33 Velja po poitJ: m
Za celo leto naprej	K 38'—
za pol leto » .	■ 13 —
ia četrt » » ,	» 6'90
en meseo » .	• 3 30
u Hemčl|o celoletno	■ 39 —
se ostalo Inoiemitro	• 3S*—
b V npravništvn: ■■
lo oelo leto oapre) B 33 40
U pol leta sa Četrt * is en meseo »
» U 30 »80 1-90
Z* pouilaol* na dem 30 «. na nutc - Posamezne tte* 10 v.
SLOVENEC
■' , Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (73 mm): sa enkrat . sa dvakrat sa trikrat
po 15 » • 13 » » 10 » > 9 •
sa več ko trikrat
V reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrata 80 vinarjev. Pri večkratneu ob)avl|en|n primeren popust.
vsik dan, tsvzemšl nedel|e Ul p/zasnlke, ob 5. orl popoldne.
W Uredništvo |e * Kopitarjevih ollosb Itev 8/01 Rokopisi se oe vračajo, oelranklrans pisma sa as mm spreJems|o. — Uredniškega telelona itev. 14
Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo |e t Kopltar/evlb nlloah Sle*. B. ■ •> 8pre|ema naročnino. Inserate ln reklamaol|e. "= Opravnlškega telelona štev. 188. ==
J*" DanaSnja Številka obsega 24 strani.
Srečno in veselo novo leto 1910!
vsem naSIm somišljenikom, na-rotnikom, dopisnikom, prijateljem in čltateljem »SLOVENCA«
Uredništvo in upravništvo :: ,,SLOVENCA"
■ ■ ■ ■
1910.
Novo leto — da bi bilo za nas res novo! Bog vedi, da mu ne pišemo članka, ker je to navada; za nas bodo zvonovi, ki ga bodo oznanjali, sloves-nejšega pomena.
Za tiste, ki bodo kdaj pisali politično zgodovino Slovencev v prvem desetletju dvajsetega stoletja, bo novo leto, ki ga zdaj obhajamo, leto novega gibanja med Slovenci, leto nove narodne probuje, leto večjega umevanja narodnih vprašanj in vsega, kar je z njimi v zvezi in od njih odvisno za naš majhni narod. Kako in zakaj to, da smo Slovenci splošno kazali v prejšnih lotih nemalo brezbrižnost za to za nas živ-Ijensko vprašanje, ni treba ugibati in tudi nima praktične važnosti — bodi vse to s prejšnjo dobo vred za vedno pokopano.
Eno je gotovo — narodna probuja Slovencev koncem tega desetletja je plod krščanske in ljudske ideje, ki se je ukoreninila med nami. Iz krščanske organizacije je vzrastel rod, je vzrastla kmečka mladina, ki stoji v prvih vrstah v tem boju in je nositeljica narodnega odpora, vrelec njegove sile. Naši katoliški shodi so etape v našem narodnem napredovanju, naša krščanska društva pošiljajo v boj vodno nove narodne rezerve, naša ljudska stranka ga bojuje, mu daje smer in taktiko in nas vse veže v čutu nezlomljive discipline ter ohranja v slehernem Slovencu čut zaupanja, da moremo in moramo zmagati proti nasilju.
Liberalizem je naš sovražnik, slovenski in nemški! Eno orožje imamo proti obema: trdna krščanskokatoliška načela, izobrazbo ljudstva na tem temelju ter gospodarsko in nravno krep-
ljenje vseh slojev, ki se zbirajo okoli naše zastave. Nemški in slovenski liberalizem, oba delujeta s politiško nepoštenostjo, gospodarsko razbitostjo ta-koimenovanih nižjih slojev ter z vzbujanjem in gojenjem nižjih nagonov v masah.
Oboje moramo pobijati — z enim orožjem zmagamo oba nasprotnika.
V novem letu gremo Slovenci brez-dvoma nasproti zelo dalekosežnim in za naš razvoj prepomembnim izpre-membam in dogodkom. Vsled inteligence našega ljudstva in njegovih zastopnikov, ki so nam v državi priborili zelo važno mesto, imamo zdaj ustvarjene take pogoje, da zamore vsaka izprememba biti našemu narodu le v korist in pogoj za vedno večji napredek v političnem in kulturnem oziru. S tem vzporedno pa se okrepljuje seveda naše narodno čustvo in se veča tista narodna odločnost, ki jo občudujemo pri Čehih in ki je veliko pripomogla, da so se povzpeli na tako visoko stopinjo.
Zato je kaj naravno, da se bo čez-daljebolj poglobilo pri nas umevanje za trpljenje, za poniževanje in zapostavljanje, ki se godi našim narodnim manjšinam, v prvi vrsti koroškim Slovencem! Udarci, ki po njih padajo, niso samo na škodo našemu narodnemu ugledu, ampak občutno zavirajo napredek celokupnega Slovenstva. Razmere na Koroškem so take, da jih nobeden ne verjame, kdor jih Ham ne poizkusi — s tem je vse povedano. Ce bi te Fazmere še dalje trpeli, potem nas mora biti vseh sram, da smo Slovenci! Na eni strani napredujemo in kažemo pot parlamentu in celemu političnemu razvoju v Avstriji, na drugi strani pa vsi skupaj z vsemi svojimi pridobitvami in vso svojo kulturo in svojo organizacijo ne pomenimo toliko kakor en sam uradnik pri koroški državni železnici, ki se lahko smeje vsej naši veljavnosti! Na tej zemlji si samo zato, ker govoriš v svojem jeziku, človek tretje vrste in pred samovoljo uradni-štva te ne ščiti nobena vlada in noben ravnatelj in noben minister in nobeno sodišče! Ko prestopiš koroško mejo — bodi, kar si — ničla si tu, če ne zatajiš svoje govorice in še zmerjali (e bodo in gnali v zapore, če boš na svoji pravici vztrajal. Tako sc godi v avstrijskem Kamerunu, pomoči pa noče biti od nikoder nobene. In tako se godi v vsaki vasi in pritisk leži na ljudstvu kakor gora na prsih.
Novo leto mora tudi v tem oziru prinesti drugačno razmere, narodni
ponos in čustvo solidarnosti, ki povzroči, da čutimo bridkost in trpljenje obmejnih rojakov tako kakor bi bilo naše lastno, mora rasti in rasti, ker v tem oziru ni nikoli zadosti storjeno. Delo na visoko in široko, obenem tudi delo na drobno in na vsaki točki.
S takim upanjem in s takim za-| upanjem prestopamo kakor dozdaj tu-; di zdaj prag novega leta. Naj bi nas vse prenovilo, pomladilo, oduševilo za naše staro geslo:
Z Bogom za narod!
Iz dežele neverjetnosti.
Celovec, 30. decembra 1909.
Ali smo čisto pozabljeni?
Zakaj ne bi zopet pisali o Koroški, tej rani, ki tako globoko zeva na slovenskem telesu, o Koroški, ki nam je vedno pred očmi, da ne bi se prevzeli in se vedno in vedno spomnili, da imamo pred seboj še veliko narodno nalogo, ki je za nas tem večjega pomena, ker se tu ne gre samo za našo narodno čast in za naš ugled, marveč za življenjske interese vsega slovenskega naroda. Nemci, Mažari, Čehi se zavzamejo za najmanjši košček svoje zemlje, Slovenci pa še danes nimamo zadosti umevanja in ljubezni za tisto koroško deželo, ki je zibelj našega naroda. Pa kaj bi o tem delj govoril — to je gotovo, da dokler ne bo v slehernem Slovencu trdne zavesti, da ie usoda Koroške v mnogem oziru tudi usoda cele Slovenije, tako dolgo naše narodno delo ne bo veliko pomenilo in tudi na drugih poljih bo napredek veliko manjše vrednosti, čim menj nam bo na srcu, kako se godi našim velikim narodnim manjšinam!
Preidimo do stvari same!
Mogočno gibanje gre zadnji čas po celi koroški deželi. Vse je napeto, nasprotniki si stoje do zob oboroženi nasproti. Kar pa prizadeva slovenskemu življu največjo težavo, to je moralna stran, bi rekel. Od vlade pa do najne-znatnejšega nemškonacionalnega državljana je vse bodisi izrecno, bodisi nevede in instinktivno dogovorjeno, da Slovence ponižuje. In prav to poniževanje ljudstvo silno demoraliznje. Ni malenkost, da v Celovcu ne dobiš od c. kr. uradnikov voznih listkov na slovensko zahtevo in da to celo zapro, ako se ne pustiš prisiliti, da govoriš nemško, ampak je zelo dobro premišljeno. Ima namreč namen človeka ponižati
samega pred seboj, ga dušno deprimfo rati in vzbujati v njem neprenehoma zavest, da je v resnici manj vreden, naj se temu zoperstavi, kakor se hoče! Čo te uradnik na kolodvoru zavrne, n} nobene oblasti več, ki bi ti pripomogla do ene najprimitivnejših državljanskih pravic. In v enakih »malenkostih« obstoja ves zistem na Koroškem, toda vse te »malenkosti« skupaj tvorijo silo, kateri se moraš udati, naj bo ta sila še tako sirova, ti pa morebiti inteligenten, kakor sam Leibnitz; nemška uradnica na kolodvoru ali pa ubogi policaj sta več kakor vsi Slovenci skupaj z vsemi svojimi talenti in pridobitvami. To je, kar ubija človeka moralno. Tako n. pr. je celo dopoldne dne 28. t. m., ko se je vršil v Plibcrku tečaj S. K. S. Z. hodil okoli hiše policaj in letal po različnih družinah, kaj se v »Narodnem domu« govori in kuje in kdo je zraven. Tako špicelstvo in denuncianstvo je organizirano po ccli Koroški ter demoralizuje vse ljudstvo kakor kuga. Vsaka dobra stvar se mora kolikor mogoče skrivaj napraviti ,najboljšim našim močeni na Koroškem so vezane roke, ker so gmotno uničeni, ako skušajo zoper zistem. delati, kakor bi na podlagi od postav vsakemu državljanu zajamčene politične svobode smeli. Dovoljenih stvari ne smeš na Koroškem — ali ni to tako ponižujoče, da je Slovencev sram same pred seboj, ker tako občutno čutijo, da. so v popolnem pomenu besede brez« pravni, degradirani, ljudstvo, ki se lei iz milosti še za ljudstvo smatra? Pred komaj desetimi leti je bilo več politično svobode na Koroškem, kakor jo je danes, kajti takrat je bilo čisto nemogoče, da bi mogel terorizem nemškega nacionalstva komu škodovati na eksistenci, ako se je ta udeleževal političnega življenja — danes pa čutijo to najuplivnejši koroški Slovenci, ki so drugače neodvisni! Danes vlada na Koroškem sistem Kallay, teror in špionstvo, pritisk s sredstvi najnemo-ralnejše vrste.
Vprašanje je zdaj le, ali bomo Slovenci to pustili mirno dalje teči ali se bomo postavili saj za to, da bomo saj mogli z večjo častjo izginiti iz naše zemlje? Saj toliko si izprosimo ali priborimo, da se nas bo tlačilo, ne da bi se nas še zasmehovalo! Danes si niti tega več ne bomo skorej upali zahtevati, da bi bila vlada vsaj neutralna — ampak smo že tako daleč, da moramo kmalu-da prositi oblasti, naj nas z večjo spo-štljivostjo brcajo, če žc ne gre drugače . . .
ssTSETSjmrB
LISTEK.
Zofla Mactato &.
Električni zvonec je pozvonil v pisarni hotela »King Georg« v Brightonu, v priljubljenem kopališču londonskih bogatašev, — enkrat — dvakrat.
»Pojdite na številko -45, prvo nadstropje,« je dejal hotelski nadzornik k nekemu natakarju, »to je dama, ki je prišla danes ponoči s svojo sobarico; deklica stanuje poleg na številki 46«
Natakar je stekel po širokih, elegantnih stopnjicah in potrkal na številko 45.
»Prosto!« odgovoril je nežen glas.
Tuja dama je sedela zavita v perzijsko ogrinjalo na naslonjaču.
»Gospa, zapovedujete?«
»Želim govoriti takoj z ravnateljem hotela.«
»Takoj, gospa.«
Pet minut pozneje je stal pred damo mr. Lamberton.
»Gospod,« je dejala, »prišla sem, kak >r veste, včeraj zvečer iz Londona ter sem najela to sobo. med tem ko jc tnoja hišina v sosednji. Danes zjutraj nem ponovno klicala po njej, toda ona ne (dpre vrat ined svojo ln mojo sobo.
Bojim se, da se ni zgodila kaka nesreča.«	|
»Takoj bomo odprli duri; prej pa hočemo napraviti še poizkus; mogoče spi tako trdno Kako ji je ime?«	■
»Zofija — Zofija Macintosh.« Ravnatelj hotela je ponovno zaklical to ime in poropotal na tapetnih durih, toda — ničesar se ni ganilo.
»To je čudno, gospa; takoj bom pustil poklicati ključavničarja«
»Prosim zelo; ali pridite takoj nazaj, jaz se bojim preveč v tej skrivnost-I ni soseščini.«	i
»Popolnoma sem vam na uslugo.« »Lepa hvala!« Podala mu je svojo lepo, vitko roko, na kateri se je svetil j rubin s temnim sijajem. Ravnatelj so je priklonil globoko.
Čez nekoliko časa je bil ključavničar na mestu, prišel jo tudi telefonično poklicani policijski scrgcant, da bi takoj v slučaju nesreče ukrenil potrebno. »Upajmo, da brez potrebe « dejala je mis Evelyne Blackburne, ki jc še vedno slonela v naslonjaču in duhala šopek vijolic, »ali previdnost je vedno dobra, gospod Lamberton.«
Žalibog, ni imela dama prav. Ko so vstopili v sosednjo sobo se jim jc nudil žalosten prizor: hišina jc ležala v svoji postelji z odprtimi usi mi in očmi — i mrtva. Poleg nje pa jc stal na stolu, kot
je sergeant takoj povdarjal, napol izpraznjen kozarec s srebrnočisto tekočino.
»Moj Bog!« zaklicala je mis Blackburne. »Uboga stvar! Gospod Lamberton, takoj drugo sobo, mrtvecev no morem gledati! Ubogi, ubogi otrok!« In udri se ji je iz oči potok solzA, padla je napol onemogla nazaj v blazine. Perzijsko ogrinjalo ji je nekoliko zdrknilo čez ramena, tako da se jo opazila njena lepa postava v lahki svileni jutranji obleki.
Mr. Lamberton ji je priskočil takoj na pomoč poln uslužnosti, nekoliko iz sočutja, nekoliko pa vsled dobičkaželj-nosti. Kajti sklenil je že na tihem, da bo vso te sitnosti zapisal v račun in si jih pustil pošteno plačati od bogate dame.
Uro pozneje je sedela v isti sobi, ki jo je zamenjala mis Blackburne z neko soho na drugem koncu poslopja, uradna komisija. Zdravnik je takoj izjavil, da je Zofija Macintosh izpila poln kozarec ciankalija in nato umrla nagle smrti. Nato so zaslišali osebe, ki so umrlo videli zadnji in ki so bili navzoči, ko so sobo s silo odprli.
Vra(ar hiše je izjavil, da ste dami, mis Blackburne in njena hišina, potem ko ste bili že telefonično naznanjeni ter ste bili dve sobi za njiju prihranjeni,
dospeli ob pol 12. uri ponoči ter odšli takoj v svoje prostore. Obe sta imeli pajčolan potegnjen čez obraz ter ste govorili samo najpotrebnejše. Tudi niste ničesar jedli. Prtljago so šele danes zjutraj pripeljali s kolodvora.
Mr. Lamberton, ključavničar in sergeant so izpovedali samo, kaj vse se je zgodilo, ko so odprli sobo in kako so našli mrtvo truplo.
Nato so zaslišali mis Evelyne Blackburne. Ta je izpovedala sledeče:
»Hči sem umrlega mr. Filipa Black-burneja in njegove soproge, ki je tudi že umrla. Moji starši so bivali na nekem posestvu v bližini Sidneya v Avstraliji. Stara sem 24 let in potujem, odkar sem polnoletna, z dohodki svojih rent. Pred par dnevi sem dospela na Angleško, da bi obiskala svojo edino še živečo sorodnico, teto moje matere. Stare dame, ki biva v Glasgowu, še nisem obiskala, ker se hočem prej okrepčati od dolge morske vožnje. Moja hišina jc — ali bila je — hči nekega malega meščana iz Sidneya. V moji službi je bila že šest mesecev. Katerega dne je bila rojena, ne vem. stara je bila 22 let ter je bila zvesta in izvrstna služkinja, ki jo močno obžalujem. Kaj jo je pripravilo k zastrupljcnju, ne vem. Mogoče nesrečna ljubezen, toda nikdar ni tozadevno ničesar omenila meni.
Primer: P.ožna dolina je v največji ' hevarnosti — še dvajset let, pa bodo tam lahko pokopali naše zadnje ostanke. Gmotna odvisnost — dobro, toda zoper to je mogoča organizacija; neiz-obrazba — tudi to se primeroma zelo lahko premaga; — brezbrižnost pri tistih, pri katerih bi no smela biti — no, pa pridejo nove in mlade moči — ampak zoper terorizem oblasti je težko se boriti! Železnica je največja raz-narodovalnica Roža, železniško ministrstvo Koroški škoduje veliko več kakor naučno. Vse železniško osobje tvori medseboj kartel, železen obroč z izreč-nim nacijonalnim namenom, tudi služba se vrši v tej smeri. S tem pa gineva temeljni čut, ki ga mora vsak državljan imeti: zavest enakoveljavnosti vsakogar pred zakonom, čut, da sem svojih bistvenih pravic varen, da je saj c. kr. oblast nepristranska. In če človek pomisli, da bi le ena sama beseda od zgoraj zadostovala, da se odvali ta ve- j lika ovira, ki stoji koroškemu ljudstvu napoti, da ne more dalje, potem se šele zaveda, kako je vse to dobro premišljeno, kako je ta sistem dosleden, vzdrževan odzgoraj in izborno organiziran.
Mladina vstaja.
Spričo tega pritiska, ki korumpira staršo generacijo, je saj probujanje mladine jako veselo znamenje. To je danes gotovo, da če se meja še tako skrči, bo ostalo slovensko jedro, ki se ho potem vsakemu nadaljnjemu prodiranju tujstva z uspehom ustavilo in postavilo enkrat za vselej konec ekspanziji liberalno - nacionalnega nem-štva. Koroška mladina se je zbudila in danes šteje fante organizatorje, ki stoje tako glede politične izobrazbe, kakor glede nravnosti in značajnosti na višku. Kadar bo ta rod nastopil, tedaj šele bo mogoče tuji val ustaviti na celi črti.
Od 27. pa do 29. t. m se je vršil II. tečaj S. K. S. Z. za Koroško v Pliberku, cele tri dni. Veliko važnost smo pri tem polagali zlasti na to, da zbudimo med koroško mladino navdušenje za mladeniško organizacijo, za Orla. Gospod Terseglav, ki ga Korošci vedno z velikim veseljem pozdravljamo v svoji sredi, je naše fante vnel tako ognjevito, da bomo sadove kmalu videli bogato Vzkliti. Naslikal je v svojih dveh referatih tako nemški kakor slovenski liberalizem, opisal nekulturnost, sirovost in pomanjkanje politične poštenosti, ki oboja druži, ter primerjal slovensko Koroško, ako bi jo reševali zoper nemški liberalizem slovenski liberalci, s hišo, ki bi kdo iz nje pregnal dva hudiča, pa bi jih prišlo hazaj sedem. Liberalizem ni toliko brezverstvo, kakor maloverstvo, vzgaja majhne ljudi in redi nizke nagone. Poudarja, kolike važnosti je, da vzgoji Orel mladeniče gorečneže, ki bodo sebe pozabili in vedno le delali za druge. Potreben je nek svet fanatizem, kajti liaša mladina mora biti v boju prva vrsta, ki je pripravljena dati svoje življenje za svoje cilje in ideje. Drugi delajo za nami in pred nami, pripravljajo pota in gledajo na vse strani, mi pa smo kladivo, ki ima zid razbiti. Mi rabimo eno samo orožje: da moramo ho-teti in ta volja bo našla pot, bo prestavljala gore in prerajala žive duše. Govora sta vse navzoče slovesno prešinila in namah smo bili vsi ene same duše in misli: Orel, ki se je že med nas naselil, bo razširil med nami svoje peroti
in z njim bomo slavili svoje največjo zmage. Čist in neomadeževan rod, smo rekli z govornikom, bo prekrstil slovensko Koroško v novem duhu in ognju! Zanimiva debata glede na mladeniško organizacijo jo bila nekak program za to, kako se bo izvršila v podrobnostih na Koroškem.
Velikega politično izobraževalnega pomena je bil govor gosp. S m o d e j a, ki je naslikal politično zgodovino koroških Slovencev. Jako zanimiva je ta zgodovina in toliko lepih in velikih momentov ima v sebi, da bi jo moral vsak Slovenec poznati, da bi ljubil in umoval korotanske brate. Le, kdor jih ne pozna in ne pozna njihove politične zgodovine, more biti hladen nasproti koroškemu vprašanju. Narodno vprašanje na Koroškem v sedanji zavestni obliki se je začelo z jožefinskim centralizmom. Govornik opiše nato začetnike narodne probuje, osvobojo kmeta in postanek sedanjih žalostnih razmer Poudarja temeljno važnost, da se koroški Slovenci politično popolnoma oklenejo Vseslovenske Ljudske Stranke in da bo kulturnopolitična združitev s Kranjsko vedno tesnejša.
Socialna vprašanja so obravnavali gg. dr. H o h n j e c, ki tudi marljivo prihaja k nam, S a d j a k in dr. Lenaril. Prvi je temeljito obdelal načela socialne demokracije, predvsem njene gospodarske nazore in kaj jasno razložil razmerje socialne demokracije do kmeta in kmečkega vprašanja; drugi pa je obravnaval poselsko vprašanje ter ga na vse strani pojasnil; dr. Le-nard, ki je imel dva referata, je govoril o alkoholizmu, njega bistvu in posledicah v gospodarskem, moralnem in fizičnem oziru.
Velikega praktičnega pomena sta bila referata gospoda Kralja od Zadružne Zveze iz Ljubljane. Trajala sta tri ure, seveda je šel predavatelj do podrobnosti. Idejo zadružništva je mladeničem pokazal v vsej njeni važnosti, naslikal njen razvoj in pa vse njene različne oblike. Podal je nato načela zadružništva in praktičnega delovanja na tem polju.
Gospod dr. Len ar d nas je vpe ljal v jugoslovansko vprašanje. Mladeniči so mu prav zelo hvaležni da jim ga je pojasnil, kajti jasnost zlasti v tem vprašanju je za koroške Slovence tem-večjega pomena, čimbolj nemški sosedi hujskajo zoper slovenstvo največ skoro z jugoslovanskim strašilom. Predavatelj je najprej naslikal vseslo-vansko vprašanje, potem pa jugoslovansko posebej od politične, kulturne, gospodarske in etične strani. Obširno je govoril zlasti o hrvaškem in srbskem državnem pravu ter o trializmu, ki je cilj vseh Jugoslovanov.
Jako podučna in zanimiva sta bila referata g. Josipa Potočnika in g. R u d 1 a. Prvi je razložil avstrijsko ustavo; njen razvoj, pojme centralizma, federalizma in druge, zlasti pa temeljne zakone in ustavne patente. Drugi govornik je pojasnjeval, kako in zakaj se naj dela na Koroškem v S. K. S. Z. Njen namen je izobrazba in vzgoja značajev v ljudstvu. Ona je neizmernega pomena za koroško ljudstvo.
Vreden zaključek tako lepemu tečaju je bil sklepni govor voditelja koroških Slovencev, ki ga ljudstvo neizmerno ljubi in spoštuje, našega d r. E r e j c a. Govoril je o politični izobrazbi, njegovih misli ne bomo ponavljali, bogato bodo rastle na mladih
tleh, na katera jih je položil! Ovacije, ki mu jih je mladina prirejala, so morale vsakogar uveriti, da ima pred seboj tako voditelja kakor ljudstvo, ki nc bo nikoli tilnika sirovi sili uklonilo in naj pride še hujše, kakor je!
Ali no smemo biti na ta naš tečaj ponosni? 11 referatov — vsi rešeni, priprava vseh predavateljev temeljita, mladeničev pa 70, in sicer iz Vogerč, Prevalj, Št. Daniela. Zvabeka, Globas-nice, Mižice, Guštanja, Pliberka, Ojstrice, Libuč, Blata in Trlstega vrha. Pač častno število, ki bi pa bilo lahko šo enkrat večje, če bi se bilo za tečaj šum-no agitiralo, kar pa nismo marali, saj ne rabimo postavljanja, marveč resno delo in izvrsten štab mladeniških voditeljev. Tečaj je trajal tri dni, mladeniči so bili ves čas pozorni in so si tva-rino zapisovali, uspeh je nad vse pričakovanje velik.
Tako torej delamo koroški Slovenci. Na eni strani se krčimo, na drugi pa se konsolidujemo in ustvarjamo trdno podlago, kompaktno odporno jedro na temelju krščanskega demokraštva, kar nam bo zagotovilo obstanek. Ze na to ljudstvo in njegov naraščaj, ki ga zdaj imamo moremo Zidati in smo uspeha gotovi Le tega bi si v našem boju želeli, da bi se osrednji bratje na nas več spomnili kakor so se doslej! Verus.
Iz tabora socialnih demokratov.
Socialni demokrati pridigujejo o svojih načelih, kot bi bila edino zveličavna za vse ljudi. Ne bomo se prerekali o njihovem naziranju, ker se je že dovolj osvetljevalo, navajamo samo par slučajev, kakšni so ti ljudje in kako so pravicoljubni.
Ali je vera zasebna stvar ?
Socialni demokrati pridigujejo, da je vera zasebna stvar, res samo zato, da prikrivajo hinavščino »sodrugov«. Socialno-demokratični listi vedno vpijejo o španski inkviziciji in klerikaliz-mu, ki je upropastil špansko ljudstvo. Tako n. pr. piše inomoška socialno-demokraška »Volkszeitung« 10 t. m., da Španska dokazuje, kaj more doživeti ljudstvo, ki je vtaknilo glavo v zanjko rožnega venca. Hvala Bogu, v6 vsak otrok, da žalostnim razmeram na Španskem niso krivi rožni venci, niti katoliki, temveč judje in prostozidarji. Seveda tega ne morejo priznati socialno-demokratični listi. Potem pa trde, da jim je vera zasebna stvar, ko jo vedno blatijo, in med temi ni eden naj-zadnjih naš »Rdeči Prapor«.
Rdeča svoboda.
S kakim terorizmom pridobivajo socialni demokrati sodruge organizacijam, da zanje plačujejo, vč marsikdo mnogo povedati. Le vprašajte razne mojstre! Koliko prepira so povzročili že socialni demokrati v raznih delavnicah, ko se niso hoteli pomočniki vpisati v rdečo organizacijo Celo napadli so že dejansko nerdeče sodelavce. V Knittelfeldu na Štajerskem so pred nekaj dnevi napadli na javnem prostoru trije rdečkarji nekega čevljarskega pomočnika, ki se ni hotel vpisati v njihovo organizacijo, da se je s krvjo oblit zgrudil na tla. Napadalci sedaj razmišljujejo v ječi dobrote te »rdeče svobode«.
Poštenost socif>ln'h demokratov v boju.
Leta 1904. so razširili v Nemčiji socialni demokrati letak, v katerem so
dolžili predsednika krščanske rudarske zveze, poslanca Brusta, da so ga podkupili posestniki rudokopov s 30.000 markami. Letak ni imel nobenega podpisa. Kak je bil ta letak, dokazuje to, da je kolinska socialno-demo-kratična »Rlieinische Zeitung« obsojala vsebino tega letaka in govorila celo o »podlem bojnem načinu tega letaka«, o katerem si upa krščansko časopisje trditi, da so ga izdali socialni demokrati. List je celo trdil, da ni izključeno, da je letak spisal kak pobožen kristjan, in če bi spisal kaj takega kak sodrug, bi ga socialni demokrati takoj izdali. Sedaj pa se jo izkazalo, da je letak spisal socialno-dcmokraški strokovni tajnik Gotte in je bil tiskan v tiskarni iste »Rhcinische Zeitung« v Kolinu, ki je bila glede tega letaka lako nevedna. To je morala! Res so-cialno-demokraška poštenost!
Socialno-demokraško sleparstvo.
Socialno-demokratično časopisje je trdilo zadnje čase, da je iz krščanskih strokov, organizacij na Nemškem izstopilo na 20 000 članov zaradi vprašanja glede na finančno reformo v drž. zboru. V Monakovem baje so morali odpustiti dva krščanska strokovna tajnika. Vse pa je zlagano. Mednarodno tajništvo krščanskih strokovnih društev v Kolinu naznanja, da o kakem nazadovanju števila članov ni govora, ravno nasprotno, kaže se vedno večji napredek. V Monakovem se ni odpustilo nobenega uradnika, pač pa bo začetkom januarja 1910. nastavljen zopet eden v tamkajšnji krščanski strokovni organizaciji. Tako lažejo socialni d-cmokrati. Povsod so enaki, na Kranjskem pa so nekoliko bolj neumni. Naši rdečkarji so trdili, da S. L. S. že vrag jemlje, če je pa še ne, jo bo pa v najkrajšem času.
Rdeča »internacionala«.
Glasilo socialno - demokraških črkostavcev »Vorwarts« naznanja, da je socialno-demokraška sekcija v Benetkah črtala iz zapisnika članov bivšega predsednika društva za medsebojno podporo stavcev in tiskarjev Pelle Luigija, ker je poneveril 8500 lir. Da je bila ta poneverjena vsota nabrana iz grošev ubogih delavcev, na to gotovo ni mislil defravdant. Pa ravno v takih stvareh so rdečkarji res vzor-ljudje. Vsakih par dni se čuje, kako je kak socialno-demokraški voditelj de-fravdiral. V tem oziru so res čisto »internacionalni«.
Polom socialnih demokratov.
V listih čitamo, da se je v Kasslu 7. t. m. na javni dražbi sodnijsko prodajal dom soc. dem. strokovnih organizacij. Skupni dolgovi znašajo 800.000 mark. Samo zveza soc. dem. zidarjev je bila udeležena s 300 000 markami. Rdeča strokovna društva v Kasslu samo so plačala 72 000 mark. Tako je gospodarstvo socialnih demokratov. Pri nas na Slovenskem, kjer pa nimajo velikih gmotnih dohodkov, pa delajo take bankrote bolj v manjši meri. Res povsod so enaki!
Malo upanja.
Pri nas na Slovenskem socialni demokrati gotovo ne bodo nikdar trgali rožic. Kdo pa bo verjel samemu zabavljanju. Kaj pa so storili velikega za slovenskega delavca? To vemo, da so socialni demokrati že pri raznih stavkah izdajali svoje sodelavce. In če pride sto dr. Adlerjev v Ljubljano, Če
Ker sve bili zmučeni vsled potovanja, | sve šli takoj k počitku. Kdaj je zaklenila duri in kdaj je umrla, ne vem. j Morem le z gotovostjo trditi, da razen naju dveh ni bil nihče v sobah. Mogoč je samo samoumor ali pa -- da sem jo jaz umorila. Kakšne Vzroke bi imela, uničiti ubogo, nedolžno bitje, tudi ne vem.«
Predsednik komisije je smehljajoč se zmajal z glavo.
»Na vas, gospa, nihče ne misli. Brezdvomno je izvršila samoumor; našli smo v njeni potni torbi še več strupa in tudi so bile duri od znotraj zaklenjene. Mi smo svoj posel opravili in prosimo samo še za naslov staršev umrle.«
»Mr. Macintosh, krojač v Sidneyu, Palmorston-Strcet 84 ali 94 — tega ne vem natanko.«
»Hvala gospa; mi smo opravili.«
Odšla je s tihim korakom in vse oči so sledile lepi ženski, ki je prožno odšla skozi vrata.
Dva dni pozneje se je vršil pogreb. Mis Evelyne jc obsula krsto svoje uboge hišine z dragimi cvetlicami ter je naročila še isti dan za njen grob križ iz belega marmorja z zlatim napisom. Nato jc odpotovala iz Briglitona k svoji teti v Glasgovv, da popolnoma preboli
katastrofo, kot je rekla gospodu Lam-bertonu.
Stara dama se je zelo razveselila svoje nečakinje, s katero je že dopisovala skoro deset let, ki je pa še ni nikoli videla.
»Kako si postala lepa, Evy,« ji je rekla. »Po tvoji zadnji sliki nisem sodila, da se boš tako razvila. Seveda je slika že stara. Takrat si imela 15 let, a sedaj že 24. Kmalu se boš morala poročiti, dragica! Premoženje imaš, poleg tega ti bom pa tudi jaz zapustila svoje imetje. Saj imam dvajset tisoč funtov, ki sem si jih sčasoma prihranila. Kmalu se jih boš mogla veseliti, kajti moja bolezen bo kmalu povzročila, da bom prišla tja, kjer se ničesar več ne rabi. Ne bo škode, dragi moj otrok, imam že nad osemdeset let in v tej starosti je že čas za to.«
»Ti ljuba tetka!«
Lepa deklica je kmalu vzbudila v Glasgowu mnogo zanimanja in ko se je zvedelo, da je premožna ter da bo tudi podedovala imetje stare mrs. Helene Ruffins, ni bila več moškim samo zanimiva, temveč so si jo vsi želeli kot dobro partijo. Toda ona se ni mogla za nikogar odločiti, tem manj, ker so stari teti vedno bolj pojemale življenjske moči. Nekoga oktoberskega jutra, šest tednov pozneje, ko je prišla k njej
nečakinja, je umrla stara dama. Objokovali so jo mnogi siromaki, katerim je bila dobrotnica, kakor tudi Evelyna, ki je bila neutolažljiva in ki je zatrjevala, da je izgubila drugo mater.
Ko je prejela podedovano premoženje, se je preselila v London, kjer je naložila v bankah tudi denarje iz Sicl-neya, kot ji je svetovala umrla teta. Vsega premoženja je imela okoli štirideset tisoč funtov, vsoto, ki ji je orno-gočevala, da je tudi na zahodu živela udobno.
Ko so se vršili ti dogodki v Glas-gowu in Londonu, so člani uradne komisije v Brightonu imeli že večkrat priliko, ogledati si mrtva trupla ter so že davno pozabili na žalostni slučaj v hotelu. Tudi gospod Lambsrton ni mislil več na samoumor uboge Zofije Macintosch. Samo nekomu ni šel skrivnostni slučaj iz glave, in to je bil mladi policijski sergeant, ki je bil navzoč, ko so odpirali sobo. Premišljal je dolgo o tej stvari in končno prišel do zaključka, da je hišino umorila njena gospodinja. Duri so bile zaprte samo z zapahom, in zapah se more odpreti ocl zunaj tudi s pomočjo tenke vrvice. Z vso gotovostjo jo sklepal, da je hotela gospodinja odstraniti hišinjo, ker ji jo bila bržkone njena tekmovalka, mogoče pri kakem možu, kajti tudi umor-
jenka je bila lepo dekle. Sporočil je svoje mnenje nekemu londonskemu detektivu, ki se mu je spočetka neverjetno smehljal, potem pa se je vendar lotil zadeve in najprej dognal, s katerim parnikom ste so pripeljali dama in njena hišina na Angleško. Nato je začel dopisovati z oblastmi v Sidneyu glede na prejšnje življenje Evelyne Blackburnove in Zofije Macintoshove, zlasti kar se je tikalo njunih osebnih znakov in razmerja clo moškega sveta. Ni so sicer izkazalo kot pravo to, kar si je izmislila domišljija sergeanta, ampak dognalo se je, da je mis Black-burne zelo skopa in lakomna. Že v Avstraliji se je tožarila s svojimi posli zaradi par šilingov ter tudi ni zadovoljila zdravnikov po smrti njenih staršev. Nastal je torej sum, da se je mogoče sprla s svojo služkinjo zaradi denarja. In kako je bilo njeno razmerje s starko v Glasgowu? Vsled posredovanja na odločilnem mestu se je brez vskega hrupa izkopalo truplo umrle starke in preiskalo njen želodec. Res so se našle v ostankih strupene snovi, a kemiki so izjavili, da morejo biti to tudi ostanki zdravil, ki jih Je dama zauživoia v zadnji bolezni.
Pol leia so oblasti poizvedovale po vseh podrobnostih, toda gradivo za sum se ni povečalo. Izkazalo se je celo,
se rdeči Kristan na shodih joka ali priduša, za slovensko javnost bo to vedno vseeno! Zatorej, kar »requies-cant in pace!« — ker vaše besede nc mičejo in vaši zgledi ne vlečejo!
..Vrtec" in ..Angelček".
V sedanjem času se veliko čita in zato se veliko tiska, množica časnikov in knjig se razpošilja na vse strani. Mnogo pripomore temu tudi organizacija po raznih društvih. Tudi šolski mladini ne zadostuje to, kar čita v šoli, marveč hoče brati tudi doma. Zato je tudi neizogibno potrebno, da se mladini še posebej odbira in pripravlja primerno berilo, ker bi sicer drugod iskala takih knjig, ki ji niso primerne ali bi ji bile celo škodljive.
Naši mladinoljubi imajo torej dvojno dolžnost: eni prirejajo dobre mladinske spise, drugi pa imajo nalogo, da jih razpečavajo in širijo med mladino. V prvem oziru se pri nas nimamo pritoževati, saj izhajajo na mesec kar trije mladinski časniki, ker je poleg našega »Vrtca« in »Angelčka« čela nasprotna stranka izdajati tuui svoj »Zvonček«, s tem pa seveda prvima kolikor toliko otežkočila razširjanje med šolsko mladino. Tudi sicer se je mladinsko slovstvo v novejšem času že hvalno namnožilo.
Manj hvalno pa se izvršuje druga naloga: razširjanje mladinskega berila. Kaj je to, če se po vsem Slovenskem z neko silo razpeča le nekaj nad tisoč izvodov mladinskega lista? Pri drugih narodih gre to vse drugače. Pri nas pa, kolikor nam je znano, je, če izvzamemo malo število res jako gorečih mladino-ljubov, v tem oziru neka vnemarnost, ki je ne zasluži naša mladina, ker tudi to nam je znano, da naši otroci radi bero, samo če imajo kaj. Kaj pa še le, ko bi imeli veliko takih vnetih mladi-noljubov, ki bi jim berila preskrbovali, priporočali, naročali, jim posredovali in jih vodili pri čitanju! Po nekaterih krajih se absolutno nič ne stori za naše male v tem oziru. Mnogi vneti domoljubi, ki so sicer pridni v socialnem delovanju, še niso prišli do prepričanja, kako potrebno je tudi to socialno delo t— skrb za mladinsko čitanje!
Večje vneme, večjega zanimanja, pa tudi kaj uspešne agitacije za naše mladinsko čtivo si želimo v novem letu. In v to svrho prav toplo priporočamo naša lista »Vrtec« in »Angelček«. Naj se upošteva tudi to, da kakor pri beletrističnih listih sploh je tudi pri mladinskih listih ta prednost, da so stalne vrednosti ter se ne zavržejo sproti, kot se godi političnim listom, marveč se leta in leta hranijo in rabijo v mladinskih knjižnicah. Ako je število naročnikov premajhno, škoduje za dolgo dobo taka vnemarnost. Tudi tega ne smemo prezreti, da dobre mladinske knjige so tudi odraslim koristne, torej ne le za mladinske, marveč tudi za ljudske knjižnice primerne.
Priporočamo tudi prejšnje letnike, posebno »Angelčka«, ki je razun I. tečaja še ves naprodaj. V 16. zvezkih ima nagromadenega ne le mnogo zabavnega in kratkočasnega berila, marveč tudi mnogo poučnih in vzpodbudnih sestavkov, ki so jako primerni tudi za skupno čitanje doma ali v šoli. V prvih dveh zvezkih »Delaj dobro, varuj se hudega« in »Lepi zgledi za prvo sveto
da je mis Blackburne kljub svoji sko-posti dostikrat mehkega in dobrega srca in takega .dejanja nezmožna. Zasledovanje cele stvari se je že ustavilo, ko je mr. Pembroke, šef londonskega kriminalnega oddelka, bil neki večer telefonično pozvan k nekemu bolniku. Bila je mis Blackburne, ki si je zastrupila kri z iglo in se je borila s smrtjo, obdana od zdravnikov in duhovnikov.
»Nekaj hočem priznati,« je dejala ,v trenutku, ko so nekoliko ponehale strašne bolečine, »jaz — nočem — umreti s tem — v srcu. — Veliki Bog — ti kaznuješ — zaradi denarja — denarja — denarja — sem umorila obe. iV Brightonu — in mis Ruffins — v Glasgovvu — o te bolečine — koliko trpim---«
Postala je nezavestna. Mr. Pembroke je vprašajoče pogledal zdravnika.
»Ni rešitve?«
»K večjemu še pol ure! — Kako Strašna je božja sodba!«
Umirajoča sc je šc enkrat dvignila Iz blazin: »Zgorim — vode — vode!«
Zdravnik ji je dal piti iz kozarca: »Tu, mis Blackburne!«
V divji bolesti je zakričala in zagnala proč kozarec: »Ne imenujte me tako ! — jaz sem mojo dobro — gospodinjo ---Jaz — sem — Zofija
^ Macintoah!«
obhajilo«; v V. zvezku »Še ti tako!«; v VI. »Za prvo sv. obhajilo«; v VIL »Nebeška lestvica«; v VIII. »šopek Marijinih čednosti«; v IX. »Lažnik pa res nočem biti«; v X. »Cvetice iz rajskega vrta«; v XI. »Izredno lepa čednost: hvaležnost«; v XII. »Vpričo Boga«; v XIII. »Zatajuj se«; v XIV. »Lenoba in pridnost«; v XV. »Kakšne otroke ima rada Marija«; v XVI. »Venec lepih dogodkov iz življenja našega cesarja«; v XVII. »Kaj nas pratika uči« in nekaj dogodkov iz svetniškega življenja.
Tedenski pregled.
Staro leto končujemo pod vtisom poslovnikove izpremembe, po kateri je izgubilo nemško svobodomiselstvo zbornično krmilo.
V	novo leto stopamo z velikim slovanskim uspehom, ki je v zbornici potegnil večino za seboj. Glabinski poroča, da se kabinet spremeni do konca januarja.
Kranjski deželni zbor se je sešel 28. t. m. Rešil je računski provizorij, sklenil postavo, ki določa, da se osebna dohodarina oprosti doklad, in postavo, po kateri sme deželni odbor v sporazumu z vlado stilistično popraviti sklenjene postave. Proračun se je od-kazal odseku. Zbornica je pritrdila nujnosti predloga zoper vinski davek.
Kranjska liberalna stranka stopa v novo leto v znamenju razdora. Božična »Narodova« številka jc žalostno pisala, da vse zapušča liberalno stranko, hvalila pa je disciplino naše stranke. Tudi dr. Dermota in dr. Tuma obsojata hinavstvo, pohujšljivost in umaza-nost liberalne stranke.
»Slomškova Zveza« za Ljubljano in ljubljansko okolico je priredila zborovanje, na katerem je podala sliko gmotnega položaja. Učiteljstvo je prišlo trkat na vrata deželnega zbora.
Zborovale so tudi slovenske učiteljice.
V	svrho organizacije se je vršil na Štefanov dan prvi črevljarski zbor v Ljubljani.
Na Ogrskem se Lukaču še ni posrečilo rešiti krizo.
Rusiji žuga nova vojska z Japonsko. Japonska pravi sicer, da ji gre za ustrahovanje Koreje, ali skriti njen cilj je končno oslabljenje Rusije. Ugodno za Japonce je, da so nahujskali zoper Ruse tudi kitajsko ljudstvo. Rusija od zadnjega poraza še ni ničesar storila za lažji prevoz vojaštva in potrebščin na vzhod.
Na postaji Uhersko na Češkem se je zgodila velika nesreča. Brzoviak je trčil ob tovorni vlak. 16 je mrtvih 28 težko ranjenih. Nova nesreča se je potem dogodila pri postaji Rasbos.
Na južnem Francoskem so bili velikanski viharji, silne povodnji so po Španskem in Portugalskem napravile veliko škodo. Na Portugalskem cenijo škodo na 40 milijonov.
O Hofrichterjevi krivdi pri za-strupljenju častnikov so vedno bolj prepričani tucli oni krogi, ki so prej dvomili.
Godovi prihodnjega tedna:
Sobota 1. januarja: Novo leto, Obrez. Gosp.
Nedelja 2. januarja: Nedelja po novem letu, Makarij.
Ponedeljek 3. januarja: Genovefa, Salvator.
~ ii 7
Boltatu Pepe.
Buh dej usm en srečn in veseu nou let! Ta star let tku ni biu dost prida. Lansk let usori sm mou še cele hlače, letaš mam pa že na kulen ena lukna; tku de m ta star let ni nč druzga prnesu, kokr ena lukna u hlače in druh let usori znam mt pa že na ubeh kuleneh lukne.
Tku se gudi men, in leberaln strank mende tud nč bulš. Tud gespud dohtar Taučar je začeu fantazerat ud strganeh hlač zdej preke konc leta. De b mu pa ta nou let leberalne hlače spet pufliku, pa mende nima nubenga upaj-na. Na svet jc že tku, de kej bulšga redk kdej nadumesti ta slab. Leberalci morja holt zdej za naprej rajtat iz ta strganem hlačam, pa ni nč za puma-gat. Tu pa ni kar tku, kokr b s edn mislu. Strganeh hlač nima nubedn rad, zatu je pa že pretočen let marsker sleku leberalne strgano hlače in gespud dohtar Taučari in gespude Mula-
Torek 4. januarja: Tit, škof, Izabela.
Sreda 5. januarja: Telesfor, Simeon, Stolpnik.
Četrtek 6. januarja: Sv. Trije Kralji-
Petek 7. januarja: Valentin, Lucijam
Sobota 8. januarja: Severin, Bogoljub.
Jesenlike novice.
j V lase so si skočili na Jesenicah zavezniki različnega narodnega Mišljenja. Kar kadi se, tako sc po »Narodu« zmerjajo z »največjimi svinjarijami«, ki »jim jc sramežljivost španska vas«, in si očitajo, » da so nesramni in brezobzirni proti nožnemu spQlu, nc samo v poznih nočnih urah in v hudem »šta-dij u«, ampak pri belem clncvu, ko so najbolj pametni in trezni.« Tako le lase letijo po »Narodu« okrog njih, ko se lasajo. Nas ta odkritost prav veseli! Saj pravijo stari ljudje, da, kjer se la-sata dva, tretji klobuke pobira!
j Sokoli so vedno bahajo o svojih prireditvah v »Narodu«, in ob neki taki priliki so zadnjič zapisali tale stavek: »Že pri par takih prireditvah pa smo z ogorčenjem opazili, da se namenoma absentirejo gotovi vodilni jeseniški krogi, kar je gotovo vse obsodbe vredno.« Tudi ta izjava nas veseli! Nikar pa se naj nekaterim sokoličem ne zdi čudno, če jih pametni ljudje ne marajo. Surovemu človeku se še senen voz na cesti umakne!
j Spominsko ploščo, pravi Humer v »Gorenjcu« bodo vzidali Ilumrovci gospodu gerentu v tunel pod železniškim tirom. Dobro! Dobro! Doslej nismo vedeli, zakaj so liberalci delali ta tunel pod Ilumrovim vodstvom. Sedaj vemo, da za spominske plošče! Prvi zasluži spominek seveda Humor. Zato mu jih nekateri v tem tunelu že par let postavljajo v najrazličnejših formah.
j Ustrelil se je poslovodja tvrdke Kune na Savi v brzovlaku med Trstom in Štanjelom na Goriškem. Kaj ga je gnalo v tako smrt, nam ni znano, kakor tudi nc, kje so ga pokopali. Poročilo v »Slovencu«, da so ga pokopali na Jesenice je zmotno.
j Glasbena šola na Jesenicah. Za poduk v glasbi se je oglasilo toliko učencev, da bo komaj mogoče vsem ustreči. Morali bomo pač nekoliko izbirati. Vsi mladeniči, ki so se oglasili za šolo, naj se prav gotovo zglasijo v nedeljo, ob sedmi uri zvečer v »Delavskem Domu«, kjer bo kratka poskušnja za posluh. Da pa ne bo kake zamero, ze naprej povemo, da bomo sprejeli le tiste mladeniče, ki imajo za glasbo zmožnost in posluh.
j Orkestralna maša, ki jo je proizvajal pri polnočnici orkester delavskega društva v zvezi s cervkenim in društvenim zborom, je bila nekaj posebnega. Melodijozna Kempterjeva maša s polnim orkestrom in zborom — vseh skupaj 44 moči — nas jc v duhu prestavila uprav med glorijozno angelsko petje na betlehemske poljane. Orkestru in zboru čast!
j Na sveti dan popoldne pa smo spremljali k večnemu počitku tovarniškega delavca Jerneja Ažman, bojevnika pri Kraljevem Gradcu iz 1. 1866. Bil je vrl naš somišljenik. Spremljala ga je v polni paradi tovarniška godba s fino ubranimi žalnostopi, društvo ve
vrhe fige pukazu. Prhodn let pa še slabš kaže in tu gespud dohtar Taučar-ja skrbi in mu sive laso u glava stau.
Ta reč je pa tud res žalastna in ni čudn, če s ja tku h src žene. Ceu soj žeulejne sc tkula ubijat, čez klerekalce šimfat in nemškutarjem sc prlczvat, nazadne ma pa za usa soja muja — strgano hlače. Tu jc ja za scagat! Neki se pa le lohka gespud dohtar Taučar in gespud Mulavrh iz tega učeta, in scer tu, de nista prou raunala, dc sta ceu soj žeulejne hudila pu ta napačn pot. De b sc nazaj ubrnila zdej pu tul-keh leteh, jima mende na u kazal; tu b biu predeleč; zatu jima pa jest zdej ub ta noumo let svetjem, de noj se ub te pot, ke sta ja du zdej hudila, lepu dol usedeta in pr gmah ubžalujeta za-stojn sturjena tku douga pot. Tu u šc ta nar bulš, kar morta strt. Nahter uja mende že še prcaplal za nima, velik jh pa mende na u več. dc b jima delal na stara leta drušna. Kar je pa tku soja-glauneh, de s na uzameja h src mojeh besed, nej sc jm pa glih tku gudi, kokr gespude dohtar Taučari, jest jm prvo-šem, za kua sa pa mel za moje nauke kusmate ušesa.
Tku, za letaš sma iz leberalcen sklenil rajtenga; zdej so pa še mal n" menma iz vuditelem Sluvenske 1 V" ske Stranke. Tkula ub noumo let J s0 ta nar bi prpravn čas, de se Uguama
terancev, ki so ga nosili, in ognjogascev in velikanska množica sodelavcev in drugega občinstva. Dobra duša naj se v miru oddahne od trdega dela!
j Sokolska olika. Na sv. Štefana dan jc občinstvo napolnilo pri priredbi ženskega odseka prostorno dvorano »Delavskega Doma« do zadnjega kotička. Ko smo se pošteno in neprisiljeno zabavali ob orkeštrovi godbi, pa zvemo, da kanijo javorniški in jeseniški sokoli pri »Dol. Domu« pobiti okna. Pili so zraven »Doma« pri VVerglezu. Ker so bili že nekoliko nakajeni, so preglasno debatirali o svojem sklepu. Gostilničar jih je postavil na cesto, in tedaj pridejo ti sokoliči nesramno izzivat prav v društveno dvorano. Kakor čebele brezdelne nenasitne trote, tako so jih naši postavili na hladno. Potem pa so kakor ponočne sove vohunili okrog »Doma« in čakali naših Orlov, katere so ros jeli takoj izzivati, ko so prišli po končani prireditvi iz »Doma«. Da se jim naši Orli niso pomilovalno nasmihali, bi bili pijani sokolčki nesli pošteno batine za praznike domu. Toda Orel je pameten, zato ohrani hladno kri! Ko nekdo pravi, da treba iti po orožnike, jo polovica nočnih sov hitro od kuri, druga polovica ostane pa še pri »Domu«. Takoj nato prideta občinska redarja, in ko so jima razjasni sokolska nakana, stopita k sokoličem, ki hitro spuste iz žepov na tla kamenje ter jame jo boječe jecljati: »Saj nismo mi žugali, ampak oni, ki so šli naprej!« nakar so jo tudi ti pobasali. Taka je sokolska olika, junaštvo in bratstvo! Lope brate zasleduje orožništvo. Kaj neki poreče k temu njihov prijatelj — fini učitelj Pibrovec? Kot vzgojitelj naj jih vseka ko pohvali!
Idrijske novice.
i Zadnji »Naprej« kliče, da klerikalcem manjka dopisnikov, nič več ne udrihajo po soc. demokratih. »Slovenec« kar molči. Kaj to pomeni? — No, dopisov v »Slovencu« ni manjkalo šc nobene sobote, da se pa vseh nerodnosti, katero sedaj soc. demokrati v zvezi z naprednjaki delajo, nc omenja, je lo vzrok, ker nočemo prod svetom osmešiti postopanja naših nasprotnikov. Da radi tvarine nismo v zadregi, naj služi le to, kar »Naprej« v istem članku, iste številke piše. Govori namreč o javnem shodu, ki se je vršil v Idriji dne 12. decembra t. I. Tu je bila druga točka programa, osmi razred naše dekliške šole. Na dolgo in široko so utemeljevali potrebo osmega razreda in skončuje s patosom: »Delavstvo smatra šolsko vprašanje za čisto resno in se ne da zavajati z dvoumnimi in neodkritosrčni-mi odgovori, da se šola podeželi. Še enkrat resno opozarjamo vse kompetent-ne faktorje na svojo šolsko akcijo, ki jo vodimo s prevdarkom in z vso energijo.« — Kak je ta prevdarek in energija, naj pokaže zgodovina vsega delovanja za osmi razred! Znano je, da je prejšnji naš deželni poslanec privedel našo dekliško šolo do sedmega razreda. On je vodil deputacije v to svrho, kedar koli je kak višji uradnik od ministrstva dospel v Idrijo. Bil je vedno v živi zvozi z državnimi poslanci, ki so skrbeli, da stvar ni zaspala in ostalo le pri sladkih obljubah v našem gradu. Za osmi razred so stavili zapreke. Eno leto ni bilo učnih moči zato, drugo leto ne učenk, lo 12 so jih od tu izkazali, ki bi vstopile
