Poštnin*, plačana, t kovini Leto LXVIIL, št, Z** Ljubljana, ponedeljek septembra 1935. Cena Dfai 1- ten popoldne, izvzema) nedelje m praznike, — Inseratl do 80 pettt "a Dbi do 100 vrst a Din 2.60, od 100 do 800 vrst a Din 8.-, večji Inseratl pettt Din 4*t Popust po dogovora, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja meseftno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNttTVO ljubljana« Knafl jeva oHca itov. 6 Telefon: 8122. 8118, 8124, 8125 ta 8196 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 80. — NOVO mesto, Ljubljanska c, telefon' št_ 26. — CELJE: ssjjskej uredništvo: TTf inssusijeiJssa unca 1, feassJon St. *a podružnica uprave: Kocenova tznca 2, telefon it. 190. — JESENICE, Ob Račun pri postnem čekovnom zavoda v LJubljani at AFRIKA V NAPETEM PRIČAKOVANJU ODLOČITVE O VOJNI Koncentracija angleškega brodovja pred Suezom Beg kapitala iz Egipta — Italija se bo uprla vsem poizkusom, ki tri jo hoteli ustaviti na njenem potu Pori Said, 9. septembra, d. V pokrajinah okold Sueškega prekopa vlada silna napetost zaradi bojazni pred izbruhom vojne vihre. Zrela topov 14 angleških vojnih ladij, ki so v zadnjih dneh prispela pred Aleksandrijo, 90 simbolična za to mrzlično napetost. V J>ri?tani?ču Port Salda se je zasidrala velika angleška vojna ladja >Reeolute<, neposredno pred vhodom v strategično važni Sueški prekop pa je zbrano bro-dovje angleskeih torpednih mšilcev poleg admiralske ladje »Despatch«. Prihod križarke >Gloricus< in dragih na^rleških vojnih ladij se pričakuje v kratkem. V Aleksandriji in v drugih mestih ob Sueškem prekopu pričakujejo Italijani in Angleži z veliko nervoznost-jo vesti iz Ženeve, ki naj bi prinesle odločitev v vojni in miru. Italjani, ki so naseljeni v Port Seidu in v kanadskem pasu in ki jih je nad 8000, že računajo, da bodo poslani v koncentracijska taborišča, če bi prišlo do odkritega preloma odnosajev med Anglijo in Italijo. Beg kapitala iz Egipta zaradi nevarnosti izbruha vojne v Abesiniji je dosegel višek. Kakor zatrjujejo vodilni egiptski bankirji, so egipteke banke nakazale v zadnjih dneh nad 4 milijone funtov aterlingov v inozemstvo. Pri tem ne gre samo za imetja velikih podjetji, temveč tudi za premoženja malih varčevalcev. V letalskem pristaniščn družbe Imperial Airways se mora vsak dan opažati, kako nalagajo v letala zlato kot pošiljat ve v London. V Egiptu so še vedno prepričani, da ne bodo v Ženevi sklenili nobenih sankcij J*roti Itariji k» da tudi Anglija ne bo sama nastopila proti Italiji. Jasno je, da predstavlja to mnenje želje Egipčanov kakor pa resnični položaj V Egiptu so mnenja, da Anglija skoro ni v stanju odzvati se na kakršnakoli Mussol ini jeva izzivanja na Sredozemskem morju. Brez dvoma jej, bi bil Egipt v primeru vojne med Anglijo in Italijo najbolj prizadet. Medtem pluje skozi Smtški prekop dan za dnem skoro nepretrgana vrsta italijanskih transportov ladij, natovor-jenih do skrajne meje z vojaki in vojnim materijalom. Točno število čet, ki jih je Mussolini že poslal v Eritrejo in Somalijo, čuva družba, ki upravlja Sueški prekop, v tajnosti, v dobro poučenih krogih pa trdijo, da je< bilo poslanih v vzhodno Afriko doslej nič manj kot 140.000 italijanskih vojakov vse h v rs t orožja. Na posebno željo italijanske vlade čuva družba tajnost tudi o številu onih, ki so biH zaradi raznih bolezni poslani iz italijanskih kolonij nazaj v domovino, se preden se je pričela vojna z Abesinijo, v poučenih krogih cenijo to število bolnikov na 10.000 do 12.000. Na italijanski strani je bila v zadnjem času onemogočena vsaka prilika, da bi se prišlo v stik v italijanskimi vojaki ali oficirji, ker ne smejo v Port Saidu izvrševati nobenih nakupov več na kopnem. Italijanska propaganda v Egiptu Rim, 9. septembra. AA. >Giornale d Ita-tia< zavrača londonske vesti o protiangles-ki propagandi v Egiptu in se sklicuje na Mus*solinij>vo izjavo v Bolzanu, kjer je predsednik vlade poudaril, da se Italija nikakor noče dotikati interesov angleškega imperija. List ugotavlja nadalje, da Anglija v nasprotju s tem italijanskim stališčem oborožuje pleme Seousijev. Obenem obžaluje, ker niso angleške oblasti dale jamstva, da bodo zaprle egiptsko mejo in tako preprečile, da ne hi Senusiji odšli Abesiniji na pomoč. Stališče Egipta London, 9 septembra. AA. Iz Kaira poročajo, da je imel vodja nacionalistične stranke (wafdistov) v Aleksandriji govor, v katerem je dejal, da bosta v sedanjih za-pletljajih Egipt in Velika Britanija aktivno sodelovala le tedaj, če bo to zahteval egiptski narod. Govornik je dodal, da je velika razlika med sedanjim mednarodnim 00-m l. r*14 Izjave grofa Člana Asmara, 9. septembra. A A. Grof Ciano, Mussolini je v zet in italijanski minister za propagando, ki je odšel skupaj z dvema sinovoma predsednika italijanske vlade v vo^ jaško shižbo v vzhodni Afriki in je skupaj z njima te dni izvršil več izvidniskih poletov, se je vrnil v Asm aro v Eritreji ter je v soboto imel po radiu govor v angleščini. Mod drugim je dejal: Italijanski narod je pripravljen upreti je z vsemi silami vsakomur, kdor bi hotel ustaviti Italijo na sedanji zgodovinski poti Italija je več desetletij skušala doseči mimo sožitje z Abesinijo, toda vsi poizkusi so se izjalovili, ker so nam Abesinci so\>ražni in se nočejo držati pogodb proti Italiji. Frav tako mora Italija obžalovati sovražno stališče in prekršitev besede pri abesinskih vladarjih. Tisti, ki nosijo odgovornost za najvažnejše sklepe sedanjega časa, toli pomembnega za zgodovino sveta, ne smejo pozabiti, da ima 43 milijonov Italijanov eno samo in edino željo, zagotoviti v imenu Mussolinija za vsako ceno in proti vsakomur bodočnost in moč Italije. Odločnost Italije, da odstrani abe-sinsko nevarnost z meja svojih koloni i. se ne da preklicati. Abesinski obrambni ukrepi Addis Abeba, 9. sept AA. Približno polovico kotitiiigentov, ki jih je Abesimia mogla mobilizirati in ki so sestavljeni iz ob-orožencev, nomadov, redne vojske in prosto voljcev, opremljenih s puškami ki bombami, je ie prispelo v kraje, ki so jih določili njihovi poveJjđiiki. Oddelki pehote in konjenice ter jezdecev na kamelah so že na 6Wo6enrh jim strategičnih krajih. Ostala vojska, ki se ima še mobilizirati, je že prejela svoj razpored za primer mobilizacije. Abesinske oblasti poudarjajo v zvezi 6 tem da bo Abesinija izdala odlok za mobilizacijo samo tedaj, ako bi jo kaka država naoađ-la. Te dni je prispel v Addis Abebo poglavar pokrajine Burag, da bo s svojimi pomožnimi poglavarji in voditelji plemen ter 25.000 možmi m mnogo konj na razpolago cesarju. Angleški kompromisni predlog London. 9. septembra, s. Listi poročajo, da je ministrski ^rodsednVk Baldwin pooblastil zunanjega mini- stra Hoareja, naj pove Edenu, da vsi člani kabineta brezpogojno odobravajo stališče, ki ga je zavzel v Ženevi. Računati se torej mora, da bo zunanji minister Hoare vodil v Ženevi ieto politiko kakor EdDaily Telegraph«, da se naslanja tesno na določbe angleškega mandata nad Irakom. Poleg tega se proučujejo tudi odnošaji med Francijo » Marokom, v kolikor bi bili primerni kot zgled za italijanako-abesineke odnos a je. Ako bi Italija Pristala na te predloge, bi dobila veliko kolonijalno posojilo, vendar pa je treba računati z odporom Abesinije proti zasedbi po mednarodnih policijskih četah. Glede na malenkostno upanje tega kompromisnega načrta računajo po poročilu »Dailv Telegrapha« v krogih italijanske delegacije same v Ženevi še vedno s skorajšnjim izstopom Italije iz Društva narodov. Na drugi strani pa se izreka vedno več držav za Društvo narodov, kar bo prišlo do izraza tudi na razpravi, ki w bo pričela danes. Ta večina pričakuje od Anglije, da bo stopala v prvih vrstah in da bo predvsem izvedla primerne ukrene na Sredozemskem morju. Italija odklanja nove predloge Rim, 9. septembra. AA Današnji italijanski listi pišejo z veliko VavnodusnostJo o zasedanju odbora petih za likvidacijo italijansko—abestnekega spora. Listi ugotavljajo da novi predlo*^ ki jih eedaj s tolikšno trdovratno« t jo forsirajo, nikakor ne morejo tvoriti temelja za sporazum. Vse kaže. da so vsi ti novi predlogi že v naprej 'obsojeni v neuspeh^ prav tako kakor je bilo s predlogi konec meseca julija v Parizu. Tednik »JVoce d*Italija« obsoja postopek odbora petih, ki noče podrobno proučiti italijansko—aibesrns-ke spomenice in ki M, kakor v«e kaže hotel končati svoje delo in izdati končni sfceJjp. List pravi, da ne bo odbor tako ničesar dosegel. Po sodbi lista bi moral odbor, če hoče izdati končne m točne sklepe, iti po ©teto dnigib potih in ne tistih, ki jfh sugerirajo skrivnostni prijatelji Abeeraije. Italija bo odklonila vsak nov predlog o sodelovanju v Abesiniji. tudi tedaj 6e se naj izvrii s pomočjo kake druge države. Italija zahteva poroštva in varnost in zato odklanja vse konvencionalne diplomatske formule. Progra skupščine Društva narodov Dr. Beneš kandidat za preglednik a — Na sta tudi volitev treh nestalnih članov sveta DN ter ibesinski problem Ženeva, 9. septembra. Danes bo otvorjeno jesensko zasedanje Društva narodov. Doslej je prijavljen prihod 5 ministrskih predsednikov, 34 zunanjih ministrov, 5 drugih članov vlad in mnogoštevilnih osebnosti iz političnega, gospodarskega, diplomatskega in upravnega življenja članic Društva narodov. Prvo sejo bo otvori 1 predsednik sveta Društva narodov, nato pa bo sledila volitev rjredsednika skupščine, odobritev dnevnega reda, izvolitev podpredsednikov in konstituiranje potih odborov, ki se bodo bavili s pravnimi, tehnionimfi, proračunsk i m i, socialnimi in političnimi zadevami. Skupščina bo izvolila tudi tri nestalne člane sveta Društva narodov namesfu zastopnikov Mehike, ČSR in Poljske. Poljska bo bržkone prosila za ponovno izvolitev. Obenem bo skupščina izvolila ttsdi novega Člana stalnega mednarodnega razsodišča kot naslednika pokojnega japonskega delegata Adačija. Nadalje bo proučila v zadnjem letu izvršene ukrepe na političnem, gospodarskem, finančnem, prometno-tehničnem in higienskem področju, kakor tudi proti zlorabljanju mamil, posebno pozornost pa bo posvetila tudi socialnim zadevam in intelektuelnemu sodelovanju. Nadaljnja njena naloga bo določitev proračuna Društva narodov mednarodnega za delo ter stalnega mednarodnega razsodišča za 1. 