola, vključile še občine Brda, Nova Gorica in Šempeter. To združenje bo predstavljalo oljkarje v evropskem združenju FEMO, najverjetneje pa ga bodo organizirali kot gospodarsko interesno združenje.
Podpore županov je bil deležen tudi načrt sklada Silva in Centra Dolfke Boštjančič z Iga, da na Debelem rtiču zgradijo center za odrasle s posebnimi potrebami Rdeči križ je pred časom že sklenjeni dogovor preklical,	češ da po zakonu
investicija druge pravne osebe na njihovem zemljišču ni možna. S spremembo predpisov na tem področju je po 1. januarju takšna gradnja možna, zato bodo občine predlagale skupščini Rdečega križa, naj Centru Dolfke Boštjančič dodeli uporabo stavbne pravice za 99 let na območju Debelega rtiča.
DRŽAVA SAMO DELI NALOGE
Županji in župan so se lotili tudi tudi vse pogostejših prenosov pristojnosti z državnega nivoja na občine. Država občinam nalaga vedno nove naloge, zanje pa ne predvidi potrebnega denarja.
r
K
center ^
Ob pričakovanju VESELEGA DECEMBRA vas vabimo na promocijo PROGRAMOV ZA PREDŠOLSKE OTROKE: otroške telovadbe in otroške plesne delavnice.
Obrtna ulica 11, Izola • GSM: 041/662-463
novim zakonom o graditvi 'v, objektov so občine dolžne izdajati lokacijske informacije, za kar naj -■/“C bi zaračunale 170 tolarjev takse (zaradi zahtevnosti izdelave zaračunajo 1700 tolarjev). Samo v piranski občini so morali v enem 1300 lokacijskih pomeni veliko obremenitev občinske uprave. Država v desetih letih ni uspela izdelati registra stanovanj, zdaj pa je to nalogo naložila občinam, čeprav ni izdelala navodil za izdelavo registra, niti predvidela denarnih virov. Občine si želijo imeti več besede tudi pri delitvi dohodnine. Če do dogovora z državo ne bo prišlo, bodo občine sprožile ustavne spore za vsako sporno vprašanje. (KB)
PREKLETA ANKETA
JAGODJE OSTAJAJO FRAGOLIERA
Presenečenja ni bilo. Tokratni glasovalci so se odločno postavili v bran sedanjega imena naselja Jagodje, ki ga seveda bremeni dejstvo, da nima dvojezičnega značaja, vendar je za popravke očitno prepozno.
Napaka je bila storjena takrat, ko so naselju prvič dali ime, izmišljeno, brez kakšnih zgodovinskih premis, potem pa se je prijelo in zdaj je kar je. Sicer pa Jagodje ni osamljeno. Tudi Livade nimajo ledinskega imena in tudi Polje je nastalo malo na pamet. Če odmislimo dvojezičnost tega območja (ve se, kdo je od vedno stanoval v "starem Jagodju") še najbolj moti to, da pozabljamo tradicijo, čeprav se z njo, v vseh naših strategijah, tako radi postavljamo._______________________
REZULTATI ANKETE
Ste za to, da se naselju Tagodje, ki zdaj sploh nima italijanskega imena dodeli novo ime, izpeljano iz ledinskega imena območja?
Ja (28%)
Ne (71%)
Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani vvvvvv.rnanclrac.com in ni namenjena raziskavi javnega mnenja.
V tej številki Mandrača je objavljeno pismo bralke v katerem navaja nekaj svojih pripomb na račun hortikulturnega urejanja našega mesta. Posebej pa piše o varovanju starih dreves, ki jih zadnje čase zelo pogosto zamenjujejo z novimi. Glasovalce na naši spletni strani www.mandrac.com. tokrat sprašujemo: Ali se vam zdi, da se s preveliko vnemo lotevamo zamenjave starih dreves z novimi?
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z
www.izolanka.com
Zazidalni načrt Livade II.
PSI LA1A10-KARAVANA GRE NAPREJ?
V	sredo 19. novembra je bila na osnovni šoli Livade razprava o zazidalnem načrtu LIVADE-ZAHOD. Težko bi rekli, da je bila le istočasnost nogometne tekme vzrok sorazmerno majhni udeležbi občanov, zato pa niso manjkali direktno zainteresirani za gradnjo.
Dobil sem vtis , ki ga imam sicer že dalj časa, da se zazidalni načrti sprejemajo predvsem za zadovoljitev želja investitorjev in izvajalcev del za zgraditev čim več predvsem počitniških stanovanj. Ta namreč zlahka drago prodajo potencialnim kupcem iz vse države (verjetno tudi tujine) in s tem pridejo do lepega dobička, občina in občani pa s tem ne pridobijo nič. Prav nasprotno. Na ta način vsi skupaj izgubljamo dragocena zemljišča in si nakopljemo še dodatne probleme. Že obstoječa počitniška stanovanja so namreč pretežni del leta nezasedena, zaradi njih zgrajena infrastruktura pa se koristi le v kratki letni sezoni, medtem ko gradnja primarnih naprav bremeni predvsem stalne prebivalce in podjetja v občini. Vpoletnih mesecih pa prihaja do preobremenitve obstoječih kopališč, parkirišč ipd.
NAJPRE) BAZENI POTEM VIKENDI
Zaradi navedenega se strinjam z zahtevo, izraženo v zadnjih številkah Mandrača, o reviziji prostorskih načrtov v občini Izola.
V	primeru projekta Livade II. predlagam, da se faze gradnje določijo tako, da bi najprej gradili vodne objekte s hoteli oziroma neprofitnmi stanovanji in šele zatem bi sledila gradnja ostalih stanovanj oziroma počitniških apartmajev. Vendar resno dvomim, da bo ta predlog, ki sem ga predstavil tudi na javni razpravi, deležen posebnega upoštevanja. Bolj se zdi, da, kljub mnogim pomislekom in pripombam »karavana gre naprej«.
Takšen predlog sem podal zato, ker sem prepričan, da občina in občani potrebujemo najprej dejavnost, ki bo pripomogla k povečanju zaposlovanja, razvoju gospodarstva in zagotovitvi stanovanj mladim družinam.
BREZ DROBILCA KAMENJA IN MINIRANJA
Glede samega načina izvajanja gradbenih del pa sem podal zahtevo, da se v pripravljenem Odloku o zazidalnem načrtu, kjer 39. člen govori o varstvu zraka in hrupa med gradnjo in obvezuje izvajalce del na »omilitvene ukrepe«, besedilo popravi. Glasiti bi se moralo: ((Prepoveduje se industrijska proizvodnja kamnitega materiala s premičnimi ali stabilnimi tozadevnimi napravami, vozišča po katerih se dovaža in odvaža že deponirani material naj se protiprašno utrdijo in primerno vzdržujejo.«
Navedeno je treba vnesti v zazidalni načrt, da se med gradnjo na tem področju, ki ga s treh strani v oddaljenosti le 100 do 200m obkrožajo naseljena področja, preprečijo onesnaževanja, kot so se dogajala pri dosedanj gradnji. Podana je bila tudi zahteva po prepovedi miniranja.
Na razpravi je navzoči predstavnik investitorja, g. Leopold Gorjup izjavil, da je bilo drobljenje kamnitega materiala na tem mestu v preteklosti legalno, saj gani prepovedal noben inšpektor, glede miniranja pa je povedal, da so mnogi občani imeli raje miniranje kot delo z bagerji-tolkači.
Seveda pa ni povedal, da inšpektorji niso prepovedali industrijske predelave kamenja na tem gradbišču zaradi nedorečene zakonodaje, ki za »mobilne drobilce kamenja« ne zahteva dovoljenj (To je verjetno rezultat predpostavke, da te naprave delajo pri izgradnji cest in so na istem mestu le kratek čas). Stroj v Livadah pa je delal več mesecev! Zato je treba prepoved že sedaj vnesti v Odlok o Zazidalnem načrtu, saj bo kasneje vsako tarnanje in pritoževanje brezuspešno. Glede miniranja pa bi zelo rad videl tistega lastnika hiše (ne stanovalca v stanovanjskem bloku), ki ima raje miniranje kot delo z bagrom!
Sklepam, da smo in bomo občani prizadeti z nadaljevanjem sedanje razvojne politike v občini in da bomo doživljali mnoge nepotrebne nevšečnosti ob gradnji omenjenih objektov. Zato je skrajni čas, da se še enkrat preverijo zastavljeni programi, ob sprejemanju odlokov in izdaji dovoljenj pa upoštevajo zahteve po normalnih življenjskih pogojih med izvajanjem gradenj. (HomlAnion)
LIVADE 2. V EUROPANU 7
V Gradcu (Avstrija) je od 14.-16.	novembra	potekal forum	v
sklopu	zaključne faze evropskega	natečaja	Europan 7.	V
natečaju sodeluje 18 držav s skupaj 64 lokacijami. Prispelo je skupaj	preko 400 projektov za	napredno	stanovanjsko	in
urbanistično načrtovanje. Od teh je za lokacijo v Izoli (Livade II.) prispelo 50 rešitev (1/8 vseh prispelih!)
Forum	je bil namenjen pregledu	natečajnih	rešitev iz ožjega
izbora in izmenjavi mnenj med člani žirij, vabljenimi strokovnjaki in predstavniki mest, ki so "ponudila" lokacije za »obdelavo«. Izola je bila v skupini, ki je obravnavala temo »nove polarnosti«, na primerih predlogov za Izolo, Helsinborg (Švedska), Krems (Austrija) in Montijo (Portugalska).
Člani nacionalnih žirij so opravili ožji izbor in bodo svoje delo zaključili z objavo imen najboljših 8. decembra 2003 (na spletnih strraneh:
http://'vvww.europan-europe.com in www.stanovanjskisklad-rs.si/europan
Od natečaja, poleg promocije Izole, pričakujemo dobre rešitve in variante za načrtovanje objektov Univerze in stanovanj. Ti lokaciji sta sedaj v razgrnjenem zazidalnem načrtu označeni kot območja C2 in C3 - med Prešernovo cesto, predvideno cesto "A" in kamnolomom v Livadah. Predstavitev in razstavo rešitev iz Europana 7 za Izolo v Izoli predvidevamo v decembru -januarju. (Jana Purger Gojanovič)
Na fotografijah:
Uka Čerpes, urbanist, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana
Per Kraft, arhitekt, Europan Švedska, Stockholm Rudiger Leiner, arhitekt, Akademija za arhitekturo, Dunaj
V ozadju Tadej Glazar arhitekt Ljubljana
JAVNA RAZSVETLJAVA NA ŠAREDU
Kot krajan Šareda sprašujem tajnika KS Korte Marina Klevo, kdaj bomo na cesti proti Sv. Jakobu dobili javno razsvetljavo. Večkrat sem na svoja vprašanja dobil ne ravno prepričljive odgovore. (Stane iz Šareda)
Odgovor: Ker k vprašanju sodi tudi odgovor smo poklicali Marina Klevo, ki nam je povedal, da je ravno danes (v sredo) imel razgovor z pristojnimi z Elektra in da bodo s postavljanjem javne razsvetljave v tem delu Šareda pričeli v naslednjih dneh. Zna se torej zgoditi, da bo cesta proti Sv.Jakobu razsvetljena še pred Božičem.
Odnos do okolja in prostora pred 120 leti
JE STARO RES GRDO IN NEPOTREBNO?
Oni dan se mi je med pospravljanjem iz mape izmuznil list, fotokopija starih dokumentov. Nanje sem slučajno naletela v Pokrajinskem arhivu v Kopru, ko sem iskala popolnoma nekaj drugega. Gre za listine iz leta 1880, in sicer za razpis dražbe za najem zelenice ob fontanonu (nasproti reševalne postaje).
KAZEN ZA POŠKODOVANJE DREVESA
Kar presenetljiva je najemna pogodba za tisti travnati košček, saj določa kdaj lahko najemnik kosi travo, koliko stran od dreves, kako posušeno travo odstrani z zelenice, da bo kaznovan, če bo kakorkoli poškodoval drevesa, ki rastejo na zelenici in so občinska last ... trije gosto popisani listi, s pečati in podpisi najvišjih takratnih izolskih uradnikov. Če se danes, več kot stodvajset let kasneje kdo zgraža nad »bonsaji« v Drevoredu 1. maja, nad sečnjo vsega, kar je staro v Izoli, se mu le prizanesljivo nasmehnejo in z značilno kretnjo podrgnejo po čelu
Drevesa častitljive starosti so drugod po Sloveniji zaščitena z občinskimi odloki, vključena so v turistično in zgodovinsko predstavitev kraja. Zaščiten je tudi pušpan, išče se najstarejšo rastlino pušpana v Sloveniji ... v Izoli smo ga vrgli na smetišče, ker po mnenju nekaterih sodi zgolj na pokopališče, tako in drugače, ne pa v mestni park. Sredi Portoroža, ob promenadi, pa ga znova zasajajo ... Tam jim še na misel ne pride, da bi obglavljali tovarne kisika, kot se otroci učijo v šoli, tudi izolski. Istrska krajina se na slikah prikazuje kot hribček pri hribčku, vsake toliko pa ravna črta - cipresa, ki je vse prej kot avtohtona v tej krajini.