in s puvema, kar s mama za puvedat.
Vuditeli Sluvenske Ludske Stranko sa u pretočenem let pridu delal, in če b se ud dela, ke ga kdu iz glava dela, delal tku žuli u glau, kokr se nar-deja delucem, ke delaja iz rukam, na rukah, b mogl mt vuditeli, al na kratk rečen: puslanci »Usesluvenske Ludske Stranke« pouhno glave sameA žulu in prou ta praveh krvaveh žuU- Tu je do-br, dc se tu na more zgud't, ampak de sc preh nardeja ud leno'« žuli u glau, kar m uja leberalci gv*m prou dal.
Tok, kokr sm relu: Naš puslanci sa lili na usa muč >ridn in deluvn in za tu sa tud u predenem let tulk naredi, do se leber^cem kar grauža. Iz tem pa naš pus;,nci niša še zaduvolen, kokr ni zadiv°len dohtar Taučar iz gespud dohur žerjavam, ampak sa s naprej uz^> ('c uja še lise drgačne štiklco v.sPdal, kokr sc našem lebe-ralcem a.jna. In prou maja: del člu-veka ^epča, lenoba je pa ush grdob grdeH- Tu m t«d gvišn leberaln vudi-teljiZ ubem rukam pudpišeja, pa uja rrl 80 laži vest, kokr sa ja mel tekat, * ,sa, nemgka pugodba pudpisaval, al pa. kokr ja jo mou gespud dohtar Švici ko je za VindiSarja rajtenga pisu in' Bolču gespud, ko jo ud nemške špar-aso_ Plnk u soj priftošl utekvou.
Lenoba je ush grdob grdoba, tu pravem šc enkat, dc s ja uja usi tist, ke
v osmi razve d. Deželni poslanec je moral ubrati drugo struno. Obrnil se je na deželni šolski svet in tam razložil vso zadeve, ki nujno kličejo po dopolnitvi gole. Ta je res ustregel in toplo priporočil osmi razred na rudarski dekliški goli, katerega naj ministrstvo kakor hitro mogoče otvori. Ministrstvo se je vednemu dreganju in pozivu prvo Šolske oblasti v deželi odzvalo in res stavilo v proračun za leto 1909 2500 kron za razširjenje šole v Idriji. Da nam ke-do ne očita, da pišemo tja v en dan, naj tu doslovno sledi: »Staatsvoranschlag iftir die im Reichsrate vertretenen Ko-nigreiche und Landcr fvir das Jahr ,1909, XV. Ministerium iur offentlirhe Arbeiten«, tiskano na Dunaju 1. 1908, se bere na strani 374 v VI. oddelku Bergdircktion Idria bei Schulkosten, sledeče: wegen notwendiger Eroffnung neuer Schulklassen 2500 K. — Prejšnji deželni poslanec ni mogel tega izvršiti, ker ravno isto leto ni bil več izvoljen. Soc. demokrati so se pri ožji volitvi odločili za drugo osebo, tedaj izvili njemu orožje iz rok. Pričakovali so, da bode nova moč vse drugače šo zastavila svoje moči na korist Idrije. A kaj se zgodi? Lansko leto bi bil žc lahko otvorjen Osmi razred, a če bi se bilo takrat zamudilo, vsaj letos, ker stvar je bila <v najlepšem tiru, ministrstvo je kar na krožniku ponujalo razširjenje šole, a ni bilo roke, ki bi segla po darilu. In finančni minister je pobral koncem le-,ta ponujanih 2500 K, kot nepotrebno !vsoto in Idrija se je obrisala za meščansko šolo na dekliškem oddelku. Ne moremo skoraj verjeti, da bi novi poslanec ne vedel o tem, saj je en izvod proračuna krožil tudi po Idriji in v šoli po ga lahko tudi brali. A Gangl, zaupnik soc. demokratov je raji protestiral proti onim močem, ki kličejo mlado Kivljenje v smrt, ali pa grozil, kako bo-fclo rdeče srajce sokolov v rdečem morju potopile klerikalce. Prej je na shodih govoril: šol nam dajte, prosvete manjka, izobrazbe ni, le pouk bo rešil naš narod. A da bi bil na kakem shodu poročal, koliko je storil za napredek adrije, za razširjenje našo šole, smo pa zaman pričakovali. In naši naprednja-jki so kimali in slavili: to je rojen govornik in soc. demokrati so se muzali, ta bo dal vetra klerikalcem. In pri tem je ostalo. Ko je naša stranka upeljala Uršulinke v Idrijo in otvorila gospodinjsko šolo, so se prvi spomnili na-prednjaki, kako ustreženo bi jim bilo, ako bi Uršulinke otvorile primeren pouk za osmi razred, ker so obligatnega na rudarski ljudski šoli zamudili. Uršulinke so izraženi želji ustregle in glej takoj je bilo 30 deklic sposobnih za 8 razred. Pa kaj se zgodi? Mesto da bi bili hvaležni, da je naša stranka vsaj nekoliko poravila, kar so zamudili na-prednjaki in soc. demokrati, pa skliče--jo javni shod, na katerem protestirajo proti tej napravi in kličejo ministrstvo naj ono omisli tak razred. Razume se, Via je tudi naš občinski odbor šel enako na limance in tudi on pozival ministrstvo naj razširi ljudsko šolo. Takrat ko so jim na Dunaju ponujali, sc niso spomnili kaj bi bilo koristno, le v napadih na klerikalce so izmozgali svoje moči in s tem mislili, bogve kaj so storili za naše mesto in njegove prebivalce. Sedaj so prišli z resolucijami, ko so bile duri že zaprte in na Dunaju so se lahko smejali takemu otročjemu početju. In soc. demokrati so še 12. t. m. na javnem shodu zopet zahtevali osmi razred in pristavili, da energično delajo v to svrho, tudi s prevdarkom in z vso enegijo. Kako se bodo muzali kom-petentni faktorji taki energiji in koliko bodo izdale take resolucije, ko vsa
združena naprodnjaška in soc. demokratična zveza niti no ve za pravi trenutek, ampak le takrat upije, kadar jih kateri nahruli, da bi se potem bahali: vidite, kako se mi trudimo za vas. Ali se bodo keclaj oči odprlo našemu delavstvu, ki ga imajo tako za norca? »Naprej« o shodu 12. t. m. poroča, da so jo en izvod resolucije poslal tudi zvezi soc. demokratičnih poslancev v državni zbor. Pripomnimo: Po Idriji so pripoveduje, da je soc. demokratični poslanec Seitz že rešil vprašanje o zvišanju učiteljskih plač na naši šoli. Sporočil je, da sedaj ni mogoče vplivati na zboljšanje plač, ker bi ne bilo nikakor »lojalno« zvišati plače, ko gro vse na to, da preloži ministrstvo za javna dela rudniško šolo na rame dežele. Bog ve, ali so so naši učitelji, kar jih čuti nekoliko bolj soc. demokratično, zavedli, ko so čuli to ljuboznjivo poročilo prijatelja Seitza, do katerega imajo toliko zaupanja?	,
i šolsko vprašanje smatrajo soc. demokrati za čisto resno. Od prizadetih krogov smo slišali, da so bili tega poročila jako veseli. Zakaj v največji prid bi bilo naši šolski mladini, če bi enkrat starši sc čisto resno zavzeli ne samo za šolsko vprašanje, ampak tudi za redno pohajanje šole. V tem oziru je pa ravno pri soc. demokratih še precej pomanjkljivega. Menda se razumemo. Saj je pisala že »Naša Moč« o tem, a dopisnik »Napreja« jo menda prezrl, ko poroča, da »Naša Moč« nima dopisov iz Idrije. A ravno gledo grajanih nedostatkov še ni nič popravljenega. To so gola dejstva in pristna zgodovina vso akcije za osmi razred. Iz tega sc sprevidi, kedo je delal res energično, kodo pa le v frazah, in kaj je bilo bolj na korist Idriji. Ce dopisnik »Napreja« koncem zatrjuje, da se soc. demokrati ne bodo več združili z našo stranko jim pustimo popolnoma prosto voljo. Do sedaj je znano, da so ravno znami kaj dosegli, z naprednjaki do sedaj še nič pač pa zgubili še to, kar je bilo že prej pridobljenega. Jim je to všeč, je tudi prav.
i Katoliška delavska družba je
imela v nedeljo, dne 19. t. m. svoj redni občni zbor, ki je bil kljub skrajno neugodnemu vremenu prav povoljno obiskali. 17, posameznih poročil omenjamo le nekatere stvari. Društvo šteje 4 častne člane, 208 moških in 199 rednih članov, torej 407 društvenikov. V mino-lem letu je neizprosna smrt prav pd-gosto posegla v naše vrste, kajti ugrabila nam ie pet moških članov, mod njimi za društvo velozaslužnega častnega člana g. Valentina Trevna in vrlega mladeniča predsednika telovadnega' odseka brata Franca Svetli-čiča ter 8 ženskih udov. Naj jim bo ohranjen blag spomin! Nadaljnje taj-nikovo poročilo se je bavilo s tem, kako je družba skrbela za izobrazbo in zabavo svojih članov. Imela je naročenih lepo število katoliških častnikov, med temi 24 »Slovencev«; člani so se prav marljivo posluževali lepo urejene knjižnice (o čemur jc natančneje poročal knjižničar) in priredilo se jc več predavanj (zlasti telovadni odsek Orel jo v tem oziru jako marljiv), veselic in zabavnih večerov z godbo, petjem in igrami ter več krajših in daljših izletov. Iz blagajnikovega poročila povzamemo, da je bilo v minulem letu 1997 kron 42 vin. dohodkov in .1981 K 38 vin. stroškov. Društveno denarno premoženje znaša 2592 K 15 vin., med temi pa jc vštetih 1664 Iv 52 vin., ki so bili nabrani s prostovoljnimi prispevki za »Društven dom«; premični inventar (brez knjižnice) je pa vreden 2119 K 30 vin. — Najživahnejša točka dnev-
nega reda je bila ižpremcmba pravil. Na podlagi sedanjih pravil se žensko niso smelo udelžcvati občnih zborov in torej tudi niso imelo volivne pravice, lier pa morajo plačevali ravno toliko članarino kakor moški člani, zato jo občni zbor po zelo živahni debati sklenil, da se tudi ženskim članom dajo isto privec, kakor jih imajo moški. Iz-prcmenilo so se tudi še nekatere druge določbe pravil, ki bodo gotovo mnogo pripomogle, da bo društvo bolj in bolj prospevalo, bodisi gledo števila članov, kakor tudi glede društvenega življenja sploh. Pri slučajnostih se je posvetovalo in sklepalo o romanju in izletih, ki jih namerava družba prirediti prihodnje leto, o naročitvi časnikov itd. Ko bodo izpremenjena pravila odobrena, se skliče izreden občni zbor, h kateremu bodo imele, žo tudi žensko članice vstop, da se izvoli nov odbor na podlagi izpremenjenih pravil. Somiš-niso smele udeleževati obČ. zborov in ljenilci in somišljonice, vsi v »Katoliško delavsko društvo«!
0 SpošIJite narodno na ..Slovenca" še pred novim Istom, da olajša f s delo pravništvu in da list ob novem letu redno dobite! — fldpošliite naročnino
železuato J{ina-Ymo
HielianlSna rftMtava na Dunaju 1006: Drffivno odlikovanje ln čaatnl diplom k »lati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALL0, t io kr. dvorni dobavitelj
TRST-BarkoVlJe.
¥
V nedeljo, 19. t. m. je torej prišel ljubljanski Turk v Šmartno urejevat urejene razmere v požarni brambi. S pomočjo nekaterih liberalcev iz Litije (med njimi glasoviti Slane, ki je znan, da vedno drži dano besedo) so se ob mali udeležbi naši gospodje in gospo, nadučitelj, učiteljica Demšar, posili poštar Watzak itd., igrali izvanredni občni zbor in volitev načelstva. Skuhali so s Turkovo pomočjo godlo, katera jim pa bo menda obležala v želodcu; kajti društvena pravila — zlasti 8 6 in 16 — so močnejša, kot najmočnejši Turk! Sami naši nestrpneži bodo krivi, če požarna hramba slabi in razpade, ker jo nesmiselno tirajo na politično pot, kakor so tudi pokazali, ko so sc igrali volitve načelstva. Z zvito naglico in nepravilnostmi so s pomočjo Turka hoteli popolnoma osvojiti društvo, katero so prej zapustili. Rodi še enkrat povedano v premislek vsem pametnim ljudem: Liberalna požarna hramba se v kraju kot je Šmartno ne more razviti, kakor je želeti za tako društvo; priča temu so vse razmero. Požarna hramba mora biti nad strankami. Na rednem občnem zboru, ki se bo pravilno sklical, naj pride do dogovora, da se ustvarijo razmere, v katerih bodo obe stranki mogli sodelovati. Liberalci, tudi ljubljanski, pa naj ne tirajo odločujočih krogov do skrajnosti. Torej pamet, dokler je čas — in vsi po pravilni poti na skupno delo za pre-potrebno požarno hrambo! Naj 25-let-nica tega društva ustvari res močno hrambo zoper razdirajoči ogenj. Na pomoč!
sa du zdej lenoba pasi, dobr zamerkal in za soje ušesa zapisal, kar pa našm puslancem mende na u treba.
Neki morm pa use glih tud našm puslancem naprej vržt: Nhna metla, iz kera pumetaja pu naš prelub Austri smeti, je res precej velika, ampak men se zdi, de je mejhen preredka in treba jm u, de s uja bulš metla in tku gosta, de tud ta nar majnš smeti na u za sa-ba pestila, preskrbel. Sej veja: iz velik drobneh smeti se nardi ceu kp in ta kp drobneh meti je nam glih tku na pot, kokr ena sama velika grdubija.
Le puglejma: ena nemškutarska ženska, larfa kuroška, žihr ceu sluvensk narud razžal. pa se ji nč na zgudi in šc puhvala dubi ta narbl gvišn za tu. En nemškuta.rsk državn pcjomtar žihr brez štrafonge pu sluvenskeh hišah vo-kna pribija in druge h tem zapeluje, pa se mu za tu še las na skrvi, če na gro h pulberari in se na pesti brenat. In tku naprej b lohka naštou šc tulk ta-keh smeti in grdubi, de b čluveka kar zona ubšla; pa naš puslanči ena inter-pelacja ministre čez tu naprej prne-seja. pa Je dobr ln use USt&ne pr ta starem: nemškutarske ženske larfe nas še
naprej žalja, nemškutarsk pejomtari naprej Sluvencem vokna pubijaja in tku naprej.
Tega b mogl bt enkat konc. Mi Slu-vcnci sma Ide in mama glih take douž-nost, kokr Nemci, astn morma mt glih take pravice in glih tak varstu pred devjakem. Co nam toga ulada. ke ja iz našem žulem futrama, na zažilira, pa ji stupite tku na prste, če ji prou uso kurje učesa pumečkate. Nubena smet na sme ustat za vaša metla, pa če je še tuku mejlina ta smet, use more preč, preh pa na dejte ulad gmaha, če nočte, de se pulagama usi u teh smeteh ne zadešema.
Tu vam, naš puslanci in vuditeli, pulagam na srce, pu tem so skuste rih-tat. Pousod mejte uči, u usaka reč uteknite soj nus in če vam kulčkej pu krevic zasmrdi, pa udrihnto in tulk časa udrihite, de ute ta smrad pregnal ke, kamr šliš. De ute pa tu lohka zvrs-val in nam prpumogl, de uma na svet i tku ubrajtan kokr zaslužma, nej vam pa da Buh zdrauje in kurajža. Tu vam voš zdej ub nourno let
Boltatu Popa iz Kudeiuga.
Prodajalna
Katol. tisk. društva
v Ljubljani
prej H. NIČMAN
vošči vsem svojim cenj. odjemalcem v mestu in na deželi prav
srečno in veselo
novo leto 1910!
in se zahvaljuje za dosedanjo obilno naklonjenost ter zaupanje, proseč, da bi si isto ohraniti blagovolili tudi v bodoče.
3563
Esenca za želodec 3669
izdelek iz flvgsburga pri J. G. Izborno preizkušeno, tek vzbujajoče
in prebavo pospešujoče sredstvo^ Brez recepta v vseh lekarnah v steklenicah po K 1-20 in K 240.
Svarilo: i^rll Klesow!
Zaloge: Ljubljana: Lekarna pri zlat. jelenu, pri zlatem orlu; Celje: lekarna pri Mariji Pomagaj; Maribor: lek. p. Mafiji Pomagaj.
VHmeriko in Kanado
zložna, __ - , cena
_	in varna
vožnja s Cunard Line =
H 544 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačeqa pristanišča: Pannonla, li. jan. Saxonia, 23. februvara, Pannonia, 1. marca 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 8. jan., 26. febr., 19. marca, 9. aprila, 7. in 28. maja, 11. junija 1910, Mauretaiiia, 29: jan f9. febr , 12. marca 2. in 30. aprila, 2t. maja, 11. junija 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
preizkušeno krmilo za pse vseh pasem 50 kg K 23 —
iz tovarne; 5 kg K 3'20 poštnine prosto.
Obširne cenike in brošure o drugih krmilih za pse, perutnino, kunce, fazane, srne in drugo divjačino zastonj pri tvrdki:
Jienrik polsferer
(patent, tovarna za Fattlngerjeve pogaCe
za pso In krmila za perutnino) Dunajsko Hovomesto (V\?iener-Neusladt).
Ustanovljeno 1893. — Nad 300 najvišjih odlikovanj.
Zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik.
SO HE ŽE TOLIKO LIT I ZdMrfl-„E» 11
Lf
<Š,ESTi)3 ST. 3!
¥ zjiuKn man ŠETPUM mi
** ' NOtllH m ŽE
EUMfflUTNIl _
Ovan JCregar
pasac tn izdelovatelj cerkve nega orodja
3552
se prav iskreno zahvaljuje prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu za obilo izkazano zaupanje u tavno minolem letu, proseč jih enake naklonjenosti tudi v bodoče iu vošči vsem svojim velecenjenim naročnikom, prijateljem in znancem
Žiubliana. Slizabetna cesta |§ Veselo, SreČtlO UOVO leto
b
/
Pomol otomefnlm Slovencem!
501.	Mohorjani v Doliču 20 K;
502.	Mohorjani Selca nad Škofjo Loko, 20 K;
503.	Bogoslovci v Mariboru 20 K;
504.	Mohorjani v Lučah pri Ljubnem. 25 Iv;
505.	Ivan Kopec, župnik Češnjice, pošta Šmartno v Tuhinjski dolini, 20 K; Nadalje so darovali: Mohorjani Lokev 3 K 94 vin.; Mohorjani Šmartno pri Litiji, 14 K 40 vin.; Anton Zajec, uradnik dež. naklade, Ljubljana, 7 K; Mohorjani Polzela 8 K; Mohorjani na Tc-harjih p. Štore, 8 K; Mohorjani Kopriva na Krasu 3 K 20 vin., Mohorjani v Po-virju p. Sežana 4 K 44 vin.; Mohorjani iz Šenturske gore pri Cerkljah, Gorenjsko 8 K.
Po svetu.
Kako bo bodoče leto? Ga. de Tlie-bes, glasovita pariška prorokovalka, jc izdala kot običajno, tudi letos svoje prerokovanje za bodoče leto, o čemur se v pariških listih mnogo razpravlja. Pravi, da stoji leto 1910 v znamenju ognja. Bodoče leto ne bo ravno posebno slabo. Poletje bo sicer nekoliko hladneje in bolj deževno, a bo zato jeseni mnogo dobrega vina. Srednjeevropsko primorjc bo mnogo trpelo vsled hudih viharjev. Posebno bo mnogo požarov. Tako bo nastal grozen požar gozda nedaleč od nekega velikega mesta. Vulkani bodo nemirni. Napredek se bo posebno pokazal v rudarstvu.
V	carstvu mode bo nastal leta 1910 pravi preobrat. Ženske bodo nosile male klobuke. Sluge in lakaji bodo Imeli srednjeveško obleke in lasulje. Zrakoplovstvo bo napredovalo, a ostalo bo še nadalje samo šport nekaterih ljudi. Podmorski potresi bodo naredili zlasti v Severni Ameriki mnogo škode. Nemirna negotovost obkrožuje Balkan.
V	Rusiji in Belgiji se bodo izvršili veliki preobrati obstoječih razmer. Gotov čas sc bodo velovlasti bavile samo z Azijo. Na Angleškem bo revolucija učinila velike preobrate, in isto se bo zgodilo tudi na Španskem. Pravi pa, da bo leto 1910 prineslo silen napredek v skorajšnjem zbližanju narodov in utrditev svetovnega miru. Ponedeljki in četrtki bodo vočinoma nesrečni, a nedelje srečni dnevi.
Slovanski umetniki na italijanskih gledališčih. Po vseh znamenitej-ših gledališčih v Italiji so prve povske moči slovanskega pokoljenja. Tako so prve sopranistke v milanskem gledišču »Scala«, florenškem »Fenice«, rimskem »Costanza« in genovskem »Carlo feli-ce« po rodu Rusinje. V gledališču »Regio« v Parmi in San Remu so pri-madone Poljakinje. V turinskem »Regio« zavzema to mesto Čehinja. V Pa-lermu je prvi baritonist Malorus, v milanskem »Manzoni« je baritonist Ivaš-man. In vsak dan dohajajo še novi slovanski umetniki v Italijo — tako toži »Corriere della Sera«.
Vseslovanski dijaški shod v Moskvi. Iz Peterburga se poroča, da se v seji »Obščestva Slavjanskoj Vzaimno-sti«, kateri je predsedoval Ilomjakov, predsednik ruske dume, sklenilo, da sc prihodnje leto skliče v Moskvo sestanek vseh slovanskih dijakov. Na ta sestanek se bo povabilo zastopnike vseh slovanskih narodov.
Lakota v Bolgarski. V notranjosti Bolgarske vlada lakota, posebno v har-manlijskem okrožju. Vlada je odredila da se v prizadetih krajih začasno nc bodo pobirali davki in da bo narodna banka dajala ljudstvu daljša posojila.
Rešilni vozovi za govedo. Dunajsko društvo za varstvo živali namerava vpeljati posebne rešilne vozove za ponesrečeno govedo, krave in druge večje živali po vzorcu rešilnih voz za konje. Povod k tej nameri je dal dopis policijskega komisarijata v Pratru z ozirom na neprijetni prizor nekega transporta krave, ki se je zavlekel za več ur, ker tudi konjač ni hotel prevažati žive živali. Društvo se je obrnilo s prošnjo na magistrat, naj konjske rešilno vozove vporablja tudi za druge živali. Če se bo to odklonilo, bo društvo zgradilo lastne vozove za govedo.
Grozen poizkus samoumora pomorskega častnika. Iz Pariza prihaja poročilo: Mornariški poročnik Lair, ki je bil pred kratkim obsojen pred mornariškim sodiščem, je izvršil grozen poizkus samoumora, kot poročajo listi. Razbil je kozarec na majhne dele in jih pojedel potem namešane v juhi. Nekoliko trenutkov pozneje sc je začel viti v groznih bolečinah. Prenesli so ga v bolnico. Zdravniki so mnenja, da so mu črepinje predrle želodec in da je njegov položaj brezupen.
Svetovna razstava v Carigradu. Društvo vzhodnih železnic je vložilo pri porti v Carigradu prošnjo, da sme
prirediti leta 1911 v parku gradu Jil-
diza svetovno razstavo, ki naj bi imela v prvi vrsti trgovinski značaj. Vloga je predložena v rešitev turškemu notranjemu ministrstvu.
Obesil se ie na grobu matere. Na Liunaju so jc precl nekaj dnevi obesil zidarski pomočnik J. Schwam na križu na grobu svoje matere. Ko so jo onesvestil, se mu je odtrgala vrv in padel jo nezavesten na grob. Grobarji so ga našli v tem položaju in odpeljali v bolnico, kjer bo še okreval.
Nesreča z avtomobilom. Iz Lisa-bone sc poroča 20. t. m., da sc je pri vasi Barcaroti, v bližini portugalske meje, zaletel avtomobil nekega bogatega bankirja, Juana Lune, ki so je peljal s tremi prijatelji in šoferjem po nekem klancu navzdol, v nek avtomo-bllni omnibus, v katerem jo bilo 14-oseb. Avtomobil Lune, s 65 konjskimi silami, se je s tako močjo zaletel v omnibus, da se je omnibus prevrnil v prepad, 120 čevljev globok. Policijsko moštvo je takoj prihitelo na porioč. Iz razvalin so izvlekli štiri mrtve in dvanajst težko ranjenih oseb,
Brezžični brzojavi v srbski vojski. Pred par dnevi (28. t. m.) so se vršili v Topčideru v Srbiji prvi poizkusi za brezžično brzojavljenje To jc bil prvi početek k uveden ju brezžičnega brzo-java v srbsko vojsko
Stavka na Bolgarskem Bolgarski železničarji groze s stavko ako se jim ne povišajo plače.
Obtožena poneverjenja in oproščena. Vojno sodišče v Belgradu je oprostilo od vsake krivde polkovnika Vla-jiča, in majorja Božidareviča, ki sta bila obtožena, da sta poneverila pri naročanju vojnih potrebščin v inozemstvu velike vsote denarja.
Bleriot se zdravi na Dunaju. Poročalo se je, da se je Bleriot pri zadnjem svojem poletu z letalnim strojem v Carigradu poškodoval. Pred nekaj dnevi jc dospel na Dunaj, da ga ozdravijo dunajski zdravniki.
Predor skozi Montblanc. Poroča se iz Rima, da se vrše med italijansko in francosko vlado dogovori za najinten- I zivnejši promet na železnicah. V Rimu se bavijo z načrtom, da so skozi Montblanc, največjo goro v Alpah, izpelje ! železniški predor, ki bi bil še enkrat j daljši kot simplonski, ki je 20 000 m dolg. Ako bi se to izvršilo, bi bil mont- , blanški predor najdaljši na svetu.
»Fiv!na Com»ner"a« v hrvaškem jrtrevof*« Te dni izide v Kotoru hrvaški prevod Dantejeve »Divine Commedie« pod naslovom »Divna gluma«. Delo je izvršil kotorski škof Fran Uccelini ter tudi sam založil.
Povest o glavnem dobitku. Gcspod Pfandlhuber na Dunaju je kupil loterijsko srečko. Večkrat so se pogovarjali v družini, kaj bi vse storili, ako bi zadeli glavni dobitek. Nekoč pa jc de al gospod Pfandlhuber: »Otroci, sedaj grem k srečkanju. Če zadenem glavni dobitek, se pripeljem domov z izvošče- j kom, in ko me boste zagledali, smete doma vse razbiti, predvsem kar je steklenega in iz porcelana. Pozneje bom že vse boljše nakupil.« Ura srečkanja jc prišla; Pfandlhuber pa se je že proj nekoliko napil. Kolo sreče se je zavr-tilo — in Pfandlhuber ni zadel nič. Vsled pijače in jeze pa mu je postalo slabo. Hitro so poklicali izvoščeka, ki ga je odpeljal domov. Medtem so doma znosili vso posodo v sobo, z okni na ulico. S palicami in raznim orodjem oboroženi so čakali otroci vesele vesti. Gospa mama pa je gledala skozi okno, kdaj se pripelje Pfandlhuber z dobljeno srečko. Naenkrat, ni dvoma, se pripelje — z izvoščekom. Radostno kričanje se začuje in kot bi spustil kdo obsedene vrage, so začeli razbijati otroci posodo in vse, kar se je sploh moglo. Nekaj nenavadnega je pomenjal ta hrup. Vsa hiša in ulica se je razburila. Ko so razbili zadnje steklo, se odpro vrata in Pfandlhuber jc stal smrtno-bled, naslonjen na podboje vrat. Nastala jc grobna tišina, in z glasom, kot bi prišel iz groba, je dejal gosp. Pfandlhuber: »Nič ni bilo!« — še dolgo jc ta dan ostal njegovi družini in sosedom v spominu. Samo Pfandlhuber jc bil potrt in v loterijo ni igral nikoli več — do prihodnjič.
Ženitvena loterija. »Daily Mail« poroča iz New Torka, da je v postavo-dajnem zastopu v New Jcrsey-ju predlagal nekdo zakon o »ženitveni loteriji«. Ta predlog je vzbudil mnogo zadovoljstva med možov željnimi devicami. O zadovoljnosti samcev ni čuti ničesar. Glavne točke te predloge so: Vsaka ne-omožena ženska nad 25 let in vsak ne-oženjeni moški nad 30 let star, čc je zdravje njujlno zadovoljivo, mora priti določeni dan k županu. Imena teh samic in samcev se napišejo na listke ter sc potem žrebajo. Mestni pisar vleče iz , posode listke in pokliče po imenu do-
tičnega Ženitvenega kandidata. Kandidat gre potem k posodi, v kateri so ženska imena in potegne iz nje izpolnjeni listek. Z žensko, ki jc na listku zapisana, se mora ubogi samec poročiti za celo življenje ali pa samo za tri leta Ako v teku treh let nimata nobenega otroka, sc zakon razdruži in obo zakonski polovici morati vnovič žrebati. — Predlagatelj tega zakona, mr. George W. dc Cuhne, je mnenja, da mora imeti vsak moški svojo ženo. Pričakuje sicer ugovora samcev, a jih misli pridobiti za svoj načrt, ako sc vpelje loterija prvega in drugega razreda. Kandidati, ki bi hoteli imeti žene iz boljšega prvega razreda, bi morali seveda temu primerno plačati znatno denarno pristojbino.
Izposojevanje psov je najnovejša obrt, ki je nastala v Londonu. Med londonskimi modnimi damami se je uvedla navada, da jemljejo s seboj na izprehod pse, ki si jih izposojuje v nalašč za to vpeljanih zavodih. S tem se izognejo sitnostim, da jim ni treba rediti psov doma. Izposojevalci so pa tudi mnenja, da je veliko bolj za pse, če so v oskrbi izučenih pasjih strežajev ter jih vodi gospoda samo na izprehod. Šc neke druge vrste vzrok je, dosti važnejši, ki pospešuje pasje izposojevalnice. S tem je namreč sedaj omogočeno, zaradi hitro menjajoče se mode dobiti obleki z ozirom na barvo primernega psa. Veliko dam je mnenja, če se sme verjeti izposojevalcem psov, da je pes prave barve neobhodno potreben za novo toaleto. Seveda bi bilo malo bolj čudno slišati, ako bi si kaka taka dama pustila delati obleko glede na barvo njenega psa-ljubljenca. Pa na svetu je vse mogoče!
Izdatki amerikanske milijarderke
Znano je, da so Amerikanke zelo razkošne in zelo mnogo zapravijo za lepo-tičje. Naravno je, da imajo v tem oziru rekord najbogatejši sloji v Ameriki. Koliki so stroški ene amerikanske dame, najjasnejše dokazuje tožba ge. Gould Brokay proti njenemu soprogu, znanemu milijarderju v kateri zahteva od sodišča ločitev zakona. V svoji tožbi zahteva vzdrževanje in navaja dejstvo, da dama iz višjih newyorških krogov rabi za lišp 120,000 mark na leto. Da bi dokazala svojo trditev navaja račun iz prvega leta svojega zakona in sicer: lovske črevlje. 2400 mark, poleg tega potrebne črevlje 1200 mark, dve svileni družabni toaleti 8000 mark, ena obleka za jahanje 8000 mark. v New Yorku kupljeno oblačilo 21 600 mark, mali privatni računi 12 000 mark, zdravniški račun 10 000 mark, sobarica 3320 mark, nakit 28 000 mark, poročna darila prijateljicam 8000 mark, račun zdravnika v Parizu 4000 mark in bolniški strež niči ravnotako v Parizu 700 mark, v Parizu kupljeno obuvalo 3000 mark, za časa bivanja v Parizu kupljene obleke in klobuki 3000 mark itd. Ga. Gould trdi nasproti svojemu možu, da so ti stroški zelo skromni in da je mnogo Amerikank, katerih možje so manj bogati. ki potrošijo dvakrat toliko.
Prazna vera med železničarji. Celo tako moderno prometno sredstvo kot je železnica daje marsikomu povod k praznoverju in vražam. Znano je, da se skušajo marsikateri ljudje če le mogoče izogniti potovanju z železnico v petek ali pa 13. vsakega meseca. »Rail-way aud Locomotive Eugineering« poroča, da večina amerikanskih strojevodij trdi, da jih gotovo zadene nesreča, ako stopijo na železniški stroj z desno nogo in kaclar izstopijo na desni strani stroja, če hočejo namazati stroj. Tudi če se stroj zasuče na vrtilni plošči, ima vsak strojnik tozadevno svoje zahteve, navadno pa zahtevajo iz samega praznoverja, da naj se stroj zasuče nazaj. Posebne predsodke pa imajo napram novim strojem, ki so brez napake in jih je že kedaj zadela nesreča. Tudi na Francoskem vozijo strojevodje rajo s starimi, slabimi stroji kot pa z novimi.
Konji — pivopivci. V »Badische Landeszeitung« pripoveduje nek pivo-var sledeče: »Preje, ko je tvrdka bolje uspevala, sc je konjem dostikrat dajalo piti iz njihovih čebrov pivo. Sedaj, ko moramo hraniti s pivom, dostikrat konji nočejo speljati iz dvorišča pivovarne, dokler nc dobe gotovo množine piva. Konji odpovedo kratkomalo službo, čc jim voznik ne prinese piva. Pri nekaterih konjih, katerim nismo več dajali piti, se je izkazalo, cla ne morejo voziti več tolike teže kot prej. Ostanke piva od gostilničarjev pijejo konji lc, ako imajo žc grozno žejo. Hlevski čeber piva pa izgine v konjskem grlu kot vrček pri pridnem pivcu. Če bi konji plačevali popito pivo, bi bila davkarija in mi pivovarji pač zadovoljni.«
Koliko je v Ameriki Slovanov? V
Ameriki živi pet milijonov Slovanov. V Zedinjenih državah jc pol milijona Lehov in pol milijona Slovakov, 2 mi-
lijona Poljakov, 400.000 Hrvatov in
Srbov, 400.000 Rusov, 105.000 Slovencev in 80.000 Bolgarov; skupaj je -4,000.000 •Slovanov v Zodinjenih državah. Peti milijon živi izven Zedinjenih držav: v Kanadi, Argentiniji, Mehiki, Paragu-ay-u, in sicer 210.000 Čehov in Slovakov, 140.000 Rusov in 100.000 ostalih slovanskih pripadnikov.
Nova šola v Stari Loki.
Glede zadnjega dopisa v »Slovencu« v tej zadevi si dovolimo, naj se čuje tudi glas iz domače občine. Stvar se mora presojati iz občekoristnih in praktičnih ozirov. Najprej naj povdar-jamo, da Stara Loka, četudi je cleka-nija, nima nobene šole. Vsi otroci hodijo v mestno šolo. Da bi kje dekanija lastne šolo ne imela, to je pač menda — edina na svetu. Stvar jc postala zdaj zato važna, ker jo mestna šola prenapolnjena in se mora prejalislej zidati popolnoma novo poslopje. Na sedanjem prostoru v Škofji Loki je pa to nemogoče že iz higijeničnih ozirov. V mestu samem pa prostora za novo veliko poslopje ni. Če bi ga hoteli dobiti, bi morali odkupiti in do tal podreti najmanj dve hiši in potem na tem svetu novo zgradbo postaviti, to bi pa veliko stalo. Torej bi bili prisiljeni, šolsko poslopje postaviti izven mesta, morda blizu sedanjega mestnega pokopališča. Kajti, četudi bi si pomagali z sporednicami po zasebnih hišah, bi to odpomoglo samo za nekaj časa, prejalislej pa bi se moralo zidati veliko, moderno šolsko poslopje. Čim dalje pa se odlaša, tem dražja bo stavba. Če bi se torej novo poslopje postavilo blizu Stare Loke, potem bi se morda našel kompromis, da bi bila skupna šola za mesto in Staro Loko. Naša občina mora prispevati za mestno šolo in čisto umevno je, da pravijo ljudje, namesto da bi mi plačevali za novo mestno šolo, rajše sezidajmo si doma v fari svojo lastno. Koliko tisočakov jc že starološka občina plačala za šole v Zabnici, Ratečah in v mestu, a svoje lastne šole pa še sedaj nima.
Mi iz srca privoščimo šole Zabniča-nom in Ratečanom; toda umevno je, če se naši upirajo, ko se ima v mestu dozidati šolsko poslopje, češ, rajše imejmo solo doma. Prav imajo! Koliko polra-tijo otroci po nepotrebnem časa samo zaradi dolge poti v mesto. Seveda mestnim otrokom je kaj prijetno, ko imajo solo pred nosom. Naši otroci pa izgube samo s potom po dve uri na dan. Med tem, ko se mestni otrok še lahko pripravlja na popoldanske ure, morajo naši otroci že zgodaj ocl doma. Čas od jutra do popoldanske ure je popolnoma izgubljen. Kje je zapisano, da bi morala nasa občina plačevati tudi za mestno šolo, ako si svojo sezida, saj bi vsi otroci v njo hodili, in tudi veliko bližje bi imeli recimo iz Trate, kot pa v mesto. Kar pa sc tiče duševnega napredka, pa pripomnimo to-le: Je žc res, da se otrok na petrazrednici več nauči, kot pa na trirazrednici, pa odkod ta čuden slučaj, da so naši otroci na mestni šoli tako slabo kvalificirani. Ali je to samo slučaj? Naši otroci se tam ne čutijo domače, je neko nasprotje med kmečkimi in mestnimi, smatrajo se kot tujce manj vredne. Tudi je čisto naravno, da se na domače bolj pazi, kot pa na tuje, zato otroci nazadujejo. Čisto odkrito povemo, da bi otroci na domači troraz-rednici več dosegli kot pa na mestni petrazrednici, ker bi se nanje obračala vsa pozornost. Sicer pa, kje jc zapisano, da bi naša trorazrednica morala ostati vedno trorazrednica, saj je otrok vedno več. Deška šola v mestu in samostanska sta obe prenapolnjeni in se ne bo prav nič poznalo, čc so naši otroci ločijo. Bo tudi na obeh straneh uspeh boljši, ker bo manj otrok. Mi nismo nasprotni nc mestni ne samostanski šoli. Kdor bi hotel, da zna njegova dekle več blažene nemščine, ali pa čc misli^ dečka poslati v višje šole, lahko pošlje otroka v samostan ali v mesto. Naše načelo je: S svojim denarjem si sezidajmo svojo trirazrednico na domačih tleh! Je pa še drug vzrok, ki je silno važen, da smo za domačo šolo in ta je dušnopastirskega značaja. Vsak duhovnik, ki jc tu služboval, ve, da jo pri dekaniji duhovniška služba silno — odkrito rečeno — žalostna. Zakaj, zato, ker šole ni. Manjka stika cerkve s šolo! In to je važen moment! Otroci prejemajo tudi svete zakramente v mestu in sc domači cerkvi popolnoma odtujijo. Ni čuda! Ko odrastejo, gredo k službi božji v mesto, in da jc to zlasti za moško mladino združeno z vsemi nerodnostmi, je itak znano. Kdor gre doma k službi božji, gre tudi potem domu, tam pa vse v gostilne. In to je poglaviten moment, da smo za domačo šolo! Ljudstvo naj se. navadi na domačo cerkev — podlago pa mora dati šola na domačih tleh!
Tragedija fluer — dr. Oražen
(Izprecl deželnega sodišča.)
L j u b 1 j a n a, 30. dec. 1909.
V dvorani 112 se razpravlja danes o velezanimivi zadevi, ki gotovo zanima celo Ljubljano in drugo slovensko prebivalstvo. Saj je ime nekdanjo slovenske pivovarniške tvrdke Auer, ki so jo zadnje čase kupili Nemci od dr. Oražna, zelo dobro znano, znano tudi dr. Oražnovo ime, katerega nositelj je liberalni kranjski deželni poslanec, liberalni ljubljanski občinski svetnik itd., itd. Tudi tožnikovo ime, Jurij, ali kakor mu sploh pravijo njegovi prijatelji, Šorž Auer, je znano po Ljubljani a tudi drugod.
Jurij Auer je vložil proti dr. Ivanu Oražnu in proti Evgeniji Oražen tožbo za razveljavljenje neke kupne pogodbe in za plačilo 130.000 kron. Tožba sama je zelo obsežna. Vsebuje stvari, ki so velezanimive za vso našo javnost. Iz nje hočemo navesti glavne stvari. Pričenja se tako-le:
Tožim, da končno obračunam z dr. Oražnom in s svojo sestro. Sklicujem se na varstvo in na pomoč sodišča, ker zahtevam za vso storjeno mi krivico zadoščenje.
Moj oče Jurij Auer je umrl 11. februarja 1897. Premoženje je volil tožniku, Pavlu Auerju in Evgeniji Dejak, rojeni Auer, zdaj Oražen. Zapuščina jo znašala 30. septembra 1899. 351.889 goldinarjev, torej tožnikov del 117.296 gld. iVU kr. Premoženje je upravljal skupno z Otonom Perlesom tožnik, varuh je bil takratni soprog tožnikove sestre Jan Dejak, kateremu se je posrečilo končno tožnika izpodriniti.
Po Dejakovi smrti leta 1900 je Jurij Auer zopet prevzel upravo premoženja in pivovarne, a ne dolgo, ker je pod Dejakovo upravo zdatno nazadovala trgovina in so se napravili v tožnikovo škodo razni vpisi.
Dr. Oražen podpiran na tožnikovo prošnjo.
Premoženjska uprava so je nato nakazala vpokojenemu mornariškemu komisarju Simiču, našemu knjigovodju, ki je znal o pivovarstvu ravno toliko, kolikor Dejak, in sicer se je to zgodilo že na dr. Oražnov vpliv, ki se je pozneje oženil z mojo sestro. Da še posebno označim poznejše dr. Oražnovo postopanje nasproti meni, navedem že zdaj, da sem jaz izposloval pri svojem rajnem očetu, da je podpiral dr. Oražna kot gimnazijca in da sem se tudi jaz, ko je kot mlad doktor prišel v Ljubljano, zavzel zanj, kakor tudi za veliko drugih mladih mojih rojakov.
Čez eno leto so mi zopet izročili upravo, ker Simič ni bil navajen trgovine, ki je zato nazadovala. Upravo sem vodil do 31. marca 1906.
Stanje pivovarne je bilo slabo. V letu 1900/1901 se je prodalo samo -4585 hektolitrov. Inventar, posode in stroji v slabem stanju. Marljivo se je posvetil obrtu in že leta 1902/1903 se je prodalo 4836 hI piva, leta 1904/1905 do 9000 hI, dasi se je ustanovila v Ljubljani »Žalska delniška družba«, ki je zelo konkurirala. Pivovarna ni imela leta 1901 niti ene zaloge razven Ljubljane, leta 1905 jih je že bilo 13. Ponosno in z zadoščenjem se lahko sklicujem, da se je le meni in moji ženi zahvaliti za napredek pivovarne.
Proti Juriju Auerju.
Ko je pivovarna pod mojim vodstvom vedno napredovala, so pa toženci pričeli delati na to, da me izrinejo iz vodstva pivovarne, nato pa iz družbe Auerjevih dedičev in da me prisilijo nato, da svoj del Auerjeve dedščine odstopim za malenkost.
Dne 31. oktobra 1906. sem bil namreč prisiljen, da prodam ves moj delež po mojem očetu podedovanega premoženja in moj delež odprte trgovske družbe G. Auerjevih dedičev dr. Ivanu Oražnu za 75.000 kron. Izstopiti sem moral iz trgovske družbe, v katero je vstopil dr. Oražen, da postane s svojo ženo lastnik vse Auerjeve zapuščine. Od vse svoje dedščine, ki je znašala leta 1899. 117.296 goldinarjev, sem dobil na roko 15.000 kron, dasi se je vrednost pivovarne zelo povišala.
Veljavnosti te pogodbe se zdaj upiram, ker je bila neveljavna, ker nisem imel proste volje, ko sem jo sklenil, ker sem bil za to, da jo sklenem, prisiljen po tožencu in njegovi ženi.
Dr. Oražen proti Juriju Auerju.
Dr. Oražen je pričel nastopati proti meni s tem, da me je z žalitvami poniževal, da me s pristudenjem požene iz trgovine. Posluževal se je takih sredstev, da sem še danes ogorčen, ako se spomnim nanje in se le težko odločim, da govorim o njih.
Dr. Oražen & pasjim bičem proti sinu svojega dobrotnika,
Nekega dne se je zdelo dr. Oražnu potrebno, da me jc s tem prijel za srco, da se je nedostojno izjavil o moji ženi. Zaničljivo in žaljivo je govoril o njej, ki se je ves svoj čas proti mali plači posvetila Auerjevemu podjetju. Samo-obsebi je umevno, da nisem ostal dolžan odgovora. Proti 11. uri zvečer me je napadel dr. Oražen v mojem stanovanju in me traktiral s pasjim bičem. Bolehal sem takrat že več časa. Grozna sramota in ponižanje me je tako razburilo, da sem resno obolel in ostal za celo svoje življenje bolan.
Kako se jc odstranil Jurij Auer iz trgovske družbe Auerjevi dediči.
Kljub zadanemu mi udarcu nn moji časti in na mojem zdravju sem šc
vztrajal, ker sem hotel pomnožiti in povečati Auerjevo dedščino. Ko je trgovina dovolj procvitala, so me toženci izrinili iz trgovine. Načeloma so nasprotovali vsem mojim predlogom, vsakemu mojemu načrtu, ne da ga prouče. Končno sem bil prisiljen, da ukrenem vse važno brez dovoljenja svoje sestre sodružabnice Evgcnije Oražnove.
Na svojo pest je nato tožnik dal napraviti več potrebnih novih stvari. Z »Družbo sv. Cirila in Metoda« je sklenil pogodbo, da dobi družba za propagando Auerjevega piva za vsak hektoliter 8 vinarjev. Nato nadaljuje tožnik:
»Zdaj so me imeli tam, kjer so me hoteli imeti. Po vplivu njenega soproga dr. Oražna sem se moral na zahtevo Evgenijeve Oražnove zagovarjati pred razsodiščem, ker se nisem držal črke dmžabne pogodbe ž njo, dasi sem podjetje napravil cveteče in veliko. Končno sem se moral udati, utrujen, bolan in užaljen mož, kar sem bil. Izjavil sem, da se odpovem upravi in da 31. marca 1906 i stopim iz družbe.
Da se napravi še končno delo, sem moral tudi še iz svoje dedščine. Tudi to se je posrečilo tožencu.
Kot pooblaščenec mojega brata Pavla mi je odpovedal na moji polovični realitetni posesti vknjiženi dolg 26.000 kron, ni pa odpovedal ravno tako visoke tirjatve na drugi polovici posesti moje žene in je takoj, ko je postal lastnik moje realitetne polovice, vzel odpoved nazaj.
Pri vseh denarnih zavodih mi je izpodkopal osebni kredit in je protestiral tudi proti vsakemu realnemu kreditu, končno je zahtevala tudi gospa Ela Auer, naj se ji izplačajo na mojih posestvih vknjižene tirjatve v višini 50.000 K.
Spravljen tako v zadrego, od vseh strani preganjan, nisem bil več kos situaciji, v katero me je spravil dr. Oražen. Brez svoje volje in da ne izzovem še večje sile in žalosti, sem moral sprejeti vsak pogoj, ki mi ga je na-rekaval dr. Oražen in sem mu svojo last in premoženje prepisal za 75.000 kron.
»Na beraško palico«. — »Smešna cena«.
Zdaj je dosegel dr. Oražen svoj cilj, ki ga je prej napovedaval, »da ne bo prej počival, dokler ne bom šel beračit.«
Takoj po sklenjeni pogodbi se jo hvalil, da je prevzel moje premoženje »za smešno ceno 75 060 kron«. (V nemškem tekstu tožbe slove stavek tako-le: Und nun war er am Ziel und er, der vorher verkiindet hatte, dafl er nichi friiher ruhen werde, bis ich fechten pehen werde, konnte jetzt sofort nach dem Kauiverlrage triumpkieren, dafl er mein Vermogen um »den laeherli-chen Preis von 75 000 Kronen« iiber nommen habe und in einem Jahre sein Gerstel im trockenen liabeu werde«)
Zahteve tožnikove.
Dne 31. oktobra 1906. je znašalo čisto premoženje tožnikovo in njegove sestre po odbitih pasivih 410 000 kron. Tožnikova polovica bi znašala 205 000 kron. Izplačalo sc mu je 75 000 kron. Jurij Auer ima po pogodbi z dne 31. oktobra 19C6 najmanj 130 000 kron škode.
Predlaga: Pogodba med njim in dr. Ivanom Oražnom in Evgenijo Oražen z dne 31. oktobra 1906 naj se razveljavi. Izplačata naj mu 130 000 kron s 6 % od 31. oktobra 1906. nadalje.
Razsodba.
Tožbo je sodišče odklonilo, ker je tožnik v poznejših tožbah proti dr. Oražnu tožil z ozirom na pogodbo z dne 31. oktobra 1906 in tako priznal pogodbo.
llajlepSe za usako gostilno je, ako |e naročena na »SLOVENCA". Z nofrim letom o usako gostilno „SLCUEfiCfi".
Dnevne novice.
+ 1861 in 1910. Bilo je leta 1860, ko je cesar Franc Jožef z oktoberskim dlplomom svojim narodom zagotovil zopet ono enakopravnost in svobodo narodnega razvoja, ki jo je ustvarilo leto 1848, a so jo dunajski centralisti kmalu pokopali. Veselo gibanje se je zopet začelo med Slovenci in oktoberski diplom je dobil takoj ime zlate bule za avstrijske narode. Obe leti 1848 in 1860 sta pomenili tudi za koroško S 1 o -v e n c e udejstvenje narodne enako-veljavnosti in kljub temu, da jc zistem Bach kakor slana pomoril veliko pridobitev tega gibanja, je vladala takrat na Koroškem večja svoboda in pravica za Slovence kakor danes, ko pišemo leto 1810! Zato koroški Slovenci ne moremo novega leta pozdraviti drugače, kakor da se spomnimo one dobe in ponesemo v leto devetnajststodeseto bridko zavest, da se nam je pred 60 leti veliko boljše godilo kakor danes!... Leta 1861, ob začetku nove ere, je Andrej E i n -s p i e 1 e r začel izdajati svoje »Stimmen aus Inncroslerreich«. Z grenkobo v srcu odpiramo zdaj njeno prvo stran da spoznamo, kje smo že takrat bili in kje smo danes! Na prvi strani je Lin spieler objavil narodni, verski in gospodarski program Slovencev. Z občudovanjem ga beremo: program jo tako velikopotezen, da bi ga še danes vsaka verska, narodna in ljudska stranka sprejela neizpremenjenega, celo v socialnem oziru. Potem pa sledi pre-zanimivi članek »Der Sprachenkampf in Karaten«, v katerem polemizuje Ein-spieler z voditelji koroških Nemcev in pripominja, da ga je v prvi vrsti zato spisal, da bi kranjski Slovenci spoznali, kakšen boj bijejo koroški Slovenci za svojo narodno pravico. Objavlja obenem dobesedno odgovor dr. Aloisa Hussa, Nemca, in prav iz teh odgovorov spoznamo jasno, cla so Nemci sicer tudi takrat proti enakopravnosti Slovencev rabili iste argumento kakor danes, cla pa so vseeno Slovencem priznavali veliko več kakor jim danes, in da so koroški Slovenci tudi dejansko več uživali kakor zdaj, ko je minulo prvo desetletje dvajsetega stoletja. Poglejmo! Danes se vlada za pritožbe slovenskih poslancev niti ne zmeni in dopušča naj-grše kršenje postavnih določil in duha ter besedila zakonov, takrat pa je ministrski predsednik izdal odlok, v katerem pravi dobesedno: »Ich findo not,-wendig ausdrticklich zu erklaren, dafi den Absicliten der Regierung nichts ferner liegt, als das Bestreben, was im-mer fiir ein nationales Element sich selbst zu entfremden, indem sie durch-drungen ist von der Uberzeugung, daO alle Biirger dem Vaterlande um so \var-mer zugethan sein wcrden, je melir sie in ihm ihre Nationalitat nicht nur ge-sichert, sondern auch gefordert sehen und je mehr sie erkennen, dafi der Schutz und Schirm, den die Regierung bietet, geraumig genug ist, um sie alle gleichmžlfiig zu umfassen« . . . Res, to so le besede, a danes koroški Slovenci še takih besed ne dobijo od vlade! . . . Naprej! Leta 1860 so imeli koroški Slovenci 15 šol s samoslovenskim učnim jezikom, danes — nobene. In kje so imeli samoslovenske šole! V Vetrinju tik Celovca! In ko se je vetrinjski občinski odbor, nahujskan od nekaterih Nemcev, pritožil na ministrstvo zaradi samoslovenske šole, ga jc ministrstvo zavrnilo z odlokom 25. oktobra 1. 1851, št. 5184/550, sklicevaje se na ministrske odloke 2. septembra 1848, št. 5692 in 24. maja 1851. Leta 1854 so c. kr. koroška deželna vlada z odlokom 16. oktobra, št. 8874, 1. 1860 pa škofijski konzi-storij v svojem področju, ministrstvo pa zopet 23. oktobra 1856, št. 13 571 po-vdarili načelo, da ima biti učni jezik na šolah v slovenskem ozemlju slovenski, v mešanih pa slovenski in nemški. Kaj pa danes? Samonemški pouk povsod, i slovenščine pa velika večina učiteljstva niti ne poučuje, ker je sama ne zna in ! noče znati in morajo duhovniki sami privatno otroke učiti lastnega jezika, ' da krščanski nauk razumejo. Slovenske šole so bile takrat tudi še v Šent Rupertu, Novi vesi, Žihpolju, Straja I vosi, Pliberku, Doberli vesi, Borovljah, ! Košentavri. Deželni šolski svetovalec je bil takrat Pavišič, ki se ni oziral na pritožbe in rekurze Nemcev, kakor toži dr. Hussa v polemiki zoper Einspieler-ja, danes pa je deželni šolski nadzornik tisti Benda, ki je vse slovenske učitelje in kandidate prestavil na zahtevo »Volksrata« v nemške kraje, slovensko deželo pa preplavil z nemškimi učitelji, hlapci »Volksrata«! Pa kaj šc izvemo! Einspieler je v »Slovenskem Prijatelju« 15. februarja 1861. naglašal potrebo, da morajo vsi uradniki v slovenskem in v jezikovno mešanem ozemlju znati slovensko in kaj je nato odgovoril vodi-• telj iNemcev, dr. Hussa v »Klagenfurter
