H. števil!«]. V LJubljani, v soboto 19 februarja I9Z1. LIV. leto t lakaja vaafc daa popoldne fameaaal aadal|a In »ratnika. tnserati i Prostor 1 m/m X m/m za male oglase —. Poroke, zaroke 8J K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—% Prt večjih naroČilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor. Bpr*vnliivo „SIov. Naroda" 1» ..Narodna Tlakam«1' Snatlova nilca at 5, pritlično. — Telefon at 334 „Slovonsfel Narod* vali* v Jugoslaviji celoletno naptej plaćan . K 3^0*- polletno....... m 150"— 3 mesečno......„ 75* — 1 -.....- 25- v Llub!|ani In po poŠti i V Inoaamatfoi celoletno......K polletno...... . „210*— 3 mesečno 105*— 35 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki n*i i»o4l|ei>» v prvič naročnino vedno -sflST po nakaznici. Na samo r»is nern naro*lls brez nos'atve i~ ., =, se ne moremo ozirati. Uredi' 'vo „8Io?. Naroda" Euaflova ulica at 5, I« nadatropjfc Telefon atsv. Z\m Doplae »prelama lo podpisane in zadostno rrauaovane. Rokopitov ne vrača. Posamezna številka veliš 1*20 K Pcitn'na plačam v gotovini. Dr. Henrik Steska: načini teritorialne samouprave. Država prepusti velik del lavne uprave raznim teritorialnim udruženjem ali korporacijam v samostojno izvrševanje, to je, v samoupravo, ker se pač sama ne more v zadostni meri prilagoditi posameznim krajevnim posebnostim v pokrajini, v okrožju (okraju) in v občini. Sedaj, ko naj ustava določi področje teritorialnih samoupravnih udruženi, bo treba točno navesti vse one posle Javne uprave, ki jih naj država izroči tem korporacijam. V glavnem poznamo troje sistemov: t. Po prvem sistemu imajo pokrajine, okrožja (okraji) in občine le pospeševati z lastnimi gmotnimi sredstvi gotove vrste koris'i prebivalstva svojih ozemelj. To se godi z ustanavljanjem, grajenjem, vzdrževanjem in subvencioniranjem raznih naprav, ki služijo povzdigi gospodarstva, zdravstva in prosvete. Ore tedaj za posle, ki jih mote upravljat! država ali samoupravne korporacije ali zasebniku a ki jih rsled krajevnega pomena meda j večjo vnemo upravljajo terliorialne samoupravne korporacije kot pa država sama in pri katerih bi ini :ij iti-va zasebnikov vsled velikih finančnih Žrtev navadno ne zadoščala. Vsi ti posli so taki. da jih teritorialna samoupravna korporacija ali mora izvrševati ali pa jih le sme opravljati. Z vsemi temi posli hi »e lahko bavil tudi zasebnik, pri vseh teh poslih ne gre za enostransko nalaganje dolžnosti prebivalstvu, vsled česar ni prištevati teh poslov med oblistve-no upravne akte. Vendar pa vse te korporacije ne itiorejr pogrešati ene vrste oblastvenih poslov. Za izvrševan!« omenjenih nalog rabilo gmotna sredstva. Ker dohodki že obstoječega iinančnega in upravnega premoŽenja !e redkokdaj zadostujejo, mora država prepustiti teritorialni samoupravi vsekakor tudi neko omejeno finančno oblast. Na podstavi te oblasti nalaga samoupravna korporacija svojim pripadnikom gmotna bremena. Najmanfša teritorialna samoupravna Jedinica, namreč občina, pa izvršuje oMčajno še druge oblastvene posle. Država nima v občini posebnih državnih upravnih organov. Prisiljena je tedaj, da poveri nekatere oblastvene oosle občini, ki se Ima v takih primerih strocro držati navodil nadrejenih državnih oblastev. Na občino so torej ti posli le zavoljo tega preneseni, ker za občino ni državnega upravnega oblastva. V tem prenesenem področju Je občina le organ državne uprave. Pristojna državna oblastva ne nadziralo le delovanja občine, temveč dajejo občini v tem prenesenem področju tudi navodila. Prava samouprava Je pač le domače področje, ne pa preneseno področje samoupravnih korporacij. SklepaJočim kakor tudi Izvršilnim organom teh samoupravnih korporacij predseduje običalno neposredno ali posredno od volilnih upravičencev izvoljena oseba. 2. Po drugem sistemu pripada pokrajinski, okrožni (okrajni) in občinski samoupravi malodane vsa notranja uprava. Teritorialne samoupravne komoracije bi tedaj poleg poslov, naštetih pod 1. točko, še opravljale celo vrsto oblastvenih poslov, in sicer nekatere zaradi njih pretežno krajevnega pomena, druge pa le vsied tega. ker bi država ne imela lastnega upravnega anarata za notranjo upravo v pokrajini in v okrožju (okraju), akoravno bi šlo za stvari pretežno državnega značaja. Delifj bi tedaj smeli vse te posle v štiri vrste: a) v posle, ki se nanašajo na pospeševanje z lastnimi gmotnimi sredstvi; b) v finančne posle, ki se nanašajo ali na upravo lastnega premoženja ali na lastne samoupravne davščine; c) v razne nefinančne posle oblastvenega značaja, a pretežno krajevnega (pokrajinskega, okrožnega, občinskega) pomena: č) v take posle, ki jih teritorialna samoupravna korporacija Izvršuje le vsled tega, ker na orimer država nima lastnih državnih organov za notranjo upravo v pokrajin!, v okrožju in v občini, nadalje, ker nima lastnih državnih organov za vojaško upravo ali za državno finančno upravo v občini. Opravila, ki so našteta pod črkami a), b) In c), tvorilo lastno (domače) področje, onravHa pod č) na preneseno (izročeno) odročje teritorialnih samouprav. Ta delitev v lastno In preneseno področje ima seveda tudi po tem sistemu važne posledice na način, kako država vpliva na samoupravo. Od pripadnosti kakega opravila v eno ali drugo ka^ecrorllo zavisi ali gre državi le neko nadzorstvo aH pa sme država preko tega nadzorstva tudi še obvezna navodila dati. Nadzorstvo države glede Lstnega področja samoupravnih korporacij je lahko trojno. Ootovi v zakonu našteti važnejši sklepi sosebno naivečje teritorialne samoupravne korporacije, to je, pokrajinske samouprave, potrebujejo odobrenja * strani vrhovne državne uprave. Kadar se je z odredbo samoupravnega organa zakon kršil in bi državni interes vsled te^a škodo trpel, v takih primerili b! smela državna oblast dotični upravni akt uničiti. Končno bi sc odredbe samoupravnih teles nc smele odtegniti upravnemu sodstvu države. Ta način samouprave meli že na zvezno državo, ako stoji na Čelu pokrajinske samouprave od volilnih upravičencev izvoljen predsednik, ki dejanski izvršuje sRIcpc pokrajinskih samoupravnih zbornih organov, kakršni sta na primer kaka širša pokrajinska skupščina in kak ožji pokrajinski odbor. Ker je tudi dejanska izvršitev sklepov ožje In širše pokrajinske samoupravne reprezentacije poverjena posebnemu samoupravnemu organu, ki se pri tem poslužuje samoupravnega poklicnega uradništva, je Jasno, da državno nadzorstvo ne more biti posebno intenzivno. Ce že država prepusti teritorialni samoupravi tako izredno velik del javne uprave, namreč skoro vso notranjo upravo, potem si hoče p? vsaj zajamčiti možnost bolj jakega nadzorstva. To se z-odi na ta na da predseduje sosebno najvišji teritorialni samoupravni korporaciji od države Imenovan delegat. Ta delegat skrbi za dejansko izvršitev sklepov samoupravnih zbornih organov, nadzoruje tedaj obenem delovanje teh zbornih organov, kakor tudi delovanje samoupravnega poklicnega uradništva. Umljivo je. da po tem sistemu stroške za upravo v pokrajini trpi pred vsem samoupravni okoliš sam in da se mu kvi*čj.!m za izvrševan e prenesenega področja izplača nekaka odškodnina iz državnih sredstev. Večjim pravicam samoupravnih korporacij odgovarjajo tudi veČia bremena. 3. Prvi sistem sloni na načelu ekonomske samouprave, drnirl p*i na načrtu politične samouprave. Med tema dvema ekstremoma pa ie srednja pot mogoča. Po tem tretjem sistemu bi imeli kakor po prvem sistemu v pokrajini in v okrožju (okra-fu) državne In samoupravne ortrane. Samoupravnim organom (pokrajinskim skupščinam In odborom, okrožnim ali okrajnim skupščinam in odborom) pripadajo posli, ki se nana- šajo na pospeševanja, razni nefin,nični posli oblastvenega značaja, a pr:-težno krajevntva pomena In na finančni posli. Za posle, ki so našteti • i 1 točko 2. črka č) pa obstojajo vsi i Ukor ne gre za občino." temveč za okrožje (okraj) ali pokrajino, posebni državni organi, ki izvršujejo včasih obenem tudi državno nadzorstvo rad samoupravo. Ta tretji sistem je tedaj ravno triko dvottren, kakor nrvi. to se pravi, da obstoja pri teh sistemih dvoje vzporednih upravnih orjranov, državni in samoupravni. Pri dr'gcm sistemu ni dvojnih vrst upravnih organov. Dvotlrnost prvega sistema |e povsem umljiva in ne ovira dobre uprave. Dvotirnost tretjega sistema pa vsebuje kal raznih kompetenčmh sporov in povzroča precej itroSkOT« Temu sc da na tak način izogniti, da š f občne državne pokrajinska !n okrožne (okrajne) uprave s pomočjo svojega državnega uradništva ob* enem izvršuje sklepe dotičnih satno-upravnih teles. Posebno samouprav« no uradni5tvf> poleg državnega Je od« nadlo In kvcC; s'al doniš muslimanskemu k!ubu ter ca r»ov-*bit na nor^rerovore cledc Izpopolnitve vlar*© V Peoeradu «e nana!