KDO JE ZALJUBLJEN V CIPRESE?
Kdo bi vedel, zakaj so povojni vrtnarji posekali bujen drevored - Calelargo (Bazoviška ulica) in tja nasadili ciprese. Zakaj so jih predvčerajšnjim posekali, po hudi polemiki znova nasadili nekaj, kar životari in se bori z žico, na kateri visi, pa ne vem. Namesto zeleneč in cvetoč pločnik, ki o, vsaj ponoči se ti čevlji ne
cajo več v buže.
Sajenje počasi rastočega črničevja (sredozemski hrast, grmovnica) po bužah na parkiriščih je tudi izolska posebnost, še posebno v času cvetenja in medenja. Slovenijo radi narišemo kot eno veliko skrbno kokoško. Tudi v Izoli jih imamo, skrbne kokoške namreč. Popraskajo malo tukaj malo tam, enkrat sredozemsko, drugič istrsko, v tretje latinsko in vnašajo pritikline, rastline in barve, ki nikoli niso bile del te kulturne krajine in so osamelci kot Bele skale na obali zaliva. Ampak tiste je menda Veli Jože tja zalučal, ko je oral Izolsko ravnico, vsaj tako pravi legenda. Žejen ni bil, saj Izola leži na kraškem terenu in podtalnice je več kot morja v beneških kanalih. Žal po letu 1998 ni več neoporečna.
UNIČENJE TERM IN VODNJAKOV
Izolska preteklost	nam, sodobnikom, ne pove ničesar:	z
miniranjem skal pri sv. Petru, zaradi gradnje tovarne, je za vedno izginil termalni vrelec in termalno kopališče so morali zapreti. Sodobniki ga bomo pa po nekajletnem miniranju na drugi strani mesta odprli, vsaj tako se sliši in vidi. Vodnjake radiramo hitreje kot poleti priteče voda izpod tuša na kopališču. Morala bi že enkrat doumeti, da jih vendar ne rabimo, tudi za zalivanje vrtov, gredic in gašenje eventuelnih požarov ne, ampak kaj hočete, predolgo sem že v Izoli in sem se navzela trdobučnosti.
Še vedno brišem prah na starih mapah in vrtim papirje in iščem geološko in hidrološko raziskavo ... na osnovi nečesa se je vendar ne vem kdaj reklo, kaj se bo kje gradilo in zakaj. Hudo me moti, prav srbečico dobivam, ko se domislim, da od kar so moji otroci zrasli, ni bilo na novo zgrajenega niti enega otroškega igrišča Na vseh razpravah, razgrnitvah načrtov novogradenj slišim zgolj o fitnes centrih, savnah, bazenih, sajbrg kafejih ... otroci bodo pač rasli nekje drugje oz. jih bomo bodoče babice in none popeljale le po tistih dveh, treh peš poteh, s katerimi se želi zadostiti potrebam novodobnega turista, brez dreves in sence, da te sonce čim prej prime v glavo.
Po osnovnih in srednjih šolah prihaja v Izolo še visoka in univerza: in spet bomo mladce in mladenke pridno natrpali v večnamenske blagodišeče dvorane, saj atletske steze, peskovnih jam, rokometnih igrišč in še česa, od izgradnje tribun na starem stadionu ne rabi nihče več, si pač raje vržemo pesek v oči. Meditate gente, meditate; predvsem pa bodite čim bolj glasni in sitni, preden zraste novo stanovanjsko - nakupovalno - poslovno središče na vašem vrtu in se boste cvrli med betonom in asfaltom. Včasih tudi makadam pomeni napredek, če greš po njem peš in globoko vdihuješ vonj po naravni smoli in ti ptiči niso odveč.
Med zadnjimi preživelimi romantiki se vam je oglasila
Lilia Ratoša,
(pa brez zamere, tudi jaz živim v tem mestu).
UDARITE PROTI ALERGIJAM
NOVO:
1. Antialergijsko razpršilo za posteljnino in druge gospodinjske površine: nevtralizira alergene, ki jih povzročajo pršice, hišni prah, cvetni prah, dim in dlaka hišnih živali.
2. Antialergijski dodatek k pralnemu prašku: nevtralizira alergene v perilu.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Neznanke novih zakonov
PRAV VSA STANOVANJA BODO POPISANA
Pred časom smo v pogovoru z načelnikom izolske upravne Enote, Brankom Andrejašičem, predstavili novosti in predvsem manj znana poglavja zakona o graditvah, glede na slabo udeležbo na razpravi o zazidalnem načrtu Livade 2. Pa očitno nismo bili z opozorili dovolj učinkoviti. Zakon namreč močno zožuje pojem strank v postopku, tako da je javna razprava pravzaprav edina priložnost za širšo okolico, da se zavaruje pred negativnimi vplivi gradenj. Tokrat pa predstavljamo nekaj novosti spremenjenega stanovanjskega zakona, ki jih bomo občutili pravzaprav skoraj vsi lastniki ali najemniki stanovanj.
STANOVALCI SO LAHKO UPRAVNIKI
-	Stanovanjski zakon je začel veljati 14. Oktobra in prinaša kar nekaj novosti. Ena teh je register stanovanj, ki ga bo po novem morala voditi občina. V njem bodo vpisane vse stanovanjske enote v občini. Upravna enota pa mora voditi register upravnikov stanovanjskih enot in register najemnih pogodb. Po tem novem zakonu je tudi kaznovalna politika precej ostrejša kot doslej.
Ce se omejim na naloge, ki jih ima upravna enota naj povem, da mora za vpis upravnikov in za vpis najemnikov stranka najprej dati vlogo. Mi smo pripravili obrazce, ki jih mora stranka izpolniti. Organ nato pregleda, če so izpolnjeni pogoji za vpis v register in izda odločbo. Ob tem je treba poudariti, da zakon določa rok v katerem morajo lastniki večstanovanjskih enot (ki imajo več kot dva etažna lastnika ali več kot osem stanovanjskih enot) imenovati upravnika takega objekta. Razlika je predvsem v tem, da je doslej to lahko bila le pravna oseba, ki je registrirana za to dejavnost, po novem pa je to lahko katerikoli izmed lastnikov, tudi če ni registriran za takšno dejavnost. Upravnik mora biti seveda izbran uradno, če greza nekoga od stanovalcev pa je to tisti, ki je izbran z večino lastnikov po površinah. Doslej je veljalo, da mora biti izbran z absolutno večino, zdaj pa je dovolj relativna večina (51%) glede na površino, ki jo imajo v lasti ali najemu. Upravnik je lahko tudi takoimenovana skupnost lastnikov, ki pa se mora pri sodišču registrirati kot firma.
Kdo torej mora dati vlogo za vpis vregister?
Vlogo za vpis v register upravnikov mora praviloma dati upravnik, tam kjer ga že imajo ali pa ga morajo čimprej imenovati. Za vpis v register najemnikov pa mora vlogo dati lastnik, lahko pa tudi najemnik, če ga lastnik pooblasti. Za tiste, ki imajo v najemu občinsko stanovanje bo vlogo verjetno dala občina oziroma koncesionar v njenem imenu. Lahko pa tudi občina pooblasti najemnike, da to opravijo sami, vendar mislim, da se za kaj takega ne bodo odločili.
PLAČUJETE ODERUŠKO NAJEMNINO?
-	Čemu sploh služijo ti registri?
-	Oba registra sta javna in tudi register stanovanj, ki ga bo imela občina je javna listina in ga lahko vidi vsak. Pri registru najemnih pogodb mora upravni organ preveriti lastništvo in posebej najemnino, da slučajno ne gre za takoimenovano oderuško najemnino. Preveriti mora tudi, koliko je že prijavljenih ljudi v neki stanovanjski enoti in ali so sploh pogoji za tolikšno število ljudi na istem naslovu. Hkrati pa mora upravni organ tudi preveriti ali ima objekt identifikacijsko številko iz takoimenovanega katastra stavb, ki ga vodi Geodetska uprava. Zelo koristno bi bilo, če bi stranke, ki bodo prišle z vlogo za vpis v register že imele identifikacijsko številko iz katastra stavb, tako da se postopek lahko skrajša, sicer moramo za ta podatek vprašati mi. Identifikacijska številka seveda nima nobene zveze s takoimenovano hišno številko. Če v katastru stavb ne bo vpisane neke stavbe bo morala stranka to urediti na Geodetski upravi najkasneje v mesecu dni.
ZASTAVLJALNICA - MENJALNICA
_•,	posojila
Mhider's devi'*?	j
Cankarjev drevored 5.6310 Uola	JiA AAIMMB
tel.: 05 84010 90	M
www.tniders.com	I n
P0S0JIU NA OSNOVI ZASTAVE: ZLATA, VREDNOSTNIH PAPIRJEV, Š1«
OD, POKOJNINE, AVTOMOBILOV IN OSTALO.
UGODNE MENJAVE *** HITRO UGODNO	0$
Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 14.do 18.ure	| SjSj
_______________v soboto od 8. do 12. ure___________________________S||
Kaj pa podnajemniki?
Podnajem je možen le s soglasjem lastnika, tudi te	pogodbe pa	preverjamo	mi. Vsi
lastniki, ki imajo v lastna stanovanja morajo pri nas vpisati oddajo stanovanja ali dela stanovanja v najem in vpisa v register najemnikov. Po novem zakonu mora tudi davčni upravi v roku 30 dni sporočiti, da je oddal stanovanje v najem in pri nas vložiti vlogo za vpis v regioster najemnih pogodb. Če nekdo odda stanovanje brez pogodbe oziroma	ne da vloge	za vpis v	register
najemnih pogodb je kazen od 50 do 150.000 tolarjev,	od	1.	1.	2006 pa bo	še enkrat višja. Nadzor pa	opravlja
takoimenovani stanovanjski inšpektor, ki deluje v sklopu Ministrstva za okolje in prostor. Inšpektorji so za območje cele Slovenije, posebej za naše območje pa jih ni.
- In vikend apartmaji, ki se dejansko na črno oddajajo v najem.
Če kdo oddaja apartma v sklopu turistične ponudbe mora biti za to registriran oziroma mora to oddajati preko neke agencije. Tistih, ki to počnejo na čmo pa ta zakon ne more sankcionirati, ampak bo treba to gotovo	urediti	drugače. Prav	tako bo treba	sprejeti še	nekatere
podzakonske akte, ki bodo natančno določili kakšen je primeren standard bivanja, kolikšna je oderuška najemnina in podobno. (DM)
KONFLIKT INTERESOV V MARINI ALI NA OBČINI?
Rušenje objektov nekdanje tovarne Argo je zaznamovalo letošnji zaključek sezone v malem mestu ob morju. Najemniki prostorov v Marini smo bili nenadoma postavljeni pred dejstvo, da nekdo uničuje naše premoženje, delo, trud.... Res je, da ne delamo le »za narodov blagor«. Res pa je še, da smo z izvajanjem dejavnosti tudi v letih, ko ni bilo lepo, na neurejenem področju, v slabih delovnih pogojih in s kopico težav veliko prispevali k turistični ponudbi. Tam smo bili ves čas in se trudili, da bi Izolo začutili tudi tisti, ki se do nje pripeljejo po morju, da bi skupaj počakali in ta del Izole uredili skladno z veljavnimi dokumenti (zazidalni načrt Marina).
Danes nas želijo kar zasuti z gradbenim materialom, rekoč, da nas tam tako ali tako naj nebi bilo. Res? Ni problema! Zatisnite si oči, tako kot ste to počeli na svetilniku, na smetišču ali s knjižnico, ribiško osmico, lokali za 1 tolar in podobnimi »vašimi« objekti, katerih skupna značilnost je pomanjkanje »papirjev«. Tudi mi nekaterih dovoljenj nimamo, saj pristojni niso poskrbeli za ustrezne podlage, na osnovi katerih bi lahko dovoljenja izdali. In to kljub zakonom, predpisom in celo odločbam ustavnega sodišča. Najprej so nas tam postavili, ko nas ne rabijo več, pa .... Taka usoda čaka tudi ostale! Kaj je krivo? Neznanje? Interes? Pozabljivost? Nerodnost? Kdo ve?
Bralce, opazovalce in ostale, ki jih dogajanje zanima, zdaj zavajajo z očitki, ki s samim rušenjem nimajo zveze. Četudi bi bili objekti, v katerih delamo, sporni, to nikomur ne bi dajalo pravice, da jih uniči ali poškoduje. Moral bi ji odstraniti z zakonitim postopkom. Vsako drugačno dejanje je nezakonito in seveda terja odškodnino.
Če bi postopanje v Marini upodobil s primerom, bi rekel tako: Bepiju, ki je avto parkiral na plačljivem parkirišču je potekel parkirni listek. Prišla je Inšpekcija in ugotovila, da njegov avto ne sme biti na parkirišču, zato je uporabila službene gorjače in avtomobil razbila. Saj res, če ga tam ne bi bilo, bi bil še cel. Dobra »fora«, kajne?
