r ra- ^ plASiLo Delovnega kolektiva sozd iskra trog0 jmo-kis” /ali Številka 14- Leto XXI - 10. april 1982 2 našimi delegati za IX. kongres ZKS imii1' onfr jmn0 mali' sn10 niška čist® D US- r*« etf' ranil1 del° ,pO- nimo tudi ovne težni proi- tore. goc kongres po izkušnje! Kadar nanese beseda o človeku, ki je hkrati predsednik osnovne organiza-tije sindikata, predsednik zbora združenega dela občinske skupščine, ki opravlja odgovorne delovne naloge in je povrhu aktiven komunist, ni treba dolgo ugibati za koga gre. Andrej Cimerman, vodja orodjarne v Tovarni TV sprejemnikov na Pržanu, predsednik sindikata v tovarni in predsednik zbora združenega dela občine Ljubljana Šiška in delegat za 9. kongres slovenskih komunistov. Kaj pričakuje od kongresa tako vsestransko dejaven človek, za katerega pravijo, da so mu skupne koristi mnogo pomembnejše od osebnih? prezreti tudi vprašanje pojma odgovornosti, še posebej osebne in odgovornosti članov ZK. Vemo, da bodo prav komunisti sprejeli največ zadolžitev za nadaljnje izvajanje gospodarske stabilizacije, to pa bo poleg pripravljenosti za delo zahtevalo tudi veliko znanja in spoznanj, ki so si jih marsikje že pridobili!« Fleischman Kongres bo potrdil našo politično usmeritev Osnovne organizacije ZK delovnih organizacij Iskre v Kranju so za delegata 9. kongresa ZKS izbrale Staneta Ječnika. Merilo za to je bila njegova družbenopolitična aktivnost na raznih področjih, predvsem v organizaciji ZK. Stane Ječnik že 25 let aktivno deluje v organizaciji ZK. Opravljal je že vrsto pomembnih dolžnosti. V Iskri je zaposlen že 30 let, lOlet je delal v proizvodnji, zadnjih 20 let pa v Komerciali na področju uvoza. Je dober poznavalec političnih in gospodarskih razmer. »Od kongresa pričakujem,« je povedal Stane Ječnik, »da bo potrdil našo politično usmeritev in nadaljnje uveljavljanje socialističnega samouprav- ,12. inah ;na ^Cimerman. van'i razPravljalcev in °b obravna-si b temah izvedel mnogo novega, da i^edvsem se nadejam, da bom od ^nih i*1' Zna*001 pridobil kar največ izkušenj, ora?ia: Ob združevanju naporov pri iz-nep ' P°*'tičnega sistema socialistič-šeiv iamouPravljanja ne gre brez izku-let J’ ki smo si jih ustvarjali v družbi vsa gr 3 ud osvoboditve naprej. Tudi kon-Snj r0 Priložnost, da izvemo več o re-gl^ok p’ k*116”*1 80 se prikopali v dru- šanj l^kro je še posebej aktualno vpra- la„ e Ograjevanja odnosov, ki so pod-dar, UsPe8nega uresničevanja gospo-1'odl; stabilizacije in še posebej do-kovnih odnosov. Od dela na kon-1 Pričakujem predvsem konkretna nanja pa tudi zadolžitev za sloven- gresu sPoz skeko. muniste. Ob tem pa je nemogoče PrED k. KONGRESOM ZKS Prizadevanja za socialno varnost Izboljšala se je socialna varnost delovnih ljudi in občanov. Ugotavljamo . oraj popolno zaposlenost tako, da si večina prebivalstva zagotavlja so-cmlno varnost na temelju lastnega, tekočega in minulega dela. Izboljšala se Je družbena skrb za zaposleno mater in družino z otroki. S tem, ko so odgo-v°rnost za zagotavljanje denarne pomoči družinam prevzele občinske skup-n°sti, so ustvarjene možnosti takšne pomoči za vse družine, katerih dohodki ne zadoščajo za zdravo rast in razvoj otrok. V zadnjem času smo'pokojnine redno usklajevali z rastjo oseb in dohod-|.ov> z medletnim usklajevanjem pa se je vsaj deloma blažila visoka rast živ-u^jskih stroškov; s solidarnostnim združevanjem sredstev smo vsem obča-n°m v SR Sloveniji, ki nimajosredstev zaživljenjein niso sposobni za delo, UsPeli zagotoviti družbeno denarno pomoč, ki se že približuje višini minimal-n*h življenjskih stroškov; razvijale in usposabljale so se svetovalne službe za Pomoč ljudem v stiskah; marsikje so že zaživele oblike sosedske pomoči in 0rganizirana skrb za ljudi, zgradili smo dovolj novih, sodobnih domov za sta-r°stnike, ki oskrbovancem zagotavljajo zadovoljiv standard. Tudi na tem področju smo v preteklih letih premalo upoštevali dejanske dohodkovne možnosti združenega dela. Ukrepi socialne politike niso bili vedno dovolj selektivni, postopki za uveljavljanje socialnih pravic so bili v rrinogih primerih odmaknjeni od delovnega in življenjskega okolja in vse Preveč smo namesto realne presoje življenjskega položaja posameznika, ki Je edino objektivno merilo za upravičenost do družbene pomoči, uporab-Jali avtomatizme in načelo nedotakljivosti »pridobljenih pravic«. Zato ukrepi socialne politike niso bili vedno skladni z izhodiščem, da mora Judi socialna politika spodbujati interes delavcev za boljše delo in večjo produktivnost, da bi si čim več delavcev in delovnih ljudi zagotavljalo socialno varnost z lastnim delom in prizadevanji. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih tudi še vedno niso nosilci celovite socialne politike; le—te zato ne obravnava kot sestavino družbe-n°ekonomskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela. Komunisti si nismo dovolj uspešno prizadevali, da bi se skupnosti social-uuga varstva uveljavile kot mesto za dogovarjanje in sporazumevanje o ce-dviti socialni politiki. Še vedno se kažejo težnje po parcialnem reševanju dkfepov in programov socialnega varstva v posameznih samoupravnih inte-resnih skupnostih, brez usklajevanja v skupnostih socialnega varstva, zato tudi še nimamo ustreznega celovitega pregleda nad posameznimi dajatvami in Prejemki teh dajatev niti nad učinki socialnovarnostnih ukrepov. Šele leta ™8l šobili v republiki in občini sklenjeni samoupravni sporazumi o skupnih ‘zhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti. V Stane Ječnik. Ijanja, ki je edini porok napredka. Osrednja tema, ki jo bomo obravnavali na kongresu, bodo tudi gospodarska dogajanja, ki so v mnogočem pogojena z dogajanji v svetu. Kongres bo v svoji resoluciji predvidel nadaljnjo usmeritev, tako gospodarsko kot tudi politično. Zadeve, ki jih bomo obravnavali, ne bodo šle mimo samoupravljanja oz. mimo delovnih ljudi, za katere je kongres tudi politična opredelitev in dokaz pravilne usmeritve delavskega razreda« A. Boc Že 33 let članica ZK Pred štirimi leti je imela novogoriška Iskra — Avtoelektrika 2 delegata, ki sta se udeležila 8. kongresa ZKS. To je bilo seveda veliko priznanje za oba delegata pa tudi za vse komuniste v tej Iskrini DO, ponovno pa smo bili presenečeni, če lahko tako rečemo tudi letos, saj bosta na IX. kongresu slovenskih komunistov spet dva iz Avtoelektrike. To sta Pavel Mermolja, sicer trenutno zaposlen kot izvršni sekretar novogoriškega komiteja Z K, je pa član OOZK v DSSS Avtoelektrika in Jana Požar, labo-rantka v mehanskem laboratoriju v sektorju kontrole in kvalitete, ki nas je prijazno sprejela in odgovorila na nekaj vprašanj. Jana Požar. Povedala je, da je v Avtoelektriki zaposlena že od decembra 19b4. leta, v vrste Z K pa je bila sprejeta leta 1949 na Jesenicah v Železarni, kjer je bila takrat zaposlena. Pred tem pa je bila član SKOJ. Kako ste sprejeli novico, da ste predlagani za delegatko IX. kongresa in kaj vam to pomeni? V vsem mojem 33—letnem delovanju v vrstah Z K nisem nikoli razmišljala o tem, da bom kdaj osebno prisostvovala enemu izmed kongresov. Zato je to zame veliko priznanje in čast, hkrati pa tudi obveza in odgovornost do vseh komunistov, ne le v osnovni in delovni organizaciji, pač pa tudi na ravni občine, ki jih bom z ostalimi delegati zastopala na kongresu. Kakšen bo vaš prispevek na kongresu? Danica Grmek, Martina Šolar in Andrej Špacapan so delavci TOZD Elektromotorji Železniki, ki smo jih fotografirali pri delu za stroji, ki povezani v enoto predstavljajo zelo uspešno uresničitev inventivnega predloga. Avtorji inovacije (imena bomo objavili, ko bo zaključen postopek ocenjevanja in vrednotenja) so uspeli povezati standardne stroje za vrtanje in vrezovanje navojev v celoto, ki jo dopolnjuje še naprava za pranje. Tako so uspeli združiti razdrobljene delovne operacije v kontinuiran postopek in odpraviti nadležen transport d 000 sesalnih enot v izmeni Bistven pa je seveda prihranek pri izde- e lavnem času. Ocenjujejo, da je za proizvodnjo stotih sesalnih enot potrebno kar 4,6 ure manj časa, pri načrtovani proizvodnji 750.000 kosov -ki bo najverjetneje presežena - -pa bo prihranek le malo manjši od dveh starih milijard dinarjev! Enotna pot slovenskega računalništva Dolgoletna prizadevanja za enoten računalniški koncept so v Sloveniji stopila v novo fazo. Računalništvo je v Sloveniji dobilo status prioritetne dejavnosti v Dogovoru o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 198 I —1985. Konec lanskega leta je na predlog Izvršnega sveta Skupščina SR Slovenije sprejela Zakon o obveznem sporazumevanju slovenskih proizvajalcev računalnikov. Za izvedbo zakona so zadolženi Iskra, Elektrotehna—Delta in Gorenje. Po intenzivnem iskanju skupnih organizacijskih rešitev danes delavci Iskre — TOZ D Računalniki in Elektrotehne — DO Delta na sejah delavskih svetov razpisujejo referendume o vstopu DO Delta v SOZD Iskra in združitvi TOZD Računalniki — DO Iskra l elematika v novo delovno organizacijo Iskra — Delta. Hkrati bo Delta pričela postopek /a izstop iz SOZD Elektrotehna. Referendumi so predvideni za 15. april. Pripravljen je že tudi samoupravni sporazum med Iskro—Delto in Gorenjem o enakopravnem sodelovanju na enotnem računalniškem programu. Sporazum pa je odprt tudi za druge organizacije združenega dela zainteresirane za razvoj, proizvodnjo in trženje računalniških sistemov. V novi organizaciji združenega dela bo tako osredotočen ustrezen kadrovski potencial, ki ho lahko uspešno reševal številna vprašanja v'zvezi z računalništvom. S tem so postavljeni tudi temelji za razvojno prestrukturiranje slovenske in jugoslovanske industrije na osnovi domače računalniške in informacijske tehnologije. Glede na obširne priprave v samoupravnih in poslovodnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah vseh teh kolektivov lahko pričakujemo, da bodo referendumi uspešni. Za IX. kongres pripravljam temo o delovanju komun,stov v delovni organizaciji, ki ima več osnovnih organizacij ZK. Tudi Avtoelektrika je ena izmed takih, zato ni zgolj slučaj, da sem izbrala to temo. Kaj pričakujete od IX. kongresa?_ Od kongresa, kot našega najvišjega foruma pričakujem oceno dela sloven- skih komunistov v preteklem obdobju oz. v obdobju med obema kongresoma. Kritično bomo morali oceniti tista vprašanja, ki smo jih v medkongresnem obdobju prepočasi reševali, hkrati pa bomo sprejeli nove napotke in smernice za nadaljevanje začrtane poti. Marko Rakušček Odločati se moramo na argumentiranih ugotovitvah V TOZD PMD smo obiskali delegata 9. kongresa ZKS Miklavža Zajca in se pozanimali, za kaj se bo kot delegat zavzemal? Povedal nam je naslednje: »V razpravi nameravam obravnati »tozdovsko vrtičkarstvo«, ker je to poseben problem naše DO in se zavzeti za odločanje na argumentiranih ugotovitvah. Nadalje nameravam izpostaviti tudi nujnost hitrega odzivanja komunistov na dogajanja v svoji okolici ter predvsem borbo mnenj, ki naj z močjo argumentov spreminja obstoječe stanje ter vsklajuje različnost mnenj in interesov. Potem je tu še zelo pomembno področje nadaljnjega uvajanja sistema socialističnega samoupravljanja. Menim,da lahko samo idejno politično usposobljen komunist te naloge izpolnjuje in zato tudi podpiram vse oblike izobraževanja. Po moje samo načelne razprave v bazi ne vodijo nikamor ampak se moramo spoprijeti s Miklavž Zajc. konkretnimi nalogami, ker imamo že dovolj deklarativnih sklepov in stališč, ki jih nismo uresničili. Zavzemal se bom tudi, da naj bodo naša gradiva, sklepi in stališča podani kratko, jedrnato in razumljivo. Center za elektrooptiko v Stegnah. Inštitut za kakovost in metrologijo skrbi za zanesljivost in kakovost Iskrinih izdelkov V četrtek, 1. aprila so družbenopolitični in poslovodni delavci SOZD Iskra obiskali Inštitut za kakovost in metrologijo v Ljubljani. Na pogovoru so sodelovali tudi družbenopolitični in poslovodni delavci te delovne organizacije. Kolektiv Inštituta, ki ga običajno kratko imenujemo IKM, šteje 55 sodelavcev, po večini strokovnih profilov. IKM je Iskrina, delovna organizacija posebnega pomena, saj s svojimi preiskovanji in atesti odpira vrata Iskri na domači in tuje trge. Med pogovori smo zvedeli, s čim vse se IKM ukvarja. Tako smo izvedeli, da je Inštitut za kakovost in metrologijo specializirana raziskovalna delovna organizacija, ki na področju elektrotehnike, elektronike in telekomunikacij: — preiskuje in preskuša končne proizvode, njih sestave, podsestave, elemente in materiale ter ugotavlja njihovo ustreznost v pogledu kakovosti, zanesljivosti, varnosti, namembnosti itd., — raziskuje in razvija laboratorijske merilne metode in postopke, opravlja metrološke raziskave ter preverja, verificira in vzdržuje merilne instrumente in naprave, — raziskuje radiofrekvenčne in elektromagnetne motnje ter izvaja zadevne preskuse proizvodov in elementov, — raziskuje in preskuša proizvode in njihove dele z vidika klimatske in mehanske odpornosti, — opravlja preiskave na področju elektroakustike in vibracij. Institut v okviru svoje dejavnosti preskuša prototipe in vzorce iz proizvodnje in tržišča, preverja njihovo ustreznost jugoslovanskim standardom in drugim predpisom, na zahtevo pa tudi ustreznost mednarodnim in tujim standardom in priporočilom (IEC, CEE, CCIR, CCITT itd). Institut preverja naprave in opremo po zahtevah zakona o graditvi objektov. Rezultate preiskav in preskusov podaja v obliki poročil o preskusu, potrdil o ustreznosti in drugih listin. Institut je na temelju obstoječe zakonodaje pooblaščen: — od Zveznega zavoda za standardizacijo za atestiranje proizvodov, ki povzročajo radiofrekvenčne motnje, — od Zveznega zavoda za standardizacijo za atestiranje električnih gospodinjskih aparatov, — od Zveznega sekretariata za gospodarstvo za homologacijo delov in opreme motornih vozil z vidika odprave radiofrekvenčnih motenj (po pravilniku 10. Ekonomske komisije za Evropo), — od Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine za pregled in žigosanje meril, — od Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo za pregled in žigosanje meril v statusu metrološkega laboratorija 2. stopnje, — od Jugoslovanskega ladijskega regi- SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: METROLOGIJA IN PREIZKUŠANJE v času od 21. 4. do 23. 4. 