*>io?i muslimanski posbnci so se obr^'ii do ovojih tovarišev ter Jih naprosil, naj jim sporočHo svofe mnenfe o *ei stvari = KoroSecv protest. Pr.<]. dr. Korošec Je vložil protest proti temti. da fe bil za predsednika deželne vlade za Slovenije v Ljubljani imenovan dr. j Ralfič in da ie vlada izpremenlla občinski volilni red za Slovenijo. c= Zbor muslimansko orsranlzaclla Dno 15. t. m. so se začele konference Jugoslavenske muslimanske organizacije. Prisotnih je večina poslancev in članov osrednjega odbora rtranke. Takoj na prvem sestanku so se pokazala nasprotsrva zaradi postopanja poslancev, zlasti glede razmerja do Narodne-ca kluba. Včerajšnja debata se ie vr-Sila v tem znamenju. Kakor vse kaže, se to konferenca končala z izstopom nekaterih poslancev Iz strrnke, na čelu jim je dr. Karamehmcdovič. = Dansko vprašanje. »R?Ječt Javlja iz Beograda, da Je vprašan'c bana radi osebnih zaprek za nekai dw! odgođeno. »Jutranji liste doznava iz beograjskih političnih krotrov. da dr. Tom-Ijenović nima velikih izgledov za bansko mesto, pač pa se mnoeo omeni* »menovanje dr. Ivana Krsteiia. predsednika dalmatinske pokaafinske vladci v ostavki. ~ Izdani komnnistl. Iz Rarnjeva T>oro*ajo. da mora prva skupina ino-rem^klh komunistov zapustiti v osmih dnoh na&o državo. *= Jz bosanske vlade. Sarafevo, !?. februarja. V nedeljo se vrne iz Dubrov n!ka bivši predsednik bosanske pokrajinske vlade dr. Milan SrSklč, da preda novemu predsedniku OjoreJeviću svo e posle. Ka'vor se dnmueva. s* bodo g snrernemho na predsedniškem m^sru Izvršile tudi razne spremembe v predsedniškem urndu. Posedanji pride rsII kak okro.'nl predstojnik aH pa dr. DnSafl Popovič. do«e-danii sekretar predsedn;ka vlade- Kot sekretar novega predsednika se Ime* nu'e v prvi vrsti dr. Avdo Hrusanbeprr*-vld, urednik »Domovine«, glasila šerifa Arnautoviča. AJeksnnder Durnas, sin: 21 Kiparjeva pravda. Roman. (Dalje.) Prišla je in si najela hišico v Ave-nue Marbeuf; mi smo stanovali v njeni bližini, v moji veliki hiši v Rue de Berrv 71. Iza je šla z dojiljo fn otrekom skoraj vsak dan k materi. — včasih sem šel ž njo. včasih sem prišel pr> njo. Kadar se Jej je zljubilo. je prišla komtesa k nam na obed in je vezla navadno vezenine za svojega vnuka. Zvečer sem risal, moja mati je uspavala svojega vnuka, komtesa Je vezla In Iza se je smejala, pela aH jedla sladkarije ... Naenkrat le postala moja mati otožna in Je imela zmeral objokam oči. Vprašal sem io. kal le vzrok temu, toda vse mi Je utajila. Starost prihala. le menila, mnogo je delala, in ne prija jej mir v njeni sreči. Z gospodom Riezom sem občeval !e prav malo. Zaradi bolezni na jetrih le postal hipohonder: tičal le doma ln živel le hčeri In zetu. Smatral me nI več za sina. Iza Je bila Kuenja, da Je to ljubosumnost uči- tella na učenca. Tudi njegova hči n! rada sprejela Ize, ki Je bila lepša, elegantnejša in je povsod vzbulnla pozornost. Tak,* so Ženske. No. kaj zato? Vedli smo se drug do drugeca z brezhibno uljudnostjo. si delali ofi-cijalne posete — pa dobro. To vedenje gospode bi mi bilo moralo odpreti oči. toda videl nisem ničesar; kar Je rekla Iza, se mi Je zdelo pravilno. Pruprače le bilo s Konstantinom. Udeležil se je nekaterih vojn v Afriki, bil Je ranjen in se ie vrnil odlikovan: sedaj ie bil pobočnik vojnega ministra. Živel le veselo. Snočetka le prišel pogostokrat, potem redkeje, naposled le Izostal docela. Srečal sem ga In sem tožil, da me je popolnoma pozabil. Stisnil ml ie roko In izrekel par oblčairih fraz. Ko pa me le srečal zadnllč pred katastrofo, ml Je delal: »TI si eden Izmed moških, ki Jm nafbol! spoštuiem in ljubim. Ampak človek ne more zmeral. kakor bi rad. Ako bi potreboval kdal pravega prijatelja, sem ti na razpolago. Ne prl-halam k tebi, a najdeš m« vedne lahko.c Brez vsake sumnje sem ponovil ta pogovor Izi. Smeiala se Je tako čudno, kakor da ve nekaj. Vprašal sem Jo, kal ie. »Prisezi ml.* Je rekla, »da pri svoji časti ne boS z nikomur govnri! o tem, kar ti sedaile povem, ne s svolo materjo In predvsem pa ne t Konstantinom.« »To ti priseigamfc »ln tudi v slojem vedenlu napram njemu mu ne izdaš, da kaj veš?« »Ne!« »Častna beseda?« »Častna besrda!« »No, dobro! Konstantin ml Je zelo dvoril. Sedaj ne prihaja več, ker sem mu prepovedala. Nisem ti ničesar povedala o tem, ker te nisem marala nadlegovati... Snoštujcm se in si znam pridobiti spoštovanje. Danes je stvar brez pomena h zato ti lahko povem vse. Ti ga Imaš za viteškega Drijatelia. jaz mislim drugače in mu prisojam celo nalnlzkotnejšo maščevalnost ... Ali ti ni nikoli slabo govoril o meni?« »Ne!« »To že še nrlde. Poznam moške, katerih samollubje le bilo užaljeno. — Imam tvojo besedo!« »Bodi mirna, ničesar ne omenim.« Mene pa ie zgrabila leza na starega prijatelja. Ko bi ga bil srečal te- ga dne. prav gotovo bi se bil dvobo-jeval z njim. XX. To je bil prvi predhodnih simptomov, ki. žal. nisem pazil nanle. ki pa so se pozneje iasoo pojavljali pred menoi in so mi klicali »tepec«. Naslodnjcjra dne mi je rekla Tza: »Nekaj ti moram povedati ln te prositi odpuščanja.« »Zakaj?« »Mojo doprsno podobo, kf si lo napravil, ko sem bila stara štirinajst let. In ki si nam Jo poslal v Varšavo... »No?« » — Je ostala z mnogimi drugimi stvarmi ondi zastavljena.« »Saj sem Jo vendar tolikokrat hotel odkupiti.« »Mama ni maral? ničesar sprejeti več. ker ti ie že toliko dolžna. Na svojem zadnjem potovanlu ni mogla dobiti moža, ki nama Je na vse stvari posodil denarja, ker le odpotoval. Bil Je neki žid. veš. Pustila je denar nekemu prijatelju. In sedal fe soha zopet naša. Namesto semkal. sem Jo dala poslati sestri. Ali sem napačno storila? »Net otrok moj.« »Saj je vendar moja sestra in t mamo sva iei dolžni mno^o hvalo. AH si hud?« »Ali si neumna?« Dva meseca pozneje, na dat* njenega roistva. je dejala: »Svojo soho sem dobro naložila* Poglej!« Odprla je zaklopnlco. V njei j« bila zavrntnica Iz demantov In srna« ragdov, vredna 40.000 frankov. »To ti Je podarila tvoja sestra?« »Kdo pa drugI? Tuka] je njeno1 pismo. Tako ljubeznivo piše.« »To darilo me spravlja v zadro* go zaradi svoje dragocenosti.« »Pojdi, to si kar izbi! iz rlave! Moja sestra je bogata. Dokler sem bila l boga. mi Je dajala le malo; sedaj, ko r.em žena znamenitega moža« pa si domišlnile nekaj name. Zdi se mi. da si na Ruskem slovitejši kakor na Francoskem. Ta dragocenost Je iz angleškega magazina na Ncv-skem prospektu.« Pokazala mi Je tvrdko v zlatem tisku. Potem mi Je čitala francoskD pisano sestrino pismo. Rilo je poln zalivale in poklonov zame. »Jaz ti podarim še uhane k temu nakitu,« je rekla komtesa. ki le bila poleg. a=r Protest Dubrovnika. V Dubrovniku se je vrčila te dni občinska seja, na kateri je bil sprejet protest proti temu, da bi bilo središče hercegov ačko-dubrovačke oblasti v Mostarju. Dubrovčani so sklenili, da poMjejo r Beograd posebno odposlanstvo, ki bo izročilo vladi protest = Agrarna reforma. Ministrstvo za agrarno reformo bo pričelo t razde-lievan/em zemlje 13. marca. Mislijo, da bo razdelitev do konca marca končana. = Občinske volitve r Beograda. Beograd, 17. februarja- Občinske volitve »o končnove!Javno določena na dan 6. marca, nedeljo, ln sicer bodo služil! ra podlago volilni imeniki 1 dne 22. avgusta 1920. Do sedaj is pole« skupne radikalno - demokratske liste prijavljena aamo Se aocijalnodemo-kratska. Telefomka in brzojavna poročila. GENERALNO RAVNATELJSTVO teLEZNIC. —d Beograd, 16. febr. V prometnem ministrstvu se Izdeluje načrt za ustanovitev general, ravnateljstva za vse državne železnice v kraljevini. DOHODKI TROŠARINE. -—d Beograd, 16. febr. Dohodki iz državne trošarine lepo napredujejo. Znesek vplačane trošarine se xelo približuje znesku, kj ga predvideva državni proračun. Tako Je bilo Iz tega davka meseca januarja med varšavsko ln bukareško vlado, ki ga pa bodo še enkrat proučili, značaj formalne politične in vojaške zveze. Načrt predvideva, da si Poljska in Romunija Jamčita za ohranitev njunih vzhodnih meja; zlasti se to tiče poljske vzhodne meje. kakor jo določa pogodba v Rigi. »Petit Pa-rislenc meni, da se mu ta zveza ne zdi nezdružljiva z malo entento med Romunijo, Ce-hoslovaško ln Jugoslavijo. Mala ententa bo zavzela v bodočnosti obliko formalne zveze. Druga poglavitna točka Je določba, da 1 L v vsej državi plačanih 17.737.249 I ?toPi dogovor v veljavo le tedaj, ako jamčita za Imenovane meje tudi Anglija in Francija. Dogovor predvideva vojaško sodelovanje v slučaju. dinarjev, dočim se Je v istem mesecu lanskega leta plačalo vsega skupaj 5,473.302 dinara, torej trikrat več kot lani. Od začetka proračunskega leta* t. J. od 1. julija, do konca januarja 1921 je bilo skupaj vplačanih 82,135.395 dinarjev, dočim proračun Izkazuje za vse leto 90,269.6S6 dinarjev. FAŠISTI V ZADRU. —d