1936. Raspravljala bo tsxfi o državljanstvu žensk, prepovedi dofeaw orožja in vojnega materijala vojskujočim se državam, o izpremembi pakta Društva narodov, ki naj bi se spravil v aldad a pariškim paktom, nadalje o odnosa jih Dručtm narodov s Panameriško unijo, o poslova-nju mednarodnega urada sa delo, o Nanse-novi pomoči beguncem itd. Na dnevnem redu bo tudi srečno rešeni spor med Rt-ragvajem m Bolivijo. Glavna pozornost bo posvečena itailjan-sko-abesinskemu sporu. V krogih Dem-šfva narodov pričakujejo z zanesljivostjo, da bo za predsednika 16. skupščine Druitva narodov izvoljen češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Benei. Novi London, 9. septembra. AA. Tednik »Peo-ple< piše, da je neki angleški izumitelj ponudil britanski vladi svoj izum posebnih smrtonosnih žarkov. List pristavlja, da je ta angleški izumitelj najteže samostojno prišel do te^a rezultata, kakor je prišel neki znani italijanski izumitelj. V Italiji so seveda v največji tajnosti, pripominja list. že delali prve poskuse s tem izumom. >People* trdi da pre za nove strašne smrtonosne žarke, ki bi v sovražnih mestih razkrojili zrak in v kratkem času zadušili vsa živa bitja. Bolgarija bo vstopila v Balkansko zvezo? iz|ava možnosti vstopa Bolgarije v Balkansko Sofija, 9. septembra, p. List >Zora< piše, da se ne more poslednjim slovesnim izjavam turškega, zunanjega, ministra Ruždija Arasa m bolgarskega, zunanjega ministra Kjuoedvajiova, ki sta poudarjala iskreno željo, da bi Bolgarija m Turčija živeli v prisTčnem prijateljstvu, ničesar dodati, ker Je to želja vsega bolgarskega naroda. Kar ae tiče vstopa, Bolgarije v Balkansko ■vezo, je bolgarski poslanik v Ankari g. Pavlov izjavil, da so znani vzroki, zaradi katerih se Bolgarija doslej ni pridružila balkanskemu sporazumu. Kljub tema je njegovo osobno mnenje, da se moro mJM način za vstop Bolgarije v naBcanasss so. Kako se ima to omogočiti, je od drz&v, ki so podpisnle bslksnskl apo-raznm. Ta izjava bolgsrskega poslanika v Ankari je izzvala globok vtis v sofijskih političnih krogih, kt smatrajo, da je bOa inspirirana od vodilnih faktorjev v bo*-garski zunanji politiki. Zato palpiaujejp odhodu zunanjega ministra Kjvseivsjiova v ženevo velik pomen, ker menijo d« bo ob tej priliki prišlo do Izmenjav* misli s vstopa Bolgarije v Balkansko zvezo Kongres Jadranske zaključen straže Za predsednika JS je Ml izvoljen dr. hodnji kongres bo v Zagreba Ljubljana, 9. septembra Kongres Jadranske straže je bil v6e. raj zaključen z manifestacije ko glavno &kupšeino, ki se je dopoldne vršila v dvorani palače banske uprave in z zborovanjem mornarjev ob 17. v dvorani OUZDu Na zborovanju je bilo 111 pooblaščenih delegatov in zastopnikov oblastnih in krajevnih odborov^ prisostvovali so mu pa tudi ban dr. Puc^ divizionar general Ne. deljkovič^ župan dr. Ravni bar, rektor inž. dr. Samec :n številni zastopniki raznih naših nacional ni-h, kulturnih ki drugih organizacij. Zborovalce je iskreno pozdra. vil pod predsednik dr. Stipanovič, se s pieteto spominjal pokojnega kralja in oa-glašal, da bo JS tudi mlademu kralju, ki je njen pokrovitelj, vedno zvesta. V nadaljnjem govoru je poudarjal da bo JS v bodoče podpirala vse težnje za zvezo Slovenije z morjem. Ob splošnem navdušenju je ~ii pod ban dr. Ptrkmajer tevo. ljen za podpredsednika skupščine. Nato je ©pregovoril ban tfr. Puc čestitajoč JS k njenemu k ras neonu nap red kn. Po njegovih lepih besedah je pa skupščina z navdušenjem sprejela udanostno brzojavko, kralju Petru II. Pozdravne brzojavke &o bile poslane armijskomu gene. ralu Petru Žavkoviču komandantu vojne mornarice admiralu Poliču, predsedniku vlade in prometnemu ministru. K besedi se je oglasil župan dr. Rav-nihar, izražajoč svojo radost da si je JS izbrala Ljubljano za svoj iV. kongres nato pa je naglasa 1 važnost zveze Slovenije z morjem in potrebo cim prejšnje zgraditve železnice kakor tudi moderne avtomobilske ceste. Za Lepe pozdrave se je zahvalil podpredsednik St-ipanovič iti ob tej priluki poklonil Ljubljani veliko sliko Splita, delo umetnika Mirkoviča, ki razstavlja tudi na velesejmu. SkupščL no je pozdravil praski delegat g. Malkus z velikim odobravanjem je bila pa sprejeta obširna resolucija^ ki vsebuje cilje in naloge JS v bodoče širjenje propagacide za naše morje v naši državi in rs vem njet Spominska plošča Miri Zupančičevi ▼ soboto 9. septembra je krerrjia * I4»*t* v JKamnMfce planine, da se oddolži apomaui tragično pscmlmate uradnice >Jvtrove« uprave «fc. Mire 2n-paneičpve, ki se je smrtno ponesrečila »a Vido au pod Mlinarskim sedlom. Druibi sta me priključila tudi sivolasi 63-letni Mfrin oče in njena mati, ki je tudi ie v letih, a se ni mogla odreci želji, da vidi usodni kraj. kjer je Mira iaguoila svevj© mlado življenje. Včeraj zjutraj je pa krenila na Csčko kočo pod Gvtatovcem le podpiranje ^itocnje za zveso Skcrvemlje s morjem, organiziranje i*«jTnLadkov po vsej državi itd. TV»ehno * navdušenjem Je b»l btl sprejet sklep, da so osa orna načela ostala neizpremenja da M to plemens&a, niti verska niti nt......pjjsj ali strankarska organ izaorja. JS protesti ra tudi proti vsem, ki a svojimi osnovami m delom rušijo,'delijo ali slabijo narodno edinstvo in državno enoto ter fcs-roka svojo odločno voijo, da vztraja proti vsem in vsakomur trdno stoječ aa braniku ujoalov, ki so v0dii: jugosJovsnaJci narod v njegovi trpljenja polni zgodovrni> ki pa so stednjie uveljavljeni kako«* veliki vzgled nepozabnega kralja Močenttca Alsfc-sanđra I. Pri volitvah je bil sa pre^jsednika rsvn. len dr. Tartaglia, H dravske banovine pa v odbor podfcaoi' dr. PiTikmajpr, svetork dir. Jejdič, maribomRki žqpam dr. Lipoid, v nadzorstvo pa docent dr. Vavlimlr M». ko. Sklenjeno je b>*o da bo prthortnj! kongres v Zagrebu. On IT. je bilo v dvorani QflQD shomova-nje mornarjev, ki ga je vodH pr««k«e*fer*i mornarske sOkerje ffr. Hlav*ty. Na zborovanju je re^ertral dr. Miroslav SossJvt o stanju nafiega pomorstva kapensn Hn. dolt Omlč o jadb-anf»kfti potih po tnjfh morjih, tajnik Kluba kapetanov Isjjssjsjkji mornarice kapetan Marko Kmrtini s Ab-šaka pa o srjc*a*ii sseseki naojh pomor. Sčakov. Ob 20. se js večina funtocirvnarje* JR iz južnih krajev, podani ad%arjW m *ta*> stva odpeljala % beograjskim brsovlakoart. Na kolodvoru so se zbrali predstavniki oblasti s banom dr. Pocom na dsfa, a godba dravske drv i it je jim je minski v slovo. Mornarska sekerja js pa tarna* Grm-žahni večer ▼ »vendi. V nadem sobotnem poroeHn o liuau.1 nem večeru JS v dvorani Kastne, je ponvvf toma isostak), da je na veđero operni pn-ver g. IDar+sn *uwstveno rapoi trt narodne pesmi fn da jV ini za svoja k«vs;janja oHst «Vn afvkrsa. P*ao*nceV in prijateljev pokojne Mir©, ki je ponesla visoko v pianras anominsko pk>«o. BOb m. so se zbrarfi planinci in prijatelji pokojne Kine ob poti httm Ceik« koče, kjer so iiijiluil tepo modro marmornato pkAco z napisom: viftra Tiipa^eV — 2B. 6. 1665.< Ob wauoika paosee so napravili iz planinskih cvetk m mahu napis: >Vidov dan 1035. < Raso je spregovorila Ml rio a pnjate-lfloa gdE. Mjsji Kru4iČevia. spomm>sjnč as Ispjh m večnih o*", ki jih je presavela i tjnbljeoo jI pcfjsterjro) vzorno tovaniteom znaoapnim dnkAslom. Dubornik g. Vinko Zor ki I^saSljsne je blagoslovil nloseo, na-k> pa je _speego»oril v imentn SPD m Aljs-fasftga ^tafaa. ^jogov jivi rovor je vsem segel globoko v srce m navzoenn so se v snomlmi na pokojno Miro orosila oeess. V rmorro pkmmskih tovarišev as je pnskv vfl g. n>k> Loog&a. Zbrani turisti so pri-agafi ob pbfS svečke in ss našo moKe Borzna porodila. Onrth. Beognad T, Parka 30.27», Ucndoa JaVS735, mssjajik 9GfI.tB&, Bi Maksn 96.0790, Mark al 4% W7^7rjO. BerUn 2» TO, Donaj KM, 12.6100. Vi Zakaj še niste Batu Vodnikove M It. • Strnn >SLOVBNSKI NARODt§ Ponedeljek, 9. septembra 1995. Ste*. 203 ji je, ki so razgibale Ljubljano V soboto In včeraj |e bila Ljubljana razgibana, kakor že dolgo ne Ljubljana, 9. septembra. Ljubljana mota dobiti od časa do čase pošteno injekcijo, sicer bi se živijanje v nji povaem ustavik). Nihče izmed množice, ki nas je te dni obiskala, ©j ne more misliti, kako počasi se pretaka našim meščanom kri po žđah. Zdaj so pa Ljubljančani w>pet vedri, žrvenni tn celo vročekrvni. Senzacij je toliko, da je celo preveč dob rese. Ljudje nimajo nHi več časa spati, k»r je vendar giavni sestavni del njihovega življenja. Senzacije in atrakcije, pa niso raa?ibale le meščanov, temveč tudi deželane. Privabile so v Ljubljano ljudi iz množin krajev, ne le ie Slovenije, kakor bi morda kdo mislil. Če bi seže ne gibali Ljubdjanča i. bi bilo v Ljnbljani zdag vseeno Živahno, gostje imajo te dni celo večino na naših ulicah. KRITIKA IN NAVTrtJSENJE PRI OGJEME7TU Taksnih atrakcij ni v Ljubljani vsaike *vwtre. Vsi smo nestrpno pričakovali ognjemet ki nam ni bik) všeč, da je bil preložen. Nekaiteri epik* niso verjeli, da bo v Ljubljani res takšna senaacija, posebno so se dvomiti, feo je bfl preložen. Zato pa tudi takoj naval Ui na eokofcko telovadisce v Trvoirju, ko so se v soboto ovecer odprla vrate. Taksnega nafvasa menda se ni bilo na nobeno prireditev v Ljubljani. Ob 20. je bilo tetovadieCe se osasedeno. Ljud{je so sedeli na klopen nestnpno kakor na žerjavici, Hi ©uda, da so tu m tam zahresoatle klopi pod vsega upoštevanja vredno težo dam. Reditelji so dopovedali ljudem, denttr nazaj ! so celo klicati nekateri. Tolažila jih je pa kolikor ^liko vojaška godba. Strafoovtto so zabavljali in Slovek bi nrrf^fl, da jfh ne bo mogel nihče spra«viti v dobro voljo. Toda, čim se je racrpočila >znacna gra-nata<, so ljudje bzrubfh* dar govora. Več tisoč g-iedaleev je bSo tako tiho, kakor da so okameneli. Vendar samo nekaj časa. Ko so završale