1982 Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno tehnologom kontrole kakovosti, delavcem v RR dejavnosti in drugim delavcem, ki se ukvarjajo s planiranjem kakovosti In tehnologije kontrole. Program seminarja je nadaljevanje sistematičnega izobraževanja delavcev na področju TEHNOLOGIJE KONTROLE KAKOVOSTI, s katerim smo pričeli v maju 1980 pod naslovom »Osnove kakovosti in statistične metode<. (I. del). VSEBINA: Udeleženci seminarja se bodo seznanili predvsem z novimi zakonskimi določili na področju preverjanja meril in preizkušanja izdelkov, kot tudi s specifičnimi zahtevami JLA NA PODROČJU PREVERJANJA MERIL. Glede na vedno večjo uporabo sodobne tehnike mikroprocesorjev in mikroračunalnikov v kontroli kakovosti, bo dan poseben poudarek uporabi procesnih računalnikov za sistem meritev v laboratoriju in proizvodnji. Zaradi vedno večjega poudarka na'izvozu v dežele v razvoju je del vsebine seminarja namenjen tudi vplivom okolja. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. Metrologija v sistemu zagotavljanja kakovosti in zanesljivosti 2. Uporaba mikroprocesorjev In mikroračunalnikov v kontroli kakovosti 3. Preizkušanje Izdelkov 4. Preizkušanje na vplive okolja ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 21.4.1982 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 23. 4.1982 ob 14. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA — IKM Vodja programa: prof. France MLAKAR, dipl. ing. CENA strokovnega Izpopolnjevanja: V ceno 4.700 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oz. DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 16.4.1982 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana, Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije o vsebini seminarja lahko dobite pri prof. Francetu Mlakarju 061/218—006. stra kot arbitražno-kontrolna institucija za preskušanje električne opreme za vgradnjo na ladje. V tem smislu izdaja v okviru prejetih pooblastil atesie in druge predpisane listine. Institut je član mednarodne organizacije za medsebojno priznavanje preskusov elektronskih elementov EXACT (International Exchange of Authenticated Electronic Components Performance Test Data) s statusom priznanega preskuševališča. Kot delovna organizacija skupnega pomena za Iskro se IKM financira, vsaj leta 1981 je bilo tako: od SOZD Iskra 36% celotnega prihodka, iz združenih sredstev 15%', interne realizacije 10% in za strokovne usluge izven Iskre 28% celotnega prihodka. Tako so leto 1981 zaključili s kar dobro pozitivno bilanco, kar je za redno poslovanje dovolj. Ob tem pa čisti ostanek dohodka pomeni zelo malo za rešitev zelo perečih notranjih problemov. Imajo namreč vse bolj zastarelo opremo in inštrumen-tarij. Tako so ob najzahtevnejših meritvah žal navezani na precej iztrošeno in v nekaterih primerih odpisano opremo. Vlaganja v delovne pripomočke in to najzahtevnejše in najsodobnejše, so življenjska nuja, če hoče Iskra slediti najsodobnejšim zahtevam elektronike in dobiti potrditev na IKM. Tako vlaganje pa je seveda odvisno po večini od uvoza drage opreme. Že dve leti pa predpisi izključujejo vlaganja v neproizvodne dejavnosti. Tako se je znašel IKM v začaranem krogu vse večjih in tehtnejših nalog, ki jih zahteva Iskra in v primežu administrativnih prepovedi uvoza negospodarske opreme. In kako iz tega? Čista logika pove, da je Inštitut še kako bistveno povezan z izvozom, čeprav posredno. Velika konkurenčna bitka, ki se bije na najzahtevnejših trgih elektronike zahteva visoko kvaliteto, veliko stopnjo zanesljivosti in sodobno, vse zahtevnejšo tehnologijo. To pa lahko zagotovi le strokovno preverjanje in preizkušanje na specializirani ustanovi, kakršna je IKM. Ob pogovorih se je pokazala še ena velika ovira, ki je v jugoslovanskem prizadevanju za čimvečji izvoz nezaslišana napaka. Na svetovnem trgu uspevajo namreč tisti, ki imajo ateste, certifikate in ostalo ustrezno dokumentacijo, da so njihovi izdelki prilagojeni določenim standardom, da imajo določeno kakovost in zanesljivost. Ob tem pa Jugoslavija ni podpisala mednarodnih konvencij o standardih, preverjanju kvalitete in zanesljivosti. In tako so naše ustanove, ki naj bi dale mednarodno priznane certifikate, ne morejo mednarodno verificirati, skratka, certifikati veljajo le za Jugoslavijo, vsaj strogo uradno, za mednarodni trg pa so le neuradno merilo, katerih priznanje pa je bolj ali manj odvisno od dobre volje in zaupanja kupca. Žato je nujno, da se Jugoslavija čim-prej vključi v mednarodne dogovore in podpiše ustrezne konvencije. »Iskra«, je dejal član KPO SOZD, Gojmir Blenkuš, »skuša prek Izvršnega sveta SRS, pospešiti tako mednarodno verifikacijo pri zveznem Izvršnem svetu. Nekaj možnosti je, da se bodo stvari premaknile na bolje.« Gotovo bo treba tudi ta status Inštituta čimprej urediti, saj le tako bo Iskra lahko nastopala z uradno priznanimi domačimi certifikati na mednarodnih trgih, kar je -trenutno v izvoznih prizadevanjih še zlasti pomembno za Iskro. Sodelavci Inštituta, zlasti prof. Franc Mlakar si sicer prizadevajo, da nekateri svetovni instituti neuradno priznavajo meritve IKM, to jim je delno tudi uspelo. Tako nekaterih meritev, opravljenih na IKM ne ponavljajo, toda to je žal le neuradno. V razgovorih so razpravljala menili, da bo morala Iskra ob investicijah, širjenju programov in vse zahtevnejši proizvodnji, več vložiti v inštrumentarij in ostale delovne pripomočke Inštituta. Tako bo možno opraviti delo kvalitetno, hitro in to v zadovoljstvo proizvajalcev in Instituta. Ob tem je treba povedati, da ima IKM odličen strokoven kader, precej je mladih strokovnjakov, ki so že uvedeni v delo in starejših izkušenih strokovnih moči, ki svoje izkušnje prenašajo na sodelavce. Najbolj zanimiv je bil ogled delovnih prostorov IKM. Dugovito skonstruirane naprave, ki so jih naredili doma, zahteven inštrumentarij za najzahtevnejše meritve in drugg naredi na človeka močan vtis. Tako smo se čudili komori, v kateri naredijo pravcat saharski vihar z vetrom in peskom, kjer preizkušajo aparate za to podnebje. Pa umeten dež, ki dneve in dneve moči aparature, ki bodo morale delovati v takih pogojih. Pa še gluha komora pa Faradayeva kletka in naprava, ki stotisoče kratov pritisne na preizkušano stikalo. Obiskovalci sd bili zadovoljni, saj so srečali strokovnjake pri delu, ki so stvarni, duhoviti, domiselni in zavzeti za svoje delo. KF »Nedorečenost zunanjetrgovinske menjave, prepozni dogovori o pogojih g0sf darjenja, nenehno spreminjanje uvoznih in izvoznih predpisov med lanskim let0\ ’ to je pogojevalo, da SOZD Iskra lani ni posloval tako, kot je bilo načrtovano,s'i ' ' • " ■ -------- - tr dejal na tiskovni konferenci podpredsednik SOZD Iskra Ljubdn Artič. Težave >' nastale v posameznih TOZD Iskre, ker se niso znale hitro prilagoditi novim pog°K gospodarjenja. Tako je v Iskri 10 T OZD končalo poslovanje z izgubo v skupni FS nostiJOS milijonov dinarjev. Največja zgubarja sta bili TOZD Računalniki Z?21?, lijoni dinarjev in Mikroelektronika s 70 milijoni dinarjev. Obe pa imata za to izUPlk tudi druge razloge. Mikroelektronika še ni dokončala investicije in so njeno izg11, pokrili z lastnimi sredstvi. V računalništvu je podobno. Verjetno bo že letos druf saj so že tik pred dokončnim dogovorom med Iskro, Delto in Gorenjem za zdrut^: -1--r . . y/|JI nje računalniškega dela v enotno delovno organizacijo, kar tudi pomeni poenot' proizvodnje računalnikov.« Solidarnost za lepši jutri Danes postaja vse bolj jasno, da se bosta v našem nadaljnjem družbenem razvoju v Jugoslaviji morala spopasti državna administracija in samoupravni socialistični način dela. Zato se moramo tudi ob načetih razpravah na pobudo Zveznega izvršnega sveta o morebitnem prenosu pridobljenih deviz na zvezne organe, znova oprijeti stališč, ki jih je nedavno povedal pri nas predsednik CK ZKS Franc Popit, namreč, da za samoupravljanje ni nobene alternative in da tudi o pridobljenih devizah lahko odločajo samo tisti, Id sojih ustvarili. Se pravi, da mora slejkoprej veljati načelo, da devize dobi tisti, ki to s svojim lastnim delom zasluži in da je med ostalimi treba iskati samo dogovorne in ne administrativne poti. Samo tak način je lahko tudi vzpodbuda za večji in učinkovitejši izvoz, s tem pa tudi za pridobivanje čim več deviz, potrebnih tako za našo reprodukcijo, kot za odplačilo naših državnih dolgov v tujini in uravnovešenje naših bilanc. Toda hkrati in s tem prav nič v nasprotju, pa deluje način solidarnosti znotraj naše SOZD. Vsi si, razumljivo, moramo prizadevati, da bi zaslužili z delom, da bi si devize pridobili z izvozom, toda hkrati moramo med seboj go- jiti odnos solidarnosti in se medseboj podpirati. Marsikatera TOZD bi l*®' jutri sama pomagala, če bo da" sama solidarno dobila nekaj deviz11. sredstev od tiste, ki jih morda tren ^ nu«11 ne potrebuje neobhodno, medtem ^ bodo prav te devize v drugi del0’ enoti omogočile uvoz nujno potrebni repromateriala, s katerim bo lahko d lovna organizacija spet polno zažtve.( ter se tudi sama prebila do izvoza. W tembolj smotrno tedaj, ko so si ne'.,( tere delovne organizacije že prid0*1', toliko deviznih sredstev, da bi jih la® ■ nemalokrat v zal°» j pričele kopičiti — brez pravega haska. _, , Med seboj v Iskri si moramo bib . samo solidarni tovariši in razumevaj^ samoupravljalci, ampak tudi kot škaf na, za vse odgovorna notranja bam1 Zato najbrž ne bi kazalo mimo ptiftg čil, Id jih je v tem smislu na delovb0 posvetovanju samoupravnih, druz® nepolitičnih in poslovodnih dela1^ dal predsednik KPO SOZD is?r. - icfl’ Anton Stipanič. Seveda pa je ktm' odločitev odvisna od samoupravlja^ samih, kajti samo taka solidarnost resnično delavska in s tem tudi učim* vita' Sicer pa znotraj SOZD Iskra bese^ solidarnost že doslej ni bila tuja! ,. Mara Ovsc0” 'A POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v ld tako za redno delo kot ze sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo V skladu z 89' členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sprošČ«-ne sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne Aorejb z«#0-toviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. * glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prijele k n**1 do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije^ Ljubljana, Šil, telefon 213-213, int 21-25. ISKRA COMMERCE, SKUPNE SLUŽBE 1. Obračunavanje, kontiranje in vsklajevanje OD za TOZD Pogoji: ekonomski tehnik, 2 leti delovnih izkušenj, predviden OD 10.851 din TOZD SERVIS 1. Popravljanje In vzdrževanje telefonskih usmernikov in usmernikov v elektro distribuciji Pogoji: elektrotehnik—šibki tok, 3 leta delovnih izkušenj, predviden OD 10.851 din 2. Popravljanje rotorjev in statorjev Pogoji: elektrotehnik šibki tok, 1 leto delovnih izkušenj, predviden OD 9.373 din 3. Popravljanje in vzdrževanje zahtevnejših varilnih naprav Pogoji: elektrotehnik šibki tok. 3 leta delovnih izkušenj, predviden OD 11.893 din 4. Popravljanje in montaža standardnih varilnih naprav na terenu Pogoji: elektrotehnik šibki tok, 2 leti izkušenj, opravljen vozniški izpit B kategorij0’ predviden OD 10.373 din Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili poš-Ijite v 8 dneh na naslov Iskra Commerce Ljubljana. Kadrovski sektor, Topniška 58 ISKRA ELEKTROZVEZE — SKUPNE SLUŽBE 1. Vš referent za družbeni standard Pogoji: ekonomska fakulteta I. st. ali VŠ za socialne delavce, 3- leta delovnih izkušenj, predviden OD 13.500 din Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov Iskra Elektrozveze, Kadrovska služba, Ljubljana, Stegne 11 i« Delavski svet ISKRA AVTOELEKTRIKA TOZD Tovarna žarnic Ljubljana, Stegne 15 c razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA TOZD Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visokošolsko ali višješolsko izobrazbo tehničnih ali družbenih smeri s 5- letno prakso na odgovornih delih, oz. nalogah v gospodarstvu, — da imajo moralno politične kvalitete in izkušnje v razvijanju samoupravnega socialističnega sistema, — da imajo organizacijsko-vodstvene sposobnosti. Mandat direktorja traja 4 leta. Kandidati naj vlogi priložijo dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratek življenjepis, pošljejo pa v 15 dneh po razpisu v časopisu DELO razpisni komisiji ISKRA AVTOELEKTRIKA, TOZD Tovarna žarnic Ljubljana, Stegne 15c J. Mikroelektronika 6 pomemben projekt za vso skro »Vsaka naložba je določeno ,v'eganje. Mi pa moramo zastaviti todi rizične programe, kakršna je Mikroelektronika. Naložbe mo-ramo opraviti v proizvodnjo in kadre, če gledamo v Iskrino bodočnost. Sodobne elektronike ni brez mikroelektronike,« je dejal na posvetu 27. marca predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipa- nič. stva, da bo delo v celoti steklo, ne le načrtovalsko, ampak tudi celotna proizvodnja mikrovezij. Predlog je bil že dan v javno obravnavo in pripombe, v glavnem vse konstruktivne, so zbrane. Po tem samoupravnem sporazumu, oz. dodatku naj bi Iskrine DO zbrale manjkajoča sredstva za financiranje tega projekta. »Ob tem bomo apelirali na delovne organizacije, ki najbolj potrebujejo integrirana vezja, da v večji meri pomagajo pri startu Mikroelektronike. Še vse Proizvodnji integriranih vezij- ne*' . id>' 'kroelektronika je skupna Iskrina tl®*1* nam81'^-*3’ ki je pomemben projekt, z®*0” prQ enjen posodobitvi proizvodnih • • J TOtA010 * * * * *'’ praktično vseh Iskrinih bid j j k)\bver pa so se gradbena in še bolj * * * *eV » žaviS1t,c'jska dela v Mikroelektroniki t oDr eK*a daleč nad načrte, je inflacija bal* drvfV'*3 svoje in je zato treba zbrati 'ip0trf P3!"3 .srecistva. 1 °v®r ^ °leg inflatornih vplivov je zakasni-rUt Zrn Pri začetku obratovanja s polno -^^'Jivostjo čas prehitel načrtovalce. Pa arna ne daje polnih sadov, treba tonC. Ze plačevati anuitete in pokrivati Ijak ne stroške, ki nastajajo v sedanji l0st, Vr! "Obratovanja in izgradnje II. faze rinkf ^ikroeipv,,—6 oelektronike. |.. b tem je nastal še en močan faktor, vPliva na majhno akumulativnost in na ne Popolno zasedenost načrtovalskih .h jn h v VSelM je bro'zv°dnih zmogljivosti v že dogra-____ n„ em delu tovarne. Iskrine tovarne ^ >rečše kri. nih 89. IČ«- «»• lil V Kef din ob| rec še daleč pod predvidevanji in leki .hu načrtujejo uporabo mikroe-pjenike v naših izdelkih. To novo veVr°čje je seveda zares zahtevno in za slu h0 strokovnjakov v projektivnih • stn L3*!’ tako v raziskovalni, kot kon-Povkcijski in tehnološki dejavnosti, sem novo. Kljub vsemu temu pa je n zt-mljiva vse prejnajhna prilagoje-Zahi na6'b programov najsodobnejšim , evam elektronike, ki po svetu mi-^oelr' r blem dlan ’ tem' težavami je bolj an ŽDa VSa ^vropa, daleč pred njo pa so j.r | 111 Japonska, ki so prav zaradi mi-|; e ektr°nike, ki jo uspešno uporab-Pm° V avtomatizaciji informatike, .omleta, informativnih sistemov, av-nje b dizma in izdelkov široke potroš-^sonkurenčni v vsakem pogledu. preveč kupujemo in uvažamo tuje čipe, medtem ko lastnih zmogljivosti ne uporabimo in ne pripeljemo projekta do konca,« je dejal Anton Stipanič. Nikakor ne moremo pričakovati, da bi ta dragi projekt ostal samo na ramah IEZE, saj je Mikroelektronika pomembna za vso Iskro in za vso našo družbo. Drugod po svetu je mikroelektronika deležna posebne družbene podpore in vseh prednosti. Tako je vhodnonemški predsednik Erich Ho-necker v svojem referatu na kongresu KP NDR posvetil celo stran vprašanju mikroelektronike. Ta del referata je Iskra razposlala vsem svojim delovnim organizacijam. Sodobne elektronike ni brc/ mikrovezij, Iskra pa je tako renomirana tovarna elektronike, da brez te najsodobnejše oblike ne more naprej v svojem razvoju. Če pa hoče imeti integrirana vezja, mora nujno imeti lastno tovarno. KF Uspešen seminar o sistemski analizi Izobraževalni center SOZD Iskra je že drugič organiziral strokovni seminar o sistemski analizi, v času od 23. do 27. marca v Preddvoru. Tokrat so se seminarja udeležili sodelavci iz DO IEZE, DO Telematika, DO Kibernetika, DO Zmaj in Gorenjskega tiska iz Kranja, vseh udeležencev pa je bilo 15. Število udeležencev sicer ni veliko, vendar se je ponovno pokazalo, da je takšna skupina lažje obvladljiva, kar nudi možnosti za uspešno skupinsko delo, izmenjavo izkušenj in intenzivno delo, to pa je vse skupaj tudi namen in cilj organiziranja takšne oblike strokovnega izpopolnjevanja. Že takoj na začetku velja poudariti, da ima tokrat pri uspešnosti seminarja največ zaslug predavatelj Miro Lozej, sicer sodelavec v TOZD CAOP, ki dela na področju razvoja in aplikacij metod sistemske analize, ki je znal že prvi dan udeležence seminarja povezati v skupino. Skupini je dodal delovni ritem ter poskrbel, da je povezava skupine ostala trdna tudi v dokaj skopo odmerjenem prostem času. Če pogledamo samo vsebino strokovnega usposabljanja, potem lahko ugotovimo, da je bil začetek dokaj teoretičen, ki se je vse bolj prerašča! v praktične povezave metod dela in načinov, da se doseže željeni cilj. Vsekakor je seminar dal udeležencem mnogo potrebnih znanj o podatkovni strukturi, ki je temelj, na katerem rešujemo probleme, ki se pojavljajo pri sistemski analizi. Ne smemo zanemariti tudi pomena analize funkcij in sinteze struktur podatkov in funkcij pa tudi delovne dokumentacije, ki predstavlja življenjsko nujo vsakega sistemskega analitika. Ko smo takole skopo in jedrnato preleteli vsebinski del, moramo omeniti tudi izredno dobro pripravljeno strokovno gradivo, ki zahteva od vsakega slušatelja intenzivno delo, in to ne glede, ali je gradivo sl užilo kot podpora predavanjem, ali pa bo služilo kot pripomoček v nadaljnjem delu. Urnik seminarja je bil izredno natrpan, saj je seminar potekal v dopoldanskem in popoldanskem času. Skupina je delala intenzivno, veliko pa je bilo tudi izmenjav mnenj in stališč ter razjasnjenih delovnih problemov. Udeleženci seminarja so svoj prosti čas izkoristili z igranjem namiznega te- "j^lektroniko že množično uporablja, “s da ni to samo naš, Iskrin pro- Pravi treba z aneksom Samou- km i16®3 sPorazuma o investiciji v Mi-e|ektroniko zbrati dodatna sred- Udeleženci strokovnega pri Kranju. izpopolnjevanja s področja računalništva v Preddvoru DŠ' 53 ku- oš- 11 Temelji razvoja sistema samoupravnega obveščanja v DO Telematika ij odbor bo- 6dn'ški odbor imenuje na predlog od-sv6( ^obveščanje DO in sindikata delavski borat članov uredniškega od- traja glavnega in odgovornega urednika v^ški odbor sestavljajo glavni, odgo-j 1 ln tehnični urednik ter člani uredni-i nie7,vi?dbora' so obenem uredniki posa-la r.n!h. Področi' (pravo, ekonomija, socia-j QQitn,) Vsi so imenovani izmed de- 5 5- | srZj?^ ^otematiki je področje urejanja : ve*? • obveščanja v tem trenutku še mo o lrnprovizirano, čeprav že sprejeti sa- nišk bravn' a*di zahtevajo ustanovitev ured- dneh^z "^bora, do česar bo prišlo v teh Ion '' •‘teto bom na tem mestu navedel pred- d^Kako naj bo sestavljen uredniški odbor, čm ^ ”bko Potoval najbolj v skladu s spreje- - •Sternom obveščanja, okorni in tehnični urednik naj bosta Glav n° delavca oddelka za obveščanje, za nh1 uredn'k je lahko predsednik odbora oveščanje DO (samoupravna funkcija), živ- :ra (Nadaljevanje iz prejšnje številke) kar bi bila lahko trdna osnova za ustrezno povezavo med profesionalnimi in samoupravnimi funkcijami na področju obveščanja. Člani uredniškega odbora, oz. področni uredniki naj bodo strokovni delavci različnih strokovnih in družbenih profilov, ki obvladujejo različna področja dela in življenja v DO, ‘ v samoupravno obveščanje pa se vključujejo po potrebi in so zato zadolženi z dodatnim opisom del in nalog. Z glavnim in odgovornim urednikom so v strokovno posvetovalnem odnosu, hkrati pa skrbijo za urejanje področnih rubrik v glasilu DO in tudi drugih sredstvih obveščanja. Uredniški odbor ali uredništvo je izvršilni, oz. izvedbeni organ odbora za obveščanje, ki načelno ureja vsži sredstva obveščanja v DO, torej tudi biltene, oglasne deske, razglasno postajo, posebno odgovornost pa ima pri urejanju glasila DO in prispevkov za glasilo SOZD ter prispevkov za zunanja sredstva javnega obveščanja. Uredniški odbor je torej operativni organ, ki je odgovoren predvsem za redno izhajanje glasila DO, za pripravo programa sa- moupravnega obveščanja, oz. vsebine sredstev obveščanja, hkrati pa opravlja tudi vse naloge, ki iz tega sledijo (priprava finančnega načrta za izdajanje glasila in drugih sredstev obveščanja, razčlenjevanje predlogov bralcev in odgovori na njihova vprašanja, skrb za racionalno porabo odobrenih sredstev za funkcioniranje obveščanja, določanje honorarja na predlog glavnega, oz. odgovornega urednika za članke, fotografije in druge prispevke delavcev — sodelavcev, tehnična realizacija sredstev obveščanja itn). Oddelek za obveščanje (in organizacijo samoupravljanja) Doslej smo si ogledali predvsem samoupravno strukturo sistema samoupravnega obveščanja v Telematiki, zdaj pa si oglejmo še profesionalizirani del. Že opisani odbor za obveščanje in uredniški odbor sta glavna dejavnika v sistemu, v njem sta razvrščena najvišje in zaokrožili smo ju pod pojem center samoupravnega obveščanja DO. V ta okvir pa sodi tudi oddelek za obveščanje (in organizacijo samoupravljanja) DO. Oddelek za obveščanje (ki smo ga v praksi že začeli združevati z oddelkom za organizacijo samoupravljanja, kar je glede na nedeljivost samoupravljanja in obveščanja logično in razumljivo) je stalni nosilec obveščanja, oz. izvajalec nalog odbora za obveščanje in uredništva. V oddelek za obveščanje se stekajo potrebni podatki za občkovanje vsebine informacij, tu se informacije oblikujejo in odtod niša, organizirali so turnir, v katerem je zmagal Jože Meško, drugi je bil Alojz Jug, tretje mesto pa si delita Dani Burnik in Mitja Slovnik. Pri kegljanju je bil najboljši Milan Demšar, drugi je bil Dani Burnik, tretji pa Miro Lozej. To pa še ni vse, kajti okolje v katerem je potekal seminar, nudi obilo drugih možnosti aktivne rekreacije. Odmore so udeleženci izkoristili za aktivno telovadbo, prav gotovo pa jim je »plavajoči dom« predstavljal tudi čolniček, s katerim so se vozili po jezeru ob hotelu v Preddvoru. En dan pa so uro prostega časa izkoristili za sprehod v bližnjo vas Breg, kjer so si ogledali cerkvico s freskami iz 18. stoletja. Če smo že pri opisovanju aktivnosti in okolja, v katerem so se gibali udeleženci, vsekakor ne moremo mimo izredno prijaznega osebja, urejenosti prostorov ter odlične in količinsko obilne hrane. Če se dotaknemo še mnenj in stališč, ki so se izkristalizirala v času izvedbe seminarja, potem lahko poudarim nekaj osnovnih misli. Ugotovljeno je, da ima izobraževalni center -SOZD Iskra težave pri pridobitvi zadostnega števila prijav. To se pojavlja iz več razlogov, vsekakor pa so najpomembnejši naslednji: pristop izvedbe, stroški in stališča posameznih TOZD, oz. DO do izobraževanja. Izobraževalni center ima sicer izdelan plan izobraževanja, vendar v planu niso zajete obvezne strukture, ki bi se morale strokovnega izpopolnjevanja tudi udeležiti. Tako se dogaja, da se seminarja udeležijo pač samo tisti Iskraši, ki se sami (iz lastnih nagibov) žele izobraževati, a še ti včasih naleti jd na težave pri vodstveni strukturi. Vse premalo se namreč zavedamo, da je znanje dolgoročna naložba, ki se je vedno obrestovala ter, da krčenje sredstev za izobraževanje pomeni žaganje lastne veje napredka. Če hočemo slediti razvoju, moramo vsekakor najprej nekaj vložiti, čim večji pa je vložek, tem večja in obilnejša 'je letina. Udeleženci seminarja so postavili v ospredje tudi problem računalništva v SOZD. Namreč, dogaja se, da vsaka DO po svoje in po lastnih močeh organizira svoj informacijski sistem, ki pa je z opremo in organiziranostjo celo različen in lasten vsaki TOZD znotraj DO. Tako pride do nakupov različnih vrst opreme za formiranje informacijskega sistema, ki včasih ni niti kompatibilna. Dejstvo pa je, da ima informacijski sistem svoje zakonitosti da predstavlja predvsem strokovni problem ter, da kakršnekoli razprave na nižji ravni velikokrat naredijo dosti problemov. S samoupravljanjem na tem področju se namreč lahko srečamo, ko imamo na izbiro več variant, le—te pa morajo biri predhodno strokovno obdelane z vseh plTi. Korenito bo potrebno poseči v problem interaktivnih obdelav, formiranja računalniške mreže in informacijskega sistema, zdaj pa se za to niti ne pripravljamo preveč dobro. Dejstvo je, da se vsi razgovori okoli računalnika odvijajo preveč »fo-rumsko«. Res pa je, da je računalnik samo osnova za vzpostavitev informacijskega sistema, informacijski sistem pa je zgolj in samo strokovna kategorija. Alojz Jug Srebro iz Šentjerneja »Pravijo, da so problemi zato, da jih rešimo,« je rekla Rezka Šušteršičeva, kemijski tehnik, sicer pa vodja galvanike v šent-jemejski TOZD HIPOT, ko smo jo povprašali po njeni inovaciji. Rezka je namreč s sodelavci izoblikovala postopek za pridobivanje srebra, ki bi šlo sicer v nič. Rezka Šušteršič. Problem je bil takle. Določene polizdelke so poslali na srebrenje, ker je tako zahtevala dokumentacija, oz. proizvodni postopek. Ker pa ti polizdelki niso bili spajkljivi, so s kislinami srebro spravili s polizdelkov in tako je le-to ostalo v kompleksni spojini v kislinah in s tem v odpadni vodi. Torej po razsrebrenju je bilo srebro namenjeno za odplako. Kemik, kar je Rezka Šuštaršičeva pa ob tem ne more biti miren. Srebro je tu, čeprav v kompleksni spojini in škoda ga je zavreči. »Treba ga je bilo dobiti ven«, pravi inovatorka. Pa smo se lotili in s kemično analizo nam je uspelo. Temu se pravi, da so srebro oborili. Kislino so nevtralizirali in zavrgli, srebro pa pretopili, ga dali očistiti v Aurodent in bilo je spet nared v čisti obliki za upora bo. Ta postopek so uporabili sicer doslej samo enkrat. Ostal pa je v »rezervi« znan postopek, kako iz odpadkov vrniti srebro v proizvodnjo. Ob tem je treba povedati, da so posrebreno serijo medeninastih izdelkov, ko so z nje odvzeli srebro, še enkrat uporabili. Ker pač posrebreni polizdelki niso bili spajkljivi, so jih pokosi-trali in so potem služili svojemu namenu. Tako je bil dvojen prihranek. Polizdelki so ostali uporabni in tudi srebro ni šlo v nič. Pri tem inovacijskem podvigu sta poleg Rezke Šušteršič sodelovala še Lojze Bartolj in Lado Andreja. Torej timski uspeh! p ^ ISKRA—AVTOMATIKA A OPRAVIČILO V 13. številki časopisa Iskra z dne 13. 4. 1982 je bilo na tretji strani objavljeno pojasnilo ISKRA—banke na članek »15. marec — pričetek gradnje«. Glede na napačne podatke, ki sem jih v članku objavila in katere so iz omenjene institucije bralcem časopisa pravilno posredovali, se opravičujem ISKRA—banki in delavcem TOZD ELA. ^_____ avtor Špela Ditthch. so emitirane. Nadalje v oddelku poteka tudi spremljanje učinkov informacij, zbiranje povratnih informacij in obveščanje članov kolektiva o dobljenih rezultatih. Center samoupravnega obveščanja DO Osnovni dejavniki za delovanje informacijskega centra in sistema samoupravnega obveščanja v celoti so število in struktura nosilcev informacijskega centra, t.j. njegov kader, ki je sestavljen iz dveh kategorij. Prva kategorija so novinarji, usposobljeni za celotni sistem samoupravnega obveščanja, ki so neposredni nosilci informacijskega centra in so razporejeni v oddelku za obveščanje. Sem sodi tudi tako imenovano tehnično osebje: fotoreporter, fotolaborant, redaktor, kinooperater, spiker, strokovni recenzent, daktilograf, lektor, administrator, risar in ostali, ki pomagajo pri zbiranju podatkov in njihovem urejanju in klasificiranju ter pri pripravah za emitiranje informacij in ob emitiranju. Ta kategorija nosilcev obveščanja predstavlja kader v ožjem smislu besede. V drugo kategorijo so uvrščeni sociologi in prihologi dela, politologi, zdravniki, inženirji, ekonomisti, pravniki in drugi, ki opravljajo posebne naloge v OZD medtem, ko se v delo informacijskega centra angažirajo po potrebi, posebej v fazi spremljanja učinka informacij, ali delajo izključno na njem. Ta kategorija je kader v širšem smislu besede. Številčnost in struktura kadra informacijskega centra je odvisna od velikosti OZD, oz. od obsega in značaja delovnih in družbenih nalog. Praksa v Telematiki je seveda trenutno bistveno različna od zgoraj zapisane teorije. V danem trenutku sov oddelku za obveščanje predvideni štirje delavci (vodja oddelka, referent za obveščanje, referent za stike z javnostjo in administrator), medtem, ko praktično funkcionirata le dva. Ob izrednih naporih so rezultati dejavnosti oddelka razmeroma ugodni, toda tako stanje ne bi smelo trajati v nedogled, saj tako nebi smeli pričakovati nadaljnjega razvoja samoupravnega obveščanja v DO. Prav tako so v delo informacijskega centra zelo slabo vključeni nosilci iz druge kategorije, čeprav br 'morala biti prav spričo izredno skromnega operativnega kadra iz prve kategorije, njihova pomoč toliko večja. Treba je sicer ugotoviti, da se kultura sa-mamoupravljanja in vzporedno tudi kultura samoupravnega obveščanja neprestano dviga in da je vključevanje poslovodnih, strokovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih delavcev v obveščanje vse bolj pogostno, vendar še zdaleč ne vedno popolno in kontinuirano. Tako pa ni mogoče graditi popolne in zanesljive informacijske slike, ki bi bila lahko popolnoma uporabna za samoupravno orientacijo in odločanje. Naloge in odgovornosti centra samoupravnega obveščanja na različnih področjih življenja in dela v DO so razvejane in številne. Prav je, da se z njimi seznanimo! (Se nadaljuje) TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Z inovacijami do znatnih prihrankov Z ERO na sejmu Alpe-Adria Prav vsake malenkosti tudi v Gre za ogromno pridobitev, ki bo po-Železnikih, v