INTERVJU ■o -r<"> im -t-■r- POLETNI POTOPIS Šrilanka: Dežela prijetnih ljudi in čudovite narave str. 36-37 Vanja Krašovic: Otrokovo stisko moramo razumeti in sprejeti str. 26 Št. 33 / Leto 70 / Celje, 20. avgust 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI { VSAK CETRTEI шш G® D 7Ш Г1AGER ' »Um PKM' S tem kuponom 2x pijača Kul 1,5 L ZASTONJ! 2------------ Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon od 20. 8. do 26. 8. 2015 v katerikoli trgovini Jager. Oranžna luč za taksi prevoze Uporabnikov taksi prevozov v Celju ne manjka, zato je tudi ponudbe več kot dovolj. Ponudniki se med seboj ne razlikujejo zgolj v ceni, marveč tudi v kvaliteti opravljenega prevoza. Vendar realna slika opravljanja tovrstnih prevozov ni tako zadovoljiva. Taksisti sami pogrešajo ureditev svojega položaja znotraj podjetja, še najbolj pa sistemsko ureditev taksi službe v mestu. str. 12-13 AKTUALNO Rahel upad brezposelnosti str. 2 Prvič v vrtec str. 3 GOSPODARSTVO Se Baumax poslavlja od Celja in Slovenije? str. 4 Polzela: Delavci doma, v tovarni kriminalisti str. 5 LAŠKO - Pobočje bi radi zavarovali še pred jesenskim deževjem str. 5 IZ NAŠIH KRAJEV Vročina pokvarila gobarsko sezono str. 8 ŠPORT Celjski nogometaši do prve zmage str. 18 Dobrote slovenjBn kmetij Irena Videmšek zmaguje s sirom str. 34-35 Foto: SHERPA str. 42 O \ <кч -i m 2109900081015 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Taksi - ogledalo mesta Ob prihodu v neznano mesto je bila prva misel taksi, ki bo rešil težave zaradi časovne stiske. Taksist je bil prijazen in ustrežljiv, tudi želeni naslov je poznal, avto je bil moderen in urejen. Na prvem križišču je zavil in ustavil. Potnik je bil na cilju in pravzaprav je bila sreča, da se ni vozil dlje, saj ga je že ta kratka vožnja v sosednjo ulico stala 20 frankov. Toda pravila so bila jasna, zavijanje z očmi ni pomagalo, v urejenem švicarskem sistemu ni bilo prostora za razprave o tem, ali se ni morda voznik zmotil. Zgodba iz arabskega sveta je seveda drugačna: najprej se je bilo treba pogajati za ceno, nato pa upati, da bo avto zdržal do cilja. Vozniku so pri tem pomagali glasna glasba lokalnega izvora in okrasni obeski, ki menda odganjajo zle duhove. Če si preživel vse to in še prepih, ki ti je skoraj odnesel glavo, si brez besed odštel želeni znesek, ko si z olajšanjem zapustil vozilo. Vedel si, da je to pač ogledalo njihovega življenja, ki ga nisi vajen. V domačem mestu se ne vozim pogosto s taksijem. Verjetno bi mi precej bolj prav prišel pred mnogimi leti, ko še nisem imela avta in je bila vožnja z lokalnim avtobusom obvezen del dnevnega dogajanja - z otrokom v naročju. Takrat je bila vožnja s taksijem le za izbrance. Danes so cene dostopne tako rekoč vsem in morda je tudi zato ponudba takšna, kakršna je - pri nekaterih podobna tisti iz arabskega sveta, in to predvsem zaradi škripa- Delo taksista ni enostavno, žal ga mnogi opravljajo le po sili razmer. 79 novi tednik ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA # ф> o Ol ES тштшши Ea PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK (3 m Rahel upad brezposelnosti Za razliko od države na Celjskem več odjav iz evidence na račun zaposlitev Jeseni spet več iskalcev prve zaposlitve jočih vozil, pri katerih imaš občutek, da se vse skupaj ne bo dobro končalo. Ponudbe pa je vsak dan več, ko že misliš, da si preštel vse taksi službe v mestu, spet odkriješ novo. V razmerah, ko lahko to dejavnost registrira vsak, ko so vozniki tisti, ki iščejo le priložnostni zaslužek, čeprav ne poznajo niti glavnih ulic, ko ni dovolj urejenih parkirnih mest za taksiste - ali pa vsaj ne tam, kjer bi jih potniki pričakovali - in ko ima vsaka taksi služba svojo cenovno politiko, je nered na tem področju edina stalnica. Očitno nekaterim pač ustreza, da je tako. Morda pa smo za to, da se stvari ne spremenijo na bolje, krivi tudi potniki, ki pristajamo na to, da se še vedno vozimo z razdrapanimi taksiji, da nas voznikova usposobljenost in urejenost ne zanimata in da nikoli ne vprašamo za račun. Ko sem ga pred časom prvič dobila, sem bila tako presenečena, da najprej sploh nisem dojela, kakšen listek mi ponuja voznik. Če država tu nima pravih vzvodov, bi lahko občina storila korak v smeri urejanja tega področja in ugotovila, koliko taksistov sploh potrebuje mesto, kakšna naj bodo vozila, kakšni pogoji za voznike. Verjetno bi bilo na začetku veliko negodovanja in hude krvi, na koncu pa bi imeli vendarle bolje urejeno dejavnost, ki je pomembna za celotno podobo mesta. ЕШШЈШЋЕШЛШШЛШШ Misel tedna Bolje je siromašno se voziti kakor gizdavo hoditi. (slovenski pregovor) Na območju občin upravnih enot Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec, ki sodijo pod okrilje Območne službe Celje (OS Celje) Zavoda RS za zaposlovanje je bilo maja letos 74.546 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za 238 oziroma 0,3 odstoptka več kot pred letom. Stopnja registrirane brezposelnosti je maja znašala 13,4 odstotka (v Sloveniji 12,3 odstotka), v primerjavi z lanskim majem pa se je tako v regiji kot državi znižala za 0,7 odstotne točke. Kot pojasnjuje direktorica OS Celje Alenka Rumbak, so podatki o gibanju brezposelnosti prvič po začetku krize spet malo bolj obetavni. Konec julija je bilo na ožjem celjskem območju registriranih 11.536 brezposelnih, kar je za 693 oziroma enako kot v državi za 5,7 odstotka manj kot julija lani. Samo v primerjavi s podatki za junij se je registrirana brezposelnost znižala za 120 oseb oziroma za odstotek, kar je bolje od državnega povprečja (0,6 odstotka). Je pa zato v regiji še vedno za mesec daljši povprečen čas brezposelnosti od državnega povprečja, saj na Celjskem ljudje v povprečju iščejo zaposlitev 27,5 meseca. Po upadu spet porast Gibanje brezposelnosti na Celjskem je podobno razmeram v državi. »Tudi pri nas se število brezposelnih zmanjšuje, pri zaposlovanju pa nam v primerjavi z državnim povprečjem ponekod kaže celo bolje,« pravi Rumbako-va, vendar ob tem opozarja, da je tako optimistična slika samo začasna. Ponavljajo se vsakoletni trendi, ko bo rahlemu upadu brezposelnosti čez poletje že jeseni sledil ponoven porast. Takrat se bodo namreč v evidenco brezposelnih vpisali mladi, ki bodo končali šolanje na različnih stopnjah izobraževanja. Tako bo oktobra narasel delež iskalcev prve zaposlitve, do konca leta pa se bo zvišalo število vseh brezposelnih, a ta po dosedanjih izkušnjah v prvih mesecih novega leta spet začne upadati. Vendarle nova delovna mesta Letna gibanja se ponavljajo, a Rumbakova poudarja, da je razveseljivo, da so številke letos veliko obetavnejše kot lani in zadnja leta. Odlivi iz evidence brezposelnih se povečujejo in prav pri deležu odjavljenih zaradi zaposlitve je tudi največja razlika med celjskimi in državnimi Priliv v evidenco brezposelnih za OS Celje (januar—julij 2015 glede na enako lansko obdobje) Iskalci prve zaposlitve 614 - 116 oz. 15,9 % Brezposelni po stečaju ali likvidaciji podjetja 271 + 102 oz. 60,4 % Trajno presežni delavci 713 - 217 oz. 23,3 % Iztek delovnega dovoljenja za določen čas 3.013 + 108 oziroma 3,7 % Skupaj 5.364 140 oz. 2,5 % Odliv iz evidence brezposelnih za OS Celje (januar—julij 2015 glede na enako lansko obdobje) Zaposlitev 4.639 + 129 oz. 2,9 % Skupaj 6.289 + 8 oz. 0,1 % Ukrepi aktivne politike zaposlovanja (januarjulij 2015) Usposabljanje in izobraževanje 1.429 Javna dela 534 Skupaj 1.963 podatki. Na Celjskem je namreč 2,9-odstotni porast, v državi pa 3,7-odstotni upad. »Če pri tem upoštevamo, da še vedno velja Zakon o uravnoteženju javnih financ in da zaposlovanja v javnem sektorju skoraj ni, je dobra novica, da se vendarle odpirajo nova delovna mesta v zasebnem sektorju, torej pri tržnih delodajalcih.« Prezrti družboslovci Tudi na Celjskem je - tako kot v vsej državi - pri mladih ponudba veliko večja od povpraševanja pri družboslovnih poklicih. »Mladi s tržno bolj zanimivimi, tehničnimi poklici sploh ne prihajajo k nam na zavod, saj jih delodajalci zaposlijo takoj po študiju.« pravi Rumbakova. Zavod po spremembah zakonodaje od aprila 2013 sicer nima več pregleda nad vsemi prostimi delovnimi mesti v državi, temveč so zadnji podatki le za javni sektor in podjetja v pretežno državni lasti, preostali delodajalci pa se sami odločajo o tem, ali V obdobju od januarja do julija 2015 so delodajalci v regiji objavili 4.335 prostih delovnih mest; med njimi največ za voznike težkih tovornjakov in vlačilcev (339), zidarje in podobne poklice (204), delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (194), natakarje (129), varilce in podobne poklice (118), prodajalce (117), komercialne zastopnike za prodajo (116), delavce za preprosta dela pri nizkih gradnjah (114), strokovne sodelavce za zdravstveno nego (106), izvajalce suhomontažne gradnje, štukaterje in podobne poklice (99), tesarje (86), čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah (86), orodjarje (83), kuharje (81), elektroinštalaterje (75) ... bodo nove sodelavce iskali preko zavoda ali kako drugače. »Zato brezposelne, zlasti mlade, tudi usposabljamo, kako naj si sami poiščejo priložnosti na trgu. Za družboslovne poklice sicer je nekaj priložnosti, a jih je res bistveno manj, zato so mladi prisiljeni v večjo mobilnost, pogosto tudi odhajajo v tujino.« Nujna prijava v evidenco Mladi in seveda tudi drugi iskalci zaposlitve lahko vse informacije, vključno z možnostjo elektronske prijave Konec junija je denarno nadomestilo prejemalo 2.250 brezposelnih (19,3 odstotka, v Sloveniji 19,8 odstotka). Povprečna višina bruto izplačanega denarnega nadomestila je znašala 684 evrov (v Sloveniji 687 evrov). v evidenco brezposelnih, dobijo na spletni strani zavoda. Prijava je enostavna, saj potrebujejo le osebni dokument in dokazila o izobrazbi, sledi ureditev zdravstvenega zavarovanja in v primeru, če so upravičeni do denarne socialne pomoči, še obisk centra za socialno delo. »Potem sledi iskanje dela in zaposlitve v čim krajšem času,« pravi Rumbakova in opozarja, da je prijava v evidenco brezposelnih zelo pomembna tudi zato, ker so nanjo vezane vse oblike pomoči, ki jih država preko zavoda za zaposlovanje nudi ob zaposlovanju. »Zdaj je sicer nekaj zatišja, a že jeseni in do konca leta pričakujemo nove razpise in javna povabila za subvencioniranje zaposlitev raznovrstnih ciljnih skupin, med njimi seveda tudi mladih in iskalcev prve zaposlitve. Takrat bo zelo pomembno, da so vpisani v našo evidenco.« IVANA STAMEJČIČ AKTUALNO 3 Prvič v vrtec Odhod iz domačega gnezda je za malčke lahko zelo stresen V prihodnjih dneh bo smeh in jok novincev napolnil vrtce. (Foto: arhiv NT) Odhod v vrtec je prelomen dogodek tako za otroka kot za ostale člane družine. Prva ločitev od staršev za več kot nekaj ur in odhod med množico vrstnikov vsekakor predstavljata izkušnjo, na katero se je treba pripraviti. Otroci niso glede prilagajanja nič drugačni od odraslih. Potrebujejo čas in hvaležni so, če jim pri tem nekdo pomaga. Pomoč pri uvajanju jim da občutek, da so sprejeti in da v novi situaciji niso sami. V nasprotnem primeru lahko občutijo stisko in občutek, da ne bodo zmogli. Prehod iz varnega zavetja doma je lahko za malčke zelo stresno obdobje. Enako velja za starše, a ti lahko tako sebi kot otroku pomagajo, da bo ta prehod čim lažji in s čim manj solzami, pravi svetovalna delavka v žalskih vrtcih Anja Kajtna: »Zelo pomembna sta pozitiven pogled staršev na vrtec in njihovo zaupanje strokovnim delavkam. Da se to zaupanje vzpostavi, je pomemben pogovor.« Z vzgojiteljico naj se starši pogovarjajo o otrokovih navadah, biološkem ritmu, priljubljenih igračah, hrani, njegovem zdravju, kaj ga razveseljuje in kaj ga potolaži, kadar je žalosten. To je tudi priložnost, da se starši, ponavadi mame, z vzgojiteljico, ki ji otroka zaupajo v varstvo, pogovorijo o vseh strahovih in skrbeh, ki se pojavljajo glede otrokovega varstva. Postopno uvajanje Starši se morajo zavedati, da se otroci na vrtec odzivajo zelo različno, pravi Anja Kajtna. Da se otrok navadi na novo socialno okolje, potrebuje določen čas. Morda bo starše ob sebi potreboval le nekaj dni, morda tudi več. Pomembno je, da si starš, ki otroka uvaja v vrtec, tistih nekaj dni, preden ga v vrtcu dokončno pusti samega, vzame dopust in se posveti samo uvajanju. Ko je otrok prvič samo v varstvu vzgojiteljice, naj bo to le za kratek čas. Spremljati je treba njegovo počutje in odzive. Stalen ritem prihodov in odhodov Otroci imajo v sebi biološko uro in zelo dobro vedo, kdaj napoči trenutek, ko se na vratih prikažejo starši. Reden ritem prihodov in odho- dov malčku vzbuja varnost in zaupanje. Pomembno je, da starši držijo obljubo in se držijo dogovorjenega časa. Slovo od otroka naj bo kratko, saj se večina ob dolgem slovesu težje loči od staršev. Več nežnosti in ljubezni V prvih dneh ali tednih se lahko otroci drugače, tudi odklonsko vedejo. Takrat je prav, da so starši nekoliko bolj prizanesljivi, razumevajoči in potrpežljivi, saj je morebitno odklonilno vedenje le prehodnega značaja. Otrok je lahko v prvih dneh po vstopu v vrtec bolj občutljiv na nesoglasja v družini, selitev, večkrat joče kot običajno, pade mu odpornost in je zato dovzeten za najrazličnejše bolezni. Te so naravna obramba na stres, ki ga doživlja. Tudi hrana je v vrtcu drugačna kot doma, kar mnogim povzroča precej težav. A prava kriza zaradi vstopa v vrtec se pokaže šele po nekaj tednih. »Vsi otroci se sčasoma na vrtec navadijo,« pomirja Anja Kajtna. Pomembno je, da starši otroku vedno, še posebej ob prelomnem trenutku, ko prvič vstopi v vrtec, večkrat pokažejo svojo ljubezen in ga vzamejo v naročje. Vstop v vrtec je čas negotovosti in strahu, a je tudi čas popoldanskega »cartanja«. LK Za vse starše, ki boste svoje malčke septembra prvič pospremili v vrtec, še opomnik - do konca meseca je na pristojnih centrih za socialno delo treba oddati vloge za znižano plačilo. Kam, ko so vrtci polni? Centralni čakalni seznam bo v Celju oblikovan septembra - V Žalcu je mest dovolj za vse otroke V tri celjske javne vrtce bodo jeseni sprejeli 519 otrok novincev. Nekateri starši bodo na varstvo za svoje otroke morali počakati nekaj mesecev. Lani je celjske vrtce obiskovalo 1.877 otrok, kar je malo več kot leto prej. Podobno število otrok bo v predšolsko varstvo vključenih tudi v prihodnjem vrtčevskem letu, ko bodo celjski vrtci sprejeli 519 novincev. 420 otrok pa bo vrtčevske igralnice zamenjalo za šolske klopi. Sicer po besedah ravnateljice Vrtca Zarja Marije Grešak, ki je na zadnji seji mestnega sveta podala poročilo poslovanja vseh treh celjskih vrtcev in načrte za koledarsko leto, v Celju v za- dnjih letih ne beležijo porasta vlog za vrtce. Nekateri starši bodo morali kljub temu za varstvo svojih otrok poskrbeti drugače. Za vse otroke v celjskih javnih vrtcih namreč ni prostora. Po besedah Marije Grešak bodo starši na prosta mesta čakali od oktobra do januarja. Koliko je staršev, ki se bodo v prehodnih mesecih morali znajti drugače, Grešakova še ne more napovedati, saj bodo vrtci centralni čakalni seznam oblikovali septembra. Sicer pa letos posebnih novosti septembra ne bo, v poletnem času tudi ni bilo večjih investicij. Lani so se veselili novogradnje enote na Hudinji in selitev vrtca v prenovljene prostore v Osnovni šoli Ljubečna. Letos so med poletjem opravili le nujna vzdrževalna in obnovitvena dela. V Žalcu težav zaradi prezasedenosti ni V prihodnjem vrtčevskem letu bo vrtce občine Žalec obiskovalo malo več kot 900 otrok od prvega do šestega leta, ki bodo razdeljeni v 53 oddelkov v dvanajstih enotah. Še pred nekaj leti je bila ena največjih težav in skrbi mladih staršev, ali bo njihov malček dobil mesto v vrtcu, še posebej če bi ga začel obiskovati sredi leta. Tovrstne skrbi so zdaj odveč, pravi pomočnica ravnateljice Vida Štingl. LK Neplačnikov vedno več Vsesplošno krizo občutijo tudi v vrtcih Vrtcev ne pesti le stiska glede prostih mest. Zadnja leta je vedno več staršev, ki položnic za varstvo otrok ne zmorejo plačevati. Dolga naj bi se v vseh treh celjskih javnih vrtcih nabralo za približno 155 tisoč evrov. Tudi vrtci se tako ali drugače spopadajo z gospodarsko krizo in vedno slabšo socialno sliko ljudi, pravi ravnateljica celjskega javnega Vrtca Zarja Marija Grešak: »Dolgovi se vlečejo iz meseca v mesec, iz leta v leto. Nekateri starši so v res težkem položaju. Danes imajo zaposlitev, že jutri so lahko brez nje. Odločbe se nenehno spreminjajo.« Največ dolga je v celjskih vrtcih nastalo v letu 2012, ko so začeli odločbe o znižanem plačilu vrtca izdajati na pristojnih centrih za socialno delo. »A je treba poudariti, da se te odločbe zdaj izdajajo redno,« je še povedala Grešakova. Lani je bilo tako vloženih za približno 70 tisoč evrov tožbenih zahtevkov, izterjati so uspeli za približno 56 tisoč evrov dolga. Trenutno skupni dolg do vseh treh celjskih vrtcev znaša približno 155 tisoč evrov. Tudi v sosednji občini Žalec se vsako leto spopadajo z večjim številom neplačnikov. Po do zdaj zbranih podatkih ima Javni vzgojno-izobraževalni zavod Vrtci občine Žalec za približno 30 tisoč evrov neporavnanih računov. Dolgove bodo odpisovali, a to ne bo dovolj Številne slovenske občine, tudi iz širše celjske regije, so z vlado že podpisale sporazum o odpustu dolga iz naslova neplačila vrtca in šolske prehrane v osnovnih šolah. Gre za enkraten dogodek, s katerim država ne želi spodbujati kulture neplačevanja, zato so tudi jasno določeni kriteriji za odpis.Vloge za odpis dolgov do vrtcev in osnovnih šol lahko dolžniki oddajo najkasneje do konca oktobra. Ali bo posameznikom dolg odpisan, bodo izvedeli najkasneje do konca januarja prihodnje leto. Obrazci so na voljo na spletnem mestu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na centrih za socialno delo, Rdečem križu, Karitas in v Zvezi prijateljev mladine Slovenije. LK OB ROBU Ko joče mamica Vsi se verjetno še dobro spominjamo pesmi Otona Župančiča o nagajivem, včasih jokavem Cicibanu. Kaj pa kadar joče mamica? Konec avgusta številne mlade mamice, ki bodo s prvim septembrom svoje malčke prvič zares spustile z vajeti in jih v varstvo zaupale vzgojiteljicam, že stiska v želodcu. Kako bo, bo zmogel, bo veliko jokal, bo sit? In poleg teh osnovnih je še vsaj sto vprašanj, ki si jih podzavestno zastavljajo noč in dan. A v resnici ne gre za nič strašnega, nenavadnega in takšnega, kar ne bi pred njo in njenim malčkom izkusilo že na tisoče drugih. Čeprav velja, da sta starša pri vzgoji otrok in skrbi zanje povsem enakovredna, boste v prvem septembrskem tednu v slovenskih vrtcih videli bolj malo očkov. Veliko pogosteje se igrajo mamice. To je povsem normalno, saj mamo in otroka veže posebna nevidna vez, ki je ni mogoče nikoli povsem pretrgati. Tudi takrat ne, ko bi bilo to že skoraj nujno. Mnenja, kdaj otroka vpisati v vrtec, so deljena in jih je prav toliko, kot je staršev, ki se s tem soočajo. Tistim, ki imajo izbiro in se lahko še vsaj pol leta ali leto po končanem porodniškem dopustu zanesejo na »babi servis«, je zagotovo lažje, saj se malček postopno navadi, da mamice ni ves čas poleg njega, a je hkrati v varnem objemu domačih ljudi. Vsi te sreče in možnosti nimajo. In morajo otročke v vrtec peljati, še preden upihnejo prvo svečko. Tem je zagotovo še veliko težje. Njim in malčkom. A zaradi tega niso slabi starši. Daleč od tega. Poleg čustvenega boja s samim seboj se starš pred odhodom otroka v vrtec sreča še z birokratskimi opravki. Če boste pozabili na igralno urico, ki je ponavadi dan ali dva pred začet- LEA KOMERICKI kom vrtca, prinesti zdravniško potrdilo, potem se z malčkom skupini ne boste mogli pridružiti. A ne gre zgolj za muhaste vzgojiteljice. Tak je zakon, ki se ga je treba držati. Poleg zdravniškega potrdila morajo starši še pred septembrom poskrbeti, da bodo na centru za socialno delo oddali vlogo za znižanje plačila vrtca. Čeprav gre za le nekajodstoten popust, je na mesečni položnici več kot dobrodošel. Poseben projekt je za marsikaterega starša tudi to, kateri vrtec izbrati. Kje bodo znali za otroka poskrbeti tako, kot je treba oziroma tako kot sami mislijo, da je treba? Možnosti je v Sloveniji in tudi na Celjskem precej. Še dobro, saj tako lahko resnično vsak izbere prostor, kjer bo malček preživljal dolge dopoldneve, ko bosta starša v službi. Tam se bo igral in učil. Vsi starši, ki so vsaj malo pošteni do sebe in vzgojiteljic, bodo priznali, da slednje opravljajo zares težko in hvalevredno delo. Krotiti in hkrati učiti deset ali več kratkohlačnikov je umetnost. In je napor. V marsikateri družini sta se z enim »mulcem« spopadla dva, a mu nista bila kos. Zato mi gredo kar lasje pokonci ob komentarjih, da se vzgojiteljice ne trudijo dovolj ali - še huje - da so v vrtcu krivi, da se je otrok prehladil. Ali da iz vrtca domov prinese same neumnosti. Aja, kje ste pa starši, da boste to korigirali? Da boste otroku razložili, kaj je prav in kaj narobe. Enoletniki že zelo dobro vedo, kaj si lahko kje in s kom privoščijo. In če starši ne spoštujejo strokovnih delavk v vrtcih, kako jih bodo spoštovali otroci? In kako lahko od te mladine kasneje pričakujemo, da bo v šoli spoštovala avtoriteto učiteljev? In kasneje v življenju vse ljudi? 