barvne rakete in mižvižgali drobci >rake* e sirenami«, se je cenjenemu občintstrvTu ravil m prs mogočen ah, da je vprav završalo po vsem telovadišču. L.rudje niso več utetgniili zapreti ust. Ni bito več razlike med otroci in odraslimi. Pokalo, grmelo, prasketalo, vrSoilo, blestelo, žarelo je kakor na solni dan. Visina! i so se celi meteorji izpod neba, deževale so avezde. pokale so t^miilTaljeane rakete«, dn ljudje niso imeli niti časa za kritiko. Izredno so se navdušili ob sliki jadrnice na morju. Godba je igrala >Buči morje.. ,c Sicer p« kaj bi vam pravili — vse je premasrlo m mrlo in raavneto občinstvo je naskočilo seveda ve-lesejmski vhod. Skoraj bi podrli vrata. VELESEJMSKO GLEDALIŠČE Var-iete, toda našim 1 rud jem bi brki treba se dopovedati, kaj je prav za prav to, k»j*i v Ljubljani doslej se nismo imeli taksnih >strahot«. zlasti ne velemestnega varieteja. Zeto so v zar>tku hodili ljudje na verietejske predstave z nezaupanjem kakor so prišli na ogirjemeit. Pogosto pa tudi pozabijo na jadranski ranstavi na vse na srveta ter zamude največjo eenraicijo na ve-lesejmu. Vdesejartsko gledališče ni cirkus, ne modna mvfja. ne gledališke in ne kino, poč pa vse skopaj. Vldrmo krasne baletne točke kakor v stfedaliscu, občudujemo projekcijo slik kakor v kinu, s pridržano sapo sledimo prodnkciji lepe plesalke na žici, presenečeni smo nad vratolomnimi produkcijami artistov in čarovnijami Vilka, ki je tudi trebušni govornik (toda ne taksen, kakršni so LTORpocrje na volilnih shodih) in pnanemalec žrvalskfh glasov '— vsega pa vam itnfc ne moremo povedati. Con fer en -cier Jelačin je tudi umetnik za vse. Verze mora kovati in kovati v zvende nase solidne tvrdke e njihovim blagom vred, jezik inora rabiti, da spravi k sle meščane v dobro voljo, saj prihajajo v variete e strašno dolgimi obrazi. Zasipava jih s ©vetjem, bonboni, »cekini«, sploh z vsem, s čimer si naporni Žepe, najbolj pa seveda z dovtipi. Končno obiskovalci sprevidijo, da so bili. V resnici potegnjeni, kajti predstave so tako lepe. na umetnostni višini, večina je pa pričakovala le kakšno žegnanjsko atrakcijo. Hvaliti nočemo, kakor ni hotel oni, ki je bil nevoščljiv, da bi še kdo drugi videl kaj tako Imenitnega. Pozabiti ne smemo, da naš conferencier tudi *poje, univerzalni umetnik je pač, zdaj se pa §e trudi v poseb-urnetnosti, kako bi »nižati ton in zvišal gazo. O fantaziji ote predstavi že govori Evropa, Azija td., pa bi LJubljana ne ! Pri vsej strvnri je marsikomu najbolj všeč, da se iz školjke na morskem dnu »izležec >biser«, ki tako sijajno pleše. Morje valovi ha odru, v njem pa ptenrago tak&ne >rtb!ce«. da bi se nekateri radi takoj prelevili v Pozejdone. Vel ese jursko gledališče moramo prištevati med atrakcije velikega kalibra, ki je nmogo pripomoglo, da so se Ljubljančani tako razgibali. Skoda, da nimamo vedno takšnih vzpodbud. Sicer se pa moramo te dni razgibati za vse leto, ko bo zopet dovolj časa za dremanje. TRETJI DAN VELESEJMA Zd«fl* lahko povemo: Ljudje so bili rezervirani, že nikdar niso bili Taeooaireaii, ven- dar nam niso hoteli verjeti. Ta ali oni je celo dejal: Da bi as v*aj nekoliko manj lagali ! Xdaj pa tudi lahko povemo, da je jadranska raastava dosegla velik uspeh le prve dni fin da so ljudje lito zadovoljni i vsem veiesejmom. Vsi oafe pravijo, da je vsega preveč za ogled. Všeč jim pa ni, da je povsod taksna gneča ter da se mora Stavek povsjod truditi, da pride na vrsto. Vse tri dni je bil dober oblek, na kraljev rojstni dan je bil celo rekorden, f€e»j p* tudi zete dober. Ako bi mnogo meJčanov ne odšlo is mesta, bi ljudje najbrl razrinl-li paviljone. Ljudje se Budijo, da je letos tudi lepo vreme, saj je bil ob prejšnjih prireditven dež le nekaj obligatnaga. Kaj najbolj vleče ? Povsod je toliko ljudi, da skoraj ni mogoče ugotoviti, kaj jih najbolj zanima. Vendar je najhujša borba za vhod na ribarsko raestavo, kakor smo pričakovali. Seveda pa ni nihče mislil, da bo naval tako velik. Zanimanje za rečne ribe le prav tako veliko. Nekatere stvari fe-redno privlačujejo, čeprav ni nihče pričakoval; Tako je vedno silen naval na kabino « drvemt posteljami. Tisti, ki ne pridejo na vrsto, pa občudujejo notranjost kabine skozi okno. Včasih je bil najhujši naval v paviljonu H pri tnaipietovskih kwriljieah. Letos trapiste dobro nadomestil jejo Daknat vici, ki točijo vinček t otoka Visa. P'osek je bije tako imeniten, da te prevsam^ ?e ob pogledu nanj. Zato tudi nekateri po^iaval-ci dobrih kapljic odhajajo tako težko in se jim zdi. da **> v resnici na morju, ne le na jadramski raastav:. Vodiča ti i treba več pi-snti. kje točijo sloviti prošek. Kaj bi torej še naj rekli?! Vsi smo zadovoljni. Kdor pa ni, nedvomno §e ni bil na velesajmu. Toda takšnih belih vran ni Treba niti jemati v pošte v. Vendar b; bilo morda priporočljivo r^eopisati nagrado za redkega Lmbljančana. ki še nibfl na vele-sejrnu. Predolgo pa itak ne bo odlaSal... Smrtna nesreča pri pokopališču Posestniku Velkavrhu iz Tomaževega se je splašil konj Dekla Marija Puciharjeva se je obila Ljubljana, 9. septembra. Ves svetokriški okraj je danes pod vtisom strašne nesreče, ki se je pripetila v zgodnjih jutranjih urah In ki je zahtevala življenje 38-letne dekle Manije Puciharjeve. Ker se je včeraj zvedrilo in se je tudi za danes obetalo lepo vreme, se je odločH posestnik Matija Vedkavrh iz Tomaževega 19, da bodo v Mestnem logu kosili. Malo pred četrto je zavpregel konja v voz, 2» katerega sta sedla poleg njega tudi hlapec Jože Jakše in Marija Puciharjeva. Gospodar je sedel na desni, hlapec na levi, a Puciharjeva v sredini. Gosta megla p ležala nad Ljubljano, ko so zavili Iz Toma če ve ga proti mestu. Ko so prispeli do pokopališča pri Sv. Križu, se je zaoel konj plašiti. Velkavrh je vedel, da je konj zelo plašljiv, poznal je njegove muhe in zato je še bolj nategnil vajeti, obenem je pa zaklical hlapcu, naj skoči z voza, Jakse je res srečno odskocil, dočim je gospodar skušal ukrotiti splašenega konja. To se mu pa na posrečilo. Med divjim dirom je Puciharjeva v loku odletela a voza — nihče ne ve, ali je sama skočila, ali jo je vrglo — in priletela je naravnost na glavo s tako silo, da je je počila lobanja in zlomila se ji je tudi hrbtenica. Konj je divjal z vozom naprej in zairaoS divje vožnje se je na vozu najprej odtrgalo sprednje levo, in nato še zadnji desno kolo, da sta osi drseli po tleh. Na koncu obzidja je konj skočil na levo, proti pokopališču, voz se je prevrnil, konj se je pa odtrgal. Velkavrh je še vedno čvrsto držal vajeti v rokah in jih ni izpusta tudi potem, ko je konj se sam naprej dirjal. Splaseni konj ga je vlekel se nekaj metrov po tleh, nabo pa ae je ustavtL K sreči Velkavrh razen prask po hrbtu na dobU hujših poškodb. Ko sta VeSkavrh in Jakše pohitela nazaj na kraj nesreče, sta nasla Puciharjevo tik pred Stonenčevo hišo že umirajočo. TTe-srečnica je imela sicer še toliko moči, da se je dvignila na kolena, videti je b£k> pa takoj, da so njene ure štete, saj je imela glavo Skoraj prek la no in vse naokrog Je bilo obrizgano s krvjo. Od feimenčevih so telefonirati na reševalno postajo, in že čez nekaj minut je pri h i tel reševalni avtomobil, ki pa Puciharjeve ni vzel s seboj, kajti nesrečna služkinja je bila že izdihnila. O tragičnem dogodku je bila že zarana obveščena policijskega uprava in na kraj nesreče sta pohitela polici jaki zdravnik dr. Lapajne ter dežurni uradnik g Danilo. Po ugotovitvi dejanskega stanja je posestnik Velkavrh nađožfl mrtvo Pttcabarjevo na drug voz ini jo prepeljal na svoj dom v Tomaževo. Pokojna Marija je brila ze%o pridna, pri VelkavrnovOi je služila že sedem tet in pri hiši so Jo imeti Kilo radL Tromo je budi slcrbeJa % avojoga sinčka, Id Je bas včeraj obiskal svojo mamico v spremstva babice, matere Pocib^rjeve, ki Je priSfca z Dolenjskega k hčerki na obfefc m je notesa preživeti nekaj dni pri njesj. 2a&oat uboge matere, Id Je nafta danes svojo hčerko •mrtvo. Je nepopisna, a tudi VeAkavrhovi žalujejo za stojo pridno de**x Spominski križ Marijanu Benedikti Ljubljana, 9. septembra K blagoslovitvi spominskega fcrfea. Marijanu Benedikt*, ki ae je viffila včeraj teden pod Jatatacem, so prihiteli pokojnikov oče, sestra Vena, brat Stanko ter mnogo njegovih tovarišev iz Strašišoa, Kranja In Ljubljane. Ob tO.30 je opravil atožbo božjo katehet g. Žuđek iz Kranja. Med maso se Je s svetopisemskimi be-sed&mi spominjal pokojnega Marjana, ki je iz ijUbesni do narave žrtvoval svoje mtedo s*v*jenje. Po sluftbi bosJI Je odelo nad 40 torte tov do JeJovčevoea ozebnfka, NtftffU SKALAM ROMAN SidaS&OHOua Gledala je preko hlapca Andreja v nevidno daljavo, kjer je slutila njena duša toliko neznaruh Čarobnosti, sedaj se je pa njen pogled skrajšal, uprl se je v tla, da ne bi videl vsakdanjosti. Soteska preko Seri divje besneče Jasnice, obkrožene od mogočnih, tja nekam v nebesne modrine se izgub^ajocm smrek ki jelk je izgubila čar romantike; postala je posta ki dolgočasna. In vendar se je Sidi adete, da poganja hlapec Andrej vse prenaglo čila konja. Rada bi podaljšala tisto pot s postaje v neskončnost. Rada bi se vozla ddteo, dolgo, samo da nikoli ne bi dospela do HtTišmce, do cilja, do nezaželenega zaključka svobodne mladosti. Toda pot se je krčila naglo ltt naenkrat so teonfl zavii s ceste proti Silanovhri. Srda se je spornntra Habakuka. Ozrla se je naofrofi m skoraj žahrepeflela, da bi se naenkrat prikazal \t grmovja !n .11 zastavit pot, pa ga rri bilo. »Kje neki je?« se je vprašala. Kdaj srn ga videla sadnje?« PorrrisrHa je. »Po sestankih z Danftom se h včasih žareča! U go&ftv*. In potem? Trsti dan, ko sem pobegnila »pred Danila na konju skcrri Bgauotoni zimski dan. Tisti dan — ali se mi ni netedo krottotai od nefcod?. Tako se krohote on, HabeJnst. Je bi, ai tri by? Morda je bil tisti krohot le domišljija? — Ne. ni bila domišljija. Nekje je moral ticati. Skrit v grmovju, v snegu, v tleh... Kakor atoboina usoda, kakor Mefisto. Se ni Mmftsk> tako režal Marjetici v cerkvenem preddvor ju? Zakaj se je krohota!? Kdo Je sploh Habakuk? Zla usoda? Personifikacija strašne neizbežnosti?