Zeitung«? Zapisal jo dobesedno: »Da morajo pri vsakem c. kr. uradu, ki ima , opraviti s Slovenci, biti uradniki, ki so tega jezika zmožni, je zahteva, ki ji bo vsak pritrdil, sicer pa je sploh ni treba uaglašati, ker to itak povsod uvedeno.« Tako je pisal 1. 1861 Nemec in označil za samoposebi umevno, da je uradni-štvo zmožno na slovenskem Koroškem slovenščine! In danes? Danes te za-pro, če zahtevaš od uradnikov v slovenščini bori železniški vožni listek! Einspieler v svojem odgovoru tudi priznava, da je večina uradništva res slovenščine zmožna, zahteva le, da se morajo vsi odloki brez izjeme v slovenščini razglašati. Dr. Hussa, nemški voditelj, nadalje tudi ne odreka slovenskim občinam slovensko uradovati, danes pa je ves nemški tabor v ognju, ako se predrzne kak slovenski župan zapisati dva slovenska stavka. Glode šol pa je . splošno veljalo načelo in se je tudi iz-i vajalo, cla ima biti samoslovenska, kjer občina to zahteva. In danes? Danes pišemo leto 1910 in koroški Slovenci se j spominjamo z grenkobo v srcu šest-I deset let nazaj! To je, dragi bratje, naše koroško novo loto!
Koroški Slovenec.
-f- Nemška pričakovanja za novo leto. V »Tagesposti« beremo zdaj že drugi članek — enega jc spisal Stein-wcncler — v katerem se silno hvali zi-I stem Bienerth in se označuje zadnjo ' debato v gosposki zbornici za znamenje, da se je zistem Bienerth menda zopet močno utrdil. Nemci govore tudi jako sumljivo o neki spravi med Čehi in Nemci, ki naj bi se na ta način izvršila, cla Kramar in Susteršič ne bosta imela pri tem nič besede; pogajanja naj bi se vršila »za zaprtimi vratmi« — predvsem je treba izključiti Slovence! Za to se torej zdaj gre Nemcem, in če pomislimo, da se naši višji krogi nanje v prvi vrsti ozirajo, sledi iz tega, da moramo biti oprezni. Vse se suče okoli tega, da bi se Slovence osamilo in morda pridobilo Čehe s kakimi koncesijami, da bi Jugoslovani bili zopet sami nase navezani. Trdno je upati, da bodo Slovani pri tem pokazali, da so ne dajo ločiti in da se bodo nemške nakane razbile ob solidarnosti »Slovanske Unije«!
-f Nemška in liberalna predrznost na Koroškem. Poroča se nam iz Žab-nice na Koroškem: Po naši fari se govori, da zbirajo liberalci in nemškutarji neke podpise, ker hočejo baje skovati nek protest. Čemu je la protest, proti komu in kam ga bodo poslali, se ne ve še za gotovo. Sluti sc pa, da hočejo napraviti neko akcijo zoper škofa, kateremu hočejo glede Žabnice in Sv. Višarij v cerkvenem oziru komandirati. Mi pa pravimo, da glave, ki so to izkuhale, ne morejo biti prav trezne, čemur se pa v Žabnici ni čuditi. To povemo tistim ba-* hačem in trgovcem, ki so vsled višarske romarske poti obogateli, da nam taki možakarji ne bodo duhovnikov nastavljali! Mi smo prav radovedni na podpise! Gg. Lukec, Petz in Kitzen, ali niste morebiti tudi vi našega mnenja, kaj? . . . Morda se spominjate, kako so nacionalni »svobodomiselci« v Št. Vidu na Glini pred tremi meseci nataknili cilindre in šli k predsedniku v Celovcu, pa celo na Dunaj k ministrstvu, j pa so se vrnili z dolgimi nosovi in go-| spod Walcher je od 1. novembra dalje ondi župnik! Ljubi žabniški magnatje — vaša blamaža bo še večja!
-f Velikansko razburjenje je v nem-škem taboru, ker je dr. Korošec v šta-! jerskem deželnem zboru 30. t. m. v svojem govoru označil za cilj štajerskih Slovencev združenje z vsemi ostalimi slovenskimi deželami. »Grazer Tagbl.« kav nori in pravi, da je »klerikalna slovenska stranka« največja nevarnost za celo nacionalno nemštvo«. Je tudi res, ker slovenski liberalci so z Nemci sklenili zvezo, mi pa so bomo zoper nem-škonacionalno prepotenco dosledno borili, dokler je popolnoma ne zlomimo !
+ Judeževi groši za slovensko me>
jo! Znani besni vsenomški možiček Malik je 27. t. m. poslal disciplinarnemu svetu štajerske odvetniške zbornice, opominjevalno pismo za 700 K, ki ga jc poslal odvetnik dr. Leščnik v Št. Lenartu neki stranki po nalogu posojilnice. Pismo končuje s tem, da posojilnica zato zahteva plačilo svoje tirjatve, ker stranka svojo otroke pošilja v novo ponemčevalno šolo ter s tem škoduje davkoplačevalcem, ki bodo morali sodaj šc nemško šolo vzdržavati. Iz tega pisma izvaja Malik strašne mo-ralične zaključke in se dela, kakor da mu vsled tega »slovenskega nasilja« in »izsiljevanja« kar lasje od groze kvišku štrle in polaga zadevo v »posebnem stanovskem interesu odvetnikov v roke visokega disciplinarnega sveta, pri-državši si, da primerno sproži vso • stvar tudi še v poslanski zbornici«. Tem
»morailčnim« izlivom vsenemškega inožička se moramo samo smejati saj se tako dobro poznamo glede vse-nemške narodne morale! Zanima nas pa posebno sklepna beseda »Alldeutsches Tagblatta«, ki prinaša doslovno Malikovo vlogo na disciplinarni svet štaj. odvetn. zbornice. List namreč poziva nemški kapital k organiziranemu delu na jezikovni meji! To se pač pravi po domače: Kupujte otroke šulferajnu za Judeževe groše. Vsenemška morala stoji seveda v popolnem soglasju s takim »narodnim delom« in zato smemo biti gotovi, da bodo začeli na meji še gostejše krožiti nemški Jucleževi groši. Zbirajmo tudi mi svoje moči za obrambo naše narodne lastnine!
+ Exlex, to sc pravi popolna anarhija, vlada v liberalnem taboru. To nam je zopet enkrat razodel dr. Tavčar, od katerega sploh veliko izvemo. Dr. Tavčar se namreč v včerajšnjem »Narodovem« uvodniku nekaj jezi, ker je kranjski deželni zbor v svoji zadnji seji sklenil, da sme deželni odbor postave stilistično izpopolniti. Človek bi mislil, da bo dr. Tavčar bogvekako zoper nas zabavljal. No, zabavlja že zadosti, ampak ni bogvekaj posebno mogočno in strahovito. Pač pa se dr. Tavčar zopet spravlja nad »mlade« in druge rogovileže v lastni stranki in nam razodeva, kako liberalci sami mislijo o celi reči. Dr. Tavčar namreč pravi: »Malo pametno je kričanje v naših vrstah: Zopet so nas klerikalci fajn dali!« — Dr. Tavčar je pač v hudi stiski, da tako odkriva rane na lastni stranki. Efekt od deželnega zbora sprejetega predloga je torej ta, da se liberalci zopet iz svojih poslancev norčujejo. Discipline res ni pri liberalcih nobene: dočim Tavčar in Triller pretakata cele golide ogorčenih solz in se pridušujeta, da se bo »vse vzdignilo« zoper novo »postavolomstvo klerikalne večine« — se jima lastni pristaši smejejo! —
4- Iz smartna pri Litiji. Novo izvoljeni občinski odbor je imel 27. t. m. sejo, pri kateri je odobril dve izjavi, prvo soglasno, drugo proti glasu edinega na pol liberalnega odbornika, izvoljenega po žrebu od maloštevilnih liberalcev. Izjavi ste sledeči: 1. Občinski odbor, zbran pri prvi svoji seji, izreka Presvetlemu knezoškofu izraz zaupanja in udanosti, ter želi obilo uspeha pri požrtvovalnem višjepastirskem delovanju. 2. Občinski odbor izraža zaupanje vodstvu Slovenske Ljudske Stranke zaradi plodonosnega delovanja ter možatega nastopa za pravice kmečkega stanu in naroda slovenskega-v prepričanju, da bode tudi v prihod-njosti v polni meri izvrševala svojo dolžnost. Živela Slov. Ljudska Stranka, tajeno vodstvo in voditelj dr. Šusteršič! p— Pri isti seji je izvolil soglasno gg. dr. šusteršiča in poslanca Povšeta častnim občanom šmartinske občine.
-j- Za »Schulverein« je zapustil duhovnik Friedrich na Dunaju 200 kron, zdravnik dr. Krammer v Korneuburgu pa 100.000 K. Za božičnice v slovenskih krajih, zlasti na Koroškem, je »Schulverein« izdal te dni vsoto 15.399 K. Slovenci, podpirajmo na vso moč obmejne Slovence!
+ Učiteljsko zborovanje. O zaključku zborovanja »Slomškove zveze« v Ljubljani se nam še poroča: Popoldne ob 2. uri se je zborovanje nadaljevalo. Dvorana je bila zopet polna zboroval-cev učiteljev in učiteljic ter katehetov, dokaz, kako skeleča rana je za učiteljstvo vprašanje o uredbi njegovih službenih prejemkov. Tov. Jeglič je otvoril zborovanje ter poročal v imenu deputacije — izvoljene v dopoldanskem zborovanju — o uspehu dopoldanskih pohodov pri gg. pl. Šukljeju, dr. Šuster-žiču in dr. Peganu kot namestniku zaposlenega dr. Lampeta. Deputaciji se je zagotovilo, da se vprašanje o izboljšanju učiteljskih plač resno razmotri-Va, vendar pa mora dežela prej dobiti donesek od države za saniranje svojih bilanc, kar sc gotovo zgodi, ko bo državni zbor zopet zboroval. Regulacija učiteljskih plač se definitivno izvrši tekom leta 1910., nekaj provizoričnega za prvo silo pa že v tekočem zasedanju deželnega zbora. Učiteljstvo jc to poročilo vzelo na znanje z največjim zadovoljstvom, vendar so pa razni govorniki izražali željo, da bi nc ostalo zopet Ie pri lepih besedah in obljubah, ampak naj bi se nekaj za prvo silo res storilo že v tem zasedanju, definitivna regulacija pa tekom leta 1910. Dopoldne izvoljeni odsek so proglasi permanentnim in dotičnim odbornikom se naroči, da danes razgovarjano zadevo zasledujejo in v slučaju potrebo takoj zopet store primerne korake.
H- Za »Ljudski sklad« so darovali gg.: Ravnatelj Traven, 10 K. — Franc Pust, tesarski mojster, 2 K. — Anton Nemcc, župnik, 2 Iv. — Ivan Stanovnik,
Župan, 10 K. — Anton Jamnik', župnik, 5 K. — T. Rožnik, župnik, 5 K. — Jan. Ažman, župnik, 10 K. — Sim. Zupan, župnik, 10 K. — Dr. Janežič I., sem. profesor, 5 K. — Schvveiger, dekan, 10 K. — J. Novak, kanonik, 20 K. — Volta A., blag. »Gospodarske Zveze«, 3 K. r—- Rant Mat., nadučitelj v pokoju, 3 K. — Podkrajšek Rud., inženir, 5 K.
—	Bergant Valentin, župnik v pokoju, 2 K. — Ravnikar J., nadučitelj in poslanec, 15 K. — Petrič J., kaplan, 10 K.
—	Dr. Papež Fr., odvetnik, 10 K. — Zupančič A., profesor bogoslovja, 30 K. — Dr. Grivec Fr., profesor bogoslovja, 20 K. — »E d e n do ušes v dolgov ih , 48 K 45 v.
1-f Nečuveno odiranje! Južna železnica ni zadovoljna, da jc povišala tovorne tarife, zdaj se poroča z vso gotovostjo, da bo s 1. januarjem povišala tudi osebne tarife, tako da se bo menda pri ponočnih vožnjah povišal osobni tarif za celih 50 odstotkov! Če je to res, potem jc to tako nečuveno odiranje, da izzivlja protest vsega prebivalstva, koder teče južna železnica, ki nam pobira denar, da se z njim redi milijonar Rothschild!
+ Imenovanja. Deželnosodna svetnika Jožef Hauffen in Ivan Kavčnik v Ljubljani sta imenovana za deželnosodna nadsvetnika.
+ Za duhovnega svetnika krške škofije je imenovan državni in deželni poslanec Walchcr, župnik v Št. Vidu na Glini.
Odlikovan škof. Spljetski škof Nakič je bil od svetega očeta odlikovan s Solio assistens. Ob tej priliki so zvonili vsi spljetski zvonovi.
i-f- Kmetijsko poučno predavanje se vrši v nedeljo dne 2. prosinca na Mirni. Predaval bode g. deželni nadzornik Legvart o živinoreji in mlekarstvu.
+ Občinski odbor na Trebelnem jc
sklenil enoglasno izraziti premilostlji-vemu gospodu knezoškofu svoje spoštovanje in udanost.
—	Odlikovanje. Gosp. Sim. Punčah, nadučitelj v Šmarju, je dobil lepo diplomo za častno občanstvo od občine Rudnik pri Ljubljani. Donesla se mu je na Štefanov dan po g. županu in dveh svetovalcih v spomin njegovega štiridesetletnega delovanja.
—	Dar za »Pripravniški Dom«. G. nadučitelj Julij Slapšak v Vodicah je podaril od svoje nagrade 50 kron za »Pripravniški Dom«. Prisrčna hvala.
— Povodnji. Tudi Radulja (potok v občini Trebelno) je vsled močnega naliva izstopila in preplavila travnike in pota, da ljudje niti v cerkev niso mogli.
—	Katol. slov. izobraževalno društvo na Selu vabi k božičnici, ki bo v nedeljo, 2. januarja, ob 4. popoldne v salonu g. Oražma. Na vsporedu jc govor g. dr. Jeršeta in pa socialna igra »V zadnjem trenotku«. Za krajevne razmere je igra posebno zanimiva in vsak gledalec bo nesel s seboj globok vtis. Pridite v obilnem številu!
—	Iz naše vojne luke. — Visok obisk. — Iz Pulja poročajo: Včeraj 30. decembra, je dospel med gromenjem topov na vojni ladiji »Nadvojvoda Friderik« v našo vojno luko Njega cesarska visokost kineški princ Tsaihun. Sprejet je bil cesarski princ z za člane tujih cesarskih rodbin predpisanimi vojaškimi častmi. V spremstvu cesarskega princa se nahajata med drugimi kineški poslanik in minister na dunajskem dvoru Leu - Pou - T'ung in generalni konzul dr. baron Ervvin Fer-stel. To potovanje princa je namenjeno največ mornariškim študijam. Princ je prepotoval v to svrho že Angleško, Francijo in Italijo in sedaj si bo ogledal tudi našo vojno luko, tukajšnji ar-senal, vojno mornarico in naše vojne ladje. Nam je to lahko v veliko čast, ker iz tega visokega obiska vidimo, da se tudi za našo, akoravno majhno, zato pa temboljše izvežbano vojno mornarico danes zanimajo največje države in se žele najvišje osebe tujih držav tudi iz naših naprav kaj priučiti. Naj bi nesel cesarski princ najboljše utise od nas v svojo domovino s katero stoji naša država v tesnili trgovinskih zvezah. Na Elizabetnem molu so pričakovali cesarskega princa zastopniki vseh tukajšnjih civilnih in vojaških oblasti. Mesto jo bilo prepreženo z lepimi težkimi preprogami in od mola do hotela Riviera je bila napravljena prav lepa razsvetljava. Cesarski princ stanuje v hotelu Riviera v takozvanem knežev-skem apartma in razun tega ima še 25 sob in dvoran na razpolago za spremstvo.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo Vič - Glince vabi k predstavi, ki se uprizori na Novega leta dan v dvorani gospoda Balija (prej pri Traunu) na Glincah. Spored: »Na bet-lehcmskih poljanah.« Božična igra v
treli dejanjih; poslovenil F. Rihar. —-»Satan«, igrokaz v enem dejanju. — Petje: Vinko Vodopivcc: Bratom Orlom, poje društveni moški zbor. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 v, III. vrste 40 v; stojišča 20 v. Predstava se ponavlja na praznik Sv. Treh Kraljev ob istem času in z istim sporedom.
—	Svitla večernica. Venera se nahaja meseca decembra v največji navidezni razdalji od solnca (40°) in se videzni razdalji od solnca (47°) in se nam kaže kot svitla večernica na večernem nebu. Vsled svojega eliptičnega pota se nam v gotovih časih, približno v osmih letih, šc bolj približa in tedaj sveti še z močnejšo svetlobo. Tak ugoden slučaj je letos. Venera je dobremu očesu celo vidna, ko se še solnce nahaja na nebu.
—	G. Betetto, basist dunajske dvorne opere, je nastopil dne 28. t. m. v K. M. Weberjevi operi »Der Frei-schiitz« v ulogi puščavnika; občinstvo mu je navdušeno aplavdiralo.
—	Dunajski fijakerji se mislijo po-avtomobiliti. Društvo izvoščekov je sklenilo, da se ustanovn zadruga z omejeno zavezo, ki bo izvoščokom preskrbela avtomobile. Dunajski mestni svet, trg. in obrt. zbornica sta obljubila izdatne prispevke. Kmalu ne bo nobenega konja več na Dunaju.
—	Blagoslovljenje nove dvorazred-ne šole v Naklem nad Kranjem bo v ponedeljek, dne 3. januarja 1910, ob 8. uri zjutraj. Šola se nato izroči svojemu namenu. Toliko v pojasnilo gospodom okrog »Gorenjca«, da drugič ljudi z novega ne bodo »farbali«.
—	Lovski blagor. V Finžgarjevem revirju v sorskih hribih je bil ustreljen snežno-beli planinski zajec. Pač jo je daleč primahal — po smrt. Stari lovci trdijo, da utegne takega zajca zanesti s planin kragulj. Zgodilo se je namreč prav tu pred dvema letoma, da je lovec dobil planinskega zajca. V hrbtu je imel vrastenih troje kraguljevih krempljev. Potemtakem so se roparici vsled dolge poti in zajčje teže sneli kremplji — zajec je padel na tla in s tem znamenjem v hrbtu odnesel pete. — Blizu Medvod so videli jelena z ogromnim rogovjem, ki se je napotil v svetokatarinske hribe. Drug lovec pa je obstrelil starega gamsa, ki je pa še unesel življenje in morda razveseli koga drugega. V Zgornjih Jeprčali, pa trdijo ljudje, da se klati kar petero jelenov.
—	Razdirajoča Sava. Izpod Šmarne gore se nam piše: V noči od 21. na 22. t. m. je izdrla silno narasla Sava pri Tacnu steber, na katerem je navita pletena žica, na kateri je navezana prevozna ladja; voda (morda do 4 metre nad normalom) je vzela poge, odnesla eno mostnico, leseno stebrovje starega mostu, spodjedla. sem in tje obrambno obrežje; tako je bil promet popolnoma ustavljen do 28. t. m. zvečer, ko se je posrečilo po izrednem trudu (krog trideset mož) za silo popraviti ladjo, tako da je zdaj odprt zopet promet in tudi pot za izletnike na goro.
—	Zagrebško semenišče so zaprli. V zagrebškem nadškofijskem semenišču so se v primeroma kratkem času pojavili štiri slučaji škrlaticc. Vsled odredbe zdravniške komisije je v sredo vodstvo zavoda semenišče zaprlo in poslalo za mesec dni domov vse klerike.
—	Umrla je v Gradcu mati gospoda okrajnega glavarja Fr. Schitnika, gospa Marija S c h i t n i k , roj. Moli, vdova davkarjeva, stara 67 let. Naše sožalje!
—	Toča in sneg. Dne 29. t. m. so imeli zvečer na Dunaju silno točo, včeraj je pa cel dan snežilo. — Iz cele južne Češke poročajo o toči in pa obilnem snegu. Na severnem Češkem je padlo toliko snega, da je promet na več mestih popolnoma ustavljen.
—	Vrhnika. Že zlepa ni bil pri domačih prireditvah tak naval v dvorano »Društvenega Doma«, kakor jc bil na sv. Štefana večer. Vrhniško občinstvo je pokazalo, da ljubi pošteno zabavo, v kateri se druži prijetno s koristnim, ter zna ceniti delovanje poštenih društev. Veselico sta priredili skupno »K. s. izobraževalno društvo« ter »Kat. društvo rokodelskih pomočnikov«. Čisti dobiček se porabi za društveno knjižnico. Po dobro vspelem petju in tamburanju ter kratkem nagovoru kaplana Vovko je sledila vprizoritev »Satana« in tro-dejanke »Don Manuel«. Pri prvi igri je prevzel iz posebne prijaznosti vlogo »satana« gosp. Slavko Ravnikar. S svojim mojstrskim nastopom je pokazal fantom, kako jc treba igrati take vlogo. Šc posebej moramo pohvalno omeniti naš novi moški pevski zbor. V prav kratkem času se je že precej dobro izuril. Upamo, da bo novi moški zbor pri požrtvovalni vstrajnosti g. Seliškarja, kateremu gre v prvi vrsti zasluga za
novi zbor, pravi ponos vrhniških izobraževalnih organizacij. Po končani predstavi se je razvila v dvorani neprisiljena zabava, pri kateri se jc še marsikak grošok dobil za blagi namen.
ZANIMIV, ZABAVEN PODLISTEK V »SLOVENCU«! "»L
S 1. januarjem 1910 bo pričel »SLOVENEC« priobčevati velezabavon podlistek: ,, ,	»IZ DNEVNIKA
MALEGA POREDNEŽA.«
Opozarjamo cenjene gg. naročnike na la podlistek, ker bo vsem, ki ga bodo čitali, napravil mnogo veselih ur.
Štajerske novice.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
G r a d e c, 30. dec. 1909.
Dr. Korošec za združenje vseh Jugor Slovanov.
Seja štajerskega deželnega zbora 30. decembra jo bila zaradi dveh stvari zanimiva; zaradi budgotne debate, v kateri je dr. Korošec ožigosal nemško nepristranost ter nato razvijal program združenja vseh Slovencev, kar je Nemce strašno peklo, pa so se precej mirno obnašali, kor najhujši zobje so jim že izclrti — in zaradi demonstracij zoper nameravani davek na pivo.
Dr. Korošec začne svoj govor v slovenščini in izjavlja, da nimajo Slovenci zaupanja do večine, ker je pristranska, kar se posebno pri odboru kaže. (Ugovori.) Vodno glasneje bo donel klic: Proč od Gradca! (Nemir.) Štajerski in koroški Slovenci se bodo odcepili od svojih kronovin (Veliko vznemirjenje) in sc bodo združili z ostalimi jugoslovanskimi deželami v eno skupino! (Kaan: »Živela Srbija!« Slovenci se mu smejejo.) Naša združitev bo obsegala le dežele pod habsburško krono. (Wastian: »Zato, da se bodo tlačili Nemci!«) Korošec: »Mi bomo z gospodi vedno lepo postopali!« (Ve-selost.) Govornik izjavlja, da bo glasoval zoper provizorij, ki izkazuje 3,700 tisoč kron deficita.
Deželna zbornica oblegana.
Med tom se je zbrala pred zbornico velika množica, več sto gostilničarjev iz cele dežele, največ pa delavcev iz pivovarn. Ko je prišel mccl nje poslanec Prisching, ga je nekdo zmerjal. Načelnik gostilničarske zadruge jc šel nato z deputacijo k poslancu Kaanu, da se informira. Poslanec mu je dejal, da stoji stvar neugodno, ker hoče deželni zbor na vsak način skleniti naklado na pivo v znesku 2—4 K za hektoliter. Okoli 12 ure je nato prišlo več pivovar-niških delavcev in uprizorilo demonstracijo s klici: »Doli z davkom na pivo!« Poslanec Seidler je množici dejal, da se je položaj prav vsled demonstracij poslabšal, ker se poslanci terorizmu ne bodo udali. Ker pa ni hotelo biti miru, je dal glavar množico s policijo spoditi iz dvorišča, kar se je zgodilo v precejšnjem redu.	,, Debata.
Nato po zopet otvorjeni soji stresa \Vastian nemške otrobe glede na trializem, Srbijo, jugoslovansko nevarnost itd. Brani deželni odbor, češ da jc ne-pristransk. Sc izjavi zoper naklado na pivo. — Resel govori tudi zoper in napade seveda »klerikalce«. — Nato govore še ostali soc. demokrati in se sporeko tudi s Slovenci. — Dr. Kukovec napada slovenske poslance po svoji stari navadi, ti mu pa povedo svoje prav krepko, posebno dr. Benkovič ga imenitno zdeluje. Potem sledi še dolga specialna debata.
Končno se sprejme odborov predlog za naklado na. pivo. Dr. Kukovec jc glasoval seveda z nemškimi nacionalci in soc. demokrati, svojimi največjimi prijatelji.
š Studenice. Shod. V nedeljo popoldne po večernicah so vrši v stari šoli shod S. K. Z. Govori gosp. državni in deželni poslanec Pišek.
š Breg pri Ptuju. — Nova ponem-čevalnica. Tukaj nameravajo spomladi staviti šulferajnsko štirirazrednico. Otroke žo zdaj lovijo. Starši, če ljubite svojo, otroke, čuvajte jih pred luteran-sko-nemško šulferajnsko šolo!
š Odborova seja S. K. S. Z. sc vrši radi praznika v četrtek prihodnji petek, dne 7. januarja v navadnem prostoru ob običajnem času.
š Duhovske vesti. Prestavljeni so gg. kaplani: Rudolf Gril iz Koprivnico v Rcmšnik; Vekoslav Kramaršič z Remšnika k Št. Janžu na Dravskem polju; Davorin Agrež iz št. Janža na Dravskem polju v Koprivnico.
š Kako nastanejo fiaterikrat železniške nesreče, kaže soclnijska obravnava, ki se zdaj vrši v Mariboru zaradi železniške nesreče na Pesnici 11. maja t. 1., vsled katero je en človek umrl, več pa jib jo bilo težko ranjenih, med njimi dva potnika iz Ljubljane. Obravnava dokazuje, tla je vsa nesreča vsled tega nastala, ker je aspirant H. Slan-sky, preden je šel v službo skoro cel dan prepil, službo pa na divanu prespal in ni slišal nc signalov ne vlakov, dasi bi se imel tisti čas, ko je spal, brigati za tri vlake! To je pač skrajna malomarnost, ki pač ni vslanu povečevati v občinstvu zaupanje do tega, da se nc zgode nesreče.
š Planina. — Vodovod. Štajerski deželni odbor je predlagal deželnemu zboru, naj zviša brezobrestno posojajo od 3400 K na 9400 K, podporo pa od 2000 K na 2500 K. Deželni zbor je ta predlog izročil v seji z dne 29. decembra občinskemu odseku.
š Slovenski slikar g. Ivan Žabota se je nastanil v Mariboru.
š Pozor, slovenski trgovci! Na Muti (Štajersko) se bode v kratkem oddala edina slovenska trgovina po umrlem trgovcu Ivečeku. V 14 dneh se izvrši sodnijski inventar, potem pa lahko prevzame že drugi trgovec. Več se lahko poizve pri nadučitleju Hrenu na Muti (Štajersko).
KMETIJSKI TEČAJI PO DEŽELI.
Deželni odbor kranjski priredi pozimi leta 1910 v sledečih krajih kmetijsko poučne tečaje: od 16. do 18. prosinca v Šmartnem pri Litiji; od 23. do 25. prosinca v Trnovem pri Ilirski Bistrici; v Metliki od 29. prosinca do
11.	svečana; v Črnomlju od 30. prosinca do 2. svečana; v št. Vidu pri Vipavi od 29. prosinca do l. svečana; v Studc-jiem pri Postojni od 2. svečana do 4. svečana; v Poljanah nad Škof jo Loko od 13. do 16. svečana; v Št. Jerneju od 20. do 22. svečana; na Jožici pri Ljubljani od 20. do 23. sveč.; v Šmartnem pri Kranju od 27. sveč. do 1. sušca; v Kamniku od 6. do 8. sušca; v Št. Vidu pri Zatičini od 6. do 8. sušca; v Radečah od 13. do 15. sušca; v Knežaku od 20. clo 22. sušca; v Srednji vasi v Bohinju od 4. do 6. aprila; v Kočevju od 10. do ,12. aprila. Predavalo se bode v vseh strokah kmetijstva in deloma narodnega gospodarstva, vsaki dan od 9. do
12.	dopoldne in od 2.—5. popoldne bodo predavanja s praktičnimi demonstracijami v hlevih, na vrtu, v kleti itd. Za ženske bodo posebna gospodinjska predavanja. Predavali bodo gg.: kletarski nadzornik Gombač, tajnik Kralj, mlekarski in živinorejski nadzornik Legvart, živinozdravniški nadzornik Pavlin, profesor Pcngov, ces. svetnik Pire, zadružni komisar dr. Pogačnik, tajnik Pregel, ravnatelj Rohrman, vinarski nadzornik Skalicki in nekateri okrajni živinozdravniki. Ti tečaji so se razdelili po vseh okrajih dežele in bodo nudili ljudstvu zelo veliko poučljivega in koristnega. Kmetovalec, ako hoče dobičkonosno gospodariti in ako se hoče obdržati na svoji grudi, mora napredovati in so učiti. Tok časa zahteva napredek in kdor se temu toku zoporstav-1 ja, ga poderejo valovi in zgubljen jc. V naši kranjski zemlji je veliko bogastva, veliko kruha in ne bilo bi ga treba našemu ljudstvu iskati v tujini, med tem, ko zemlja doma neobdelana loži. Vrnimo se zopet k lastni grudi in ona nam bo dajala boljši kruh kakor tuja, kjer smo le izkoriščani. Mladina mora zopet veselje dobiti do kmetijstva, clo obdelovanja zemlje in za vse sloje bode bolje. Deželni odbor nudi kmetovalcem po celi deželi priliko, se o naprednem in dobičkonosnem kmetijstvu poučiti. Kmetovalci in gospodinje naj ne zamudijo te prilike, merodajni krogi pa se prosijo, da ljudstvo na te ljudske kmetijske tečaje opozorijo.
Wa!jliaisk8 novice.
lj Silvestrov večer v Unionu so prično danes točno ob osmi uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 Iv. Preskrbljeno jo za res izborno zabavo. Prepričani smo, da bo danes zvečer v »Unionovi« dvorani dovolj odkritosrčnega smeha. Zato vsi, ki želite danes zvečer imeti res neprisiljeno zabavo v »Union«!
lj Za Božičnico slovenskim otrokom na Koroškem so darovali: Helena Tome, gostilničarka, Ljubl jana, 1 K 20 vin.; Marija Češnovar, trgovka, 1 K; I Franika Podlesnik, Ljubljana, l K; j Helena Schiffrer, Ljubljana, 2 K; Fran- j čiška Gajer in Marija Spilor 4 K; Franc Kepec, župnik, ČeSnjico v Tuhinjski J dolini, 5 K; Josip Rudar, Ljubljana, 1 . krono; Ivana Gabrič, Ljubljana, 1 K; dva prijatelja Korošcev 8 K; urednica Ivanka Klomenčič, Ljubljana, 2 K; Fr. Zaje, finančni svetnik, Ljubljana, 3 K. Spomnite se z novoletnimi darili Bo-
žičnice slovenskih otrofilčev na Koroškem I
lj Katol. draštvo rokodelskih pomočnikov uljudno vabi k novoletnici, ki jo priredi v soboto, dno 1. januarja 1910, točno ob 6. uri zvečer, v svojem domu, Komenskega ulica št. 12. Sporod: 1. F. Miiller: »Božična«, zbor s tenor-solo, poje g. L. Bajde. 2. F. Bazin: »Kri-žaci na moru«, zbor. 3. J. Aljaž: »Na dan«, zbor z bariton-solo, poje g. Ivan Erman. 4. Govor. 5. »Očetova kletev«. Drama v treh dejanjih. Spisal Rih. Ber-tram. Poslovenil Izidor Cankar. 6. Prosta zabava. — Vstopnina: Sodoži I. vrste 1 K, II. vrsto 80 h, III. vrste 60 h; stojišče 30 h. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima v nedeljo, 2. januarja 1910, ob 10. uri dopoldne svoj mesečni sestanek. Ob tej priliki se vrši tudi vsprejem novih članov.
lj Gdč. pevkam, gg. pevcem in gg. podpornim članom »Ljubljane« vošči odbor »Ljubljane« veselo, najsrečnejše novo leto ter naznanja, da bo v novem letu prva pevska skušnja za moški zbor v potok, 7. januarja, za ženski zbor pa v ponedeljek, 10. januarja. Novi pevci, nove pevke, dobrodošli!
lj Musica saera. Na novega leta dan so bo pri veliki maši ob desetih izvajalo v stolnici sledečo: Missa in hon. ss. Cor-dis Jesu, zl. Fr. Kimovec, Gradualo »Vi-derunt«, zl. A. Foerster, pri ofertoriju: »Quem vidistis, pastores«, zl. K. Greith. V nedeljo, dne 2. jan.: Missa in hon. s. Caeciliae, zl. Ad. Kaim, Gradualo »Se-derunt« in ofertorij »Elegerunt«, zložil Ant. Foerster.
lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani so darovali nekateri člani Katol. društva rokodelskih pomočnikov po g. Ad. Stockerju 8 K z željo, da bi so o Novem letu spominjali z darovi tudi drugi prijatelji društva podpore potrebnega »Rokodelskega doma«. Bog plačaj darovalcem in jim obudi veliko posnemovalcev!
Ij Dr. Karol vitez Bleiweis umrl.
Umrl je danes ob 11. uri dopoldne vitez Karol Bleivveis - Trsteniški, bivši podžupan, sin »očeta Slovencev« dr. Janeza viteza Bleiweisa, v 76. letu svoje starosti. Pokojnik je bil ozko zvezan z dobo slovenskega preporoda, bil je so-ustanovnik skoro vseh naših kulturnih društev in zavodov. Pričel je bolehati pred kakimi desetimi dnevi ter je sam dobro čutil, da so mu bliža smrt. Sam je izjavljal, da po pojemanju sil dobro čuti, da bo umrl v sedmih dneh. Svetila mu večna luč!
lj Ljubljanski občinski svet ima danes ob 4. uri popoldne izredno sejo.
lj Imenovanje v državni službi. Imenovani so za pocluraclnike pri okr. sodišču sluge: Ivan Rakovec, Rudolf Lukež in Anton Salmič. V jetnišnici pa: namestnik Karol Jeglič in pazniki Mihael Bostele, Avgust Kalan in Ivan Borko. Pomožni sluga pri okrajni socl-niji je imenovan po 9 letih in 4 mesecih prov. definitivno k okrajnemu sodišču v Senožeče.
lj Ker je Ljubljanica upadla, so sc barjani, ki so se bili za časa povodnji izselili, sedaj zopet povrnili z živino v svoja domovja.
lj Zvezda Venera se je sinoči videla v vsem svojem sijaju, kakor le redko-krat. Marsikdo je obstal in se divil nad njeno lepoto. Videl se je tudi natančno ves njen odsevni krog.
lj Prezgodaj. Današnje krasno jutro je nekega ščinkovca tako razveselilo, da je na vrtu poleg hotela »Južni kolodvor« glasno prepeval svoj »griču«. Ta je gotovo prezgoden.
lj 251etnico svojega delovanja pri ; tvrdki Henrik Frank sinovi je te dni j praznoval g. Štefan Behofschitz.
lj Žrebanje ljubljanskih srečk. Prihodnji ponedeljek ob desetih dopoldne se vrši v prostorih mestne blagajnice 45. javno žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Izžrebalo se. bodo 800 srečk s skupnimi dobitki v znesku 109.680 kron. Glavni dobitek znaša 50 tisoč kron. Mestna blagajnica ostane v ponedeljek za promet, s strankami zaprta.
lj Kupijo se vsi letniki Tomšičevega »Vrtca«. Ponudbe je prijaviti šolskemu vodstvu mestne slovenske dekliško osemrazrednice pri sv. Jakobu v Ljubljani.
1 j Pokvarjena mladina. Neka 12 let stara učenka iz Novega, Vodmata je. bila zaradi nemoralnosti izključena iz uršulinske šolo, kjer je bila le deset tednov. Ker se jo oče pritožil proti iz-ključenju in zahteval, cla sc mora otrok sprejeti v kako mestno šolo, jo sodna oblast vso zadevo preiskala in ni lo potrdila sklopa šolskega vodstva, ampak jo izključila iz vseh mostnih šol ter poročilo poslala na sodišče kjer sc jc razkrila vsa zanemarjenost dotične učenke. Zal, da tak žalosten vzgled
otroške pokvarjenosti Ze pi več redka 5 prikazen. Kdo je kriv, da se nekateri otroci tako zgodaj pokvarijo, morda že v predšolski dobi?
lj Dezerterja. Dno 27. t. m. jo od svojega oddelka na Selu pobegnil žreb-čar Tranzuilij Kapeo, rodom iz Pulja. — Tudi topničar Jožef Kcršič rodom iz kamniškega okraja je istega dne pobegnil od tukajšnjega topničarskega polka. Oba sta odšla v erarični obleki in se šc nobeden ni povrnil.
lj Aretovana jc bila včeraj ponoči znana nočna sova Amalija Dolenčeva iz Oserco na Gorenjskem, katera ima za mesto že več let prepovedan povra-tek. Pri aretaciji jo napovedala stražniku napačno ime. Oddali so jo sodišču.
l'rVl .li~fW lil Ti|JVl>..il'l*|,r U'~l U"l ._»^ufMjllj
Izgovarjajte soiftaiaSenike, naj se Jih ondi, kjer eden sie zmore nsrssžniEse, naroči na „SLOV£nCH" mt sftnpag. — Skrbite, sla se šžeoiSsi »Slouen-čeuih" irarociailžois porasli po-Frssisži. To le na£a rastna dolžnost — na§ Ddgooor m zlofesiss zelen® fisreSurra liberalcev fesdi agitaciga m »SLOlfEnai"!
CENTRALNI IZVRŠILNI ODBOR V. L. S.
ima dne 3. januarja 1910, ob deseti uri dopoldne sejo v I. nadstropju »Katol. tiskarne« v Ljubljani.
Telefonski! in brzojavna poročila.
POSLANEC ČEH O »SLOVANSKI UNIJI«.
Praga, 31. decembra. Mladočeški poslanec Čeh jc v Pragi na obilno obiskanem shodu poročal o političnem položaju. Izvajal je, da jo »Slovanska Unija« s svojo taktiko onemogočila tako vlado s S 14 kakor tudi nemško obštrukcijo. Z izpremembo poslovnika se je rešil parlament in tudi Mažarom pokazalo, da se ne bodo mogli več upirati volivni reformi. Posledico slovanske politike so bodo v vsem svojem obsegu šele v prihodnjosti popolnoma pokazale, toda obrat na boljše se žc zdaj opazi. Politika Slovanov je smot-rena in uspešna.
LAŠKE PRIPRAVE.
Rim, 31. decembra. Novi mornariški minister Bettolo bo v zbornici predlagal, da se zgradi štiri dreadnoughtc in trinajst torpedov.
LUKACS NI NIČ OPRAVI. — KHUEN-HEDERVARY?
Budimpešta, 31. decembra. Pogajanja med kraljevim zaupnikom g. Luka-esem in Justhovo stranko so sc baje razbila. Cesar bančne ločitve na noben način ne dovoli, Justh pa od te zahteve nc odneha. Zato se splošno govori, da nastopi Khuen-Hedervary in sestavi izvenparlamentaren kabinet.
NOVA ERA NA HRVAŠKEM.
Budimpešta, 31. decembra. Dosigni-rani ministrski predsednik Lukacs je konferiral tu s pl. Nikoličem, predsednikom eksekutivnega odbora hrvašlco-srbske koalicije. Lukacs bo na podlagi te konference poročal kralju o situaciji na Hrvaškem. Novi ban bo najbrže grof Pejačevič.
GHONOVA TOVARNA GORI.
Beljak, 31. decembra. Tu gori Gho-nova tovarna cikorije.
NEURJE NA ČEŠKEM.
Praga ,31. decembra. Neurje traja neprestano na celem Češkem. Iz mnogih krajev sc poroča o močno zapadlem snegu. Reka Laba močno narašča, in se je bati ponekodi nesreče.
PROCES ZARADI ŠPIGNAŽE V SRBIJI.
šabac, 31. dccembra. Tu so vrši proces zaradi špionaže zopor Alojzija Mesarja, Slovenca, bivšega avstrijskega častnika, pozneje zasebnega uradnika v Šabacu, in zoper njegovo ljubimko Marijo Jeftič. Mesar jc obtožen, da je poizkušal polastiti sc za časa aneksijske krize, srbskih vojnih dis-lokacijskih načrtov po naročilu avstrijskih krogov. Proces bo trajal več dni.
BOJ MED TATOVI IN STRAŽNIKI.
Praga, 31. decembra. Včeraj je bila obveščena policija, cla se mudita v neki gostilni v Smichovem dva nevarna vlomilca. Takoj sta šla dva policijska stražnika v dotično gostilno ter zahtevala od osumljencev, cla se izkažeta z listinami. Ker toga, nista storila, sta ju aretovala. Hipoma pa so jo iztrgal stražnikoma eden izmed zločincev, neki Pokorny, ter jo zbežal, stražnik Tu-
rerok je stekol za njim, a jo pri tem padel v neki jarek. V trenutku jo zbežal tudi drugi zločinec in ustrelil petkrat z revolverjem na zasledujočega stražnika. Nato jo, tudi stražnik streljal za njim, vendar jo zločinec ušel. Našli pa so ga pozneje ranjenega ležati na tleh v bližini neke parne žage. Bil je ustreljen v ledja ter težko ranjen na ustih. Izpovedal je, da ga je v ledja ustrelil stražnik, a v usta se jo sam s samoumo-rilnim namenom. Drugega zločinca doslej še niso zasledili.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI UHER* SKEM.
Pogreb tovarnarja Krejcarja.
Fardubice, 31. decembra. V Chra-stu je bil včeraj pogreb tovarnarja Jožefa Krejcarja iz Kraljevega Gradca, ki je bil ubit pri železniški nesreči pri Uherskem. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi.
Signalni aparat ni bil navit.
Praga, 31. decombra. »Ceske Slovo« poroča: Dognalo so jc, da signalni aparat ni bil navit in znamenja za praški brzoviak Zcis ni slišal, ker se ni oglasil.
Pomoč prebivalstva pri nesreči.
Fardubice, 31. decembra. Občinski urad je priobčil izjave kot priče zaslišanih županov Zvverine, Jirousa in Sy-che, ki so bili prvi navzoči pri železniški nesreči in ki zatrjujejo, da se prihitelo prebivalstvo ni branilo pomagati ranjencem, katerim so stregli kolikor jc bilo v njihovi moči. Tudi ni nobenega povoda, sumiti prebivalstvo, da jo oropalo nekatere ranjence.
ZOPER ANGLEŽE V INDIJI.
Lahore, 31. decembra. Tu se je izvršil bombni atentat zoper vladnega komisarja. Ranjen je pa bil le njegov sluga, kateremu je raztrgalo roko.
POOSTRENA CENZURA V RUSIJI.
Peterburg, 31. decembra. Časopisi so sc morali pismeno zavezati, da ne bodo objavljali o političnih hišnih preiskavah in aretovanjih razen uradnih opročil nobenih zasebnih. Zanimivo je, da ta korak ruske policije ni u temeljen v tiskovnem zakonu.
SAMOUMOR OSEMKRATNEGA MORILCA.
Poznanj, 31. decembra. Na božični dan so zaprli v Rogovom okoli 25 let starega ruskega begunca, ki sc je popolnoma vjemal s popisom morilca, ki jc v Boguslavu umoril ošem oseb, kar smo že poročali. V noči pa sc je areto-vani obesil v ječi. Oblasti so mnenja, da so zaprle res pravega morilca iz Bogu-slava, ki se je zavedal svoje krivde in se je sam obsodil.
DRUŽINSKA TRAGEDIJA,
Kolin, 31. decembra. Prokurist Schmitz jc včeraj ustrelil svojo ženo, 141etnega sina in samega sebe. Bržkone je postal slaboumen.
ČETRT MILIJONA PMSLEPARIL.
Curih, 31. decembra. Vsled posredovanja ruskih oblasti so izsledili in aretovali v nekem tukajšnjem hotelu ruskega vele trgovca z lesom Damovi-ča, ki si je prigoljufal četrt milijona frankov. Damovič, ki je bil eden največjih ruskih trgovcev z lesom, jc imel pri sebi velike vsote denarja.
ZA 500 MARK V 2BAK.
Monakovo, 31. decembra. Parseva-lova zrakoplovna družba naznanja, da se bodo od 1. maja naprej, v prihodnjem letu vršila vsak dan dve vožnji z Par-sevalovim zrakoplovom za potnike. Za bližnje vožnje bo treba plačati po 200 mark, za daljše po 500 mark za osebo. Za daljše vožnje so določena velika potovanja.
VIHAR V BREMENU.
Bremen, 31. decembra. Vihar, ki je divjal tu v sredo, jc v mestu kakor tudi na morju povzročil mnogo škode. Visoko valovjo jc naredilo mnogo škode v novem industrijskem pristanišču, kjer so valovi razdrli mnogo stavbnih del in odnesli mnogo stavbnih priprav, tako, cla se bo pristaniško delo zelo zavleklo, kar bo veljalo mnogo denarja.
Izvid dr. Josipa P i k c t a , asistent ta dunajske splošne polikliniko na
Dunaju.
Gospodu J. S c r r a v a 11 o
v Trstu.
Potrdim Vam rad, da sem z Vašim izdelkom Serravallovim china - vinom z železom dosegel izborno uspehe in da ga vsem kolegom lahko najtopleje priporočam.
Na Dunaju, 11. oktobra 1909.
Dr. Josip P i k e t.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
I. K. v M.: Hvala! Da bi vsak naročnik v novem letu tako deloval za
»Slovenca«, bi »Slovenca« lahko tako ' povečali kot si želite Vi in mi. še enkrat najprisrčnejša hvala za pet novih naročnikov. Naj Vas posnemajo v tem plemenitem trudu vsi naročniki »Slovenca«! — V Kamnik: Izjavljamo, da g. Anton Maier ni pisal dopisov iz Kamnika. Svetujemo g. Maierju, naj vsakega toži, kdor mu hoče s tem podti-kanjem kaj Škodovati.
THŽME OtCINJKi.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 31. decembra. Pšenica za april 1. 1910 . . . . 14 09 Pšenica za okt. 1910......1188
Oves za april 1910......q-88
za "P"!.......... ..
Koruza za maj L 1910.....6 65
Efektiv: trdno.	j
Proti katarom
»opilnih organ v, pri nahodu, hri-pavoati m vratnih oteklinah -drav mčKo priporočaua jo	ae 12 11.
3720
Zahvala.
1-1
Za mnogobrojne dokaze oanlil-vega sočutja povodom smrti naSena nepozabnega brata, oziroma strica in svaka, gospoda
Franca Dekleva
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi gg. pevcem za ganljivo petje, tukajšnjemu gasilnemu društvu in darovalcem prekrasnih vencev, kakor tudi vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč izkazati dragemu pokojniku zadnjo čast.
Bog plačaj!
Slavina, 28. grudna 1909.
Zalnjočl ostali.
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana 1 gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoJe in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Uiesshubi Sauerbrunn,
ftlez. ptttaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti aastonj in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinanii in vinom.
Zahga pri Mihael Kastncr-ju, Peter Lastniku In Andrej Sarabonu, Ljubljana.	114 62—49
3721	^
Jos'p Maček, hiSni posestnik in gostilničar, javlja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je preminul njih brat in stric, gospod
Ivan Maček
po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 43 letu svoje dobe, dne 30. grudna ob '/«5. uri popoldne.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 1. januarja 1910 ob polu 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maSe se bodo služile v župni cerkvi pri sv. Jakobu.
Ljubljana, 31. grudna 1909.
Zltna kapa sg.g Šladna kaua *'
strojem, izboraeoa okusa, S kilogramov kron 4*50.
fffčbfl clail klijavi, najMji za Itisaill aMU domači proizvod piva, 5 kg po K 3*50, povsod franko proti naprej poslanem zneska a!i povzetju razpošilja vsak dan
Vaclav Duda, Zakolanf,
3643	kraljevina Češka.	1-1
3598 5-1
Proda se enonadstropna
hiša z vrtom
u Ljubljani.
Naslov pove upravništvo 'Slovenca-;.
Češki hmelj
Žateckl najboljši od leta 1908, 5 kilogramov za K 10 —.
Priprava za pivo
po domačem proizvodu, na 200 litrov 12 kg po 10 K. Obširni opis priložen, pošilja proti povzetju ali naprej poslanem znesku franko na vse strani.
Vaclav Duda. Zakolani,
kralj 2 vina Češka.	1-1
ZASTOPNIKE
in trgov, potnike išče stara poznata peštan-ska tvrdka v vseh mestih z visoko provizijo. Sposobne osebe si morejo zagotoviti stalno in dobro bodočnost. Dopisovanje: hrvatski in srbski. Ponudbe na: I. Hotter, Budimpešta, V., Hon-3484_ved u. 4.	6-1
Spretne šivilje
se takoj v trajno delo sprejmejo. Kje pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 3623
Posteljno vla£o
odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in polivale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ..Sani^s" Velburg P 347 Bavarsko.	284 13
3644
s popolno oskrbo in hrano se dobi v sredini mesta. Več pove uredništvo ..Slovenca".
Mučen kreni
se olajša, nasilnost in število groznih napadov se zmanjša glasom zdravniških poročil naglo in lahko s 296i
Thymomel Scillae
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
l steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprej pošiljatvi K 2-90. 3 steklenice prod naprej po-Siljatvi 7K. n)steklenicproti naprej poSiljatvi20K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-ja lekarni
c. I. kr. dvor. dobavitelja
Praga-III., št. 203.
Dobiva se v vseh lekarnah. Pojor m Ime sredstva, IzdelDva-telja In varstveno znamko.
3663 3-1
1305
p vin. - -
3791 1-'
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani jc po prošnji lastnice Marije Povše iz Spodnje Šiške. št. 9 na prodaj po javni dražbi nepremičnina, vlož. štev. 1131 kat. obč. Trnovsko predmestje, obstoječe iz parcclc štev. 1449 travnik kat. obč. Trnovsko predmestje v izmeri 1 hektar, 80 arov, 41 m2.
Ta parcela je blizu mestne šole na barju in seza z jednini koncem do okrajne ceste proti Črni vasi z drugim pa do Ljubljanice.
Izklicna cena znaša 4200 K. Dražba se bo vršila dne
11. januarja 1910, dopoludne ob 10. uri,
pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba, št. 37.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Dražbeno izkupilo jc založiti v sodno shrambo v dveh obrokih t. j. 1/2 v 14 dneh, 1/2 pa v 6 mesecih.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču, soba, štev. 37.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 22. dccembra 1909.
3727
.Tužnimt si;ccm Ovijamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pre-zalostno vest, da je naš preljubljeni soprog, oziroma oče in brat gospo!!
TOMAŽ TOMC
trgovec, posestnik, cerkveni kl^čar itd.
dne 30. decembra 19Z9 ob 8. uri zvečer po dolgotrajni, mučni bolezni pre-
zaspalS SV' rament' 23 Umiraj°Če V W' ,CtU starc,sti mirno v^ Gospodu
Pogreb predragega rajnjkega bo v nedeljo dne 2. januarja 1910 ob 8. un dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Moravče, dne 31. decembra 1909. Terezija Tome soproga.	Valentin, Ignacij, Ciril sinovi.
Angela, Josipina, Marija hčeri.	Marija, Helena sestre.
Brez vsakega posebnega naznanila.
Fran Schitnik, c. kr. okrajni glavar, javlja, potrt najgloblje žalosti v lastnem imenu, kakor tudi v imenu svojih bratov in" sestra svoje soproge in vseh ostalih sorodnikov tužno vest o smrti svoje nepozabne najdražje matere, oziroma tašče, stare matere, sestre in svakinje blagorodnc gospe	''
Marije Schitnik roi. Mole
c. kr. davkarja vdova
ki je danes ob 3/44. uro zjutraj po dolgem mučnem t, - ';enju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje dobe v sanatoriiu v Uraden mirno izdihnila svojo blago dušo.
Zemski ostanki predrage pokojnice se v petek, dne 31. t m ob 3. uri popoldne slovesno blagoslove v mrtvašnici pred Pavlovimi vrati kjer počiva truplo na mrtvaškem odru, in nato prepeljejo na pokopališče sv. Petra k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah.
Gradec — Ljubljana, dne 30. dccembra 1909.
Potrtega srca naznanjamo, da je danes ob 11. uri dopoldne po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, preminul v 76. letu svoje starosti naš ljubi in dobri oče
primarij in vodja dežeJne bolnlščnice v pokoju, c. kr. zdravstveni svetnik, bivši podžupan in častni meščan ljubljanski, predsednik »Uradne čitalnice" in ..Dramatičnega društva" u Ljubljani, častni član ..Društua zdravnikov na Kranjskem" itd.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 2. januarija 1910 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Pred škofijo št. 15 na pokopališče pri sv. Kr žu.
Sv. maše zadušnice sc bodo brale v stolni cerkvi v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1909.
Marija pl. Bleivveis-Trsteniška
soproga.
Janko vitez Bleivveis-Trsteniški
magistratni predsedstveni tajnik,
dr, Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški
mestni zdravnik,
Milan vitez B1eiweis-Trsteniški
stotnik c. kr. generalnega Štaba
Vida dr. Lukanova
otroci.
Julija pl. Bleivveis-Trsteniška, Rozi pl. Bleiweis-Trsteniška, Helena pl. Bleivveis-Trsteniška,
sinahe.
dr. Friderik Lukan
c. kr. okrajni komisar zet Vsi unuki.
Venci se na izrecno icljo pokojnika u korisi dobrodelnim In narodnim namenom hvaležno odklanjajo.
r
i
r—~~
Ant.
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2,
poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila iočno. Cene smerne.
5662 52 -1