Tovarni eiektro- . menila tudi zelo velik prihranek. Pose-motorjev in gospodinjskih apara- danjih izračunih bo prihranka kar za 19 milijonov dinarjev, izračun pa še ni do- lov ne prijavljajo, pa inventivna dejavnost zato še zdaleč ne miruje. Prav zdaj je aktualnih sedem predlogov; za štiri izmed njih so prihranek in pripadajoče nagrade avtorjem že izračunali, na- slednje tri pa imajo še v »obdelavi«. Čeprav postopek še ni zak- ljučen, pa je že zdaj jasno, da bodo predlogi v praksi še kako uporabni in koristni. Ustrezni pa bodo seveda tudi prihranki! Dva avtorja, FERDINAND ŠINK in IVAN KRMELJ sta prijavila tehnično izboljšave naprave za merjenje fluidov. Poleg 45 prihranjenih tisočakov sta dosegla tudi bistveno večjo natančnost merjenja karakteristik črpalk. Nagrada za dosežek je znašala 4150 dinarjev vsakemu. BENEDIČIČ ŠTEFAN, neutrudni inovator, ki se je s svojimi prispevki že velikokrat izkazal, ju prijavil tehnično izboljšavo pri sestavljanju vodilnega kolesa. Rezultat izboljšave je prihranek pri času, potrebnem za izdelavo, hkrati pa je olajšano tudi delo samo. Izračunan je prihranek v višini 159.120dinar-jev, avtorju pa je pripadla nagrada 19.220 dinarjev. Stefan Benedičič je z zadnjo izboljšavo nedvomno dokazal možnosti inovatorskih prispevkov, ki jih sam oblikuje že vrsto let. Komisija za inovacije v tovarni se je zato odločila podeliti mu diplomo inovatorja in tudi na ta način izkazati priznanje za njegove inventivne ideje. Znaten prihranek' v višini 352.250 dinarjev letno je z izboljšavo pri zako-valnih orodjih dosegel FILIP BLAZNIK. Z uresničitvijo njegovega predloga je bilo moč prihraniti pri izdelavi in popravilu orodij, beležijo pa tudi prihranek zaradi menjavanja orodij pa še kalibriranje ni več potrebno. Nagrada avtorju zaradi doseženega prihranka je 30.860 dinarjev. Rafko ERŽEN je avtor tehnične izboljšave pri vezni tuljki rotorjev asinhronskih motorjev. Z uporabo njegovega predloga v praksi so zmanjšali iz-delavne in materialne stroške v primerjavi s tuljkami, kupljenimi pri kooperantih. Izračunali so, da doseže letni prihranek 348.000 dinarjev, avtorju pa pripade nagrada v višini 31.300 dinarjev. Več avtorjev (imena bomo objavili kasneje) je oblikovalo predlog tehnične izboljšave pri strojih za vrtanje in vrezovanje navojev v okrogli sesalni enoti. končen, saj temelji na planu, ki bo najverjetneje presežen. O rezultatih dokončnih obračunov bomo vsekakor še poročali v našem naslednjem zapisu, ki ga predvidevamo v drugi polovici letošnjega leta. Takrat bo namreč znan tudi rezultat izboljšave večjega števila avtorjev, ki pripravljajo spremembe, ki bodo prihranile kar nekaj starih milijard dinarjev letno. V ocenjevanju imajo v Železnikih še nekaj prijav. Lado Koblar je prijavil izboljšavo pri valjanju navojev na gre-deh. Ocenjujejo, da bo skupni prihranek znašal okrog 15.000 dinarjev. Nekaj manjši prihranek, ki tudi še ni dokončno obračunan in ocenjen, bo temeljil na predlogu dveh avtorjev. Polde Torkar in Franc Tolar sta prijavila izboljšavo pri štancanju in prebiranju mazalnih obročkov. S spremembo sta dosegla zmanjšanje stroškov in olajšala delo. Stane Fleischman Mednarodni sejem Alpe—Adria na GR v Ljubljani je za nami. Že po tradiciji je predstavil nekatere dosežke sosednjih dežel, naših republik in pokrajin, prijateljskih mest, domačo in tujo turistično ponudbo, možnosti športa in rekreacije ter, kot vodilno razstavo — Človek in prosti čas. Uspel referendum v Iskri Commerce Delavke in delavci iz Iskre Commerce so se minuli torek, 30. marca 1982 z veliko večino odločili za sprejem petih pomembnih samoupravnih aktov, ki obravnavajo področje nagrajevanja in stanovanjske politike v tem kolektivu. Gre za Samoupravni sporazum 6 skupnih osnovah za delitev osebnih dohodkov, Pravilnik o osnovah in merilih za izplačilo povračil stroškov delavcem, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog v Iskri Commerce in povračil stroškov, ki se izplačujejo iz sklada skupne porabe, ter Pravilnik o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, dodatkov, nadomestil in povračil stroškov za delavce Iskrinih enot v tujini. Sporazum o reševanju stanovanjskih potreb delavcev ter spremembe in dopolnitve k Pravilniku TOZD in DSSS osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov. Spremembe vseh petih Samoupravnih dokumentov so terjali delavci Iskre Commerce sami, zanje so se odločile tudi družbenopolitične organizacije v tem kolektivu, obenem pa so bile pogojene s spremembami zakonodaje in Avtomatika v marcu na dveh sejmih V letošnjem marcu je bila delovna organizacija Iskra Avtomatika prisotna na dveh sejmih varilne opreme in sicer na sejmu ELECTREK 82, ki je bil odprt od L do 5. marca v Birminghamu in na HANDVVERKS MESSE (obrtniškem sejmu) v Miinchenu od 12. do 21. marca. Za prvega lahko trdimo, da je to edini letošnji angleški sejem, na katerem nastopa Iskra. S svojo udeležbo se je predstavila tudi delovna organizacija Avtomatika, ki je obiskovalcem prikazala osnovne elemente avtomatizacije in najvažnejše dosežke na področju varilnih naprav in zaščite. Z nastopom na obeh prireditvah smo v Avtomatiki želeli doseči zlasti: izvoz doma razvitih in narejenih naprav na angleško in nemško tržišče, hkrati pa: spoznati tržne zakonitosti tržišč, ki so specifične, prek angleškega trga prodreti na tržišče držav, članic Commonvveltha, predstaviti se kot kvaliteten proizvajalec tovrstne opreme ter navezati poslovne stike z uporabniki, trgovci.in tujimi proizvajalci varilnih naprav. Če se povrnemo na sejem v Birminghamu, je bil dobro obiskan, predstavitev razstavljene opreme je bila na dokaj visoki ravni, rezultati pa so naslednji: Iskrine naprave so se za to tržišče pokazale kot zelo zanimive, iz mesar sledi tudi potreba po intenzivni tržni akciji, hkrati pa se je potrebno zaradi velike fleksibilnosti ponudb izredne hitro prilagajati zahtevam tržišča. / Iskrino predstavništvo iz Londona se je na sami prireditvi izredno izkazalo. S svojim angažiranjem je lahko vzgled vsem ostalim predstavništvom. V Angliji pomeni dobro delo predstavništva tudi solidno in cenjeno podjetje — Iskro. Najstarejši in hkrati največji sejem obrti in opreme v Miinchnu je v letošnjem letu štel že 36. prireditev po vrsti. Na 85.000 kv. m zaprtih površin in 16.500 kv. m odprtega prostora je razstavljalo 1714 proizvajalcev in 565 zastopnikov, oz. trgovcev iz 48 držav. Kar 430 prošenj za sodelovanje pa je ostalo nerešenih. Iz matične države je bilo 1549 razstavijalcev, ostali od drugod. Od tega je bila obrtna dejavnost zastopana s 57,7%, industrija pa z 42,3%. Med slednje sodi tudi Iskra Avtomatika, ki je na sejmu sodelovala drugič. In sicer smo razstavljali naprave za varjenje in zaščitna sredstva. Obiskovalcev je bilo zelo veliko, kar smo pričakovali glede na širino uporabe razstavljenih predmetov. Vse, ki so si ogledali naš razstavni prostor, lahko razdelimo v dve skupini: — direktne kupce varilnih naprav — in trgovce, ki bi naše naprave prodajali na nemškem trgu Medtem ko smo prvi skupini dajali le potrebne splošne podatke o naših napravah, smo se aktivneje ukvarjali z drugo skupino. Rezultat teh pogovorov je bila ocena, da bi do konca letošnjega leta lahko na nemško tržišče plasirali približno 1000 naprav enega tipa. V bodoče pa še več, če bi se pojavili kot kvaliteten partner. Velika težava je le v tem, ker se na omenjenem tržišču pojavljajo cenene istovrstne naprave iz Italije, Madžarske in Tajvana, pred ka-tčrimi pa imamo prednost v kvaliteti izdelkov. Preostaja nam naloga, da v najbližnji prihodnosti proučimo vse ponudbe zainteresiranih trgovcev in hkrati ugotovimo možnosti za izvoz Iskrinih varilnih naprav. Peter Smodila družbenih dogovorom, hkrati Iskra Commerce pa jih je želela uskladiti tudi na ravni celotne sestavljene organizacije. Pri snovanju sprememb interne zakonodaje Iskre Commerce so želeli doseči predvsem to, da bi rešitve na področju delitve osebnih dohodkov bolj približali zahtevam in potrebam temeljnih organizacij in skupnih služb. Veliko zanimanje je seveda veljalo novemu vrednotenju del. Dosedanji način je slonel izključno na opisih del, ki pa marsikdaj niso bili realni, zlasti pa niso izhajali iz delitve dela. Večja pomanjkljivost je bila tudi v tem, da dela niso bila opredeljena po organizacijskih enotah. Po novem bo razvid del vseboval makro in mikro organizacijo z opisi in vrednotenji del. Osnovni cilj pri novem vrednotenju bo ta, da se bo v relativnih razmerjih povečala vrednost del dvema kategorijama, in sicer tistim, ki imajo težja dela in večji napor ter tistim, ki so odgovorni in samostojni nosilci komercialnih poslov. Pri stimulativnem delu osebnega dohodka v Iskri Commerce bo prav tako prišlo do nekaterih sprememb. Predvsem se bo zmanjšal vpliv osebne ocene na višino osebnega dohodka. Vrednost osnovne postavke se bo v prihodnje gibala med 85 in 90 odstotkov deleža pri osebnem dohodku, stimulativni del pa med 5 in 15 odstotki. Doslej je vrednost dela dosegla le 60% deleža v OD. V skladu s spremembami, katerih predlagatelj je bila Zvezna Gospodarska zbornica, bo nekaj sprememb tudi na področju nagrajevanja Iskrinih delavcev v INO-—mreži. Po novem pravilniku prispevka ter uspešnosti njihove enote in celotne delovne organizacije ter dodatkov in nadomestil. Ena izmed pomembnejših sprememb na področju povračil stroškov delavcem je tako imenovana znižana dnevnica. Nekatere spremembe so tudi pri stroških prevoza na delo, pri določanju višine regresa za letni dopust itd. Mnoge v Iskri Commerce še kako zanima reševanje stanovanjskega vprašanja. Pomembnejša novost je ta, da je lahko višina stanovanjskega posojila največ 35 odstotkov od vrednosti stanovanjske površine oz. 3 0 odstotkov od predvidenih stroškov pri gradnji ali prenovi. Kot že rečeno je referendum uspel. Od 2086 zaposlenih v Iskri Commerce se je referenduma udeležilo 1775 delavk in delavcev. Za spremembe omenjenih petih Samoupravnih aktov pa jih je glasovalo, odvisno od posameznega dokumenta, v povprečju okoli 70%. Lado Drobež r \ DOPISUJTE V ISKRO Kot običajno se je na tej prireditvi, bila pa je letos že enaindvajsetič, predstavila tudi Iskrina delovna organizacija Električna ročna orodja. Stojnico so imeli v hali C Gospodarskega razstavišča, predstavili pa so se na približno 70 kv. m. Seveda je bil tudi tokrat v središču pozornosti prikaz delovanja Iskrinih električnih ročnih orodij. V treh vitrinah so predstavili še Klip—Klap orodje, orodja za industrijo in obrt ter za gradbeništvo. Med novostmi so Številnim obiskovalcem prikazali tako imenovani instalacijski blok kot dopolnitev Klip—Klap delavnice, zatem novi kotni brusilnik, ki ima novo varnostno preklopno stika- Demomtracije električnega ročnega orodja. lo, obenem pa je tudi lažji ter sodobno in praktično oblikovan. Tretja novost so bili stroji za obdelavo lesa, ki jih je Iskra začela izdelovati v sodelovanju z firmo ELU. To so vibracijski brusilnik, nadrezkar ter novi tip krožne žage. Če se prav spomnimo, so te stroje prikazovali že preje, niso pa jih imeli v prodaji. Kot že rečeno, je bilo za prikaz delovanja naših električnih ročnih orodij, pa tudi za celotno stojnico med številnimi obiskovalci veliko zanimanja. Predstavili smo jim mnogo or< odij vedno pa ne vseh. Tako na prime) nekateri spraševali, kdaj bo i) Iskra izdelovati manjši skobeln^ i r hobi programa. Zdaj imajo v Kranj Se| proizvodnji le veliki skobelnik, pa$ z v je razprodan. ska Stojnica Iskrinih električnih roc orodij je bila že po tradiciji lepo kot;f vana in postavljena, za kar gre, ^ poudarili Iskrini razstavljale!, vsa P° vala Marketingu v Iskri Commerce, ; Lado Dro^ DO AVTOELEKTRIKA Zadnja seja KO sindikata Pta le. Ste 0p, spj boi d0’ liz; Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Iskre " ^ toelektrike Nova Gorica Drago Novak je povabil delegate in ji nike DPO prejšnji torek na zadnjo sejo, 24. po vrsti. V petek, 9. aprn ’ bila namreč konstitutivna seja KOOS na kateri so izvolili tudi o°.( vodstvo in novega predsednika, o tej seji pa bomo obširneje poroča naslednji številki našega glasila. sedstvo je na torkovi seji podprlo W \ V s f Ena izmed poglavitnih točk dnevnega reda je bil tudi program aktivnosti za volitve v samoupravne organe, TOZD, DSSS, DO in Iskra banko. Predsedstvo je po obrazložitvi vodje splošno kadrovskega sektorja Karla Brenčiča sprejelo in podprlo program aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti za nemoten potek volitev. Glede na to, da je predlog razpisa volitev za 6 maj je predsedstvo sprejelo stališče, da morajo izvršni odbori OO v sodelovanju s predstavniki ostalih DPO in z vodstvi tozdov takoj pristopiti k določenim aktivnostim tako da še do 10. aprila posredujejo zborom delavcev tozd in DSSS v obravnavo in sprejem listo evidentiranih delegatov. Najkasneje do 20. aprila pa je potrebno sklicati temeljne kandidacijske konference, na katerih je potrebno izvesti aktivnosti, ki so za to predvidene. Pred- predlog predstavnikov DPO na mvKONGRESNA dejavnost Delat '2 več in bolje tm $ssw» J »Glede na zaostreni gospodarski položaj in na dokaj številne spremljajoče Pfobleme je v tem času usmerjeno največ naših aktivnosti v reševanju tekočih problemov. Tako nameravamo komunisti DO Elektrozveze doprinesti svoj delež k predkongresni dejavnosti predvsem z boljšim delom na svojih delovnih mestih ter s kritičnejšim pristopom k odločitvam, ki so življenjskega Pomena za našo DO«, nam je dejal sekretar koordinator ZK DO Elektro-^eze, Franc Kmetič ter nadaljeval: vornost za našo neučinkovito organiziranost. Po svojih močeh si bomo prizadevali, da se z načrtovanimi sanacijskimi ukrepi te slabosti odpravijo. Podprli bomo vsa takšna prizadevanja v naši DO, pričakujemo pa tudi, da bomb z vsklajenim sodelovanjem zainteresiranih za boljše poslovanje tudi našli najustreznejše rešitve. DO KIBERNETIKA Začenja se akcija NNNP‘82 name “Seveda ne zanemarjamo gradiva iti zanim!,Jene8a 9' kongresu ZKS, saj z vpredfnJem spremljamo vse kar je bilo P;0dar Pa menimo, da je gospodarski da. dJ naše delovne organizacije tak, ■ongresnem obdobju izrečenega. .. vzviuvuv vt £,ainz.avijv iuiv nosti°rarno vezat' večino svojih aktiv niov v*- Opravljanje tekočih proble-ijecl’ k’ jih v naši DO ne manjka. 0 se srečujemo s pomanjkanjem j nif^^eriala ali z ugotovitvami, da se Wmj*"a.U d°v . . . - ■A ieaia Lnjaločlm se pogojem gospodar-zaC\ tinc ' Kar ze resno ogroža socialno var- inik ^t naših delav znali dovolj prožno prilagoditi K 11 aelavcev. ariju se n0rnunisti ne smemo dopustiti, da bi )aš£ ‘ 7 Vs nt ta položaj še poslabšal. Skupno t delavci 0c<\i' k P se neizknrišrp -----v DO moramo poi- roC"1' Pr,'n ^.