« Iznad drevja se je dvignil mogočni dimnik tovarne, kakor opozorilo, da ie konec poti te dekliške mladosti do zakona. Nad drdrajočo kočijo so se pričele klanjati krone domačega drevja, ki je z nabreMim popjem oznanjalo bližajočo se pomlad. Za nffrn so se belile v prijetnem somen stavbe stare m nove Sllanovine. AH — Roganovine? Na dvorišču je stal Ervin. Roke je imel vtaknjene v Hačne žepe in okoli njega se je smukala njegova velika doga. Ko je zagledal kočijo, je dvignil v pozdrav desnico in preko obraza mu je zletel rahel smehljaj skoraj sramežljivega veselja. Sida se je vzdramila. »Treba je igrati,« si je dejala. »Kako malo veselja je v tej igri.« Pomagal jI je z voza, da mu je sko- tta rjMvnost v objem, v ttott objem, ki je bfl izraz vse strne njegove notranje gUbezni, pa na zunaj vendai neroden in sramežljivo zadržan. Sida je dobro čutila, da se ne more sprostiti, kakor bi se na njegovem mesta drugi in mu manjka vidnih in čutnih izobraževalnih sredstev sa notranja razpoloženja. »Bo vedno tako?« se je vprašala §e v objemu njegovih rok. »Ko bi bil rnoSki, ko bi me objel ih prižel k sebi z ognjem vroče strasti, saj bi me morda vendarle ogrel, prevzel in osvojil, tako pa...« »Moja lepa nevestica,« je spregovoril, »kako si potovala? Pričakoval sem te že zelo nestrpno. Hvala Bogu, da si končno tu in boš kmaht zares čisto moja.« »Se veseliš?« ga je vprašala, samo da bi nekaj rekla. »Vprašuješ? To je vendar moje največje hrepenenj:. Ko bi te sedaj izgubil, bi izgubilo tudi moje življenje še zadnjo podlago m ceno. In H t« »Težko se oživljam v zavest, da je že blizu konec mo.j dekliške dobe. Tako mlada sem še, saj stopam komaj v devetnajsto leto.« »Morda se ti zdi, da sem prestar za tvojo mladost? Petnajst let sem starejši, to je res, aH...« »Nikako*-. Nikoli se ne bi poročila z mlajšim. Celo premlad si še.« »Saj se bom postaral.« Od nekod se je pojavil Josip Silan. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vsptf Kjntraj »a praaen Mode* esšo Franz Josefove Rsjlstrtrano od mimstratm am aoc »dravj* & br. 15.405 od 25. 199». k j«" Je vzidan k rri pokojniku 3 njegovim imenom in datumom nesreče. Tudi tu ee je oO blafjoelovKvi s lepimi besedami spominjal pokojnika kaiehet g. žužek- V imenu s tražiš kepa Sokola je izprego-voril učitelj, g. Tone Vfdic, poudarjajoč, kako težko izgubo pomeni tragična smrt Marijana Benedika, caj je lani ingubiio Iruitvo tri najboljše brate. V lepih besedah ee je spominjal pokojnika in njegovega planinskega udejstvovanja g. Janez Bučar iz Ljubljane, a pokojnikov tovariš na njegovi usodni turi učitelj Zoijko Kria. nar je orisal duševno borbo svojega pokojnega prijatelja. Ganljivo planinsko slavje so zaključili 6tražiški fantje z žalostinka-ml ki eo tako turobno in veličastno odmevale od sten Travnika in Jalovca, da se je oroeilo marstkaterg oko. Zvotal kino Ideal Samo Se danes ob 4., 7. in 9*/4 uri ":lra ljubezni „Vrata sanj" topnina: Din 4.50. 6.50 in 10 — Sofoklejev „Kralj Edip«' Ljubljana, 9. septembra Xa j večja, najahliaojsa antična drama, Sofoklejeva tragedija neizbežne usode »Kralj Edipc je bila v naeem dmimsflcem gledališču že večkrat \ prizor j ena. PrviiSpa «no jo pledatli v nedeljo zvečer v našem letnem gledal i šču v Tivoliju in tudi prvič v novem Fr. Albrehtovem prevodu po Hu-gomi pL Hofmanns1.halu glede ljudskih prr-zorov efektni priredbi. Nova je bila raade-litev vlog, nova oprema :n nova insreneri- w Arhitekt inž. Franz je postavil tebansko kraljovstko palaoo v strogem, preprostem, a močno učinkov it eni dorskem slogu nad dviujočimi se stopnicami, ztrrajenimi za sedeže srledalcev. g*ledalcem pa je odBca^ra-l prostor na obi^ojnem igrišču. S tako obrnjenim gledališčem je dosegel leno in hfkra>-va g«jfbica. Na tem vrlo srečnem in slifleovilem prf-zoriS5u nam je re^ieer prof. O. dest priredili v vsakem pogledu zelo lepo, moČrro učVi* kovito predstavo brez premoru, teflro da 6»e je deg«nje odigrailo vn.1rzema napeto v preli poldrugi uri. Za vse fgra-Jee je bfl nafpor velfk, nairejvnoat oihoridovanja vreden pa napor nosilca, glavne, neslovne Vloge gospoda Ivana Levar^a, ki je skoraj neprestano na Mdni« in ?egar kreacija |e zahtevala siknrraj tre'joo čueveno in obimom gflaFovno napetost. Duševno in telesno Le var zmagoval 5i m." napor odlično, ustvaril Edipa s popolno olm^ečnostjo vn poredno trafiko, eovoril sitihe jaeno m »voniko, prenesel vse izpTementbe občutj«. ioi misli z lepo naravnostjo ter bil v navrairth obupa m rtkrbi, pa končnega zloma prerresrjiv in rnočan. Kraljico Jokas«to je vtelesila g«. Mnr *a Vera EUnanje in notranje odi i ono in a vso toplino. Kralj je bil njen brat Krevu. Skr-binsek \-sevedez Te j rezi j, Sancin pastir, Lipah pa sel iz Korlnta, vseskozi dovršene kreacije. Med starci se je odlikoval % Sivo, jn«mo govorico Gregor n, med atreSnV*»mi pa Severjeva in Bolta rjeve.. »Pozdravljena, SMa! Pozdravljen, Br-vki!« Skia je stopila k očetu in ga poljubila. »Končno,« je dejal. »Vedno sem si žele da bi se ta stvar čimprej končala. Cemu bi zavlačevali. Dolga zaroka ni dosti prida. Treba se bo vreči v redno delo, otroka. Posli naraščajo, tovarna obratuje s poku) paro m Silanovina potrebuje gospodinje, ki bo prijela za vse vajetih Potem so se pričele priprave za poroko, banalne, kakor skoraj vedno. Sida je sodelovala mehanično, brez veselja in zanimanja, pa tudi brez grenkobe. Zdelo j se ji je, ko da vse to ne velja njej, njeni lastni poroki, marveč nekomu čisto tujemu, čigar usoda nje prav nič ne tiče. Saj vse to ni res. Kako neki? Neumna domislfija___ Na večer pred poroko, ko je bflo že vse delo dovršeno m se je trudna od zmede umaknila v svojo dekliško sobo, se je nenadoma porušilo vse tisto topo ravnotežje zadnjih dni. Danice, ki jo je povabila, še ni bilo. Tako je ostala sama, čisto sama. Pa K je bilo tako cek> morda ljubše. Bila je brez motečega okolja, ki neprenehoma sprašuje, svetuje, hrabri, tolaži in laže, da bi izmaličilo resnico, kakor da bi se dalo iz črnega napraviti belo, iz temnega svetlo. Vrgla se je na divan, kakor tolikokrat po materini smrti, in ižjokala vse tisto, kar se je nabralo kakof težko breme v nie^ni duši. Tudi ljudstvo Tebanoev je polno ustrezalo in docela zadovoljevalo tudi e kostimi in maskami. Skratka, predstava je bfla prav lopa m je ustJvorila najbolji vtis 2wl, da se je nase letno gledališče uvs-ijarvilo šele v jeseni, ko je v večp-rn^ rasu v Tivolijn že ^bčiktern. jedva znosen hlad. !*o, kaj bi tafft: Vzl'r površnikom nas je pošteno aeblo. V gledališču bo psi užitek večji, lažji, toplejši. Trikrat žel pa: glexlolcev in gđedaFk je bilo prav praiv malo. Fr. a Koledar. Da«e»: Ponedeljek. 9. septembra katoličani Sv. Petar KL, Vsemu. Današnje prireditve Kino Matica: Mačesk v Zaklju. R*no ideal: >Vrata sarrjk. Dežurne lekarne Mir. SuAnik. Marijin trg: 5-, Karaiu Qo-sposvetska cesta 10., Boninec ded. 29. oktobra 31. Nase gledališče Drama Zadetek ob 20 ari Ponedeljek 9. septembra. Zaprto. Torek 10. septembra. Sfromakovo jagn^. laven. Znižane dramske cene od 20 Dki navzdol. Sreda 11. septembra Zaprto * >8iromakovo jagujec ae ponovi v tare* M), t. m. ob 20 uri v ljubljanski urami. Delo, ki predstavlja odlomek iz življenja neukega Napoleona, je bilo v minuli sezoni iawajano z izredno velikim usponom. Veljajo znižane dramske cene od 20 Din navzdol. Opozarjamo, da se ponovi klasiftna drama »-Kralj Edipt, ki je bi In v nedeljo zvečer z velikim umetniškim uspehom izvajana na letnem gledališču v Tivoliju. V petek 13. t. m. zvečer ob "4 na 7. uro prav tako na letnem gledališču v Tivoliju. Opera Začetek ob 20 uri Ponedeljek 9. septembra. Zaprto. Torek 10. septembra. Zaprla Sreda 11. septembra Trutadirr Prvi nastop dramatičnega soprana Oijdekop. flos-tneta dr. Adrian in Marjan Rns. Izven. Znižane oene. Četrtek 12. septembra, štirje grobjana. 1«- ven Znižane oene. Petek 13. septembra. Zaprl Verdi: Trubadur. Novi člani naše opere dramatična pevka Olga Oljdekopova nastopi prvič v MoSnji sezoni v sredo U t m. v vlogi Leonore v Verdijevem -Trubadurju«, ifcalje ojiozarjamo na oba gi^ta, ki pojeta ta večer m sicer jnnofflll dr Adrian ki basist Marjan Kus. Opero dirigira dr. ftvara. Veljajo znižane operne r**n* Dober lov policije Ljtnibi jana, 9. »ptsnvbra Veiesejem m kougree Jadraiif4ke straže sta privabile v Ljubljano mnogo neaažeOoe-uSi gostov, zAasti žepnrjev in tatov, ki [3^0-rtAčajo »TiPČo po pa\nIjon h in Uadi večji naval po treovmeih. Že prve dni vek**e>|.ma je bilo okrr.ilenih mnogo ljudi ioi todi včeraj je priSlo na polirtijo vp& nkradrm'h >-r-tev. Zadnje dni se je pa poliriji [murt-čitlA, prirr^i nekaterim žetparfem pero*i; mod ntfinti -so bili tipi, ki w> i^b iskale [icflirije v Zagrebu, rtn FWišalfciu. v Saraj«vu i«n d.riH?orf-V petek dopoldne je srtala na Morij inom trgu dijakina Viktorija č'ndf^ževa m z zanimanjem gledala pester sprevod Jadran*ke rti ruže. Bila je tako zameik.njenn v siprevod, da ni fartida, ko ji je nekdo ftegol v ž>ip k\ fi OTnaknil denarnico s 112 Di.n ter »rebrnim tolarjem Marije Terezije. Toda npret-nega žeparja je videl književnik Da.n'el Va-bsn. ga trdno zgrabil m dr»*l toliko Čaea. da je prišel bllžnfi srra^ri k. ^a ^olfelfl so upotovili, da Imajo opravka #» polcifienim parjem Zdra%kom Ko« tičem, brezposeln Ml natalkoriem. rojenitu v Beli Reki. Pri njem eo na&li .3rlrri nove <*r;i)ce, 3Hri pisane m>»ve žepne robce, več porov nogavic. 