se najbolje priporočajo vsakemu ki iSče štedilno in zanesljivo dobro kuriio Dobivajo se le pri J. Paulinu, Nova ul 3 v Ljubljani. 5725 1
te** izsr
p nun in
5000 komadov želim kupiti v raznih merah od ondotne železn- postaje; dalje kupim 5000 kom. 5 m dolgih, na enem koncu o pičenih, okroglih, 3712 osnaženih, 5 7 cm močnih 1—1
Smrekove, borove mecesnove kole za vinograde.
Ponudbe na Oskarja Szsuer, Zigieb.
O^jr Izvolite pisati po vzorce!
J. Havliček a bratr mmMm
■m izvozna Ma priporoča lanenega in moilne^a M Ostanki uliša. — Onreme za nsveste.
i v različnih vrstah.
Hamast, hanaSas, KauSičbouo platno, namizne in kavine garniture, brisače, žepna roM SiasS.
w Ostanki modnega stikna cefira, ~
Vzorci franko. — Dobite najboljše.
1 Kos Havllčkovega platna ..Kovetuse" 23 m K 1G —
1......15 in K 10-50.
1 zavoj 40 ostankov jesenskih In zimskih okusno odbranih za 18 K franko, — Od teh ne pošiljamo vzorcev.
Samo pri nas pristno!
I Lepo gosposko posestvo
ob Šentjakobski okrajni cesti, 5 minut od cerkve in šole oddaljeno, solčna lega, obstoječe iz lepe gosposke hiše, 1 majhne posebne vile, stanovanja za pristavnika, velikega gospodarskega poslopja, 2 viničarij in okroglo 60 oralov'zemljišča, in sicer 17 oralov lepih travnikov, 15 oralov njiv, 12 oralov gozda, 6 oralov amerikanskega vinograda, 10 oralov sadovnjaka ter pašnika se proda takoj za 60.000 kron; pri kupni pogodbi jc plačati 30.000 kron, ostanek po dogovoru. Natančneja pojasnila daje gosp. Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor Štajersko.	3711
Ela prodaj m
Več posestev in veleposestev
na Spod. Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. — Dalje hoteli, dobro idoče gostilne, in 2 pekariji, velike in manjše hiše, vile v Ljubljani in na deželi. Proda se tudi mnogo stavbnih parcel po ugodnih cenah. Pojasnila daje prometna pisarna Peter Matelič, Ljubljana, Škofja ulica 10. telefon 155.
Dobro ohranjena enonadstropna
B V
3660 1
se sprejme takoj v špecerijsko trgovino na deželi, pod ugodnimi pogoji, starost 14 do 16 let.
Kje, pove upravništvo »Slovenca.«
B3M
se razpisuje ti Tl53?kall pri &?25jiSBSS&m Plača okoli 600 K in prosto stanovanje. Nastop lahko že s 1. februarjem 1910. Prošnje na župni urad w Tirnicah. 3682
v 16. letu, želi vstopiti pri kakem sedlarskem
mojstru, ki je obenem tudi lakirar in tapecirar, Za Vajenca. Deček se je že učil 2 leti tega obrta pri očetu. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca'V	3693 3—1
n na ogled, razpošiljam svoja K O L E S JI po povzetju. Deli koles čudovito po ceni iu dobri.
llust. ceniki franko.	2351
Fran Dušek
tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem.
v Ljubljani v Konjušni ulici št. 1 in tiekaj stavbenega prostora se proda pod ugodnimi pogoji. Posredovalci izključeni. Več pove
3628 Josip Kozak, mesar
Ljubljana, Poljanska cesta,
na stanovanje in hro-Naslov pove upra-_ va lista.
Sekstet ali oktet
ali pa skupno za v mesto in na deželo priporoča za kranjsko najstarejši ln zanesljiv koncesijonar godbe AVGUST ZORHIČLjubljana, ul. Stare pravde št. S. 3722 3-1
proda se
>osestoo
iz proste roke: hiša enonadstropna in hlev, vse v dobrem stanju, 40 mernikov posetve, v bližini Žirovnice na Gorenjskem. Več pove lastnik Josip Mencinger Sava 65, p. Jesenice-Fužine.	3717 3-1
Išče za neko tukajšno trgovino =»
ontorist
slovenskega in nemškega jezika v govoru irt pisavi zmožen, prednost imajo tisti, kateri sc razumejo nekoliko tudi v stavbenih zadevah. Svoje lastnoročne pisane ponudbe naj pošljejo pod šifro »Stavbenik" do 6. januarja 1910 na glavno pošto Ljubljana. 3713
V vsem občinskem uradovanju popol« noma izurjen
občinski tajnik
išče primerne službe. Vprašanja na upravništvo ..Slovenca".	5667 3—1
Oglas.
Išče se za slovensko podjetje v prodajo dobro idočega predmeta
provizijskeja potovalca.
Naslov se izve v upravništvu tega
liSta.	3647 3-1
Ilustrovani ceni na razpolago.
Največja In najstarejša tovarna lončenih pecij in raznih lončenih izdelkov