^izkoriščene možnosti ter tako zasn pra^.rečiti, da bi se nam določene neka*5 |e J ne odločitve v preteklosti ponovi-a P° j š,ev..u mislim na sprejemanje večjega ’rce'j opr'a .nal°g, kot smo jih sposobni ; spg, 111 ter na nujno zavračanje neper-b0mtIVnih programov. Komunisti n.Zato težili, da bodo vse odločitve Seveda nas na tem področju čaka še veliko dela. OO ZK morajo zato oblikovati svoje sklepe in stališča ter pri njihovi uresničitvi potem vztrajati. Predhodno bo sicer nujno treba prisluhniti vsem težnjam, toda končne odločitve moramo sprejemati samostojno, brez kakršnihkoli vplivov osebnih interesov ali zunanjih pritiskov. BČ Komite za SLO in družbeno samozaščito v Iskri Kibernetiki je že obravnaval letošnji program aktivnosti v akciji Nič nas ne sme presenetiti, ki ga bo sprejel delavski svet delovne organizacije. Tokrat bomo dali poudarek prometni in požarni varnosti. Dosedanji dve akciji NNNP sta veliko prispevali k podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Z nadaljnjimi akcijami moramo svojo zavest, pripravljenost ter obrambno in safnozaščitno sposobnost še okrepiti. Neposredni cilji letošnje akcije so: Franc Kmetič. dov i • 0 tez**1, da bodo vse odločitve liza° • P°dkrepljene s strokovnimi ana- Zavzemamo se tudi za ugotavljanje osebne odgovornosti in to tako delavcev v proizvodnji, kot naših vodilnih in vodstvenih delavcev, ki nosijo odgo- Usposabljanje za civilno zaščito. -AV dsfi Isk 3 na^ c'*j Pa Je gotovo istoveten z -■ 11,0 naravnanostjo in vključeva-mednarodno trženje, skladno z di6?v u bentmi potrebami. Dosedanji štu- Zadnja seja KO sindikata (Nadaljevanje s 4. strani) Pr6dlagan Branko Mlakar, v odbor za Nništ Qa 'Sivo Peter Černič, v odbor za or-Od^acij0 in informatiko Niko Trošt, v °dboi za finance Jože Daskobler, v izobraž 'r za kadrovsko socialne zadeve in °dbor evanje Milenka Konjedic ter v za kvaliteto Andrej Platiše. 0, nadaljevanju seje je predsedstvo .J^navalo tudi predlog plana potreb je 5tdaskuPne porabe, s predlogom se nav rinial° in 9a posredovalo v obrav-nQv° *n sprejem samoupravnim orga-b! ?■ Obenem je dalo predsedstvo po-o ustrezni strokovni službi, da n6ISce možnost oblike in načina enot-pa jubilejnega obeležja delavcev ueiov- ^ a * i d,vne organizacije Avtoelektrike, saj v 10 ugotovljeno, da se delovni jubileji posameznih tozdih različno obeležu- Pozitivno mnenje so izrazili člani predsedstva tudi k predlogu zbiranja denarnih sredstev za izgradnjo ambulante v občini Aleksandrovac, saj je Nova Goriča pobratena s tem srbskim mestom. V zvezi s pripravami na konstitutivno sejo konference OOS pa je predsednik Drago Novak podal predlog o sklicu konstitutivne seje, ki je bila v petek, 9. aprila. Istočasno pa je predsedstvo ugotovilo, da je razvidno iz sklepov izvršnih odborov OOS, daje bil osnutek Pravilnika o organiziranju in delovanju Konference OOS ISKRE — Avtoelektrike obravnavan v vseh tozdih in DSSS in ker v času javne razprave ni bilo bistvenih pripomb, ga posreduje v prečiščenem besedilu konferenci OO v obravnavo in sprejem. Tomo Križnar, diplomirani ekonomist: Odpirajo se stvari, ki jih mislim uporabiti kot orodje za razumevanje stvarnosti okrog nas v gospodarstvu v inozemstvu in doma. Gotovo smo v dosedanjem študiju že mnogo pridobili, popestrili in dopolnili pa smo znanje, ki ga že imamo. Mislim, da sem svoje »ekonomsko vedenje« kar precej'dopolnil. Predvsem pa mi je všeč, da Iskra, kot svetovna firma posreduje gledanje in potrebe sveta s stališča Iskre. Kot Iskrin delavec zelo rad slišim o izkušnjah pa tudi uspehih in neuspehih naših Iskrinih ljudi v zunanji trgovini. Gotovo je tako posredovanje dragocena »varovalka« pred grenkimi spodrsljaji. M.R ' Zadnje seje sindikata DO Avto elektrika. preprečevanje vedno večje materialne škode, ki nastaja zaradi požarov, prometnih in drugih nesreč, uspešnejše odpravljanje posledic nesreč ter zmanjšanje števila človeških žrtev. Spodbu-. janje .varnostne kulture, oz. pripravljenosti. za spoštovanje predpisov, pravil in varnostnih ukreppv ter zaostritev odgovornosti za upoštevanje pravil pa so dolgoročnejši cilji akcije. Izčrpnejšo informacijo o načrtovanih aktivnostih v letošnji akciji bomo objavili v prvi številki glasila »Kibernetika«. Kratek pregled aktivnosti pa bo zanimiv tudi za delavce ostalih organizacij: — do 30. aprila bodo ažurirane varnostno—politične ocene v vseh TOZD in delovnih skupnostih, ki bodo osnova za nadaljnje delovanje, usmerjanje in ukrepanje vseh dejavnikov s področja SLO in samozaščite — ažuriran bo tudi obrambni načrt glede na novo organiziranost Iskre — dopolniti bo treba vse požarno—varnostne načrte in izdelati ocene požarne ogroženosti — delavci bodo seznanjeni s pravilnikom o varstvu pred požarom, organizirani bodo prikazi uporabe gasilnih aparatov, pregledane bodo vse gasilne naprave in orodja — z očiščevalno akcijo bomo na področju Savskelokezmanjšali nevarnost požara v delovnih prostorih in skladiščih (plini, kemikalije idr.) — organizirali bomo razna predavanja za večjo samozaščitno osveščenost zaposlenih (poslovna skrivnost, požarna preventiva, prometna varnost idr.) — za člane komiteja za SLO in družbeno samozaščito, člane vojnega odbora pri sindikalni organizaciji bo izveden strokovni seminar — nadaljevalo se bo usposabljanje članov enot civilne in narodne zaščite — osnovne organizacije ZSS, komiteji za SLO in družbeno samozaščito v temeljnih organizacijah in DO bodo spremljali poslovanje, odpravljanje zastojev v proizvodnji in sprejemali ustrezne ukrepe za nemoten potek pfoizvodnje. To je seveda le delček vseh nalog, ki nas čakajo v letošnjem letu. K boljšim rezultatom in večji obrambni pripravljenosti bodo morala svoje prispevati tudi sredstva obveščanja. Delavci so na splošno še premalo seznanjeni s pravicami In dolžnostmi na področju obrambe in samozaščite. Zato naj se v letošnjo akcijo aktivno vključijo tudi vsi nosilci obveščanja in odgovorni delavci v TOZD, DS in DČ in sicer z vzpodbujanjem in poročanjem o aktivnostih v svojih okoljih ter s posredovanjem podatkov in informacij, ki bodo prispevale k večji usposobljenosti delavcev za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru nesreč, požarov ipd. A. Boc Linije preveč obremenjene Naše poslovanje je tesno povezano z uporabo telefonskih storitev. Iskrini poslovni partnerji in drugi zunanji uporabniki se večkrat pritožujejo, ker ne mo-ejo ali le težko vzpostavijo telefonsko zvezo z Iskro v Kranju. Naročniška telefonska centrala v Iskri v Savski loki v Kranju je preobremenjena; do nedavnega je zajemala tudi vse naročnike iz temeljnih organizacij na Laborah. S 15. marcem letos je bila vključena v omrežje nova naročniška centrala EPABX 300 v Iskri na Laborah. Nanjo bodo postopno priključeni naročniki TOZD TEA, ATC in Tovarne računalnikov. Obremenjenost central pa ne bo nič manjša, če uporabniki telefonskih storitev ne bodo spremenili svojih navad. Dušan Jeraj, ekonomist: Delam v komerciali Industrije elementov. Med šolanjem sem srečal že mnogo primerov, ki sem jih zlahka apliciral na svoje dosedanje delo. Zlasti stališča Iskre v mednarodnem trženju so zelo strokovno in praktično postavljena. Če pa apliciram Iskrina izvozna prizadevanja na področje elementov, moram reči, da je na svetovnem trgu, zlasti v razvitih deželah recesija. Zato je Iskrina naloga energičen prodor v dežele v razvoju, kjer so boljše možnosti pa tudi ugodna politična klima. Žal pa so te dežele zelo majhen porabnik elementov, saj ni finalistov, ki bi jih vgrajevali. Zato se kaže večja in široka, toda zahtevna naloga: v dežele v razvoju ponuditi kompletne sisteme in knovv — how posle z elementi, podsistemi in sistemi. Tako bi razširili trg v te dežele in dosegli veliko afirmacijo Iskre. Stara telefonska centrala v Savski loki ima 4o pozivnih in 20 izhodnih telefonskih linij. Nanjo je priključenih okrog 1.100 telefonskih priključkov, število priključenih aparatov pa je trikrat večje. Centralo so večkrat dograjevali, nazadnje predlanskim. Marsikdo nam očita, da proizvajamo telefone in centrale, doklicati pa nas je tako težko. Problem je res občuten. Kaj lahko storimo za njegovo omilitev? Tisti naročniki, ki lahko sami vzpostavljajo medkrajevne, krajevne in mednarodne telefonske zveze, naj jih ne naročajo v centralo. Medtem ko telefonistke iščejo zveze, ne morejo spreminjati zunanjih pozivov. Morali bomo zmanjšati število pogovorov in jih tudi skrajšati. Večja varčnost je nujna, saj so nas lani te storitve stale 15 milijonov din, tovrstni preveliki stroški zmanjšujejo naš dohodek. Ugotovljeno je tudi nepoznavanje bontona pri telefoniranju: na opozorila telefonistke, da je treba prekiniti zvezo zaradi zunanjega pogovora, se delavci sila nevljudno in nekulturno oglašajo in neradi položijo slušalko - centrala pa je medtem zasedena. Na obisku v naši telefonski centrali smo se prepričali, da je stanje res nevzdržno. Telefonistke le redko najdejo trenutek, da si za hip oddahnejo, njihovo delo je namreč zelo utrujajoče in jih psihično zelo izčrpa. V teh dneh so še bolj zasedene, saj morajo delavcem pojasnjevati način vzpostavljanja prečnih zvez v tovarne na Laborah in obratno. Na novi pozivni številki centrale na Laborah (28-861 in 28-879) se zunanji uporabniki še dolgo ne bodo navadili, saj staro številko 22-221 znajo na pamet. Poleg vsega morajo v centrali posredo- KARLU ZADRA2NIKU V SLOVO ti (Nadaljevanje na 6. strani) Povzpel se je na Triglav, ponovil vse ture, obiskal .vse kraje, kjer je v mladostnih letih planinaril in potoval. Izpolnila se mu je tudi želja, da si je ogledal Iskro, spoznal njen vzpon in razvoj tovarne, kjer je delal pred odhodom v tujino. Ko je zadnjikrat odhajal v svojo drugo domovino, se je od vseh poslovil. Spomnil se je tudi vseh, ki jih ni utegnil obiskati, Kot bi slutil, da se zadnjič videva s svojimi bližnjimi, s prijatelji in znanci, z vsem, kar mu je v mladosti priraslo k srcu in ostalo nepozabno. Že v rani trpki mla dosti se je prebijal z marljivim delom. V tujini je preživel hudo nesrečo pri delu. Z močno voljo se je boril proti poklicni bolezni, delal je v rudniku azbesta. Te sodobne in zahrbtne bolezni ni premagal. Odšel je, za vedno nam bo ostal spomin na dobrega sodelavca, prijatelja in znanca. Prijatelji in sodelavci. Kako so lani poslovali v DO Elektrozveze V primerjavi z gospodarskim načrtom za leto 1981 smo v preteklem letu poslovali takole (DO): v 000 din PLAN DOSEŽENO Celotni prihodek (eksterni) 974.617 958.369 Dohodek 587.029 568.157 Skupni skladi 95.226 50.362 Izguba 17.738 57.799 Število zaposlenih 1458 1440 Izplačani OD 277.626 277.919 Doseženi izvoz 152.989 127.370 Poprečne zaloge 477.950 555.396 Temeljne organizacije so poslovale v dokaj težkih pogojih, predvsem zaradi uvoznih omejitev, osnovne značilnosti poslovanja TOZD v letu 1982pasona-slednje: TOZD Antene in navigadjaje za načrtom celotnega prihodka zaostala za 6%. Neenakomerna realizacija med letom in neugodne prodajne cene so glavni razlogi — poleg zaostanka v načrtu prodaje, da je TOZD ustvarila nižje sklade od planiranih; TOZD Elektronika je presegla načrt prodaje za cca 16 % in se v celoti držala določil načrta, glede stroškov, zaposlovanja, višine osebnih dohodkov, dinamike prodaje in ostalih elementov gospodarjenja. Odraz discipliniranega poslovanja je viden v višini doseženih skladov. Možnosti za še ugodnejše poslovanje so v povečevanju obsega poslovanja, za kar obstajajo tržne možnosti in v boljšem gospodarjenju z zalogami repromateriala, kjer TOZD presega planske normative; TOZD Komerdala je poslovala v okviru določil gospodarskega načrta in s skrbnim nadzorom nad stroški poslovanja ter nad zaposlovanjem ustvarila enake sklade, kot so bili planirani; TOZD Proizvodnja mehanskih delov je za 8 % presegla plan prodaje, predvsem z realizacijo storitev izven delovne organizadje. Stroški in dajatve iz dohodka so v mejah načrta, skladi pa so ob realnem izkazu stanja zalog celo nekaj višji od planiranih. Možnosti za boljše uspehe te TOZD so v povečanju obsega poslovanja, saj draga osnovna sredstva z naročili v naši DO niso do kraja izrabljena; TOZD Servis poslovnih stavb je znatno presegla načrt realizacije (za 36,7 %), močno pa zaostal pri ustvarjenih skladih. Nedvomno je, da se v rezultatih te TOZD izkazujejo vse največje podražitve (energija, PTT, storitve) in da del teh podražitev pokriva TOZD tako, da se odreka akumulaciji; TOZD Telefonsko telegrafski sistemi je zaostala za načrtom celotnega prihodka za 9 %, ob tem pa del realizacije izvira iz preteklih let (plačana realizacija iz leta 1981, izredni dohodki). Temeljna organizacija je nadaljevala z razčiščevanjem zalog v skladu z obstoječo zakonodajo (vkalkulirani osebni dohodki v zalogah, dvakrat knjižene fakture). Zaostanek pri realizaciji plana prodaje je posledica neizravnane uvozno — izvozno bilance TOZD, premajhnih kapacitet in težav v razvojni in tehnološki obdelavi izdelkov. Skupna posledica na eni strani zaostanka za planom prodaje, na drugi pa strogega razčiščevanja v stanju zalog, je poslovna izguba te TOZD v višini 32,7 mio din; TOZD Usmerjene zveze, ki uvaja nove izdelke, je sicer načrtovala, da bodo stroški uvajanja nove proizvodnje večji od dohodkov v letu 1981, vendar je izguba v letu 1981 večja od planirane za 7,4 mio dinarjev. Razlogi za tak rezultat v zaostanju pri razvojnih nalogah, v nizkih cenah v poslovanju z JNA in v neugodni strukturi prodaje, ki je sicer večja od načrtovane za 12,6 %.; TOZD Radijske zveze je poslovala v okvirih plana celotnega prihodka, pre- LINIJE PREVEC OBREMENJENE cej pa je presegla postavke dajatev iz dohodka in načrt izplačila osebnih dohodkov, TOZD posluje z znatno večjimi zalogami od planiranih (preseganje normativa zalog, repromateriala, predvsem pa gotovih izdelkov), kar je gotovo vplivalo na slabšo ustvarjeno akumulacijo od planirane; Delavna skupnost je izkazala višje stroške od planiranih predvsem na račun višjih stroškov zunanjih storitev ter nekaterih neplaniranih del, glede zaposlovanja, osebnih dohodkov in izplačil iz skladov pa je ostala v mejah plana. Ob skupni izgubi 57,799.000,00, ki je bila izkazana v temeljnih organizacijah »Telefonsko in telegrafski sistemi« ter »Usmerjene zveze« in katere z ustvarjenimi sredstvi delovne organizacije ne moremo pokriti, moramo celotno poslovanje leta 1981 oceniti kot uspešno in ga obravnavati z vso resnostjo in kritičnostjo. Takoj smo začeli z izdelavo Temeljev sanacijskega načrta DO Elektrozveze, ki jih je delavski svet DO obravnaval na seji dne 25. 02. 