44 Din in ogledat<. Zdaj ei bo ogledal ngene zakore — Prijet je bil rudibre^-pofAln: tr^m-eki pomočnik P*an M«W§. ki eta zasleduje zagrebška policija Stev. 203 »SLOVENSKI NAROD«.P«Mđ«l]»k, ». Mptmbra itn DNEVNE VESTI — So\i referent osnovnega šolstva v dravski banovini. Za refenta osnovne šole v dravski banovini v prosvetnem min istr stvu je imenovan dosedanji ući tel j v Vu čitrnu Fran Erjavec. — Proslava liraljevega rastnega dne v Pragi- Na kraljev rojstni dan je bila v pravoslavni katedrali v Pragi svečana služba božja, ki jo je opravil protojerej češkoslovaške pravoslavne cerkve Kauer, prisostvovali so ji pa člani nadeja poslaništva na čelu z legaci jakim svetnikom Bajičem v zastopstvu odsotnega poslanika, »as topnik a zunanjega ministra ministrski svetnik dr. Strer in strokovni svetnik dr. Berg-, zastopnika ministrstva narodne obrambe šef prezidi ja general dr. R. Vob-ratilek in greneral dr. Eisenberger, za francosko vojno misijo podpolkovnik Mo-net za Malo antanto tiska V. avihovskv, zastopniki državnih in samoupravnili oblasti, mnogih orporacij, člani jugoslo-venske kolonije ter mnogo občinstva. Ob zaključku službe božje, je spregovoril protojerej Kauer, ki je omenil tragično smrt kralja Aleksandra I. ter se v imenu pravoslavnih čenoslovakov pridružil radosti jugoslovenakega naroda ob rojstnem dnevu mladega kralja. Z jugoslovensKo in češkoslovaško himno je bila proslava rojstnega dneva našega kralja svečano zaicljučena. — Kongres lekarniških so t rudni kov. Včeraj je bil v Beogradu kongres lekarniških sotrudnikov iz vse države. Iz poročal je razvidno, da vlada med leKarnlški-mi sotrudniki tn lekarnarji zelo napeto razmerje. Mnogi farmacevti so brez službe, mnogi pa morajo delati za minimalne plače. Lekarniški sotrudniki se tudi pritožujejo zaradi novih lekarniških koncesij Za predsednika je bil ponovno izvoljen Nikola Kepic iz Zagreba. — Naši profesorji proslave stoletnico ilirskega pokreta. V Nisu se je pričel včeraj letošnji kongres Jugoslavenskoga profesorskega društva. Obširno poročilo, ki ga je pripravil za kongres odbor, ugotavlja, da je pogosto menjavanje prosvetnih ministrov slabo vplivalo na delo profesorskega društva. Vefliiko pozornost je posvetila uprava vprašanju pomanjkanja šolskih, poslopij v Beogradu. Zegrebu, Ljubljani. Mariboru. Splitu, Sarajevu in Skoplju. Sestavila je tozadevno spomenico in jo poslala na vsa merodajna mesta. Profesorsko društvo je sklenilo proslaviti v novembru stoletnico ilirskega pokreta. Organizacije proslave je bila poverjena zagrebški sekciji. Profesorju bodo na kongresu razpravljali med drugim o vseučiliskiJa pedagoških institutih, ki naj bi se ustanov iti na naših univerzah, — Pristne korale vam nudijo na vele* sejmu sami izdelovalci, ki ;fli orusijo pred varni. Koja zadruge brosilcev koral iz Zkvrina pri Šibeniku je v paviljonu O, kjer je izredno mnogo zanimivosti, as to jo marsikdo prezre. Vsaj ckme oi ne smele prezreti krasnih koral, če že giedo >kavalir ji* potuhnjeno mamo. Da pa >kavaba*ji« ne bodo v tako sflnih skrbeh, jim moramo povedati, da se dobe lepe ogrlice že po 20 Din. Kdor se pa hoče izkazati, eevtoa Lihko izbere ogrlico aa 4o0 TMn. Izbira je PRIDE FILM francoske revolucije K deći c ve res lepa. Brusilci, ki nrusijo korale pred gledalci, so zelo spretni in je ijHiovo delo vredno, da se pomudie nekaj časa pri njih. Razstavljenega je mnogo lepega blaga, ki dokazuje, da so v morju pravi zakladi, toda delati je treba, če jih hočeš dvigniti. Razstavljajo gobe, de rele korale, velike Školjke bisernice itd. >GearJa* je vljuden ter pristni Datajattaoc, — Polž je postal simbol napredka, ugotavljajo presenečeni ljudje na velesejmuna razstavi smučarskega kluba Polž. V majhni koji je postavil polž svojo hiSico ter pokazal nevsiljivo roge, kakor bi hotel reči'. Bomo vam že pokazali, kaj znamo! Razstava je res zelo posrečena propaganda za zdaj že popularno Polževo in smučarski sport na Dolenjskem. Od prirediteljev bi se lahko marsikdo mnogo naučil. Z malimi sredstvi velik učinek! Mala razstava budi toliko zanimanja kakor bi ga ne marsikatera druga velika — Nemci in inozemski novinar j t v Crikvenici. V segitembfto prispe v Crikve-nico večja skupina članov >Arbeits/ronte< iz Nemčije. Poleg tega je napovedanih 20 mozemskih novinarjev, ki posetljo fcrtkve-nico In Hrvatsko Primorje tudi se ta me- Jr3C» — Kongres ftiplom! ranih strojnikov. Včeraj je bil v Zagrebu kongres Saveza diplomiranih strojnikov Jugoslavije, ki so mu prisostvovali diplomati ia Beograda, Zagreba in Ljubljane in Sarajeva Iz tajniškega poročila je razvidno, da vladajo tudi med strojniki težke razmere. Brezpo-seltnost je velika, krrvi so pa mnogi nekvalificirani strojniki, ki delajo za vsako plačo in odjedajo tako kruh diplomiranim strojnikom. V resoluciji zahtevajo diplomirani strojniki, naj se nekvalificiranim ljudem prepove delo. — Družba sv. Cirila in Metoda velika skupština to 15. septembra v Ljubljani. Priprave za dostojno proslavo 50 letnega jubileja so v polnem teku. Udeleženci imajo polovično voznino. —Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, zmerno toplo vreme. Včeraj smo imeli v dravski banovini solnčho vreme Najvišja temperatura je bila v Kuin-boru in Splitu 28, v Skoplju 25, na Rabu 23, v Beogradu 21. v Ljubljani in Rogaški Slatini 20. v Zagrebu 19 in Mariboru 18 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7bo.4. temperatura je znašala 10 stop. — Velik požar v Vevčah. 2e v soboto smo kratko poročali, da je nastal v vevški požar, ki bi bil povzročil katastrofo, da ga niso zajezili naši vrli gasilcu Ogenj je nastal v lesenem strešnem ogrodju in kmalu je bilo v plamenih vse drugo nadstropje, kjer je bilo mnogo materiala za izdelovanje papirja. Pri gašenju so Dili ranjeni papirniški delavec Svetek, Se en delavec in neki gasilec. Požar je povzročil za en milijon škode, ki pa bo menda krita z zavarovalnino. — Nesreča, V bolnico so prepeljali Feliksa Klin ar ja, S-letacga sina sprevodnika državnih železnic tz Hrušice, ki ga je na cesti podrl neznan voznik in mu zlomil levo nogo. — Dva kolesarja pod avtomobilom. V okolici Tržiča se je snoči pripetila huda prometna nesreča, Anton Kačič, 29-letni delavec iz Doline in njegov tovariš France Ober, 39-letni delavec iz Doline, sta se peljala na kolesih proti domu. V temi nista videla prihajajočega vojaškega tovornega avtomobila in preslišala sta tudi njegov ropot ter sta s kolesi za vozila vanj. Oba sta obležala hudo poškodovana, zlasti pa Kačič, ki mu je zlomilo obe nogi in ima tudi notranje poškodbe, dočim ima Ober zunanje poškodbe. Ponoči so ju prepeljali v ljubljansko bolnico. — Samomor pod kolesi orient-okspresa. Blizu Sosvet je skočil včeraj pod orient-ekspres 30-letni zidarski pomočnik Tomo Goricamec iz Murskega Središča, oženjen, oče treh otrok. V soboto zvečer je popival in razgrajal po krčmah v Sosvetih, v eni je razbijal steklenice in kozarce, proti jutru je pa odšel na železniško progo in skočil pod vlak, ki ga je razmesaril. da je bil takoj mrtev. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. — V Abesinijo sta jo hotela mahniti. V Suboticd so obmejni organi aretirali poljska državljana Josipa šimora in Franca Lesta, ki sta se bila namenila v Abesinijo kot djobrovoljca. Ker pa nista imela denarja, sta zlezla na Češkoslovaškem, kamor sta bila prišla peš iz Varšave, pod vagon brzovlaka, kjer sta prečepela 12 ur. še dva dni, pa bi bila v Carigradu, odkoder sta hotela kreniti v Abeednijo. Iz Ljubljane —Ij Kaj je s šolo za Bežigradom? Pomanjkanje šolskih poslopij je v Ljubljani tako veliko, da je vse obsodbe vredno zavlačenje dogTaditve nove šole za Bežigradom, pa naj bodo argumenti za to še tako tehtni. Glavno je seveda sklicevanje na pomanjkanje denarja, toda če se dobi denar za manj potrebne in nujne stvari, bi se moral dobiti tudi za novo šolo. Vse kaže, da ostala šola za Bežigradom čez zimo nedograjena. Treba je plačata, delo profeotofalata*. a na fnAglMrafci pravijo, da ni denarja. Tako bomo imeli dvojno škodo, na eni strani bo nedograjeno šolsko poslopje čez zimo trpelo, na drugi *> bodo pa moram etiakati po prenatopanih razredih otroci, ki bi lahko hoditi r novo šolo. —lj Veliko kanaliBaeijftke del* na Vrazovem trgu bo te dni končano. Poročali smo. da so pri čentnetrskem moštu podaljšali glavni kanal od mostu do LipiČe-ve ulice, da bo iztok na spodnji gtrani zapornice, ki jo nameravajo zgraditi pri cu-krami Oba zbiralna kanala sta se doslej iztekala pod Šentpetrskim mostom, na levem inl desnem bregu. Koliko so zaradi tega pretrpeli meščani, vedo sami najbolje. Tudi na desnem bregu Ljubljanice na Poljanskem nasipu so ie začeli Robati jarek za podaljšanje kanala. Delo bo končano že pred zimo Gradi podjetje Dukić. —lj St. Petra cesta bo tlakovana tudi med Fugnerjevo ulico in Hrvatskim trgom. V tem delu je že nekaj časa zaprta in jo tlakujejo z granitnimi kockami. Cesta je sicer vsa tlakovana ter bi jo tlakovali tudi tu že prej, a so tlakovanje odložili zaradi gradnje tramvajske proge. —lj Vljudnost na ljubljanskem tramvaja. Na sprevodnikovo »pojasnilo« glede notice pod gornjim naslovom sem prisiljena odgovoriti. S tramvajem se vozim dnevno po štirikrat, kar me stane mesečno 180 Din. zato sem bila upravičeno ogorčena, kakor bi bil tudi vsakdo v takem primeru Sprevodnik mi je po prestopu na viško progo prepovedal nadaljevanje vožnje, češ, da je moj vozni listek že uničen. Vsi številni navzoči sopotniki so imeli vtis.da se vozim že z rabljenim listkom. Izjavljam odločno, da če je bil listek res uničen, nikakor ni bil po moji krivdi, ker sem ob vsakem prestopu razločno navedla namembno postajo. V izogib sličnih neljubih incidentov bi bilo dobro, da se v vseh vozovih nameste tabele, kjer bi se potujoče občinstvo seznanilo s pravilnikom presči-panja tramvajskih listkov. — Ko sem bila prisiljena na Rimski cesti izstopiti in sem ogorčena izjavila, da si bom zapomnila sprevodnikovo številko, se je sprevodnik po rog al za menoj rekoč: >6e svinčnik vam posodim, da si jo zapišete«. Ali je norčevanje iz potnikov tudi »po predpisihil K sreči so »vljudnosti« takih sprevodnikov le zelo redki primeri, zakaj ogromna večina tramvajskih uslužbencev je v resnici vzgled-no uslužna in korektna.