LJANI
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
. .. . j
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih barvah ln vzorcih najbolj strokov-njrški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam
- - dovoljujem znaten popust. - -
Čudežni telefon.
iz New-Yorka se poroča: S težkim pričakovanjem se pričakuje podrobnih poročil o novem brzojavnem in telefonskem zistemu, ki ga je iznašel Nikola Tesla, znani amerikanski iznajditelj. To je praktično izpopolnjen zistem, kateremu nasprotno z dosedanjimi znanimi brezžičnimi zistemi ne služijo zračni valovi za razširjanje elektrike, ampak zemlja sama. Tesla je v Colo-rado, Sheveliamu in Long Islandu izvršil mnogo poizkusov, na podlagi katerih trdi, da ni več daleč dan, ko se bo moglo za male stroške brzojaviti okoli zemlje. Ker novi brzojav ali telefon ne bo razširjal sporočila po zraku, ampak po zemlji, jc skoro izključeno, da bi moglo kaj motiti promet novega brezžičnega brzojavljanja. O tej iznajdbi prinašajo amerikanski listi cele kolone različnih vesti; a izreči se bo moglo mirno sodbo o njej šele takrat, ko bo na razpolago natančen popis Teslovega zistema in načrtov ter o njegovih poizkusih. Iznajditelj sam je gotov uspe- ! ha in zagotavlja, da daljava ne igra pri njegovem zistemu nobene vloge, kot je to pri navadnih brezžičnih brzo-javih. Pravi, da bode potom njegove iznajdbe postalo brzojavljenje tako ceno po vsem svetu, da bo mogel vsakdo brzojavljati, kamor bo hotel. V nekem razgovoru je izjavil Tesla, da je na svoji poizkusni postaji oddal brzojavko, ki je obkrožila cel svet in v 48 tiso-činki sekunde prehitela 25.000 angle- j ških milj ter se vrnila nazaj k oddajni | postaji, ne da bi izgubila na moči. Po mnenju iznajditelja ni več daleč čas, s ko bo vsakemu, kjerkoli na svetu, samo da si bo kupil sprejemni stroj za kakih 5 do 10 kron, možno poslušati ravno tako udobno prireditve gledaliških oper v Parizu, kakor tudi na Dunaju in Ne\v-Yorku. ------
flfera s zastrupljanjem v Parizu.
Poroča se iz Pariza 27. t. m.: Pari- J ška policija je prišla na sled aferi, ki se je izvršila žc pred dvema mesecema in se tiče zastrupljen ja neke osebe. V Vesinelu pri Parizu je umrl pevec Go-dart, član velike opere. Godart je bil v nedeljo popoldne v posetih pri prijateljski družini Doudiex. Med sprehodom pa je Godartu postalo naenkrat slabo. Vsled tega je ga, Doudiex povabila gosta, naj prenoči ta pri njih. Go-dartova sta ponudbo sprejela. Dou-diexova se jc spomnila, da jc dobila škatljico antipyrina, a kaj več o poši-ljatvi ni vedela. Prinesla je prašek; a njen mož je svaril Godarta, naj ga ne . povžije. Tudi pevčeva žena je bila tega i mnenja. Ker pa ga jo ponoči vodno bolj ! bolela glava, je zavžil nekoliko antipy-rina, da bi se pokrepčal. Štiri ure pozneje so ga napadle hude bolečine. Poklicani zdravnik je konstatoval, da so jc zastrupil. Godart je proti jutru umrl. Zakonska Doudiex sta slutila, da je umrl bržkone vsled antipyrina. Doudiox sta že dobila škatljo čokolade in zavojček školjk od neznanega darovalca, a jo bilo oboje zastrupljeno. Dou-diex je vse to naznanil policiji. Policija je prišla vslccl nekaterih sporočil Dou-diexa zločinu do živega. Grozno dejanje je povzročila neka mlada deklica, prodajalka v neki trgovini, Marija Bou-ret. Doudiex, ki je imel ž njo razmerje, : ji je pravil o skrivnostnem slučaju, a je bil vsled njenega čudnega vedenja skrajno presenečen, da je svoj sum izpovedal policiji. Pri hišni preiskavi deklice so našli večjo množino arzenika in še neke druge stvari. Dekleta so zaprli.
Rudolf Klamper
rs oprau za izložbe
nikelnaste stelaže oseb urst Dunaj VI. marf ahilf erslr. 79
Ceniki se pošiljajo radevolje zastonj in franko.
Zlate svetinje Berlin, Pariz. Rim
V"
sc sprejme pri tvrdki 1. perdan V Ljubljani. plača pO dogovoru. Ponudbe na .V 16	tvrdko.	2-1
lastnik prve in največje slovenske svečarne
v Gorici
ulica sv. Antona štev. 7.
,f- Priporoča prečastiti duhovščini, sl. cerkvenim H oskrbništvom in p. n. slavnemu občinstvu
čMno-vone m, zvitke, kadilo, med i. I. d. i. I. d.
Kakovost izdelkov in nizke cene izključujejo vsako konkurenco.	3485 (1)
kmetje in fantje! v moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, lo jeKapilor št.l. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči le od mene. Naslov