Nestrpnosti, ki se v zadnjem času pogosto pojavlja v Izoli ne razumem. Prav pred kratkim sem gledal »nevemkatero« ponovitev dokumentarca o Izoli, v katerem naša Županja zatrjuje, da se v Izoli o vsem pomenimo. To še velja? Zakaj se vedno pogosteje dogaja, da sosedov nihče ne vpraša »po zdravju« in da investitorjem nihče po pravici ne pove kakšni dokumenti veljajo? Zakaj?
Odgovor se skriva nekje v občinskih prostorih. Tam namreč službujejo tudi tisti, ki investitorjem ne povedo vsega kar bi morali Kakšni so veljavni zazidalni načrti na primer. Prav v Marini (pa ne samo tam) je namreč veljavni zazidalni načrt popolnoma drugačen od javno objavljenih želja investitorjev. Zakaj nihče tega ne pove investitorjem? Je bolje če javnost misli, da se kregajo sosedje? Kot kaže je res tako.
Aleksander Krebelj, Neptun Nautica d.o.o.
Predlog sprememb občinskega statuta	v
IZOLA BO IMELA DVA OBČINSKA PRAZNIKA ?
Komaj se nam zazdi, da je v občinskem svetu zavladala popolna bonaca, že od nekod prileti predlog, vprašanje ali pobuda, ki dobro razpiha komaj nastalo brezvetrje. Na naslednji seji bo zagotovo veliko zanimanja in bogato razpravo sprožil predlog svetnika LDS, Igorja FRance, ki je predlaga dve spremembi oziroma dopolnitvi statuta občine Izola. Občinski svetnik predlaga dopolnitev preambule statuta, ki je pravzaprav nekakšen moralni napotek oblastem kako vladati, drugi predlog pa govori o uvedbi drugega občinskega praznika, ki bi ga praznovali 1. maja. Oba predloga sta povezana s predstavitvijo zgodovinskih dokumentov, ki govorijo o začetkih izolske "občinske neodvisnosti".
Predlagatelj in prvopodpisnik verjame, da bo dovolj občinskih svetnikov podprlo njegova predloga in bodo spremembe statuta sprejete še pred vstopom Slovenije v EU (1. maj 2004)
PREDLOG SPREMEMBE STATUTA OBČINE IZOLA
Spodaj podpisani svetniki v skladu z 103. členom statuta predlagamo spremembo statuta občine Izola:
1. PREDLOG SPREMEMBE:
Na koncu preambule statuta občine Izola se doda sledeči tekst:
Dne l.maja 1253 je Generalni svet, katerega sestavljata Veliki in Mali svet, na seji v komunski Loži v Izoli imenoval prokuratorje za pomiritev spora s samostanom sv. Marije pri Ogleju. Ta dan je začetek svobodne komune Izola.
Aspice Statutum, que suni hic scripta sequare Necfeciaalitersi cupis esse plus Responsio
Si cupis esse pius que suni hic scripta sequare Uxorem capiens perdito dimidium.
Oh maledictatua pietas plusquam impia Legis Est mala res uxor, non redimenda bonis Lis dolor est; litem pellit, mulcet dolorem Dos levat uxoris pondera coniugij.
Naj sovražnikov nima, komur je soditi dano.
Naj nikogar ne sovraži, kdor oblast ima.
Naj strahuje ne, niti pred postavo niti pred visoko zvenečimi besedami mogočnikov. Naj ga tožnika solze ne ganejo.
Non abbia inimicitie chi sede a' dar raggione Ne' portino odio q.lli hano leggi, e raggione Non habbino paurad'un volto, ne'
Delle parole altam.te proferite da' Polenti Ne' si lascino mover dalle Lagrime di persona, chesi lamenta.
*v<>VE*%.
Koline
OŠTARIJA
RUDA IZOLA
“S Hi = M"
Polje 21,6310 Izola tel.:05/641 67 24
2. PREDLOG SPREMEMBE:
Spremeni se 9.člen statuta tako, da se ta glasi:
Občinska praznika sta l.maj (praznuje se na dan praznika) in 11.julij (praznuje se drugo soboto v juliju).
OBRAZLOŽITEV
Letos praznujemo 750 letnico Svobodne komune Izola. Generalni svet ki sta ga sestavljala Veliki in Mali svet, sklican 1. 5. 1253 v komunski Loži v Izoli je sprejel zelo pomembno odločitev v boju za samostojnost občine izpod fevdalnega nadzora samostana sv. Marije pri Ogleju.
Zato v počastitev tega pomembnega dne predlagamo, da se v preambuli doda tekst ki potrjuje to dejstvo in misel, ki je bila moralno vodilo tedanji oblasti. Moralni napotek oblastem je del občinskega statuta ki ga je generalni svet sprejel 4. 11. 1360 in kljub večstoletni odmaknjenosti je misel še vedno aktualna.
Z dopolnitvijo 9.člena statuta, ki govori o občinskem prazniku, menimo, da je primemo v čast tako pomembnega datuma določiti šedrugi občinski praznik, ki bi ga praznovali 1. maja.
Poleg že predstavljenega zgodovinskega dejstva, so pomembni tudi naslednji argumenti:
-	praznovanje v spomladanskem času je primernejše, saj se tako lahko animira več naših občank in občanov, šol in ostalih občinskih institucij
-	poveča se pomembnost naše dolge in častne mestne zgodovine tudi v luči identifikacije občank in občanov z mestom.
-	povečajo se možnosti za povečan turistični in promocijski učinek občine
-	simbolično je datum 1.5. povezan tudi z vstopom Slovenije v EU.
V prilogi je tudi kopija dokumenta, ki obeležuje to pomembno odločitev občine in takratnih občanov.
Viri:
-	kopija dokumenta iz Cod. dipl. istr.
-	ISOLA, prof.Luigi Morteani, 1998
-	IZOLA MESTO RIBIČEV IN DELAVCEV, Janez Kramar, 2003
-	Lo statuto di Isola, Franko Degrassi e Silvano Sau, 2000
-	STATUTI, Franko Degrassi e Silvano Sau, 2003
VELIKI POMOL BO OSVETLJEN
Veliki pomol bo še pred novim letom osvetljen. Javno	podjetje
Komunala je namreč namestilo vrsto drogov z uličnimi svetilkami, ki bodo tudi zvečer in ponoči privabile marsikaterega sprehajalca, pa tudi ribiči, ki se zdaj drenjajo na carinskem pomolu bodo veseli te svetleče pomoči. Vse je pripravljeno, čakajo le še na svetilke.
Nogomet-2. SNL
KRŠKO POSAVJE - MNK IZOLA ARGETA 1:111:11
KRŠKO - Stadion Matija Gubec, gledalcev 150, sodnik Tratnjek (Murska Sobota) 6.5. Strelci:	1:0
Dvorančič (12), 1:1 Bečaj (38).
MNK IZOLA ARGETA: Bunič 7, Zupančič 7.5, Maletič 6.5, Ružnič 7, Čavar 7, Franetič 7.5 Ulemek 7, Radovac 7.5, Klariča 7, Bečaj 7.5 (od 86. Bošnjakovič-), Hanc 7 (od 74. Božič-). Trener: Marjan Kovačič.
Rumeni kartoni:	Kelhar, Brdik,
Zupančič, Čavar, Radovac
Izolani so pred svojim zadnjim jesenskim gostovanjem zaradi kartonov, poškodb in drugih razlogov komajda sestavili enajsterico. Med igralci sta dva (Bunič in Bošnjakovič) sploh prvič oblekla drugoligaški dres, nekaj pa je bilo tudi nogometašev s letos skromno minutažo, tako da obeti niso bili dobri. Pa vendar je že izkušene igralce in novince v ekipi tokrat povezal izreden kolektivni duh, ki so ga podkrepili še z veliko borbenostjo na igrišču.
Čeprav so se Izolani pretežni del srečanja morali braniti,	so	se proti
favoriziranim domačinom izkazali kot povsem enakovreden tekmec Prvi so sicer povedli domači nogometaši z zadetkom Dvorančiča, gostje pa so po več neuspelih poskusih vendarle izenačili preko Bečaja še pred odhodom na odmor. Domači igralci so bili sicer nekoliko več pri žogi, vendar so gostje dokaj uspešno razbijali njihov koncept igre.Tekma je bila vznemirljiva in atraktivna od prve do zadnje minute,	saj	je bilo	pri	obeh
ekipah poleg obeh zadetkov videti tudi precej priložnosti za gol.
Preobrat bi se lahko zgodil v zadnji minuti, ko je Klariča z dobrih petintridesetih metrov streljal na gol. Vratarju Krškega je žoga zdrsnila skozi roke, se odbila od spodnjega roba prečnika na notranji rob golove črte	ter	odskočila	v	polje,
vrndar sodnik tega ni priznal kot zadetek. Zmaga bi bila veliko presenečenje, vseeno pa je po štirih zaporednih porazih Izole	v	gosteh osvojena in
povsem zaslužena točka zelo dobrodošla.
Z njo so se Izolani še nekoliko utrdili na devetem mestu (18 točk), sledijo pa jim Brda (13 točk), Tabor Ho točk) in Svoboda (9 točk).
PERO MALETIC^ ki je večino tekem presedel na klopi, je tokrat igral vso tekmo, in jo ocenil takole: Glede na težave s sestavo ekipe je točka vsekakor dobrodošla, lahko pa rečem, da smo si jo pošteno zaslužili. Prikazali smo borbeno igro in se uspešno zoperstavili - vsaj na lestvici boljšemu Krškemu. Zares škoda, da nismo izkoristili svojih priložnosti ali da bi nam sodnik priznal gol, saj bi nepričakovana zmaga bila "pika na i" naši dobri nogometni predstavi.
BAPu&ma

NK KORTE V B0IU ZA VRH
ZDRAVINJOŽEVSOROTO POPOLDNE
V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva se bodo Izolani doma pomerili s četrtouvrščeno Dravinjo. Tekma bo že v soboto ob 13.30 uri. igralci in uprava iskreno vabijo navijače, da jih podprejo v težkem srečanju z odlično ekipo Drave.
ODROJKA-2. DOL-ŽENSKE IZOLANKE ŠE TRDNO NA 2. MESTU TADOR - INTERVAL A IZOLA 0:3 (20:25, 17:25,20:251
Interval A Izola: N. Stanič, U. Bandelj, D. Gluvajič, A. Fajič, S. Raspor, B. Antolinc, M. Pešič, A. Čuturič, J. Pešič, D. Gluvajič, | A. Čuturič, V. Čeklič, S. Habjan.
Tekma s Mariborčankami je predstavljala uvod v serijo težkih srečanj. Izolanke namreč čakajo v naslednjih kolih do konca prvega kroga še tri težke tekme: najprej v soboto doma s šestouvrščeno ekipo Comet Zreče, zatem sledita gostovanji pri ekipah Evi Vital in Ljubljana II, v zadnjem kolu prvega dela pa se bodo še doma pomerile z Mežico.
Čeprav bi po rezultatu iz Maribora sklepali na lahek boj, pa je bila to za izolsko ekipo ena najtežjih preizkušenj v tem prvenstvu. Domačinke so se namreč izkazale kot žilav nasprotnik z dobro igro v obrambi, tako da so se morale gostje z Obale za vsako točko pošteno potruditi. Ekipa, v kateri je po prepovedi prvič zaigrala S. Habjanova, se je poleg dobre igre v obrambi tokrat predstavila tudi z učinkovitim napadom, kjer je bila še posebej uspešna Maja Pešič. S takim načinom igre so prevladovale zlasti v končnici posameznih nizov in se tako s šesto zaporedno zmago z zajetnim seštevkom točk še bolj zasidrale na drugem mestu.
Vrstni red: vodi Evi Vital-18 točk (tekma manj), sledi Interval A Izola -18 točk, tretja je Ljubljana II - 15 točk (tekma manj). Vendar bo že prihodnje kolo lahko spremenilo stanje na vrhu lestvice, saj se
------------ bosta pomerili prva -Evi Vital in
tretjeuvrščena ekipa -Ljubljana II. Ob zmagi Izole proti Zrečam bi slednja v primeru poraza proti Vitalu nekoliko upočasnila korak proti vrhu, v primeru zmage pa bi morda mestnega tekmeca celo zrinila s prvega mesta. Vsekakor pa bo živahno in napeto tudi v soboto ob 20. uri v telovadnici v Livadah, kjer bodo naše punce skušale preskočiti še drugo od štirih težkih ovir na poti do kar najboljše uvrstitve v jesenskem delu. Pomoč navijačev bo vsekakor zelo dobrodošla! (Branko Vuga)
3. SNL-zahod
AvtoplusKorte:GrafistPP 3:2 (1:11
Strelci: 1:0 Serdinšek (6), 1:1 Pirc (14), 2:1 Čendak (47), 3:1 Serdinšek (51), 3:2 Ademi (55)
Avtoplus Korte:	Sirotič, Begič, Jureš, Škropeta,
Mamilovič, Furlanič, Bašič, Stampfer, Serdinšek (Baruca), Čendak, Luznar, Peršič (trener Ivan Patarič) Sesedski derbi je bil tudi derbi prvouvrščenih moštev in tudi igra je bila na tej ravni: hitra, kombinatoma in odgovorna. Nedvomno sta se tokrat na Maliji pomerili najboljši dve postavi letošnjega tretjeligaškega prvenstva zahodnega dela Slovenije. Domačine so dokaj hitro povedli, gostje pa pravtako hitro izenačili.