— J. Z. —lj Harmonika, orglica. tamburic«, gitara, so lahki, vsakomur dostopni instrumenti, kdor ne more do klavirja ali violine, pa Čuti veselje do aktivnega udejstvova-nja v glasbi. Zlasti moderna, tehnično izpopolnjena harmonika s kromatično skalo daje vse možnosti, da more človek, ki nima ne veliko časa še manj pa denarja za učenje, že po kralki dobi igrati vse narodne pesmi, pa tudi težje skladbe. Ves pouk je združen z glasbeno teorijo. In ker mora vsak učenec ali učenka igrati vse po notah, je glasbeno znanje, ki ga gojenec pridobi z majhnim trudom pri tem pouku, dobra priprava za vse, ki se hočejo posvetiti resnejši glasbi. Tečaj se bo vršil na Bleiweisovi cesti 21, pritličje, kjer dobe interesenti točnejše podatke. —lj Ogromen naval na trgovsko šolo v Ljubljani. Tri dni je trajalo vpisovanje na Drž. dvor. trgovski šoli v Ljubljani In tri drri je vladala tamkaj strašna gneča. Za prvi razred se je priglasilo 49 učencev in 169 učenk. To število bi zadoščalo za pet močnih paralelk prvega razreda, zavod pa ima samo drve vzporednici. Sprejetih je bilo v I. razred i2 učencev in 49 učenk, nesprejetih pa je ostalo 7 ttBBftBBf in 120 učenk. Starši se vprašujejo: »Kam hočemo z otroci, ki imajo izpolnjene predpogoje za vstop v trgovsko Scflo? Ah bi poklicane korporacije ne mogle doseči nastavitev novih učnih moči da bi se otvorile nove paraJelke?« ■—lj Komorni koncert prw posebne vrste, ki ga izvajajo sopransolo, dalje ne instrucmerjtih violina, viola, Selo, klavir, flavta, oboa in angleški rog bo v petek dne 13. t m. v prostorih ljubljanskega magistrata, ki so znani kot ;ako akustični to izredno primerni za intimne sereradne večere. Vsa dela so iz francoske glasbene literature, zato ima ta večer naslov Fran* coska serenada. Sedeli po 10, stojišča po 5 Don v knjigarni Glasbene MatAoe. — Abonenti za sezono 19S5/S6 se sprejemajo še vedno v veži (Iranskega gledališča. Lanske abonente opozarjamo, da so jim lanski sedeži rezervirani samo še do torka popoldne. Zato vljudno prosimo, da se pravočasno prijavijo. Vabimo pa tudi vse nove interesente, saj so ugodnosti abonmaja splošno priznane, cene izredno ugodne in obeta se nam izvrstna sezona v drami in v operi. MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din ZOPET SMO CENEJŠI. Prima »portal suknjiči Din 9o.-. Trenchouth Din 420.— Specialna izbira pum p, modne h'.ače Perilo itd. Preeker Sv Petra 17 4.A^ MALINOVEC pristen naraven, s čistim sladkorjem v k uhan — se dobi na malo tn veliko » LEKARNI DR. G. PICCOL1, UrBLIANA, rjrieva cesta 6 i nasproti Nebotičnika Vi/L GtASBA 2 z.c TR0MPETE normalne uglasitve v dobrem stanju zamenja za krivolovke B alt kupi Slavko Rope Bled. 2627 STAflOVATIJA Beseda 50 par. davek 8.- Din Najmanjši znesek 6 Din TRGOVSKI LOKAL e etano v a njem, pripraven za vsako obrt ee očjda na glavni cee ti Jesenice. Naslov pove uprava »SAov. Naroda«. 4604 PRODAM Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.- Din NOVE SREČKE državne raaredflie loterije beogradske - ' ure prodaja dokler je zaloga, Men jadnice Reincher & Turk, Ljubljana. 4./L. Proda se nekaj pobištva, no n smoking odteka, zaket ifl u ere obleke. Ogleda ee na Domobranski cesti 15/1. 3648. SLUŽBE Naobražena gospodična sred nje šolske izobrazbe i sce primerne stalne službe v Ljub. Ijani ali znanstva z dobrosrčnim spodobnim državnim uslužbencem. Marina Žagar Mahovnik 10 Kočevje, Doleuf sko- 964« POUK TEČAJI NEMŠČINE v Delavski zbornici: sačetni-ški nadaljevalni in konver. zaci jeki; vpisovanje mladine ob 2, (Vhod iz Čopovo ulice zadnja vrata, levo) odraslih o* pol T, <«lavni vhod desh0> 8o4V/_ VABILO na o ti. redni občni zbor Prve dolenjske posojilnice V Metliki, registrovane zadruge s neomejeno aaveao, ki ga bo imela v soboto dne 28. septembra t. 1. ob S. uri v zadružni pisarni v Metliki Stev. 15. Sporedi 1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka aa leto 1934 ter sklepanje o uporabi izkazanega čistega dobička. 5. Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva. 6. Slučajnosti. Opombe : Člani zadruge imajo na razpolago računski zaključek tekom 8 dni pred Občnim zborom med ' **adriimf urami v zadružni pisarni. Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor na istem mestu in 7 istim sporedom, ki bo veljavno sklepal ne glede na šte- ilo prisotnih članov. *rc*J debelosti up^chU^ftm -mi^JIH** 8LAT1NSKK T AIIIV Sestavljene Is naravnih mineralnih soB to etartralrtov. Proizvaja: apoteka MRi »AHOVEC, LJUBLJANA " V vseh lekarnah 100 tabl. — Din 46.-, 200 tala. — Dm T4* —lj Nerodna čitalnica v Šiški, vabi in Sporoča svojim pevcem in prijateljem, da se drsijo od torka 10. septembra dalje zopet redne pevske vaje vsak toriA In petek. Novi pevci dobrodošli! —i j Sprejemni ispiti na dri. kun^rvs-toJHJJu se bodo vršiti po sledeče-rn vrstnem redu: V torek 10. sept. od '^.3—3 pop. sotefretje, v sredo 11 sept od 11-12 dop. violina, v sredo od U3—5 pop. klavir, v četrtek 12. sept od 10—12 dop. pismeni za pedagoški oddelek, v četrtek od 11—12 dop. orgle, 4—5 pop. čelo. oboa in klari-neL v petek 18. sept od R—5 pop. praktični izpit aa pedagoški oddelek. Gojenci se opozarjajo, da se morajo točno ob določeni uri, ki je razvidna na obiavni deski v vefti konaervatorija, javiti izpitni komisiji. Ravnatelj. —lj Vse prijatelje komorne glasbe opozarjamo, da si rezervirajo petek dne 13. t m. Za serenadni večer, ki bo v pritličju magistratnega poslopja. Izvajala se bo francoska glasba izza časa vladanja solnč-nega kralja. Na sporedu so skladatelji Couperin. I»uis XIII., Guedron, L.uUv in Rameau. Vstopnice po 10 m 5 Din. v knjigarni Glasbene Matice. •ELITNI KINO MATICA Tel. 21—24 Danes ob 4, 7*4 in 9 ^ zvečer Mđgda Hrhneider v veseli opereti Maček v Žaklju To ie delo. ki mora vsakega razveseliti. Iz Kamnika — Občni zbor »Ure«. V sredo i. t. m. se je vršil v prostorih Narodne Čitalnice izredni občni zbor >L»iret. Občni zbor je bil odlično obiskan, saj se je udeležilo istega 38 članov in članic, kar je za naše razmere zelo lep obisk. Izvoljen le bil naslednji odbor: predsednik g- Jul'j Ccnčlč, pevovodja g. Vremšak Ciril, odborniki pa gg. Lesevicki Cene. Gerčar Jož?. Ničman, Benkovič in Senekovič Olga. Zbor je potekel popolnoma mirno, padlo je samo neiko-Iiko ostrejših besed na račun nekega gospoda, ki je med članstvom raznašal vesti, da nameravajo nekateri pevci razbiti 3»Liro« in ustanoviti Obrtno pevaKo dru-dtvo. kar pa seveda ne odgovarja resnici. Z letošnjim letom obhaja pevovodja g\ Ciril Vremsak tudi 15-letnieo svojega delovanja kot pevovodja ter mu moramo k temu jubileju najiskreneje čestitati. Vsakdo kdor ve, koliko truda m nesebične požrtvovalnosti je treba, da se na^tudi ra en sam koncert, bo znal ceniti ogromno delo, ki ga je pevovodja g. Vremšak v toku svojega 15-letnega delovanja izvršil. — Pevskemu druSfcv-u *L.iri« in njenemu odboru želimo v tem nov-rm poslovnem leta mnogo uspehov. — Tujsko prometne sezona je mfnila. Tujcev danes ni več. Na neki seji je bilo pred dobrini mesecem r oceno, da tedaj po Kamniku ne smemo razkopevvati in popravljati trotoarjev. kadar imamo tujce. Ravno tako je bilo siklenjeno. da v sezoni ne smemo po časopisih zabavljati Čez Kamnik, čes, da to slabo vpliva na ljudi, ki to čitajo In si potem mislijo, kakšni smo. No tn danes? Prvi sklep izven sezone ne velja več, drugega se bomo pa še držali, da svet o nas ne bo slabo sodil. Ta. kaj se pa zgodilo tako Čudneg3 in velikega? čujte in strmite! V neki j dneh pri nas na Grabnu ne bomo več imeli slabih trotoar jev. Pričeli so jih popravljati. Zlasti onega naJMabsega pri OroSnovi talsi, čez katerega so ljudje toliko govorili. Ze stoje poatm^jeni robniki. kotiček, ki js nekaj dni etoai zabit v zemljo m oortačeMBfl rob bodočega hrotnarja. je gtasnm skd epa zadnje obeiušku seje Slavnostno 'zruvarj, Se se nam kafeejo prti obrisi, kako krasen bo novi trotoar, kadar bo i Zgotovljen, v« ki berete to, pridite gotovo pogledat kajti ne bo vam Asi, takega krasnega in z a tujski promet najidealnejšega trotoar ja de v svojem življenju niste in ne aodV«te nikoli vldeiL. — staremu nodrar^memn trotoar jo, ki je postai fte popularen m se je o njem pisa*o že po časopisih je enkrat s* vsetoj odklenkaJjo. — Stic transtt gtorla mimđ' — Vojnika vest. S kralter**ra ukazom od S. t m. je napredoval v čin artiVerijtafco tehničnega hrlgadnega gsnerafta mantuak smodnisnice poOcovnfk g. Vladirmr HnotJč, istotako je napredoval njegov sdnrtarrt g. Jarrko Turtk v ftm vojaškega uradruka TT. razreda. — Obema nase n^jTukrenejBe Čestitke. Iz Celja —c Novi župan mestne občine eel^ke g. Alojzij Mihelclč bo prevzel v torek žapan-ske posle od dosocUnjeca lupana dr. Alojzija Goričana. —c SK Atletik- SK Koretan 4: 0(1: ^. V nedeljo popoldne je bila na ipriscu pri >Skalni kleti ob prisotnosti okrog 60r» qie-daJcev odigrana kvalifikacijska nogometna tekma med RK Atletiko in S K Korotanoin iz Kranja. Tekma je bila Zelo živahna in skoro ves čas odprta. Atletiki so nudili boljšo kombinatorno igro, . V predtekmi je prvo moštvo SK Jugoslavije premagalo rezervo At loti kov s 5: 2. —c SK (elje: vojaški team 39. pp. M (5=0). Na kraljev rojstni dan, v petek popoldne je Mla na Glaziji odigrano nogometna tekma med S K Celjem fn rojaUtim teamom 39. pp. Moštvo S|< Celjl |e Heer nastopilo v oslabljeni poštari, a je lilo ves čas v premori in je 7a-'u> nt* zm lo. Vojaški team ]e igral požrtvovalno, obramba je bila dobra, napad po Hllek. V |>rveiii polčasu je s^hIiI g. Cinek. |*> odmoru pa g. Adolf Tre^nuer. —c Ifolfao lekarni-ko »laiba ln\\ v-h legi j>etka ifi. t. m kr, dvorna lekarna "Pri Mariji [»omagaj* ua Glavnem tr^u. —c Okoliška občina je WTi llfigahl, da bi se s prmočjo breapoaefaUi tlakovala Mariborska tosta v Gaberju in Krekova cesta fjo Buteljeveira m-^tu tor fejfuttrot potok Ložnica. a je i»r*»l*-3» vest ilo, ia za to delo ni na razjvla'J-> rx>t i-e-bne?a denarja iz htitaoitlian I klad a Poslat: .Alojzij Vodnik, kamnoseka ndustrija v Ljubljani, Kolodvorske ulica, iv zadnjem času raj&Iičnim intert»t»»»nt-menikov, poAlljala obenem n ponuilbami in proračuni fotografske posnetke pm mo jem podjetju izdelanih ln na p' ' »•[• !»