Split, 16. febr. Iz Zadra Javljajo, da ftO, medtem ko je civilni komisar Bonfante hotel vrniti Sokolu zasežene prostore, fašisti vdrli v prostore Sokola, razbili pohištvo in uničili knjižnico Jugoslovenskega akademskega kluba. Knjižnica je obsegala več tisoč knjig. SIKST BURĐONSK1 IZGNAN IZ ITALIJE. —d Rim, 17. febr. Agenzla Štefan! objavlja nastopno uradno objavo: Sikst Burbonski je pred kratkim Izdal knjigo z naslovom »Sonderfrle-densangebot Oesterreichs« (Ponudba Avstrije za poseben mir). V spisu mrgoli vse polno insinuacij in laži, ki niti ne zaslužijo, da bi se derrtentiratl. Ker se princ Sikst Burbonski nahaja ▼ Italiji, je na podlagi sklepa, ki je datiran z današnjim dnevom. Izgnan Is Italije. ZA TRGOVINO Z EVROPO. —d Dunaj, 17. febr. Kakor poro-iEaJo listi, je 500 najvažnejših bankirjev ln veletržcev v Združenih državah v Cblcagi sklenilo, na vsak način cz*lyiti trgovinske odnoSaje med obema zemeljskima oblama, kakor so bili pred vojno. V ta namen so ustanovili mogočno zvezo, ki razpolaga že sedaj z glavnico na 150 milijonov dolarjev. POUSKO-ROMUNSKA ZVEZA. —d Pariz, 16. febr. Kakor poroča »Petit Parisien«, ima dogovor ako bi rdeče čete napadle eno teh držav ali obe. AVSTRIJSKO VPRAŠANJE. —d London, 16. febr. Avstrijski zvezni kancelar, ki namerava priti z ministroma za finance ln prehrano v London, se nikakor ne misli baviti s politiko ali predlagati izpremembo salnt-germainske pogodbe. Avstrijski državniki bodo prišli le zato, da bi razmotrivall finančni in gospodarski položaj In dobil! kredite za stabilizacijo. Obrazložiti hočejo, da bo postal položaj v Avstriji, ako se sedanje stanje ne Izpremenl. prav tako obupen, kakor v Rusiji. Ententne sile sedaj še niso zavzele stališča glede želje avstrijskega zveznega kancelar] a. BREZPOSELNOST V ANGLIJI. —d London, 1*6. febr. V poslanski zbornici je izjavil voditelj delavske stranke Clvnes glede brezposelnosti: Položaj se je od meseca seo-tmbra poslabšal. Delavska stranka zahteva za nezaposlene ali dela aH zadostne podpore. Ako vlada delavskih žalitev ne sprejme, naj sama predlaga kaj boljšega, On nikakor ne zagovarja razredne diktature v Rusiji, toda brezposelnosti po njego-govem mnenju v Rusiji ni. Govornik je nato nastopil za vzpostavitev mednarodne trgovine t Rusijo. Delovni minister Mack Namara je Izjavil, da je število brezposelnih naraslo od 350.000 meseca oktobra L 1. na 1 milijon 39 tisoč 11. februarja t l. De- OiMUoaa o doDDStnl poilflii ulnoBls. PoverjeniStvo aa socijalno skrb objavlja; Po § t naredba deželne vlada aa Slovenijo ■ dne 1. februarja 1921, Uradni list It. 40, je poleg redno povišbe najemnine, dopustne v tolika koilkor je dovoljevala naredba bivšega avstrijskega ministrstva ea pravosodje in ministra sa socijalno skrbstvo % dne 26. oktobra 1918 dr«, aak. fit 381, počenai ■ dnem 1. februarja 10C1 dopustna še na dal j na laredna povišba, ki ne presega pri stanovanjih 6091, pri trgovskih, obrtnih ln drugih poelovnih prostorih lOOft one najemnino katere se je plačala aH bt «e bila morala plačati dne 1. Julija 1914. — Ko se preračuna visina letne najemnine a dne 1. julija 1914, mora aa podatavo služiti sirova (brut-to) najemnina « postranskimi pristojbinami, odšteval le avtonomne oajatve. — Redna povi&ha a nostranskimi pristojbinami je dopustna v smisla § 2 navedene avstrijske naredbo o varstvu najemnikov 1. vsled po prtčetku vojne nastalih povisb rednih letnih trolkov sa vzdrževanje ln oskrbovanje hiše vfctevsi vodarino kanal Vino In slišno ter sa tazsvetljaro ali kurjavo; 2. vsled po pričetku vojne povišbe javnih dajatev od hišo (preochanie začasne oprostitve ali olajšave od hifnega davka ln predpis invalidskega davka ne opravičuje povišbe najemnine); 8. vsled dopustne voplsbe obrestne mere ali postranskih pristojbin od dolga na hiši. Povišba za posamezni predmet nar jema ne sme presegati zneska, ki pri enakora. razdelitvi odpade nanj od celotne vsote prlpuAćenih povish in ki se Je preračunll na ta nač.i.i, da se vpošteva-lo sorazmerje posameznih najemnin k celotni vsoti od vseh najemnin in na jemnih vrednosti prostorov, ki niso dani v najem (najemna vrednost ki je bila podlaga pri predpisu davka). — Za vzdrževanje" hffce je pripoznntl seveda le ona dela, ki normalno potrebna sa ohranitev hlSe v porabi ji vem stanju, torei ne melioracije, to so nova dela, ki zboljSajo zgradbo aH njene dele. — ViSje troMce za dela, ki so se napravila za več let, razdeliti je na vsa ta leta. — Ako se M$nl lastnik in najemnik glede povišbe ne sporazumeta lo določi na predlog stanodajalca državni stanovanjski urad v LJubljani glede hls v Ljubljanskem stan ovan fskern okoli&u clede drusrlh hi* pa okrajno sodišče, v čicar območju le*! hi^a. — Hišni lastnik sme stanovanje (lokal) odpovedati, flko se najemnik brani plačati po oblar stl določene povišbe. — Povilba podna jemnln za stanovanje fme*ecne sobe) je prepovedana vsled določil gori navedeno naredbe. IZGLED ca izračananlr dopustne povišbe 25a leto 1921. Dne L Julij" 1914 se je n. pr. plačevalo za uporabo stanovanja z obrtnim lokalom, vrta, pohifrva, obrtnih pravic (koncesije) za centralno kurjavo. Čiščenje in razsvetljavo reže. stopnic in hodnikov ter za avtonomne doklnde lovno ministrstvo Si na vso moč pri- j (e;o«ta.ačine. vodarine) in in vojaško na- ladeva, angleško industrijo vzpostaviti. Medtem se Izdeluje zakonski načrt, ki predvideva zvišanje brezposelne podpofe. Iz nale kraljevine. — Ljudsko Itetjo t Beograda. Po Izidu Ludskega štetja, ki pa Se nI končnoveljaven, ima Beograd preko ilOjOOO prebivalcev brez predmestij, v aterih živi od 40.000 do 50.000 prebivalcev. Med temi so tudi oni, ki morajo radi pomanjkanja stanovanj v Beogradu prenočevati v Zemunu. Glavno mesto Beograd bo na ta način imelo nad 150.000 stanovalcev. — Policijska sbla. V Beograda so le dni •otvorili policijsko solo sa policijske uradnike. Sola bo trajala tri mesece. Podučevala ee bo enciklopedija sodne medicine higijene, kemije in vseh zakonov, ki spadajo v policijski resort. Poleg tega se bodo tolmačila v kursu najmodernejša sredstva v borbi proti kriminaliteti. Ravnatelj Sole Je načelnik tehnične službe Raje, V prvem kurzu je 20 uradnikov. — Apanaža pesnika šantlca. »Narodno Jedinstvo« dementlra vest beograjske »Politike«, da pesnik Aleksa Santić ne prejema apanaže v znesku 10.000 dinarjev na leto. List ugotavlja, da pesnik šantič prejema ta denar redno poten davčnega urada v Mostaru. — Ruski begunci v Dalmaclii. V Trogir je dospel oddelek ruskih beguncev, ki so nameščeni v poslopja sv. Lazarja. Meščanstvo jih je sprejelo zelo prisrčne ileodraiena dotnouinsi. — Nesreča z ročno bombo. V Zagorju na Notranjskem Je našel (VS-jetnl kmet Matej Kristan ročno bombo, katero je ogledoval ln jo vrtel semintja tako dolgo, da je eksplodirala. Kristan Je bil ubit. 171etni Jurij Česnik. ki je stal v bližini, pa težko ranjen. Prepeljali so ga v bolnico in ga operirali na desni roki. Njegovo stanje je nevarno. — Volne odškodnine. Izplačevanje vojnih odškodnin napreduje zelo počasi. Večina Jugoslovenskih oškodovancev Se nI dobila nič. Vprašanje Je silno pereče in zadnji čas je, da se ugodno reši, ker od tega je odvisna obnova poškodovanih krajev. Kdor bi seveda verjel italijanskim listom, bi moral biti prepričan, da je vlada izplačala že milijarde vojnih odškodnin Jugoslovanom I — Italijansko hujskanje proti političnemu društvu »Edinost« je redno hujše. Na vsak način hočejo italijanski agitatorji zanesti med Jti-goslovensko ljudstvo nezaupanje do političnih voditeljev, da bi motril tako Italijani priti do večjih uspehov pri volitvah. Tega pa ne sme biti. Đoiiaoat Jugoslovanov Je« da sa trd- no oklenejo svojega politlčnecra vodstva, da posiušajo svoie voditelje in zavračajo Italijanske sovražnike, kajti izid volitev mora biti časten za Jugoslovene fn Jusroslovenski poslanci v Rimu morajo imeti pooblastilo vseh volilcev Jusroslovenskevra naroda v Julijski Benečiji, da bodo mogli tam krepko nastopati za pravice svojega naroda. — FaŠIstovsko barabstvo v Vrtojbi. Iz Gorice poročajo, da le v nedel o pridrlo v bližnjo Vrtojbo okoli 30 fašistov v spremstvu 4 orožnikov. Razbijali so po raznih gostilnah, metali ob tla slovenske napise, udrll v občinski dom in urad. raztrgali snlse, kričali, da jt Vrtojba sedaj v Italiji ln ds Je Slovencev konec, v Citslnicl so vse razmetali in razbili, iti v žunnilče, grozili vikarju in ga gonili okoli po hiši, Češ, da Ims skrito munidjo, ljudi na ulicah pretepali, streljali In divjali kot znoreli. Orožniki so vse to mirno gledali. Strasna razburjenost se je polastila prebivalstva. kaUJ bati se je, da naskočijo fašisti tudi druge slovenske vasi. Vzroka za napade seveda nlma'o nobenega. Napade Jim narekuje zeolj narodno sovraštvo, katero podžiga v njih iitaJManska vlada! Kam jadra Italija ▼ »odrešenih deželah«?! stanitev skupno kron 2040. Da se ugo tovi bruto - najemnina s pristojbinami, je odbiti vsa ona plačila, ki nivajo značaja najemnine za stanovanje, t J. odškodnino: a) za vrt........K 100 b) za pohištvo......