V začetku drugega polčasa so igralci Kort močno pritisnili proti vratom Paala in Čendak je najprej zadel prečnik nato pa tudi spravil žogo v mrežo za vodstvo domačih. Ti so, kljub razmočenemu igrišču nadaljevali z agresivno igro in Serdinšek je dosegel še en zadetek, vendar se tudi gostje niso predajali. Preko Ademija so rezultat znižali, nato pa skušali še izenačiti, vendar so se domačini organizirano branili in s protinapadi še naprej ogrožali piranski gol. Končalo se je brez novih zadetkov in Kortežani so se za tri točke približali Pirančanom v boju za vrh.
Če bodo v zaostali tekmi premagali še Vodice bodo za vodilno ekipo zaostajali vsega za točko.
/
^ POGLED ':,4KS STRANI
piše ŽARKO
za Kapučino Športi

Rokometašem gorenjski zrak očitno prija, saj so tudi v drugo zmagali. Tokrat Radovljico. Seveda pa so tudi tokrat vse izvedli v starem slogu: najprej dober, pravzaprav odličen začetek, nato
nekaj počitka in v zadnjem delu tekme spet pritisk na plin. Taktika kot taktuika, vendar dokaj tvegana, predvsem v gosteh, kjer so pritiski veliko hujši. Stvari ne gre prepuščati naključju, potrebnih je šestdeset minut popolne prisotnosti, v skrajnem primeru pa tudi z glavo skozi zid, predvsem pa vedno vzeti ponujeno. Prisotnost Matjaža Muhe je še kako pomembna, vendar se še vedno govori predvsem o ekipi. Po občnem zboru bo v soboto primorski derbi. Prihajajo naši znanci iz Ajdovščine. Kar nekaj njihovih je bilo nekoč naših, zdaj pa je to le ekipa, ki je nekoč pomenila toliko kot Izola v slovenskem rokometu. Oboji iščemo stare poti, žal vsaj trenutno še brez večjega uspeha.
Mladinska ekipa nastopa po sistemu toplo -hladno. Doma zmagujejo, gostovanja pa ... Precej prahu je dvignilo gostovanje kadetske ekipe v Kopru. Problemi niso bili le športni. Ob dveh
točkah so nekateri (pravzaprav vsi) imeli tudi bližnje srečanje v mini pretepu. K sreči se je vse zgodilo v zadnji minuti, bilo pa je tudi nekaj krvi. Niti ni šlo za rivalstvo, saj so Koprčani slabe namene menda najavljali že nekaj časa. Seveda zdaj vsi razglabljajo, zakaj se je to zgodilo. Še več. Nekateri akterji so celo sošolci in vljudnostne izjave so bile že vsakodnevne. Žal vse skupaj nima nič opraviti z zdravim rivalstvom, vse pa je tudi zabeleženo. Tudi »krizni štabi« so že reagirali. Menda je vmesno tudi vprašanje, kam sta gledala sodnika, vendar je vse skupaj žal le podoba razmišljanja nekaterih mladih. Razmišljam, kako bo, če bomo vse prepustili prav takšnim.
www.goldenindex.com
Namizni tenis-tSNTl KORAK BLIŽE OBSTANKU Ptui:Arrigoni2:6
V	sredo so članice Arrigonija odigrale prvenstveno tekmo v Ptuju. Srečanje je bilo izredno pomembno v boju za obstanek v prvoligaški druščini, zato so dvoboj začele zelo odločno in v prvem delu, do igre dvojic, že vodile s 4:2. Sledila je zmaga dvojice in tako do konca, kar je pomenilo, da so Izolanke, kljub pomladitvi ekipe, zdaj že dokaj blizu zagotovljenemu obstanku v 1. ligi.
Odlično je igrala Kristina Rahotin, kije ekipi prinesla tri zmage, brez poraza je bila tudi Petra Kukovec, ki je zmagala dvakrat, točko pa sta obe igralki prinesli tudi v dvojicah.
Namizni tenis FATORIČEVI DVA NASLOVA
V	nedeljo je v Novi Gorici potekalo regijsko prvenstvo za mlajše kadete posamično, dvojice in mlajše kadetinje posamezno in dvojice ter za mešane pare.
Pri kadetinjah je zlahka zmagala Kristin Fatorič, ki je v finalu premagala Pavlinovo iz Avtoelektrike s 3:0. Lep rezultat je z osvojenim četrtim mestom dosegla Urška Bemetič.
Pri kadetih je Luka Argenti tesno izgubil v finalu proti Novogoričanu Pajntaiju, skupaj s Fatoričevo pa sta izgubila v finalu mešanih dvojic. Izolani so dosegli še eno zmago, saj sta pri mlajših kadetinjah v igri dvojic zmagali Kristin Fatorič in Maja Grizelj, Maruša Lazički in Urška Bemetič pa sta bili tretji.
Rokomet-2. DRL moški Radovljica: Istrabenz pl. 26:30
Izolski rokometaši so počasi ujeli ritem drugoligaškega tekmovanja in povečujejo seštevek točk, ki bi jih morda popeljal čisto k vrhu tretjeligaškega prvenstva. V Radovljici so z organizirano igro v napadu, kljub nekoliko slabši obrambi, dosegli zanesljivo zmago in se povzpeli na četrto mesto prvenstvene lestvice.
Sicer pa v drugoligaškem tekmovanju vodijo Cerklje s 14 točkami, Istrabenz plini so četrti z desetimi, vsoboto pa se bodo doma pomerili z Ajdovščino, ki ima le dve točki manj. Navijači bodo za zmago zelo pomembni.
Kadeti
RD ISTRABENZ PLINI IZ0LA:RK GOLD CLUB HRPELJE 33:28 [14:131
Izolani so se v četrtek pomerili z Hrpeljci in zanesljivo zmagali ter se s tem še učvrstili na vrhu lestvice. Začetek je bil nervozen, gostje so vodili že s 0:3, a se je domača ekipa, predvsem po zaslugi hitrega Jurmana vrnila v igro po rezultatu 5:5. Domači so nato tudi povedli, in držali prednost enega do dveh zadetkov do konca polčasa. V drugem polčasu so naši razliko povišali, v 43.minuti je bilo že 22:18, 10 minut do konca pa je gostujoči trener pri rezultatu 27:21 vzel minuto odmora. Ta gostujočim rokometašem ni veliko pomagala, in kmalu je postalo jasno, da bosta točki ostali doma. Za Izolo so igrali: Jasmin Dedič, Primož Blatnik, Marko Cvetkovič, Matic Čebulj 3, Rok Gomezelj 4, David Ivančič, Rok Jurman 11, Miran Kaligarič, Matej Kleva 3, Alen Kuburič, Amel Redžič 4, Matej Srabotič 1, Uroš Srabotič 7, Igor Cuk
RK CIMOS KDPER:RD IZOLA 25:28 (11:13)
Nova zmaga kadetov, ki so tako po enajstih krogih še brez poraza, poleg njih pa so v Sloveniji neporaženi v svoji skupini le igralci Inlesa iz Ribnice.
Koprčani so sicer prvi zadeli, a so imeli kasneje pobudo Izolani, ki so večji del tekme vodili, čeprav sta ekipi izmenično zadevali (1:2,2:2, 2:3, 3:3, 3:4...8:9). Domači so tesno pokrili Gomezelja, kar pa ni zmedlo naših fantov. Ob polčasu jim je le uspelo razliko povišati na dva zadetka. V drugem polčasu sta bili igri obeh ekip spet izenačeni, domačim pa ni uspelo izenačiti. Nervoza se je stopnjevala, a so izolske glave ostale hladne in v 55.minuti so prvič povedli za 4 (20:24). Čeprav so nato domačini poskušali s tesnim pokrivanjem po celem igrišču, se je vedno našel kdo iz gostujoče ekipe, ki je premagal koprskega vratarja Jelovčana.
Na koncu tekme je prišlo še do omembe vrednega nešportnega vložka (splošni pretep). Seveda so se pojavljala različna vprašanja o tem, kdo je začel ipd.. Dejstvo pa je, da to ne sodi na rokometna igrišča, upamo pa tudi, da bodo posledice čimmanj boleče za Izolsko rokometno društvo. Kakšne bodo, bo pokazal čas.
Za Izolo so igrali: Jasmin Dedič, Alen Kuburič, Rok Jurman 7, Uroš Srabotič 2, Matej Srabotič 2, Amel Redžič 1, Primož Blatnik, Rok Gomezelj 6, Matej Kleva 4, Matic Čebulj 5, David Ivančič 1, Igor Čuk
Kadetinje
ŽRKIZDLA BORI KMO: RK ŠEMPETER 36:6 (19:2)
Izolanke so minulo soboto gostovale ekipo Šempetra. Tekma ni bila kaj prida razgibana ter zanimiva, saj domačinke niso imele primernih nasprotnic in so brez težav zmagale. V prvem polčasu so kmalu povedle z rezultatom 9:0 ter predvsem s hitrimi protinapadi polčas zaključile z veliko prednostjo. Izolanke tudi v drugem polčasu niso popustile. Število zadetkov so hitro povečevale, medtem ko so gostje domačo vratarko premagale le štiri-krat. Tekma je bila tako že odločena in gostje so morale sprejeti poraz in priznati nasprotnikovo premoč. Z največjim številom zadetkov so se tokrat izkazale Mojca Šimcr, Lea Benulič in Meri Karajkovič.
Za Izolo so igrale: Eneja Čulina, Lea Benulič 7, Doris Frank 1, Meri Karajkovič 7, Ines Kaltak 5, Mojca Šimer 8, Lara Pavčnik, Mirela Poljak 1, Anja Barič 5, Sabrina Poropat 2, Ana Perič, Tjaša Štefančič.
Košarka
PRVA IZOLSKA ZMAGA
V	soboto se je na Pradah začel prvi krog obalne košarkaške lige za otroke letnik 1995/1996 , na katerem so doživeli svoj krst tudi mladi upi Košarkarskega kluba Izola. Rezultati:
Izola JP-V1 (Kopen 5:17, Prade-JP-V 2 22:0, lzola:A. Ukmar (Koper)l9:7 V1 kolu šolske lige za košarkarje letnika 91/92 so Izolani Izgubili z Lucijo 65:31, ekipa letnika 93/94 pa je dvakrat zmagala in sicer vrstnike iz šole H Ukmarja z 18:11 ter Pirančane z 0:20
V	prelepem ambientu na OŠ Prade, je bilo odigrano 1. kolo za naše najmlajše košarkarje. Za večino od njih, je to bilo prvo srečanje z dresi, uradno tekmo, pravimi sodniki in polnim balkonom gledalcev. Mali košarkarji so pokazali veliko borbenost in željo po igri, čeprav jim je večkrat žoga šla mimo koša. Med tekmami so se ekipe pomerile tudi v vodenju žog in metanju prostih metov na koš. Na tekmah so Izolani dokazali, da je delo v klubu dobro zastavljeno in da se ni bati za prihodnost košarke v Izoli. (Oijana Babič)
IZOLSKI ŠPORTNI FESTIVAL
Klub izolskih študentov in dijakov organizira športno rekreacijski projekt pod imenom "IZOLSKI ŠPORTNI FESTIVAL 2003", ki bo potekal 6. decembra v športni dvorani Osnovne šole Livade v Izoli. Program festivala je naslednji:
-	od lOh do 13h (primorska študentska malonogometna liga)
-15.00 slavnostna OTVORITEV IZOLSKEGA ŠPORTNEGA FESTIVALA
-	od 15.00 dalje pričetek tekmovanj (turnirji v malem nogometu, odbojki in košarki) Poleg omenjenega bodo vzporedno potekale tudi druge športne dejavnosti(namizni tenis, šah, briškula...).
Po končanem tekmovanju bo v enem izmed izolskih lokalov slavnostna podelitev nagrad. Namen prireditve je druženje in zbliževanje mladih s športom.
Za kakršno koli informacijo pokličete 041/77-11-50 (Ludvik Penko)
TURNIR ZA POKAL SOBOTE
Časopis Primorske novice bo od 6. do 14. decembra organiziral peti malonogometni turnir za pokal Sobote. Gre za najbolj množičen in z nagradami najbogatejši turnir na Primorskem.
Turnir bo potekal na dveh lokacijah: v dvorani Burja na Škofijah (med 8. In 11. Decembrom) in v ŠC Hit (v nedeljo, 7. Decembra ves dan) v Šempetru pri Gorici. Tekme od četrtfinala dalje bodo v nedeljo, 14. Decembra na Škofijah. Turnir je prirejen tako, da se med tednom v popoldanskih in večernih urah igra v predtekmovalnih skupinah, zmagovalci pa se uvrstijo v četrtfinale.
Prijave: do 2. Decembra, ko bo ob 17.30 žreb v prostorih PN v Kopru, prijavnina znaša 20.000 SIT, igralni čas 2x15 minut.