4 GOSPODARSTVO Se Baumax poslavlja od Celja Po poročanju avstrijskih medijev je prodaja trgovske verige le še vprašanje časa - Na sedežu koncerna trdijo drugače Potem ko je avstrijski tehnični trgovec Baumax zaradi nedonosnosti lani zaprl svoj prodajni center v Ljubljani in letos še v Kranju, mnogi podobno usodo napovedujejo tudi centroma v Celju in Mariboru. Baumax naj bi se torej kmalu umaknil s slovenskega trga, pri čemer naj bi bil po pisanju avstrijskega časopisa Kleine Zeitung celo tik pred prodajo svoje celotne trgovske mreže. Na sedežu koncerna vse te navedbe zavračajo kot neresnične. Baumax je na slovenskem trgu prisoten od leta 1995. V Celju je najprej imel prodajalno v Citycentru, nato je leta 2007 ob Kidričevi cesti odprl svoj največji center v Sloveniji. Center ima kar 14 tisoč kvadratnih metrov površin. Ob odprtju je v njem delalo 61 ljudi. Koliko zaposlenih je v centru danes, nam ni uspelo izvedeti, saj v podjetju Baumax Slovenija na nobeno naše vprašanje o poslovanju celjskega centra, o govoricah o zapiranju te trgovine in tudi o celotnem poslovanju v Sloveniji niso odgovorili. So se pa na naše vprašanje o umiku iz Celja odzvali v kon-cernu, kjer pravijo, da nimajo Kolektivni dopusti v večjih podjetjih proizvodnjo. Kolektivni dopusti so veljali za zaposlene v Premogovniku Velenje in hčerinski družbi HTZ, v ostalih družbah v Skupine PV pa so imeli individualne dopuste. »Razpored delovnega koledarja določamo vsako leto posebej glede na zmogljivost in produktivnost odkopne fronte, zato v tem trenutku ne moremo točno opredeliti, kdaj bomo ponovno uvedli kolektivni dopust,« je še povedal Slobodan Mrkonjić iz Premogovnika Velenje. Kolektivni dopust za neprijetna opravila Ali kolektivni dopust v nekaterih podjetjih, ki slabo poslujejo in jim grozi tudi stečaj, izkoristijo tudi za to, da opravijo nehvaležna opravila, pošljejo delavce na čakanje, vložijo predlog za stečaj ...? »Takšne poslovne prakse v naši gospodarski zbornici zagotovo ne podpiramo, saj menimo, da je to daleč od tistega, kar naj bi bil poslovni model slovenskega gospodarstva. A žal se tudi to dogaja,« je bil kratek in jedrnat Franci Kotnik. Zadnji takšen primer je Tovarna nogavic Polzela, kjer so delavci na kolektivnem dopustu izvedeli, da podjetje morda čaka stečaj, če ne bo poravnalo obveznosti do Fursa. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (GrupA) in Slovenije? V Celju je največji Baumaxov prodajni center v Sloveniji. Bo tudi tega avstrijski trgovec kmalu zaprl? Predstavniki koncerna trdijo, da nimajo takšnih načrtov, avstrijski časniki pa napovedujejo skorajšnji umik Baumaxa z vseh trgov, ne le s slovenskega. namena zapreti ne celjske ne mariborske trgovine. Izguba tudi lani Slovenski del koncerna Baumax že leta posluje z izgubo, kažejo podatki Ajpesa. Predlani je družba imela 26 milijonov evrov prihodkov iz prodaje in 6,2 milijona evrov čiste izgube, lani je ustvarila za 23 milijonov evrov prihodkov, čista izguba se je znižala na 1,3 milijona cerov. Dve leti je družba imela tudi negativni kapital. Po podatkih iz sodnega registra jo je matična družba februarja letos s pretvorbo skoraj 18 milijonov evrov svojih terjatev v kapital dokapitalizirala. Ne samo slovenski del, v težavah je že dlje celotni koncern Baumax. Avstrijski časnik Kleine Zeitung je konec prejšnjega tedna poročal, da se za nakup verige Baumaxo- vih prodajnih centrov zanimajo Adeo, Bauhaus, Obi in Supernova. Odločitev o prodaji naj bi »padla« zelo hitro, razlog zanjo naj bi bila visoka zadolženost avstrijskega tehničnega trgovca. Trenutne številke niso znane, aprila lani pa naj bi Baumax po naved- bah avstrijskega časopisa 42 bankam upnicam dolgoval približno milijardo evrov. Da bi zmanjšal dolg, naj bi lastnik Baumaxa Karlheinz Essl prodal celo svojo umetniško zbirko, ki naj bi bila ocenjena na 250 milijonov evrov. Le še v štirih državah Kleine Zeitung navaja, da je imel koncern z vzhodnoevropskimi hčerinskimi družbami leta 2012 126 milijonov evrov izgube in leta 2013 kar 189 milijonov evrov. Lanski rezultati poslovanja še niso znani, saj mora Baumax letno poročilo objaviti najkasneje do konca septembra. Kleine Zeitung piše, da je razlog za visoko izgubo predvsem gospodarska kriza v vzhodni Evropi. Zato se je avstrijski trgovec lani in letos v okviru svojega sanacijskega programa že poslovil od svojih iz-gubarskih hčera v Romuniji, Bolgariji in Turčiji ter na Madžarskem in Hrvaškem. Trenutno ima še 65 poslovalnic v Avstriji, 24 na Češkem, 14 na Slovaškem in dve v Sloveniji. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Ob počitku še letna obnova in vzdrževanje V slovenskih podjetjih praksa poletnih kolektivnih dopustov ni ravno običajen in pogost pojav, kot je to v Nemčiji, Avstriji, Angliji in Italiji, kjer je vsem dobro znan t. i. »ferragosto«, ki ga mimogrede občutimo tudi na slovenski cestah. Nekaj večjih industrijskih podjetij se za dopust odloča tudi na Celjskem, predvsem Gorenje in BSH Hišni aparati ter nekateri njegovi dobavitelji. »Najpogosteje se za kolektivni dopust odločijo v podjetjih, ki se ukvarjajo s serijsko proizvodnjo, pri čemer v tem času izvršijo letno obnovo,« pravi Drago Polak, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje (RGZC). Pri tem omeni Swatycomet, Štore Steel, Ograje Kočevar, Kovo ... Nekatera podjetja, kot je na primer Cinkarna Celje, se za to ne odločajo, saj ne morejo kar tako ugasniti peči. V storitveni, turistični in naročniški dejavnosti je kolektivnih dopustov malo,« še pojasnjuje Drago Polak. Namesto poletnih dopustov božično-novoletni Pri tem ima raje, pravi malo v šali, da ima podjetje toliko naročil, da si kolektivnega dopusta ne more privoščiti, ker je pred proizvodnimi prostori parkiranih veliko tovornjakov, ki čakajo na odvoz izdelkov. Kot nekdanji dolgoletni direktor Cetisa pravi - čeprav teh časov morda ni najbolj smiselno primerjati - da praviloma v poletnih mesecih niso imeli kolektivnih dopustov. Pri tem so se v zadnjih letih posluževali kolektivnih dopustov ob božično-novole-tnih praznikih. Polak meni, da postaja to vedno bolj pogosta praksa tudi pri nas, ko mnogi izvozniki sledijo svojimi poslovnim partnerjem v tujini, kjer ponavadi v tem času ne delajo. Dobra priložnost za učinkovit oddih Kot pravi Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ), podatkov o kolektivnih dopustih v posameznih podjetjih v zbornici sistematično ne zbirajo. Kot podjetji iz regije, ki imata v zadnjih letih kolektivni dopust, navede Gorenje in BSH Hišne aparate Nazarje. Tudi Kotnik meni, da je kolektivni dopust smiseln za podjetja z veliko serijsko proizvodnjo, ki si težko privoščijo odsotnost večjega števila delavcev. »Hkrati je to tudi priložnost, da lahko v podjetjih takšnega tipa delavcem omogočijo zakonsko določen dvotedenski premor, da se lahko res spočijejo na polovici leta in si naberejo moči,« še poudarja Franci Kotnik, ki sicer v zadnjih letih ne opaža bistvenih sprememb glede tega, da bi se spreminjalo število podjetij, ki se poslužujejo kolektivnih dopustov. V Gorenju »kolektivni« v vseh obratih skupine V vseh tovarnah Skupine Gorenje v Slovenji in tudi v tujini - v Srbiji in na Češkem - so zaposleni v proizvodnji, strokovnih in podpornih službah imeli kolektivni dopust od 24. julija do 12. avgusta. Kolektivni dopust v podjetjih v tujini je usklajen s tovarnami v matični družbi v Velenju, obenem pa je prilagojen lokalni zakonodaji in specifičnim potrebam posamezne tovarne. Kot pravijo v Gorenju, jim kolektivni dopust omogoča bistveno smotrnejšo organizacijo dela in poslovanja, obenem pa imajo takrat možnost, da v času, ko so delovni prostori bolj ali manj prazni, opravijo potreb- Proizvodni prostori v Gorenju so znova oživeli 12. avgusta, ko se je končal kolektivni dopust. na vzdrževalna, prenovitvena in investicijska dela. Gre za manjša popravila, nadgradnje in tudi večje posege v stavbe in proizvodno tehnologijo ali razvojne laboratorije, odvisno od vsakokratnih potreb in investicijskih načrtov. V času letošnjega kolektivnega dopusta v Gorenju je bil poudarek na preventivnem vzdrževanju proizvodne opreme v vseh tovarnah, poleg tega so obnovili sistem ogrevanja v tovarni pralnih in sušilnih strojev ter dovod elektrike znotraj tovarne ku-halnih aparatov v Velenju. Premogovnik Velenje že tri leta brez Za razliko od Gorenja se v Premogovniku Velenje že tretje leto zapored niso odločili za kolektivni dopust. »Takšne oblike dopusta nimamo več predvsem zaradi potreb delovnega procesa in zagotavljanja izvedbe načrta letne proizvodnje. Za pridobivanje premoga je najlažje in najbolj optimalno organizirati tehnološki proces brez daljših prekinitev,« pravi Slobodan Mrkonjić iz Premogovnika Velenje. Kot še navaja, so imeli kolektivni dopust v letih 2007 do 2012, ko je to dopuščala dovolj ugodna in produktivna odkopna fronta in so lahko tudi z manjšim številom opravljenih delovnih dni dosegli načrtovano GOSPODARSTVO 5 Delavci doma, v tovarni kriminalisti Računi tovarne nogavic še vedno blokirani - Kriminalisti preiskujejo sume več kaznivih dejanj Medtem ko poskuša začasni predsednik uprave Peter Kunstič na najrazličnejše načine rešiti podjetje in so delavci po podaljšanem kolektivnem dopustu od prejšnjega četrtka doma na čakanju, so v začetku tedna v tovarno nogavic prišli celjski kriminalisti. Preiskujejo več sumov kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Poslovno dokumentacijo zbirajo in proučujejo zaradi sumov o zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, oškodovanja upnikov ter kršitve temeljnih pravic delavcev. Podrobnejše informacije o preiskavi še niso znane, prav tako uradno tudi ni znano, kdo in kdaj naj bi vložil ovadbe. Po nekaterih navedbah naj bi šlo za »stare« ovadbe prejšnjih vodstev. Ob vsaki zamenjavi v vrhu podjetja v preteklih letih naj bi namreč novo vodstvo vložilo ovadbo proti svojim predhodnikom. Trditve, da kriminaliste zanima tudi poraba skoraj milijona evrov, ki ga je Polzeli, da bi jo rešila pred stečajem, lani v obliki posojila in drugih pomoči dala država, naj ne bi držale. Še brez julijskih plač Malo več kot 260 zaposlenih, ki se bodo 25. avgusta znova sestali z vodstvom podjetja in s predstavniki sindikata, je v torek pričakovalo izplačilo julijske plače, vendar finančna uprava še ni odblokirala transakcijskih računov podjetja. Kdaj naj bi se to zgodilo, če se bo sploh, Peter Kunstič v preteklih dneh še ni vedel. Prav tako tudi še ni jasno, ali se bo v reševanje podjetja spet vključila država. »O vladnih načrtih nimam nobenih informacij, vem samo, da pogovori potekajo,« je povedal Kunstič. Finančna uprava je oba računa Polzeli blokirala konec julija, ker podjetje od marca ne plačuje prispevkov. Kunstič zneska ne želi razkriti, češ da gre za davčno tajnost, pravi pa, da je visok. Po nekaterih informacijah naj bi podjetje državi dolgovalo za več kot pol milijona evrov prispevkov. Vendar to ni edina težava tovarne. Od konca junija, torej le nekaj mesecev po potrjeni prisilni poravnavi, je Polzela spet plačilno nesposobna. Ker uvedba nove prisilne poravnave ni možna, je začasni predsednik uprave v začetku tedna vsem lastnikom družbe in tudi upnikom poslal pismo, v katerem jih poziva k doka-pitalizaciji. Lastniki naj bi po njegovem predlogu podjetju zagotovili 2 milijona evrov svežega kapitala, upniki pa Zaposleni v tovarni nogavic so v torek zaman čakali julijsko plačo. Finančna uprava se še ni odločila, ali bo preklicala blokado poslovnih računov podjetja. Delavci tako ostajajo doma na čakanju, z vodstvom se bodo znova sestali prihodnji teden. Peter Kunstič: »V Polzeli delajo ljudje, ki čutijo veliko pripadnost podjetju, so zelo potrpežljivi in radi pomagajo, a žal v preteklih letih niso imeli sreče z izborom vodstev.« naj bi v kapital pretvorili 2,7 milijona evrov svojih terjatev. Stečaj bi bil dražji Peter Kunstič pričakuje, da se bodo država, ki je največja lastnica tovarne, ter ostali delničarji in upniki kmalu izjasnili, ali bodo rešili Polzelo. »Časa, v katerem je podjetje še možno ohraniti operativno sposobno, je zelo malo,« opozarja Kunstič, ki za zdaj o stečaju še ne razmišlja. »Vodstvo še ni izčrpalo vseh možnosti, ki jih pri reševanju podjetja omogoča zakonodaja. Res je, da razmišljamo tudi o črnih scenarijih, vendar dokler ne izčrpamo vseh drugih možnosti, stečaj ne pride v poštev,« še pravi Kunstič. Kljub zelo globoki finančni krizi je začasni predsednik uprave optimist. Ker prihajajo meseci, ko se naročila okrepijo in prodaja naraste in bi torej podjetje lahko začelo poravnavati tekoče obveznosti, še zlasti pa, ker ima trg in med kupci lastnike najuglednejših svetovnih blagovnih znamk, Kunstič pričakuje, da bo država pomagala Polzeli. Tudi zato, ker bi jo stečaj stal več kot trenutno za svoje preživetje potrebuje podjetje. Vendar je po drugi strani tudi res, da se je od leta 2010 prodaja Polzele prepolovila in so lani njeni prihodki znašali le 6,5 milijona evrov, da ima približno 10 milijonov evrov dolga, kolikor znašajo tudi vsa njena sredstva, da se je kapital podjetja v minulih letih stopil na 300 tisoč evrov in da je dodana vrednost na zaposlenega krepko pod slovenskim povprečjem. JANJA INTIHAR Foto: TONE TAVČAR Upravi pivovarne le leto mandata Nadzorni svet Pivovarne Laško je predsedniku uprave Dušanu Zorku in članom uprave Mirjam Hočevar, Mateju Osetu in Marjeti Zevnik podaljšal mandat le za eno leto, do konca avgusta 2016. Odločitev o novem polnem mandatu je prepustil nizozemskemu Heinekenu, ki zaradi počasnega odločanja o koncentraciji še vedno ni uradni lastnik pivovarske skupine. Skupina Laško, v kateri so le še laška in ljubljanska pivovarna, Vital ter hčerinsko podjetje na Hrvaškem, je v prvem polletju prodala 1,25 milijona hektolitrov piva in drugih pijač ter s tem izpolnila skoraj polovico letnega načrta. Na tujih trgih so družbe prodale 413 tisoč hektolitrov pijač. Skupina je ustvarila malo več kot 84 milijonov evrov prihodkov, čisti dobiček je znašal 5,5 milijona evrov in je bil od lanskega ob poletju nižji za 1,8 milijona evrov. Skupini je v zadnjem letu neto finančni dolg uspelo zmanjšati za skoraj 23 milijonov evrov. V matični družbi Pivovarna Laško so prihodki iz prodaje glede na lanske polletne rezultate manjši za 1,1 milijona evrov in znašajo 44,7 milijona evrov. Pivovarna, ki je lani ob polletju poslovala z izgubo, ima spet dobiček - znaša kar 24,5 milijona evrov. JI Banka Celje ob polletju z dobičkom Banka Celje je v prvih šestih mesecih ustvarila 7,9 milijona evrov dobička pred oslabitvami in rezervacijami, po oblikovanju oslabitev in rezervacij je dobiček znašal 3,1 milijona evrov. Lani ob polletju je čisti dobiček znašal 2,8 milijona evrov, konec leta 2014 pa je banka zaključila z 21 milijoni evrov izgube. Bilančna vsota Banke Celje je ob polletju znašala 1,457 milijarde evrov in se je v šestih mesecih zmanjšala za skoraj 15 odstotkov. Spodbuden pa je podatek, da banka letos krepi kreditno dejavnost. V prvem polletju je pravnim osebam in prebivalstvu odobrila za malo več kot 148 milijonov evrov novih posojil, kar v primerjavi z lanskim enakim obdobjem pomeni 33-odstotno povečanje. Vendar se je zaradi poplačil in uspešnih izterjav obseg vseh posojil nebančnemu sektorju letos zmanjšal za 3,4 odstotka. Varčevanje prebivalstva še naprej ostaja najmočnejši in tudi najbolj stabilen vir financiranja Banke Celje. Letos so se depoziti prebivalstva povečali za 1,6 odstotka. JI Clty/cBntQr Vse najboljše Pobočje bi radi zavarovali še pred jesenskim deževjem Ni še znano, kdo bo poskrbel za sanacijske ukrepe LAŠKO - Občina išče možne ukrepe za sanacijo plazu v Spodnji Rečici, ki se je sprožil konec junija. Kdaj bo do sanacije prišlo, še ni znano, prav tako še ni jasno, kdo bo zanjo plačal. Občina namreč ni lastnica zemljišč in odgovarja, da jo zakonodaja tako ne zavezuje k ukrepanju. Plazišče trenutno sicer miruje, a ker ni zagotovila, da bo tako tudi ostalo, so strokovne službe Občine Laško že naročile ogled potoka Rečica, iščejo pa tudi primerne ukrepe za sanacijo plazišča. Nekatere ukrepe bi bilo po besedah sodelavca občinskega urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor ter namestnika poveljnika tamkajšnjega štaba civilne zaščite Aljaža Krpiča priporočljivo izvesti pred morebitnimi močnejšimi jesenskimi nalivi. Vendar kot še opozarja Krpič, občina glede na zakonodajo ni zavezana iskati rešitev, saj tudi ni lastnica tamkajšnjega zemljišča. »Kljub Takih prizorov poplavljenih proizvodnjih podjetij v Spodnji Rečici si v Laškem ne želijo več, zato na občini iščejo rešitve, da bi ukrotili nemirno zemljo. Pomembno vlogo pri tem bo seveda odigral denar. »Območje si ogledam vsaj enkrat na teden. Zaenkrat se zemljina ne premika. Ob naslednjem večjem deževju pa lahko pričakujemo spremembe, saj je celotno območje nestabilno,« o plazu v Rečici pravi namestnik poveljnika občinskega štaba civilne zaščite Aljaž Krpič. temu bi bilo podrto drevje dobro odstraniti, pobočje na nek način utrditi in urediti zasilno odvodnjavanje - tako na samem plazu kot za zajetje površinske vode. Zaščititi pa bi morali tudi potok Rečica, da ob kakšnem večjem nalivu struge ne bi zapolnil material, zaradi česar bi lahko reka znova poplavljala.« Vsi lastniki še niso znani Kot je še dejal Krpič, občina še nima podatkov o vseh lastnikih zemljišč pobočja, kjer se je sprožil plaz. Domnevne lastnike zemljišč je že pred časom povabila na sestanek. Vsi se vabilu niso odzvali. So pa v občini predvideli tudi geodetski posnetek obstoječega stanja, da bi izvedeli, kdo so lastniki in kakšen je delež zemljišč, ki jih imajo v lasti. Za nadaljnjo sanacijo bo občina sogovornika iskala na pristojnem ministrstvu, saj omenjenih ukrepov ne bo mogla poravnati iz svojega proračuna. Je pa že pred časom na pristojne službe na državni ravni poslala tudi zahtevke za povračilo denarja, ki ga je porabila za prve intervencijske ukrepe pri sanaciji plazu. »Čakamo povračilo stroškov, ki jih vodimo kot terjatve do države,« je dejal Krpič. Ministrstvo žogico podaja občini Vprašanje o tem, kdo je dolžan poskrbeti, da bo pobočje sanirano in da reka ne bo ponovno poplavljala, smo zastavili tudi Ministrstvu za okolje in prostor. Odgovor ministrstva pravi, da je po Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami občina pristojna odpraviti posledice naravnih in drugih nesreč na njenem območju. Na ministrstvu bodo sicer preverili stopnjo ogroženosti, kot so zapisali jih zanima predvsem vpliv plazu na zagotavljanje pretočnosti vodotoka Rečica. Izsledke te analize pričakujejo oktobra. TS, foto: MITJA KNEZ NA KRATKO V znamenju sanacij REČICA OB SAVINJI - V občini so v teh dneh v ospredju tri večje naložbe - urejanje ceste proti Stonu in sanacija dveh plazov. Za vsako od teh je večina sredstev iz državne blagajne. Rekonstrukcija ceste proti Stonu, zaradi katere je bilo cestišče tri tedne zaprto, je že končana. Opravili so prenovo dveh in pol kilometrov te ceste in poskrbeli za odvodnjavanje, kar je bilo opravljeno s pomočjo državnega denarja za odpravo posledic lanskega žleda. Za sanacijo dveh plazov na območju Šentjanža, ki bo končana jeseni, so prejšnji teden izvajalca uvedli v delo. Hkrati s sanacijo plazu ob cesti Šentjanž-Jermančnik bodo poskrbeli za zadrževalnik bližnjega potoka, kar bo prispevalo k poplavni varnosti. Saniran bo tudi manjši plaz ob cesti Jermančnik-Lipa. Za sanacijo obeh plazov si bo občina pomagala z državnim denarjem za odpravo posledic lanskih poplav. Vse tri naložbe skupaj bodo stale več kot dvesto tisoč evrov. BJ Urejanje v Šmartnem NAZARJE - V občini bodo v prihodnjih tednih urejali središče Šmartna ob Dreti. Državna cesta skozi kraj je v slabem stanju, poleg tega občasno primanjkuje parkirnih mest. Pol kilometra državne ceste skozi kraj bodo zato preplastili, za kar bosta sodelovali občina in republiška direkcija za infrastrukturo. Obenem bodo zgradili del pločnika in uredili avtobusno postajališče. Poleg tega bo občina uredila parkirišče z dvajsetimi parkirnimi mesti, ki bo za začetek makadamsko. Urejanje bo stalo 130 tisoč evrov. Obstoječo kapelico, ki je na mestu bodočega vhoda na novo parkirišče, so že prestavili za nekaj metrov. To so storili v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine. BJ Lažje, kot so pričakovali LUČE - V občini računajo, da se bo geodetska odmera občinskih cest lahko končala prihodnje leto. Razpis za izvajalca je objavila predlani, letos opravlja odmero že drugo leto, vsako leto nameni zanjo po petdeset tisoč evrov. Občina Luče je po številu cest na prebivalca na enem najvišjih mest v državi, vendar v postopku geodetske odmere občinskih cest prednjači. Zaenkrat sta odmerjeni že približno dve tretjini občinskih cest. V občini s komaj 1.500 prebivalci jih imajo namreč kar 140 kilometrov. »Moram reči, da proti pričakovanjem kakšnih posebnih težav ni,« pravi župan Ciril Rosc. Zasebni lastniki občinskih cest se namreč na postopke odmere odzivajo. Med postopkom odmere dobi cesta svojo parcelno številko. Med geodetsko odmero se lastništvo zemljišča ne spreminja, saj cesta ostaja v zasebni lasti. V obdobju družbene lastnine v prejšnji državi je bila namreč zasebna lastnina manj pomembna, zato med gradnjo novih cest njihove geodetske odmere niso opravljali. BJ Nov pločnik in obnova ceste ŠMARTNO OB PAKI - V občini so ob državni cesti Gorenje-Rečica ob Paki-Letuš nedavno končali gradnjo pločnika, ob čemer so uredili tudi javno razsvetljavo. »Gradnja približno sto metrov dolgega pločnika je bila že dlje časa v načrtu vaške skupnosti, pločnik pa povezuje del naselja Šmartno in Mali Vrh z avtobusnim postajališčem in osnovno šolo. Gre za kratek odsek, ki veliko pomeni za krajane v tem delu občine,« je povedal Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki. Gradbena dela je izvajalo podjetje Andrejc, vrednost investicije je znašala približno 15 tisoč evrov. Kot je še povedal Janko Kopušar, so ta projekt delno financirali tudi z državnim denarjem, ki ga občine dobijo po 23. členu Zakona o financiranju občin za izvajanje investicij v komunalno infrastrukturo. Pred dnevi so se začela tudi dela pri obnovi ceste v Skornem. Zaradi zavarovanja cestišča in stavb nad njim je podjetje PUP Velenje, ki izvaja dela, najprej zgradilo kamnito zložbo, dolgo 30 metrov. Zdaj nadaljujejo obnovo odseka ceste v dolžini 660 metrov. RG, foto: Občina Šmartno ob Paki 0,55EUR/L H O J N I K DELOVNI ČAS: RON-PET: 7-17 SOB: 7-12 KONTAKT: rt^deterraludmfacsto^SdaiteKiriahtt* E№S0 041 617 220 Šesti že glavni, a pomembna tudi ostala bloka Končna cena šestega bloka ne bo presegla 1,4 milijarde evrov Šesti blok postaja ključni proizvajalec električne energije v Tešu, peti blok čaka obnova, delovanje četrtega bloka pa je odvisno od zakonodaje. Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, čeprav je še vedno v preizkusnem delovanju, že prevzema vlogo ključnega energetskega objekta v Tešu. To se je pokazalo tudi ob rekordni proizvodnji električne energije v minulem mesecu, k čemur je šesti blok prispeval tričetr-tinski delež. Kljub postopni prevladi šestice ostaja pomembna tudi vloga ostalih blokov. Kot je povedal Miha Pe-čovnik, direktor projekta gradnje nadomestnega bloka 6, so vsa gradbena in montažna dela na šestici končana, opravljeni so bili zagonski in obratovalni preizkusi. Konec maja je šesti blok prestal tudi tehnični pregled in je tako od 11. junija v enoletnem poskusnem obratovanju. Nekaj dni kasneje so v Tešu tudi v večji meri prevzeli objekt od glavnega dobavitelja Alstoma in ostalih podizvajalcev, tako da zdaj podjetje že samo upravlja šesti blok. Iz šestice polovica elektrike v državi »Lani, še v času zagonskih preizkusov, je delež šestega bloka pri proizvodnji električne energije znašal pet odstotkov, v prvih šestih mesecih letos pa kar 62 odstotkov. Kar jasno kaže na to, da šesti blok prevzema vlogo glavnega vira pri proizvodnji električne energije tako v Tešu, v skupini HSE in tudi v državi,« je še poudaril Miha Pečovnik. V obdobju rekordne julijske proizvodnje, ko so bile ob hudi vročini velike potrebe po električnih energiji in so s polno močjo delovale klimat- ske naprave, je šesti blok Teša oddal v slovensko omrežje tudi do 47 odstotkov električne energije. Občutno manjši izpusti »Z uporabo najsodobnejših tehnologij in materialov pri novem bloku 6 nam je uspelo zvišati izkoristek elektrarne s prejšnjih 32 odstotkov, s katerimi sta obratovala bloka 4 in 5, na 43 odstotkov,« je še povedal Miha Pečovnik. Ob tem je dodal, da izpolnjujejo še eno zavezo, ki so jo dali javnosti -znižanje izpustov. Kot kažejo meritve povprečnih dnevnih vrednosti izpustov žveplovega in dušikovega oksida iz šestega bloka, so se ti v primerjavi z izpusti iz četrtega bloka v juliju bistveno zmanjšali. Petica v obnovo zaradi previsokih izpustov Kot je povedal Matjaž Eber-linc, direktor Termoelektrarne Šoštanj, z novim letom peti blok v sedanjih pogojih ne more več delovati, saj bo glede na predpise oddajal previsoke izpuste. Investicije v peti blok so v Tešu načrtovali že pred njegovim prihodom v podjetje, a jih niso končali. »Treba je bilo pridobiti ustrezna soglasja, zagotoviti financiranje. Investicijska vlaganja niso bila tako majhna, da je bilo enostavno prepričati lastnika, da to potrebno,« je še povedal Matjaž Eberlinc. S tem je direktor Teša posredno odgovoril na očitke iz Velenja, za kaj je obnova petega bloka predvidena ravno v začetku leta, kar se v zgodovini Teša še ni zgodilo in zaradi česar je ogrožena toplotno oskrba Šaleške doline. Kot je znano, je velenj ski župan Bojan Kon-tič o tem pisal tudi premierju Miru Cerarju. Po Eberlinčevih besedah bodo v Tešu v obnovo petega bloka vložili 9 milijonov evrov, za ta denar pa bodo med drugim predelali kotel, da bi zmanjšali izpuste dušikovih oksidov in vgradili nov transformator, s katerim bodo blok priključili na 220 kV omrežje. S tem bo peti blok lahko hkrati deloval ob šestem bloku, kar doslej ni bilo mogoče, prav tako bodo v Tešu z remontom petega bloka povečali njegovo zanesljivost. Četrti blok še v oblakih Pomembna ostaja tudi vloga četrtega bloka, in sicer ob proizvodnji električne energije tudi za zagotavljanje toplotne oskrbe v primeru izpada šestega ali petega bloka. Vendar bo po obstoječi zakonodaji četrtemu bloku konec leta 2015 poteklo uporabno dovoljenje. Z novo direktivo EU o industrijskih emisijah (IED 2010/75/EU) lahko v Tešu uveljavijo izjemo in bi tako četrti blok brez večjih vlaganj v omejenem obsegu lahko nekaj let še deloval. Direktor projekta šestega bloka Miha Pečovnik je še povedal, da je investicija v šesti blok v glavnem končana, da nekateri računi še prihajajo in da vse pogodbe še niso »zaprte«. Vendar je prepričan, da končna vrednost ne bo dražja od zdaj določene investicijske vrednosti projekta, 1,428 milijarde evrov, ampak da bo kvečjemu še malo nižja. A ta direktiva še ni bila prenesena v slovenski pravni red, zato izjeme ni mogoče uveljaviti. Kot je povedal Matjaž Eberlinc, so v Tešu konec leta 2013 na ministrstvo za okolje posredovali prošnjo za izjemo, ki bi Tešu omogočila delovanje za skupno 17.500 obratovalnih ur. Na potezi je zdaj okoljsko ministrstvo, v Tešu pa lahko le upajo, da bo direktiva prenesena v naš pravni sistem, da bo na tej podlagi izdana uredba o izjemi. ROBERT GORJANC Foto: GrupA 19. september ob 12. uri na Glavnem trgu v Celju. Vstopnine ni! Veliko žrebanje naročnikov Novega tednika: Kdo vse se bo razvajal v Rimskih termah? Kdo bo zapel z Modrijani? Izpolnite kupon oziroma pošljite selfie na Facebook stran Novega tednika in Radia Celje. Fotografija mora vsebovati vsaj nekaj, kar je povezano z Radiem Celje (napis, simbol ...). Izžrebali bomo 20 nagrajencev, ki bodo lahko na zabavi ob rojstnem dnevu Radia Celje zapeli z Modrijani, njihova fotografija pa bo objavljena v Novem tedniku. Ime in priimek Naslov Telefon E-pošta Ste naročnik Novega tednika da ne Kupon pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje do 14. septembra. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladna z veljavnim Zaknnnm o varstvu osebnih pndatknv. NA KRATKO Nova faza kanalizacije DOBRNA - V občini bodo danes, 20. avgusta, slovesno predali namenu nov del fekalne kanalizacije. Gradnji kanalizacije so posvetili veliko pozornosti že pretekla leta, nato se je lani uspešno prijavila še na osmi javni poziv za razvoj regij. Jeseni se je tako lahko začela nova faza gradnje kanalizacije. Zgradili so jo na delu območij občinskega središča, Klanca, Vinske Gorice in Vrbe. Pogodbena vrednost za gradnjo osem kilometrov dolgega fekalnega kanala je znašala 1,1 milijona evrov, zanj je 85 odstotkov denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kanalizacijo je zgradila družba IPI iz Rogaške Slatine. Naložba je zelo pomembna tudi po okoljevarstveni plati, saj bodo v gospodinjstvih lahko prenehali uporabljati pretočne greznice, od koder se tekočine izlivajo v podtalnico. Med gradnjo kanalizacije se je izkazalo, da je vodovodno omrežje marsikje dotrajano, zato so ga zamenjali. Pred letošnjimi deli je Občina Dobrna že lani poleti dokončala kanalizacijo za drug del Klanca in za Zavrh. Današnje odprtje bo ob 17. uri. BJ Na Konjskem hiše VOJNIK - V občini se pripravljajo na čase po gospodarski krizi, ko bo povečano zanimanje za gradnjo družinskih hiš. Na Konjskem so v bližini občinskega središča že na voljo zazidljive parcele, za katere je poskrbelo podjetje Contraco. Na istem hribu namerava za dodatne parcele poskrbeti še občina. Tam ima namreč v lasti veliko zemljišče, ki ga namerava razdeliti na petnajst komunalno opremljenih parcel. V prvi fazi bodo poskrbeli za pet parcel. Podjetje Contraco ponuja na trgu z istega hriba več kot dvajset parcel. Dve parceli sta že našli novega lastnika in sta pozidani. BJ »Deska ni čoln in nikoli ne bo!« Sup ni čoln, a vendar ga je treba registrirati Sup oziroma desko za veslanje stoje morate registrirati, če jo oddajate in s tem služite. Enako kot je registracija obvezna za kajake, je tudi za plovila, ki so zadnja leta vedno bolj priljubljena med ljubitelji športnih aktivnosti na vodi. A popisovanje in registracija napihljivih desk za veslanje še zdaleč ne bosta uredila kaosa, ki vlada na tem področju. Veslanje stoje na napihljivi Tako je tovrstna rekreacija deski ali supanje pri nas sicer ni novost, a je v zadnjih letih tudi na nam bližnjih jezerih postalo izjemno priljubljeno. povsem zasvojila obiskovalce Velenjskega in Šmartinskega jezera, kjer si je deske mogoče tudi izposoditi. Hkrati gre za pomembno turistično in rekreacijsko dopolnitev obstoječe ponudbe. Ponudniki, ki deske za veslanje stoje oddajajo, jih morajo po zdaj veljavni zakonodaji registrirati. Pravila so enaka za podjetja, samostojne podjetnike, organizacije in društva. Skratka za vse, ki supe oddajajo v »koristoljubne« ali »zaslužkarske« namene. Za nepozabno sup doživetje to poletje na Šmartinskem jezeru skrbi športno društvo Bananaway iz Ljubljane, ki poleg izposoje desk organizirajo tudi vodene izlete po jezeru. V Celju je tako supanje mogoče ob torkih in vsako drugo soboto. Že prihodnje leto pa bo to del stalne ponudbe, saj pri Brkatem somu načrtujejo nakup lastnih desk in izobraževanje lastnega kadra. Registracija pomeni, da jih morajo lastniki pred oddajanjem najprej »peljati« na Obalo, in sicer na Upravo Republike Slovenije za pomorstvo, kjer po pregledu izdajo potrdilo o tem, ali je plovilo tehnično ustrezno. Na podlagi tega potrdila upravna enota, kjer bo deska uporabljena, izda dovoljenje za plovbo, je pojasnil Aleksander Glinšek iz Upravne enote Celje. Pri tem ponudnikom, ki deske za veslanje stoje oddajajo na Obali, teh ni treba registrirati, saj zanje ne velja Zakon o plovbi po celinskih vodah, temveč Pomorski zakonik in pravilnik o plovbi. »Takšna nedorečena in neenotna zakonodaja lahko med ljudmi povzroča zmedo,« priznava Glinšek, ki pričakuje, da bo pristojno ministrstvo za infrastrukturo in prostor kmalu uredilo ali vsaj dopolnilo obstoječe in že rahlo zastarele zakone in pravilnike. Bo varnost res večja? Čeprav je Zakon o plovbi po celinskih vodah v veljavi že od leta 2008, zadnje popravke pa je doživel v letu 2010, se ga dosledno upošteva šele zadnji dve leti. Menda od takrat, ko so na inšpektoratu zaposlili novega inšpektorja za celinske vode, ki se je odločil, da bo zadeve Špela Zupanc iz športnega društva Bananaway, ki organizira vodene izlete s supom po Šmartinskem jezeru, pravi: »V osnovi bi morali razumeti, da sup ni plovilo, ampak športni rekvizit, ki so ga ljudje zaradi vsestranske uporabe vzeli za svojega in ga uporabljajo za rekreacijo in zabavo. Strinjam se, da je treba poskrbeti za varnost začetnikov. Vedno več se jih tudi zaveda, da supanje ne pomeni le stati na deski in v roki držati veslo, zato se sami odločajo za šolo supanja. Ostalim bi morali pomagati izposojevalci opreme, zato bi bilo bolj pomembno, da se komercialne ponudnike namesto k administrativnim postopkom, kakršen je registracija supov, pozove k izobraževanju.« uredil. Kljub dobri nameri, pravijo v številnih društvih in klubih, način ni najbolj primeren, saj onemogoča tiste, ki delajo dobro. Res pa je, pravi Matija Pivk iz društva Bananaway, ki skrbi za supanje v Celju, da je na trgu poleg kakovostnih ponudnikov še več zaslužkarjev in dvomljivih inštruktorjev, vodičev in šol. »Red je nujen. O tem ni dvoma,« pravi. Čeprav je bila prvotna želja, da bi z registracijo zagotovili tudi varnost uporabnikov oziroma najemnikov desk, so v društvih in klubih prepričani, da registracija bistvenih spre- memb razen dodatne birokracije in stroškov ne bo prinesla. Še bolj zapletena je situacija na Velenjskem jezeru, kjer se društvo Zoo Station sooča s še enim problemom legalizacije svoje dejavnosti. Velenjsko jezero namreč nima urejenega plovnega reda. Miro Škorjanc pravi: »Vsekakor je treba zakonsko urediti tudi pogoje izposoje sup desk, saj vsi, ki se s tem ukvarjamo, želimo delovati legalno. Ob trenutno veljavni zakonodaji pa je to skorajda nemogoče. Kot prvo, deska ni čoln in nikoli ne bo.« LK, foto: bananaway Vročina pokvarila gobarsko sezono, a glavno šele sledi Tudi najbolj izkušeni gobarji ne pomnijo tako slabe bere Letošnje rekordno obdobje toplih dni je marsikoga razveselilo po lanskem deževnem in dokaj hladnem poletju. Marsikomu pa je bila poletna vročina zaradi visokih temperatur, ki kar niso hotele popustiti, tudi v nadlogo. Med tistimi, ki takšne ekstremne vročine ne marajo preveč, so tudi gobarji. »Včasih je bilo obdobje desetih, štirinajst dni, da si hodil po gozdu brez uspeha, ampak tako dolgega obdobja >praznine< že dolgo ni bilo. Najstarejši gobarji, vsaj tisti, ki jih jaz poznam, ne pomnijo takšne slabe bere, kot je bila letos maja, junija, julija in delno tudi avgusta, razen kakšnega prebliska,« doslej klavrno gobarsko sezono opisuje Amadeo Dolenc, legendarni celjski gobar in predsednik Mikološke zveze Slovenije. \ ENERGETIKA k" CELJE PREKLOPITE na PLIN Morda kaj na Pokljuki, sicer nič Kot še dodaja, pravzaprav ni vročina toliko prispevala k temu, da je bilo manj gob, ampak občasne velike temperaturne spremembe. »Gobe ne marajo nizke temperature ponoči in zjutraj ter visoke podnevi,« poudarja Amadeo Dolenc. In katere gobe so sploh rasle? »Na nižjih legah skorajda nobene, sicer nekaj le na Pokljuki in podobnih mestih. V času, ko so >borovničarji< zasedli gozdove, je bilo mogoče najti nekaj lisičk, kakšnega gobana, golobic skorajda ni bilo. Na primer žametastih gobanov, ki sem jih pri Celju v tem času kar velikokrat nabral, sploh nisem opazil,« še pojasnjuje Amadeo Dolenc. Za oceno škode na miceliju še prezgodaj Tako slabe gobje letine ne pomni tudi Ana Ivanovič, predsednica Gobarskega društva Bisernica iz Celja, ki pravi, da je letošnje leto res bilo precej vroče, vendar ne tako sušno kot nekatera leta prej. »To se lahko vidi tudi na kmetijskih rastlinah (na primer koruzi), ki jih letos kljub vročini ni požgalo. Na vsake toliko je le padlo nekaj dežja, čeprav včasih tudi v obliki hudih neviht in nalivov. Zato je precej čudno, da ni bilo gob vsaj malo več, kot jih je bilo,« razlaga Ana Ivanovič. Ob tem še dodaja, da je zaenkrat še težko oceniti, ka- Ana Ivanovič, predsednica Gobarskega društva Bisernica iz Celja, pri determinaciji gob ob razstavi društva na enem izmed gobarskih vikendov na Celjski koči. Amadeo Dolenc, predsednik Miko-loške zveze Slovenije kšno škodo je vročina naredila na miceliju gob. Prihaja jesen, vrhunec sezone A kakorkoli, z zadnjim dežjem, več vlage, meglo in roso vendarle tudi za gobarje prihajajo boljši časi. Jesen že po tradiciji pomeni vrhunec gobarske sezone, saj so v tem času idealne razmere za rast gob. »Dr. Dušan Vrščaj, eden najvidnejših slovenskih gobarjev, mi je nekoč razlagal, da je največ gob takrat, ko je podnevi in ponoči približno enaka temperatura. To se v septembru in oktobru veliko- krat zgodi,« še razlaga Ama-deo Dolenc. Kot še dodaja dolgoletni predsednik slovenskih gobarjev, se sicer tudi dogaja, da do sredine septembra še nič ne zraste, kar je bil primer, ko so v gobarskem društvu pripravljali gobarske razstave. »Od sredine septembra do sredine oktobra pa so gobe zanesljivo,« je tista spodbudna napoved Amadea Dolenca, ki bo razveselila številne gobarje. Prihaja torej čas golobic, lisičk, dežnikov, gobanov, lu-pljivk, malo kasneje še sirovk, griv, dedekov, turkecov ... ROBERT GORJANC, foto: RG Na Menini planini je bila prva planinska postojanka zgrajena pred več kot stotimi leti, vendar je pogorela. V času med svetovnima vojnama so v planinsko postojanko preuredili pastirsko kočo, ki je po petih letih prav tako pogorela. Leta 1959 je Planinsko društvo Gornji Grad odprlo nov planinski dom. NA KRATKO GORNJI GRAD - V tem tednu se bo začela obnova planinskega doma na Menini planini. Pred štirimi leti so že prenovili njegovo notranjost in povečali zmogljivost sončne elektrarne, pri čemer so si pomagali z evropskimi sredstvi in s prostovoljnim delom. V teh dneh se bo začela še prenova zunanjosti doma. Med obnovitvenimi deli nameravajo med drugim poskrbeti za izolacijsko fasado, prenoviti stopnišče in obnoviti rastlinsko čistilno napravo, ki so jo uredili pred sedemnajstimi leti. Planinsko društvo Gornji Grad namreč namerava kandidirati za certifikat planinske zveze za okolju prijazno kočo. Če bodo vremenske razmere ugodne, naj bi se dela končala do začetka jeseni. Stala Več info na s: www.muzej-nz-ce.si, e: info@mnzc.si Otroci, ob koncu poletnih počitnic se nam pridružite na 5-dnevnih počitniških vragolijah M - KOT MUZEJ Od torka do petka bomo raziskovali, ustvarjali in se srečali s posebnimi gosti. Tedenski program bo od 10. do 14. ure. Vragolije bomo zaključili v soboto, ko bo ob 10. uri poseben dogodek, na katerega bomo povabili tudi starše. Termin: 25. do 29. avgust 2015 Število mest je omejeno, zato pohiti s prijavo. Prijavnico dobiš na spletni strani Muzeja novejše zgodovine Celje. Zbornici pri projektu promocije zdravja Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica in Regionalna gospodarska zbornica Celje sta se vključili v projekt Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu. Projekt je bil izbran na javnem razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v tem in prihodnjem letu. Njegov namen je dvig ozaveščenosti in informiranosti slovenskih delodajalcev, zaposlenih, strokovne in splošne javnosti o pomenu promocije zdravja na delovnem mestu ter koristih, ki jih ta prinaša. Ob obeh gospodarskih zbornicah iz celjske regije v projektu, katerega nosilec je Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), sodelujejo še Štajerska, Pomurska in Primorska gospodarska zbornica, Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine ter Sindikat novinarjev Slovenije. V okviru projekta bodo pripravili različne informativno-promocijske aktivnosti, strokovne regijske in nacionalne posvete ter natečaj za delodajalce za izbor inovativnih in učinkovitih dobrih praks s področja promocije zdravja na delovnem mestu. Sodelujoči pričakujejo, da bo projekt prispeval h krepitvi zdravja zaposlenih na delovnem mestu v slovenskih organizacijah ter posledično k izboljšanju zdravja prebivalstva in zmanjšanju rabe zdravstvenih storitev. RG Zavihali rokave za športne užitke RADEČE - Malonogometno igrišče na Jagnjenici, ki je že desetletja osrednje športno igrišče v tem delu občine, je obnovljeno. Za obnovo je to poletje poskrbela občina s Krajevno skupnostjo Jagnjenica, tamkajšnjim telesno kulturnim društvom in prizadevnimi prostovoljci. Igrišče je bilo zadnja leta v precej slabem stanju, bilo je razpokano, asfaltna podlaga je postala pregroba za igranje malega nogometa ali košarke. V sklopu obnove je ta športna površina dobila novo preplastitev, zamenjana je bila ograja, urejena je bila nova razsvetljava, igralcem sta odslej na voljo nova koša in obnovljena gola. Večino del so opravili prostovoljci oziroma uporabniki igrišča. TS Muzej baroka vabi Pogled na planinski dom na Menini planini, ki naj bi postal okolju prijazna koča. V tem tednu se začne obnova njegove zunanjščine. Prenova na Menini planini bodo 60 tisoč evrov, pri čemer si društvo pomaga s sredstvi Fundacije za šport. Prav tako si bodo pomagali z veliko prostovoljnega dela članov društva. Dom na Menini planini ostaja kljub prenovi zunanjosti odprt. V poletnem času je odprt vsak dan in od začetka oktobra do konca maja ob koncih tedna. Pred štirimi leti, ko je društvo prenavljalo notranjščino ter povečalo sončno elektrarno, so med drugim poskrbeli še za ureditev dveh sob za mlade družine. Tako mu je uspelo pridobiti certifikat družinam prijazne koče. Dom na Menini planini je na nadmorski višini 1453 metrov. BJ Foto: arhiv PD Gornji Grad ŠMARJE PRI JELŠAH - Minuli konec tedna so ob prazniku Marijinega vnebovzetja romarji in turisti lahko obiskali tudi muzej baroka, ki je nedavno odprl vrata. Z muzejem upravlja šmarska knjižnica, določene so tudi cene vstopnin. Vodja oddelka za gospodarstvo v šmarski občinski upravi mag. Zinka Berk je pojasnila, da je občina z ureditvijo muzeja sicer imela še precejšnje načrte, vendar je morala zaradi neuspeha na enem od razpisov vlaganja prilagoditi glede na razpoložljiv denar. Delovni čas muzeja je prilagojen odprtju turističnoinformacijskega