1982 in ki poudarjajo glavne kratkoročne razloge izgub: — premajhna zasedenost zmogljivosti in prehod na nove programe — počasnejša rast cen od gibanja stroškov — zamude pri izpolnjevanju obveznosti do JNA — premajhne ali neustrezno usmerjene zmogljivosti, napake v planiranju in slabe povezave služb — pomanjkanje deviznih sredstev za uvoz repromateriala in omejene možnosti povečevanja obsega poslovanja. Posebno pozornost pri obravnavi poslovanja v letu 1981 zaslužijo težave pri uvozu repromateriala. Program naše delovne organizacije ni bil usmerjen v izvoz, saj smo za širšo skupnost večje učinke dosegli s'proizvodnjo izdelkov, ki nadomeščajo in zmanjšujejo uvoz. Vendar pa ta ugotovitev ne opravičuje premajhnih prizadevanj, da bi izravnali uvozne možnosti in možnosti pridobivanja deviz, ker je bila v zadnjih 2 letih poudarjena naloga v naših načrtih, kot tudi v družbenih gospodarskih usmeritvah. Največ smo na tem področju naredili pri povečevanju izvoza, vse premalo pa pri zniževanju uvoza, usmeritvi programa v izdelke, ki zahtevajo manj uvoza in pri prizadevanjih, da bi povečali plasma kupcem, ki lahko zagotove preskrbo deviz za uvoz repromateriala. Izguba v dveh temeljnih organizacijah v skupni višini 57,799.000,00 in težave pri uvozu repromateriala (z vsemi posledicami za potek proizvodnje in likvidnost) pri vseh TOZD (razen Usmerjenih zvez in Anten in navigacije) le ne smejo prikriti naporov in uspehov v poslovanju leta 1981: Metod Kačič. — dosegli smo načrt celotnega prihodka in znižali terjatve — naraščanje zalog je znatno počasnejše kot naraščanje celotnega prihodka — izpolnjevanje obveznosti za potrebe oboroženih sil je boljše tako, da smo znatno zmanjšali zaostanke v proizvodnji za potrebe JNA — gibanje zaposlenosti in povečevanje sredstev za osebne dohodke ostaja v mejah načrtov V sanacijskemnačrtu,katerega morata izdelati temeljni organizaciji z izgubo, zaradi povezanosti v poslovnem procesu pa bo načrt obdelan na ravni delovne organizacije, bodo določene glavne smeri delovanja v letu 1982 in v naslednjih obdobjih: — v letu 1982 je treba s kratkoročnimi ukrepi zagotoviti pozitivno poslovanje. Podrobna določila vsebuje gospodarski načrt za leto 1982, ki je v postopku sprejemanja; — dokončati je treba investicije, ki so pogoj za uspešno proizvodnjo za izvoz in za potrebe JNA in ki omogočajo smotrnejšo organizacijo delovnega procesa; izdelki za potrebe JNA, kjer je naša delovna organizacija določena za nosilne programe, imajo še naprej vso prioriteto. Nujno je treba zmanjšati zamude pri začetku proizvodnje teh izdelkov. Program za potrebe OS ima prednost tudi zaradi zagotovljenih deviznih in finančnih virov; dopolniti je treba organiziranost, samoupravno in poslovno v naši delovni organizaciji. Skoraj 3-letne izkušnje v poslovanju delovne organizacije Elektrozveze nedvomno kažejo nepovezanost TOZD skupnega pomena in finalistov, nepovezanost nekaterih poslovnih procesov (planiranje, trženje), razdrobljenost razvojnih skupin, premajhne možnosti vsklajevanja programov med temeljnimi organizacijami. Očitno je tudi, da bi bilo md-goče z nadaljnjimzdruževanjem nekaterih funkcij, oz. programov zniževati stroške, očitno pa je tudi neskladje med strokovnimi službami, med poslovodnim odločanjem ter med razdelitvijo odgovornosti; med operativnimi nalogami za leto 1982 in 1983 je vsekakor najvažnejša zagotovitev vsaj minimalnih možnosti za uvoz repromateriala. V kratkoročnem delovanju poslovodnih organov mora biti tej nalogi dan izjemen poudarek. Metod Kačič član KPO za gospodarjenje »V ^ 1 — (Nadaljevanje s 5. strani) vati telegrame in oglaševati prek ozvočenja. V kranjski Iskri imamo tudi druge zveze, kot je teleks, ki pa ga žal premalo uporabljamo, po drugi strani pa ne znamo pisati kratkih in jedrnatih sporočil, ampak uporabljamo v teleksih vrsto nepomembnih in odvečnih besed. Skratka za hitrejše vzpostavljanje telefonskih zvez in razbremenitev central in dela naših telefonistk smo odgovorni vsi uporabniki telefonskih storitev. Upoštevajmo tudi višje cene telefonskih storitev. Alojz Boc TOZD TV PRŽAN Štirje člani ZB odšli v pokoj Aktiv ZB TOZD—TV Pržan je ena izmed družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo z namenom, da s svojim tradicij NOB, medsebojnih odnosov in razvijanju samoupravne politične skupnosti. delom prispeva k razvoju temeljne or- Žalpa je to organizacija, ki se iz leta v ganizacije, predvsem pa k razvijanju leto številčno zmanjšuje. Število članov DO ŠIROKA POTROŠNJA Rezultati volitev znani Volilna komisija je tudi v okviru Široke potrošnje zaključila svoj6 delo tako, da so izidi glasovanj za delegate samoupravnih organov de-lovne organizadje in SOZD Iskra znani. Po pregledu poteka volitev j6 komisija (sestavljali so jo: Janez Skok, Železniki, Stane FleischmaA DSSS, Tone Lavtar DSSS, Majda Rant, DSSS, Danilo Zorman, Pržan in Mirko Rajšek, TGA Reteče) ugotovila, da težav in večjd1 napak pri volitvah ni bilo. Nekoliko se je zapletlo le v TOZD Montaža v Sp. Idriji, vendar obseg nepravilnosti ni bil tolikšen, da bi vplival na končni izid volitev. Novoizvoljeni člani delavskega sveta Široke potrošnje so tako: TOZD TV Pržan — Franc Gosar, Silva Mihelčič, Marjan Petrič in Ciril Strojine. TOZD Sprejemniki, Sežana — Miran Tavčar, Franc Bonča in Marjan Može TOZD Antene, Vrhnika — Darja Horvat in Janez Sternen TOZD Elektromotorji, Železniki — Franc Kavčič, Jože Prezelj, Janko Šmid in Alojzij Megušar TOZD Montaža Spodnja Idrija — Darinka Levac, Liljana Šinkovec in Stanislav Kokalj 1 TOZD TGA, Reteče — Bogdan Kolenc, Danilo Kranjc in Miroslava Šmi' tek. TOZD Prodaja, Ljubljana — Stane Koprivnikar in Franc Mullner TOZD .Razvojni institut Ljubljana — Karel Kardoš in Jože Trojar DSSS Škofja Loka — Robert Deželak in Nada Klučar. Člani odbora za samoupravni delavski nadzor delovne organizacije Široka potrošnja pa so: Bosiljka Lampič (TOZD TV Pržan), Franko Kranjc (TOZD Sprejemniki, Sežana), Janez Menard (TOZD Antene, Vrhnika), Marjan Kramar (TOZD Elektromotorji, Železniki), Tomo Tušar (TOZD Montaža Spodnja Idrija), Franc Langerholc (TOZD TGA, Reteče), Albin Pahor (TOZD Prodaja, Ljubljana), Rudi Writzl ( TOZD Razvojni institut, Ljubljana) in Amalija Ambrožič (DSSS Škofja Loka). Delegati v delavskem svetu SOZD Iskra, ki so jih tozd Široke potrošnje izvolili na volitvah, 11. marca: Matjaž Eržen (TOZD TGA, Reteče), Marti1* Lazar (TOZD Montaža, Spodnja Idrija), Franc Kavčič (TOZD Elektromotorji, Železniki), Rado Kokalj (TOZD TV, Pržan), Miran Tavčar (TOZD Sprejemniki Sežana). Delegata Široke potrošnje v odboru za samoupravni delavski nadzor SOZD Iskra sta Rado Lisjak (TOZD Razvojni institut, Ljubljana) in Albin Pahor (TOZD Prodaja, Ljubljana). Delegati Široke potrošnje \ zboru interne banke SOZD Iskra: Danica Avguštin (TOZD TGA, Reteče), Marina Kolenc (DSSS, Škofja Loka), Eva Košuljandič (TOZD TV, Pržan), Valentina Nastran (TOZD Elektromotorji, Železniki) in Silvo Penko (TOZD Sprejemniki, Sežana). Delegat Široke potrošnje v odboru za samoupravni delavski nadzor Interne banke Iskra je Breda Škraba (TOZD TV, Pržan). —s ŠIROKA POTROŠNJA Med prazniki v Števerjan! Števerjan, gostoljubna vasica onstran italijanske meje, je eno od zadnjih oporišč slovenskega duha izven matične Slovenije. Na vrhu enega izmed številnih vinorodnih briških gričev, 7 kilometrov oddaljenega od Gorice, živi 850 prebivalcev, Slovencev, med katerimi zastopnikov drugih narodnosti domala ni. Narodnostna manjšina Slovencev si je v Števerjanu izborila precej pravic. Kraj ima status samostojne občine, osnovno šolo, kjer Slovence poučujejo v slovenskem jeziku in ponosen spomin na 2. svetovno vojno, ko je vsaka druga hiša dala partizana. Današnji Števerjan je po vsej Italiji poznan kot vinoroden kraj, števerjan-ski Tokaj, Savi njon, Pinot so imena, ki poznavalcu dobre kapljice veliko povedo. V Števerjanu pasodomatudičešnje, ki jih prideluje jo marljivi domačini. Ti se poleg rednega dela v vinogradih in sadovnjakih radi zbirajo in * * * * v prostem času organizirajo različne prireditve. Ena izmed takih je vsakoletni spominski pohod po poti dveh spomenikov NOV. Eden je na italijanski strani v Števerjanu (v vojni je od takratnih 600 prebivalcev padlo kar 54 domačinov!), drugi pa na jugoslovanski, v vasi Gonjače. Sindikat Široke potrošnje je letos sklenil, delavcem predlagati udeležbo na tem pohodu, ki bo 2. maja. S tem bi dosegli dvoje — z množično udeležbo bi podprli prizadevanja domačinov za ohranitev slovenstva na tem, kulturno ogroženem področju,Iskraši pa bi lahko prijetno prebili enega izmed prazničnih dni na rekreacijskem pohodu, med slikovitimi briškimi griči, poraslimi s trtami. Pohod se bo pričel (po našem času) ob 8.30 v Števerjanu, predvideni pa sta dve dolžini — 10 in 20 kilometrov; komur pa je tudi to preveč, bo lahko počakal kar na mestu kasnejših kulturnih nastopov. Organizator pohoda je kulturno društvo »Briški grič« iz Števerjana, v okvir te prireditve pa sodi tudi predvidena razstava fotografij iz kraškega podzemlja (ki jo organizira TOZD Sprejemniki iz Sežane) pa vrsta kulturnih nastopov in vsakoletna razstava števerjanskih vin. Za Iskraše je predvideno tudi kosilo, ki bo skupaj s spominsko kolajno veljalo 300 dinarjev. Prevoz bodo organizirale posamezne osnovne organizacije sindikata samostojno, okvirno število prijavljenih pa naj sindikalni poverjeniki sporočijo glavnemu organizatorju v TOZD TGA, Reteče (Anton BLAZNIK), telefonska številka 064—61861. iiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimmimiiimiiiiimmiimiiimiii TOZD ANTENE, VRHNIKA našega aktiva se je v nekaj mesecih zmanjšalo za 4 člane tako, da nas je sedaj le še 10. Zapustili so nas naslednji člani: Janez Gubane, Aldo Kovačič, Zorka Pavšič in Boris Vučič. Kot otroci proletarcev so že v zgodnji mladosti občutili vso krivico, ki se je godila delavskemu razredu, zato so se že v začetku okupacije aktivno vključili v delo OF, kasneje pa še v vrste NOB. Po svobodi, oz. demobilizaciji so se aktivno vključili v izgradnjo domovine. V TOZD TV Pržan so bili aktivni delavci na vseh področjih delavske samouprave in bili vzor drugim delavcem. Pri vsem tem so se izčrpali in so nekateri morali zaradi slabega zdravja predčasno v zasluženi pokoj. Aktiv ZB se je od vsakega ustrezno poslovil in jih obdaril s knjigami založbe »Borec«, kar bo vsakemu posamezniku ostalo v trajnem spominu. Srečko Mihelčič Obravnavali kongresno gradivo (Nadaljevanje na 7. stra C s sai ofc na N; sk čl; ki (g ii) ni Ih va di zv n< ki di k; pl na V( vc kt na or di ne P< ni n; Pi iji 1 h. Osnovna organizacija ZK * Vrhniki, v Tovarni anten i** .|_ tenskih naprav je res maloštC” na, a zato toUko bolj de!av^ Predvsem zato smo se odl«*11 da jih povprašamo po dejala stih pred kongresom slovenj komunistov, saj so se nanj f>pc ^ nrinravtiati med nrvimi V Š**0 pripravljati med prvimi v . potrošnji! V skladu z dogovorom v občini Vri1 nika, so si delo razdelili tako, da so p0- rafli) Obravnavali kongresno SKadivo ISKRA — INVEST SERVIS jih te- ivi sti 'C' ce ko n-o-a-t v ov DO o- bo bo il- ed o- ita o- il- idi ra na ve- a- o- V (Nadaljevanje s 6. strani) 0b-;ezn‘ člani in osnovne organizacije v nat 'ni *3reuč'li posamezna gradiva in jih Na na s^uPn*h sestankih obravnavali, sb Sestanek, kjer so kongresno gradivo g Pn° obravnavali, so povabili tudi ki ZK Droga, iz delovne enote, r eluje na Vrhniki. Krog sodelujočih .. e za dve majhni osnovni organizaci-n° tako tudi številčno okrepili, nih azPrav° so opredelili po posamez-ljZj Poglavjih, ki so jih podrobneje ana-Var Posamezniki. Tako so obravna-dr^aloge komunistov pri nadaljnjem Zv zbenoekonomskem razvoju, pri ra-Ju političnega sistema socialistič-, ga samoupravljanja, pri razvijanju in dreP'tv' splošne ljudske obrambe in jg^bene samozaščite; pogovarjali so be° vtijučevanju v mednarodne druž-se f,0e^on°mske in politične odnose ter tj£ ogovorili o nalogah pri idejnopoli-'"Un'111 *z°braževanju in delovanju ko- z obravnavanju predloga resolucije ■ kongres so upoštevali tudi stanje v domači TOZD. Ugotovili so vrsto problemov, ki zavirajo uresničevanje gospodarske stabilizacije. Njihov proizvodni program je izvozno nezanimiv, v proizvodnji so na dnevnem redu težave zaradi pomanjkanja repromaterialov. Tudi v Tovarpi anten dnevno beležijo zahteve dobaviteljev surovin po devizni soudeležbi za domače materiale. Ob tem so poudarili nujnost realnega načrtovanja investicij v izvozno usmerjeno proizvodnjo, se pogovarjali o problemih pri združevanju dela in sredstev v okviru Iskre in seveda še o vrsti težav, ki označujejo vsakdanjik. Tako so v ospredje postavili zahtevo po večanju vpliva delavcev pri ustvarjanju in razporejanju dohodka, pri zvestejšem in odgovornejšem razvijanju delovanja delegatskega mehanizma, se opredelili za boljšo povezanost med TOZD materialne proizvodnje in zdravstveno službo, da bi zmanjšali bolniške odsotnosti z dela itd. Ob tej priložnosti so obravnavali tudi potek nedavnih delegatskih volitev in ga pozitivno ocenili. SF feriti bodo posodobili 'n razširili tovarno TOZD Feriti v Stegnah je že znana po nagli rasti proizvodnje in po uspešnem uveljavljanju na zunanjih trgih. Ta 330 članski kolektiv je z veliko prizadevnostjo in močnim izkoristkom vseh sedanjih zmogljivosti, a tudi s solidnim nastopom v izvozu, pripravil pogoje, da naredi daleč več, saj ima za to strokovni kader in dobre izkušnje. Zato so se odločili za investicijo, ki bo v kratkem stekla. Investicijske priprave so se zavlekle Dr>r bobri dve leti tako, da so elaborat bčno delali trikrat. Treba je bilo vo^č dodajati vse več informacij, do-Vo eni 'n mnenj. Delo okrog investicije ko,,' ,.'lvest'cijški tim, sestavljen iz stro-n Va'h ljudi: tehnologov, planerjev, fi-enikov in gradbenikov iz delovne ^Sanizacije in TOZD. Timu predse-Je Dušan Dolničar, ki nam je povedal ^ganizacije in TOZD. Timu predse-nJ6 ^u^an Dolni kai podatkov, nvesticija je predvsem namenjena leg abljanju obstoječega proizvod- programa proizvodnje feritov in JaoVi'ih komponent in delno novemu Ijivo f(°gfarnu ter seveda povečanju zmog- °sti. Feritna jedra so namreč vse bolj iskano blago na domačem trgu in na svetovnih trgih imajo dobro konjunkturo. Tako so investicijo pripravili s tehnološkimi in tržnimi analizami. Elaborat je pripravljen tako, da bo oprema po večini domača in je tako tudi s te strani stabilizacijski. Ob tem pa so seveda dali prednost sodobni tehnologiji ter aganžirali najboljše dobavitelje in izvajalce del. Po vseh pripravah na strokovni ravni in po verifikacijah v delovni organiza-diji in SOZD Iskra je elaborat verificirala tudi Republiška komisija za investicije lani decembra. Že februarja pa so dobili sklep Ljubljanske banke — Gospodarske banke o kreditiranju. S tem je bil pripravljalni del končan. Že 18. januarja pa so formirali prej omenjeni tim za izvedbo investicije v Feritih. Investicijski tim se tedensko sestaja in je v zadnjih operativnih pripravah. Vso skrb posvečajo pravočasni izvedbi pa tudi temu, da ne bi prihajalo med izvedbo do korektur, da bi seveda ostali zvesti najcenejšim možnostim, oz. čim večji racionalizaciji. Trenutno tim ureja še zadnje formalnosti okrog preskrbe sredstev, od kreditov do lastnih sredstev in garancij. ” V' * lnvesticijski tim v Feritih K ”s a sif itev* avi* loč'6, nst*6 triče Vrh' op0- trati) Vsi načrti so izvedljivi, če se jih lotimo resno »Kljub stabilizaciji in omejitvam investicij, je vsak dober projekt možno uresničiti, če je gospodarsko utemeljen in če je resna volja pri investitorju.