* 200 o) za obrt pravico fkoncesljo) > 500 d) za centralno kurjavo . . s 100 e) za ra-svetljavo . . t ■ . » 10 f) sa čiSčenle 'A g) za go*tn£člno «,•■.» 40 h) sa vodarino . . , . . . > 50 skupaj ... K 1040 Ostanek kron 1000 od katerih odpade na stanovanjske del K 400. na obrtne prostore K f.00 je podlaga za razredno poviftho najemnine, ki rnaAa pri stanovanj «kib delih 60%, pri obrtnih prostorih 100*. Redna poviaba najemnine na podlacri dokazanih, na to stanovanje sorazmerno na leto 1931 odpadajočih vISjth trofckov: a) za central, kurjavo (K 1080 do 100)........K 980 b) za razsvetljavo »tonnjle (K 1oo—10) .......> 90 c) za čiščenje (K 120—40) . . » 80 d) sa go«tasčlno. v kolikor Jo bo plačal posestnik hise leta 1921. v viSjem znesku nego leta 1914. n. pr.....> 68 e) za vodarino kakor pod d) . > 180 f) za novo vpeliino kanaiisav-eijpko pristni1 ino (2% od clj^ko pristojbino (2% od najemnine 1. 1920.) ...» 34 g) sa redne letne troftke sa vsflržavanje in o-krbovanje, n. pr. poprava atrehe, peči, vodovoda. Žlebov stranišč, pleeksnjš in barvanje, dimnikar, savarovanje ... a 300 h) sa davke vsled dopnstne povisbe najemnine v prejšnjih letih . . . . , , . Umetniki In usfaoa. Redna povilba znala skupaj , Isredna poviSba. 60* od najemnine sa stanovanjske dele (K 400) . . 100* od najemnine sa obrtne prostore (K 600) . . . s 56 K 1606 K 940 > 600 skupaj ... K 840 Yj* leto 19?1 znaM torej redna ln Izredna povisi* najemnino za stano-vanjckein poaiovne prostore K 160S ln £ 840- t J. K 1148. Blovenske umetniške organizacije in sicer Društvo slovenskih leposlov-eev, Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov, Klub slovenskih upodabljajočih umetnikov >6ava« in Ljubljanska podružnica Društva jugoelovensklh glasbenikov so na svoji skupni seji dne 14. februarja 1921 po svojih zastopnikih sklenile sledečo reso! u e i j o: Uverjonl, da je umetnost sad narodovega duševnega življenja, ?ad one tvorne sile narodove, ki snuje :n ustvarja s polno močjo tudi \ narod v svojem mntorijelnoin daj-atvu trpi ln strada« uverjenl da umetnost a sv« li v največji meri vpliva na ra, rodovega duševnega življenja na odločilen način obrazuje in - smatramo, da država v lae. tereeu ne more in ne sme p t umetnosti kot odločilnega faktoi . razvoju narodovega duševnega živi nja in s tem posredno tudi državnega f ivljenjai smatramo, da mora država umetnost v njenem svobodnem razvoju tri-titl, marveč jo z vso močjo tudi pospeševati. Zato je treba, da se v bodoči u«tivi sprejmo v koinn!*»k« norm o splošnih pravicah državljanov slodeča norma: lTme'nos»t je svobodna in vživa |>o-sebno zafičito in podporo države in zakona. Kot prvi korak v praktično izvedbo te normr naj rs sprejme v uptnvo — ako se konstituanta odloči za dvodomni sistem — določba da roU umetniška komora v senat najmanj i*lo i c-vilo senatorjev kot jih volijo komur« oKialih iiilrre«;iranih skupin. — Društvo slovenskih leposlovoev. Društvu ulovenskih DpodabljaJoČifl umetnikov. Klub Slovenskih upodabljajočih umetnikov »Sava«. l.; il.(.i°n«ka podružnica Društva Jugoslovanskih glasbenikov. Usfaua in žauna služba. Država kot taka je absrra n s-.bjckt. ki se ne more ndejstvovatl sama po sebi in izražati sama svojo volje, marveč potrebuje v to svrho posebnih uradnikov. Kakor sodijo v ustavo temeljna načela ?lede njenega ustrojstva in sploh državnega organizma, tako Je gotovo, da spadajo v nje tudi temeljna načela o razmerju države napram njenim organom uradnikom. Kaka naj bodo ta načela, o tem Je poročal na sestanku druStva »Pravnik« dne 14. februarja obširno in temeljito g. vi. svetnik dr. Ign. Rutar. Njegova fzvajanla so žela pritrjevanje in odobravanje vseh navzočih druStvenikov in so f e sribala v nastopnih smereh. S tem, da država nastavi kopa za svojega uradnika, poveri mu tako važno In zaupno mesto, da mora tudi gledati na to, koga postavi za svojega organa, Potrebno je torej, da so to samo državljani kajti samo od teh sme pričakovati, da bodo kneli res vedno nred očmi državne interese. Ce pa hoče država, da vrSi uradnik poverjene rrru posle objektivno in nepristransko, dati mu mora za to primerno nagrado, da rrru osijmra ne le njegov lastni obstoj, marveč tudi obstoj njegove družine ln to tud! potem, ko sam obnemore. Ker so uradniki kvalificirani delavci, mora biti ta nagrada t-idi temu primerna, kaiti sicer bo dobila drŽava v svojo s!n?bi> samo slabši materijaL Vse to spada v ustavo. Zelo važno je tudi vprnSmje, ali naj bo upravni uradnik kakor sodnik odgovoren napram strankam za svoje čine, kakor se to zahteva od mnogih strani. Temu je treba odvrniti, da bi dovedla taka odgovornost do nemogočih posledic. Upravni uradnik nI neodvisen, marve-" Je odgovoren za svoje delo tudi m!n;strom Ce se staruira primerna odgovor t| upravnega uradnika, se mora statul-rati tudi njegova neodvisnost ln samostojnost kakor za sodnika, sicer bi sindikarno odgovarjal za naredbo ministra, katero mora sedaj izvrševati. Neodvisnost in samostojnost upravnih uradnikov bi pomenila, da državno upravno oblast ne ifcvrSuJo več kralj in odgovorni minister, ampak neodvisni m neodgovorni uradniki. Določiti bi bilo torej le sekntt-derno odgovornost uradnikovo napram državi. Tudi za stranke same Je primerna odgovornost drŽave za povzročeno škodo dosti usrodneJSa. Izpremlnjevalni predlog k načrtu ustave v tem smislu se Je poslal na pristojno mesta Dneune uesff. L V LubLjani. 18, — Sprememba v naši pokrajinski vladi. Novo imenovani predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo dr. Vilko ii a 111 č prevzame svoje posle prihodnji teden. Kakor Čujemo, dobi svojega zastopnika v deželni vladi tudi samostojna kmetska stranka. — Vzoren poverjenik. Pišejo nam: »Vašo včeraišnjo notico »Ne moremo molčati« so sprejeli v sodnih krogih z največjim zadoščenjem. Bil je tudi že skrajni čas. da se je posvetila potrebna pozornost osebi, ki že desetletja izrablja na najbrezobzir-nejši način svojo politično pozicijo za svoje sebične osebne namene. V notici ste se dotaknili tudi vprašanja, kako je gospod Fon upravljal dolžnosti poverjenika za pravosodstvo. V tem oziru ste povedali premalo. V dopolnilo Vaše slike naj služijo tile podatki: Ko je g. Fon prevzel oo-verjeništvo za pravosodje, se je splošno pričakovalo, da odloži svoj mandat v začasne n narodnem predstavništvu. V splošno presenečenje pa g. Fon tega nI storil, marveč Je pridr-žal svoj mandat ter hladnokrvno in ravnodušno vlekel naprej obenem dijete narodnega predstavitelja hi p' čo poverjenika. Njegovo postopanje bi se dalo končno Š* opravičiti, ako bi kot narodni predsruvitelj istočasno tudi opravljal posle poverjenika. Tega pa g. Fon nI storil. V svojem tiradu se je pojavil v celem samo trikrat, in sicer takrat, ko Je prevzel svoj resort, drugič, ko Je posetll regent Aleksander LJubljano ln tretjič, ko je rabfl uradni avtomobil za svoj izlet na Koroško. To Je bilo vse »delovanje« £. poverjenika Fona. In to »delo« je stalo državo pole* redne plače Še 400.000 K, ki Jih Je država morala izdati za bencin, kl ga Je g. Fon porabil na svojem »službenem« Izletu. Kakor vidite, si ie g. Fon v istini pridobil neprecenljive »zasluge« za državo, katere prokleta dolžnost le sedaj, da te »zasluge« nagradi s tem. da pomaJcne v trdem delu za državni blagor izčrpane**a In do skrainosti požrtvovalnega gospoda v IV. či iov-nl razred ln mu povrhu še preskrbi udobno in gorko gnezdeče nrCvised-nlka okrožnesra sodišča v Mariboru. Živimo v časih neverjetnosti in skrajnih možnosti, zato nI izključeno, da dobi g. Fnn za svoio naravnost bajeslovno lenobo rudi še to natrrad;)! — Mesto, predmestja In nred-mestne občine. Uradni komunike fe pred par dnevi razglasil, da i teto > februarja 1921. Ljubljana brez predmestij neknko 53.072 prebivalcev. Ta stallzacila Jo popolnoma točno naznačila, kaj naj si pod njo predstavljamo. Komunike ni bil namreč namenjen samo Ljubljančanom, ki morebiti Še ne vedo, da spada Sp. 5iška k mestu, temveč tudi dnigim pokrajinam naše države. Sp. SiŠka ne tvori pravno niti svojega posebnega zakonika z dne 2. julija 1914 samo, del IV. (kolodvorskega) mestnega okraja. Ako torej rečemo Ljubljana brec predmestij fe popolnoma Jasno, da Je mlšijeu samo mestni teritorij, kamor spadalo tudi predkrajl (Hradeckega vas. Ilovica, Hauptmanca. Crna vas ln Dolenjska cesta). — Kaj so pa predmestja? Jasno je, da se tukaj ne moremo oprijeti historične označbe Izza Časa. ko se Je