centra, ki je po novem preseljen v prostore muzeja baroka. Vstopnina za odrasle znaša 4 evre, za večje skupine je 3 evre na osebo, upokojenci, dijaki, študentje in osnovnošolci plačajo 2,5 evra, občani šmarske občine za vstop odštejejo en evro. Občina je za gradnjo muzeja baroka namenila malo več kot 900 tisoč evrov, od tega je približno 300 tisoč evrov pridobila na razpisu Evropske unije. S stroški za postavitev zbirke je naložba tako vredna približno milijon evrov. TS Spodbude za kmetijstvo ROGATEC - Občina je že objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini za letošnje leto. Podžupan Anton Roškar je pojasnil, da občina že vrsto let določen del denarja iz proračuna namenja za spodbujanje kmetijstva. Letos bo za tako imenovani kmetijski razpis namenjenih približno 18 tisoč evrov. Ukrepi so med drugim namenjeni nakupu kmetijske opreme, vključitvi v izobraževanja in dograditvi stavb. Nov predlog, ki ga je na zadnji seji potrdil občinski svet, je usklajen tudi z novo zakonodajo. TS Sv. Urban odslej v kapeli ROGAŠKA SLATINA -Društvo vinogradnikov Rogaška Slatina, ki letos obeležuje 20 let, je na Lovrenčevo nedeljo blagoslovilo novo kapelico. Vanjo so člani postavili sv. Urbana -več kot dvesto let star kip zavetnika grozdja, vina, vinogradov in vinogradnikov. Za obnovo kipa in gradnjo kapelice so prispevali botri, ki so tako člani Društva vinogradnikov Rogaške Slatine kot tudi člani celjskega omizja Združenja slovenskega reda vitezov vina. Kapelo je blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po blagoslovu in primopredaji kapele so člani društva postavili klopotec ob društvenem vinogradu, kjer raste 1.500 trt sort traminec in sivi pinot. Dogajanje so popestrili ročni možnaristi iz vrst društva vinogradnikov. TS radiocelje Izobraževanje odraslih Srednja zdravstvena m šola Celje VABIMO K VPISU Цјџ lpavčeva 10 v programe formalnega ш0 Cj izobraževanja za šolsko leto 2015/2016: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI,štiriletni program); • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2); • BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program); • KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, štiriletni program). Informativni dan bo v torek, 25. avgusta 2015, ob 15. uri. Izvajamo tečaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPKin si pridobite poklic: ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; MASER/MASERKA; PEDIKER/PEDIKERKA; VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; MANIKER/MANIKERKA. Vpisi v tečaje in postopki preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij so na sedežu šole. Se želite naučiti ličenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah. Tečaji, postopki preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij in delavnice so vse šolsko leto. DODATNE INFORMACIJE: 03 428 6900,03 428 6910; info@szsce.si Domačija Grčin ima dolgo tradicijo. Že v času Avstro-Ogrske je pridelovala sadje za »tolkec«, v zadnjih letih družinsko tradicijo nadaljuje Peter Čvan, ki je tržno nišo našel v proizvodnji domačih sokov. Kulinarični oskar v Podvin pri Polzeli Domačija Grčin za svoja sokova v Londonu prejela znak odličnosti great taste 2015 POLZELA - Potem ko je lani domačija Grčin s sokovi Družine Jabolčnik postala zmagovalka Agrobiznisa 2014, tudi letos z njimi dosega velike uspehe. Najprej je zanje na mednarodnem ocenjevanju pijač pred letošnjim sejmom Agra prejela tri medalje, pred kratkim pa je izvedela, da se je odlično odrezala tudi na enem največjih kulinaričnih tekmovanj v Evropi. V Londonu je za svoja sokova prejela znak odličnosti. Peter Čvan z domačije Grčin je na tekmovanju v Londonu sodeloval z dvema izdelkoma - bio jabolčnim sokom sine in motnim jabolčnim sokom mama, ki je osnova za vse ostale Grčinove sokove. Iz njega nastanejo namreč vsi brezalkoholni napitki Družine Jabolčnik, kot so še bistri očka, aronija, bezeg, ingver in malina. 16-članska komisija je obema sokovoma, ki ju je Čvan poslal v Veliko Britanijo, soglasno namenila znak kakovosti, Grčinovi pa so s tem postali prvi slovenski proizvajalci pijač, ki jim je uspelo pridobiti to prestižno nagrado, ki jo mnogi imenujejo kar kulinarični oskar. »Vsak okus je zelo subjektivne narave. V naših jabolčnih sokovih smo se potrudili najti karseda optimalen okus. Da nam je to res uspelo, je zdaj potrdila še mednarodna komisija, sestavljena iz največjih avtoritet v kulinaričnem svetu,« je zadovoljen Čvan. Ker gre v komisiji v prvi vrsti za strokovnjake, ki prihajajo iz največjih in prestižnejših veleblagovnic, je prav mogoče, da se jim bodo s tem pri prodaji sokov še dodatno odprla vrata v svet. Do zdaj jim je uspelo v skoraj vse dele sveta prodati že enkratne pošiljke sokov, medtem ko do trajnejšega sodelovanja še ni prišlo. Nekoč »tolkec«, danes jabolčni sok Domačija Grčin ima dolgo tradicijo, saj je bila že v času Irena Krajnc Avstro-Ogrske znana po predelavi sadja za »tolkec« in vzgajanju jabolk starih avtohtonih sort za ozimnico, kot so bobovec, carjevič, le-drovka in kosmač. Že v času Avstro-Ogrske so Grčinovi pridelali 15 tisoč litrov te pijače, jabolka pa so prodajali po celotnem cesarstvu, vse od dunajskih dvorov do Egipta. Peter Čvan, ki je vodenje domačije prevzel konec 90. let, je predelavo popolnoma preusmeril v brezalkoholne sokove. Pod znamko Družina Jabolčnik razvija sokove iz starih sort jabolk, ki so brez koncentratov in pridelani z najnežnejšimi tehnološkimi postopki, s katerimi minimalno posegajo v biološko polnovrednost živila. »Če ne načrtuješ in se ne razvijaš, preprosto stagniraš. Načrtov za naprej imamo ogromno. Razvijati želimo nove okuse, pridobiti nove poslovne prostore in tehnologijo,« ob koncu še dodaja Čvan. ŠPELA OŽIR ANKETA Po mnenju uporabnikov taksisti hitri in pravočasni Veliko ljudi, ki živijo v mestih, za prevoz uporablja taksi. Mimoidoče na celjskih ulicah smo spraševali, kako so zadovoljni s tovrstnimi storitvami, kakšne se jim zdijo cene in ali so že imeli kakšno slabo izkušnjo pri prevozu s taksijem. Irena Krajnc, Celje: »Sicer se že dolgo nisem peljala, a včasih, ko sem se, so po naročilu vedno prišli hitro in me na želeni cilj pripeljali pravočasno. Računa včasih nisem dobila, a mislim, da se to danes izvaja.« Janja Jurak, Zagrad: »Največ se vozim v času šolskega leta, če gremo s prijateljicami na kakšno zabavo. S prevozi sem bila različno zadovoljna. Odvisno je predvsem od voznika, če je prijazen in ustrežljiv. Na srečo še nisem imela slabe izkušnje. Za takšne mestne razdalje se mi zdijo cene kar visoke, nisem pa še nikoli dobila računa ob koncu vožnje.« Zdenka Rožman, Celje: »Taksi uporabljamo, ko gremo po otroke v vrtec ali šolo. Vedno pokličemo istega taksista. Nisem še imela slabe izkušnje. Vedno dobimo račun in cena se mi zdi solidna. Taksist je izredno ustrežljiv, saj nas vedno počaka, ko gremo po otroka v vrtec. Se ne morem pritoževati.« Igor Zupanc, Celje: »Taksi pride prav večinoma pozimi. Nekajkrat se mi je pokvaril avto in sem ga zato potreboval. Je pa priročen tudi, ko greš na kakšno zabavo, da lahko svoj avto pustiš doma in vseeno varno prispeš na cilj. Zdi se mi, da se vozniki kar znajdejo. Imajo navigacijske naprave, s katerimi te hitro pripeljejo na cilj, kar je dobro tudi za starejše, če mogoče ne vedo, kam točno morajo iti. Vedno dobim tudi račun.« KLARA PODERGAJS Foto: SHERPA Igor Zupanc NE PREZRITE O zadovoljstvu taksistov s celotnim sistemom taksi prevozov pišemo v Naši temi. strani 12-13 Janja Jurak Zdenka Rožman FAKUUE1ÄZA BNERGETKO krško - velenje NA KRATKO Zgrajen je Dom sv. Jerneja VOJNIK - V kraju bo v nedeljo, 23. avgusta, blagoslov novega župnijskega poslopja - Doma sv. Jerneja. V njem bosta med drugim dvorana za prireditve in mladinska soba. Staro poslopje, ki je bilo na tem mestu, je bilo v zelo slabem stanju, zato so postavili novega. V dvorani bo mogoče sprejeti do sto petdeset ljudi, v njej naj bi imeli župljani tudi možnost za obeleževanje različnih večjih družinskih dogodkov, od krstov do sedmin. Župnija je začela gradnjo Doma svetega Jerneja, ki se imenuje po župnijskem zavetniku, spomladi. Gradnja je bila omogočena s sredstvi, ki jih je župnija prejela po denacionalizaciji nekaterih zemljišč, in s prostovoljnimi prispevki vernikov. V poslopju manjka še oprema. Ob nedeljskem župnijskem prazniku, godu sv. Jerneja, bo novo poslopje blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je bil doma iz te župnije. BJ Večnamenski dom končan CELJE - Večnamenski dom v Šmartnem v Rožni dolini, v katerem bodo ob dvorani s prireditvenim odrom tudi prostori za krajevno knjižnico ter delo nekaterih domačih društev in vodstva krajevne skupnosti, je zgrajen. V nove prostore prav te dni selijo krajevno knjižnico in bralci lahko pričakujejo še bogatejši izbor branja že od 4. septembra dalje, ko v kraju pripravljajo slovesnost ob odprtju večnamenskega doma. V mestni občini so septembra lani izbrali podjetje VNG za izvajalca, ki je najprej porušil obstoječi kulturni dom in potem poskrbel za novogradnjo, vključno z vsemi obrtniškimi in inštalacijskimi deli. Naložba, vredna nekaj manj kot 1,2 milijona evrov, je bila tudi zadnja od naložb, s katero so v mestni občini uspeli na osmem pozivu za evropsko sofinanciranje regionalnega razvoja. Iz evropske blagajne je tako Celjanom uspelo dobiti nekaj več kot 820 tisoč evrov. IS Z rojstvom Evrope obujen tudi Rifnik Pod okriljem projekta Rojstvo Evrope so pred dnevi organizirali interpretativno vodenje po Rifniku. Njegovo doživljanje so oplemenitili tudi z lokalno gastronomijo lokalne ponudnice in glasbo v akustičnem okolju Rifnika. Turistična usmeritev prihodnosti je namreč prav v butični ponudbi globlje vsebine lokalnih zgodb. Pri tem je ključnega pomena aktivna vloga lokalnega prebivalstva, ki mora v takih aktivnostih prepoznati svojo vlogo. Na Šentjurskem je pri tem zelo aktivna novoustanovljena sekcija zelenega turizma v okviru tamkajšnjega turističnega društva. Tokratni dogodek so zastavili kot programski niz od popoldanske interpretacije zgodovine Rifnika, glasbenega vložka v jami mlinskih kamnov in družabnega srečanja v Ferleževem mlinu. Pri tem so organizatorji ponosni na plodno sodelovanje različnih posameznikov in ustanov, ki jih je združil v začetku omenjeni projekt. To je primer dobre prakse, ki mu bodo v širšem smislu sledili tudi v prihodnje. Projekt je poleg Razvojne agencije Kozjansko povezal še podobne ustanove iz Slovenske Bistrice, Sevnice, čezmejnih Sesvet in Varaždinskih Toplic. StO Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim, ki ima približno 60 članov, je ponosno na novo manežo. Društvo sicer organizira več zanimivih dogodkov - poleg konjerejskih iger vsako leto poskrbi tudi za »žegnanje« konj, strokovna predavanja in ekskurzije. S pridnimi rokami do nove maneže Za pridobitev rokave zavihali člani društva in njegovi podporniki LAŠKO - Člani Konje-rejskega društva Vrh nad Laškim so minuli konec tedna namenu predali novo manežo. S to pridobitvijo, vredno približno 20 tisoč evrov, bodo navdušenje za omenjene plemenite živali skušali predajati mlajši generaciji. Kaj vse zmore usklajen par - lastnik in njegov konj - so tokrat prikazali udeleženci 13. konjerejskih iger. Slabo vreme je sicer botrovalo temu, da se je tekmovanja udeležilo nekoliko manj udeležencev kot pretekla leta. Letos se je namreč opogumilo osem tekmovalcev. Pomerili so se v desetih spretnostih igrah s konji, med drugim so se slednji izkazali pri gibanju v zavojih, pri hoji vzratno, po mostu in skozi tunel. Kdo je najhitrejši, so dokazali v galop ski dirki. Najboljšim so organizatorji seveda podelili priznanja in pokale. Ob tej priložnosti je ko-njerejsko društvo namenu predalo manežo oziroma jahalnico, za katero si je po besedah predsednika društva Alojza Seitla prizadevalo že dlje časa. »Opravili smo menjavo zemljišča in pridobiti vsa soglasja. Letos smo s pomočjo članov in številnih prostovoljcev izvedli večino del, pripeljali približno 500 kubičnih metrov gramoza, uredili odvodnjavanje, postavili leseno ograjo.« Seitl je še dodal, da je društvo z manežo dobilo dobre pogoje za vadbo konjev, v to vejo konjeništva pa bo skušalo pritegniti čim več mladih. Stike že navezuje z nekaterimi trenerji. Nedeljsko dogajanje so sklenile kmečke igre, ki so obsegale preizkušnje v košenju in grabljenju, manjkale niso niti spretnostne igre. V dvorani kozolca na Slogih pa je bila na ogled razstava ročnih del članic društva Vrtnica. TS, foto: SHERPA Obnovljen most nesrečne ljubezni LAŠKO - Občina Laško je obnovila kamniti most, ki prečka reko Gračnico v Jurkloštru in je del kartuzijske pristave. Legenda pravi, da sta se tam nekoč dobivala Veronika in Friderik. Most so načeli vremenski vplivi, poleg tega je utrpel poškodbe v poplavah septembra lani, ko se je vanj zataknilo leseno deblo. Zato je bil nekaj časa zaprt. Luka Picej iz urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor na Občini Laško je pojasnil, da je most v varovanem območju kulturnega spomenika, zato je obnovo spremljal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, njena vrednost pa je znašala dobrih 15.000 evrov. Sicer imajo na laški občini še precej načrtov z urejanjem kartuzije v Jurkloštru. V skladu s prostorskim načrtom želijo v prihodnje območje povezati z vaškim središčem, urediti želijo travnate površine in cvetlične gredice. TS 12 NAŠA TEMA Problematika taksi služb v C Različne cene, različne usluge Pregled cen, ki jih različne taksi službe ponujajo na Celjskem, pokaže, da je razpon ogromen. Nekateri vozijo tudi za 1,80 evra do dva kilometra, nekateri imajo ceno za enako razdaljo tudi do 3 evre. Cene so različne in takšne so tudi taksi usluge. Enako kot pri drugih storitvah na trgu. Nizka cena še ne pomeni vedno kakovostnih uslug, a v večini primerov tudi višja cena ne pomeni vedno, da bo storitev opravljena kakovostno. A vedno je stranka tista, ki se odloči in storitev izbere. Pogovori in vožnje z različnimi taksisti v Celju razkrivajo, da realna slika opravljanja tovrstnih prevozov ni vedno zadovoljiva. Marsikateri taksist se ni pripravljen izpostaviti javno. Taksisti s svojim položajem znotraj podjetij, v katerih delajo, večinoma niso zadovoljni. Le redki povedo, da so plačani dobro, da imajo pokrite vse stroške in da vozijo v ustreznih pogojih. Najmanj so zadovoljni s sistemom. Pravzaprav nekega sistema, ki bi pogoje za opravljanje taksi službe v Celju uredil celovito, ni. In to posledično občutijo tudi stranke. Nostalgični mestni taksiji Celjani v zrelih letih se še spominjajo nekdanjih mestnih taksijev. Ti so imeli svoje uradno parkirišče pred Celjskim domom, v neposredni bližini železniške postaje. Konkurenca takrat še ni bila tako huda. Stranko je vedno odpeljal tisti, ki je bil v vrsti parkiran prvi. Nato so se ostali premaknili za parkirno mesto naprej in si na pravičen način delili stranke. Danes je drugače. »Konkurenca je huda,« so nam povedali nekateri neuradno. »Vsak se bori za svoje stranke na svoj način. Saj nam kaj drugega ne preostane. Vprašanje je, ali bo dolgoročno šlo takole. Zagotovo ne,« so še dodali. Različne cene taksi prevozov vabijo stranke tudi tako, da določena stranka čaka celo pol ure tistega, ki je cenejši, čeprav je taksi, ki je za 20 centov dražji, na voljo v neposredni bližini. Hudih sporov med taksisti sicer ni. Vsak želi delati in vsak ve, da prepiri ne vodijo nikamor. Neuradno so taksisti dogovorjeni, da nekdo, ki ve, da vozi stranko druge taksi službe, tej ne izroči svoje vizitke. Ampak v praksi to vedno ne zdrži. Dobiček je vendarle dobiček. Borba za stranke pa mora biti. Strank ne goljufajo Kljub temu da je Celje tudi turistično mesto, se goljufije kot ponekod, kjer taksisti dodobra oberejo turiste z zaso- ljenimi cenami, ne dogajajo. »Nimamo nič od tega, saj se slab glas zelo hitro razširi,« nam je dejal eden od taksistov, s katerimi smo se neuradno pogovarjali. »Dogaja se, da nekdo taksimetra ne vklopi vedno, a da bi ljudi goljufali s previsokimi cenami, to pa ne. Tudi mi smo samo ljudje in vemo, da si sami tega ne bi želeli, če bi bili na strankinem mestu,« je še dodal. Kakšne so pravzaprav storitve celjskih taksijev, smo preizkusili tudi sami. Predvsem smo naleteli na izjemno prijaznost in ustrežljivost voznikov. Pogovori z njimi so bili zanimivi, a pri vsakem je bilo mogoče opaziti, da ima veliko dela. Naročila za naslednje vožnje so kar deževala, medtem ko smo se peljali z njimi. In to se je poznalo tudi pri načinu vožnje marsikaterega taksista. Enega smo celo trikrat opozorili, da je prevozil rumeno luč, da je vozil s prekomerno hitrostjo in da je med vožnjo »Pogrešam enotno ceno taksi prevozov« Taksist Asim Maslo: »Stranki izdam račun. Vedno. Moj račun je vedno lojalna in legalna konkurenca.« Asim Maslo je bil edini, ki pri odgovoru na vprašanje, ali bi javno želel povedati mnenje o svojih izkušnjah kot taksist, ni okleval. Kot taksist v Celju dela že nekaj časa, svojim strankam želi vedno znova ponuditi kakovostno storitev. Dober odnos, kultura in zbranost v službi, ki jo moraš opravljati s srcem, so osnove poklica taksista, pravi. »A predpogoj je tehnična brezhibnost vozila. Natančnost, urejenost in predanost so še vrline, ki bi morale biti samoumevne za vsakega voznika taksi službe,« pravi. O neuradnih informacijah o različnih voznikih taksi služb v Celju ne želi govoriti, pove le tisto, kar ve, da se dogaja in bi se moralo urediti na bolje. »Stranke mi marsikaj povedo o drugih. Če je drug taksist neurejen ali je stranka morda pri drugih kaj opazila, kar ji ni bilo všeč, se o tem praviloma ne želim pogovarjati. Zase vem, da upoštevam pravila, predpise, imam tehnično brezhibno vozilo in dokumentacijo o svojem delu urejeno. To šteje. Če kje zadeve niso urejene, je to problem tistih taksi služb, ne moj.« Ampak problem taksi služb na splošno se dotakne tudi vas. Stvari niso celostno urejene. Predvsem kar se cen tiče stvari res niso urejene. Za vse bi bilo lažje, če bi bila cena prevozov enotna. Najbolj realna cena bi bila evro za kilometer vožnje. Torej, če bi stranko peljali 500 metrov, bi jo to stalo 50 centov, če pa kilometer in pol, bi za to plačala 1,50 evra. Takšna cena bi bila najprimernejša tako za stranke kot za nas. To je cena enosmerne vožnje, medtem ko mora taksist nato pripeljati nazaj na svojo lokacijo, torej tja, kjer čaka stranke. Tudi te lokacije so problem. Celje nam ne priskrbi neke skupne točke - taksi parkirnega centra. Lahko bi bil v neposredni bližini železniške postaje, kjer je največji priliv strank. Saj pri železniški postaji vedno stojijo taksisti. Da. Čeprav je prepovedano. Gre za območje, kjer sta kolesarska steza in pločnik, in na tisti del ni nobenega uvoza ne izvoza. Ne samo taksisti, tam ne sme parkirati nihče, saj gre za prekršek. Nekateri taksisti so ogorčeni, ker tam ne smejo pustiti avtomobilov in ker jih občinski redarji vedno znova kaznujejo. V kompleks bolnišnice taksisti lahko pripeljejo stranke ali jih tam počakajo. Kaj pa pred zdravstvenim domom? To sta zelo zanimivi točki za taksiste. Parkirna mesta tam so. So, a so vedno zasedena, saj na njih parkirajo ostali vozniki. Ko prideš po stranko ali jo odpelješ, moraš zato zapeljati na dovoz za reševalna vozila. Ne moreš je pustiti, da gre 200 metrov peš, če ne more in želi priti do zdravstvenega doma. Bi neka lokacija v mestu, namenjena samo parkiranju taksijev, veliko pripomogla pri ureditvi nastale situacije? Da. Včasih je bilo tako, da je nek obiskovalec mesta, ki Celja ni poznal, najprej pristopil k taksistu. Ta je vedel vse. Kje so kakšne turistične točke, bolnišnica, zdravstveni dom, kje so cerkve, knjižnica in podobno. Danes smo razkropljeni ali nas Taksist Asim Maslo: »Stranka je najpomembnejša. Opazuje. Spremlja. Razmišlja. To je velikega pomena. Ko vidi, da je vozilo tehnično brezhibno, in ko začne zaupati tudi tebi kot vozniku, takrat veš, da bo to stalna stranka.