Nagrade: za članski tumir 4+1 - 1. Mesto - 300.000 SIT, 2. Mesto - 100.000 SIT, 3. Mesto - 50.000 SIT, 4. Mesto - 25.000 SIT.
Prijave in informacije - 05/6648-163,05/6648-144,031/320-970,031/618-952.
Vzporedno z glavnim turnirjem bodo potekali še turnirji v kategoriji U-10 (prijavnina 5.000 SIT), veteranov nad 35 let in veteranov nad 42 let (prijavnina 15.000 SIT).
GLASUJTE ZA NAŠE
Primorske novice počasi zaključujejo akcijo iziranja najpopularnejšega primorskega športnika in trenerja. Med nominiranci je tudi precej Izolanov, od športnikov pa je najvišje Bine Pišlar (3), pri trenerjih pa sta Vlado Krulčič (3) in Bojan Korošec (4-ti).
MAESTRALOV PLES
Športno društvo Maestral organizira v soboto, 29.11.2003 v gostinskem šolskem centru Riviera v Izoli "Maestralov ples". Za ples in zabavo bodo skrbeli "Primorski fantje" in Irena Dolinšek.
Vse ljubitelje športa, zabave in plesa vabimo v "Riviero", 29.11.2003 ob 20.uri.
Prenavljanje mestnega hotela
MARINA BO DOBILA SAVNO IN BAZEN
Hotel Marina je trenutno zaprt in tako bo vse do konca aprila, ko naj bi odprl vrata s povsem prenovljenim pritličnim delom. Lastniki in uprava so se lotili velikega dela, saj bodo uredili novo restavracijo, konferenčno sobo, novo recepcijo s kava barom in mali vvellness center v katerem bosta dve savni in dva majhna masažna bazenčka. Na ta način bo mestni hotel Marina svojim gostom in domačinom ponudil še več kot doslej, ko je že veljal za enega najprijetnejših hotelov na obali.
Po besedah Borisa Možeta, vodje prodaje, bodo prenovljen hotel še lažje tržili v tujini, saj bo ocenjen morda celo na 4 zvezdice, kar je seveda veliko a po drugi strani lahko kakšnega gosta tudi prestraši. Zato bodo zadovoljni tudi z visoko trojko, ki je pri turistih srednjega razreda še najbolj iskana. Sicer pa so imeli hotel poln skoraj do konca oktobra, zaradi prenove pa bodo dejansko izgubili le silvestrski zaslužek, saj so druge goste preusmerili na Belvedere.
DROGINA AJDOVA KAŠA SPET NA POLICAH
Oktobra so se zaradi suma zdravstvene neustreznosti V Drogi odločili, da s trga preventivno umaknejo ajdove žgance Zlato Polje in ajdovo kašo Zlato Polje. Niso bili namreč prepričani, da dobavitelj lahko zagotovi ustrezno sledljivost, ki bi potrjevala neoporečnost surovine.
Pooblaščena institucija je izvedla vzorčenje izdelkov in surovine za ajdovo kašo. Analiza je pokazala, da v vzorcih ajdove kaše niso prisotna semena navadnega kristavca in tako ni razloga za prepoved prometa in uporabe ajdove kaše. Izdelki Ajdova kaša Zlato Polje bodo zato v kratkem spet na policah.
Izbor dobavitelja za izdelek Ajdovi žganci Zlato Polje še ni zaključen. Pričetek proizvodnje novih izdelkov Ajdovi žganci Zlato Polje načrtujejo decembra. (Služba za odnose z javnostmi)
MUZEJSKI KOVČEK NA OBISKU
Prejšnja sreda je bila za otroke ter vzgojiteljici Nado in Dorino prav poseben dan. V njihovi igralnici v enoti vrtca v Livadah jih je obiskal star kovček iz Pokrajinskega muzeja v Kopru, njegovo vsebino pa jim je pomagala odkrivati etnologinja Tina Novak Pucer.
Stari pošvedrani čeveljci, ki so jih otroci smeli nositi le ob nedeljah in praznikih, medvedek iz slame, zvitek , na katerem so ženske nosile košare na glavi, obrabljen lonec za kuhanje bobičev, sončnik za mestne gospodične, kapa francoskega vojaka,....Otroci so prisluhnili zgodbam teh predmetov, si jih ogledali, potipali in tako za trenutek ujeli preteklost v svoje roke. Potem so se vloge zamenjale: otroci so predstavili predmete, ki so jih sami prinesli v vrtec, povedali, čemu so služili in kdo jih je uporabljal. V njihovem pripovedovanju je zaživelo otroštvo njihovih non in nonotov; nekateri so prvič videli likalnik na oglje, petrolejko, ročni mlinček za kavo. Tudi stare igrače niso manjkale: zibelka, voziček, slamnati medvedek, starinski robot....
Obisk muzejskega kovčka je le ena od dejavnosti v okviru spoznavanja etnološke dediščine naših krajev: že pred tokratnim obiskom so otroci doma povpraševali po starih predmetih, jih prinesli v vrtec in priredili razstavo, na katero so povabili tudi otroke iz sosednjih igralnic. Za likovni izziv so si izbrali petrolejko, si jo podrobno ogledali in narisali svoje »lučke« v tehniki oglja. V okviru projekta Comenius so s starimi starši raziskovali, kako so oni nekoč krasili božično drevesce...
Popotovanja	v
preteklost pa še ni konec: otroci se bodo s tem, kako se je nekoč živelo v naših krajih kmalu seznanili na obisku etnološke zbirke Pokrajinskega muzeja v Kopru, kamor jih je povabila prijazna etnologinja. (Brigita Jenko)
Hotel Marina je imel dobro pred in posezono, ki so jo v veliki večini zapolnili tuji gostje, največkrat starejši upokojenci, ki jih pripeljejo avtobusni tour operaterji. Kot so radi povedali so s ponudbo hotela bili zadovoljni že zdaj, saj so se odločili prav za take vrste miren mestni hotel, bazena in savne pa so se vendarle vsi razveselili, saj je to že del običajnega turističnega standarda.
TRADICIJA SLOVENSKIH POKRAJIN SREDI IZOLE
V	Izoli smo dobili specializirano prodajalno s predmeti domače in umetne obrti. Za ta dokaj smeli korak se je odločil podjetnik Roman Rajk, ki bo trgovino z imenom Ozara odprl v Alietovi ulici v bližini Manziolijevega trga. Kot pravi, se je za ta korak odločil, ker ga kulturna dediščina že nekja časa zanima, prepričan pa je, da je treba o tem ljudi tudi osveščati.
V	svoji trgovini bo ponudil zelo široko paleto tovrstnih izdelkov od starega stilnega pohištva in okrasnih predmetov, do sodobnih izdelkov, ki nadaljujejo tradicijo slovenskih pokrajin: oljkarstvo in vinartvo na Primorskem, lonačarstvo kot najstarejša in najbolj razširjena obrt na Slovenske, dolenjsko suho robo, pletarstvo s Kozjanskega, medičarstvo in svečarstvo iz Loškega potoka in Slovenskih goric, usnjarstvo iz Zasavja, čevljarstvo iz Tržiča, kovaštvo iz Krope, mizarstvo in slamnikarstvo z Gorenjske, sodarstvo, tesarstvo, idrijsko čipko, piprastvo iz Vipave, različne noše in različen izdelke umetne obrti.
V	turistični sezoni nameravajo pred lokalom prirejati tudi demonstracije izdelovanja izdelkov. Uradna otvoritev prodajalne bo v soboto ob lO.uri, ob tej priložnosti pa pripravljajo vrsto prireditev: degustacijo vin, predstavitev izdelkov domače in umetnostne obrti, predstavilo se bo društvo kmečkih žena iz Ribnice, nastopila bo folklorna skupina ter harmonikar.
SREČANJE LEVIH DEMOKRATOV FJK IN ZLSD
Na povabilo deželnega tajnika Levih Demokratov dežele Furlanije Julijske Krajine Carla PEGORERJA in strankine Slovenske komponente sta se v Sovodnjah ob Soči v Italiji na celodnevnem srečanju sestali delegaciji Levih demokratov FJK in Združene liste socialnih demokratov pod vodstvom njenega predsednika Boruta Pahorja. V bogati in izjemno koristni razpravi so sodelovali iz vrst gostov še poslanci Aurelio Juri, Feri Horvat, Jerica Mrzel ter županja in župana Breda Pečan, Mirko Brulc in Dragan Valenčič.
Poleg poudarka evropski usmejenosti obeh strank so se udeleženci zavzeli za spoštljiv odnos do zgodovinskega spomina v obmejnem prostoru, ki naj omogoči tvoren pogled v skupno prihodnost. Poudarili sta potrebo po skupnih prizadevanjih za načrtovanje in izgradnjo take infrastrukture, ki bo kos evropskim standardom in v skladu z gospodarskimi interesi čezmejnega prostora.
Obe delegaciji sta pozdravili tudi prisotnost predstavnikov avstrijskih socialdemokratov iz vrst slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in skupaj potrdili pripravljenost za skupne nastope v jadransko-alpskem prostoru na pragu pomembnih volilnih preizkušenj za vse v letu 2004. (SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI ZLSD)
jim
11» lar taa:


112 113 201 202	20* Jlft 206
rt
i#,™.....
- “Tif in t
U-r. fC
^ I
Študentski šport in rekreacija
PRIMORCI OSVOJILI EUROSPORTLAND
Študentje in študentke UP so se v organizaciji Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) že drugo leto zapored udeležili	mednarodnega	univerzitetnega	športnega	tekmovanja
EUROSPORTLAND 2003, 3rd INTERNATIONAL UNIVERSITV TOURNAMENT, ki je potekalo v Milanu od 20. do 23. novembra. Tekmovanja se je udeležilo 43 študentk in študentov UP, ki so bili v vseh disciplinah zelo uspešni. V nogometu je študentska ekipa zmagala, v košarki pa sta tako ženska kakor tudi moška ekipa zasedli 2. mesto. Mešana odbojkarska ekipa je osvojila 3. mesto. Seštevek dosežkov vseh disciplin je ekipam UP prinesel skupni pokal
prvenstva.
Na tekmovanju so poleg ekip UP sodelovale še športne ekipe evropskih univerz in fakultet: UMIST Manchester, Lancaster University, Pariš Science Po, Ecole Centrale Lyon, Pariš ESCP-EAP VIII ST. Denis, Munich Business School, Ingolstadt School of Management, Universitat Konstanz, EBP Munste, Brussels College, University of Rotterdam, Maastricht University, Stockholm School of Economics, SCUB Bolzano ETH Zurich, University of St. Gallen, University of Economics - Bratislava, University of Economics of Praga, University from Ukraina, University of Medecine of Belgrado,
University from Cyprus,
University from Greece.
NA spodnji fotografiji sta tudi dva sodelavca naše redakcije:	Fotoreporter
PerpPero, ki je bil tudi vodja ekipe in Darian Gorela, ki je skrbel za medijsko promocijo.
HOTEL BELVEDERE
vabi na na
KULINARIČNO DOZIVETIE
v Restavracijo KAMIN na Belvederju
Slastne jedi iz sipic
v petek. 28., soboto 29. in nedeljo 30.11.2003
Zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov
Center za socialno delo Izola - program Posvetovalnica za mlade in starše zbira ponudbe za najem poslovnih prostorov za dejavnosti skupinskega dela z mladimi z naslednjimi pogoji:
-tlorisna površina cca 50 m2,
-	lokacija v središču Izole,
-	prostori morajo biti sanitarno opremljeni ter naravno osvetljeni.
Ponudbe sprejemamo na CSD Izola - Posvetovalnica za mlade in starše, Pittonijeva 2 - 6310 IZOLA do 19.12.2003.
Za dodatna pojasnila lahko pokličete na telefon 051/315-896 ali 031/775-739
SKUPAJ PROTI ALKOHOLNI ODVISNOSTI
Ko ti postane alkoholizem pekel na zemlji, pokliči Anonimne Alkoholike v Izoli. V Izoli so srečanja vsako sredo ob 19.00 uri na Trgu Sv. Mavra 3, ob cerkvi sv. Mavra v Izoli. Poskušamo pomagati vsem ljudem, ki se začnejo zavedati, da imajo problem z alkoholom. Dobrodošli.
AA skupina Izola
Pisma proletarca Toma
EVROPSKI SKLADI ZA HOTELSKE ČOKOLATINE
Mislim, da je logično, da sem pričakoval, da bi bila moja Sulejmana vsaj še nekaj dni v devetih nebesih. V hotelu so ji namreč dali dva tedna dopusta -toliko seveda, da si shladi malo svojo vročo glavo in se spet spravi na noge. Saj veste kako gre to pri proletariatu - dopust je namenjen remontu organizma, kar pa moji dragi Sulejmani ne gre prav dobro v glavo. Tudi če ni v službi, fuša naokoli, češ da s socialno podporo, ki se ji pravi plača tako ne more normalno preživeti meseca. Toda ta dva tedna je ni črvičilo v želodcu samo to ampak tudi pomanjkanje njenega obrekovalskega krožka sodelavk. Res sem bil kar srečen, ko se je spet vrnila na delo, saj je bila zadnje dneve vse bolj nervozna in to seje v najinem odnosu zelo poznalo.