« Tako pravi vodja Biroja za projektiranje investicij, diplomirani ekonomist Metodi j Rigler, ki dela na investicijskih elaboratih v Invest servisu. O tem smo se pogovarjali z njim. Vi pripravljate ekonomski del investicijskih elaboratov. Ali bi nam povedali, kako elaborat nastane? Vsak investicijski elaborat naredimo predvsem na podlagi tržne analize. Ta raziskava trga mora biti vsestranska in tudi strokovno utemeljena. Zadnji čas pa je še poseben poudarek na možnosti izvoza bodoče proizvodnje. Izvozna usmerjenost je namreč bistven pogoj, da je investicija izvedljiva. Kriterij za višino izvoza je precej zahteven. Da se lahko reče, da je bodoča tovarna ali tehnološki proces izvozno usmerjen, je bila lani zahteva, da se iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Poleg tega tim sklepa pogodbe. Dobavitelji opreme in izvajalci del se namreč branijo dogovora o fiksnih cenah. Ker pa so investitorji uporni, vztrajajo na tem, da med izvajanjem ne sme priti do podražitev in ne do raztegovanja rokov, kar v končni fazi spet pomeni podražitev. Po trdih pogovorih in pogajanjih je timu uspelo že podpisati tri četrtine pogodb na osnovi fiksnih cen, brez poznejših korektur pogodb. S to investicijo bodo pridobili 2800 m2 uporabnega novega prostora. Celotna investicija bo zaključena do srede drugega leta, 1. decembra leta 1983 pa naj bi začeli z obratovanjem. Z novimi zmogljivostmi bodo povečali proizvodnjo in predvsem posodobili in avtomatizirali tehnologijo. To sicer delajo sukcesivno in dokupujejo opremo, večino izdelano doma tako, da imajo prostore pretesne in nekateri de: lajo že na hodnikih. Predvsem pa bodo dobili možnost za pripravo mas trdih feritov, ki jih zdaj uvažajo. Važna pridobitev bo možnost proizvodnje novih programov: pozi-storjev (to je upor s pozitivnim temperaturnim koeficientom, ki ima s feritom sorodno tehnologijo). KF n- °30-letih dela je odšla v zasluženi pokoj Amalija Gorenje- -Molči, ena od pio-sn *entiernejske Iskre. Na malici, ki jo je priredila za ožje sodelavce, smo obujali Sl °n,,ne na čase, ko je bilo treba poprijeti za kramp in lopato, na čase, ko so bile pralo V° ine delovne akcije na dnevnem redu. Danes pa je Molči delala v novo zgrajeni ®rni potenciometrov in hibridnih vezij, kot kontrolor na končni kontroli. Sodelavci TOZD HIPOT v Šentjerneju ji želimo še veliko zdravih let! Vinku Škofu v slovo Smrt človeka na višku življenjske dobe, telesne in duševne moči je zmeraj nekaj tragičnega in nerazumljivega. Smrt prijatelja, sodelavca s katerim smo včeraj skupaj delali, se veselili uspehov, kovali načde za bodočnost, pa je nekaj bolečega in pretresljivega. Ob takih trenutkih vedno znova in znova ugotavljamo neizpodbitni zakon narave, spoznavamo skrivnosti življenja in njegove zahteve, upravičene — in žal mnogokrat tudi neupravičene. Dragi Vinko, bil si dober človek in dober sodelavec. S temi besedami je povedano vse. Sodelavci v tovarni smo te imeli radi, se vzgajali ob tvojem strokovnem znanju, se plemenitili ob tvoji tehtni besedi. Prev zato se danes vsi boleče zavedamo, da smo s tvojim odhodom mnogo izgubili. Tako v kolektivu horjulske Iskre, posredno pa tudi v kraju samem kot celoti. Člani sindikata lokacije Horjul, kakor tudi vsi, ki smo te poznali in spoštovali, te bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. K. F. Melodij Rigler. izvozi toliko, da je delež od izvoza 40% celotnega prihodka, letos pa je zahteva povišana že na 50%. Seveda, če pravimo 50% celotne realizacije, to pomeni pogostokratcelo večji odstotekfi-zičnega obsega proizvodnje, zaradi različnih cen na domačem in tujih trgih. Poleg tega je važna tudi bilanca med nujnim uvozom repromateriala in bodočim izvozom. Ta bilanca mora biti seveda pozitivna in to po možnosti s čim višjim plusom pritoka deviz. Zadnji čas pa so se dogovorili, da se v elaboratu obračuna srednji tečaj dolarja pri oceni bodočega izvoza, z upoštevanjem premije, ker uradni kurz ZIS največkrat odstopa od dejanske vrednosti. Seveda se ob tej tržni analizi razišče tudi domače tržišče in se nato postavi kriterije za zmogljivosti bodoče proizvodnje, se pravi ob tem se določi vrsta tehnologije, stopnja avtomatizacije in mehanizacije proizvodnih postopkov. Ob tem se, upošteva kadrovska struktura v bodoči proizvodnji in na podlagi tržne analize tudi komu in kaj bo proizvajalec prodajal. Tu se določi tudi ali gre za velikoserijsko proizvodnjo, pol-avtomatizirano manjšo ali se bo delalo z visokoproduktivnimi stroji, ki so mimogrede tudi dražji, ali enostavnejšimi, cenejšimi. Pri načrtovanju investicije je važno tudi to, da bo čim manj uvožene opreme in čimveč domače. Nekaj laže je uvoziti opremo s klirinškega področja kot s konvertibilnega. Ob tem se upošteva, kar je za Iskrino elektronsko proizvodnjo zelo važno, kakšne so zahteve po mikroklimi. Če zahteva proizvodnja zelo čist zrak, konstantne temperature in vlažnost, se gradbeni del projekta zelo podraži. Če pa se lahko dela v »normalnih« klimatskih razmerah je projekt seveda cenejši, vsaj glede gradnje. Zadnji odločilni faktor pa je zahteva, da bo čimmanj gradnje. Torej naj bi bili stroški gradnje tovarne čim nižji, še več možnosti za realizacijo pa imajo projekti, kjer gre le za posodabljanje tehnologije — prestmktuiranje v obstoječih tovarniških objektih. To pomeni, da naj bi bil strošek za gradbena dela čim manjši in naj bi čim več vložili v neposredna proizvodna sredstva — v stroje in tehnično opremo. Ob teh kriterijih nastaja problem, na primer v Avtomatiki. Tu se izdeluje preliminarna študija za proizvodnjo za avtomatizacijo strojegradnje, prometa in industrije, kar bo jugoslovanski industriji pomenilo resen kvaliteten dvig v posodabljanju proizvodnje in kvalitete proizvodnje. Program ni namenjen za neposreden izvoz. Uporabniki avtomatizacije pa bodo izvažali. Hkrati pomeni avtomatizacija v celoti zamenjavo uvoženih naprav za avtomatizacijo z domačimi. Tako zastavljen projekt s potrebnimi izračuni se pošlje v banko v razpravo. Tam dajo svoje strokovno mnenje in morebitna priporočila ali postavijo odklonilno stališče. S pridobljenimi mnenji in soglasji investitor vloži dokumentacijo v SDK, ta pa ga pošlje na Republiško komisijo, ki je organ IS SRS, da investicijo oceni. Ta da dokončno dovoljenje, ali pa načrt odkloni. Po odobritvi se naredi dokončna finančna konstrukcija in nato se začne z izvajanjem. To pa je delo Biroja za izgradnjo in nadzor investicije. Je kdaj kak projekt zavrnjen na Republiški komisiji? Večkrat, zlasti če ne ustreza vsem zahtevam, ki jih postavljajo kriteriji. Še večkrat pa se zgodi, da je treba investicijski elaborat »oklestiti«, zlasti, če so zahteve investitorja prevelike. Zgodilo se je že, da je investitor zahteval uvožena spajkala, čeprav imamo doma kar dobra. Še večkrat pa gre za zahtevnejšo opremo, ki jo med odobravanjem zamenjamo z enostavnejšo in seveda cenejšo, na zahtevo strokovnih sodelavcev Inštituta za ekonomiko pri ZB LB člane povabimo na ogled obstoječega programa in na živem primeru predo-čimo potrebe in pozitivne strani investicije. Koliko časa traja od ideje do odobritve investicije? To pa je različno od primera do primera. Predvsem je to odvisno od obsega investicije, še bolj pa, če je investicija zvezana z gradnjo novega objekta. Navadno traja priprava elaborata od ideje do odobritve leto, do leta in pol. Gradbena dovoljenja pa stvar navadno še zavlečejo za kako leto, saj mora biti investicija finančno pokrita, pri virih financiranja pa nastane največ težav. In koliko investicijskih elaboratov pripravite? Naj vam povem nekaj podatkov za zadnja tri, štiri leta. Prva investicija je bila manjša stvar za releje. Hkrati pa smo začeli z investicijo v semiški Iskri, sledili so Stikalni elementi v Dobrem polju, nato pa še vrsta drugih: CSA (Avtomatika v Stegnah), širitev Elek-trooptike, aneks k CSA, Servis v Rožni dolini pa prizidek naše PPG na Trgu revolucije in že realizirana in uspešna investicija v Idriji za proizvodnjo hladil-niških motorjev. Je pa še en projekt, ki ni bil doslej realiziran. Gre za Razvojni inštitut v Avtomatiki,ki je namenjen raziskavam in razvoju avtomatike za strojegradnjo prometa in procesov v jugoslovanski industriji. Ta projekt je sicer namenjen za TOZD v Avtomatiki in šele kasneje bi lahko vplival na izvoz in to posredno. Je pa to spet infrastruktura, ki je lahko ključnega pomena za večanje izvoza. In kakšni so izgledi za bodočnost, saj ur. ate »poklicni investitorji« gledati vse dolgoročno, celo prek letnice 2000? , reče j projektov bo, ki bodo zlasti pomembni za izvoz. Naj vas spomnim, da v našem Biroju delamo za SOZD Iskra, za Avtomatiko in Elektrozveze ter Široko potrošnjo. Ostali imajo svoje projektantske skupine. Gotovo bo važen korak projekt, ki se ga bomo lotili že letos, to je nova Iskrina industrijska cona v Stanežičah. Precej prostora pa je tudi v Stegnah, kjer se bodo širile obstoječe tovarne in programi. In kako ocenjujete pogled Iskrašev na novo, sodobno in kvalitetno? Mislim, da je vsak kvaliteten projekt mogoče realizirati, če se ga investitor le resno loti. Najbolj pa mi je všeč, da je veliko posluha tudi za strateške projekte in združevanje sredstev zanje. Tako je tudi prav. Le s posluhom za sodobno, boljšo in kvalitetnejšo tehnologijo proizvodnje in izdelkov bomo rast-li, Iskra se bo razvijala doma in ohranila svoj sloves v tujini. Dohodkovni odnosi Samoupravni, strokovni, finančni, proizvodni in kdo ve kakšni dogovori med TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku in vižmarsko Keramiko so se vlekli nekaj let, kot povest o jari kači. No, zdaj so se končno dogovorili, kakšen delež od prodanega keramičnega kondenzatorja bo kdo dobil Leta 1978 so sicer že podpisali samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih, ki pa ga je TOZD Keramika zavračala, češ da je prikrajšana. V njem so se dogovorili koliko dobi proizvajalec keramičnih nosilcev in koliko izdelovalec keramičnega kondenzatorja. Lani avgusta so intenzivno in strokovno analizirali tudi stroške proizvajalcev — obeh, delež strokovnega in proizvodnega dela. Ob teh dogovorih so sodelovali tudi družbeni organi in tako je uspelo dogovor oziroma predlog pripraviti tako, da se z njim strinjata oba partnerja. Delilni del analize in strokovno oceno stroškov so pripravile komisije TOZD, komisija strokovnjakov delovne organizacije pa je pripravila dokončen predlog dohodkovnih odnosov. Leta 1978 so sprejeli v samoupravnem sporazumu delilno razmerje 20 : 80 %. Toše pravi, da Keramika dobi od vsakega kondenzatorja 2Q% tržne vrednosti in Keramični kondenzatorji 80 %. Štiri leta pa je trajala strokovna debata in usklajevanje, da so letos določili natanko isto razmerje 20:80%. TOZD RAČUNALNIKI Iskrin računalnik v Planici Ime Iskre je že od nekdaj povezano s športom, zadnja leta tudi z različnimi športnimi prireditvami na snegu, kot so množični smučarski teki v Cerkljah, Dupljah in Trnovem, ter smuški poleti v Planici. Na omenjenih prireditvah Iskra ne sodeluje le z objavljanjem propagandnih gesel in reklam, oziroma z ustreznimi odškodninami za to dejavnost, ki naj bodo v pomoč organizatorjem, pač pa se je sodelovanje še poglobilo. Iskra na teh prireditvah v novejšem obdobju sodeluje tako, da s pomočjo računalnika ISKRA-DATA1680 skrbi za izračunavanje rezul- Vendar se sodelovanja na športnih prireditvah Iskrina TOZD Računalniki ne loteva zgoij iz propagandnih namenov. Člani ekipe pojmujejo svoje delo in naloge predvsem kot tehnični izziv, ki naj dokaže, da smo sposobni tudi z lastnim znanjem in opremo opraviti iste naloge enako kvalitetno kot tujci. Poudarjajo pa tudi, da svojo dejavnost ocenjujejo predvsem kot pomoč organizatorjem, ki si sami ne morejo privoščiti izredno drage računalniške opreme. Božo Oman je o dejavnosti Iskrine ekipe v Planici povedal naslednje: Sodelovanje TOZD Računalniki na različnih športnih prireditvah ima tudi reklamne namene. tatov tako smučarskih skokov kot mno-žičsnih smuških tekov. Iskrina ekipa, ki jo sestavljajo fantje iz Kranjske TOZD Računalniki, je bila v Planici prisotna tudi letos. Na televizijskih ekranih smo iahko videli, kako zelo uspešno je opravila svoje deio. Ekipo, ki dela z računalnikom ISKRA-DATA 1680, sestavlja sedem Iskrinih strokovnjakov. Robert Grušavnik je glavni programer, ki piše programe za aplikacijo športnih tekmovanj, na samem tekmovanju pa je glavni operater. Janez Zupan je napravil modul za povezavo s TV, na tekmi v Planici pa je skrbel za dober signal za TV. Božo Ropret je nadziral aparaturno opremo in koordiniral delo s sodniškim stolpom. Božo Oman je nadziral računalniške izpiske na papir in jih primerja! s tistimi iz sodniške pisarne. Lado Kokalj je pomenil zvezo na sodniškem stolpu, Franci Nahtigal je skrbel za tehnično pomoč, Danilo Todorovič pa je skrbel za izobešanje transparentov ter za razpečevanje nalepk, značk in druge reklame. 'TURNI SMUK NA KO- ^ TOVO SEDLO Planinsko društvo Iskra bo organiziralo turni smuk na Kotovo sedlo 17. 4 1982. Dobiii se bomo v petek, 16. 