« ljudje sploh ne najdejo, saj ne vedo, kje smo. Ni označbe z obvestilno tablo za taksi službo, ni kažipota do lokacije, kjer taksi lahko najdeš. Vsi pravijo, da so ta označena taksi parkirna mesta le začasen prostor. Tam, kje so narisana, pa ni nobenih sanitarnih prostorov za taksiste, ni niti prostora, kjer bi taksist v času malice kaj pojedel. Taksisti se moramo znajti vsak po svoje. Nekateri imajo tudi različne konkurenčne prijeme. Je konkurenca med taksisti »zdrava«? »Zdrava« bi bila le, če bi vsi taksisti imeli enotno ceno. Stranka bi tako vedno vedela, da je cena takšna in nič drugačna, ne glede na to, s kom se bo peljala. A ni nekega zanimanja, da bi se to uredilo. Realna slika je, da veliko voznikov v taksi službah nima vizije o svoji službi, ampak je to delo le začasno, ker morajo pač preživeti in taksi lahko vozi vsak. Težava nastane, ko vozniki niso lastniki vozil, ampak so le klasični vozniki. Denar od prevozov lahko dajo v žep, saj taksime-tra ne vklopijo vedno. Vidite, to je nelojalna konkurenca vsem nam, ki upoštevamo pravila. V nadzor predvsem nad parkiranjem se vključujejo tudi občinski redarji. Ti dosledno kaznujejo predvsem taksiste, ki parkirajo na nedovoljenih mestih. Največ kazni izrečejo tistim, ki jih opazijo pred železniško postajo, kjer je parkiranje na kolesarski stezi in pločniku nedovoljeno. Kazni so jim pisali še zaradi parkiranja na talnem prometnem otoku pred železniško postajo, kjer se vozil ne sme ustavljati, saj gre za vrsto talne označbe, ki je namenjena umirjanju prometa in ne parkiranju. Ko ustavim, izdam račun. Vedno. Moj račun je vedno lojalna in legalna konkurenca. Torej je dela na črno med taksisti veliko? Marsikateri voznik je zaposlen za polni delovni čas ali tudi ne. So tudi takšni, ki so uradno zaposleni za dve uri, vozijo pa dvanajst ur, saj jih vsi vidijo, da vozijo več. Razliko v plačilu dobijo verjetno »na roko«. Tudi to ni lojalno do nas, ki plačujemo prispevke za socialno varnost za celo delovno dobo. Mesečno moram za to odšteti 340 evrov. Za pokritje samo teh stroškov, moram Ne samo inšpekcija, taksi službe ima pod drobnogledom tudi policija. Na PU Celje so nam povedali, da v nadzoru prometa pri nekaterih taksi službah ugotovijo velikokrat določene nepravilnosti, pomanjkljivosti in tudi hude kršitve pravil cestnega prometa. Najdejo se ekstremni primeri kršitev, kot so vožnje taksijev brez vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola in tudi drog. Pogosta kršitev nekaterih taksistov je še, da vozijo utrujeni. Celjski policisti so v preteklem obdobju kaznovali tudi taksista, ki je večkratni kršitelj. Pogosto jim izrečejo kazni, ker vozila niso tehnično brezhibna, problem so predvsem dotrajane pnevmatike in neizpravni mehanizmi za zaviranje. Med kršitvami taksistov so še uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, vožnja brez varnostnega pasu in varnostnih sedežev za otroke, prevelika hitrost, neupoštevanje pravil o strani vožnje in objestna vožnja s potniki v vozilu. NAŠA TEMA 13 elju Včasih je bil taksist »gospod« »Nered se je začel v samostojni Sloveniji,« ocenjuje predsednik sekcije celjskih taksistov Bojan Vrbnjak uporabljal mobilni telefon ter s tem ogrožal nas, ki smo bili potniki v njegovem vozilu. Ličenje taksistke Višek taksi prevozov, ki smo jih izkusili za potrebe tega članka, je bila mlada voznica, ki je z zadnjega sedeža vzela torbico in iz nje šminko ali labelo in si jo med vožnjo nanašala na ustnice. Pri nekaterih je bilo celo mogoče domnevati, da avtomobili niso tehnično popolnoma brezhibni, tudi čistoča vozil ni bila na višku. Neuradni pogovori na žalost odkrivajo tudi temačne plati nekaterih voznikov, med katerimi so večkratni kršitelji cestnoprometnih pravil ali ljudje, ki so bili zaradi različnih kaznivih dejanj že obsojeni. Za volan naj bi včasih sedli tudi vozniki, ki so imeli ali še imajo težave z alkoholizmom. A vseh nikakor ne smemo metati v isti koš, saj to ni pravično in vsak si zasluži priložnost, da dela. Izjeme obstajajo. So tudi taksisti, ki svojim strankam nudijo visoko kakovost prevozov. A ne glede na vse - stranka je še vedno kralj. Ta se na koncu vedno odloči, h komu bo prisedla. Sšol, foto: SHERPA delati teden ali kdaj tudi dva, šele potem za plačo. Delodajalec pa po logiki, kjer je nekdo uradno zaposlen dve uri, vozi pa dvanajst ur, plača manj za zaposlenega. To ni prav. Se vam sploh splača potem delati po pravilih? Ne glede na vse - da. Je pa res, da težko rečeš, kolikšna bo tvoja plača ob tem, da so v določenih obdobjih pač manjši dobički. Sam imam eno vozilo, ki ne more biti v obtoku 24 ur na dan, saj sam fizično ne zmorem toliko voženj. Zame je lažje to, da če sem utrujen, si lahko vzamem počitek in se odpeljem domov. Voznik, ki pa je dvanajst ur na cesti, čeprav je zaposlen le za dve uri, pa vmes počivati ne more. Ljudje so utrujeni, tudi to je problem. Pred kratkim je nadzor nad taksi službami izvajala tudi inšpekcija. Se vam zdijo takšni nadzori dobri? Da. Ker se z njimi odkrijejo težave, zaradi katerih bodo počasi - upam - ugotovili, kdo se česa drži in česa ne. In če je nepravilnost ugotovljena, mora biti kršitelj kaznovan. Na dolgi rok bodo po vašem mnenju preživeli samostojni taksisti ali večje taksi službe? Če nekega enotnega sistema ne bo, bo na dolgi rok prednost delati sam. Ker tako točno veš, da moraš narediti toliko in toliko dobička, da pokriješ svoje stroške. Drugače ne gre. Prodajati svoje storitve - v sistemu, kot je danes - pod ceno se ne splača, ker na dolgi rok ne preživiš, še posebej če imaš več delavcev. SŠol, foto: SHERPA V Sloveniji velja ureditev, po kateri mora taksist oziroma lastnik taksi službe za storitev, ki jo bo opravljal, skladno z Zakonom o prevozih v cestnem prometu pridobiti licenco. Gospodarska zbornica jih izdaja gospodarskim družbam, obrtna zbornica pa taksistom, ki so registrirani kot samostojni podjetniki. Kot pravi Bojan Vrbnjak, predsednik taksistov, ki so združeni v sekciji za promet in taksiste pri Območni obr-tno-podjetniški zbornici Celje, takšnega nereda na področju taksi prevozov ne pomni, zato si veliko obeta od zakonskih sprememb, ki so prav zdaj v pripravi. »Če bodo na ministrstvu le upoštevali vsaj del naših pripomb,« pravi in dodaja, da se taksisti sicer že leta dogovarjajo tudi z Mestno občino Celje, a dlje od pogovorov ne pride. Zakon določa, da mora samostojni taksist ali lastnik taksi službe za opravljanje dejavnosti izpolnjevati le nekaj dokaj nezahtevnih pogojev (biti mora nekaznovan, imeti mora eno ali več vozil, ki jih lahko ima tudi v najemu ali na lizing). »Določena je tudi najnižja vrednost za ta vozila, ki znaša tri tisoč evrov za prvo in 1.500 evrov za vsako naslednje, medtem ko dodatnih jamstev, kot so bila predpisana včasih, ko si za poroštvo zastavil tudi lastno premoženje, ni več,« opozarja Vrbnjak na to, da je prav ohlapna zakonodaja, ki pušča preveč široko odprta vrata za opravljanje taksi prevozov, tudi glavni razlog za nered v dejavnosti. Lastnikom taksi služb in njihovi presoji je namreč prepuščeno, koga bodo zaposlili, »Da si taksist ustvari ime in mu stranke zaupajo, traja več let in tudi potem se mora nenehno truditi, da to zaupanje upravičuje. Je pa res, da so časi vedno hujši in je naše delo vedno težje. Včasih sem vozilo menjal vsakih pet let, danes vozim 15 let star avto, cen prevoza pa že od leta 2004 nisem spreminjal,« pravi Bojan Vrbnjak. taksi prevoze pa nadzorujejo le inšpektorji in - zlasti parkiranje taksistov - v Celju tudi mestni redarji. Pobude za spremembe Taksisti sami dajejo pobude, kako predpise zaostriti v smer, da bi bil ta poklic spet spoštovan. »Danes je lahko taksist vsakdo, v Celju za volani sedijo neurejeni vozniki, oblečeni v trenirke, kratke hlače ... in ti zagotovo ne pripomorejo k ugledu mesta,« meni Vrbnjak in dodaja, da bi moral biti tudi avto ne le brezhiben, temveč tudi čist. »In ne da je nastlan s smetmi, da voznik celo kadi za volanom.« A predpisov o tem ni in čeprav je Vrbnjak prepričan, da vsak lastnik taksi službe sicer preizkusi voznika, preden ga zaposli - sam bi ga zagotovo, če bi mu zaupal svoje vozilo -v Celju veliko taksistov sploh ne pozna mesta, ne ve, kje sta katera ulica ali predel mesta, kaj šele, da bi lahko turistom svetovali, kaj si v mestu splača ogledati. Neprešteti taksisti »Kako slabo je urejeno stanovsko povezovanje taksistov, kaže podatek, da niti sam ne vem, koliko taksistov natančno deluje v Celju. Po mestu po moji oceni vozi približno sto taksijev, koliko je taksistov, pa najbrž nihče ne ve,« pravi Bojan Vrbnjak, ki taksi vozi že od leta 1989. »Nas je pa taksistov v sekciji vedno manj, odkar članstvo v zbornici ni več obvezno.« Konkurenca ni nered! »Ko sem sam začenjal, sem moral opraviti izpit. En teden sem hodil na predavanja, stroški so znašali približno 1.500 takratnih nemških mark,« pravi. Takrat je bila zakonodaja zelo jasna in je to področje tudi dobro, enotno urejala. »Ko je Slovenija postala samostojna, je to prineslo odprt trg in enotnost določil je >padla< na račun konkurence,« opozarja, da je bilo glavno vodilo to, da si na prostem trgu lahko vsak sam izbira taksista, ki prav tako lahko po svoje določa cene. »Zakoni niso bili prav napisani,« pravi in dodaja, da je bilo v njih preveč lukenj, država pa je dajala dovoljenje za vožnjo taksija vsakomur. »Tako se je zmanjševalo število brezposelnih,« je spet jasen. Vprašljiv nadzor »Prav hecno je, ko pridejo inšpektorji. Pregledajo in popišejo nas, potem vprašajo, kje so ostali. Ti se vmes poskrijejo in v času nadzora imamo tisti, ki nimamo česa skrivati in poslujemo po predpisih, res veliko Brezplačna kolesa in avtobusi Delovanje taksistov v Velenju je urejeno z odlokom o avtotaksi prevozih, ki je v veljavi od lanskega poletja. V občini so sicer registrirani le štirje taksisti. Velenjska občina na podlagi odloka izdaja dovoljenja za opravljanje taksi prevozov in izdaja izkaznice za voznike taksijev. Trenutno na območju Mestne občine Velenje delujejo štirje taksisti. Kot so še povedali v MOV, imajo taksisti na območju občine rezervirana parkirna mesta. Pogoj za pridobitev dovoljenja za opravljanje taksi prevozov je tudi plačilo komunalne takse za vsako koledarsko leto. Na vprašanje, ali v občini razmišljajo, da bi v okviru ureditve delovanja taksi služb poskr- beli tudi za enotno celostno podobo taksistov, v MOV odgovarjajo, da lokalna skupnost nima pristojnosti, da bi vplivala na takšne značilnosti taksi vozil. »Edini pogoj glede vozil je njihova tehnična brezhibnost,« pravijo v MoV. Ob tem, da v Mestni občini Velenje vozi brezplačen avtobus Lokalc in da je prav takšen tudi sistem brezplačne izposoje koles Bicy, se poraja vprašanje, ali v Velenju taksiste sploh potrebujejo. »Glede na to, da nekaj taksistov kljub Lo-kalcu in Bicyju ter zaostrenim gospodarskim pogojem še vedno deluje, menimo, da je ta način javnega prevoza potnikov še vedno potreben,« odgovarjajo v velenjski občini. RG Kaj pa Maribor in Ljubljana? Delovanje taksi služb v Mariboru ureja Odlok o avtotaksi prevozih v Mestni občini Maribor. Kot so povedali v službi za stike z javnostmi v Mestni občini Maribor, taksistom zagotavljajo ustavljanje in čakanje na taksi postajah. Izvajanje nadzirata Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor, ki opažata ustavljanje na nedovoljenih površinah, predvsem v nočnem času. Občasno nastajajo težave tudi zaradi nedovoljenih prevozov taksistov iz drugih krajev. »Od občanov pritožb zaenkrat ne opažamo, saj je konkurenca še vedno dovolj velika, da si lahko izberejo cenovno ugodno taksi službo,« so odgovorili iz štajerske metropole. V Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da so pristojnosti občine pri celovitem urejanju področja taksi storitev zelo omejene, vendar poskušajo stanje izboljšati. Tako so februarja v sodelovanju z zainteresiranimi taksi službami odlok o avtotaksi prevozih spremenili in dopolnili. Po novem prejme voznik po opravljenem izpitu avtotaksi izkaznico, ki je trajno veljavna (ne več zgolj za čas trajanja zaposlitve). Dovoljenje je po novem izdano za koledarsko leto in ne več zgolj za čas veljavnosti licence. Postopek izdaje dovoljenja so poenostavili, saj ni več treba prilagati listin, ki so bile priložene že v prejšnjih postopkih. BJ dela,« pravi Vrbnjak in doda, da je po mestu spet (pre)več taksijev takoj, ko se razve, da so inšpektorji odšli. Opozarja še na kršitve delovne zakonodaje, saj imajo nekatere taksi službe po 15, tudi 20 taksijev, ki vozijo 24 ur dnevno, a nimajo dovolj zaposlenih. »Ob tako nizkih cenah prevozov si treh zaposlenih na vozilo niti ne morejo privoščiti. Posledica je, da zaposlujejo za dve ali največ štiri ure, taksisti pa potem vozijo vsaj 12 ur. Zakonodaja to dopušča, vsak pa se poskuša znajti na svoj način.« Kdaj končno občinski odlok? »Vse od začetka 90. let čakamo na odlok o taksi službi. Občina bi lahko določila, kakšna naj bodo vozila, kakšni naj bodo taksisti, koliko jih naj sploh bo glede na število prebivalcev in potrebe mesta ...« našteva najnujnejše in ne pozabi opozoriti, da bi v primeru, če bi za to dejavnost podeljevala koncesijo, lahko vplivala tudi na cene. Tako pa mora taksist za vožnjo po Celju izpolnjevati le splošne pogoje - imeti mora licenco, opravljen izpit, v vozilo vgrajena taksimeter in tiskalnik za izpis računa, pri čemer v obvezno opremo sodi tudi gasilski aparat. »A vse to mora biti v vseh taksijih, mestna občina od nas ničesar posebej ne zahteva. Mi sami bi od nje radi čim bolj določena pravila igre,« pravi in opozori, da celjski taksisti najbolj pogrešajo urejen prostor pred železniško postajo, kjer bi bili stalno dosegljivi strankam. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Odlok bo, a nihče ne ve, kdaj Pred štirimi leti je bilo Celje tik pred tem, da bi lokalna skupnost delovanje taksistov na območju občine uredila z odlokom. Žal iz tega ni bilo nič. Kot pojasnjujejo na oddelku za okolje in prostor ter komunalo, je predlog odloka o taksi službi, ki predvideva pogoje za izvajanje te dejavnosti na območju občine, že pripravljen. Med drugim predvideva uvedbo t. i. ekoloških standardov, omejitve glede starosti vozil, poenotenje barve vozil in tudi določene novosti, kot so različna izobraževanja, možnost rezervacije čakalnih mest ... Kot razlog, da ga mestni svetniki še niso obravnavali, navajajo, da bi njegova uveljavitev poleg prednosti v danih gospodarskih razmerah prinesla tudi določene dodatne obremenitve za taksiste. »Trenutna zakonodaja ne določa obligatornega izdajanja dovoljenj za opravljanje taksi prevozov, saj zanje zadošča licenca, ki jo izda ena od zbornic,« še utemeljujejo svojo odločitev. V Celju je 40 parkirnih prostorov za taksiste. Ta parkirna mesta so označena tudi v bližini vseh pomembnejših lokacij (splošna bolnišnica, zdravstveni dom, železniška postaja, avtobusna postaja), vendar je treba vedeti, da so namenjena za delo taksistov in ne parkiranju taksi vozil. »Takšna parkirišča si morajo taksi službe zagotoviti na lastnem zemljišču, podobno kot avtobusni prevozniki, že v skladu z obstoječo zakonodajo,« še pojasnjujejo v mestni občini in dodajajo, da so ob začetku prenove starega mestnega jedra parkirna mesta na Krekovem trgu nadomestili z devetimi novimi na parkirišču ob železniški postaji ter v Cankarjevi in Gubčevi ulici. A glede na to, da je v pripravi sprememba zakonodaje, ki predvideva, da bo za delo taksistov potrebno dovoljenje, ki bo nadomestilo zdajšnjo licenco, se tudi v Celju vendarle napoveduje ureditev te dejavnosti. Lokalne skupnosti naj bi po zdajšnjem predlogu zakonskih sprememb organizirale taksi službe kot gospodarske javne službe oziroma podeljevale na vsakih 5 tisoč prebivalcev najmanj eno koncesijo. IS 14 VSI NAŠI MOJSTRI RAZMIŠLJATE O PRE1 л DORRE? ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -ponudbo Ln, s>i -privoščite najboljše V Čebelco po zdravje V trgovini Čebelca najdemo vso opremo za čebelarjenje kot tudi čebelje pridelke in izdelke ter kozmetiko. Trgovina deluje približno sedem leta. Tudi lastnica Mojca Gradišnik je čebelarka, zato lahko iz lastnih izkušenj svetuje strankam, kar je še posebna dodana vrednost. Nasvetov in izkušenj so veseli tako izkušeni čebelarji kot tudi mladi, med katerimi je vedno več zanimanja za čebelarjenje. Med Ali ste vedeli, da mora čebela za kilogram medu obiskati štiri tisoč cvetov oziroma prepotovati pot, ki je enaka sedemkratnemu obsegu Zemlje? Akacijev med ima nežen okus in vonj. Deluje pomirjevalno, ugodno vpliva na tek, blaži nespečnost, blagodejno vpliva na srčno mišico in ves prebavni trakt. Pomaga pri odvajanju vode iz organizma in ne draži želodčne sluznice. Posebej radi ga imajo otroci. Ta vrsta medu zelo počasi kristalizira. Cvetlični med pridelajo čebele iz medičine različnega travniškega cvetja. To vrsto medu uvrščamo med blage, zato je primeren tudi za otroke in starejše ljudi. Pogosto se uporablja v kulinariki, posebej pa se priporoča srčnim bolnikom in bolnikom z nizkim krvnim tlakom. Pomaga pri celjenju manjših ran Gozdni med poimenujemo po vrsti iglavca, na katerem ga čebele naberejo. Ta med je temnejši in gostejši od cvetličnega. Vsebuje veliko železa. Krepi odpornost organizma. Priporoča se slabokrvnim ljudem, ki imajo težave s pljuči in ob prehladih. Lipov med pomaga pri premagovanju prehlada, deluje pomirjevalno in blaži krče ter se priporoča osebam, ki imajo nizek krvni tlak. Kostanjev med je najbolj bogat s cvetnim prahom. Bla- Ali ste vedeli, da morate med uživati z leseno ali s plastično žličko (ne železno) in da je 100-odstotno naraven matični mleček zelo hitro pokvarljiv in mora biti obvezno hranjen v hladilniku? Ali ste vedeli, da ga morate jemati na tešče in vsaj 40 dni zapored? TRGOVINA Gosposka 3, 3000 Celje i ~ Delovni čas ~ A ' Pon.-pet. od 8.00 do 15.00 < 1 ■k Sreda od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ЈШ ; ' Sobota od 8.00 do 12.00 PONUJAMO VAM: -čebelarsko zaščitno opremo, opremo in pribor ~sladkorne pogače MEDOPIP -med in ostale čebelje pridelke -darilni program in kozmetiko na bazi čebeljih pridelkov -kozarec za slovenski med in ostalo embalažo Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faxu ali e-pošti. Tel./faks: 03/544 17 23; mail: trgovina.cebelca@amis.net godejno deluje na starostno oslabelost, različna živčna obolenja, obolenja jeter, dobro deluje na prebavila, srce in ožilje. Se priporoča sladkornim bolnikom, ker je najmanj sladek od vseh medov. Deluje močno antibakterijsko, zato se priporoča tudi ob celjenju manjših ran. Cvetni prah - za življenjsko moč Cvetni prah čebele nabirajo na pašnikih cvetočih rastlin. Pri tem ga obogatijo z različni fermenti, hormoni in antibiotičnimi snovmi, zvaljajo v male grudice in obdajo s posebno ovojnico. Cvetni prah je zelo vsestranski, saj ureja delovanje črevesja, pomaga pri slabokrvnosti, ugodno vpliva na mišično srčno tkivo, ima antibakterijski učinek, zbuja tek, izboljšuje razpoloženje in prekrvavitev možganov, povečuje plodnost, pospešuje rast in izboljšuje vid, učinkuje proti izpadanju las, pomaga pri obolenju prostate in je učinkovito sredstvo za pomlajevanje kože. Matični mleček -kraljeva hrana Je najbolj cenjen čebelji proizvod, ki ga izločajo mlade Trgovino Čebelca že približno sedem let s srcem vodi Mojca Gradišnik. čebele. Deluje protivnetno, antibakterijsko in antivirusno. povečuje energijo, vzdržljivost in odpornost, sodeluje pri regeneraciji celic in tkiv, zmanjša raven holesterola, pozitivno deluje na krvožilni sistem, stabilizira krvni tlak, izboljšuje spomin, spodbuja imunski sistem, uravnava prebavo in pospešuje tek, vzdržuje ravnotežje hormonov v telesu, pomaga pri im-potenci, zmanjšuje slabost in utrujenost, ugodno vpliva na artritis, slabokrvnost, mišično distrofijo, parkinsonovo bolezen in zaviralno vpliva na rast rakavih celic. Propolis - naravni antibiotik Propolis je naravni proizvod čebel. Je zmes smol, balzamov in eteričnih olj, ki jih čebele nabirajo na rastlinah in jim dodajo izločke svojih žlez. Deluje proti bakterijam, virusom, glivicam. Priporoča se pri infekcijah v ustih, dihalnih poti in grla, herpesu, zobobolu, dezinfekciji manjših površinskih ran, raztopljen v vodi pomaga tudi pri težavah z želodcem in pri čirih. Torej 10 do 15 kapljic propolisa na žlici medu trikrat na dan lahko reši marsikatero težavo z zdravjem. Ali ste vedeli, da propolis povečuje učinkovitost nekaterih antibiotikov tudi do 100-krat? Da je dokazano, da neugodno deluje na rast nekaterih rakastih celic? Čebelji vosek Čebelji vosek izdelujejo medonosne čebele vrste Apis mellifera. Uporabljamo ga lahko za žvečenje - pomešan z medom se uporablja pri vnetjih ustne votline ali obolelega požiralnika in želodca, za čiščenje nosnega dela žrela, pri vnetju čelnih votlin, dlesni, pri astmi in senenem nahodu. V kozmetiki čebelji vosek daje koži mehkobo, elastičnost, vlago in jo hkrati ščiti pred obolenji. V farmaciji se uporablja kot sestavina za različna mazila, obliže in druge farmacevtske pripravke. Uporaben je v svečarstvu, pečatenju, slikarski tehniki izdelave pisanic s pomočjo voščenega pisala, za mazanje pekačev pri peki peciva, premazih za pohištvo, v živilski industriji, za barvanje tekstila (batik) ... Vse to in še veliko več boste našli v trgovini Čebelca. Promocijsko besedilo Вшшуршшп PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 uiuuiu.strojeplastLka.sL ASFALT Asfalt kovač d.o.o., planina pri sevnici 47 a, 3225 Planina pri Sevnici +386 3 7491 031 +386 3 7491 озг asfalt.kovac@siol.net (^тжк V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO: • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST - LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - MARJAN TERŽAN sp Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01 DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 ^o Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 U P"'UREDffl/lGROBOI/,DE10BREZPLAČNO! r fMLjgci геRVK ешса Td.: o? 1 m огч \)L M. Gwmfavith Nova vas, $000 Cdje ^ww.siviliskisernsmc^OT DELOVNI ČA?: pen. - pet.: oil do-Tum; mir.: od I do- 13. urt Г Z vami že 20 LET. G IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC IKSTILUIIE VERHOVŠEI d.o.o. Prožinska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EVROV Pri naročilu storitev nad 500 evrov MÜl&l A^OPBALNfA z™. 