Torej, pričakoval sem, da bo srečna, ker se je vrnila na delo - pa bi moral takoj vedeti, da le ne bo šlo vse lišo skozi. V dveh tednih kar je ni bilo v hotelu, so se tam nabrale vsakovrstne scene. Seveda ena hujša od druge (ali kot bi nek normalen človek rekel: ena bolj trapasta kot druga).
No, saj zdaj že sami veste in ne bom odkril tople vode, če vam povem da je že prvi dan po dopustu prišla domov kot ris. Ne vem če bi vam razkril zakaj, saj še sam nisem dojel dobro njenih besed. Toda bom poskusil rekonstruirati njeno zgodbo dogodkov iz hotela.
Ko je bila na dopustu so ugotovili, da je nekdo ukradel v hotelu čokolatine. Bog mu daj zdravje! In seveda hitra hotelska intervencija je bila, da naj bi nekdo od uslužbencev hotela kontroliral delavce ko odhajajo domov. Tako naj bi seveda tudi Sulejmana po potrebi odprla svojo torbico, da bi prekontrolirali če ni kaj ukradla. Bog se jih usmili! Če bi to res naredili... Še jaz, ki sem njen mož, se bojim približati njenemu skladišču kozmetike, tablet in druge odvečne ropotije (berktorbici). Kar predstavljam si kakšen kažin bi Sulejmana naredila, če bi morala svojo torbico odpirati nekim tujcem. Gosti hotela take scene vsekakor ne bi tako lahko pozabili.
Toda Sulejmana ne bi bila Sulejmana, če ne bi našla Salomonske rešitve. V časopisu je namreč zasledila članek da naj bi Evropski skladi pomagali Izolskemu turizmu. Tako je bil takoj v njeni roki svinčnik, da jim piše. Seveda je naslovila prošnjo na urad Phare CBC, da naj vsaj 1% od 200.000 eurov, ki jih mislijo nameniti turizmu nakažejo na naslov hotela, da bi le-ta kupil čokolatine in s tem prikrajšal muke in scene, ki se lahko zgodijo ob kontroliranju delavskih žepov in torbic.
P.S.
Upravi hotela resno predlagam, da uradno pohvalijo Sulejmane, če ji že denarne nagrade ne morejo dati. Sicer pa bi jo Sulejmana, v primeru da bi jo dobila, poklonila hotelu za nakup čokolatinov.
O ZAUPANJU
VSAK ČLOVEK LAHKO ZAUPA SAMO SEBI. VSAK ČLOVEK NAJBOLJŠE VE, KAJ ČUTI. MOJA ČUSTVA LAHKO DELIM SAMO Z NEKATERIMI, KER IMAM VEČ VRST PRIJATELJEV.
STRANSKI PRIJATELJI: TO SO TISTI PRIJATELJI, S KATERIMI SE VČASIH DRUŽIM IN GREM NA KAVO. Z NJIMI SE POGOVARJAM, KAJ SEM ČEZ DAN POČELA.
DOBRI PRIJATELJI TO SO TISTI, KI SO MOJA STALNA DRUŽBA. Z NJIMI HODIM NA IZLETE IN SREHODE, Z NJIMI PRIDE TUDI DO RESNIH POGOVOROV.
PRIJATELJ STEBER- TAKIH JE MALO. NA TAKEGA PRIJATELJA SE OBRNEM VEDNO V DOBREM IN SLABEM. VČASIH NEKOMU ZAUPAMO, PA POTEM VIDIMO, DA MU NE BI SMELI. TAKRAT SE POČUTIMO NESIGURNI. KO SE JAZ POČUTIM NESIGURNO, SE NAPOTIM K MOJEMU PRIJATELJU STEBRU. KO NEKOMU ZAUPAM IN UGOTOVIM, DA MI TO ZAUPANJE VRAČA, JE TO MOJA VELIKA SREČA IN ZADOVOLJSTVO.
KDOR JE DOBREGA SRCA, TA VEDNO PRIJATELJA IMA. NAJVEČJO BOGASTVO STA LJUBEZEN IN SMEH, ČE JIH LAHKO DELIMO S PRIJATELJI (DAMJANA)	_______
DECEMBER V KNJIŽNICI
Tudi knjižničarke Matične knjižnice se pridružujemo prazničnemu razpoloženju, ki zavlada v mesecu decembru.
Mladinska knjižničarka Nives Kaligarič je tako že pripravila razstavo otroških slikanic v slovenskem in italijanskem jeziku, ki našim najmlajšim bralcem pripovedujejo o prelepem zimskem času, snegu in sneženih možeh, Miklavžu, Božiču in dedku Mrazu. Razstava je na ogled na oddelku za odrasle, kjer poteka izposoja knjig.
URE PRAVLJIC
Starši ste vabljeni, da pripeljete svoje otroke k uram pravljic, ki so vsak torek v pravljični sobi, v Drevoredu 1. maja 9, ob 17. uri. Pravljične ure bodo 2., 9., 16. in 23. decembra. Otrokom bomo pripovedovale ljudske in sodobne pravljice o zimi, božičnih praznikih in decembrskih prinašalcih daril, kot jih v svoji znani knjigi Trije dobri možje imenuje slovenski etnolog Damjan Ovsec. Skupaj z otroki in starši bomo izdelovali tudi novoletne okraske in praznične voščilnice. Pri urah pravljic in likovnih delavnicah se nam bo pridružila Damjana Kodarin, ki pravkar zaključuje visoko strokovno šolo, kjer se izobražuje za vzgojiteljico predšolskih otrok.
KNJIGE O PRAZNIKIH
Otroci in starši ste vabljeni, da si v knjižnici poleg leposlovnih del za odrasle, otroke in mladino izposodite tudi katero izmed številnih strokovnih knjig, v katerih se lahko poučite o decembrskih praznikih in ljudskih običajih, ki jih spremljajo. Temeljno delo o slovenskih ljudskih praznikih je prav gotovo Praznično leto Slovencev, v katerem je eden najbolj znanih in plodnih slovenskih etnologov Niko Kuret v dveh debelih knjigah zbral ljudske šege in navade koledarskega cikla z vseh koncev Slovenije. O praznikih so pisali tudi drugi etnologi, že omenjeni Damjan Ovsec, Janez Bogataj, Vinko Moderndorfer in drugi. Tu naj omenimo še delo patra Leopolda Grčarja z naslovom Jaslice - zgodovina jaslic in njihov oznanjevalni pomen, v katerem je želel prikazati pomen božičnih jaslic v življenju družin in posameznikov na Slovenskem in primerjalno tudi drugod. IZDELAJMO OKRASKE
V	različnih priročnikih pa boste našli marsikatero idejo, kako izdelati adventni venček, okrasiti božično drevo ali novoletno jelko, vliti svečo, narediti in postaviti jaslice, izdelati voščilnico, ki bo nekaj posebnega, napisati voščilo, ki bo razveselilo naslovnika, kako na izviren način zaviti darilo, kako skuhati in speči praznične jedi in pripraviti praznično mizo. Za vsakega nekaj, torej. Nekateri se boste želeli na praznike pripraviti tako, drugi drugače. Vsi pa ste povabljeni, da si pri tem pomagate s knjigami, ki jih hrani naša knjižnica.
In ne pozabimo - čar praznikov ni v nakupovanju daril, ampak v času, bližini in naklonjenosti, ki si jih medsebojno podarimo. Pa na manj srečne od nas ne pozabimo, saj tudi gostoljubnost, darežljivost in medsebojna pomoč spadajo med stare slovenske šege, ki smo jih podedovali od prednikov. Naj ta navada ne ostane zapisana le v debelih knjigah.
Špela Pahor____________________________________________
ZVESTU APOLLONIU NAGRADA A. KOCJANČIČA
V	petek, 28. novembra bodo v Piranu podelili nagrado Antona Kocjančiča, ki je namenjena ustvarjalcem s področja Slovenske Istre v veh pomenih te besede. Letos jo bo prejel akademski slikar Zvest Apollonio.
Lahko bi rekli, da je Zvest Apollonio »rojen umetnik«, saj je predvsem veliki talent, vedno risočega, preprostega bertoškega fantiča, v kratkem času uspešno pripeljal v svet visoke umetnosti. Torej, Apollonijeva pot je bila jasno nakazana že na začetku: iz koprske gimnazije na ljubljansko akademijo, najprej kot študent, nato kot profesor. Njegovo delo so redno potrjevale pomembne nagrade: poleg drugih, v študentskih letih najprej študentska Prešernova nagrada, kasneje najvišji državni priznanji Nagrada iz Prešernovega sklada za slikarstvo in grafiko in Jakopičeva nagrada za slikarstvo. Njegovo štiridesetletno likovno delovanje, je bilo predstavljeno na preko 200 samostojnih razstavah v vseh pomembnejših slovenskih, (ex) jugoslovanskih razstaviščih ter v tujini.
Njegova umetniška pot vedno bolj obrača k izvorom, k okolju, ki mu pripada. V prostoru, ki ga inspirira in opredeljuje njegov značaj, v svetlobi in prostoru, ki ga je ustvaril - v Istri je njegov človeški in umetniški jaz, njegova Duša. Istra je močan, nezavedni notranji gon Apollonievega umetniškega ustvarjanja._____________
HORIZONT KLUB
PETEK, 28. NOVEMBRA OB 21.00
Melodični Punk in Dark 80-let, pa tudi še kaj drugega iz zaklada
glasbene preteklosti-.
Zvezda večera: Boris Bradač osebno
Punku bi lahko rerkli tudi politično gibanje, za razliko od Metala ali Rock & Rolla, Sex Pistols, Pankrti..., saj je bil izrazito družbeno kritičen, kakršen je v večini primerov še danes.
Zato bomo Pod Belvederjem zavrteli ta pomemben Rock slog, ki traja že več kot 25 let in ga, ne vem zakaj, premalo upoštevajo. Del Punk-a pa je tudiDark in Tehno Core
Tako bomo dali skozi obdobje od sredine 70-tih do današnjih dni. UK Subs, Cure, Bauhaus, Killing Joke, Public Image Limited, Lublanski Psi, O Kult..in novejši Bad Religion, Fugazi, Piexies..Za prilogo in za malo starejše pa še kaj iz obdobja progresivnega Rocka 70-let, King Krimson, Ves, Coloseum...Pripravite se na Pogo - kdor ne skače ni Punkovec.
SHOTO KLUB
VEČER HIŠNIH BENDOV
Ker je bolezen odpeljala nemško skupino, ki bi morala prevzeti breme sobotnega večera v Shoto klubu so Sensation prevzeli vlogo glavnega benda, pomagali pa so jim domači fantje »hišnega benda«, eni tistih, ki skoraj vsakodnevno vadijo klubskih v prostorih Shoto kluba.
Sensation že poznamo in lahko smo le ugotovili, da jim redne priprave na snemanje prvega albuma še kako koristijo. Najmlajša domača skupina, ki goji klasični Ramones rock si je za to nepričakovano priložnost nadela ime za en dan, lahko pa smo ugotovili, da so v dneh pred nastopom zelo napredovali. Njihov nastop je bil presenetljivo čvrst in zagotovo je pred njimi še zanimiva glasbena pot. društvo za zabavo in sprostitev horizont predstavlja v shoto klubu
SHOTO KLUB ZA DAN REPUBLIKE
SOBOTA, 29. NOVEMBER OB 21.00
THIS MEMORV OF VOL
(ita) - hard core
SEPTEMBER lOth
(ita) - post punk
THIS f/IF.MORV OF VOU
Na večer nekdanjega praznika republike se bo v shoto klubu zgodil koncert, ki bi se prvotno maral zgoditi 1.11, ampak zaradi naravnih katastrof v okolici kluba (beri: poplave) , se je prestavil za kakšen mesec
this inemory of you so
straight-edge old * school hard-core zasedba iz italijanske gorice, letos so izdali svoj prvi plošček za slovensko založbo when the day comes records, in naletel je na zelo dobre kritike v za to specializirani stroki, svoj hard core dobro pomešajo z metalskimi prijemi in dovolj I emocijonalnim pristopom do svoje glasbe, da razgrejejo tudi naj mirnejše	med	nami.