4. ob 17. pred gostiščem Jelen v Šentvidu, odkoder se odpeljemo z osebnimi avtomobili v Tamar. Izlet bo vodila Breda Jančar. Prijave in informacije na tel.: 50—861, int.: 311. »Prisotnost velikega števila novinarjev in TV prenos zahteva od organizatorjev čim hitrejše posredovanje rezultatov posameznega tekmovalca in njegove uvrstitve ter končnih rezultatov tekme. Poleg dolžine skoka in točk za slog, je treba vsakemu tekmovalcu zabeležiti hitrost na mostu in hitrost vetra. Te podatke zahtevajo trenerji in vodstvo tekmovanja zaradi morebitne prekinitve serije. Sodniki na tako pomembnih tekmah ne kažejo več ocen na kartonih, ampak odtipkajo svoje ocene na posebni napravi. H jih pošljepožici naprej v računanje. Vssm tem zahtevam lahko dovolj hitro tiiedi ie računalnik, ki naj po potrebi daje Božo Oman nadzira izpiske na papir in jih primerja s tistimi v sodniški pisarni. Izšla je 7. knjiga Titovega zbranega dela Z izidom 7. in 8. knjige (o njej bomo poročali prihodnjič) Titovega zbranega dela v slovenskem prevodu je zaključenih prvih deset knjig (od predvidenih več kot 40) temeljito in zgodovinsko znanstveno zasnovanega izdajanja kompletnega opusa Josipa Broza — Tita. Tudi sedma knjiga posega v izjemno pomembno obdobje našega boja, saj so v njej objavljeni Titovi spisi, ki so nastali v obdobju od maja do novembra 1941, se pravi v obdobju, ko stopa KPJ na zgodovinsko prizorišče z revolucionarno odločnostjo, da vzame usodo jugoslovanskih narodov v svoje roke. V knjigi je zbranih 79 člankov, razglasov, navodil, ukazov, pohval in sporočil generalnega sekretarja KPJ in koman-datna glavnega štaba NOPOJ, oziroma vrhovnega komandanta NOPOJ. Tako lahko bralec v tej knjigi od strani do strani sledi glavnemu toku vstaje, spremlja dejavno osvobodilno misel in prakso njenega vzpodbudnika in voditelja — KPJ, v vsem tem pa seveda tudi jasno razpoznava in spoznava Titovo vlogo. Tako se knjiga začenja s prvomajskim razglasom CK KPJ, ki ga je bil napisal Tito v Zagrebu in so ga razposlali partijskim organizacijam po Jugoslaviji, čeprav je bila Jugoslavija takrat že okupirana in razkosana. V drugi polovici maja se je Tito preselil iz Zagreba v Beograd, kjer je bil do 16. septembra 1941 sedež vodstva KPJ. V tem času pride do napada Nemčije na Sovjetsko zvezo in seveda do zgodovinskega sklepa o vstaji jugoslovanskih narodov. Iz gradiva, objavljenega v tem zvezku, je jasno razvidno, daje bilo Titu od vsega začetka oboroženega boja jasno, da to ne more biti samo stvar komunistov in razreda, ki mu stojijo na čelu, ampak stvar najširših siojev ljudstva. V teh prizadevanjih je Tito dal sredi avgusta pobudo za ustanovitev Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, hkrati pa je boj vse bolj in bolj zahteval izpopolnitev vojaške organizacije in taktike partizanskih enot. Posebno pomembni so v knjigi štirje dokumenti za ureditev vprašanja makedonske partijske organizacije, prav tako pa so v tej knjfgi objavljeni ohranjeni Titovi spisi o vprašanjih, ki so nastala zaradi nepooblaščenega vmešavanja vodje punkta Komunistične internacionale za zveze v Zagrebu v delo CK KP Hrvatske v dneh neposrednih priprav na oboroženi boj. Tito je 16. septembra 1941, zapustil Beograd in odšel na osvobojeno ozemlje v Zahodni.Srbiji. Od tega dne naprej osrednje partijsko in vojaško vodstvo ne vodi več narodnoosvobodilnega boja z zasedenega ozemlja. V ta čas sodi tudi znamenito zasedanje v Stolicah m brezuspešni poskusi sporazumevanje z Mihailovičem. Skratka, Titova beseda v tej knjigi se začenja v trenutkih najbolj črne pomladi, ki so jo jugoslovanski narodi doživeli v svoji zgodovini, ko se je zdelo, da se je nad državo zgrnila noč brez svita, končuje pa se s spisom iz uži-ške osvobodilne trdnjave—svetilnika. Knjiga se začenja s stranmi, na katerih Tito analizira vzroke aprilskega zloma, imenuje družbene sile, ki so krive za ta poraz in so brez strela prepustile deželo osmim osvajalcem.Tudi na zadnji strani Titovega besedila v tej knjigi, v depeši Kominterne, je beseda spet o aprilskih kapitulantih, ki zdaj, spremenjeni v četnike, segajo po orožju, vendar ne proti okupatorju, ampak proti narodnoosvobodilnim partizanskim odredom. Sedmo knjigo Titovih zbranih del sta skupaj izdali ČZDO Komunist iz Ljubljane in založba Borec. D.Ž. Sodelavci iz TOZD Feriti so se v četrtek pomerili v veleslalomu na Krvavcu. Razpoloženje med dvema vožnjama je bilo enkratno. Malo za šalo in malo zares so tekmovalci ustvarili zelo borbeno vzdušje. Sneg je bil žal južen, saj na Krvavcu počasi jemlje slovo. A to ni nikogar motilo. Rezultati — ženske: 1. Meta Muhič (63,04), 2. Breda Miklavčič (74,24), 3. Marija Mihelič (86,01), 4. Naja Muratovič, 5. Ivica Štirn, 6. Sida Štankovič. Moški: 1. Marko Mrak (47,50), 2. Stane Buh (47,62), 3. Brane Črešnjevec (51,59), 4. Dušan Dolničar, 5. Matjaž Likeb, 6. Andrej Kadunc, 7. Dušan Javoršek, 8. Matjaž Eržen, 9. Tomaž Kaič, 10. Vojin Gardaševič, 11. Djuro Gradišar, 12. Ante Abramovič, 13. Boris Dolar in 14. Vlado Jernejšek. FY razpoložljive podatke tudi TV mreži. Organizacijski odbor je to zahtevno nalogo zaupal ekipi iz TOZD Računalniki v sodelovanju z Elektro—fakulteto iz Ljubljane. Skupina iz Elektro—fakultete pod vodstvom dr. Dušana Kodeka je posebej v ta namen izdelala komplet sodniških aparatur. Vsaka aparatura s pomočjo svojega mikroprocesorja sprejme oceno, ki jo sodnik odtipka na tastaturi in jo po treh žicah pošlje v računalnik ID 1680. Obdelava podatkov se je izvajala na mikroračunalniku ID 1680 — 10. Klasični konfiguraciji smo dodali vmesnik za sprejemanje podatkov iz sodniških aparatur, ter video modul za vključevanje v TV mrežo. Video modul je bil razvit v tehničnem razvoju TOZD Računalniki in omogoča prenos programsko definiranega sporočila na TV monitor z znakovno matriko 16x32. Televizijcem smo pošiljali dve vrsti podatkov; en kanal je oddajal sliko, ki je šla v TV prenos, drug kanal pa je bil namenjen reporterjem za njihove monitorje. Poleg strojne opreme je bil zahteven tudi programski del naloge, saj je moral računalnik istočasno »streči« trem uporabnikom: sodniškim aparaturam, TV prenosu in Izpisovati rezultate na papir. Program zato lahko delimo na štiri večje podprograme: vnos startne liste, obdelava tekme, popravki in Izpisi. Vnos startne liste. Starno listo, ki je izžrebana zvečer pred tekmo, je bilo treba vpisati na disketo. Vnesti je bilo treba tudi dotedanje uvrstitve v svetovnem pokalu. Obdelava tekme. Ko tekmovalec skoči, je potrebno njegovo ime in priimek poslati v video pomnilnik in od tam v TV mrežo. Nato čakamo na njegovo dolžino in pet ocen s sodniškega stolpa, izračunamo dosežene točke po posebni formuli in presortiramo od tega trenutka uvrščene tekmovalce Popravki. Po tekmovanju vnesemo popravke podatkov — ocen in dolžin, da se ujemajo z uradnimi. Izpisi, Na zahtevo režiserja TV prenosa smo kadarkoli med tekmovanjem ali takoj po koncu serije poslati v TV mrežo vrstni red uvrščenih tekmovalcev. Za potrebe organizatorja smo na papir izpisali rezultate posamezne serije nekaj minut po koncu serije. Takoj smo tudi obračunali točke za svetovni pokal in izpisali nov vrstni red. Za trenerje in vodstvo tekmovanja so bili posebno pom-mebni podatki o prekinjenih serijah, ki jih sicer ni v uradnih rezultatih. Vsak član ekipe ima svoje redne delovne zadolžitve v okviru TOZD Računalniki, opisano delo pa opravlja kot dodatno nalogo z veliko mero samoiniciative in navdušenja, Kazimir Mohar ISKRA I SPET V PRVI SINDIKALNI LIGI! Na sindikalnem moštvenem šahovskem prvenstvu Ljubljane je letos sodelovalo pet moštev iz Iskre. Ekipa Iskre II je sodelovala v prvi sindikalni ligi. Končni vrstni red najboljših je bil: 1. SZDL—FRONTA, 2. Ljubljanska banka, 3—4. RTV I in'Litostroj; 5. Iskra II itd. Tekmovalo je 10 ekip. V moštvu SZDL je igral tudi predsednik Mitja Ribičič. Za drugo ekipo Iskre pa so igrali šahisti: Ribič, Rijavec, Jerina, Brezigar, Špende in Černe. V drugi ligi so pa premočno zmagali šahisti Iskre I in bodo drugo leto znova tekmovali v prvi ligi. Po osvojenih točkah so se posamezni šahisti razvrstili takole: Kerec, Čopič, Kumše, Butala, Galle, šoukal, Grum in Sešek. V tretji A ligi sta nastopali dve naši moštvi. Iskra lil je z 19 točkami osvojila šesto, Iskra V pa z 18 točkami sedmo mesto od desetih ekip. Medsebojni dvoboj se je končal z rezultatom 2,5:1,5 v korist Iskre V. Za Iskro III so nastopali: Erman, Novina, Jereb, Pergar, Mušič, Zadravec in Ljubišič, za Iskro V pa Mayer, Anžur, Grčar, Gorjup, Božič, Koso-rič in Cimerman. Šahisti Iskre CEO so kot samostojna ekipa nastopali v tretji B Ikigi. Plasirali so se na 4.—5. mesto. V posameznih dvobojih je sodelovalo, kar naslednje število igralcev: Savkovič, Kosednar, Zadnek, Rupnik, Gorenc, Štrubelj, Kneževič, Vižintin in Rahelič. Iskra bo tako drugo leto imela kar dva predstavnika v prvi sindikalni ligi. Nedvomno bo zelo zanimiv medsebojni obračun. Končno bo znano katera ekipa je boljša. Tako bomo najlepše proslavili 10-letnico. društva in 20—letnico neprekinjenega sodelovanja na sindikalnem moštvenem prvenstvu Ljubljane. Bogdan Brezigar Na marčevskem rednem hitropoteznem šahovskem turnirju je ponovno zmagal Albin Obleščak pred Alojzem Deželakom, Dušanom Čebularjem, Vinkom Zormanom itd. O.Š. ČASOPISNE NOVICE Na letošnjem spomladanskem sejmu v Leipzigu — Nemška demokratična rep^' blika— sodeluje 16 jugoslovanskih zunanjetrgoviriskih organizacij — proizvajalci opreme in drugih industrijskih izdelkov. Sodeluje tudi Iskra iz Ljubljane, ki hkrati pr32' nuje 25—letnico uspešnega sodelovanja s tovarno Carl Zeiss iz Jene in drugimi 1°" varnami v Nemški demokratični republiki — Sarajevske Novine. V programu hitrejšega razvoja ne dovolj razvitih področij na Hrvaškem je predvidena s srednjeročnim načrtom gradnja tovarne svetlobnih elementov v Drnišu. Za gradnjo tovarne so potrebne investicije v vrednosti 3,3 milijarde dinarjev. To je na)", večja investicija, ki jo bodo uresničili na Hrvaškem na nerazvitem področju. Glava1 nosilci investicije so Tovarna električnih žarnic TEŽ iz Zagreba in komuna Drniš Proizvodni program bodoče tovarne bo obsegal proizvodnjo steklenih balonov za žarnice, steklenih cevi in kremenčevih brljivk. Letna proizvodnja bi dala 12.500 ton natrijevega in svinčevega stekla, približno 5.000 ton steklenih balonov za žarnice in prav toliko ton steklenih cevi tako, da bi celotna proizvodnja obsegala 13.000 ton izdelkov. Vrednost proizvodnje je ocenjena na 1,2 milijarde dinarjev, zaposlenih Pa naj bi bilo 800 delavcev. Glede na to, da gre za veliko investicijo, za katero so zainteresirani tudi drugi Proi' zvajalci, bodo združile denar tud tovarne svetlobnih teles, med njimi Iskra iz Ljubljan6 — IT novine, Beograd. Iskra—Elektromotorji iz Železnikov je lani prigospodarila 14,6 milijona dinarjev izgube. V tovarni poudarjajo, da jih glede na težave, ki so jih imeli vse leto pri oskrbi z domačim materialom in zadnje štiri mesece tudi s kooperacijskim, oz. uvoženim, takšen rezultat ni presenetil in so bili nanj pripravljeni. Zaradi dobrega poslovanja v preteklih letih so lahko izgubo takoj pokrili s sredstvi lastnega rezervnega sklada. Glas. Kranj. Po proučitvi dodatne dokumentacije in drugih dopolnitev je komisija za oceno investicij v Sloveniji dala po ponovni obravnavi pozitivno mnenje k investicijskim programom za nabavo 20 dizelskih lokomotiv za Železniško gospodarstvo Ljubljana, z3 razširitev proizvodnje kondenzatorjev Iskre v Semiču in čistilno napravo v Ivančni gorici. Naložbo v računalniški center občine Idrijaje komisija podprla. Investicija predstav-Ija nadomestitev odsluženega uvoženega računalnika z računalnikom jugoslovanske proizvodnje. Tudi izgradnjo in povečanje zmogljivosti infrastrukture na industrijskero kompleksu Iskra, Stegne, kot dopolnitev strateško pomembnih v osnovni proizvodnji, je komisija ocenila pozitivno. Program zajema predvsem vlaganja v energetske vire in komunalne naprave — ljubljansko Delo. Podobno kot v marsikateri delovni organizaciji so se tudi delavci Iskre v preteklem obdobju morali boriti z uvoznimi, carinskimi in drugimi težavami. Posebej so imeli težave z nabavo domačega materiala, za katerega so poleg dinarjev morali odšteti še devize. Če vse te elemente seštejemo, so menili na minuli tiskovnikonferenci delavci SOZD Iskra, potem je razumljivo, da so začeli odsevati v slabšanju akumulativne sposobnosti. V/zlic tem nevšečnostim so v Iskri z lanskoletnim poslovanjem zadovoljni, saj so s 192 milijoni dolarjev izvoza presegli obveznosti do SISEOT. — Tako je uvodoma zapisal ljubljanski Dnevnik o nedavni tiskovni konferenci Iskre. Zbral in uredil Marjan Kralj «1 15 k Ke de: DVA PLANINSKA IZLETA STUBECK (TURNA SMUKA) IN JAVORNIK — SLIVNICA Planinska sekcija DO ISKRA Kranj bo priredila v nedeljo, 18. aprila dva izleta: - za ljubitelje turne smuke na Stubeck (V. Ture — Avstrija), - za »navadne« planince v okolico Cerkniškega jezera in vrhova Javornik ter Slivnico. do do skf sin sili en V Turni smučarji bodo šli na pot že ob 2. zjutraj z malim avtobusom. Dolina Malta bo izhodišče približno 4 ure dolgega vzpona na 2365 m visoki Stubeck. Za udeležence je obvezna naslednja oprema: dereze, cepin, smuči, očala in veljavni potni list. Vodil bo Marjan Ručigaj. Cena prevoza bo 250din. Za večino bo bolj zanimiv drugi izlet, to je na Notranjsko. Zbrali se bomo ob 6. pred Creino in se z avtobusom peljali do vznožja Javornika, ki bo naš prvi cilj. Zanj bomo potrebovali približno tri ure hoje. Avtobus nas bo nato peljal še do vznožja Slivnice, ki zahteva približno enako časa. Po sestopu si bomo ogledali del Cerkniškega jezera, nato pa še Rakov Škocjan. Domov se bomo vrnili okrog 18. Vodila nas bosta T. Planina in I. Kloar. Cena prevoza bo 100 din. Prijave in vplačila za oba izleta sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 28—22 do srede, 14. aprila. J liti Ija pr: da jiti be tu tij Sn nu iz\ sp ZAHVALE Pc sit ju Ob boleči izgubi moje drage mame ANE FLAJNIK se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz T OZD TSD — oddelek Livarna za izraze sožalja in denarno pomoč žalujoči sin Jože Flajnik. Ob smrti našega dragega očeta JURIJA KOŠIRJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Orodjarna v Kibernetiki za podarjeni venec. sin Edo z družino. Ob izgubi moje drage mame BRONISLAVE HLADNIK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem GPP — TEA za izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na nieni zadnji poti žalujoči sin Jelko s sorodniki. Ob izgubi mojega očeta DRAGA COLJA se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci — obdelovalnica za izrečena sožalja in denarno pomoč žalujoča hči Mihaela Puconja, Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega očeta JURIJA KOŠIRJA ga Pr T zahvaljujemo sodelavcem We. MRST, Orodjarne in Tovare a iprav Kranj, za podarjeno cveti. Ob boleči izgubi najine mame St d, ŠTEFANIJE OMAN se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in ^ delavcem TOZD TEA (ploščati rele) ' TOZD Števci (lakirnica) za cvetje, izra2 sožalja, denarno pomoč in spremstvo n njeni zadnji poti . hčerki Ana Ornf in Tončka Sil61’ Ob boleči izgubi drage mame in stare mame dr sli te in je Sl ža St je ra te MARJETE MAGDIČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam in delavcem TOZD TSD za denarno pomoč' izrečeno sožalje . hčerka Marija Bošta z možem in vnuki™ j, Tatjana in Brank3 iz ri Is D Ši s< P