1ЈШШШШ c-e želite oglaševati v rubriki vsi v^aši mojstri, -pokličite osi kjo. 2&0 KULTURA 15 Nataša Velikonja: Ostani, Škuc, 2014 (Foto: Nada Žgank) Pesniška zbirka je ostro in brezkompromisno poročilo o stanju na lezbični sceni. Drugačnih ne ogrožajo samo tisti, ki jih ne sprejemajo, ogrožajo se tudi med sabo. Drugačnost sama po sebi ni zagotovilo za plemenitost, srčnost, odprtost. Glavno sporočilo se glasi, da vsi potrebujemo ljubezen, varnost, sprejetost. Jan Krmelj: Relikvije dihanja,Litera, 2014 (Foto: Dorian Šilec Petek) Njegova pesniška zbirka je posvečena vprašanjem življenja in obstoja. Posamezne pesmi so fragmentarne, kar pomeni, da Krmelj v njih krši slovnična pravila o vezljivosti besed, uporablja drzne in neobičajne podobe, znotraj iste pesmi se pogosto premika od prve k drugi ali tretji osebi ednine ali uporablja prvo osebo množine. Meta Kušar: Vrt, KUD Sodobnost International, 2014 (Foto: Jože Suhadolnik) Pesmi v zbirki Vrt so ko-laži liričnih vtisov, sanjskih podob, razmislekov o duši in prebliskov o stanju sveta, naroda in poezije. Zgradba zbirke (od pomladi do zime) nakazuje cikličnost časa in s tem gotovost, da red (vsaj v naravi) še vedno obstaja. Sporočilo zbirke je, da esenca diši »čez vse«. Tone Škrjanec: Sladke pogačice, LUD Literatura, 2015 (Foto: DK) V zbirki govorec poroča o svojih zaznavah in razpoloženjih, ki nihajo od individualne sreče do želatina-ste zoprnije. Geslo zbirke bi lahko predstavljal verz »Prisluhniti, / o čem nam govori / življenje« (Vaja v plesu). Pri Škrjancu se potrjuje misel, da ves svet obstaja za to, da bi nastala knjiga pesmi. Cvetka Lipuš: Kaj smo, ko smo, Be-letrina, 2015 (Foto: Marko Lipuš) Njeno poezijo v tokratni zbirki zaznamujejo metaforična govorica, svetovljanski ton in razpršenost subjekta, ki je zmožen na svet pogledati tudi od zunaj, vendar je kljub temu močno pripet na svojo izkušnjo in svoj rod. »Pogled od zunaj« avtorici omogoča žlahtno (samo)iro-nijo, metaforika pa se skozi utečene besedne zveze, idiome in navedke steka v nenavadne povezave. Celjski Stari grad bo v torek gostil avtorje najboljših slovenskih pesniških zbirk. Mestna občina Celje bo na Večeru poezije letos že 19. leto podelila Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Zlatnik poezije, nagrado za življenjsko delo na področju pesništva, ki jo podeljuje Fit media, bo letos prejel Gustav Januš, osrednja slovenska literarna osebnost na avstrijskem Koroškem. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo pesnik Primož Čuč-nik, dr. Darja Pavlič z mariborske filozofske fakultete in Petra Vidali iz kulturne redakcije Večera, je pet nomi-niranih zbirk izbrala izmed 260 knjig poezije, ki so izšle od junija lani do maja letos. »Ko smo na začetku videli vso to pesniško produkcijo, smo bili kar malo prestrašeni, na koncu pa smo bili kar enotni. Na precej lahek način smo se namreč odločili za nominirance,« je pojasnil predsednik strokovne žirije Primož Čučnik. Med izdanimi pesniškimi zbirkami, kot še dodaja, so velike razlike, še posebej je velik preskok med zbirkami, izdanimi v samozaložbi in pri uveljavljenih založbah, kjer literarna dela že gredo skozi sito uveljavljenih urednikov. Pri letošnjih nominiranih zbirkah je žirijo še posebej prepričala izvirnost, ki presega tradicionalno-moderen pesniški izraz, kar je še po- sebej izrazito pri pesniškem prvencu Jana Krmelja. Poezija kot Desetnica Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina je prepričan, da ima Predsednik žirije Primož Čučnik: »Vsaka poezija lahko ustreza določenemu tipu bralca. Strokovna žirija Veronikine nagrade je med slovenskimi pesniškimi zbirkami iskala presežke predvsem z vidika izvirnosti.« Letošnji prejemnik zlatnika poezije bo vsestranski kulturni ustvarjalec Gustav Januš, osrednji slovenski literarni ustvarjalec na avstrijskem Koroškem. V prvi vrsti piše v slovenščini, svoja literarna dela pa nato prevaja v nemščino. Izdaja pri uglednih založbah dobra popotnica V torek zvečer bo znan letošnji Veronikin lavreat - Zlatnik poezije tokrat koroškemu Slovencu Gustavu Janušu Veronikina nagrada velik pomen za slovensko poezijo, ki je v primerjavi s prozo po krivici zapostavljena. »Živimo v času romanov, ki v primerjavi s pesniškimi zbirkami izhajajo v veliko večjih nakladah, poezija pa je neke vrste Desetnica, ki se ji tudi izložbe vedno bolj izogibajo, saj je zanjo med bralci manj zanimanja,« pojasnjuje Svetina. Povsem drugače je pri zadnji pesniški zbirki Ljubezen - sadež duše in telesa Cirila Zlobca, Veronikinega nagrajenca in prejemnika zlatnika poezije, ki jo je ob njegovi »Veronikina nagrada opozarja, da je poezija bogastvo, ki ga je vredno predajati bralcem, saj pesmi izrekajo resnico sveta,« pravi Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev. 90-letnici izdala Mladinska knjiga. Izšla je kar v 3.500 izvodih. Ker je že razprodana, se je izložba odločila za njen ponatis. Zlobcu, ki je bil tudi prvi predsednik strokovne žirije za Veronikino nagrado, se bodo z javnim voščilom ob njegovem jubileju poklonili tudi v torek zvečer na Starem gradu, kjer bo program poleg pesnikov, ki bodo brali svojo poezijo, soustvarjala pevka Nuška Drašček. ŠPELA OŽIR V keramiki našla svoj likovni izraz Keramične slike, glineni, keramični in stekleni mozaiki ... Vse to je keramika Božene Berčon Na gradu Komenda na Polzeli letošnji avgust ne manjka takšne in drugačne keramike. V osrednjem grajskem razstaviščnem prostoru je od prejšnjega petka na ogled samostojna razstava Vse to je keramika ljubiteljske likovne ustvarjalke Božene Berčon, ki je v prvi vrsti predana ustvarjanju v keramiki. Boženo Berčon iz Loko-vice pri Šoštanju umetnost tako ali drugače spremlja že vse življenje. Že kot osnov-nošolka se je želela vpisati v srednjo oblikovno šolo v Ljubljani, a ji zaradi spleta okoliščin to ni uspelo, temveč se je podala v kemijske vode. Več kot tri desetletja je bila zaposlena v Keramiki Gorenje, kjer je delovala kot tehnologinja novih keramičnih ploščic. Ustvarila je številne kolekcije in postavitve kopalnic ter razne novosti na sejmih. »Delo mi je bilo pisano na kožo, saj sem lahko z njim uresničila svoje mladostne sanje o umetnosti in kreativnosti, ki ju imam v krvi,« pravi Berčonova, ki se likovnemu ustvarjanju še posebej intenzivno posveča Na razstavi Božene Berčon na gradu Komenda na Polzeli si je mogoče ogledati tako slike na keramiko kot mozaike iz žgane gline, razbitih delčkov keramike in stopljenega stekla. Na fotografiji je primer mozaika iz stopljenega stekla. V prejšnji številki Novega tednika smo v prispevku Iz Celja odhaja v Ljubljano zapisali, da ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar dosedanji direktorici Slovenskega etnografskega muzeja Bojani Rogelj Škafar ni potrdila tretja mandata. Na vest se je odzvala Rogelj Škafarjeva, ki pravi, da njenega morebitnega tretjega mandata ministrica ni mogla potrditi, ker se na razpis za direktorico ni prijavila. v zadnjih dveh letih, ko se je upokojila in ji zaradi tega ostane več časa. Riše, drobi, sestavlja, peče Ustvarja tako slike na keramiko kot mozaike iz žgane gline, razbitih delčkov keramike in stopljenega stekla. »Na keramiko riše, jo raz-rezuje, drobi, glino pa peče pri različnih temperaturah, da dobi naraven spekter glinenih barv, od svetle do temne,« pojasnjuje akademski kipar Vasilije Ćetković - Va-sko in dodaja, da je Berčonova v keramiki nedvomno našla svoj likovni izraz. Še posebej izjemne so njene slike na keramiko, česar ne obvlada veliko ljudi, saj se barve razvijejo šele po žganju v peči, za kar je treba veliko kemičnega znanja in spretnosti, da je izde- Do zdaj je Božena Berčon svoja dela predstavljala na desetih samostojnih razstavah, kot članica polzelskih in šaleških likovnikov pa še na vrsto drugih skupinskih razstavah. Še posebej je ponosna na certifikat, ki ga je na Zlati paleti prejela za eno od svojih abstraktnih slik. lek vizualno in tehnološko sprejemljiv in estetsko lep in zanimiv. »V tehnološkem obvladovanju slikanja na keramiko je odkrila vrsto nepredvidljivih možnosti. Pri uporabi barv namreč nikoli natančno ne vemo, kaj bo iz njih prišlo po žganju,« je ob njeni razstavi še zapisal Vasilije Ćetković - Vasko. Pri ustvarjanju mozaikov poleg Boženine kreativnosti prideta do izraza tudi njena natančnost in vztrajnost. Izpod njenih prstov namreč nastajajo mozaiki s tisočerimi koščki, ki kot celota tvorijo najrazličnejše motive, od abstraktnih do povsem realističnih podob. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO 16 KRONIKA So za nesreče starejših soodgovorni tudi zdravniki? Nesreče in prekrške starejših voznikov bi lahko preprečili s tem, da bi jih poslali na kontrolni zdravstveni pregled Pred časom je po avtocesti v napačno smer 80-letna voznica vozila od Vranskega do Trojan. Policistom je, ko so jo ustavili, dejala, da vozi po regionalni cesti in da ni opazila, da je storila prekršek. Vprašanje, ki se ob tem poraja vedno bolj tudi policistom, je, ali osebni zdravniki in zdravniki specialisti, ki so najbolj seznanjeni z zdravstvenim in s psihofizičnim stanjem ljudi, starostnike napotijo na kontrolne preglede o sposobnosti vožnje. Če bi 80-letnico kdo napotil na takšen pregled, je vprašanje, ali bi lahko ogrozila sebe in številne, ki so ji pripeljali nasproti, saj bi ji že prej lahko prepovedali vožnjo po avtocesti. »Zakon o voznikih starejših voznikov izrecno ne obravnava. Starejši voznik je vsak, ki šteje več kot 65 let. Posebnih starostnih omejitev zakonodaja ne prinaša, nekdo lahko vozi, dokler to pač počne >varno<,« pravijo v Agenciji RS za varnost v prometu. Dogajanje na cestah pri tem jasno kaže, kako premalo samokritični so starejši, kadar se odločijo sesti za volan, in kako tvegano solidarnostni so njihovi svojci, ki morda opazijo, da starejši niso sposobni več za samostojno vključevanje v promet, vendar jih na to ne opozorijo. Ukrepati se da! A to, da zakonodaja posebnih omejitev za starejše voznike ne prinaša, ne drži povsem. Zakon o voznikih morda starejših »izrecno« res ne obravnava, a jasno opisuje, kdaj in kdo lahko voznika napoti na kontrolni zdravstveni pregled, s katerim ugotovijo, ali je nekdo še sposoben za vožnjo ali ne. Še več. Niso samo zdravniki tisti, ki lahko voznika napotijo na tovrsten pregled. To lahko glede na zakon storijo tudi tožilci, sodišče in celo delodajalec. Ta člen velja za vse voznike, ne le za starejše. Pri njih bi se moral uporabljali samo še bolj, menijo tudi na policiji. Največ možnosti za napotitve na kontrolni pregled, še preden se kakšna kršitev ali nesreča zgodi, imajo zdravniki, saj imajo največ podatkov o zdravstvenem stanju voznika. »Če zdravnik specialist oziroma izbrani osebni zdravnik med pregledom ali zdravljenjem nekoga utemeljeno podvomita o njegovi telesni ali duševni zmožnosti za vožnjo zaradi bolezni ali poškodb, katerih simptomi lahko predstavljajo nevarnost in tveganje v prometu, ga napotita na kontrolni zdravstveni pregled,« piše v Zakonu o voznikih. Če pregled pokaže, da nekdo ni sposoben za vožnjo oziroma je sposoben za vožnjo z omejitvijo, o tem zdravnik seznani upravno enoto, ki prepoved vožnje ali omejitev zapiše v vozniško dovoljenje. Je voznik pri 80 letih res še sposoben za vožnjo? Vsakomur, ki pregleda ne želi opraviti, grozi celo odvzem vozniškega dovoljenja. Kontrolni pregledi in posledično ukrepi, ki bi zmanjšali število prometnih nesreč, ki jih povzročijo starejši, torej obstajajo. Vendar se v praksi še vedno ne izvajajo dovolj. To opaža tudi prometni inšpektor na PU Celje Edi Baum-kirher. »Obetajo se spremembe Zakona o voznikih, policisti pa smo predlagali kar nekaj sprememb ravno s tega področja. Med drugim tudi, da bi zakonsko bolj opredelili nujnost napotitve starejših oseb na obvezne kontrolne preglede. Pri nadzoru prometa sicer opazimo, da imajo nekateri omejitve vožnje že vpisane v vozniškem dovoljenju, vendar kljub temu menimo, da bi moralo biti takšnih napotitev na preglede še več.« Verjetnost, da bodo vozniki, starejši od 74 let, umrli v avtomobilski nesreči, je kar štirikrat večja od tveganja voznikov srednjih let. Pri voznikih nad 85 let se ta možnost poveča še za dodatnih 50 odstotkov. Vozijo pod vplivom zdravil ... Z večjim številom zdravstvenih kontrolnih pregledov bi namreč dosegli, da bi tistim - ni nujno, da so to samo starejši - ki imajo slabše psihofizične sposobnosti zaradi obolenj, omejili možnost vožnje v prometu. Omejitve so lahko različne. Nekaterim se lahko prepove samo vožnja po avtocesti, nekateri lahko vozijo samo tam, kjer je omejitev 50 km/h, nekateri le nekaj kilometrov od doma. Kljub temu da se tudi policija zaveda pomembnosti mobilnosti in socialne vključeno- Študija Ameriškega avtomobilskega združenja je pokazala, da so vozniki v poznih 50. in zgodnjih 60. letih med najbolj varnimi vozniki na cesti, v kasnejših letih, zlasti po upokojitvi, pa se njihove vozniške sposobnosti drastično poslabšajo. sti starejših, je resnica na drugi strani - da starost pomeni slabše zaznavanje, vid, sluh, refleksne odzive in slabši odzivni čas. Vse to vpliva na varnost v prometu. Skoraj polovico nesreč povzročijo ali pa so žrtve v njih starejši vozniki. Ti se vedno bolj pojavljajo tudi kot kršitelji cestnoprometnih pravil. Vzroki za nesreče, ki jih povzročijo, se sicer ne razlikujejo od vzrokov za nesreče, ki jih storijo mlajši: neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje, a tudi alkoholiziranost voznika. »Pri starejših je specifični vzrok za nesreče tudi vožnja pod vplivom psihoak-tivnih snovi, torej zdravil. Najde se kakšen ekstremen primer starejših, kjer oseba morda samostojno ne more več hoditi ali skrbeti zase, vozi pa še vedno,« dodaja Baum-kirher. ... in prepočasi »Druga skrajnost pri napakah starejših na cesti je oviranje prometa zaradi prepočasne vožnje. Na območjih, kjer je omejitev 70 ali 90 km/h, nekdo vozi 50 km/h. Sledi tudi neupoštevanje prometne signalizacije. Gre za nevarne prekrške,« opisuje prometni inšpektor. Policija lahko prepočasne voznike prav tako kaznuje. V normalnih voznih pogojih je treba upoštevati prometno signalizacijo in omejitve hitrosti. S polovično hitrostjo se lahko vozi le z vsemi utripajočimi smerniki in še to samo v spremenjenih voznih razmerah. Drugače sledi denarna kazen. Vse to je mogoče prebrati v slovenski zakonodaji. Baumkir-her opozarja, da so prekrški starejših voznikov pogosti, čeprav v javnosti odmevajo samo redki, ker so zaradi okoliščin morda bolj odmevni ali se zaradi njih zgodi nesreča. Med izgovori starejših voznikov, ko storijo hud prekršek ali povzročijo nesrečo, sta, da so odvisni od svojega vozila in da druge možnosti za prevoz niso imeli. »To glede na ogrožanje varnosti v prometu ne zdrži,« je jasen sogovornik. »Treba je najti druge možnosti, od pomoči svojcev, sosedov do uporabe javnega prometa. Vse to je cenejše kot cena tragične ali hude nesreče.« Ne samo starejši in njihovi svojci ali znanci, bolj kritični bodo do udeležbe starejših v prometu očitno morali postati tudi in predvsem zdravniki. Bi lahko kaznovali zdravnika? Kadar voznik (to velja za vse starostne skupine) stori hud prekršek, policija sicer razišče tudi okoliščine, ki do tega privedejo. Na podlagi odločbe sodnika za prekrške lahko pregleda tudi zdravstveno dokumentacijo in voznika napoti na kontrolni zdravstveni pregled, če prekršek ni tako obsežen, da bi vozniku zaradi njega odvzeli vozniško dovoljenje. Enako velja tudi v primeru povzročitve hude prometne nesreče. Dostop do zdravstvene dokumentacije je policiji ali tožilstvu v predkazenskem postopku vedno Starejši postajajo vozniki, hitreje se manjša njihova zmožnost zaznavanja. Hkrati je zaradi večje krhkosti kosti starejših večja verjetnost, da bodo v nesreči, ki za mlajše morda ne bi bila zelo huda, utrpeli hujše poškodbe ali celo smrt. Vendar ni le starost sama po sebi tista, ki predstavlja večje tveganje za prometno nesrečo. Bolj verjetno se tukaj kaže vpliv funkcionalne ovirano-sti, povezane z zdravstvenim stanjem posameznika ali z zdravili, ki jih uživajo starejši. mogoč z odločbo sodišča. Lahko pa sodišče podatke o zdravljenju in boleznih povzročitelja pridobi tudi v kazenskem postopku, torej v času sojenja. Baumkirherju smo postavili tudi vprašanje, ki se nanaša na soodgovornost zdravnikov pri nastanku prekrškov ali nesreč, ki jih povzročijo starejši. Če zdravnik ve, da starejši voznik jemlje zdravila, ki so nezdružljiva z vožnjo, ali da ima obolenje, ki pomeni za varno udeležbo v prometu tveganje, vendar osebe ne pošlje na kontrolni zdravstveni pregled - ali ima policija možnost na kakršen koli način ukrepati zoper takšnega zdravnika? Ne, nam odgovori. Tu ima policija zvezane roke. »Samo upamo lahko, da osebni zdravniki in specialisti, ki vedo, da nekdo ni sposoben za vožnjo in denimo farmacevti, ki vedo, kakšna zdravila nekomu dajo, ljudi poučijo o omejitvah ali prepovedi vožnje. Ampak samo to ni dovolj. Resnično bi moralo biti napotitev na kontrolne preglede več. Hkrati se bojim, da se to ne upošteva dosledno. Na tej točki pridemo do samokritičnosti in ozaveščenosti o prometni varnosti. Ni pa zaenkrat še zakonskega prijema, da bi lahko policija ukrepala proti zdravnikom, ki tega ne upoštevajo.« Pri ocenjevanju, kdaj je nujen kontrolni zdravstveni pregled za starejše, je treba upoštevati tudi to, da je nekdo pri 70. letih še popolnoma zdrav in so njegove psihofizične sposobnosti še dobre, medtem ko za nekoga drugega pri tej starosti to ne velja več. V praksi se premalokrat upošteva tudi to, da je nekdo zaradi bolezni ali operativnega posega za vožnjo nesposoben le kratek čas. Morda le za nekaj mesecev, a kljub temu - še vedno vozi. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Prometne nesreče, v katerih so udeleženi starejši vozniki, se pogosteje zgodijo v križiščih, še posebej pri zavijanju levo, ko se morajo hitro odločiti, ali se bodo ustavili ali nadaljevali vožnjo. KRONIKA 17 Policist Matej Bobera ponovno v v oproščen Sodni maraton končan po šestnajstih letih Zatem ko se je sodni proces zoper policista PU Celje Mateja Bobero v sodnih dvoranah vlekel 16 let, se je včeraj končal z odločitvijo Višjega sodišča v Celju. Bobera je leta 1999 streljal v Celjana Naserja Berišo, za katerim je bila razpisana tiralica. Beriša je zaradi hudih poškodb umrl. Višji sodniki - v senatu so sedeli Branko Aubreht, Zinka Strašek in Marija Bolha - so odločili, da se sodba Okrožnega sodišča v Celju potrdi in Bobero oprosti. Leta 1999 je celjsko sodišče za Naserja Berišo razpisalo priporni nalog, ker se takrat ni odzival na vabila na sodne obravnave. Vodstvo policije je ves čas svoje policiste opozarjalo na to, da je Beriša nevaren in da obstaja možnost, da je tudi oborožen, če bi ga kje izsledili. Poti policista Bobere in Beriše sta se srečali na Mariborski cesti 23. aprila 1999 zvečer. Ko je policist opazil Berišo, kako izstopa iz drugega vozila, ga je želel prijeti, a se je ta pognal v beg. Bobe- ra mu je sledil do Cinkarniške poti in vmes po radijski zvezi obveščal ostale policijske patrulje in Operativno komunikacijski center Celje, komu je na sledi. Na Cinkarniški poti je Beriši beg ustavila ograja, pred katero naj bi se obrnil proti policistu z iztegnjeno roko, pri čemer je trdil, da v njej drži pištolo in da bo streljal. Bobera je bil v tistem času od Beriše oddaljen 7,5 metra in naj bi ga opozarjal, da bo streljal. Policijsko pištolo je sprožil prvič in takrat Beriše ni zadel. Ko se je ta obrnil, da bi preskočil ograjo, se mu je policist približal na dva metra in v klečečem položaju streljal ponovno. Naboj iz pištole je zadel Berišo v stegno, od tam je potoval v ledveni in prsni del. In ti streli so bili zanj usodni. Policista rešila dejanska zmota Celjski tožilci so po končani preiskavi kriminalistov odstopili od pregona že takoj po dogodku, češ da je bil policist v dejanski zmoti, saj je Mateja Bobere na razglasitvi odločitve višjih sodnikov ni bilo, ker je službeno odsoten. Drugače je na sojenja prihajal redno. Takole zamaskiran. Ves čas se je govorilo, da ga zaradi groženj varujejo. Svojci so tovrstne grožnje vedno zanikali. domneval, da ima Beriša v rokah orožje. Toda Beriševi svojci se s takšno odločitvijo niso sprijaznili, zato so pre- gon Bobere nadaljevali skupaj z odvetnikom Gorazdom Fišerjem v vlogi nadomestnega tožilca. Policistu so očitali umor, a so tik pred koncem prvega sojenja spremenili obtožbo v povzročitev posebno hude poškodbe, nakar je bil Bobera oproščen. Višje sodišče je takrat sodbo razveljavilo in postopek vrnilo v ponovno sojenje. Prvo sojenje je vodil sodnik Martin Jančar, ki je obtožbo glede povzročitve posebno hude telesne poškodbe zavrnil. In dodal, da »je bilo storjeno kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti«. Po njegovem mnenju takrat sankcije ni bilo možno izreči, saj je to dejanje zastaralo. Sodnik je Bo-beri takrat še dejal, da je bila odločitev za uporabo pištole preuranjena in da je šlo za nezavedno malomarnost. Torej na nek način Bobera takrat ni bil ne oproščen ne obsojen. V drugo Nato je primer prevzela sodnica Jožica Arh Petkovič. In v drugem sojenju policista oprostila vseh obtožb. »Bil je v dejanski in opravičljivi zmoti,« je povedala v razlagi takšne odločitve. Nato so se svojci z odvetnikom Goraz-dom Fišerjem tudi na to odločitev pritožili, zato je letos celjsko višje sodišče odprlo javno sejo in na njej ponovno zaslišalo vse tri psihiatrične izvedence. Ti so bili namreč ključnega pomena za odločitev sodišča. A se je zataknilo, saj so trije izvedenci namreč dali tri različna mnenja o tem, v kakšnem psihičnem stanju je bil Bobera v času dogodka. Vsem je bilo skupno, da se je Bobera ustrašil za svoje življenje, ker naj bi mislil, da ima Beriša v rokah pištolo, razlika je bila le ta, da niso bili enotni glede tega, ali je bil neprišteven ali bistveno zmanjšano prišteven. Zato so v sredo zaslišali še kliničnega psihologa, ki je govoril o policistovi osebnosti in se z mnenjem približal mnenju, da je bil policist neprišteven. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) Želeli so v Italijo Pot jim je presekala policija Konec preteklega tedna so policisti na avtocesti pri Slovenskih Konjicah v vozilu 22-letnega Pakistanca odkrili kar 25 ilegalnih pribežnikov. To na Celjskem ni osamljen primer. Število nedovoljenih prehodov meje na območju Policijske uprave Celje se je lani sicer nekoliko zmanjšalo, jih pa policisti v primerjavi z leti prej odkrijejo več. Tudi zato, ker je specializirana enota za nadzor državne meje okrepila svoje delo. Tokratno skupino 25 tujcev so prijeli med predoroma Golo rebro in Pletovarje. Specializirani policisti so ustavili 22-letnega voznika in ugotovili, da ima sicer dovoljenje za začasno bivanje v Italiji. V kombiju je prevažal kar 24 Pakistancev in enega Indijca. Nihče ni imel dovoljenja za bivanje v Evropski uniji, 22-letnik pa jih je poskušal z Madžarske preko Slovenije prepeljati v Italijo. Ker mu to ni uspelo, saj so ga ustavili, so prebežnike odpeljali v azilni center, od koder jih bodo vrnili na Madžarsko in od tam v državo, iz katere so na Madžarsko prišli. 22-letnik je še v pridržanju, po neuradnih podatkih gre za povratnika, ki je del kriminalne mreže, ki organizira ilegalne prehode v zahodne države. Najprej mu grozi pripor in potem celo osem let zaporne kazni. Madžar že v priporu V priporu je še vedno 49-letni Madžar, ki so ga pri enakem početju prijeli pretekli teden tudi na avtocesti na našem območju. Ta je štiri Pakistance prevažal v avtomobilu in tudi nihče od njih ni imel dovoljenja za bivanje v Evropski uniji. K večjemu številu odkritih ilegalnih prebežnikov v naši regiji pripomorejo predvsem sistematično varovanje državne meje in različne oblike dela policije. Tujci namreč lahko mejo prestopijo peš, nato pa v vozilo organizatorjev sedejo kje v notranjosti države, zato je nadzor usmerjen predvsem na avtoceste in regionalne ceste. Daleč največ ukrepov izvedejo policisti specializirane enote za nadzor državne meje, prometni policisti in posebna delovna skupina PU Celje za izravnalne ukrepe, ki dela samo na avtocesti. Obeta se burna sodna jesen Od maratonskih postopkov do odmevnega sojenja za umore v Tekačevem Kristijan Kamenik. Obtoženi za umore v Tekačevem. Njegovo sojenje bo brez kančka dvoma najbolj odmevno v letošnji sodni »sezoni«. Spletne strani celjskega okrožnega sodišča, kjer je napisan razpored sodnih obravnav, že kažejo, da so sodne počitnice končane in da se več kot očitno obeta pestra sodna jesen. Medtem ko so sodniki na Celjskem pred sodnimi počitnicami zaključili kar nekaj odmevnih sodnih procesov, jih je kar nekaj še ostalo nedokončanih in se bodo nadaljevali v teh dneh ali jeseni. Eno bi se moralo nadaljevati celo ta teden, a je spet padlo v vodo. Kot že ničkolikokrat do zdaj. Gre za primer nekdanje žalske odvetnice Brede Kovač, ki ji sodijo zaradi izneverjanja svojih strank. Čeprav letos ni niti enkrat prišla na obravnavo - kar je že sodnica Jožica Arh Petkovič dojela kot zavlačevanje postopka - je ta teden sodišče zanjo razpisalo kar dva naroka. In ju hkrati tudi preklicalo. Kovačeva se vedno sodišču opraviči (ali tudi ne) zaradi slabega zdravstvenega stanja tik pred razpisanim narokom, tako da se sojenje pravzaprav sploh ne more začeti. Naj spomnimo, da obtožena na predobravnavnem naroku krivde ni priznala. Zoper obtoženo odvetnico je bil izdan celo ukrep prisilnega privoda, vendar je policisti na dan privoda niso nikjer našli. Če se bo ponovno izkazalo, da je odvetnica sposobna spremljati sojenje, se lahko zgodi, da bo sodnica zanjo odredila celo pripor, možen pa je celo prisilni privod iz psihiatrične bolnišnice. Jare kače Kot jara kača se vleče tudi sojenje nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu zaradi kaznivega dejanja napeljevanja h goljufiji. To naj bi storil pri obnovi dvorca Betnava, ker naj bi na svoja podrejena vplival pri pripravi lažne dokumentacije, na podlagi katere so dobili evropski denar za obnovo. V tej zadevi so bili nekateri, med njimi tudi Hilda Tovšak iz Ve-grada, že obsojeni, obsodbo Krašovca pa so višji sodniki razveljavili in primer vrnili na začetek. Jeseni ali na prehodu Tokratna naroka sta bila preklicana, ker mora izvedenka psihiatrične stroke dopolniti svoje mnenje o tem, ali je Kovačeva sploh sposobna sodelovati na glavni obravnavi. Kovačevi očitajo, da je storila kazniva dejanja v obdobju od leta 2007 do 2011. Zanje pa kazenski pregon zastara po desetih letih. v drugo leto je mogoče pričakovati tudi konec tega postopka. Še vedno traja postopek zoper nekdanjega štorskega župana Franca Jazbeca in podjetnika Stanka Zakelška iz nekdanjega Hudournika. Oba naj bi storila goljufijo, ko naj bi podjetje Hudournik najemalo kredite, Jazbec pa je kot takratni župan Štor podpisal poroštva, in to brez vednosti občinskega sveta. Kmalu Tekačevo Kar nekajkrat je na sodišču odpadel narok tudi za 32-le-tno Celjanko, o kateri so pred tremi leti pisali vsi slovenski mediji. Očitajo ji namreč zanemarjanje 10-letnega otroka in surovo ravnanje z njim, saj ga je pustila samega doma, medtem ko je za več dni odšla na dopust v Grčijo. Miruje tudi primer 12 domnevnih prekupčevalcev z mamili, kjer je prvoobtoženi Velenjčan Fadil Omič in zaenkrat še ni jasno, ali se bo ponovno sojenje sploh lahko začelo, saj skoraj nihče ne ve, kje Omič sploh je. A zagotovo bo najbolj odmevalo sojenje Kristijanu Kameniku, ki je prišel iz zapora na Reki, krivdo za štiri umore v Tekačevem pa zanikal. To pomeni, da se bo začel sodni proces, za katerega si niti najboljši pravniki in odvetniki ne upajo napovedati, kako bi se lahko končal. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) 18 ŠPORT Celjski nogometaši so v zadnji tekmi 6. kroga državnega prvenstva le prišli do prve zmage v sezoni. V domači Areni Petrol so po dramatičnem drugem polčasu z 2:1 premagali moštvo Zavrča. A pot do zmage ni bila lahka, saj so Celjani pred 700 gledalci zaostajali z 0:1, potem pa z goloma Blaža Vrhovca in Sunnya Omore-gieja preobrnili rezultat ter se obenem otresli zadnjega mesta na lestvici. Od šoka do veselja Prvi polčas je bil slab in gledalci niso prišli na svoj račun. V drugem sta bili obe moštvi aktivnejši. Celjani nekoliko bolj, čeprav je treba pohvaliti tudi napadalno igro gostov iz Zavrča, ki so ves čas pretili proti domačemu golu. V 63. minuti so gostitelji doživeli pravi šok. Potem ko so nizali priložnosti, so prejeli gol. Po podaji Dejana Poliča je Aleks Pi-hler premagal domačega vratarja Ivana Hosmana. Vendar veselje Zavrča ni Lestvica 1. SNL GORICA 6 0 1 14 10 15 OLIMPIJA 6 1 13 4 13 MARIBOR 6 2 8 7 10 DOMŽALE 6 3 11 8 9 KRKA 6 2 4 7 8 KRŠKO 6 2 4 7 8 RUDAR 6 3 6 8 5 CELJE 6 3 6 8 5 ZAVRČ 6 3 5 8 5 LUKA KOPER 6 3 7 11 5 trajalo dolgo. V 66. minuti je izid izenačil Blaž Vrho-vec, ki je nenadoma udaril z dvajsetih metrov in dosegel izjemen gol. Trener Celjanov Simon Rožman je v 67. minuti v igro poslal Sunnyja Omoregieja, ki je takoj poživil igro in pet minut pred koncem po lepi podaji Ivana Firerja odločil srečanje. Sunny Omoregie je tokrat torej obsedel na klopi za rezerviste, potem ko je bil trener Simon Rožman nad njim večkrat vidno raz- očaran. V pretekli sezoni je bil odličen v sodelovanju z Benjaminom Verbičem, zdaj pa se sam nikakor ne znajde več. No, morda mu bo dal gol proti Zavrču dodatno moč, predvsem pa samozavest. Blaž Vrhovec je ob tem dejal, da so šli na vse ali nič in le zmagali. »Vesel sem svojega gola, še toliko bolj zmage, ki nam veliko pomeni. Počasi postajamo prava >klapa<. Vidi se, da nas kemija vleče naprej.« Rumeno-mo- Poraz proti Celju je bil usoden za dosedanjega trenerja Zavrča Ivico Solomu-na. Odstavilo ga je vodstvo kluba. dre, ki so zdaj s petimi točkami osmi, v nedeljo čaka še zahtevno gostovanje v Ljubljani pri Olimpiji. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA) Končno! Celjski nogometaši do prve zmage Nigerijski napadalec Sunny Omoregie je dosegel prvi gol v sezoni in moštvu obenem priigral tudi prvo zmago. Pomembna okrepitev Dres celjskega prvoligaša bo v prihodnje nosil 22-letni Žiga Kous, sicer desni bočni igralec, ki se v Celje seli iz Domžal. S celjskim klubom je podpisal pogodbo za dve leti. Kariero je začel pri ljubljanski Tišini, nato se je pridružil mlajšim selekcijam murskosoboške Mure. Sledila je selitev v Domžale, ki so ga nemudoma posodile nazaj k Muri, za katero je nato nastopal v sezoni 2011/12. Zatem se je vrnil v Domžale, kjer je odigral 61 tekem in dosegel štiri gole. »Takoj ko sem dobil klic iz Celja, sem vedel, da je to prava priložnost zame. Veselim se začetka nove zgodbe, nastopanje v celjskem dresu zame predstavlja novo pot. Sem zelo motiviran, naredil bom vse, da bi moštvu čim bolj pomagal do dobrih predstav,« je v uvodni izjavi dejal Žiga Kous. Športni direktor celjskega kluba Ambrož Krajnc je dejal, da bo novi nogometaš zapolnil vrzel na položaju desnega bočnega branilca. »Žiga je v preteklosti že dokazal, da je nogometaš z velikim potencialom, v zadnjem obdobju pa je imel zaradi objektivnih razlogov nekoliko nižjo minutažo, zato smo hitro našli razlog za sodelovanje. Ob tej priložnosti bi se rad za izjemno korektnost zahvalil Nogometnemu klubu Domžale, še posebej njegovemu športnemu direktorju Mateju Oražmu.« Trener Simon Rožman je tako le dobil okrepitev, na katero bo lahko resno računal. Če bi dobil še kakšno, potem bi bilo stanje že precej boljše. Prestopni rok se bo končal 31. avgusta. MiK »Iskren poklon mojim nogometašem« Simon Rožman, ki je že mahal Celju v slovo, herojsko povlekel celjski voz Muke celjskih nogometašev so po zmagi nad Zavrčem, sploh prvi v sezoni, vsaj za nekaj časa pozabljene. Privrženci celjskih nogometašev upajo, da tako težkih trenutkov ne bo več in da bodo prihodnje tekme varovancev trenerja Simona Rožmana pospremili z zadovoljstvom. Tako kot je bilo v večjem delu lanske sezone. Enkrat se je pač moralo odpreti in zagotovo bo s psihološkega vidika v prihodnje nekoliko lažje. Še kako težko je bilo v preteklih tednih trenerju Rožmanu, ki na vsakem koraku poskuša ekipo držati na najvišji možni ravni, obenem pa zagotovo v tem trenutku velja za enega najbolj vročih trenerjev v Sloveniji. Ni se kar tako v zadnjih dneh znašel na listi želja za novega trenerja Maribora. Z njim smo se pogovarjali po prvi zmagi. Simon Rožman, zagotovo se vam je po vseh razburljivih tednih odvalil velik kamen od srca, mar ne? Iskreno povedano se je odvalil. Precejšen. Verjetno še bolj igralcem, ki ves čas trenirajo na vso moč. Če odštejemo tekmo proti Gorici, so ostale odigrali zelo kakovostno, fanatično, a na koncu nismo bili nagrajeni. Tudi tokrat smo prvi polčas nadzorovali, v drugem polčasu pa smo šli »na glavo«. Štela je le zmaga. Iskren poklon mojim nogometašem po rezultat-ski krizi in po današnjem zaostanku. Vrnili smo se, ko smo si znova pripravili veliko priložnosti. Zdaj bo malo lažje prav vsem. Kaj ste dejali igralcem med polčasom? Bili smo povsem mirni, saj smo imeli prvi polčas pod nadzorom. Imeli smo v načrtu, da bomo šli drugi polčas na vse ali nič, brez rezerv, čeprav je treba zatrditi, da smo hodili po tankem ledu. Verjetno je bilo povsem drugače, ko je za popoln preobrat zadel Sunny Omoregie? To so bili izredni občutki. Najprej jeza ob vseh zapravljenih priložnostih, zatem smo bili v pravem transu, ko se nam je vse vrnilo. Po vodstvu ste si zagotovo želeli, da bi bilo tekme takoj konec. Da, čustva smo težko zadrževali. Igralci so sicer nadzorovali vse skupaj in ko smo zaslišali zadnji pisk, je bilo izjemno. Želja po zmagi je bila tako močna, da je nismo smeli izpustiti iz rok. Ob koncu prejšnjega tedna ste dali jasno vedeti, da se skoraj zagotovo končuje vaš posel na klopi celjskega prvoligaša. Jezni ste bili po vseh rezultatih, potem ko okrepitev niste dobili, a ste kljub temu iskali še eno priložnost. Kaj se je spremenilo? Na vsakem koraku poskušamo psihološko vplivati na ekipo. Priprava na tekmo z Zavrčem je bila posebna. Mislim, da sem dal iz sebe vse atome moči in si obenem želel, da se bo vse skupaj končalo tako, kot se je. To morda pomeni, da imamo morda nekakšno rdečo nit, da nadaljujemo skupno pot. Se pravi, da bi lahko bila to tudi vaša zadnja tekma trenerja prve ekipe NK Celje? Res je. Lahko bi se zgodilo. Na gostovanju pri Olim-piji bo zagotovo težko. Ka- kšno tekmo pričakujete? Olimpija je v tem trenutku zelo kakovostna ekipa. Po drugi strani lahko gremo zdaj v Ljubljano sproščeni. Fantje se bodo po prvi zmagi še bolj sprostili. Na gostovanju pri Olimpiji venomer dobro igramo, zato ni preprek. A se zavedamo moči nasprotnika. Čakate le še na skok po lestvici navzgor. Da, to vsekakor. V tej situaciji bi bil balzam za nas. Tisti, ki delamo v športu, se zavedamo, kaj je psihološki moment. Odločajo podrobnosti. In če bi te lahko obrnili v pozitivno smer, potem bi lažje zadihali in posledično bi bile tudi predstave boljše. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (GrupA) Simon Rožman: »Energija je prava. Je pa bilo težko, saj rezultatov, ki potencirajo energijo, ni bilo.« Velenjčani tretjič zapored neporaženi Nogometaši Rudarja iz Velenja so po zmagi v Domžalah in remiju pred domačimi gledalci z Zavrčem zdaj vpisali še tretji zaporedni pozitiven rezultat. Z 1:1 so remizirali na gostovanju v Kopru. Po slabšem začetku sezone počasi nabirajo točke. Trenutno so tako kot Celje, Zavrč in Koper pri petih. Na koprski Bonifiki so gledalci videli dva različna polčasa. Prvi je pripadel gostom iz Velenja, ki so zasluženo po-vedli po golu branilca Davida Kašnika. V drugem polčasu se je slika obrnila, Koprčani so izenačili z golom Mateja Palčiča. Zmagovitega gola ni bilo. Rudar je sicer na Obali zaigral zelo oslabljen, potem ko je bil tekmo prej, ko je Ob jezeru gostovalo Krško, oškodovan zaradi glavnega sodnika Alena Boroša-ka (za poniževalen odnos do nogometašev Rudarja in katastrofalno sojenje je že dobil kazen; v soboto bo delilec pravice na tretjeligaškem obračunu Podvinci - Šmarje), ki je izključil Ivana Knezoviča in Stjepana Babića. Kljub temu so Velenjčani z dvema igralcema manj vpisali točko, tako kot tudi v Kopru, kjer je moral trener Jernej Javornik nekoliko premešati začetno enajsterico. »Veseli me, da iz kroga v krog nabiramo točke. V Kopru je bila težka tekma, a so igralci izkoristili ponujeno priložnost. Po smoli v začetku sezone zdaj postajamo pravi. Igra je boljša, vzdušje je zelo dobro, zato verjamem, da bo v prihodnje še bolje,« je dejal Jernej Javornik, ki je včeraj pozno popoldne z moštvom v Pesnici odigral tekmo 1. kroga pokalnega tekmovanja. Velenjčani bodo v 7. krogu državnega prvenstva v soboto gostili ranjeni Maribor. MiK ŠPORT 19 Na 14. Triatlonu za pokal mesta Celje, ki šteje tudi za ekipno državno prvenstvo, se je pomerilo 25 ekip iz vse Slovenije. Vsak od treh tekmovalcev v posamezni ekipi je moral opraviti solo tekmovanje v super šprin-tu. V seštevku časov so bili prvič najhitrejši člani celjskega kluba. Za trikrat tristo metrov plavanja, deset kilometrov kolesarjenja in dva in pol kilometra teka so člani prve ekipe Športno-rekreativnega kluba Celje (ŠRK Celje) potrebovali uro, 15 minut in tri sekunde. Zmagovalno ekipo so sestavljali avstrijski sodelavec celjskega kluba Nikolaus Wihlidal, trenutno eden najboljših slovenskih triatloncev Domen Dornik in predsednik celjskega kluba Sandi Ivančič. »Dolga leta smo se borili, a višje od šestega mesta nismo uspeli priti. V zadnjih dveh letih pa nam je zaradi dobrega in sistematičnega dela uspel preboj. V klubu smo vzgojili najboljšega slovenskega triatlonca, imeli smo pomoč avstrijskega kolega in kot tretji tekmovalec sem na že skoraj stara triatlonska leta vskočil sam. Očitno sem za eno predajo še dober. Osvojeni naslov je zagotovo zgodovinski uspeh našega kluba,« je misli takoj po tekmi strnil Ivančič. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Triatlonskega kluba Telemach Ljubljana, tretje pa ekipa iz Športnega društva Posavje. Med članicami so se na najvišjo stopničko povzpele Lana Nemanič, Kristina Uršič in Jana Kotadej iz Triatlonskega kluba Tele-mach Ljubljana, ki so dosegle skupni čas 1:27:28. Da ima slovenski triatlon tudi perspektiven podmladek, so dokazali mladinci in mladinke. Najbolje so se v Celju odrezali mladi triatlonci in triatlonke iz Kamnika. LK, foto: VL Brus v finalu osmi Kajakaši in kanuisti na divjih vodah so se potegovali za točke svetovnega pokala v francoskem Pauju na robu Pirinejev. Po dveh zelo dobrih vožnjah se je Simon Brus uvrstil na osmo mesto. V predtekmovanju je med devetdesetimi kajakaši osvojil drugo mesto, tik za aktualnim svetovnim in evropskim prvakom Borisom Neuvejem iz Francije, v polfinalu pa je med štiridesetimi kajakaši dosegel najhitrejši čas in tako v finalu štartal zadnji v deseterici najboljših. Žal so sledili dve napaki in dotik, zato je Simon Brus končal na osmem mestu. Zmagal je stari maček Hrastničan Peter Kauzer, ki se je obenem razveselil zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala med kajakaši. Vožnje Brusa so dober obet pred septembrskim svetovnim prvenstvom na olimpijski progi v Londonu. Ker se bodo na omenjenem tekmovanju delile točke tudi za olimpijske igre v Riu de Janeiru, bo Brus izpustil letošnje evropsko prvenstvo za mladince in člane do 23 let, ki bo prihodnji konec tedna na Poljskem, kjer bi bil eden od favoritov za sam vrh. Tja bosta odpotovala dva Celjana. Martin Srabotnik sodi v ožji izbor kajakašev za medaljo, komaj 15-letni kanuist Urh Turnšek pa bo v kanuju zastopal slovenske barve in je najmlajši tekmovalec reprezentance Slovenije. MITJA KNEZ Slovo Drage Stamejčič Pokovec Metalka kopja Martina Ratej bo glavno orožje na SP v Pekingu. V Peking po presenečenje V soboto se bo v Pekingu začelo letošnje svetovno prvenstvo v atletiki. Na njem bo nastopilo osem slovenskih predstavnikov, med katerimi so trije člani celjskega Kladivarja. Norme za nastop med najboljšimi na svetu so izpolnili Robert Renner (skok s palico), Martina Ratej (met kopja) in Luka Janežič (tek na 400 m). Kot prvi bo v Pekingu v kvalifikacijah skoka s palico nastopil Robert Renner v soboto ob 12.40 po slovenskem času. Luka Janežič bo tekmoval v nedeljo, 5. oktobra, kvalifikacije meta kopja z Martino Ratej pa bodo na sporedu sedmi tekmovalni dan, 28. avgusta, ob 13.00. Za Janežiča in Rennerja bo tekmovanje v Pekingu velika čast, zagotovo pa velika izkušnja, medtem ko Ratejeva želi pripraviti presenečenje in poseči po najvišjih mestih. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA) Celjani do prvega naslova ŠRK Celje ekipni državni prvak v štafetnem triatlonu V 79. letu je umrla Draga Stamejčič Pokovec, v petdesetih in šestdesetih letih minulega stoletja najboljša atletinja Slovenije in dvakrat najboljša športnica Jugoslavije. Ljubljančanka, ki je bila močno povezana s Celjem, se je prva med slovenskimi atleti vpisala v knjigo svetovnih rekordov. Davnega 5. septembra 1964 je na štadionu Kladivarja v Celju - takrat kot članica domačega kluba - 80 metrov z ovirami pretekla v 10,5 sekunde. Isto leto je bila Draga Stamejčič Pokovec na olimpijskih igrah v Tokiu najuspešnejša jugoslovanska atletinja. V peteroboju je zasedla peto mesto, do kolajne ji je zmanjkalo le 156 točk. Bila je tudi udeleženka olimpijskih iger leta 1960 v Rimu. Od atletike se je poslovila zaradi poškodbe kolena, a je bila kljub temu ena najbolj vsestranskih slovenskih atletinj vseh časov. Več kot stokrat je izenačila ali izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, na 80 metrov z ovirami, 100 in 200 metrov. Osvojila je tudi 11 naslovov balkanske prvakinje in 18 naslovov državne prvakinje v nekdanji Jugoslaviji. Bloudkovo nagrado je dobila leta 1985, prav tako zlato plaketo IAAF za svetovni rekord. Od leta 2012 je bila tudi članica Hrama slovenskih športnih junakov. Draga Stamejčič, kasneje poročena Pokovec, je v Celje prišla na povabilo športne legende Fedorja Gradišnika. V mestu je preživela nekaj let in v tem času ni bila le članica domačega Kladivarja, pač pa je poučevala tudi športno vzgojo v III. OŠ Celje. MiK Draga Stamejčič Pokovec Panorama NOGOMET 1. SL, 6. krog: Celje - Za-vrč 2:1 (0:0); Vrhovec (66), Sunny (85); Pihler (63), Koper - Rudar 1:1 (0:1); Palčič (47); Kašnik (21), Maribor - Olimpija 0:3 (0:2), Krško -Krka 0:0, Domžale - Gorica 2:3 (1:1). (MiK) Športni koledar Sobota, 22. 