#cu pri Sv. Krizu v Ljubljanj f.v postavljenih nagrobnih spomenikov in jih 'znaC* \ala kot »\T»je la«tne izdelke Zarodi j mm nja sem vlomil proti A. Vodmksi. Kamnoseškemu podjetniku v Ljubljani, Kolodvorska ulica, na okrožno kot trg.»\sko MulIAČe tožbo radi nelojalne konkurence Kdor je prejel od kamiiom^l o industrije Alojzij Vodnik v I^jubl|*inl kak fotopmfi-cen posnetek po moji tvrdki izdelanih nagrobnih uporno n! k ov, predvsem rotlMn Nepužlan, Oregorka, Koritekr, Vrhove, škrajnar Ponlft. Turk, Gomirsek, Gela, Prime in Perhajt ga prosim, tla ml javi svoj rn«1ov. KUNOVAR FRANJO, kamnoaeAki podJ}«dnlk pri Sv. Kr žu v Ljubljani SLOVENSKI NAROD Stran 4 »SLOVENSKI KAKO D«, Ponedeljek, 9. septembra 19SS mm. 203 Nase nove poštne znamke Glede lepih znamk sta celo Albanija in Turčija daleč Ljubljana, 9. septembri. Dolgo pričakovane znamke s sliko Nj. Vel, kralja Petna II. smo naposled le dobiH. Čakali smo jih s skepso, kajti o nobenih naših znarnkah, ki so izšle aa prvimi slovenskimi VavpotiČevimi, ne moremo reči, da bi bile kaj več kakor samo porTdik) o plačani poštnini Dokler nismo imeli laMn° čeprav je bila med vsemi deželami naj bolj zaostala. Če pregledamo dandanes evropske, pa tudi prekomorske znamke in jih primerjamo, z našimi dosedanjimi, bomo videli, da ssao tako glede tislu kakor glede izdelave slike prav v zadnji vrati. Se Albanija in Turčija sta daleč pred nami, merimo pa se Predlogi inž. arta, J. Orna lina na naše nove znamke. markarnice in so nase znamke tiskali še v New Yorku in Londonu, so bile vsaj tehnično lepo izdelane, kar pa jih dobivamo iz Beoprada v knjipotisku. niso več niti to. Dandanes je na svetu milijone filatelistov, ki izdajo za znamke lep° denarje. Seveda je v vsakem pravem filatelistu kos esteta. Da bi si kupoval vse znamke, ki izhajajo, tega ne zmore vsakdo, ker bi ga stalo na leto nekaj tisočakov, pač pa si kapi tiste, ki se mu zde po tehnični izdelavi in lepo izbrani stiki najlepše. Xekatere države kakor Romunija. Italija, Rusija Švedska, Liechtenstein, Belgija s Kongom in druge, naravnost slove po svojih znamkah, čeprav jih menjavajo tako pogosto, da se vidi. dn samo špekulirajo z žepi zbiralcev. lahko kvečjemu s Francijo, ki slovi po svojih naravnost neokusnih znamkah. S tega stališča torej naše najnovejše znamke še dolgo niso to, kar bi lahko bile in kar bi morale biti — na5a legitimacija in naša najcenejša reklama proti inozemstvu. Od tega jih izključuje že dejstvo, da so tiskane v knjigotisku, ki dandanes ni več primeren in dorasel za tiskanje lepih znamk. Zagrešili smo tudi pri njih isto kakor pri vseh dosedanjih. Crtež vseh znamk je povsod isti. Tudi barve niso vse srečno izbrane. Zlasti temni oker petdeset pa rske znamke je ponesrečen in nejasen za nekatere detajle na znamki. Edini odliki naših novih znamk sta srečno izbrani format in doka i preprosta komoozi- Predlogi inž. arh, D. Se rajnika. vendar filatelisti te znamke zek> kupujejo. O državicah san Marinu, Laeehtensteinu in Monaca je znano« da sanirajo svoje šibke državne finance z izdajanjem novih znamk. Tudi v Črni gori }e h«k> nekoč tako. Seveda pa 90 te znamke 9koraj same miniature umetnin v plemenitem tisku, ki morajo razveseliti oko vsakega pravega zbiralca. Pisemska znamka pa ni samo vir dohodkov, temveč tudi najboljša reklama za državo, ki jo izda. T©ga se je dobro zavedala Avstrija. ko je izdala leta 1906 tiste znane bosanske znamke, s pokrajinskimi slikami, ki so znane po vsem sveta. Kakšen je bil efekt teh znamk? Leta 1910 je izkazovala Bosna med vsemi avstrijskimi deželami retetivno najveČn poStni promet. JNaša nova 'mamhn. za 75 par. cija crteža. Naš list je že v začetku leta oh javil predloge za nove znamke, ki sta jih izdelala naša arhitekta inž^ Omahen in inž. Serai-nik po Jakčevih slikah. Danes objavljamo te predloge iznova, da pokažemo razliko med njimi in znamkami, ki smo jih zdaj dobili. Razlika v kvaliteti je tolikšna, da se čudimo, kako so mogli v Beogradu te predloge prezreti. Zdaj še kratka katalogizacija naših novih znamk: Zaenkrat je izšlo pet vrednot in sicer: 50 par v temnem okru, 75 par smaragdno zelena. 1.50 Din cinobrasto rdeča, 1.75 Din vinsko rdeča, 3.50 Din temni ultramarin Format znamk je 2} in pol proti 20 in pol milimetra, format slike pi 21 in pol proti 17 in pol milimetra. Crtež je je razviden iz slike. Zobcanje znamk je 13. Izšle so na gladkem papirju, z močnim gumi jem v polata po 10 x!0 kosov. Slikar ni podpisan. Od ostalih vrednot po Din 0.25. 1.—, 2.—, 3.—, 4-, o.— (?), 10-, 15.—, 20.— in 30.— so v zalogi še precejšne kol. prejšnjih znamk s črni mrobom in brez njega. Ndve znomke bodo prihajale postopoma v promet, ko se stare zaloge porabijo. Naša želja: da bi bile naše nove znamke malo časa v prometu in da bi bile le prehodna stopnja do znamk, ki bi bile na nivoju dandanašnje povprečne evropske znamke. R. Ironična žena 2ena je varala moža in on je prišel na to. Ves razjarjen zakriči: Vee vem! žena se pa zasmeje in vpraša: KoVL ko prebivalcev ima Tokio? Uganil je Na nrfei zapoje telefon. Uradnik dvigne sjlnćalko m vpraša: Alo — ali je tam kdo? Glas na drugem koncu mu odgovori: Uganili ste gospod. Nemške zeppelnske znamke Goveva znamkah. »Gola Maja« danska znamka v korist fonda za pobijanje raka. Manekinke v Rusiji V Moskvi se je pojavil nov poklic, kakršnega v Sovjetski Rusiji še niso poznati. Ker se boljšajo gospodarske razmere, postajajo Rusinje nečimurne. zahotelo se jim je po lepših oblekah. posnemati so začele elegantne žene drugih narodov. Zaenkrat kaže v Moskvi mm o šest ma-nekink, kako pristoja dami ta a d ona obleke. Te ruske manikinke so pa še zelo neizkušene, saj še ne vedo, da se njihove zapadnoevraške sestre fe dolgo pripravljajo na ta poklic in se uče hoditi, plesati in smejati. da morajo živeti ob strogi dieti, da ohranijo pravo težo in vitko postavo. Sovjetske manekinke so sicer lepa dekleta, mp.-i.fka jim pa mikavnost, ki jo da pariška manekinku iudi elegantni obleki. V Rusiji je konfekcija še vedno zelo slaba in Rusinja, ki se hoče okusno obleci, si kupi blago sama, da ji naredi obleko šivilja doma, ali jo pa da delati v ateljeju, v modnem salonu. Moskva, ima že dober in drag salon, kjer -o zapo^eni najboljši krojači in modni risarji in kjer služi tudi prvih .šest man^kin-c. Preprosta obleka stane 200- 300 rublje v. Take obleke naročajo žene dobro plačanih specialistov, profesorjev in ravnateljev. Pa tudi ta najboljši salon ne ^jstvarja nič samoniklega, temveč posnema samo pariško modo. Obleke so včasih preveč Kičast?. toda vedno dobro narejene in zelo pogosto okrašene z ročnim delom, ki se v Parizu ali Newyorku ni dalo plačati. Rusinje se pa navdušujejo za evropsko modo in zato so pozvale ameriško modno risarico ci aran-žerko Elizabeth Habesovvo, da bi jim priredila modo revijo. Višek naivnosti — - Pomisli, kako naiven je moj mož. Že tri leta sva poročena, pa mi še vedno pred zajtrkom čita vsa pisma kakor da bi jrh ne bila že sama pre; pccčitala. Katera je najlepši? — Mamica, danes smo v šoli glasovale, katera izmed nas je najlepša — No in katera je zmagala? — Nobena, vsaka je dobila samo en glas. Lion Fenchttvanger: 24 Roman Tistega dne je prispel wnrzburški ta.ini svetnik Fichtel. Ta možiček drobnega, lokavega obraza, je poiskal princa še popoldne. Da, na wiirzbur«kem dvoru že vedo za nepričakovano in čisto neobičajno nesramnost deželnih stanov. Gospod knezoškof je zelo ogorčen, on ostro obsoja tako sramotno in predrzno skopustvo. Toda njegov gospod je našel v svoji modrosti način, kako pomagati princu iz stiske, (»benem pa hudo razjeziti to naduto so-digo ter ji dati poštetno pod nos. Predno je pa povedal, za kaj gre, je prosil, naj mu princ milostno dovoli naročiti kavo, ki je je bil vajen. Ko je sedel potem dvakrat naznaten kraj postavnega princa pri skodelici črne kave, mu je počasi in stvarno razložil idejo ženitve s Thurn-Taxisovo, najlepšo princeso v rimski državi in obenem neizmerno bogato. Nesramni in uporni stanovi bi bili kar zeleni od jeze, če bi postal princ katoličan. Samo po sebi se razume, da je knezoškof pripravljen — pomagati princu tudi č^bi odklonil ta zakon. Smatra pa to ogorčenje za najboljše in želi iskreno Njegovi Visokosti, da bi si pridobil bogastvo in lepo soprogo, deželnim stanovom pa, da Hi se zadušili od jeze. In tajni svetnik je srebal v počasnih dnš-kfn svojo kavo. Ko je oertal Karel Aleksander sam, je začel hoditi po sobi. Glavo je imel še topo po težki, burni noči, globoko je dihal in si gladil goste kostanjeve las«. I^e poglej jih, te lisjake! Katoličana bi radi napravili iz mene. Schbn-born, Friedrich Karel, ta dobri, veseli, prijazni tovariš. Ta lisjak! Zasmejal se je. Gromska strela! Imenitna sala. Večina višjih častnikov je bila katoliška, katoličani so bili boljši vojaki. On sam je imel od svojega bivanja v Benetkah zelo svobodne nazore o veri, katoliška maša mu je bila na moč všeč, za vojake je bila katoliška vera prav za prav udobnejša e svojim kadilom. svetimi podobicami in škapulirji. In če stori s tem svojim prijateljem na Dunaju in v Wiirzburgu veselje, tem. boljev Sebi s tem ne bo škodoval. Bogata/ krasna princesa. Konec bo prejšnjega mučnega pomanjkanja denarja in moledovanja. A ta sijajna, imenitna fars»a. ki jo zaigra nesramnim deželnim stanovom! Grom in strela! Naj bo karkoli, pogledati mora. kakšna je ta Regensburzanka. Ko je prišel Siiss drugega dne, mu je zaklical princ zadane volje: — Je suh, žad? Se mu je prilegel krst? — Da, — je ogovoril Siiss ponižno, — če se je Vaša Visokost nad tem zabavala. A Če bi zahteval od njega trideset tisoč cekinov, ali bi mi jih dal? Ukazujte! Da, potem bi me pa stisnil za golta-nec, da bi kar kri potil. Ho! Imam nekoga, ki mi bo posodil denar brez beliča obresti. —Mar si hočete izbrati drugega bankirja? je vprašal zid rjo-es traženo. — Ne, — se je zasmejal princ zadovoljno. — Zaenkrat te potrebujem bolj, kakor kadarkoli. Tu se bom mudil še najmanj dva tedna. Toda rad bi prišel iz tega brloga. Najemi mi vilo Mon-bijou. Opremi