■•■■.....■..■■s^■■■■■■■U...
• v. V
11,
II

2155
ZaSčitna znamka ..Sidro"
Liniment. Capsicf comp.

12-1
ti Sl, \
št. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.	3190 a
Nadomestek za Sldro*Pain-Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol bla-žujoče in odvodno mazilo pri prebla)enju itd.; cena 80 v„ K 1'40 in K 2-- se dobiva v vseli lekarnah. Pri nakupovanju tecja povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „SWro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
Dr. Merim lekarna pri ..zlatem levfvPraji
Ellzabetna ccsta Stev. 5 nova.
line umi): zlata holajna. najvišja odlika.
Podružnica Dunaj
Dunaj III., Jim Heumarkt Nr. 21.
Premikalni in stalni patentovani
L O K O m O B S LI
na nasičen par in vroči par
od 10 — 800 konjskih sil. Gospodarski, trpežni in zanesljivi obratni stroji za vse indust. in poljedelske obrate..
Dosedaj izdeiamh nad USU.OOU P. S.
Ustanovljena 1842.
3697 1-1
Popolno vzajemno.
družba sa zavarovanje za življenje v Movein Jorku.
Bmotbm
Velikanska skupna akiiva „The Mutual" so izključna last vseh zavarovancev, in so znašala
dne !. januarja 1809
K 2,660,213 03918, z besedami: Dve miljardi, šeststošestdeset milijonov, dvestotrmajsttisoč devetintrideset kron 18 vinarjev.
Zaklad za jamstvo in dividende zavarovancev:
K 283,919.042-49, z besedami: Dvestofriinosemdeset milijonov, devetstodevetnajstiisoč dvainštirideset kron 49 vinarjev.
Stanje zavarovalne glavnice dne 1. jannvarja 1909:
K 7.098,302.960, z besedami: Sedem miljard, osemindevet-deset miljonov tristodva tisoč devetstošestdeset kron.
Glavno ravnateljstvo za Avstrijo
Dunaj I., Kaiiitnerring št. 2.
• ?! £,: - #f; ' Tri' '-'t	-■: '	.
Ako kašljate
ali težko sopetc (astma) poskusite
slavonski žellščni sok
iz orlove lekarne v Pakracu.
Z izbornim učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. Ako bolehate na
želodčnih boleznih S!S£S??S
tem zahtevajte v lekar- nalfMcl/n in nah znamenito znane (JaiMllJllC CZ'
lodfne kapljice LmSebaUsnei.bostc
Cena: i $i|i|||jnica stavon. želiscneja soka H120. l „ paMlli želodčnih kaplile K11.
Kdor si teh ne more nabaviti v svojem sta-novaiišču, naj isto naroči iz centrale 3289
LeHarna „pri zlafem orlu" v PaHracu (HrvatsBo.)
Po posti se ne pošilja izpod 2 steklenic.
Domača elektrotehnična obrt
FR. SM
elektrotehnik
Gradišče štev. M
■
i	priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt
S	slav. občinstvu v mestu in na deželi za uva-
!	janje vsakovrstnih signalnih in varnost-
I	nih električnih naprav, kot hišnih zvon-
:	cev, budilk, telefonov i. t. d. Upcljujem in
1	preskušujem strelovode na njihovo odvodno
S	zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem
!	tudi instalacijo jakih tokov za moč in
S	luč. — Postregel bodem vestno in točno.
| Pokličite me, ako je VaS električni obrat moteni
■ 2139	Velespoštovanjem	(1)
j FR. SHX, domača elektrotehnična obrt Ljubljana
Gradišče štev. 17.
JOSIP STUPICA
fermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
Proda SC radi smrti gospodarja
z velikim dvoriščem in vrtom, pod
zelo ugodnimi pogoji na Poljanskem nasipu št. 14. Več se poizve na Poljanskem nasipu št. 12, S. nadstropje. 3665 3-1
Službe išče kot
3653 1-1
oskrbnik aii hišnik
v vrtnarstvu dobro izurjen samec z mnogimi dobrimi izpričevali. Govori 0ba deželna jezika. Naslov: Tomaž deležnik, Ločnica 12, p. Medvode.
dobro opremljena v velikem industrijskem kraju brez konkurence se proda radi bolezni pod ugodnimi pogoji. Več se poizve v upravništvu »Slovenca". 3691 1
pmpfBH&i
Zaloga sukna, platna, modnega in manufakfurnega blaga
FRANC S0UVAN SIN - LJUBLJANA
Mestni trg št. 22 in 23	,m
Manufakturna veletrgovina, » Narodno podjetje.
Največja zaloga
preprog. Popolna oprema za neveste
04763116
IZPELJ2IV2I mm
Izdajanje tekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa Glavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
rmtun«rn
3452 3-1
MENJHLNICNU DELNIŠKA DRUZBfl
1 M CBPTTO f OSREDNJA MENJALNICA: ' lllCIl^ U JK ^ DUNAJ I., 1VOLLZEILE 1.
Bfifluj. rr*tim> ♦ Bai,ei,> Karamca, Češka Lipa, Brno, Litomerlce, Moravski Zumberg, M o d l i ti q ■ U^iiivc. novi JlCIn, Plzoit, Praoa, Graben, in Praga, Mala stran, Liberce, Cvitava
Specialna trgovina :: finfli ročnih del ::
/f^m
Ljlabljana, Židovska :: ulica Stev. s ::
V
montiranje. predflskarl]a, famburiranje in pSisiranje
NHKUP IN PRODHJil
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
~ Zavarovanje proti izftiH pri žrebanjih sreCH in vredn. papirjev.
Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
$obno slikarska in plesKarsKa tvrdka =zr -
$peletič $ J^emšgar, JLjubljana, Rimska cesta 16
se priporoča slavnemu občinstvu 3a vse v to siroto spadajoča dela v JLjubljani f^a/^or tudi na debeli. Delo solidno.	- Cene primerne.
(9201

Kakor kaže, bo letošnja zima gorka ostala in led bo preiiieiD	zatorej
se obrnite hitro, dokler je še čas, na
i cest! š!. 20,
zastopnika T. Witt-a v Aadienu, tovarne
komnprBssrjea, aiaprsu sa hlajenje asioro« in sJrojso za iKtieloeasije
3692	^mdnesp l&tiu.	3-1
izdelov. kirurgič. in ortope-dičnih predmetov in bandaž
Ljubljana, Prešernova nI. 5
priporočata svojo veliko zalogo obvesll za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev irigatorjev, aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamuka. kakor tudi nogavic za krčne žile, kitne pasov«, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za tamoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk. Vse bandage se izdelujejo pod stroiim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Salvanični poniklo-valni zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.
3080 1
Slovenska tvrdka obuval
Naznanilo.
Čast nam je najvljudneje naznaniti, da smo poverili glavno zastopstvo za Ljubljano gospodu
Mate Štrkoviču, trgovcu v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 7
in prosimo, da se ob dani priliki vsakdo obrne na imenovanega gospoda.
Pripravljeni vedno tudi za direktna pojasnila bilježimo
3654	velespoštovanjem
temino zastopstvo »HnRer-Sa" v tata.