Septemlier lOili prihajajo iz bližnjega trsta, igrajo pa moderen post punk v stilu bendov a-la fugazi, enon, les savy fav... so zelo angažirani in s svojimi političnimi pogledi segajo precej na levo..
na spletu lahko najdemo za oboje tudi kakšen zastonj mp3... www.whenthedaycomes.com, www.september 1 Oth.org
V-')
Petek 28. novembra ob 20.00 - Kulturni dom
Gledališče GLEJ, Ljubljana v
Franjo Frančič / Krstna uprizoritev/ tl AN00K A
Režiser Nick Upper / o: otrok • Marko Plantan, / ženska Neva Jana Flajs, / moški - Matija Vastl, / raper: SHORTMAN Presunljiva zgodba »hendikepiranega« otroka Piranski pisatelj, pesnik in dramatik Franjo Frančič, se uvršča med redke slovenske brezkompromisne literarne posebneže, saj se posveča predvsem zapostavljenim družbenim temam, z ostrim poudarkom na problemu socialnega dna in bivanjsko ujetostjo duše v njem.Uveljavil seje s pretresljivo in iskreno prožo, manj znane pa so njegove številne monodrame, pamfleti, krajši in daljši dramski teksti, kot tudi iskrivi komedijski zapisi. Predstava »Janočka«, obravnava presunljivo zgodbo hendikepiranega otroka iz psihopatološke agresivne družine ob popolni družbeni odsotnosti in indiferentnosti. Kruto resnično je prikazano prikrito ali odkrito nasilje staršev, ki čustveno nestabilno pogosto izgubljajo (samo)nadzor nad svojimi postopki, prav tako pa nimajo dovolj volje in moči, da bi se zasvojeni z dehumanizirano potrošniško miselnostjo poglobili v razklano duševnost svojih odraščajočih otrok. »Bi se vi smejali, če bi videli otroka, ki mora svojo žalost zaupati steni, ker nima nikogar drugega ?«(Aliče Miller) / Predstava vredna ogleda ! Vstopnina : 1.500 SIT, /študentje, upokojenci, dijaki 1.200 SIT
CETORMKE M MMZIOLIJEVEM TRGE
Natančneje v nekdanji papirnici Graffit bodo v sklopu prazničnih prireditev članice in člani društva Cetore pripravili ponudbo svojih značilnih izdelkov.
Tako kot doslej bodo ponudili različne ročne izdelke, od spominkov do daril, specialitete domače kuhinje in domače vino, žganje in še nekatere druge specialitete. Praznična trgovinica bo odprta od 8. do 15. decembra.
TA VESELI DAN KULTURE - GALERIJA MEDUZA KOPER
UMETNOST, ZA LAS
Boštjan frizer na odprtju tradicionalne novoletne prodajne razstave sreda, 3. december 2003 ob 18. uri
Boštjan frizer ureja lase v Meduzi.
A le Dalila je Samsonu ostrigla lase in mu odvzela moč. Meduzinih las ni mogoče striči; Atena jih je iz ljubosumja spremenila v kače. Meduza, najlepša in najmlajša izmed treh Gorgon, je ljubila Pozejdona in mu rodila sina Pegaza. Ljubosumna boginja Atena je zato lepotico spremenila v pošast in vsak, ki je lepo mladenko pogledal, je okamenel kot kip. S Perzejevo pomočjo je Meduzo ubila in jo nataknila na ščit. Nato ji je v nekem boju s Pozejdonom, ki je verjetno hotel maščevati svojo ljubico, ščit padel v morje in na tistem mestu je, kot pravi legenda, zrasel otok Aegida, današnji Koper.
V Kopru je Meduza končno našla mir, svojo podobo pa je posvetila umetnosti. Vsakdo, ki jo danes pogleda, odkriva lepoto, ljubezen in ustvarjalnost. Ne boste postali kipi, lahko pa jih kupite. Za slikami lahko najdete Meduzo. Njeni lasje vas bodo očarali, umetnost vas bo osvojila.
Vsak, ki v Meduzo vstopa v veselem dnevu kulture, odkriva tudi domišljijo
Obalne galerije Piran, Tartinijev trg 3, SI-6330 Piran, tel. ++386 0(5)67-32-688, fax.
++386 0(5)67-32-690; e-mail:info@obalne-galerije.si; www.obalne-galerije.si
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino vabi otroke od četrtega do šestega leta na uro pravljic, ki bo v torek, torek, 2.decembra ob 17. uri,
v pravljični sobi v prostora starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9. Oblecite jopice in prinesite copatke.
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Ul. Oktobrske revol.l, 6310 IZOLA e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8h do 14h, v četrtek od 8h do 14h in od 16h do 18.30
http://www.borzaznanja.mss.edus.si
V podatkovni bazi izolske Borze znanja se je nabralo že kar nekaj učnih ponudb in povpraševanj. Za vse, ki še ne veste s čim se ukvarjamo, naj povem, da pri nas lahko ponudite ali poiščete najrazličnejša znanja.
Tako vam naši člani razkrivajo svoja znanja v ročnih spretnostih: Znanje slikanja na steklo,svil, keramiko.porcelan in na steno; * Izdelava nakita iz gline; * Svetovanje pri aranžiranju izložb; Izdelovanje vitraz ^nafl)e kaligrafije; * Pa seveda ne gre v pozabo pustnih norčij , saj vam naše clanicc
nudijo pomoč pri kreiranju ter šivanju pustnih kostumov
Nekaj iskanj: * Postopek ter način preje volne; Kako šivati ribiško mrežo,
Tehnika rešalje-ja; * Način predelave bio-izdelkov
Pokličite torej Borzo znanja na tel. 05 66 31 282 v Izoli. Zaprosili vas bomo za nekaj osnovnih podatkov, s katerimi bomo previdno ravnali.
Naše posredovanje je brezplačno. O načinu sodelovanja in obliki oddolžitve pa se boste s ponudnikom in povpraševalcem kar medsebojno dogovorili, (znanje za znanje ali pa brezplačno)
KIHO ODEON - Art kino
27.11.-četrtekott 18.30ARIKINOHvala za čokolado 20.30 ART K10 E n a, dva
28. It.-petek Bb 18.30 Confidence Reala: lamesloleif 20.30 ART KINO-Ciklus filmske klasikeM o I k Režija in scenarij: IngmarDerpan
29. it.-sobota in 30.11 nedelja ob i8.30Conf idence 20.30Druzba pravih gospodov Režija: StephenNorrington
1.12.-ponedeljekob 18.30 Družba pravih gospodov 20.30 ART KINO - Ciklus Andreja Tarkovskog S t a I k e r Režija: Andrej Tarkovski Igrajo: Aleksander Kajdanovski, Alisa Frejndlikh, Anatolii Solonistin, Nikolaj Grinka, Nataša Abramova / Sovjetska zveza 1979, SF
2.12.-torek ob 18.30 Družba pravih gospodov 20.30ART KINO- Kinotečni program A pril
3JZ - sreda ob 18.30 ART KINO April 20.30ARTKINOGin in čokolada
Režija in scenarij: iohn NcKav 4.12.-četrtek obl8.30 ART KINO April ARTKINOGin in čokolada
Galerija Krka - Zdravilišče Strunjan
Vabimo Vas na otvoritev razstave slik izolskega slikarja v sredo, 3. decembra ob 20. uri
Dušan
Fabič
Pred nami je niz dvanajstih oljnih slik Dušana Fabiča, ki neposredno upodabljajo oljčna drevesa, nasade, oljke v krajini. Tematski izbor je nedvomno vezan na življenjsko zgodbo avtorja, ki se po daljšem času nekako vrača v Istro m tukaj odkriva nove izzive za svoje delo. 1
Dušan Fabič je slikar katerega delo je bilo dolgo, več desetletno obdobje vezano na naivno umetnost je pred nekaj leti zapustil »naivni« način obdelave likovnega polja in se v nekem smislu vrnil v lastna izhodišča, torej slikovnost, ki jo je izvajal v petdesetih letih v začetnih fazah svoje ustvarjalnosti. Danes je njegova podoba modernistično zastavljen likovni subjekt figuralnega tipa, ki se zelo polno plastično odpira pred gledalčevimi očmi. Serija slik, ki je ekskluzivno nastala za pričujočo predstavitev odraža določeno vezanost avtorja na predhodno delo v maniri naivnega slikarstva vendar zelo jasno kaže povsem nove in drugačne usmeritve. Avtor z zapuščanjem stekla in uvajanjem platna, kot slikarske površine zapušča tudi idilo in magičnost irealnega, »naivnega« sveta in se precej ekspresivneje ozira v svet realnega. Kot rečeno odkriva tematsko oporo v oljkah, tako, da obravnavano figuralno telo pod njegovimi rokami zaživi vesobsežno večpomensko vsebinsko izpoved.
galerija
INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
VOJKO TOMINC
»Overstep«
Dejan Mehmedovič
. V '* 't*. tV »Uv*\* N v
a«'*'
Isif
UsitK >
\	' V -v*
v’
galerija ALGA
razstava slik
"KOZMOGRAMI"
avtorice Olgo Pirih
Kruto izživljanje nad skobcem v Livadah
POLICISTI SO ODKRILI STORILCA
Vest o krutem izživljanju nad skobcem, ki se je konec prejšnjega tedna zgodilo nekje med vinogradi v Livadah, je močno odjeknila v javnosti. Takrat še neznanec se je nad ptico znesel na izjemno krut način. Kot smo izvedeli na policijski postaji v Izoli so policisti že izsledili Izolana, storilca tega okrutnega dejanja in ga zaradi nezakonitega lova ovadili tožilstvu po 343. členu kazenskega zakonika. Za takšno dejanje je zagrožena kazen do 6 mesecev zapora.
PTIČ JE BIL ŠE ŽIV
Ptico je minulo sredo zvečer v vinogradih v Livadah našla gospa, ki se je tam sprehajala s svojim psom. Ptič je bil še živ, pogled nanj pa je bil grozljiv. Imel je odrezani obe nogi, kljun ter jezik ter iztaknjene oči. Gospa je ptico odnesla k omenjenemu veterinarju, ki ima ambulanto tudi v Dobravi, vendar ji seveda ni mogel pomagati. Žival je krvavela in da se ne bi mučila, jo je evtanaziral.
»Česa takega nisem videl v petindvajsetih letih veterinarske prakse,« je dogodek komentiral veterinar Jadran Gombač, ki je v četrtek zjutraj novinarjem pokazal iznakaženo ptico. »Po mojem gre za maščevanje, ker je skobec uplenil gardelina, s katerim je nekdo lovil ptice pevke,« je povedal Gombač in svoje mnenje podkrepil z zgodbo o lovu na ptice, ki je bil včasih v Istri neke vrste »nacionalni šport«. Ta razvada sega daleč v preteklost. Ljudje so to včasih počeli zaradi potrebe in so za kakšno liro ptice pevke prodajali v Trst, kjer so prepevale zdolgočasenim meščanom. Ta trgovina poteka še danes, čeprav v bistveno manjšem obsegu.
Gombač je tudi razložil kako tak lov poteka. »Ptico pevko zaprejo v kletko in jo imajo v temi zaprto tudi celo leto. Največkrat so to liščki ali gardelini, kot jim pravijo. V temi ptica izgubi občutek za letne čase in ko jo lovec jeseni postavi na drevo začne prepevati na ves glas. Na ta način vabi druge ptice, ki se ulovijo na limanice.«
Petje je očitno privabilo ubogega skobca, ki je slučajno zašel v naše kraje, saj ga tukaj običajno ne opažajo. Je plenilec po naravi in ko lovi plen spretno manevrira med drevjem in grmovjem. Živi v višjih legah in sodi med ogrožene vrste. Eden glavnih razlogov za zmanjševanje števila skobcev v Sloveniji je nezakonit lov. V našem primeru je skobca očitno privabilo petja gardelina, morda ga je pokončal, pri tem pa se je ujel na limnice. Lovca na ptice je najbrž to močno razjezilo, zato je skobcu, ki je pojedel gardelina, pokazal svoje, ter se na okruten način znesel nad njim. Da pa oseba ni čisti neznanec vedo povedati nekateri Izolani, saj naj bi storilec po nekaterih izolskih lokalih kazal kremplje ter pripovedoval štorijo.
Po besedah Jadrana Gombača je dejanje je trikrat kaznivo: ))Gre za nedovoljeni lov ptic pevk, pokončana je zaščitena ptica in gre za mučenje živali, kar je najhujše od vsega.«
Ptico si je	ogledal tudi
lovski inšpektor Mario Fojan, ki je prav tako zatrdil, da česa takšnega pri svojem	delu še ni
doživel. Odločen je, da bo dogodek raziskal in našel storilca.
»Lani sem nekaj ljudi v Izoli zaradi lova na ptice prijavil in	jih močno
preganjal. Te ptice ljudje vzgajajo, gre za kakih pet ali šest vrst ptic, jih križajo s	kanarčki.	Zaprejo	jih	v	sobo, kjer se med	seboj parijo,
ptice, ki	so	rezultat	teh	križanj	in	najlepše pojejo	pa izolirajo.
Trg za ptice pevke je v Italiji, kupci prihajajo sem že leta in leta. Edini smisel takšnega ravnanja je, da ptica nekomu doma lepo poje v kletki. Ocenjujem pa, da se je ta trg v zadnjem času skoraj izničil. Menim, da je ta dogodek bolj osamljen, da tu ne gre za neko posebno trgovino.« (K.B.)
50 MILIJONOV ZA PROJEKTE
V Sežani je včeraj zasedal programski odbor Regionalnega razvojnega programa Južne Primorske za obdobje 2002 - 2006. Seznanil se je z razvojnimi projekti, ki potekajo v okviru programa, in razpravljal o načrtih za prihodnje leto.