LJubljana že končala pri »Kravji dolini« in je bila 5entpeter-ska cesta še predmestje. Predmestja so vsi oni kraji, ki tvorijo naravno nadaljevanje ljubljanskega mesta, ki pa ne spadajo več v p*xiroči> mestne občine. Ti kraji so: Zg. Šiška, Vič, Glince z Rožno dolino. Novi Vodmat. Selo in Moste, Da ne tvorijo ti kraji samo fiktivno ljubljanskih predmeatll, je tekom vojne dokazala že mestna aprovlzacHa, ki te razširi svoj delokrog tudi na te Vruie. Pavno ta1 jih obsega tudi ljubljanski pr : rajon. Vse kaj druzega kot pred-mestia je pojem predmestna občina. Tako n. pr. tvori geografično kraj Zg Šiška del ljubljanskega predmestja, dočim nimaio ostali kraji občine Zg. Si^ka (DravUe. Kamna gorica, Kosrze, Peržanj In Zapužc) t Ljubljano takoera stika, ki bi lih opravičeval, da se Imenujejo predmestja. Isto velja za občino Moste. Od te občine spadajo k predmestju ljubljanskemu trije kraii (Novi Vodmat. Selo, Moste), ostali trite kraji (Hrastje, Obcrje, Šmartno) pa zopet nimalo pravice, da Jih imenmemo predmestja. Končno je treba še poudariti, da vsi moderni avtorji (med njimi tudi naš znameniti geograf Jovan Cvl-jič) označujejo mesta z geografskega vidika, ne pa s političnega, ki za prvim navadno vedno zp^staja. Ako je Uradni krammike poudaril, da ie navedena številka samo za Ljubila-no brez predmestij, je napravil po-polnoma »>rav, kaiti gecMrraftČen pojmi l KibUana bi obsegal hidl rr^d-mestfa in bi bilo seveda StevDo prebivalstva precej vcCle. — Sodba Javnosti. Prxi tem naslovom objavlja v včerajšnji »Jugo- slavij!« narod, poslanec jr. Ivan Der- žič zelo zanimiv članek, ki razkriva nove detajle »nadzorstvenega« delovanja g. M. Pirnata pri Trboveljski družbi. Posebno so interesantna odkritja o nezaslišanem postopanju proti tako zaslužnemu in požrtvovalnemu vodji odseka za razdeljevanje premoga v Ljubljani ter pojasnila glode zgradb v Rajhenburgu. Iz sodbe javnosti je že zdavnaj nastala obsodba javnosti. Koruptni zistem vzbuja že pozornost v celi državi. Beograjska »Politika« ln »Samouprava« sta se že tudi pečali s tem vprašanjem, ki je nedogledne važnosti za celo država Javnost Je pa sedaj radovedna, ali so na uradnem mestu, kateremu je podrejen Osrednji urad, že dobili zanimanje za, to zadevo. Mi bomo skušali dofcriatl, kako je s stvario. Morda bo v proračunu za prihodnjo leto celo že kaka novost »vorgesehen«. — Avtomobili In državna služba. Iz uradniških krogov nam pišejo: Socialistični dnevnik »Naprej« je pred nekaj dnevi v daljšem članku razpravljal o takozvanih državnih avtomobilih in navajal, koliko denarja se po nepotrebnem troši za avtomo-bilne vožnje in kako redko so na razpolago za resnično potrebne slui- . bene vožnje. Kritiki se v stvari sami ne more odrekati upravičenosti in je v resnici na mestu, da se posveti po- j zornost temu vprašanju. Pri tem ' mora seveda vsaka nestvarnost in I pristranost odpasti. Potrebno pa je opozoriti na to, da ne gre le za av- 1 tomobiine vožnje pri poverjeništvOi, ampak tudi za avtomobile posamnin Drobiž, ki Je doslej že dospel v našo državo, se te dni izroči prometu, ln sicer najprej v novih pokrajinah kraljevine. — Zanimivo predavanje. Kakor amo že poročali, priredi narodni svečenik Božo MiloAevič v soboto dne 19. t m, ob 20. zvečer v Mestnem domu predavanje pod naslovom: »Ka| nam prinese konstitnanta: 8vob©do vesti, ali svobodo rerotrpevedan|a?c Kakor znano, je Božo Milosevič eden glavnih propa^ratorjev narodne cerkve. Kdor se sanima sa ta pokret — in teh ni malo — naj poseli to interesantno predavanje. Vstopnine ni nobene, pač pa se v pokritje stroškov sprejemajo dobrovoljni prispevki. — NaS listek. Radi tehničnih ne-prilik pri stereotipiji in pri rotacijskem stroju je bil včerajšnji listek >Kiparjeva pravda« v velikem delu naše naklade deloma docela nečitljiv. Zato prioeojemo ta, del listka danes vnovič, na kar opozarjamo conjene nase čitatelje. — Državna razredna loterija. Tretie žrebanje 7. in 8. marca. Cena za 1/1 srečko 576 K. l/t 288 K. V. 14-1 K. Vi 72 K. Naročbe Iz vse države nai se naslavljajo na glavno kolekturo: Medjunarodna banka d. d., odio za drž. klasnu lutriju, Zagreb. Nikoličeva ol 7. i Gajeva ul. 8. — Lov v Preddvoru se bo oddajal na javni dražbi v torek dne 22. t. m. ob desetih na okrajnem glavarstvu v Kranju soba 6t. S, zakup za dobo od dne 1. aprila 1921 do dne 31. marca 1926. — Prepovedana lie4a. Minister za notranie stvari je na ozemlju kraljevine STIS prepovedal razširjanje listov >NaSa sloga<. ki izhaja na Dunaju, in >Prosveta«, ki se tiska v Chlcagi. To se je zgodilo zaradi tega, ker tA dva lista pipeta o naših razmerah s tenden- uradov. Cela vrsta uradnikov, ki po- co, da bi zbudila nezadovoljnost nafcih Steno opravlja svojo službo, se vpra- i stile kako pridejo gotov* na sebi ne baš važni uradi do tega. da so dobili drage in lepe avtomobile. Tako na primer se med uradniki večkrat vprašuje, kako je prišel Osrednji urad za rudarske obrate do svojega avtomobila. Ali je avtomobil potreben za cinkarno v Celju aH za Velenje ali Zabukovco? Koliko je takih službenih voženj? Pravijo sicer, da so ne- | kateri gospodje pri tem oddelku zelo mnogo na potovanjih. Ali so vse to službene vožnje? Državna podjetja v Celju. Velenju in Zabukovci, kakor čitamo niso ravno v takem stanju, da bi govorile o posebni vnemi tega oddelka. Med uradniki, ki niso ravno najsiabši na svojih mestih, sf krat vpraSuje, kako to, da nekateri državni uslužbenci uŽTvajo v Sloveniji take prijetnosti, da morejo t udobno živeti, dasi čitamo vedno zopet o njih stvari, ki niso za uradnike ravno priporočljive. Poveri eništvu za javna oela so podrejeni razni pridni in zaslužni uradniki, ki radi delajo za našo državo, pa ne morejo nikamor. Sedaj pa beremo, da so drugi, ki so pod Avstrijo zatirali naše slovenske ljudi, v kratki dobi kar za .dva razreda napredovali in se silijo še vedno naprej. Vidite, gospod urednik, to so stvari, ki na uradnike ne morejo dobro vplivati. Čutimo se zapostavljene po vsej pravici. V star Avstriji je cvetela taka protekcija v korist tistim značajem, ki so zatirali domačine za to, da so se lizali navzgor nemškim gospodarjem. Slovenski uradniki nočemo, da se raz-pase birokratska korupcija po raznih »hofratih«, ki rrnajo čudovito zmožnost, da se prilizujejo onemu, ki je ravnokar na krmilu, sami pa imajo kaj malo srca za Jugoslavijo. V naših listih se je zadnje čase od raznih odličnih strani pisalo o korupciji. Uradniki pozorno sledimo vsem tem kritikam. Cnknmn na. da se ko-nečno tudi vodilni gospodje pi vzravnajo in prično čistiti. — Učiteljski zastopniki ▼ vRtent Šolskem svetu. Na občnem zboru učittljskega društva v LJubljani, če-gar predsednik je g. Fran S k u 1 j. so se določili kot kandldatje za učiteljske zastopnike v višjem šolskem svetu ravnatelj Luka Jelene kot član in strokovni učitelj Pavel Kuna ver kot njegov namestnik, učiteljica Albina S a r k o v a kot članica in ujtcll'ca Marija Godcev a v Mariboru kot njena namestnica. Tretje mesto odpade na učiteljstvo v bivši StaierskL — Osebna vest Nek tukaJSnfl fist je včeraj poročal, da se namerava odvetnik dr. Dinko Puc preseliti v Maribor. Informirali smo se in izvedeli, da je ta vest povsem izmišlicna, — Živo srebro v Saviirdci dolini. V St Pavlu v Savinski dolini so pri rndofdedutvu odkrili plasti cinobra ln Sivega srebra. Rudoelodno pravioo ima v flt Pavlu Danijel Omersu, trgove« v Slovenski Bistrici. — Revizija ljudskega štetja? Ministrstvo za socijamD politiko bo, kakor poročalo beogradski listi, v državljanov in znižala ugled našo kraljevine. — Razsvetljava v KoKneja. Pri ljudskem štetfu W10. je stanovalo v ko lezejskem poslopju na Goeposvetski cesti toliko prebivalcev kakor v dič-nem našem mestu — ViSnji gori. — Ne motimo se ako trdimo, da se je število prebivalstva v kolizeiskem >mestu< v zadnjem deeetletlu najmanj tako pomnožilo, kakor v ViSnjI gori. A Višnja pora ima svojo eeetno razsvetljavo. >Ko-Hsejsko mes*o< pa nima od 21. nočne ure naprej prav nobene razsveVfave. dasi je to poslopje pravcati labirint in d^si obstoja tu bolj kakor kje drugje r»ajvečja požarna nevarnost. Naj izbruhne ponoči v tem po^lopiu požar pa lahko nastane hujša katastrofa, kakor * leta 1£S2 v dunai^kem dvornem gleds*-| llSču. Zoto bi bilo potrebno da poskr-I bi policijska oblast za primerno razsvetljavo tudi v >Ko!izejckem mostu«. — Roparski nmor v Celovcu. Iz Celovca nam javljalo: Zavedni koročki Slovenec Ivan 9 a s e 1 j, p. d. Tlo posestnik ln lesni trsrovee iz Gorij pri Kotmariveei. je 12. t. m. postal žrtev roparskega napada, katereea eta izvršila v Beljaeki ulici dva najeta nem^konaci-jonalna razgrajača. Napad Je bil izvršen ponoči v zasedi pri rszupiti gostilni Patemioner. Natakarica te gostilne Je SaMja izvabila