55®
Wolfova ulica 14
Wolfova ulica 14
priporoča sl. občinstvu svojo veliko zalogo za jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za tariste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše, dokolentce (gamašne) in vse v to stroko spadajoče potrebščine.
Maročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno izvršujejo v lastni 1133	delavnici, —^ Zahtevajte cenike.
J> / 4 C?/
3700
Tvrdka
»HiiTHMi|rin«MHM>tlHriHnt

vop! Sv. Fefia ceste
vopl Eeslieve ceste
—»■ B——■
« <k	m

1 S ~ K
S ^ S
S5 "9
a .
B »
_ .„ s- -i
£ „ e ra T * rs -as £
w X	" H .K
K m	Sl ss ni B S
1» 15	_ Ji JE
k.	S A
£ J '5 n -E
w jš & S »
SS -s S« B
bi Jb ■* a je
-M V 3 Vv
IA
S> O* RS
i V 9
1 m m ii
irntom.
icnflsm in
Zaloga vsakovrstnih pijač: šampanjca, konjaka, ruma, likerjev itd.
iovina m drobno In debelo.
Posebno fino olje, riž, kava, vsakovrstni čaj in drugi inozemski pridelki.
nfa na »elo fr, na Mino.
C/) <
N	05
^ n /> CD M«
§1 p „ S-
- i f " T5 —
S » < n &
MM g,	~
lf P
• >a
Točijo se posebno fina dolenjska, štajerska, istrska, avstrijska, francoska in italijanska vina liter od 48 v naprej.
Pivo od vseh pivovaren v zabojih po 25 steklenic se dostavlja prosto na dom.
Vsako blagohotno naročilo se pošlje franko na dom.
»	rvKnmzi rw	•m*znmam'-?>vmT*rv
^srednla banka čeških hranilni r ibtb:
Tei&ion S!. 12317.
= (Ustredni banka ceskyh sporitelen) mrrr
Vloge na knjli:ice in račun 4% in 4\\%. — Kupovanje in prodaja vrednosiulli paolvjev
Foiiružiiiea: Dillfl31., Mipplinserstrasse li
lisica: l„ ippliniersiiass!! n.
Uprava in Cuvalna zaloga brezplačno.
Posojila okrajem, mostom, oačinain in drugim javnim korporacijdm proti amortizaciji i;.i 4% iu i;pravuc pristojbine. Financiranje javnih 1451 podjetij. Emisija lastnih 4% bankovnih obligacij, katere uživajo pupilnrno sigurnost :ii se '..'ju vabili za v>akovrslne kavcije.
Del. kap. 7,000.000 K
Telegrami: ,Sporobanka'. Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst : Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije : in svete brezplačno :
m Edini ugoden nakup
! osfa
40 metrov cefira, barhenta, fJa-nelc. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
0. J. MM a brati
v Podebradih, Češko.
Naročil« takoj! - Priporočilo! Veleč, gospod V. J. Havličele a bratr, Potiebrady. Za-dnjo poBlljatev sem sprejel z veseljem In se ml je zelo dopadla Prosim, pošljite ml še 40 metrov ostankov a ...
Spoštovanjem V. V. Neustj a, Uhry, 16,11.
Nihče naj ne zamudi poskusiti Pasini-jevo
vino - pelinovec
ki je dišeče medicinalno vino krasnega okusa in vzbuja tek, krepi in da novih moči. Neštevilna priznanja. Zajamčeno pristen, iz najboljših tirolskih vin, in popolnoma odgovarja novemu vinskemu zakonu. Najvišja odlikovanja! Grand Prix in zlata svetinja v Parizu in Florenci. Naročila je nasloviti na izdelova-telja Fausto Paslni, Trident, Tirolsko ali pa na glavno zastopstvo za Ljub-ijano in 'Kranjsko: JANKO TRHUN.
Vino na pr
t/ kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, naj pošlje svoje sode na po-3348	stajo.	1
"v? " ™ ~~ " 1 " ~ " "
Spiritovi sodi
od finega špirita od 600 do 800 litrov in
vinski hrastovi sodi ss
zanesljivi, se dobijo po nizki ceni pri tvrdki
M. Rosner & Co., LJubljana
295 poleg Koslerjeve pivovarne, (i)
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
HiiiiiMiinniii Obstoji že nad 38 let. mimiimiiun
FV
na
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Vfoifove ui. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro lo najpošlunejšo postrežbo, prosi, da ss pri 2403 mročillli uvoll ozirati oa prvo domačo ivrdko. 26-1
MJ
St. 705 Robert Teschta „WHRHHHD'
kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni	1Z1*
in krogljami, teža t 3/, kg *v-1 uu	•
Pošilja se le po povzetju. — Ilustrovani ceniki o 1113	orožju zastonj in franko.	(1
Franc Dušek, orožarna, Opočno 89, Češko.
nevarnosti, rta so rana vsled onssnažbs prameni v talko ozdravljivo ln pokrita isto skrbno s preizkušeno obvezo.
Zc 10 let se jc izkazalo mečilno vlačilo mazilo, tako-zvano praSko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rnne. olajšuje vnetja in bolečine, hladi In pospešuje ;:aceljen|e. |ts" Razpošilln se vsak dan.
t pušlca VO vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 1 pu-šice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na ime Izdelka, iz-<lelova'el|a, ceno in varstveno znamko Prislno le po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20-1
3. FRAGHER, c. iii kr. tvorni
lekarna „Pri črnem orlu"
Prana, Mala strana, vogal Narudsva ulice št. 203,
Zaloge v iekaruab Hvstro-Ogrske.
S?

Srečno iu veselo novo leto 1910
želim vsem znancem, prijateljem in svojim cenjenim naročnikom.
*f>pter TVTatpliČ Prometna pisarna za prodajo in nakup zemljišč in ^ -ivi. jvvcticiiv posestev, plakaterni zavod in snaženje stanovanj
telefon 155. £jubljatia, Skofia ulica 10. ftlefon 155.
dšb cSh cSb dšh
Vsem svojim velecenj. odjemalcem, prijateljem in znancem želim prav iz srca
sreuie novo leto
zahvaljujoč sc najtopleje za dosedanje obilno zaupanje in proseč jih, da se mu ohrani enaka naklonjenost tudi v bodoče.	3674
Velespoštovanjem udani
\m Lnnrič, trgovec y Cerknici.
Veselo in srečno novo leto
želim vseui svojim odjemalcem in se jim iskreno zahvaljujem za dosedaj mi izkazano naklonjenost in prosim, da sc mi isto še za bodoče ohraniti blagovoli.
Z odličnim spoštovanjem
Hlojzij Korsika
3705
[0
O
Srečno in veselo
novo leto 1910
prečastiti duhovščini in prijateljem ter znancem vošči
Fr. Tome, pozlatar
Ljubljana, Streliška ulica 10
in se zahvaljuje ter priporoča za nadaljno naklonjenost.
3707
ncEBaDaEaDaanDaaaacEiBjHaHCiaiaoEiaciD
Srečno, veselo
novo leto 191®
želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih i v bodoče enakega zaupanja.
3635
ANTON CEBULJ
krojaški mojster
Jesenice, Gorenjsko.
HBaaciaDooannnnnciaBaBPnoncianacnoa
Ueselo, srečna m leto ini f
želi vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih nadaljne naklonjenosti in zaupanja. Velespoštovanjem 3710
tvrdka Matija Horvat
čevljarna, Sv. Petra cesta 30
♦ ♦
r1
m
IC™T) i
F

Združeni čevljarji
... v
želijo svojim cenjenim naročnikom in odjemalcem kakor tudi svojim članom
1
Zahvaljujemo sc za dosedanje zaupanje, ter prosimo za nadalnjo naklonjenost, -vfn-csn-i MT«yrran^,rrrrBrr

j=nx33K|jrcrTnni=i
CJ p
in sr
želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem in se najtopleje zahvaljuje za vso naklonjenost že tolikih let, proseč tudi nadalje najobilnejšega obiska. Velespošt.
Ivan Vidic, Ljubno (Gor.)
Čevljarski obrt lastnega izdelka Trgovina z mešanim blagom —
ČEVLJARSKA 0BRT
s
J © SIP BR6SKAR rocn ficoSt ,ajOP JEMAL KAR©L K@R^€LČ novoT€TOS€L-°.
ZAHVALJUJEVA S€ ZA POS€PAMJ€ ZAUPAMJ£ IM 5£ MAJTOPLEJE PRIPOROČAVA ZA MAPALJMG NAROČBE	3703
slovenske tvrdke
Posojianioe.
Kmetska posojilnica ijkuebffi:
lice, sprejema hranilne vloge In daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica
Miklošičeva cesta 8. — Glej inserat.
VialomtiA podporno druitvo, Kongresni tre 19 UdJGlllIiU dej inserat.
Razne fvrdke.
Jager Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. S.
KOllOIHDD ^ran'	porcelana in steklenine
Irtcin k nem Ari prva jugoslovanska tvor-JUS1P l\uaillCI I niča drož priporoča svoje izborile drož: (kvas).
Lekarna Trnkoczy
tovža
, zraven ro-
Mf»r8r»ir»rft»f T > trgovina s špec. b'agotn In iVlCMl>lUgei delikatesaml.Sv.Petra cesta
št. 37. in 42.
Obrtno pomožno društvo £Tni lrg
Pficfnu Filip, slikar za napise, črke ln (TllalUU Prešernova ui. 50.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
grbe,
7nfpr Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra cesta 21.
7nrpr Franc, trgovina z meš. blagom, manufak-L.VJ 1 CW turo, potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
7ihpr( največja zaloga čevljev domačega iz-11UCU delka, Prešernove ulice.
Tirnim lOROPfl^
Vsem velecenjenim gostom, prijateljem in znancem voščiva
veselo novo leto
ter sc zahvaljujeva za dosedanje izkazano zaupanje, proseč, da se nama ohrani v enaki meri tudi v bodoče.
Velespoštovanjem 3577
Anton in Terezija Tonelc. I ——^
\ Anta
HKHMMHHMn
E Srečno novo leto	1
|g voščim vsem svojim cenjenim	{5]
uaročnikoni, ter se priporočam	(fiO tudi za naprej za prav obilna
naročila. 3708	}■]
Z odličnim spoštovanjem	jH
Ivan Ramovš	m
čevljar, Selo pri Ljubljani.	®
m m m
D D II H
tinstiiiriisddddnniii]
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
S ^	B
□	Srečno novo leto g
□	o
§ vsem svojim častiiim odje- g § malcem, sorodnikom in pri- § §	jatcljem seli	§
g *ranc Silvester g
trgovec v Vipavi
□ □ □
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
□ □g
mmwtowm®w®mwm*mmm
» Srečno in veselo novo leto 1910 ■
B želi vsem cenjenim odjenialccm, H H prijateljem in znancem, proseč HI H jili i v bodoče enakega zaupanja ■
1 Franc Dolenz I
i a
IS
trgovina
Kranj in Škofja Loka
Bi^&HBiflHBUHM
Tvrdka Ivan Marchotti
trgovina z usnjeni na debelo in na drobno želi vsem svojim C, odjemalcem
veselo in srečno — novo leto —
in se še nadalje priporočam za obilno naklonjenost.Potrudil se bodem vsakega zadovoljiti z mojimi nizkimi cenami in dobrim blagom.	,.540
J/ Mih. Mihelič, ščetar
Ljubljana, Florijanska ulica želi vsem velecenj. odjemalcem
srečno novo leto
proseč jih enakega zanpanja tudi v bodoče.
	5544 l\		
	C=®=)|		
Veselo novo leto
vošči vsem velecenjenim nanrnikom, pi jatelj m in znancem, proseč jih i Dadaljne naklonjenosti velespožtovanjem
Franc Merhar
klepar? ki mojster na Tržaški oesti 2.
Dragotin Mafcc s
-- čevljarski mojster —
v Ljubljani, Radeckega cesta 2
želi vsem svojim častitim naročnikom prijateljem in znancem —
veselo novo leto
ter zagotavlja elegantno, trpežno, moderno delo in solidne cene —
ttttzttttt:
t
aloga mengeške pive v Ljubljani
želi vsem cenjenim odjemalcem 3542
veselo novo leto
in se najvljudneje priporoča za nadaljnjo obilo naklonjenost spoštovanjem
Anton Maver.
V
Andrej Marčan
— mesarija ln gostilna -
Rimska cesta Prešernova ul.
Zeli svoilm ccnj.goitom In odjemalcem, pri|atel]cm In znancem
veselo novo leto
proseC lili nadalnje naklonjenosti.

L T 3537


Rnton Petek, sobni slikar
Ljubljana,	Sv. Petra cesta
želi vsem cenjenim naročnikom
srečno novo leto
priporočujoč se za nadaljna veleč, naročila.
D
želim vsem znancem, prijateljem in x svojim cenj. naročnikom spoštovanjem
Peter Matelic
plakaterni zavod in snažonje stanovanj
Ljubljana, Skofja ulica Stev. ^
Telefona štev. 155.
S
Veselo novo leto
jeli vsem velecenjenim gostom 13 ljub liane in 3 debele ter se priporočam ja nadaljnji obisk, t'clespoštovanjtm
Anton tfalinšek
gostilničar„Pri Štajercu", žujine
£
UUUl
t
Alojzij Večaj
S5 tovarna pečii in lonfienili izdelkov v Ljubljani
se najtopleje zahvaljuje za vso doslej v tako obilni meri izkazano naklonjenost, proseč, da se mu ista ohrani tudi v bodoče ter vošči vsem velecenj. naročnikom, prijateljem in znancem
15 veselo novo leto
sssssssssasasH^I
aaamaaaaaaaaoaaaac
Veselo novo leto
u vošči iz srca vsem velecenjenim na- g S ročnikom, prijateljem in znancem 9
Jakob Mikolič
krojaški mojster, Novomesto. 3679
□^c^at^aaaaoaaaaaooac^^
Srečno in veselo novo leto 1910
želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih i v bodoče enakega zaupanja	3673
Fran Lovko, urar v Cerknici.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem želi
uaselo novo leto
Julij Klemene
Jagra dediči mesarna

1
I11W trri 'III l.l:^p^TVTrri]:T??jIE[IITPSl- ivvi •! 111M iife^jllJJfSAIl^iJJSigl.
VESELO novo LETO
V5EM CR5T, PRIJRTELJEM IU ODJEMALCEM, OBEMEM PR I5KRENR ZRHVRLR Z R OBILR VELECEhJENfl NflROClLfl
RNDREJ IN FRfiNJfl MEJRČ
VINSKA VELETRGOVINA V KOMENDI
S
M
II h II M n iMV-rai u w ■ hi u y
^ 0:
-dllliil-
Janez in Rna Kcšenina, mesarija
Sv. Jakoba nasip	(stanovanje Kolodvorska uliea 6)
—< želita vsem eenjenim odjemalcem »«>*
veselo novo leto
pripoloeujoea se blagohotni naklonjenosti tudi v bodoče.
0000==
želi vsem velecenj. gostom, prijateljem in znancem
ftsMti uri M"
srečno in veselo
nouo leto ^

ter se jim zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in jih prosi enakega zaupanja tudi v
bodoče. 3678
Mencinger
delikatesna trgovina Sv. Petra cesta 42 in 37
se toplo zahvaljuje vsem eenjenim odjemalcem za vse obilo izkazano zaupanje, ter se priporoča nadaljni naklonjenosti, želeč vsem	35%
C=©=3 CZ©=1
<J
veselo novo leto!
BSIiSlISddlllSSIlIlHSlli! 01
| Marija Ravnikar
i gostilna pri »Vlrantu"
m d ts ti
se najtopleje zahvaljuje vsem cenjenim gostom in prijateljem za obilno zaupanje, priporočujoč sc prav vljudno tudi za bodoče, ter vošči
i veselo novo leto!
[g	3566
SSOHlllltSlltSISHllllSISS]
11 1 1 II
i i
1
1
1
Peter Stepič
vlnotržec in posestnik v Zgor. taki, lastnik gostilne „Pri kroni" v LManl, Grodliče
želi vsem cenjenim svojim odjemalcem ter prijateljem
veselo nouo leto
zahvaljujoč sc za obilno izkazano zaupanje in priporočujoč se nadaljnji naklonjenosti.

1 m
D M
XXXXXXKXKXXKmK X	X
V Vsem svojim cenjenim naročni- u
X kom, prijateljem in znancem vošči ft iz dna srca 3676 jjjj
x srečno novo leto x
x
X X X
S
proseč jih i v bodoče dosedanjega zaupanja in naklonjenosti.
Oroslav Slapar, krojači mojster. LJabliana, Ravnikarjsva ulica 13.
Veselo in srečno
novo leto
vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem in se najvljudneje priporoča v nadaljna naročila.
Velespoštovanjem 3671
JOSIP STOPICA, jermenar
Kolodvorska ulica 24.
xxxxxxxxxxxxxxxx wm\
H Si II
m
VSEM CENJENIM NAROČNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIM
VESELO IN SREČNO NOVO LETO
IVAN OGRIN, STAVBNI PODJETNIK LJUBLJANA, KARLOVSSCA CISTA 5|l.
3549

Restavracija pri
Kolodvorska
„lli» lilll!"
ulica
Vsem velecenjenim gostom in odjemalcem, kakor vsem prijateljem in znancem želim
srečno in veselo novo leto
proseč tudi za nadaljno blagonaklonjenost.
Z velespoštovanjem
A. Seydl, restavraten



1
Veselo IlOVO letO želi ob zatonu starega leta vsem velecenjenim
odjemalcem, prijateljem in znancem, priporočajoč se nadaljnji blagonaklonjenosti in beleži velespoštovanjem
Makso Zalokar, drožarna, Kladezna ulica, Ljubljana.

zvz
3587
9'
i jfii
Vsem častitim obiskovalcem kavarne „Prešeren", kakor tudi prijateljem in znancem želim
veselo srečno novo leto
zahvaljujoč jih na naklonjenosti in se priporočam tudi nadalje z odličnim spoštovanjem
Karol Polajner
kavarnar
©Xb
UUUUilUUiimUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUU
n	3560 o

JOSIP PUH
polaganje parketov
LJUBLJANA
Gradaška ulica 20
se najtopleje zahvaljuje vsem velecenjenim naročnikom za vse obilo izkazano zaupanje ter se priporoča za obila nadaljnja naročila, želeč
K X
K
K K X X X X X'
Jernej Jelenič
gostilna ln jesiharna, Ljubljana, Stara pot štev. 1
želi vsem svo|lm velecenjenim gostom In odjemalcem
veselo novo leto
proseč jib 1 nadaljn-ega številnega obiska.
3522
X X X X X X X X X
.x
X
veselo novo leto!!! _
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
o o o
a
66 O
o o
U50JŠ Sl ¥5Efk 5TOJM C^STlTin F. MOSTOM, mUšTELMin IN ZNANCEM ¥ LKIBLMNI M m DEŽELI vo&crn sheCinio nam leto, proseč
MLJ^JE N/fltaOIUEI«OSTI. S Z SPO&TOVJNUEri
stepam P ^IM niHOLiC, umumm
0000000 KAVARNA »ILIRIJA". KOLOMORSKfl m.Kfl 0000000
Pri »Starem Tišlerfu", Kolodvorska ul.
Vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem želi
srečne, veselo novo leto
in se zahvaljuje sa dosedanji številni obisk ter se priporoča 3a nadaljnjo naklonjenost
S^nton de Schiava, gostilničar. 1
m^nnaHaaataBHiffiCHatBPNBaaiingBBBMHK
°0°
000 °o°
uoščita osem cenjenim gostom, prijateljem in znancem, kr se obenem zahoaljujeia za ofeitao doslej Izkazano zaupanje, priporoCujoCa se, da • ••• se jima isto ohrani tudi u bodoče • «•«
Josip in Ivanha Schrey
resiaaratfja mi gnanem kolodvoru u Ljubljani
0J
3572
0 o o o o o o o
o o o o o o o o o
o o
o
n
o
o o o

3639
f"
K« R. Kregar
trgovina z usnjem in črevljarskimi potrebščinami v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2 v palači „Assicurazioni Generali"
veselo novo leto
vsem cenjenim gg. trgovcem in črevljarskim mojstrom in se priporočam za nadaljnjo naklonjenost
GLUŠIČ & STARE *
Hi in plesHarsha Ms, Ljiiana, Floriianslia ulica Mi a
^ se zahvaljuje za dosedanje obilno zaupanje proseč i v bodoče enak": naklonjenosti, ter vošči Vsem velecenjenim naročnikom
m t
srečno novo teto I
želim vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem in se priporočam za enako zaupanje tudi v bodoče. Velespoštovanjcm
Alojzij Trink
mizarski mojster 3580
Ljubljana, Linhartova ulica 8.
Srečno novo leto
želi vsem svojim stalnim gostom in obiskovalcem sploh
i restavracija ,pri Zlati lisplij' i
priporočajoč se cenjeni na- ^^ klonjenosti tudi v bodoče. ^^
Leopold in Marija Tratnik
Vsem častitim gostom žeti
srečno novo leto 1910!
Ivan in Fani Stritar
kavarna nAustria". 3576
----											
-	-	r—		--	P	--	---				
o o o	□ Q O	o □ □	jo a	a°a		a D D	□ □ O	D □ a		o □ o	□ o □
											
Ueselo m srečno novo leto
želim vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem in se priporočam za enako zaupanje i v bodoče.
3568	VelespoStovonjem
Anton IRojina,
mizarski mojster v Wolfovi ulici.
K
1910 © © 1910
avarna 3*ua
se iskreno zahvaljuje vsem cenjenim obiskovalcem ter želi tem kakor sploh 3562 vsem prijateljem in znancem
veselo novo leto!
3 J1
Kavarna .Merkur' .
Ljubljana, Sv. Jakoba trg
sc iskreno zahvaljuje vsem p. n. cenjenim obiskovalcem, proseč jih tudi v bodoče enake naklonjenosti, ter vošči vsem
veselo novo leto!
Ob bližajočem se novem letu
k najprisrCnejše čestitke
r.Arvpnim r»hisUn\/alrAm mnio Hrit#_
cenjenim obiskovalcem moje briv-nice, osobito prečastiti duhovščini, proseč še nadaljnje naklonjenosti.
Velespoštovanjem 3511
Dav. Matkovič, brivec
nasproti stolne cerkve.
Alojzij Zorman
trgovina z moko in žitom v Ljubljani, Stari trg
se iskreno zahvaljuje vsem svojim cenjenim odjemalcem za obila naročila v minulem letu in prosi, da sc mu enako zaupanje ohrani tudi v novem letu, želeč vsem kakor tudi znancem in pri-teljem	3600
veselo novo leto!
Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem želim iskreno
Veselo novo leto
prose? jih i nadalje veleč, zaupanja.
Rlojzij Lenček, Ljubljana
kleparski mojster na Sv, Petra cesti

FRAN KHAM
trgovina delikates in špecerijskega blaga
Miklošičeva cesta štev. 10
vošči vsem svojim veleč, odjemalcem
veselo novo leto
zahvaljujoč se za dosedanje obilno zaupanje in priporočajoč se za nadaljnjo naklonjenost.	3531
oaaaaooaaaaanoo^^
"r
H. L. Kune, Ljubljana
čevljarski mojster Židovska ulica št. 4
želi vsem svojim častitim naročnikom, prijateljem in znancem ::
veselo novo leto
ter zagotavlja elegantno, trpežno, moderno delo in solidne cene. ::
Restavracija pri Novem svetu
Vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem voščiva
vesela novo leto!
Velespoštovanjem
Valentin in Antonija Mrak.
3547
Vsem p. n. ljubim gostom, prijateljem in znancem želiva
srečno in veselo novo leto!
ter se priporočava za nadaljni obisk hotela in restavracije „Zloyd"
tfarel in Terezija ?očivauni\
lastnika hotela „llot;da"
Sv. Petra cesta štev. 9.
3558
V
Srečno in veselo novo leto!
želi svojim cenjenim odjemalcem
Ivan Podlesnik ml.
v Ljubljani, Stari trg 10.

O
Ivan Flegar
gostilničar 5515
| Ljubljana, Zaloška cesta
se najvljudneje zahvaljuje vsem gj cenjenim gostom za dosedanje za-— upanje in vošči njim kakor tudi vsem prijateljem in znancem
srečno
NOVO LETO!
o
0 m
Ueselo, srečno novo leto 1910!
želi vsem svojim cenj.odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih nadaljne naklonjenosti in zaupanja. Velespoštovanjem 3582
L. Vilhar, urar
Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Veselo novo leto
N
želi vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem
Fr. P. Zajec
urar ln optični zavod, LJublja ra, Stari trg.
ter se priporoča za nadaljno blagohotno naklonjenost, 5585
Ueselo novo leto
želi vsem svojim velecenj. naročnikom, prijateljem in znancem in se najtopleje zahvaljuje za vso obilo naklonjenost, proseč tudi nadalje najštevilnejega obiska
Velespoštovanjem 3586
Fr. Zajec, brivski mojster,
Dunajska cesta 12.
.J

R. Lukič
konfekcijska trgovina
Pred škofijo 19
se najtopleje zahvaljuje za vse doslej v tako obilni meri izkazano zaupanje, priporočujoč se najtopleje za nadaljna naročila, ter želi vsem 3595
srečno novo leto!
s
3589
Veselo in srečno
novo leto
želiva vsem svojim velecenj. odjemalcem, prijateljem in znancem, pri-poročujoča se njih nadaljni naklonjenosti in zaupanju
Ivan in Ivana Zamljen
čevljarski mojster, Kongresni trg št 13.
Valentin Accetto
mestni zidarski mojster, Trnov-3591 ski pristan št. 14
želi vsem cenjenim naročnikom
veselo novo leto!
Štefan Bergant
Srečno in veselo
novo leto!
želi vsem svojim cenjenim naročnikom, priporočujoč se nadaljni naklonjenosti. Velespoštovanjem
Anton Presker
krojaški mojster, Sv. Petra cesta 14.
Srečno veselo novo leto
voščiva vsem svojim velecen. odjemalcem, znancem iu prijateljem, proseč jih tudi nadaljne naklonjenosti in zaupanja velesp.
Josip in Josipina Podkov
mesarija na Sv. Petra cesti št. 9 v hiši hotela »Lloijd«.
<Srečno in veselo
novo leto 1910
vošči vsem velecenj. inprečast. na -rocniRom, znancem in prijateljem
c7van <£engov
Ripar in izdelovafelj oltarjev JOjuBljana, cKolodvorsRa ulica.
restavraGija pri Črnem Orlu, Gosposka nL
želi vsem velecenjenim gostom, prijateljem in znancem
srečno novo leto
ter se jim zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost, proseč jih enakega zaupanja tudi v bodoče.
i Srečno no«o leto
m d m
m ®
m ii
želi vsem svojim velecenj. naročnikom, prijateljem in znancem in sc vljudno priporočani tudi v bodoče	3504
velespoštovanjem
Ivami Breskvar
kllnCav. mojster v Ljubljani, S?. Patra nasip li.
Veselo, zdravo in srečno
novo leto
želi vsem častitim gostom, prijateljem in znancem
rodbina Beličeva.
3502
•
9
9 •
9 *f
9
9 »
9®
t
Berfafe & Šober i
trgoolna Špecerijskega } In kolonialnega blaga •
Ljubljana, Cesarja Jožefa Iro •
vošči vsem svojim vele- t cenjenim odjemalcem •
srečno aiouo leto •

Srečno novo leto
želi vsem velecenjenim naročnikom
Knjigoveznica katol. tisk. društva
9
ter se priporoča v nadaljni •
•
3501 9
999
prav številni obisk in cenjena naročila
3533
>vecxvo \ti Veselo xvo9o\e\o\ »
v
^Jrati uv ^ojvpvaa »Suietv
utat Vtv ttao<ee
•a ^u^itA

J

Srečno novo leto
7e'lm t em p. n, od] malcem, prip reč' Joč se za naklon enest trdi v bodo e ter beležim vdsspojtovan em
I. Kostevc
mannfabt r.a ln modna trgovina Sv. Petra oesta
3528
H«
Vsem svojim velecenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želim
veselo novo leto! Jos. Globelnik, krojač
Radeckega cesta
m C
C)S?fee?io m veselo ?wvo teto
jjelim vsem svojim eenftnim od/etna/cem jnancem in Drl/atst/sm.
O^josipina Jančar
pskari/a, ejred škofijo
%
SJ
■		■
	Franc Juvan, nožar Ljubljana, Prešernova ul. se zahvaljuje za dosedanje obilo zaupanje s prošnjo, da sc mu izvoli ohraniti tudi v bodoče, ter vošči vsem cenj. naročnikom veselo novo leto!	m KJ
H		M
□
Srečno veselo novo I to
želim vsem svojim cenjenim gostom, proseč jih nadaljnje naklonjenosti
Kalan Ivan
restavrater pri „Levu"
Mar. Terezije cesta
J2
Veselo novo leto
vošči »sem cenjenim naročnikom, prijateljem ln znancem, zahvaljujoč se za obilno izkazano zaupanje, velespoštovaje
3". JBricelj, pleskar
2)una;ska cesta


Vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem inznaneem
srečno in Veselo novo leto
in se pr poročam tudi v prihodnje za enako naklonjenost, s spoštovanjem
Fpane deložnik
kPOjaSkl mojster, TfuL.an.jevQ ul. 2.
H
■v! • 2
om
t t

iS i i
'i
UUUUUUUUUUUUUUUUtlUilUUilUUUUUUUUUUl
u
Podpisana tvrdka si dovoljuje svojim p. n. odjemalcem ob nastopu novega leta izraziti svoja najudanejša voščila in se zahvaljuje obenem za doslej ji v tako obilni meri izkazano zaupanje, proseč, da se ji isto ohrani tudi v prihodnjem letu.
Velespoštovanjem
»o
s
BRATA EBERL
tovarna barv, lakov in firnežev, napisna slikarija, stavbena in pohištvena pleskarija
gg	hištvena pleskarija
aannannnnannnnnanaunnnnnnaunnuana
IDeselo nopo Ido
želi vsem soojim velecenjenim naročnikom, prijate" lj^m in znancem in se najtopleje zahvaljuje za vso cV.lo naklonjenost, proseč tu3i nadalje najšlevilnejega obiska.
Velespoštovanjem
Stanko Kelšin
brivski mojster, Kopitarjeva ulica
3526
a
Veselo, srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in gostom, prijateljem in znancem, zahvaljujoč se in proseč obenem, da se mi enako zaupanje ohrani tudi zanaprej.
Velespoštovanjem
Lovro Češnovar
gostilna in trgovina, Kolodvorska ulica
invaaaamnaut&aauamavncMamanan
0000000000000000000H00000000000000000000 0 0 0 0 0	Jm	0
0 \\V\n 0 0----Ifftl---0
0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 @
0 0 0
Teodor Kom, Ljubljana, Slomškova ul.
kleparsko podjetje in pokrivanje streh itd.
želi
veselo novo leto
velecenjenim naročnikom, zahvaljujoč sc za vsestransko obilno zaupanje in pri-poročujoč se prijazni naklonjenosti tudi v prihodnje.
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 — —'———"—---——- 0
0	§	@
0	*	0
000000000013000000000110000000000000000000
želi vsem velecenjenim stalnim gostom ter slavnemu občinstvu sploh, proseč jih, da mu ohranijo enako naklonjenost in zaupanje tudi v bodoče, in zagotavljajoč vedno najboljšo postrežbo.
Velespoštovanjem
Vsem veleQen]enim gostom želi
veselo novo leto udani Jožef Balon
gostilna pri „Fajmoštru"
3505
r-\ r
Ysem svojim odjemalcem želi
veselo novo leto
proseč jih i nadalje naklonjenosti
z vsem spoštovanjem
Julija Štor
trgovina s čevlii, Prešernova ulica
V 5573
W V*
Veselo nopo leto
želi vsem svojim velecenjenim naročnikom, prijate-Hcm in znancem, zahvaljujoč jih na dosedanjem 1«. £om zaupanju in jih presee, da m« ^J?™*0 zaupanje tudi v prihodnje, velesposlovanjem
Davorin Rot)šel^, fotograf
Kolodvorska ulica
3569
® • •
»
9 t
e
fi
® Msem p. n. naročnikom, odje- J
J malesm in gostom, prišateliem J | in znancem srečno in ueselo 5
0 ®
S
0
§
e
© 4»
OMHHIMIMII
!! i1910
e«®®*®®®®*®®®®*
m Mia Zafec j
oinotržec
Spodnja Šiška
§
3583
4>	f.
t	Vsem cenjenim p. n. odjemalcem sodavice, pokalic, ogljen-	£
jp	Ceve kisline itd.	j>
|	veselo novo leto	f
|	I. kranjska tovarna mineralnih voda,	$
t	sodavice in brezalkoholnih pijač	$
$	reg. zadruga 2 omejenim poroštvom	^
...	• 4 ■ • • v
Vsem cenjenim gostom ,fi °djemaleem, prijateljem in
znaneem želim
srečno in veselo novo iito
proseč za nadaljno blagonakloftjenost.
Avguštin Zajee, restavratet*
Ljubljana, Sodniška uliea
3584
A. STflCUL vo!či Vsem svojim velecenjenim odjemalcem
veselo novo leto
zahvaljujoč se vsem za dosedanje zaupanje
trgovina z delikatesami in špecerijskim blagom
LJUBLJANA
Selenburgova ulica št, 6
Veselo novo leto
*	• • ________—h, rimi m nrit
3599
icli vsem cenjen m svoj m odjemalcem m se jim toolo lah a Huje 3a vSo cb.lo naklonjenost, h se mu je	>ala v m nulem letu. ^ ter
pr.SU da mu ohranijo eiako zaupanje tudi v bedeče, ugotavljajoč vsestransko soidno po-Strsjbo. Velespoštovanjem
T;!cr ^ter k, modno trgov'na, S*ar' ir9
Kauarna Leon
Vsem cenjenim gostom, kakor tudi prijateljem in znancem želita
veselo novo leto
Leon in Fani Pogačnik.
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, priporoCujoC in zahvaljujoč se za naklo-njenost.Velespoštovanjem
0. fleriot
Anjleslo sidišče um


Josip Kastelic &SLRS
nikoo trg Steo. 4, zahualjuje se »sem cenjenim naročnikom, posebno preCastlti duhooSCini, za dosedanio naklonjenost In zaupanje, proseč, da se mu ohrani isto I o prihodnje, fn ooSCI tem, :: kakor tudi osem znancem in prijateljem ::
srečno in veselo nouo leto!