PHARE ZA TURISTIČNO PROMOCIJO
Pod okriljem programa Phare CBC Slovenija / Italija so se začeli projekti, ki načrtujejo turistično promocijo zalednih vasi v Slovenski Istri in razvoj podeželja v obmejnem prostoru, od projektov, ki so zanimivi za našo občino pa so še: priprava dokumentacije za regijski center za ravnanje z odpadki, vzpostavitev mreže hitrih povezav - komunikacijske infrastrukture (optičnih kablov, brezžičnega dostopa do interneta itd.) na Koprskem in kolesarska pot »Pot zdravja in prijateljstva Parenzana«. Naredili naj bi tudi študijo izvedljivosti za učinkovit javni potniški promet v osmih južnoprimorskih občinah in projekt tudi pilotno izvedli.
Kateri izmed navedenih projektov bodo prednostni, bo znano do konca leta. Sredstva za pripravo prostorske in projektne dokumentacije zanje bo mogoče črpati iz 50 milijonov tolarjev neposrednih regionalnih spodbud, ki jih je država namenila obalno-kraški statistični regiji za leto 2004.
PRIMORSKA NAJBOLJ INVENTIVNA V EVROPI
Program IN-PRIME opredeljuje razvoj goriške, obalno-kraške in notranjsko-kraške statistične regije, ki naj bi postale najbolj inventivne in konkurenčne evropske regionalne ekonomije Predvideva vzpostavitev Primorskega inovacijskega sklada - sklada rizičnega kapitala, ki bo spodbujal ustanavljanje tehnoloških podjetij, in več razvojno-inovativnih con. V prihodnjih 12 letih naj bi ustanovili 300 naprednih podjetij in odprli prek 3000 novih delovnih mest. V okviru programa se 20 projektov poteguje za sredstva iz strukturnih skladov. Odobrene projekte bodo začeli izvajati prihodnje leto.
UREDITEV OBALE MED IZOLO IN KOPROM
V letu 2004 naj bi pripravili zasnove za enotni prostorski načrt za obalno-kraško območje, ureditev ožjega obalnega pasu ter lokacijski načrt ureditve obale med Koprom in Izolo. Pripravili naj bi regionalno strategijo trajnostnega razvoja turizma, določili pa naj bi tudi ukrepe za sanacijo virov onesnaževanja okolja (kmetijstva, razpršene poselitve, prometa ipd.) v kraškem zaledju. Slovenija je prva sredozemska država, ki pripravlja takšen načrt za obalno območje.
KRIMINALIJE
SPIDERMAN IZ DELFINA
Zaenkrat še neznani vlomilec je bil spet na delu v hotelu Delfin. Nedvomno dobro obvlada spretnost plezanja po žlebovih in drugih konstrukcijah, saj je tokrat vlomil v eno od sob skozi balkonska vrata. Iz sobe je, na škodo gostje z Gorenjske, odnesel denarnico z denarjem in dokumenti.
Že naslednji dan je Spiderman nadaljeval s podvigi in na podoben način prišel v še dve hotelski sobi. Tudi v tem primeru je pobral denarnice, v dveh dneh pa si je nabral za 110 tisočakov gotovine. Po načinu vlomov in sledeh,ki so jih dobili gre za enega in istega storilca. Policisti ga imajo že dovolj in kazenska ovadba je že spisana.
VSEGA JE BILO
V Cankarjevem drevoredu so policisti ustavili avtomobil na katerem so bile registrske tablice, ki so bile pred časom ukradene v Piranu. Za nameček je imel voznik pri sebi še malo travice in tudi opojno snov v tekočem agregatnem stanju. Vse so mu seveda zasegli, za tablice bo šel na sodišče, za opojnost pa k sodniku za prekrške.
DEVETNAJST HUDIH LET
Izolski reševalci so morali posredovati v Industrijski coni, kjer je pod vplivom maliganov omagala in na pločniku obležala gospodična iz Kopra. Razlog je bil 19-ti rojstni dan. Odpeljali so jo v izolsko bolnico, kjer soji očistili želodček.
ALKO LESTVICA
Tokrat nihče ni dosegel magične meje. Zmagovalcu je zadoščalo že 1.17, sledijo pa mu: 1,06, 1.04, 0.72 g/kg.
SE JE SPIDERMAN UJEL?
Iz centra za obveščanje so sporočili, da so izolski policisti so spisali več kazenskih ovadb zoper 16-letnega Izolana, ki je v preteklih dneh v Izoli ukradel moped in se z njim vozil, v najmanj treh primerih pa je iz stanovanj oziroma hotelskih sob ukradel manjše vsote denarja. Ovadili so tudi njegova vrstnika, ki sta mu omogočila skrivanje ukradenih predmetov. Več o dogodku bodo policisti PP Izola sporočili v naslednjih dneh.
PRI BELEM DNEVU
Zaenkrat še neznani storilec je vlomil v parkirani osebni avtomobil pred izolsko bolnišnico. Zgodilo se je sredi belega dne, iz vozila pa je izginila ženska torbica z denarnico in 38 tisočaki ter bančnimi karticami. Policisti so opravili temeljit ogled in spisali kazensko ovadbo.
AVTOOPREMLJANJE
V starem Jagodju sta delavca na začasnem delu v Sloveniji nabirala rezervne dele za, verjetno, svoj avtomobil. Iz avtomobila sta demontirala zvočnike, ogledalo, snela prevleke, vzela rezervno kolo, prvo pomoč in še nekatere predmete. Proti obema delavcema iz najjužnejše republike bivše domovine so napisali kazensko ovadbo, lastnik pa je dobil vrnjene dele svojega avtomobila (nezmontirane).
NASILJE NAD TELEVIZIJO
Predstavljajte si, da udobno sedite v naslonjaču in čakate prenos nogometnega spektakla, nenadoma pa na ekranu zmanjka slike. Seveda vas razjezi. Pogledate televizijo pa je z njo vse v redu, potem preverite kako je s kablom in ugotovite, da vam je nekdo nalašč prerezal priključek kabelske televizije. Daje šlo najverjetneje za dejanje kakšnega dobrega soseda pove tudi dejstvo, da je odrezani kos kabla najden v kleti pod stopnicami stanovanjskega objekta, kamor pa res ne more priti kdorkoli. Policisti bodo napisali ovadbo zaradi poškodovanja tuje stvari, pa še Slovenija je izgubila.
HUDA GOSPODINJA S ŠAREDA
V petek zjutraj ob 03. uri je neznani storilec vstopil v stanovanjsko hišo na Šaredu, kjer je v hodniku prvega nadstropja že ukradel dve jakni. Pri dejanju ga je zalotila lastnica in pregnala. Pri begu je odvrgel obe jakni in pobegnil skozi vhodna vrata. Za storilcem še poizvedujejo.
HUDA IN POZABLJIVA GOSPA
Izolsko policijsko postajo je tekom dneva kar nekajkrat obiskala stara znanka, 53-letna domačinka, ker naj bi bila ogrožena s strani svojega soproga in ki je dodobra segrela tudi linijo 113. Tako naši operaterji, kot tudi izolski policisti, ji kar po vrsti niso ustrezali. Poleg tega, da nas je poimenovala s prašiči, nam je tudi zagrozila, da nas bo najmanj tri četrtine slekla z uniforme, preostale pa zamenjala. Naša izobrazba se z njeno, prekomerno vinsko-alkoholno, nikakor ne more primerjati. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo s katerim nam je postregla v valu svojega besa, da ima zveze tako z g. Podgorelcem kot tudi z g. Kunom., ki sta pač oba iz Slovenj Gradca. Ko smo jo nekaj po 21.00 uri pospremili do stanovanja, v katerem naj bi bil nevarni soprog, ki ji je prepovedal vstop in celo grozil, smo ugotovili, da ga sploh ni doma. Zajec je bil v drugem grmu, gospa je pač zgubila svoj ključ od vhodnih vrat.
MALI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
■	V Jagoju Ofldammanjše stanovanje za daljši čas. Prednost imajo nekadilci, tel 6417 224 V Izoli OddaiHpritlično garsonjero do junija 2004 in sobe z ležišči, tel 6414224,041 933 280
■	Staro hišo ali Stanovanje v Izoli ali okolici kupi štiričlanska družina, tel 041 608 765 -Oddam nov, Opremljen kozmetični sal0n,v športnem centru Portorož, info: 040 749 530
■	Oddam garsonjerov Izoli za 1 osebo, info 641 68 24 po 17.uri
-	Kupim manjšo garsonjero v Izoli, tel 05 753 03 87
-V Jagodju Oddamo enosobno stanovanje za daljši čas-klima, tv. tel 031 342 496 -V starem mestnem jedru Izole Oddamo popolnoma Opremljen bar. Tel: 031 353 270 -Kupim manjše stanovanje v Izoli tel 031500 368
-	PETČLANSKA DRUŽINA Z DVEMA OTROKOMA S CEREBRALNO PARALIZO NOINO POTREBUJE STANOVANiE, NAJRAJE PRITLIČNO. POKLIČITE 041 557 661
-	Študentom ali študentkam Oddamo Stanovanje V lagodju tel 041 476 044
Motorna vozila
-HTNDAIlantra 1,6 GLS letnik 97,87.00 km, 750.000,00 SIT. tel 031 297 934
-	Prodam Gob I. letnik 1979, 125.000 km, popolnoma nič zarjavel, registriran do januarja 2004 in brezhiben. Cena 50.000 Sit. Tel.: 031 28 20 70
-	ProdamfreZO Goldoni, 6,5 KW, bencinsko, novo, nerabljeno. Tel.: 641 93 18
-	Prodam dobro ohranjen DIESEl MOTOR Z3 Čoln s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo)
Delo
-Inštruiram angleščino in nemŠČinOza srednjo in osnovno šolo. Tel.: 031 506 573
-	Če potrebujete POmOČ V gospodinjstvu ali pri likanju, pokličite. 031 316 949. (Zarja)
IŠČEM DELO, POSPRAVUANJE, LIKANJI POMOČ STAREJŠIM OSEBAM 031 631 188 -NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebanj klicati na 04i 856 855
-	BELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela. Tel.: 031 862 579
Razno
-	Dne 25.9.2003 se je izgubil pes lovski terier, star 4 mesece, majhne rasti, črne barve, na glavi ter nogah ima rjave lise.Sliši na ime Bobi.Najditelja čaka lepa nagrada, tel 041349 238
■	Osamljen UP0k0jeneC(67 let), živeč na deželi-pri Pivki, išče za družbo upokojenko staro okrog 60 let. tel 05 753 03 87
-Balkonska vrata Jelovica 120X220,dvokrilna-termopan,polkna prodam, tel 041 628 507
-	Oddam dva naslonjača - pomožni ležišči. Informacije na 041-817-094."
-	NUJNO POTREBUJEM ŠTEDILNIK ali PEČ NA DRVA lahko starejši, primemo za eno sezono, tel 041 950068
ZDRAVLJENJE Z BICOM ELEKROMAGNETNO RESONANCO:
akutne in kronične alergije, astma, neurodermitis, akutna in kronična obolenja želodca, tankega in debelega črevesja, bolezni notranjih organov, migrene, energetske blokade...
RESONANCA, Mojca Pavčič Bukovšek, s.p. Jagodje 36a, 6310 Izola
Tel: 031 568 854
IfAMIOTt/lvC
je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg l, 6310 Izola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
HOTEL MARINA BO KOT NOV
Od začetka tega tedna je Hotel Marina zaprt. Delavci Belvedeija trenutno praznijo pritličje hotela, potem pa bodo prišli gradbinci in se lotili velikih del s katerimi bo mestni hotel povsem spremenil svojo podobo in gotovo pridobil kakšno zvezdico več.
MUZEISKI KOVČEK OBISKAL VRTEC
Eno od enot vrtca v Livadah je obiskala etnologinja Tina Novak Pucer in v svojem kovčku prinesla cel kup starih predmetov, ki jih malčki še nikoli niso videli. To, da likalnik dela tudi brez električnega priključka jih je še posebej presenetilo.________________
ELTA
D.O.O.
PREMRLOVA 1, IZOLA
KABELSKA TELEVIZIJA
MOTOHOV KOT
'\SOSED

1» SAVNA ©NJI MASAŽA
SOLARIJ ležeči in turbo
uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 91.00 SOBOTA od 14.00 do 90.00 ob ponedeljkih uprto
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06



N<n/(rletM
rPPW<'PWPPP00CO?M('(W«l<lM(>|
2004-
POPUSTA
Ponudba velja do 25.12.2003 Akcija velja v delu mesta Izola, pod Prešernovo cesto (KS Haliaetum, KS Staro mesro)
Tel: 05 66 34 370
e-mail: elta@elta.si
______Prodajne informacije
T: 05/663 54 22, 663 54 23
raj I BIROGRAFIKA
Lzjbori
STENSKI KOLEDAR - SLOVENSKA KRAJINA NAMIZNI KOLEDAR TRODELNI KOLEDAR
KOMPLET DESETIH NOVOLETNIH VOŠČILNIC ROKOVNIK
Pri večjem naročilu BREZPLAČEN dotisk vašega reklamnega sporočila!
BIROGRAFIKA BORI d.o.o.*TISKARNA in KOPIRNICA" Industrijska cesta 4b*ti:S10 Izola T 05/663 5422* F: 05/663 5420* E: izola@birograFikabori.com • I: www.birografikabori.si