v temni kot. kier sta l»otem planila zahrbtno nanj dva individua. Zndala sta mu več ran. Ker je ftsaelj izvanredno krepak in trden mos, je imel še toliko sile, da je ubranil roparjem svoje premoženje gotovine 1 00.000 K in 12.000 dinarjev, čeprav sta j napadalca skušala priti do denarja, a ; ju Je z golimi rokami odgnal ter začel j kričati na pomoč- Saselj je imel 5e to-i llko moči. da je žel na stražnico napad ; javit. Pozneje je ranam podlegel, po-; zneje je celovška policija a roti m la oba ■ napadalca in natakarico. Puckboferje-; vo in napadalca Freibenrerja in Supa-rnta so izročili deželnemu sodiScn v ; Celovcu. — O odpeljanem dečka. Pišejo nam: >Ni res. da bi bil hotel vzeti lopov rudi Tončkovega brata iz 3. razreda. Za to ga tudi ni mogel go^p. katahet spo*n«*ti ; kot sumljivega, ker ga sploh videl j Tudi se dogodek ni vršil med mirno-i rom ampak ob pol 11. med poukom. — Pnč pa se je Sla učiteljica nemudoma po dogodku v 3. razredu h g. katehetu, ki je bil slučajno tam zaposlen, informirat, ali je Pollak, brat Tončkov, tam in pri tej priliki izrazila svoj sum. ki ga pa g. kutebet ni delil. Dalje ni točno poročilo glereiffk«vo na Satlerjevom stanovanju na Sv. Petra cesti M. 7R. kjer se sedaj nahaja lekarna Uatar. T m so našli čepico in veliki robec s katerim je imel Satler obraz zakrit. SaMer je na dan ropa §e mimo in lepo okoli pol L popoldne použll pri Ptnrših kosilo. Nato je odAel v mesto, po nlica> je čul govorice o ropu Pollnkovega fantka In je smehljaje znancem pristavljal: >Eh, kaj! Saj je milijonarjev sin!« Cltal Je tudi popoldanske liste In se ua to skril v gostilno »Beograd«. — Najdena utopljene*. Na desnem bregu is liva Gruberjevega kanala v Ljubljanico so včeraj popoldne našli trupli utopljencev oficljala javne bol- nji vasi, da je nkretilla potrebno, ker sta bili trupli izven okoliša policijskega Komandir postaje narednik čebular je trupli dal prepeljati v mrtvašnico pri Božjem grobu. Trupli sta bili kakih 100 korakov narazen, se dobro ohranjeni. Roža Kleinorjeva ima poškodbe. Utopljenca sta bila ravno mesec dni v ▼odi, kajti v vodo bU skočila na dan Sv. Antona. 17. januarja. — čudni potniki ta Maribora poročajo: Z včerajšnjim večernim brse-vlakom je prispela semkaj jako elegantna dama Pri telesni preiskavi v ženskem kontrolnem oddolku so poslujoče uradnice ugotovile, da ne gre ca žensko marveč sa preoblečenega mo-Akega. Moža so aretirali. Doma je iz Divače, pri sebi pa je imel nabit samokres. Is Divače je odperoval proko Koroške na Dunaj, sedaj pa se |e hotel preko našega ozemlja vrniti domov. Knj je nameraval s to ma^kerado doslej s«' ni znano. — Istočasno so prijeli kontrolni organi nekega dunajskega zida ki je na rafiniran način utihotapll preko meje v našo državo nase dinarje. Ker uvoz lastne valute ni prepovedan, se domneva, da je hotel denar »kriti pred avstrijskimi carinami. MoJa so izpustili. — Slabšo je naielel neki poljski Žid, ki je skušal v kovčegu z dvoinatim dnom utihotapiti veliko svoto nezigo-sanega denarja. Kontrolni orerani so mu v vlaku odvzeli suknjo, misleč, da to zadostuje, da ne 1k> pobegnil. Ko pa Je ekspresni vi«k v smer: proti Zagrebu vozil na neki po^tiji počasneje, je poljski žid. ne meneč se za Fuknjo in kovčeg, skočil iz vi tka ter pobegnil — Kravji mesetnir — goljnf. Tz Ljubljane je pobožni! nezano kam živinski mešetar Ivan Skuti iz Sežnn**. Oškodoval je razne strnnke posebno mesarje, za večle svote. — Smrtna kosa. V Liubl'anl sta umrla ga. Ana R u d h o 1 z c r in g. Anton SiSRa, vpnk. sprevodnik, v Ptuju pa ga. Marljn Flere roj. Vidmar, mati okr. Soi. nadzornika Pnvta ter nadučl-telja F^nca Flereta. — V Z?^kf Bistrici na Koroškem je umrla Kletna mati rtadučttefja Wtge!etn pa. Mnr'ia Wi-g e 1 e roj. Pignet. Bodi jim blag spomini kratkem odredilo revizijo ljudske*« I ^M^J*^.±.**^£P£ štetja v Sloveniji In Prekmurju, ker ima dokaze, da so nekateri popisovalci nalašč popisovali v korist Nemcem. — Novi drobiž. Finančni minister Je na Dunaju urglral izdelavo ve soproge Rose Klelnerjeve Prvi je ob polu 3. trupli zapazil Tomai J ©ranči č posestnik in čolnar v Mostah. Takoj Je bila obveščena o tem policiieka stražnica v Vod matu in polieijako ravnateljstvo. Na lice mesta dofcla policijska komisija, ni posredovala, temveč Reperteir Narodnera gledališča v Tjjnbliani. Drama. Petek, 18. febr.: Mis« ITobbs, red D. Sobota 19 febr.: Goltata, red E. Nedelja. 20. febr.: Sen kresne noči, v opernem erledaliSču, ob dramskih cenah, izven. Ponedeljek, febr.: Mise Ilobba, red A. Opera: Petek, 18. febr.: Vesele seoe vrin&eor- ske, red A. Sobota. 19. febr - Thiis. red 0. Nedelja, 21. febr.: 6en kreAe noči, dramska predstava, izven. Ponedeljek 21. febr.: zaprto. — Odlikovanj© ooemogu pevca RZjavca in pijanista Ličarja. Beograd. 17. februarja. Prestolonaslednik regent je odlikoval znanega opernega pevca Josipa Rijavc- in pi anista Cirila Ličarja z redom sv. Save IV. razreda. — Slovenska opera — Thals. Po neopravičeno dolgem brezdeliu je pokazala naša opera vendarle končno nekaj novega: Massenet - Thais z f. Rukavino pri pulta. Zal. da ml moja ušesna bolezen ni dopuščala poslušati opero do konca ter jo slišati, kakor bi jo rad. Zato si prihranim glasbeno oceno na pozne'ši č.is. V splošnem Je »Tha;se napravila zadovoljiv vtisk. sodeč po prijaznih »ktamacl ah nositcllev glavmh vlog. Gdč. Thalerieva je pela l9TPTVo Thais, g. Levar Atbanaela, g. Šhidl^r pa N;kia*a. Mališe vloge so si razfleff'i med seboi ge. Sušt^rjeva. Vr-hunčeva. Levi-kova, g. Zupan. Zorman itd. Narod ie bil tM?"tnm neokreten (4. slika), balet. Izvzetnši Nikifino. neinte-resanten Po Ženskega telovndn^gs društva v Ljubljeni* •e Izdajnjo «amo v predprodaji in sicer v trgovini 8kof. Dunateka cesta. — OMni zbor »Gospejnega drutrvm kr**anKke ljnbezni sv. Vineeneija Pav-lanskega« se vrsi v nedeljo 2)0. febr. 1921 pop. ob A. uri v Joseflsču s običajnim dnevnim redom. Tnristfka In sport. — Drsalna tekata v Bohi »hi dne M. 1 m. Pričetek tekme Je določen na 8. uro zjutraj. Zbirališče sa tekmovalce fB hotel >Sv. Janez« ob Jezeru. Drsači morajo biti na mostu te v soboto ker Je jutranja sdoznlfks zveza neugodna. — Iskaznice za polovično voznjlo se dobe vsak dan dopoldne in ponoldne v pisarni »Športne zveze«. Lffe&fjana, Narodni IS. t. aa. obnoviti. —- VreuMsiaka poročila is Bohinja se glase zelo ugodno, sato opozarjamo se enkrat vse prijatelje zimskosportne narave naj ne zarnu de tako ugodne prilike ln naj pobite v ntdoljo v Bohinj uživat krasno zimsko naravo. — Smačarska teksta v Bohinja. V nedeljo dne 20. t m. se bo vršila najzanimivejša letošnja smuskosportna prireditev, sa katero vlada v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu veliko zanimanje. — Prvikrat bomo imeli leto« priliko opazovati čilost iti vztrajnoet na£lh jugoslovenskih smučarjev v teku in skoku in prav posebno bo marelkogs zanimalo videti tudi prvo brhko dara-sko smusko vrsto, ki se je tudi že oju-načila, da nastopi letos na tekmi, kar tvori markantno točko v zgodovini razvoja smuškega sporta v Jugoslaviji 1 — Ker je proga gladka, premišljeno in ugodno izpeljana vabimo vse zimskosportne klube, da postavijo kolikonuo- goče polnoitevilne vrste smuSklh krmarjev na plan. — Kula je določena —• vpostevajoč sedanje snci::e razmere — za moške na 5 km Snes* je -l^oden opozarjamo p* smučarje, da «i vr.^rn^io aa vsak slučaj seboj vo?ek ali druga mašila sa smučke. — Pruga teče vseskozi po celem ene*ai in bo iahko zasl(-do\'ili s prostim ali oboroženim očesoni carje na nad 1 km daljavo pred cilj««™, _ Sestanek vseh tekmorabev ▼ soboto t. J. 19. t. m. ob 10. uri po dohodu večernega vlaka v Boh Bistrico v hotelu >MarkcA«, pred tem seja vodstva simia-ke tekme. Tekmovalci morajo priti v Bohinj s večernim K>botnini vlakon\ ker bo skupni odi^od na start le v nedeljo zjutraj krog 7. ure. — Izletnike, vse člane športnih klubov včlanjenih V Športno zvezo opozarjamo da so z^la-sljo pri Športni zvezi v NalodBeni domu po izkaznice za znižano voi.n>o do Bohinja tja in nazaj. Ilainouejša poročiSa. NAŠE ODŠKODNINSKE ZAHTEVE. — Beograd, 17. februarja- »Politika« javlja iz Pariza: Jugoslovenska reparacijska delegacija Je predložila osrednji medzavezniški reparacijski komisiji seznam celokupne vojne odškodnine, ki Jo zahteva Srbija. Materijalna odškodnina znaša 9400 milijonov dinarjev, osebna pa 17.700 milijonov. Razen tega zahteva nasa delegacija še eno milijardo dinarjev kot vojno odškodnino za Crnogoro in za dobrovoljce v Dobrudži. MEDSTRANKARSKA KONFERENCA, — Beograd, 17. februarja. Za jutri ob 11. dopoldne je napovedana medstrankarska konferenca, na kateri bodo zastopani vsi klubi. Konferenca ima nalogo, da razpravlja o nekaterih členih vladnega načrta ustave, ki se nanašajo nekatera sporna vprašanja. Na ta način mislijo olajšati razpravo, ki se bo sprožila v ustavnem odseku pri podrobni debati. Radikalni m demokratski klub odpošljeta po tri ddegate, in sicer radikale! poslance prof. Radenica. < Lazo Markovića in Ljubo Jovanovi-ća, demokrati pa dr. Vojo Marinko- vi ju dr. Gregorja Žerjava ln Jurija Demetrovića, Zemljoradnički, muslimanski in jugoslovenski in komunistični klub odpošljejo po dva t?