jo tako, da niti v Ver-saillesu ne bodo mogli prikriti zavisti, preskrbi mi pohištvo in livreje. Imenujem te za svojega dvornega upravitelja in blagajnika. Siiss je bil ves srečen in spoštljivo je poljubil princu roko. Karel Aleksander je poslal zamorca v lovski gradič Erernitaž vprašat, kdaj bi se mogel priti poklonit. Potem se je Žleza, ki določa izraz obraza . Ameriki očejak dr. Hektor Mortim**, profesor na univerzi Me Gill ▼ kanadskem mestu Montreal, je ■ svojim presenetljivim odkritjem zelo obogatil zdravniško vedo. Spodaj v možganih ima človek žlezo v velikosti lešnikovega jedra, ki je že davno zanimala zdravnike. Od te zleze je odvisna rast človekova. V orjaku in pritlikavcu ne deluje ta žleza normalno, kakor pri normalnem Človeku. Dočim vpliva pri človeku orjaške postave ta žleza na premočan razvoj kosti in veliko višino okostnjaka, vpliva pri pritlikavcu na neznaten razvoj kosti in na okrni te v okostnjaka. Ta neznatna žleza določa torej človekovo rast. Zdaj se je pa izjavil prof. Hektor Mor-timer v svojem predavanju v zdravniškem društvu mesta Montreal o novem odkritju, s katerim se znatno dvigne pomen t* majhne ile*e v človeških možganih. Profesor dr. Montimer je več let proučeval Človeške možgane v kraljevski bolnici >Virtorie< m po svojih dognanjih pripisuje tej žlezi tudi vpliv na izraz človeškega obraza. Ameriški učenjak celo trdi, da je izraz človeškega obraza v celoti odvisen od te žleze na de-sni spodnji strani možganov. Od njene velikosti, oblike in obsega je po trditvi dr. Mo rti mera odvisno, aH je človekov obraz okrogel, podolgovat, ozek ali širok, skratka ves ustroj in izraz obraza, prav tako kakor velikost rok in nog Dr. Montimer je opazoval mnogo ljadi M t} e wut svetu in pri vseh se je izkazalo, da je njegova ugotovitev pravilna. Vse to mu pa Se ni zadostovalo, temveč mu je Šlo tudi la to, da prepriča o svojih dognan>ih ves znanstveni svet. Zato je svoje "proučevanje nadaljeval ter razMril svoje poskuse na podgane. In se je izkazalo se nekaj več; podgane so takoj nehale rasti, čim jim je bila ta ileza odstranjena. Poleg tega je dr. Mortimer ugotovil, da je pri vsakem Človeku ta žleza drugačna in iz tega sklepa, da so tudi ljudje raelični, da se vmak človek razlikuje od svojega sočloveka in da mora biti drugačen, ker je tudi drugačna njegova žleza. Različna velikost in različni izrazi človečkih obrazov so torej delo te žleze. Dalje pravi dr. Montimer, da je človek najmanj simetrično bitje na svetu in sicer v sebi samem, v svoji lastni osebi, v svojih okončinah, med katerimi nista dve enaki, roki se razlikujeta, notri tudi. Pa tudi ena polovica obraza je drugačna kakor dni}?«, ena ledvica se razlikuje od drug**, eno oko je drugačno kakor drago, fcleza na desnem spodnjem deln možganov naj bi celo vplivala na rele človeške rase. da M razlikujejo med seboj. Zaradi raciičnega upliva t* žleze imajo zamorci močnejšo lobanjo od belokožcev. Tudi oblika lobanje mongolske rase in drugih ras je delo te žime, M zanima zdaj ves medicinski svet bolj kakav kadarkoli prej. Neznana Wagner|eva ljubezen V Parizu je izšla nedavno zanimiva knjiga pod naslovom > Ljubavna pustolovščina Rioharda VVagnerja v Bordeauxuc. Njen avtor Maurice Fer ms piše o doslej v neznani zgodbi iz VVagncrjevega življenja. Baje je bila to ijubeaen na prvi pogled, ki se je vnela med slavriim skladateljem in ženo vinskega trgovca v Bor-deauxu Jessie Lauasattovo v času, ko se je VVagner mudil v Bordeauxu. Laussattova je občudovala skladatelja VVagnerja hi ljubila moža VVagnerja. piše Fernis. Končno mu je ponudila letno rento 3000 blatih frankov, ker je bil Wagner takrat v denarnih stiskah. Ko se je vrnil slavni skladatelje Švico, mu je Jeasie pisala, da je sklenila ločiti se od svojega moža in vzeti njega. VVagner jo je svaril pred ljubosumnim možem, ki je bil zvedel za njeno ljubezen, m prosil jo je, naj bo previdna. vVagner je odpotoval takoj v Bordeauxu. pisal Jessie vroče ljubavno pismo in poskusil vse, da bi se sestal z njo. Toda Jessie ye naenkrat izginila s svojim možem in VVagner ;e ni nikoli več videl. Njegova pisma so pnhajaia nazaj neodprta in tako je Wagner sklenil končno vrniti ae v Švico budi za»fco, ker ni imel v redu potnega ''sta. Tako sc je zaključile Wagnerjeva ljubavna pustolovščina L 1850. Iz Maribora — Uspele konjske dirke. Včeraj popoldne so se vršile na tezenskem dirkališča konjske dirke. Gledalcev je bilo okori 3H0n, ki so btli s prireditvijo zelo zadovoljni. Faforiti dneva so brli konji »Srm-ba.« ki >a v dveh dirkah odlično zmagala, »Toska«, ki je odnesla nagrado mesta Maribora in pa »Theodora«. ki je žela največ uspeha. The odora je briljirala pri najlepši dirki dneva, pri dvovprežni d*r-ki. »Theodoro* in »Dalila« je vodil pl. Li-pitt, 76-letni starček, ki je v treh rundah sijajno vodil in dospel prvi na cilj. Mariborske konjske dirke so bifle pač uspešna propaganda za konjerejo, ki je tako važen činitelj našega gospodarstva. — .Vočni vlom: V zadnjem času »o nočni vlomi na dnevnem redu. Tako je bilo v eni noči vlomljeno v Studencih v gostilni »Pri beli zastavi«, kjer so storilci odnesli več kilogramov masti, sladkorja, 60 gramofonskih plošč in nekaj drobiža v *kupni vrednosti okoli 4000 dinarjev. Isto noć, to je v noči na soboto je bilo vlomljeno tudi pri Grtrbešiču v Frankopanovi ulici 2. Vlomilec je odnesel nekaj srebrnega je- pa odpeljal, čeprav je bila pot slabša, v svoji težki, še vedno staromodni kočiji, čeprav je bila na novo prepleaka-na, pač je pa Siiss že oblekel Neufferja in koči jaza v novo livrejo. V Bremitažu so princa sprejeli z zelo veliko pozornostjo. Poleg kneza in Marije Avguste sta bila tam še thurn-taxiski intendant in tajni svetnik Fich-teL Franz Amselm Thurn-Taxis je bil star, izkušen gospodi prijazen, vesel, radoveden, zelo dobro vajgojen. Ljubil je družbo, rad je pokramljal, verjel pa ni nikomur in ničemur. Imela sta toliko skupnih znancev, na dunajskem dvoru, v Wurabirrgu, v armadi, v mednarodnem plemstvu. Knez je delal majhne, zlobne opazke, Karel Aleksander je govoril mnogo in živahno, soglašal je in jemal v zaščito. Knez je vljudno sklanjal nežno, hrtovi podobno dolgo glavo in pozorno poslušal. Karel Aleksander mu je bil všeč. Res je bil nekoliko neotesan in preveč se je razvnemal, kar se ni spodobilo. Bil tudi ni nič kaj razsoden, pač je pa imel temperament in bil je feldmaršal, junak, a to tudi nekaj pomeni. Od njega se je zahtevala zmaga, ne pa razum. Marija Avgusta je govorila spočetka malo. Sedela je dostojanstveno v biserno sivi žametasti obleki, držeč ceremo- dfinega pribora, več kosov obfoke in vbš ko steklenico vina- rittj^flo. — Ponesrečen dirkač. Pri necieJjekih fcw lesarskih dirkan v FoMcavi se je relo Im- do ponesrečil 23-1 crn i ttvzat JoSfp Aid Na dirkalni progi je padei s kofaea rn si zlomil desno nogo in desno roko FVwe-srečemec se zdravi v mariborski boinici. — S a pad na stražnika: V noči na nedeljo so že aretirani ponočnjaki v Frankopanovi ulici napadli t»m sfa£hujočc£i straž-nika ter rms prizadejali v«č aevajočih ran na plavi. K cr so napadalci wadi noči razgraiaiii in vrisk .nii. jih je stražnik opozoril, kar pa je postalo zanj modno. Napadalci, ki jih je b*o 5, bodo ohona— kaznovani. — 5 kamnom zbil kolesarja na rta. Ko se je 2TMetm ključavničarski porno6rv>k .lože Malek ts Studencev ponoči poli«! m. kolesu po temoi uJiH. ie nekdo i ajal vanj kamen in ga zadel v levo oko, da je padel s kolesa. Poleg nevarne poiskodlbe na očesu, je kolesar za dobri hude poškodbe po teVesu. Propet iam >e bil v bolnico. — Z drevesa je padel včeraj -^codo-vanec me zdravi v Kolniei. kamor so 0a prepeljali mariborski rese v a/1 ci. Torek V0 sopt. 1200 Operetni zvoki na plo**a*t lz.46: Vreme DOTo&ila, ll.otr: čaak obv^tfl* 13.16: Iz »»•venskih krajev Radijski orkester 14.00: Vreme, borza, 18.00: Po-isančkov oca bo osci kramljaj IMfe Reportaža is rammtmre naš m p**". IS.30: Ca« vreme poročSte., spored, obvestila 19.30: S&c. ura 20.00: Nekaj plesne slas" be 20.20: V\' f v pronos, 30.30: Prenos mednarodnega koncerta 'i* Bndlmnesir* 21.3o: Koncert operne frVaabe< Radij«** orkester^ 23.00: Cas, vreme( poročila, spored, 31.15: Kjnnoert operne glasbe, Ra-drjaki orkester. 38 *0: Angleške p1o#6e. Sreda 11. septembra 12.00: Operne arije na ploAoafe, — 13.* Vreme, rjoročila; — 13.00: <5a«, obrasli is*; — 13.i5: Harmonike in citre pa mando. lina vmes .(plošče); — 14.0(6: Vreme, borza; — ls.Oo: Domače po domače Ma_ grist rov trio; — 1Sj40: *z Alekaandrtje v domovino CR. Do*tarD; — 19.00: Čas, vreme por«idila eporedt obvestila; — 19.30: Nać. ura; — 30.00: Koncert pravoslavne* ga cerkvenega zbora; — 30.46: Koncert radijskega orkestra (pomnožen); — 32,00 <%ae poročila, spored; — 33.16: Prenos z veiese)ma: Orkester balalajk jaaz« nijelno z mesnatimi negovanimi ročicami zgornje gube mogočno napihnjenega krila, kakor so velevali takratni običaji. Kakor star plemenit marmor so motno odsevala i^pod črnk njem pmsa in vrat, izpod bleščečih Črnih las je gledal droben, mikaven, pastelno nežen obraz. Z odkrito, otebrobotno radovednostjo je ogfledovala princa, čigar mogočna moška pontarva je prihajala posebno do izraaa ob suhem, drobnem knezu. Tajni svetnik Fichtel je govoril o nekem junaškem činu Karla Aleksandra. Marija Avgusta je zrla pri tem na princa m pripovedovala o italijanski operi na Dunaju, ki jo je videla, o »Junaku Achillu, kjer je Aohilles zapel nekaj čudovito velikodušnega, ko je nehal vlačiti truplo, — Da. — je pripomnil knez, — v starih časih so bili ljudje sploh velikodušni. Karel Aleksander je menil, da ravna pač tako kakor mu veleva čut m ni mislil, da bi bi preveč nagnjen k velikodušnosti. Na to je pripomnite, princesa smeje, upirajoč pogiled v sar-devajočega princa, da ae o njem sploh ni govorilo. In vsi so se zasmejaii. Na mizo so prasie hladne pijace, aa malega wurzbur9ke.ora tain«-1^ -;Va kava Urejuje Josip Zupando. - £e »Narodne aaaarno« *rau j - sm opravo ud - Vsi ijntmatu