■ '.' j
35251

Veselo novo leto
3sli vsem svojim velecenjenim odjemalcem 03iroma obiskovalcem, t^a/^or tudi vsem prijateljem in 3nancem, 3ahvaljujoč jih 30r doslej obilno i3^a3ano 3$upanje ter proseč jih. da se ohrani isto tudi v bodoče.
J^a^ob Zala^nik
pe\arija, slaščičarna in Kavarna
°0°0 nunu
0°0° o°o° 0°0° o°o° o°o° 0°0°
unun OuOu
t
J Srečno in veselo novo leto J
vsem cenj. gospodom odjemalcem, prijateljem o in znancem želi o
j Jos. Zidar v Ljubljani j

Franc Zoreč, trgovec
Sv. Petra cesta 21
Podružnica: Sv. Martina cesta 23
Srečno novo leto
želi prečastiti duhovščini ter sploh vsem cenjenim naročnikom, kakor tudi prijateljem in znancem, zahvaljujoč se za obilo doslej izkazano zaupanje in proseč, da se ohrani isto v enaki meri i v bodoče.
Dragotin Hrovat
izdelovalec altarjev, podob itd. v Stobu pri Domžalah.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □
□ □ □ □ □ □ □
3638
0°0° 0°0° 0°0° o°o° 0°0° 0°0° 0°0° o°o°
uouo
mooononrsHE
l!
sc najtopleje zahvaljuje za dosedaj mu izkazano obilo zaupanje, proseč, da se mu ohrani isto v dosedanji meri tudi v novem letu, in vošči vsem cenjenim odjemalcem in znancem
veselo in srečno novo leto.

363tj
FRRMC GRRDiSflR
kleparski mojster
Ljubljana, Gradišče št. 10
se iskreno zahvaljuje za vsa obila naročila, s katerimi so ga počastili velecenjeni naročniki v minulem letu, proseč jih enake naklonjenosti tudi v bodoče, in želi vsem
1
\>ese!o; srečno novo leto
j=CT3CT|jj|rlI'KKll=j-
U3 8
rmrmi
XiKX^XXXXXXXX2'š!XXX
M t
lekarna pri Mariji Pomagaj
□ □ □ □
n □
□ □ □
□	Ljubljana, Resljeva cesta □
§ želi vsem cenj. odjemalcem §
§ veselo novo leto g
□	proseč jih nadaljnje naklonje- □
□	nosti.	□
□
□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o e€>€>e€>t>f>£>€>i>€>€>£>i>t>$£>e>£>g>£>i>i>e
X X X X X X X X X
Karol Lipovsek
::: sobni slikar :::
Ljubljana, Kongresni trg
želi vsem p. n. naročnikom, prijateljem in znancem :::
veselo novo leto
3535
X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxx
I
Srečno
not>o
leto
i

vsem prijateljem in znancem ter svojim častitim naročnikom iz< rel^a IvrčUja
Jernej l^al|ot>ec
umetno in stavbena hleparslvo vodna Mlada iti
zahvaljujoč za vsestransko zaupanje, ki se jej jc v tako obilni meri izkazovalo v minulem letu, in priporočujoč se za bodoče.	3514
3559
Silil! drevored Sf. Petra cesta 85
Ivan in Berta Počivalnik
mesarija in gostilna
želita svojim cenj. gostom in odjemal-— cem, prijateljem in znancem —
veselo novo leto
proseč jih nadaljne naklonjenosti —
Bi		lil
	Srečno novo leto želi vsem svojim veleč, naročnikom, prijateljem in znancem in sc vljudno prip oroča udi v bodoče velespošl. Josip Rebek ključavničarski mojster Ljubljana, Ribja ulica.	r- s
H		B
Veselo novo leto!
želi
3536
J. Ložar, krojaški mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
C


Vsem svojim cenjenim od je- & malcem, prijateljem in znancem želim tem potom
veselo in srečno novo leto!
2 odllinim spoitouanjem 3529
M'lK° tfrapef, urar
Ljubljana, Jurčičev trg, štev. 3.
Vsem svojim cenjenim obiskovalcem, prijateljem in znancem želim prav 3506
veselo in srečno
novo leto!
Tomaž in Metka Bizilj
gostilna pri ..Kolovratarju".
V=
Aleksander Gotzl g
kipar in pozlatar	O
v Ljubljani, Wolfova ulica 8 S
vošči vsem svojim cenjenim naročnikom
veselo nouo leto!
Obenem se zahvaljuje za dosedanje obilo zaupanje in prosi i v bodoče blagohotne naklonjenosti.	3517
3
Vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem voščiva
flllll llfl Illl
in se zahvaljujeva za dosedanje obilno zaupanje, proseč, da se nama ohrani isto tudi v bodoče.
Velcspoštovanjem 3508
Josip in Rozalim Cotlč
gostilna „Pri kamnarju", Zaloška ccsta.
Prva mizarsHa zadruga
St. vid nad Ljubljana
želi vsem vcleccnj. naročnikom
srečno
novo leto
ter se priporoča za nadaljnja obilna naročila, zagotavljajoč vsestransko solidno postrežbo po najnižjih ccnah.
3548
<!l ^
Podružnice
Splfet, Celovec,
Serafevo, Trst
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica 2
priporoča prome3e: na kreditna srečke a K 24'—, žreb. 3/1, gl. dob. K 300.000; srečke za uravnavo Donave a K 12'—, žreb. 3/1, al. dob. K 140000; ljubljanske srečko a K 8-, žreb. 3/1, gl. dob. K 50'000; 3% zem. kred. srečke a K 8'/s, žreb. 5/1, gl. dob. K 100.000.
Vse 4 promese skupno le 47 kron.
Delniška giavnUca Ki
s	jisr
m
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje po čistih

Podružnice
Splfet, Celovec, Serafevo, Trst
. Rezervni zaklad -K 350.000.
ffajboijšeffs) Jflavirje
meje luai na aeina piacna orez za-
jRlfonz Škeznik
[amcrik. sistema) iz prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najccneje tudi na delna plačila brez za-datja edino le narod, tvrdka učitelj Glasb. Matice, strokovnjak in zapriseženi
izvedenec dež.
sodišča v Ljubljani, Gradišče št. 11. Opozarjam zlasti uablagoglas-nostin trpežnost
imizl-liBitzinanovIh
pianinov. Velika najrazno-vrstnejša Izbira.
Uooilna zamenjava. iO letna jamstvo.
3668
prvo četrt ure in drugo pet minut oddaljeno od postaje Markovac, železnice Trst-Buje v okraju piranskem v slovenskem delu Istre, ste pod ugodnimi pogoji na prodaj. — Kapitanija obsega nad 250 oralov, ima dve hiši (gosposko in lunelsko) veliki hlev in še posebno gospodarsko poslopje; čisti katastralni dohodek nad 1273 K. — Mazurija obsega blizu 100 oralov zemljišč najboljše kvalitete, ima dve hiši (gosposko in kmetsko), veliki hlev iu veliko klet pripravno za vinsko trgovino; čisti katastralni dohodek nad 644 K. — Natančne poizvedbe pri gosp. Edvardu Dolencu, veleposestniku v Orehku pri Prestraneku, ali pri gosp. dr. Mateju Preinerju, odvetniku v Trstu, ali pri Posojil-3624	niči v Voloskem.	3-t

iz hrastovega lesa, krasni izdelek tovarne špirita, zelo močne in trpežne, deloma popolnoma nove, deloma enkrat rabljene po 300, 350, 3 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše priporočljive, tkST odda po prav nizkih solidnih cenah tvrdka 3320 20 1
■m. 1. Hartitiamu nasl.
»g. Tomažič
Lfiililpfia, filarije Terezije cesta
s posebno izbrano in izvrstno vsebino v vseh strokah kmetijstva in gospodarstva. Nobeden kmetovalec naj ne | bo brez tega praktičnega koledarja, | kateri mu bo povsod dober svetovalec. Knjiga je v žepni obliki, vezana v močno usnjeno imitacijo in velja brez poštnine K 1*60, s poštnino K r80.	3608
Pri 10 Iztlsov se da jednsga za nameček.
Naroča se pri
Iv. Bcrnaču, Ljubljana.
Znesek se naj pošlje naprej.
v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: jernejeva ulica 231.
Haročižo ss sprejemajo v obeh skladiščili in tudi u Liu&ijani, Dunajska cesta 32,
Telefon št. 165.	MMUEL fHEHLIH	Telefon št. 165.
3340 lastnik Surdlkz laorenEIE S Domicelj, žitna trgaalna. 3-1
st®«.9 pvui«« * Babaasi
posreduje brezplačno pri predaji
, svojih udov. Cena je nizka. Vino Villdl jG bdej rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 t)
Na zahtev strovani
o pošljem svoj ilu-cenik zastonj in franko. :::
Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno po-hištvo in deščic (parket)	::
^•f^l/O različne vrste od priprostega do i SLP	najfinejšega izdelka, naslonjače
gugalnike, pisalne fotelje, obešalnike, mize v vsaki velikosti, vrtne stole, stole za gla-sovir i. t. d. Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po najnižjih cenah.)
Ivan Bahovec
1971 (i)	tovarnar na Duplici p. Kamnik.
		
	T01PL-O*	
3207	flLMI	
	CETL0M	
	OU	
		
Kronično zaprtje,
oslabljenje črev, motenje v jetrih in žolču, v cirkulaciji krvi, v trebušnih organih kakor tudi zlato žilo, preobilost in razne ženske bolezni ozdravi gotovo in brez bolečin nova in najbolj močna grenka voda
„^oravia"
v Sokolnici pri Brnu
Dobiva se v vseh lekarnah in večjih špe-3243	cerijskih trgovinah.
Glavna zaloga za Kranjsko: a. Savabon, Ljubljana
č&tini/u. v x/krru*ri/to JVaten velijo <%ot>ro. po coni in n&nosl/ioo-polomili ruy so ol>m*y*
r$iiiu)n™i/G7ietežx<A
v J)'u&Quni ttolo&vorsk* uhc*2G. "i&aAovrsfats Ciyiisjii2tt dtjb M brčyilU&Wl
&&	.XV--:-; ; .,■<■'.; V'. .	i;]	'^^v j.	v.-O .--v
omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov d c n a r, ne da bi se njih obrestovanjc prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in liicnicc
Prelat K. Kalan
predscdniK.
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.

Ponudimo vsako poljubno množinoi
480
Zarezane strešnike (prve vrste) JgSSSSSU.
zidarsko strojna opeko, P®rtland» cement, peči, štedilnike, šamotne plošče
——a**™lw——— 8—-----» " " : i j
Ba ta Cla

F. P. IIIIIC & Komp. Ljubljana.
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
aaaaaaaaaaaaa
■	dihi
■
■■■■**a"CB-BB"B""""»IISaiiaBB«ll!OB)BBK»BBKnBTBED
3694
udano vabi
Skupna rezervajfflepom 1008
f- - hi stotrMesettisožkron. ^
»pravno premoženje sklepom 1908 čez žar tri milijone šesistotlsoč kron. -aa
w
m na vesel
ki se prši
ob sodeSouaupi
Kakor vsako leto, tako se tudi letos hoče ravnateljstvo hotela „UNION" potruditi, da preskrbi slavnemu občinstvu res prijetno razvedrilo v zadnjih urah starega leta in to ne samo z bogatim sporedom Silvestrovega večera, ampak tudi po izborni kuhinji in kleti. — V nadeji, da slavno občinstvo v najobilnejšem številu počasti zanimivi Silvestrov večer v „UNIONU", beleži
iiiiiiiiiiiiiiiiiii z odličnim spoštovanjem
čez 600.
13	0
	4
antnaBenanaenaisi 18 W «
f1
■ BngBBBCIBnailiSIBSiaBBBBBBBBnB

Velika, stara, renomirana, dobro idoča
jaška
sc proda radi bolezni imejitelja iz proste roke. Obrt je že več kot 25 let stara ter širom slovenskih dežel dobroznana. Ponudnik mora biti zmožen del kupnine v znesku 6—10.000 K takoj položiti, za ostanek bi bila merod?,jna pogodba. Ponudniki naj se priglase do 3. januarja 1910 pod šifro: „6000 do 10000" poste restante, Ljubljana, glavna pošta z natančnim naslovom.
registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15. nasproti nunske cerkve oljrsstuja hranilne vloge po
3
t. j. K Ul5 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se
obrestovanje pretrgalo.
Ima domače hranilnike.
tirate Mre od 8. do 12 dopoldne ln od l do e. popoldne.
Tekoči račun v ilvstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418
Račun poštne hranilnice štev. 48086.	Telefon štev. 135.
h
• •
JVIanja Sattner ::
£'ubliana, ^Dunajska eesta 10, II. stop., II. nadstr. (JVledijatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
i izdelovi
i
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilne burze, stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in bal cla h i ne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov
^_ tudi zadovoljno prevzame._
52
so najboiji!
2994 12
-1 ua kurivu
fo so največji
losli istem.
ije se Mni
F« L«
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
= Edina prodaja za Kranjsko:
lilljli
Znamka F. L.
a, Prešernove ul. i Znamkf-L-p-



Zasebniki i Trgovci Krošnjam I
naj ne zamude ugodne prilike za naročbo
naravnost iz tkaSnice!
1884 Posebna ponudba: 12-1
40 met oksforda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno Dar< eno le K 15*40.
4U met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18-40. 1 kos 15U/2U0 cm rjuh, zajamCeno platno, brez konkurence, za le K 2'25. BrisaJe 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-roboin K 1 -25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar razaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se nc zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. — Obrne naj se vsak na
Julija Miillerja Ualnico, Herat. toesN:, Cesto.
Za Božič! Krasna m
prstanov, uhanov, zlatih in srebrnih verižic, ur, očal i. t. d.
BInso prve vrste, sj Solidna postrežbi Hfljhtžje cene. -
Fotografski umetni zavod
Ljubljana, Sodnlfske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini._

IM
195 52-1
c. in kr, dvorna založnika
Dunaj I. Franz-losefs-Kai 15 in 17
priporočata
Lud. Cerne
juvelir, trgovec z urami in očali ter zapriseženi sodnijski cenilec.
Lancaster od K 26'—, Flobert-puške od K 8-50, pištole od K 2'—, samokresi od K5-— :: Popravila ceno. — Ilustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno štev. 77
1631	Češko.	32
Priporoča sc:
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1'20 K naprej, restavracija v hiši.
Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.
Kdor je siv, izgleda star.
Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „Iramcrjung", mdečk. rnjavc in črne bane.
Barva takoj in trpežno, i kart. K -l' — . ?. Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica KI--. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni, tdino pristni iz kem. laboratorija
FB. VITEK & Co. PHflGfl. io.ii
fitek-ov .JmmerjiMfl" Vitek-ov Jmmerjiina"
Pred uporabo.
Po uporabi
Zahtevajte leVitkove izdelke in odklanj. odločno vse drugo. Dobi se pri: Ant. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana.
Zobozdraunika Schuieigerja Se zboljšana ustna oarJa
povzroči prijeten hladilen okus v ustih, uniči nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadilcih, ;e nenadomestlj vo sredstvo zoper zobobol, ker s tinkturo brez primesi vode napojena bata v bolni zob vložena takoj omili bolečino.	:-:
Tacitol 2759 1
ne bi smela nobena hiša pogrešali!
Podrobneja navodila daje popis, ki je vsaki steklenici pridejan.
Cena steklenici je 1 K 60 vin.
Dobi se v lekarnah gospodov: Bohinc, Piccoli, Sušnik, Trnk6czy; pri drogistu g. Kancu in vseh večjih prodajalnah.
Naročila od 4 steklenic dalje se razpošiljajo poštnine prosto.
• •
iiipii-iifise
(pisalne stroje) model X. In XI.
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr.
ki so izredno praktične ::	za porabo.	::
Prospekte zastonj in poštnine prosto.
Slot>enci, pozor!
pri nakupovanju x>encex>.
£jubljana, pustni trg n
priporoča največjo zalogo krasnih
In frakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. ::
- Gene brez konkurence! -
najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
BREMENU NEW-¥0RK::
3 cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofle. :: :: .- Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. --------
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886 —58
Edvad Tavčar-Ja,«Eoiesi™$kih uiicait a. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja sc tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna iti solidna.
Potnikom namenjenim v zapndne države kakor: Colorado, A\cxiko, California, Ariona Utah, VVtjorning, Nevada, Oregon, in VVashlngton, nudi na£e društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu sc dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Bucnos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Ceno posteljno perje.
I kg sivega skubljenega perja K 2. polbeleaa K ?80l belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg uad^Jje poštnine prosto.
Dovršene postelje SSftTKfe
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali ---------- ----------- u'-— ' pernica vel. 180X116
rumenega inlet-nankihg-blaga. 1 cm z 2 blazinama, velikost"80X58, napolnjena z jnl.„ lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom
■•r' — ............. r"")"'" " 1 " |'uipuiiuui	o uuiium
K 21; posamezne pernice K 12, 11, 16; vzglavnica K 4 K 350, K 1. Pernice I80xl10cm velike K 15, 18, 20: vzglavnica 90X70 ali 80X80 cm K 4'50, 5--, 5 50. Spod. pernica Iz gradla 180X116 cm K 13" -. 15-- razpoSII|a proti povzetju poStn. prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenlcl št. 1010. Ceškl les.
Za neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah, prevlekah In vsem drugem r 716 posteljnem blagu zastonj In pošt. prosto. 52—1
io
S
o
v umen na
ima na prodaj mnogo ^ tiso S ti3 najizbornejšega
med tem nekai sladkega 3 la „PROSEKflR". - na željo se slnži z ozorci.
Več vrst sodov ima naprodaj R. REPIC,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
Perje za postelje in puh
3C92 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
4BSR Najcenejše WBB>
DE1HE 1» SOLNČHIHE
3436 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini —
JOSIP VIDMAR
v Ljubljani
MotO. Stari trs St. 4. Prešernove ulice 11 i
- Popravila točno in ceno. -
2048 1
najboljšega sistema,
oforje
mline in stiskalnice
za grozdje in sadje.
Železne blagajne,
stmbmv potrebščine
druv/o° lelejnino ::
Jr.Stupica
dobavlja po najnižjih cenah slovenska veletrgovina Z Žclcznino ® £iubljani, jYlarije Herezije cesta štev. I.
.»7J.P--Alf.
n—m ■imm 1i m iremar?• zsms-meKk^sseiMBaaie
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, gllcerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTR/\'» in ..SOLNCE", posebno pa milo v prid „dnižbe~ sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt23
paro-torana m milo. surovi margarin, kristalno ŽT~a „ moderne ken,ije zat0 ncprckosljivo b,a9a-----
r sodo in stearinske sveže == ^alvccje Im najstarejše slovensko podjetje?
v«
Častiti duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSEOR" Jn f!SUPERIOR".
<£®b
: Najcenejša vožnja v Ameriko.
t-H
M
W
a
oblastveno koncesljonJ-rana potovalna pisarna
za
v Lj ubij fin!, Kolodvorske ulice štev. 41 bi n i	m sa n 3143 92-t m ss ^
ffrinTrrnrmmrramfiiinTiii »MiiiiMi« himmmiiiimi i ihiiiiii —iihhmhi—iiiiiiiiiiii nibiiiimjg|_j p »^v^itrrnmiPamf^immmsaamamatSm Sna! mbciawuiS2isBaiaMilii
^aiat.-jKM uam b I s si . : S
ukb v
Najcenejša vožnja v Hmeriko.
S
!
S
i
H
i
s'
tst
i
a
r
a
i
a
g
i !
£3
S
i
a
r
a
r
a

Ustanovljena 1847.
Touori
* v
Ostanovljeira	JJ
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. sbi 52-1 Najsolldnejše blago.
'rs
RS
<
a rS
rs
D
s n s K u a B	......n stbhs
te
s
si
Hugusta
Dzraalsfta cesta 5i. 13 poleg „Flgoucar
se priporoma prefasBH dataovfičlnl tn cerkvenim predrtofniStvom kakor p. n. občinstvu in prevzet)« tn solidno izvršite* vsakovrstnega
umetnega steklarstva la slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni ornta-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52 -1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
8prlčevala mnogih dovršenih dol »o na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
BiRfllh
oaistarca
flvg. Drelse v
« a
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana. Priporoča k »lavnemu občinstvu ln prečastiti duhovSčtnl t naročila na
štedilna ognjiSCa in peči
preprost* ta najfinejše, Izvrtene t pollubnlh modernih barvah In vzorcih najbolj itrokovnjaSki, solidno in trpežno po na|nlž)lh cenah. ZupnlSčem, samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago-
.......
1 " S • mM mm^M
m^mMf'

mm^Bm
„ _ .........
•• I
S13 3
? Isstnem zadružnem trn
""""" i-----A-------- »
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
E ■ 8 »
e Dunajski cesti liti 13
je Imela koncem leta 1903 denarnega prometa nad S 71,417.344*75
esreslije hranilne vloge po 411»
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje poso-yjilnica sama za vložnike.
Spinu M temi! Tinti na M Rimi i ztbzi s imii pmflra Ii |!H Mfft o3 U? tlfl! fla Hat Jtffi.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27
Upravno premoženje............K 17,519.983-93
Fosojuje na seinljiSča po 5'/«°/o * 1Vj*/o «a amortizacijo ali pa po 61/«9/« brez amortizacije; na menice po 6»/>
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi naf.il gledo amortlzcvanja dolga.
URADNE URE s vsaki dan od 8. —12. in od 3.- 4. Izven nedelj
114	in praznikov.	52—1

hM

m
z modernimi, velikimi brzoparniki I2
LipbUsm ln ^i^rpsa ? Suw-forSi in is ? Boston.
je proga
Na naSih parnikih «Finland», «Kroonland>, »Vedcrland«, <Zeeiand», .Lopland*, .Menomi-ca", .Maniton*. .GotlUand', .Mnrquette* in •Samland*, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New~ Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežb« ln spalnice ponovem urejene v liajite za 2, 4 in 6 oseb, ra vsskega potnika emineut-nega pomena ln traja vožnja 7 dni.
Odlioil iz Ljoliijaiie mk torsK popoiiiaiL
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec voinjo Cea Kanado, katera pa je iždatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v LJubljani, Kolodvorske ulice odslej št 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tiSlerju. 188 (52—1)
9
VODOVODI
kanalizacije, kopališča
(2) g
HaCrtS to tzvršlteu k pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri delo.
Delniška družba adruienili plvowaren Zaleo in Laško ppftjpoiHičsi »V«*^® "ISBltoOa^MLO plTO.
Specialiteta: ^Salvdop" (črno pivo a !a monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
■ ■ ■----PeSUjaive na dom sprejema rešiarfaief ,,N«rodfi«gK	g, nržišaliu (Telefon ši. 82.) ---------------------


24
Zaloga skoro v vseh lekarnah.
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-žclezni sirup.
Ta |e že 40 let uveden, zdravniško preizkušen ln priporočen. Izborno redstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo ln reditev posebno pri slabotnih otrocih. Cena steklenici K 2 50. po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
fS.o _____, .
<l(g'JUUUSi<ERBABNY WIEN '65.
car Edino izdelovanje in glavna razpošiijatev: Dr. Helmannoro lekarna (flemadmilev naslednik) „zur Barmlierzigkeir, Dunal. Vll.fi, Kalserstrosse 33-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu, Volšperku ln Andrljeveču.
Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
Že 35 let uvedeno in najbolje preizkušeno, boli lajSa-joče mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici K 1'70, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. 2935 16—1

KaresfflossSfii izsfielki iz marmorja z a czrkvms in pohištvene opraoe, spes-miniti iz marmorja, granita ali sije-nita, apno žiuo in ngašeno se dobi pri
.U
Izdelovanje umetnega kamenja: cevi za kanale in vodovode, stopnice, mozaične in hidravlične metallique-plošče za tlakove v raznih vzorcih, podboji, nagrobni spomeniki in okvirji, postamenti, balustrade, orna-menti, fasade; naprava železno - betonskih stropov, mostov in načrte zanje po inženirju-979	strokovnjaku.
:: Ljubljana:: Koloduorsba
ulica
••• I ••• 01
Betonsko podjetje
Tvornica umetnega kajenja in marmorja
cssfa štev. 73. FlHIalka na Pešat*, p. Dol uri Ljubljani. I
Nikomur še ni bilo žal, kdor je poskusil prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralyt-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko stebrov in celih sten v cerkvah, vilah, prodajalnah itd.; najpopolnejše nadomestilo naravnega marmorja. Opozarjamo na pat. Ceolitne plošče, krasno, a ceno nadomestilo glazi-ranih porcelanskih plošč za obkladanje sten v kopalnih sobah, kuhinjah, za mizne plošče, podoknice (Fensterbanke), za zunanje dežju izpostavljene stene itd. Terrazzo-tlakovi; Ksilolith (kamenoles) je izmej najmodernejših tlakov: tiha hoja, topel, brez špranj, higi-jeničen, nezgorljiv, v raznih barvah, lepši in trpežnejši nego parket.
•1»
m
1
5REČNO NOVO LETO 1910!
*	ŽELI VSEH SVOJIH CENJ. ODJEflflLCEn, * PRUflTELJEn IN ZNflNCEH, PRIPOROČAJOČ
*	IN ZAHVALJUJOČ SE Zfl NAKLONJENOST *
JOSIP OLV1F, TKQOVEQ Z OBLEKO - LJUBLJ/lN/i, ST/1KI TRQ - ^
izdelane posteiie i^M^feis:
nc. Pcralca ali blazina 180 cm dolga, 116 cm široka K to--, 12" . 15 —, in 18" ; 2 metra T dolga, 110 cm Široka K 13" -.15- 18--. *!•—•
_Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3-, 3 50
in 4 —; 90 cm dola, 70 cm širok K 1 50 in S-50. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci lz žime za eno posteljo K 27- , boljši K 33' -. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. - Zameuja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov 3034 6—i BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910 pri Plznu, Češko.
sa:
m
IVAN PENGOV \
podolmr, izdelovatelj oltarjev. Itd.,
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&eka, Kolodvorske ulice fit. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku ' i pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, r kakor se ie dosedaj.	3438 52—7 ,
M. F	. Schaffer
	
*	nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih 3281 Calmiiaknuih nsdil
	
fH	aailllllflVIll pili (Hašeli laiSsiočm, sloz razhraiaiočih)
	lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po povzetju. :-: j
®	
OZO HI
» «3
Sivv
if

Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst kakor tudi damskih jop, kolerjev, mufov.
V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kotu-hovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah.
I IlfHlFIf Liubliana»
J. VMIIL1I, Sv. Petra cesta štev. 21
HNGLEŠKO SKLHDIŠČE OBLEK prodaja
w«rsiflli iniionhvro konfekcijo za gospode in UMStili lullBIIIlIi B d me pod tovarniško ce o
O« Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5
Konc
Zajamčeno po 5 minutah, brez učenja zna vsakdo najtežje umetniške komade, kakor overture, opere, valčke, koračnice, pesmi itd. na ta glasovir igrati. Mogoče ga je postaviti v vsak prostor brez obratnih stroškov.
P. n. duhovniki, učitelji, uradniki, predvsem taki, kateri so na deželi ter umetniškim izvajanjem in predstavam izključeni, je najtoplejše priporočati, kajti godba povzroča veselje, olajša življenje, krepča um in nudi izvrstno zabavo.
Na zahtevo ceniki zastonj, tudi si lahko vsakdo osebno ogleda vse pri	3386 (1)
SIMONO KMETETZO, Liuhliana. Kolodvorska ulica Z6.
Dabauifel! godbenih avtomatov, električnih glasoulrjeu, orkestrlonou Itd.
S	Delniški kapital 120,000.000 K	Rezervni zaklad 66,000.000 K
|	Podružnic a^^JBr^o« k p- p p i v i I.
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt |
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev« 9.
Sprejemlje vloge na obrestovani« v tekočem računu,
na gtro»račun in proti hranilnim knjižicam, zdaja obrestujoče se blagajniške liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna po. sojila, oarinska posojilo, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskoinptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, zdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzeuiska in inozemska tržišča.
kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, služ» bene kavcije in vadije za udeležbo pri di ažbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev,
»varuje srečke in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje In blago ter sprejema borzna naročila za tu- in Inozemske borze,
priskrbi^ za svoje naročnike trgovske informaoije v tu-in inozemstvu itd. itd. itd.
1912 12
Centrala na Dunaji.
Podružnice: Bolcan, Bregencn, Brno, Fcldklrch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovlca, Olomuc, Opava,
Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.