< nika, socialni demokrati, republikanski ln narodni klub po enega, Delegata muslimanov sta dr. lirasnica in Vilović. socialne demokrate bo zastopal Nedeljko Divac OstaB klubi bodo jutri določili svoje delegate, INTERPELACIJA GLEDE REKE IN ZADRA, VOJAŠKEGA SPORAZUMA IN VRANO LOVE ARMADE. ■— Rim, 17. febr. Eederzoni in tovariši so stavili na ministrskega predsednika interpelacijo glede izjav jugoslovenskega ministra Stojano-vida v listu »AgTamer Tasrblatt« za-devajočih Reko in Zader, ki so v nasprotju z duhom prijateljstva v smislu rapallske pogodbe In ogrožajo italijanske in Jugoslovenske interese; dalje glede točnosti o vojaškem sporazumu, ki ga je objavilo te dni hrvatsko in srbsko časopisje, po katerem bi bila ItalHa obvezana, Jamčiti če treba tudi z orožjem integriteto Jugoslavije, ki le že sedaj v ne- varnosti zbog dogodkov na Hrvat* skem; glede značaja in svrhe Izkrcanja velikih delov Vrandove armade ob zaradni obali Jadrana bi celo v reškem pristnišču, kar moti novo ravnotežje, ustanovljeno po ras* pallski pogodbi. PREBIVALSTVO BEOGRADA. — d Beograd. 17. februarja. Po uradnem štetju znaša prebivalstvo Beograda brez predmestij 110..119 duš. in sicer 60.558 moških in 49.601 Žensko. Naših dr/avljanov je 105.351. inozemcev pa 4660. Po veri je 93.SOJ pravoslavnih, 9179 katolikov. 1353 muslimanov. 4723 Judov in 50 brcx konfesije. Kot materin jezik Je navedb 90.673 oseb srbohrvaščino), 1230 slovenščino, d047 druge slovanske jezike, 3648 nemščino, 1334 madžarščino. 530 arravtšćino. 315 romun-šclno. 162 italijanščino in 3385 dm£a jezike, MED FAŠISTI IN SOCUALISTL — Bologna, 17. febr. Vsak dan so vrše boji med fašisti in socijalistL Včeraj so fašisti do krvi pretepli župana Crrata iz Castel Maggiore. V Materi so fašisti zažgali delavsko zbornico, aH posrečilo se je ogenj pogasiti. Boji med fašisti in socijalisti trajajo dalje in je bilo treba poslati v Matero vojaško pomoč. — Pri vo* litvah v delavsko zbornico v Bcnet* kah to ostali komunisti ob števila 29.000 v manjšini nad 17.000 giasotf* VON SIMONS V SAN REMU. — San Rento, 17. febr. Prispe! fo sem preko Genove nemški ztinaijl minister von Simons. ki se snide tu z italijanskim zunanjim ministrom Sforzo, ki Je odpotoval danes iz Kuna v London. ITALIJANSKI KRALJ V TRSTU. Trst 17. febr. Iz Rima prihaja b službenih krosov poročilo, da pride k aneksijski proslavi krali s kraljico ln prestolonaslednikom. Najbrže pride lo kak drujc član vladarske hiše. Poset bo imel značaj izredne svečanosti in pripeljejo v to svrho tudi kraljeve dvoma vozove, katerih se poslužuje kralj samo pri posebnih slavnostih. Kraija bodo spremljali odde'kt kiraslrjev. K proslavi pridejo najbrže tadl Salandra. BoselTl in Orlando, ministrski predsedniki v vojnem času. Pden izmed teh bo imel najbrže slavnostni govor. Kdaj bo aneksijska proslava, še ni določeno. kovinskega drobiža po 5. 10 in 25 pat; i i* ob.«*iU» aroiaUko postaja v Stepa- i dom. in je treba tudi one Ukasoioe ed Gospodarske tresti. —g Likvidacija avstro - ogrska banke. Beojrrm4, 17. febr. Komialja sa likvidacijo avstro - ogrske b\nke na 1 »unaju je pri&la do rasnih sakljuekov s katerimi se do likvidacija pospc&ila. Ir aktov avstro - ogrske banke imajo poedine in ter os i rane države dobiti ao pred likvidacijo predujme. Naši drtavi ima avstro - otroka banka izplačati 7.000.000 K v slatu. kar bo služilo sa podkrepitev naše zlate saloge. Vse zgradbe in lokali avstro - odrske banke t nasi državi je prevzela n&Aa drsava za S milijone kron v slatu ter jih odstopila nasi Narodni hanki. — f Praški ▼o.cjoJcih. Ministrstvo za promet je sklenilo, dati na razpola-ao poseben vlak za poeetnike velikega pmlketra serrmja- Vlak bo odScl Iz Beo-zrada naravnost v Praro. Posetnikom semnja se za ta vlak dovolilo polovične cene. in sfcer v naSi in v Češkoslovaški drŽavi. Vlak odide dna 24. t m. iz Beojrrada. Potniki se opozarjajo, da si preskrbifo nrl če*>osiovaSkem kon-sulara posebno izkaznico, ki Jim bo služila kot dbkaz, da se res peljeio na praski vel esejem. Bom. —đ Zagret 17. febr. Devlse. Bero-Un 280—2SS Italija &3£— M0. I>ondon iS6o—575. Novi Jork (6ek) 144.50—145, Psris 1070—1085, Praga 192 50—1^4. Svlea 2400—3425 DnnsJ 21—21.90. Valute: ameriški dolarji 140—142 avstrijske krone 2S—24, carski rnHFi 0—70, francoski franki 1000—1060. napoleon-ojoH 774—777 nemške marke 230—342. romunski lefi 19&— 19S italllanake lire 522-0, bolgarski lovi 167—170, fcesito-siovaške krono 160—(X —d Prasra. 17 febnisrja, Devtre: Amsterdam 2658.50, Beo«rad 210. Berlin 132 62Mt. Bukarešta 109 62V-. Sofi a (t. Curih \7H\. Milan 283. Pariz 574.50. LonJoo 302. Newyoxk 75-50. Dunai 1092%. Zajrreb 52.25, VarSava 9. B»* dimpeSta Va'ute: Ju posloven- skl dinarji 201, nemške marke 13^.6^, romunski lejl 10S.6J, tmlparskl levi 90.75. Švicarski franki 1276, italijansko fire 290. francoski franki 571.50. anKlo—, fkl funti 300, amerttki do'arji 73.50, as* sirijske krone 10.92. poliske marke 8. Dimni. 17. februarja. Pevlzet* Zapreb 4.S9--^63, Berlin 1172—M7*, Budimpešta 130^0—132.50. Bukarešta 957J50—967.50. Pariz 51CT1—^140, Lun-1 don 2f577.rO -269.50. Milan 2527.N) do' 2547J>0. Pratra 879.50—^5S" 50, Soiiia 835—945, Vnr^ava 79—SI, Curih tUttJ do 11.375, Nc\vyork 678—Amsterdam 23.475—23375. Valute: Amerik! dolarji 675—679. tx>ljrarskl levi S2S do 835. nem.Ske marke 1170.50 -1176.7). anr.le5ki funti 2665—2^S5, francoski franki 5090—5130. Ita!:jani.T7 dO 1857, romunski leil 945- y55, carski rabft\ 314—.120, Švicarski franki 11 ^00 do 11.350. Ce^ko^lova^ke krone ^7S do 884. tnatf-larskt krone liH—13L —d Otrfla, 17. februarja. Devlzet Berlin 10 37%, liolandlla iv7. Newvc-rk 600. London »55. Paril 41.75, Milan 2?.25, Praita 7.90. Varšava 0.^0. Xifltrei 4.35, Budimpešta 8.60. Dunaj 1.40. krone I. 1.17»',, Bukarešta avstrijsko litrosano Poizvedbe. Z*nbT! se lo v torek, 15. t. m. onoU dne en zlat uhan z belo koralo in verižica s srebrnimi koralami. Odda nai 90 prod nagradi oprav. »Slov. Naroda«. Olavnf urednik: Rasto Pmtoslemsek. Odgovorni uredniki Božidar Vodcix CdMU na vaKone ođda Ivan ^Cull Ldschctrjg v Smeri u pri Jeli ah. 1185 Preproga STA blago. 220X170 cm vel>ka, se prodi. Ponudbe rod .2500/1222* na upravo mov. Naroda. _1222 OtroSkl uozIEek, ■o dobro ohranjen, s« proda. Qos»«-svetsta testa I. U. aaattr. 1219 BfB 8 magister piralle ia Slo- tonila N«tov pove upravniStvo Slo-TEBIJf. renskega Naroda. 1175 Monilat km trseria ;'l;V!" nakupovanj« gozdov, iadelovanju turovega lefa, Izvosu, manloulaeijl, prejemanju n odda)i, vešč* alov., nemlk in ital. jreka v govora ia pisavi, ilčr tiajne službe za 15. maj t 1. Na*lov: i. Mođle, »orassis, 1188 Idlna rasprodaja Sisnser soeolslnega W8 primerno nagrado dobi, Ador preskrbi takoj aa eno oBebo priprosto stanovanje s eno sobo, če je iogoce s kuhinjo alf pa brez nje. Vza-ntem tudi mesečno sobo Ponudbe pod b,Erw oaeba II67* na spravo Slov. iKaretfa. Ho7 CA (GIPSA) m SHS Aalabaster :ta zoborehnikae flUabaeter za modele . . "jitukatura za elektrike . S!«K1 180 K J 140 K j aa 100 kg inki. vrtca vagos LJubajono nudi loko Rosta Ncaskoulc, Lgnbllana, Zi&oasfta allca L Roplm zložljivo posteljo za sluFkinJo. Naslov pove uprt v ni št v o Siov. Naroda. 1179 Hiša v Beljak* tik državnega kolodvora, z dobro idofa restavracijo, dsonaditi opna, s«stdana v letu 1914, in posestvo v Podkloltru (Arnoldstein), obstoječe iz bile a trgovino z melanim blagom po leg kolodvora In glavne eeate, gospo-d a rak l a poiloptj — vse v najboljlem rinju — Ia ve* zembliklh parcat v skupni izmeri 58 ha, od tega 44 ha gozda, se proda ali zameaja za hUo ali posestvo v Jugoslaviji. Pit-mrse ponulbe do 1. marca t! p. d .HlSa In poaestvo/1221* na nprav. Slov. Naroda. 1221 1 11 tU 20bi, (oves) mekinje graha, (fižol) brašna (moka) samo na vagone dobije se jeftino kod JL S o m a no, Zagreb, J&ri&&e?£ $ Dvorište, Telefon 3—98- li Mil Pia v velhtosti il\m eaa prtporoča Desne* K 94-—« I Za oafenca v Irt/eviao ■ssisssa strok« lati vstopiti najraje v Ljubljani deček 14 let star, x dsžele, kateri )e dovrSil ljudska solo t odliko Ponudbe pod .Trgotski rajeatc 1141* rta upravo Slov. Naroda. :A\ Z hffl naprodaj, v eni jc klavrni««, mesnica in prektje-vatnica, ena dvonadstropna z veli Kim vrtom, pripravna se vsako obrt V Kaa dijl pri Me«est atestu, J. Piani««rt. 1225 Odvetnik Dr- Ljudevit Perli! LJablJua, Dalmatinova nI. 3 naznanja, da ]e otvorit c3vetoKko pisarno. Stare kovine (baker, medenino, enk ttd > kupuje trgovina z Želemlno Breznih es frltach, Lfnbltana Oamatauisvo aabretfe M. 1. 827 Danes je umrla v ptujski državni bolniei po dolgotrajni, težki boleioi najina predobra mati, ozir. iulč& in babica Marija Flere roj. Vidmar Pogreb rajsiice se bo vrlll o soboto, 19. t. m. ob pol 6. uri pop. iz bolnice na mestno pokopališče v ptnju, zadušnica pd se bode služila v ponedeljek, 21. t m, ob 7. uri v mestni farni cerkvi v Ptuju. Kdor je poznal to mater, ve, kaj sva izgubila, in komur je bila znana kot človek, jo ohrani v blagem spominu. Ptuj*Kranjska gora, dne 17. svečana 1921. Pavel Flore* okr. sel. nadzoren:, — Pran flor*, aeduCrtet*. E 3 Inženir Za veKko fugoalovaasko induatrliSko podjetje ao »SCe zmoten Infenir, kateri mora biti pred vsem spreten i a dobe< rismr. Potreboval se bo rudi pri kurilnih pslskusih, saerlenju vode. geodeti-čalh srrejemanilh Ia pofskutih kurilnih ; liaev In mora bi« znan v elektrotehniki. Oziralo se bo samo na samske gospode. Ponudb« s prepisi spričeval m ••■*•"krr se prostio na oprav. Sloveu« Naroda nod .HS*. Proda se: 460 metrov podiemeliskega kabija za Visoko napetost do V>0.) voltov, ba^er 3 X 18 m/m1 po tako kulantrt «eni. SaluOTratnlk eleJfstetebntOae podleti«, Ljub etasa, s*. Petro os sla 23. 1213 JaholčnlK in sllvovUo rrvovstno proda oskrhnlltvo graS^lne »■prest, posta Ne?« nest«. 1097 Dobra nagrada. Boljši soliden uradnik isfc meblo*ann sobo za «. m a rte. Ponudb« pod .So 1-den a'anovsl«« 1184" na upravntiivo Slov. Naroda.__lj_ax Ittese kn]lsoyo4]a •sarom« knjta;ovr>dkiaja tu krtresoon-denUnJa ia takolinji nastop Ponudbe p«^d .Put lil"' na opravnlltvo Slov Narod« i?17 IflrtKnfl^^fllt *«fnn*toJen in zanesljiv atUSjJIJil JE !l, doner k*Hrro?o4|a Ia hiemttrriuHuts s prakso do-te stalno slutbo v LJubljani Ze!e2n!-.arji imajo prednost. Ponudbe z navedbo rele*enc nt uprave Itstt pod .Koresfondent 114«.* 1146 Sprejme iz prodalnlKa vrtcu strojepisis, Mti mora a^tina in poitena. Znanje već Jenkov je cred-noat Ponudbe ni po4tni piedal It. 115. Proda se krava $ teletom, dobra mlzkarlca. l|.uka ot.la 85. 1343 Knjigovodja, popolno aitno*tofns moč, želi rrcmmlti »lužbi. Ponudbe pod .Premena služb« ItrVf na »-ravo Naroda 11o6 V najem rzamem rietiro iMa oasliloa na prometnem kraju. Pm-idbe pod ,0o-ttitaa fttsv 48*, poltae loleCe Liablitaa. 1170 Ehononi, 11 ima vedno v aalo$i vsakovrstce sobne. kmetMke p«?i In Štedilnike, kakor tudi vse druge v to stroko spadalo?- po- t-eMcino. 1171 ■■■i ■ Potrtega srca naznanjam, da je moja dobra so prroga oz. mati, gospa VeJeindttsttitsko podjetl« J-jf i v1>s JeV.; starejlefrs, izkušenega slektrateliiillta aa jfmprednji vstop. Biti mor« sposo-ben, ea preds'oja veliki kombinirani nepravi as visoko in nizko napetost sile, ter mora rat ometi ravnanje pri irneraiorjfh, motor|fri m rrantforma-!»rjrk kakor rodi vsa njih nopravrls ter mora Hti dober elektromomnet. Dopktt ped ,PV/12S$* s« uerav. Slovenake-92 Naroda. 123"$ Kftsna Ksrinkovfda i S1 timmtom (Svita) ma dovol)en)c uvoza mesa. Hore se klati v m jalni klavnici v PeidKircku. Adresa: 8eh1aehthans - St- 3Kair*ja-vsthea - SehureU. 1121 dva lahkoarvaa 2 sob pohiStva in diuglk predmetov bo 23. februarja 1921 *. dopoldne v __Sf. Mm dd 19LJL_D8drrr. Lasni Črffcrjcil KoroSkl aegunec, star 19 let *t z ma' • praKao, lelt priti m orefemalca Ponudbe pod .KoroSki be^Hne« r.a upravo Slav. Msroda. I I ftjKtnfta w\m i &n k9frffoynrl1o in t^m hrani- rjttnfs Pla?a hi nastop po dogovoru. SCHll Ponudbe pod ,K. D. 12t3a na upravo Slov. Karodt. 1213 onis Olg; danes po prejemu sv. zakramentov za umirajoče ob pol 9. uri popoldne blaženo preminula. Pogreb bo v soboto, 19. svečana ob 2. pop. is hiše žalovanja, KarlovSka cesta It 15, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mase zadušnice se bodo darovale v župm cerkvi sv. Jakoba. V LJUBLJANI, 17. februarja 1921. mm Karel Rndzioisar, soprog. — OtHifa Walsjajhsi adg, hči. MiMlatfinl-pati blagovi. JtVUt seloeju •--e- vrst KTJCAJIĐ &BRSTA9T Visu, L, Flelsckiuarkl 36. poleg betela Pest Prva dunajska vsetrlnlca za svilo. t Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša ljubljena, dobra mama, ozir. stara mamica Tdova nćitelft. dne 16. svečana v visoki sterosti SS lat v Ziijski Bistrici na Koroškem mirno v Gospodu zaspala. FerđOj nadočltelj, sin. — Mro slava, Olga, Bteija, hčere. — Ferdo ml- aclten, vnuk. A storilnost, i? in se oddajo franko vagon Maribor. 2 univerzalna tkobelse stroje, izdelek Kappel, velikost mize 950 krat 270 In 840 krat 200 mm, 2 stroja za ©blame kofln z veliko storilnostjo, dolgost oblica 1500 mm. iirokoii 800 msi in dolgost oblica 1500 mm, sirokost 500 mm, univerzalni okrogli brusilni stroj največji premer 'orusena 250 mm, največja dolgost bruSenja 260 mm ter drugi moderni stroil za obdelovanje kovin In lesno induitiljo. — Vprašanja na: Ing. Pećlln, Maribor, hotel pri Xa- zaoro*, soba, 35. Pnra specijalna trgovina z rokavicami in parfumi kenj krve« angleC. izborne sjahan, kobUe sa lahek voz. Oba skupaj uvođena v par. Predaste se poaameino ali skspaj, eventualno zameniata z dvema tetkima kon'ema. Ogleda ter preizkusi! se jih pri Ivan Meru*ar|u. Kropa. Go- j renske. 04daat% te sasto v prJrttae reke. j Prida se aoir! io?i polisa 16 (VVenachusabo^nR) S^ —100 korakov Nori nim»ni boks ikom]! motorno kolo 1 C 5*5 H* Stefanle Bencinov moto^ 2 C 5 HP ter nekaj oprave 7* sebo In kuhinjo. Naslov pove uprsve Slov Narode. _1204 Hgiles potnik zmošea srbohrvatskega. s!ovenskej?a. italljanake^a !n aemikegs jezika, seSC vseh trgovaklh poslov, liče slulbe stalnega potnika. Cenjene pc-udbe pod .Agilen pobnor* ns anoneno ekspedi-dli> 3 Šulnik, Maribor Si. ul. 15. 1211 Proda $ \m iM) nm wm m bisere ras srednja s pultom, pi- ssfgl stroj Centtnental, dobro obranjen ia drago razltfno vporabno za trgovino ali pisarno. Vorasa se v uprav. Sov. Miroda ali Celje, poltnl pred.il 18. tatini tako] iPilaiallio LT« v:i kvj co m'je podružnice trgovine. Kave Ja potrebna. Nastop ČM npreio, A. Bratevalk. trgotiaa. Vojnik pri Celju. ___ oženjen, kated )s zdaj v veClrtnl piaksl m se peča z vsem, kar se tiče g spodarstva, tudi z gozdovi, žago itd, Zeli premeni! slutbo. Naslov pove uprava S'o v. Naroda._120 Prodam SlngsrlBUltroi zn krpanje lt< fsniel rerla. Ta specijalni stroj je posebno poraben za hotele in velike restavracije. Naslov pore uprav« Slov. Naroda^_1178 StrefnolepenRo dokavtj« takoj v vsaki množini n^je^neje vrdka Jos. H. Pnh, L?obl.Kna# Orsdsftka ulica 23, telefon 913« Akordanf z delavci, kateri zmjo apno žgah", ee vprejme pod lako uendniml pogo|i. Ponudbe Je postiti na f foraice apaa 4 d. Ztcr«b. Zrijskl trg it 17. 1235 *51a hud, enonad«»tropnI kojih ef>« Je v sredini, druga na peri-fertM rr.esta s 4 krasnimi stanovanli n lepa vila s hlevom In zemlj'lrem. Natančneje pove Fraa Petko ? Lol« __1236 trgcvskr, kance-lijake itd. vizitke raOsne itd. tudi s tiskom tvrdke, najeenei« pri L. Pevslok, L|nbl|ana, na debelo ta drobno najcentje pr! njeke. 04 last t te staie ? prl?at«e reke. j ^^^JJ ssMBJOaB ! _ ---------- Mil IliSilllflitB? U akoli 2(K).O0o'K se )ire v dobrol^^P'T. Rdino sredstvo je rakavi se ma daussa In g08pM)de, kakor tudi IIm čra« francoske danasks sls*vavfoe. BiH tisUiU ufim. katero pri srehlateaju preli kastfk Olavna soIom med. drogerija AdrHu Ljubit a* a, Seiembsirauva aUos S. Osfl^ fikstlilof 4 B. z ekoli 200.000 K se Mre v dobro ide^o velik« trgovino me&anega blaga v lepem kraju na de'eli brez konkurence hi z lepim taslužkom. Samske oefbe Imajo prednost. Ponudbe pod tlzvr«tna trgovina 1814" na upravo Slov. Naroda 1214 Inžoner kemik, bttii salste-nt aa tehniki, z 10 letno prakso v laboratorijih za felezo in Jeklo izurjen tudi v rudo h, pramogovnfh, plinoviti analizah. splo»no preskusen, vajen občevanja z delavci, velč jugoelov. jezika, »Me meato v Jugoslaviji zlasti na Hrvatskem ali v BoenT. Naslov nove norava Slov. Naroda. il80 Svilen papir v raznih barvah fini papir L PEVALEK i o\-ojn> za zvpikf 7T,ni, m M„,r n:.' u ---t. *8°v. s papirjem, Risarski papir ^1»««, raznovrstau lldosaka nt. «• : SulnCnlke ££r>%™ evinćmfJke, kreda navadna in v lesa zu kava'ne, peresa, radirke, crnilo, rekoč! rjurni. pedahsl vosek, klo-; s«tnl sapir Itd. ne debelo ln drobno nat- f p^N/^lrk JWnbI|aaaf ; eenejr prt / • ' *t Zldosika ni. 4. j Kunlm rabljene jugoslovanske znamka pisemski v mapah In skatllah, velika Izbira. SaresUiaiti be! gladek, črtan in kockast, trgovski papir, gladek In karlraat; priporoča na d ©bolo In drobno trgovina s papirjem L PEflLER. Wtm. Žliloma 514 RAZGLEDNICE f-ubfieneke. smctnilke itd. vs^lrhortotno In blitlccsilne slovenske