8. NOGOMET 1. SL, 7. krog, Velenje: Rudar - Maribor (17.45). 3. SL - sever, 1. krog, Slovenske Konjice: Dravinja -Brežice 1919, Celje: Šampion - Dravograd (17.30). Nedelja, 23. 8. NOGOMET 1. SL, 7. krog, Ljubljana: Olimpija - Celje (17.45). 3. Sl - sever, 1. krog: Pod-vinci - Šmarje, Maribor B - Mons Claudius, Šmartno 1928 - Dobrovce (17.30). Zadovoljni novi ekipni državni prvaki v štafetnem triatlonu. Sandi Ivančič, Domen Dornik in Nikolaus Wihlidal + teden brezplačne vadbe od 1. do 7. sept. 2015 TOPFIT I www.top-fit.si 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, osjrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si ттгтттттт: VOZILA PRODAM NISSAN Almera-Tino, letnik 2005, registriran do 20. 9. 2015, prodam. Telefon 031 444-362. isso ŠKODO Favorit, glx, letnik 1994, registriran do 19.11.2015, prodam. Telefon 040 354-633. isso STROJI PRODAM KOSILNICO BCS 630 ws max., greben je širok 155 cm, dvojnim rezom, zraven dodam še mulčer, širine 80 cm, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 070 241 -280. 1878 MEŠALEC za miksanje gnojevke Bider prodam za 180 EUR. Telefon (03) 5772-362. 1916 HIDRAVLIČNI dvig za pajek SIP 350, oziroma 400, čelni nakladalec za traktor Univerzal ter razširjena platišča za traktor Univerzal s pnevmatikami 280/70 R20 (300/70 R20), prodam. Telefon 041 999-910. 1874 STISKALNICO, 80-litrsko, in mlin za grozdje ter električno kosilnico prodam. Telefon (03) 5816-053. 1908 TR0SILEC hlevskega gnoja - gorski SIP TG 22, prodam. Telefon 041 324-989. 1932 KUPIM PRODAM HIŠO v Štorah prodam ali oddam v najem. Številka energetske izkaznice 2015-317-224-17908. Telefon 041 697-247. 1881 LAŠKO - Plazovje, prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13,3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine cca 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri cca 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča cca 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, po skupni ceni 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE - Teharje - Slance, prodamo starejšo stanovanjsko hišo (Slance 12, Teharje), cca 1300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, po ceni 67.000 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico št. 2015-145162-14551. Informacije po telefonu 041 708-198. ŠMARJE pri Jelšah, prodam stanovanjsko hišo na naslovu Zgornje Tinsko 47, 194,60 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, kurilnico in garažo ter pripadajočimi zemljišči 3.158 m2 (vse ob hiši), centralno ogrevanje na kurilno olje. Priključki: elektrika, voda, telefon. Prodajna cena: 49.900 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-15372. Informacije po telefonu 041 708-198. n I Ш TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Store, Univerzal, Tomo Vinkovičin motokulti-vator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST V PODGORJU, Celje, prodamo za 69.500 EUR delno opremljeno, podkleteno hišo, dvojček, takoj vseljivo. Telefon 041 731-734, Irena. 1777 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame VERE KOŠENINA (17.4. 1923-4. 8. 2015) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem Mestne občine Celje in znancem, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli tolažilne besede, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujem zdravstvenemu osebju na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje za vso podporo in pomoč. Prav tako se zahvaljujem Špesovem domu, vojniške-mu župniku, pevcem z Ljubečne in pogrebni službi Raj. Žalujoča hčerka Lea ODDAM ODDAM GOSTINSKI lokal, opremljen, v Celju, dam v najem ali prodam. Številka energetske izkaznice 2015-150-136-5208. Telefon 041 708-196. 1912 STANOVANJE PRODAM PRODAM Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.».»., Slovenska 27, 1000 Ljubljana. CELJE, prodamo stanovanjsko hišo v Celju, Cigaletova 2,145 m2 uporabne površine, leto izgradnje 1964, z odprtim balkonom 5,00 m2, kurilnico 6,30 m2, kletno shrambo 7,80 m2, garažo 16,50 m2, centralno ogrevanje (na trdo gorivo in plin), dvorišče s stavbo skupaj 323 m2. Priključki: elektrika, voda, telefon. Stavba ima izdano energetsko izkaznico št. 2015-145-162-19381. Prodamo po ceni 63.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n BIVALNI vikend v Straški Gorci, z zazidalno parcelo, prodam ali dam v najem. Telefon 031 786-173. 1923 GARSONJERO v Čopovi ulici v Celju prodam ali oddam. Cena po dogovoru. Številka energetske izkaznice 2015-252-2585198. Telefon 041 708-203. 18З2 ŠTORE, prodam opremljeno dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanj-ske stavbe (Cesta na Svetino 5,3220 Štore), 73,90 m2 s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, po skupni ceni 43.000 EUR, možna tudi ločena prodaja, stanovanje po ceni 36.000 EUR in garaža po ceni 7.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št.: 2015-145-162-9475. Informacije po telefonu 041 708 198. n KUHINJSKO pohištvo, novo, jedilni kot, miza, pult, pomivalno korito, ugodno prodam ali menjam za drva. Telefon 070 612-705. 1901 PRODAM m im astrologinja i jasnovidnost BI0TERAPQE m И Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je . ZAHVALA Ob izgubi dragega ata, starega ata in pradedka FRANCA ZALERJA iz Loke pri Žusmu 81 (9. 3. 1924 - 1. 8. 2015) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, za svete maše ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Gekott, pevcem, trobentaču in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: sinovi Franci, Poldi, Marjan z družino, hčerka Majda z družino, vnuki in pravnuki 125 Š V PIRANU oddajam popolnoma opremljeno garsonjero za počitnikovanje, po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1917 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798,041 582-119,070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. P NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. P PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, mesni tip, možnost dostave, prodam. Telefon 041 655-528. 1799 KOKOŠI nesnice - jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. P TELIČKO BBP/ČB, 200 kg, 170 UM. In 430 kg telico simentalko, prodam. Telefon 031 423-297. 1849 TELIČKO in bikca, težka 140 in 170 kg, prodam. Telefon 031 424-547.124 š KUNCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041515-416. 123 š ШШШ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pa ceniku vašega operaterja DVE telici simentalki, težki 200 in 300 kg, prodam. Možna je tudi menjava za težko telico ali mlado jalovo kravo za zakol. Telefon 041 932-348.1919 TELICO, težko 320 kg, limuzin, in telico, težko 520 kg, simentalko, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763700. 1918 TELIČKE od 140 do 350 kg in breje, pašne telice, prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 041 258-318. 1929 TELICO simentalko, brejo v 8. mesecu, prodam. Telefon 070 445-858.1931 PRAŠIČE od 25 do 40 kg, prodam. Telefon (03) 5738-019. 199 L BIKA, eko reja, primernega za zakol, prodam. Telefon 040 558-543.1922 BIKCA sivo-rjave pasme, 6 mesecev starega, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 855-228, (03) 5471-663. 1921 KUPIM DEBELE in suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653286. p PODARIM PSA mešanca, srednje velikega, starega eno leto, cepljenega, čipiranega, podarim. Telefon 031733-965. 1885 PRODAM BELI jedilni krompir prodam. Lahko ga tudi dostavimo na vaš dom. Telefon 051 628-677. 1853 JEČMEN prodam po 0,20 EUR/kg. Prodam tudi 2 ha silažne koruze. Telefon 051 630-807- 1914 MEŠANO belo vino prodam. Telefon 068 602-688. 1906 SADJE, domače, neplantažno - viljamov-ke, naši, vinogradniške breskve in slive ugodno prodam. Prodam tudi lepa jabolka, cena 0,20-0,60 EUR/ kg. Telefon 041 232-226. 1927 I T' I I I I l I Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 10O % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov ... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje,Teharska cesta 4 in vse trgovine Tuš po Sloveniji. Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer: Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje: Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor**** Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri) Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji) Neomejeno kopanje v termalnem bazenskem kompleksu 1 -krat vstop v Deželo savn Va-rinia Neomejen vstop v fitnes center in še in še Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. ——■■— Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Z bolečino v srcu sporočam, da me je zapustil ljubi mož ALOJZ - NIKOLAJ LEKAN (25. 10. 1926 - 9. 8. 2015) Slovo od pokojnega je bilo 14. avgusta 2015 na ljubljanskih Žalah. Hvala duhovniku iz Dravelj za opravljen obred ter sorodnikom za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Žalujoča žena Nada in sorodniki Dravlje - Ljubljana Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Zahvala Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice CVETKE PIRŠ iz Trnovca 41, Dramlje (22. 4. 1939 - 30. 7. 2015) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala podjetju KEA, d. o. o., iz Šentjurja in pogrebni službi Žalujka.. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni JEČMEN - suh, v vrečah, prodam. Telefon 031 317-714. 1920 OSTALO PRODAM SVETOVNO dobra bukova drva, na paleti, prodam za 105 EUR. Telefon 041 242405. p PEČ na kurilno olje Fer, z gorilcem in boj-ler, cisterno, 2.000 l, s kurilnim oljem - 1.652 l, poceni prodamo zaradi priklopa na plin. Telefon 749-2284. 1680 CISTERNO za gnojevko, 2.700 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 583511. 1735 INVALIDSKI skuter, akumulatorski, močnejši kot nov, v garanciji, 10 km/h, ugodno prodam. Dostava na dom. Telefon 041 517-900. p SMREKOVE »fosne« in deske, vse suho in 75 arov silažne koruze, prodam. Telefon 041 794-204, 031 426-897.1907 DRVA, kratko žagana ter dolga, v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p DESKE in plohe češnje, lipe, parjenega oreha, hruške, hrasta, prodam. Suho, sušeno na zraku. Telefon 040 211-346. p SUHA bukova drva, 4 metre, okolica Šentjurja, z dostavo na dom, prodam. Telefon 031 532-199. 1900 STISKALNICO, 150 l, prodam za 120 EUR. Prodam tudi »špirovce« 12-14, 9 kom. ter 200 l zelo dobrega jabolčnika. Telefon 041 233-189. 1909 ŽAGAN les - deske, letve, morale ..., z dostavo, prodam. Telefon 031 649-201. 1887 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislite, kako živel sem in večni mir mi zaželite. Izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. ZAHVALA Od nas se je poslovili dragi ata in stari ata KAREL GAJŠEK iz Kostrivnice pri Kalobju (5. 2. 1934 - 24. 7. 2015) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izražena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala šmarskemu dekanu Tadeju Linasiju za lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi BIKA, 220 kg, simentalca in silažne bale prodam. Telefon 031 249-801. 121 š DVE ročni stiskalnici 20 in 40 litrov, prodam za 20 in 30 EUR. Prodam tudi vprežne volovske »telege«. Telefon 031 544-199. 1933 CISTERNO za olje, 1200 l, ugodno prodam. Telefon 041 763-846. 1930 KUPIM ŠIVALNI stroj z omarico in predali, moško kolo in dva lepa lestenca prodam. Telefon 031 682-684. 1928 KOTEL za žganjekuho, od 60 do 80 l in brzoparilnik, 100 l, za kuhanje hrane za prašiče, kupim. Telefon (03) 5738086. 1934 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN 14. avgusta je minilo 25. let, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi MARTIN ROZMAN z Mirne poti 4 v Celju Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi HLODOVINO iglavcev, sušice in bukev, kupim. Telefon 031 649-201. 1887 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041 420 111 AIDA d.0.0., Prekopa 3, Vransko ZAPOSLITEV NATAKARICO ali študentko za delo v lokalu zaposlim. Darko Turnšek, s. p., Opekarniška 15 a, Celje. Telefon 041 708-196. 1913 Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu spomine srečnih dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE LENART Voduce 5 (19. 11. 1935 - 1. 8. 2015) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo z velikim spoštovanjem pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja, za darovane sveče in svete maše. Zahvala je namenjena tudi pogrebni službi Zagaj-šek, g. župniku Marku Šramlu za ganljive besede in cerkvenemu pevskemu zboru Slivnica. Vsem, ki ste nam z lepo mislijo v teh trenutkih stali ob strani in mamo pospremili na zadnji večni počitek, še enkrat iskrena hvala. Žalujoče hčerke Danica, Irena ter Helena z družinami STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n GRADITELJI pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Aplenc Tone s.p., Prekorje 29 a. Telefon 5415-011, 041 531-976. 1926 Poroke Žalec Poročili so se: Jerica RE-BERNIK in Gregor KUDER, oba iz Andraža nad Polzelo, Tjaša FERKOV in Peter BABNIK, oba iz Ljubljane, Jerneja BRAČKO iz Griž in Klemen PIRNAT iz Pšate, Vanja ŽOHAR in Stanislav PANČUR, oba iz Orlove vasi. Šentjur pri Celju Poročili so se: Andreja KAJTNA iz Šentjurja in Aleš PAVLINC iz Podvina, Špela PAVLI iz Slatine pri Ponikvi in Jernej PERKO iz Gabrske-ga. Velenje Poročili so se: Aleksandra PAVLOVIĆ iz Prebolda in Jasmin RAHMANOVIĆ IZ Šoštanja. Smrti Celje Umrli so: Katarina KOŠE-NINA iz Vojnika, 92 let, Ivan Friderik iz Šentjurja, 71 let, Marjeta Krajšek iz Šentjurja, 76 let, Martina ŽUŽEK iz Dobrne, 86 let, Leopoldina RAVLJEN iz Šoštanja, 89 let, Marija DIVJAK iz Žalca, 80 let, Rihard ROBIČ s Franko-lovega, 72 let, Anica KRA-GOLNIK iz Celja, 62 let, Jelena POPOVIĆ iz Celja, 63 let, Rudolf OLENŠEK iz Šmar- tnega v Rožni dolini, 81 let, Rudolf PESJAK iz Vitanja, 92 let, Jožef JAGER iz Prebolda, 64 let, Branislav ŠPEGLIČ iz Žalca, 60 let, Albina ŠEPEC iz Vojnika, 94 let. Šmarje pri Jelšah Umrla sta: Zdenka KORENINI iz Trebč, 85 let, Zvonko LEŽ iz Rogatca, 77 let. Žalec Umrli so: Marija OCVIRK z Vranskega, 94 let, Stanislav LEVSTEK iz Ljubljane, 75 let, Ivan OREŠNIK iz Petrovč, 74 let. Velenje Umrla sta: Alojzij ACMAN iz Šoštanja, 70 let, Lidija POKLEKA iz Šmartnega ob Paki, 37 let. Mozirje Umrla sta: Milan PETRO-VIĆ iz Nazarij, 66 let, Anton KLADNIK iz Konjskega Vrha, 60 let. 1902 VSAK ČETRTEK ob 12.15 j VS«H L.t I KI tlV Ol diiiov POGLEDI IUtM)S www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz 22 VODNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 20.avgust 5.00 Začetek jutra njega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.0(3 Novics, 12.00 Nonice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 114.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in o5mevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.42 Melaiiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK,21.avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.220 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.43 Domača melodija teslna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.П5 Čaroplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka dopet-ka, 13.00 Kulturnimozaik, 14.00 Regijske novice,14.10 Hit lista Radia Celje-shiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 22. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 23. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 iasoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.30 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Andrej Zupan, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.30 Peamm slovenske dežele, .3.00 Česlitke in pozdraai, 20.00 SNO) (Radio Velenj e) PONEDELJEK, 24.avgust 5.00 Začetek jutsanjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, (5.00 Novice in poročilo OKC, 5.15 Časoplov, 6.30 Igramo sie z besedami, 7,a0 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Me lodiji tedna (slovenska, tuja),8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vašzakaj, našzato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 114.00 Regijskenovice,15.00 IŠport danes,15.30Dogod-kiinodmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji te-dna(slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Andrej Zupan, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 25. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 26. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplav, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.41 Pornčilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O -pošta,13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra51o, 16.20 Filmsko platno1 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek. 19.00 Noviao, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP 1Ra-dio Slovenske gorica) 20 vročih RadiaCtalje TUJ0 LESTVICA E ARE YOU WITH Ml - -OST 1REQUENCIEO (6) 2. I DON'T LIKEItlLOVEIT- FLO RIDA FT. ROBIN THICKE (4) 3. SHINE - YEARS & YEARS (2) 4. FREEDOM - PHARRELL WILLIAMS (5) 5. ШАИшАТШО (3) 6. SATURDAY NIGHT GAVE ME SUNDAY MORNING - BON JOVI (2) 7. FORGIVENESS-ENRIQUE IGLESIAS & NICKY JAM (4) 8. SHOWMELOVE- SAM FELDT FEAT.KIMBERLY ANNE (3) 9. EOMEANDGET IT-JOHN NEWMAN (1) 10. GLITTERBALL -SIGMA FEAT.ELLA HENEERkON (1) DOMAČA LESTVICA 1. TVOJ DAN - DOLIČ FEAT. 9KA & DAVID (5) 2. IŠČEM SONCE-INASHAI (6) 3. ILUZISA - ESKOBARS (3) 4. VSE BODOBRO-lANKROCK (0) 5. PEJT VINI - DAVID FEAT. MURAT (0) 6. VNEBO - ANZHE 11) 7. LIMONA3A-BILBI (1) 8. L10ASIr E.NO (3) 9. NAJI5 DAN - FLORA & PARIS (2) 10. V3EČTKO0JE-NIPKE (1. PR3DLOGA ZA TUJ0 LESTVICO: DRAG ME DOVON-Oat DIRECTION THAT'S HOW YOU KNOW -NICO& VI NZ FT. KIDINK & BE3E REXHA PREDLOGA ZAVOMAČO LESTVICO: KEČ TIP - K1EMEN KLEMENI TI (REMIX) - NEJ1 tQMBARDO 5 HODZA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najiu.iše sldadbr lahko glasujete na splriii s-rani www.radiocelje.com. KINO CINEPLE Spored od 20. 8. do 26. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Fantastični štirje - ZF akcija četrtek, petek, sobota, nedelja: 13.45 od četrtka do srede: 15.50, 18.00, 20.30 petek, sobota: 22.40 Lažna mesta - pustolovski, romantični četrtek, petek, sobota, nedelja: 14.10 Minioni - animirani od četrtka do srede: 18.50, 20.45 petek, sobota: 22.35 Minioni - animirani, sinh četrtek, petek, sobota, nedelja: 13.30, 14.00, 15.00 od četrtka d o srede: 15.30,17.00, 17.30, 19.20 Minioni - animirani, sinh, 3D četrtek, petek, sobota, nedelja: 14.30 od četrtka do srede: 16.30, 18.25, 20.00 Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija - akcija od četrtka da srede: 17.40, 20.10, 21.10 petelt, sobota: 22.30 Mož: iz agencijo U. N. C. L. E. - triler, akcija od četrtka do srede: 16.03,18.15, 20.40 petek, sobota: 22.00 Razuzdanka - komedija četrtek., peiek, sobota, nedelja: 15.00 od četrtka do srede: 21.00 Straight Outta Compton - Zgodba o N. W. A. - biografska drama od četrtka do srede: 15.40, 18.30, 21.15 TED 2 - komedija od četrtka do srede: 18.40 Vroči Mike XXL - komedija, drama od četrtka do srede: 16.20 Četrtek 20.00 Marseillska naveza - kriminalna drama Petek 19.00 Marseillska naveza - kriminalna drama Sobota 19.00 in 21.30 Marseillska naveza - kriminalna drama Nedelja 20.00 Marseillska naveza - kriminalna drama Sreda 20.00 Slepa masaža - drama BRASLOVČE Kino pod kozolcem Sobota 21.00 Razredni sovražnik drama KINO VELENJE Petek 19.00 Minioni - animirana družinska komedija, sinh 19.30 Bela ptica v metežu - tri-ler, drama 21.00 Fantastični štirje - ZF akcija Sobota 19.00 Minioni - animirana družinska komedija, sinh, 3D 20.00 Bela ptica v metežu - triler, drama 21.00 Fantastični štirje - ZF akcija NeEelja 16,00 Minioni - vnimiranadru-žinska komedija, sinh, 3D 18.00 Fanta.tisni štirje - Zli7 akc (a 19.0) Beia ptica v metežu - triler, drams 20. )5 Misija: Nemogoče - 00-padniška nacija - akcija ■z'j+Z.UP.' (kino pod zvezdami) Ponedel.ek 21.00 Citizenfour - dokumentarni SEZNAM DOGODKOV MED 20. IN 27.AVGUSTOM SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 22. avgust, cART ob 9. uri Sejem ročnih in unikatnih izdelkov TOREK, LAPIDARIJ 25. avgust, Večer poezije, glasbe in vina ob 20. uri Celjsko literarno društvo SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 26. avgust, Počitniška ustvarjalna delavnica ob 10. uri Mentorica je Nada Mlinarevič. NE Delovni čas julija in avgusta SPREGLEJTE Ponedeljek-petek: 8.00 do 19-00 Sobota: 8.00 do 13.00 PRIREDITVE ČETRTEK,20.8. 10.00 Knjižnica Šentjur Usivarjalna delavnica 17.00 Po-rajinski muzej Celje Alma M. Karlin:Poti javno vodstvo po razstavi 18.00 Citycenter Celje_ Koncert skupine Gadi 19.00 Dom kulture Velenje Slovenski citrarski kvartet z gosti koncert ob 15-letnici delovanja 21.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Nastop čarodeja Andreja PETEK, 21. 8. 19.00 Dom kulture Svoboda Griže Planinski svet odprtje likovno fotografske razstave 19.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Love affair kitarsko-poetični eksperiment v izvedbi Eve Kovač in Igorja Bezgeta 20.00 Cerkev sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah Rokovo poletje 2015 Koncert vokalne skupine Glasovir iz Šentjurja 20.00 Slomškova soba župnišča, Slomškov trg Celje Pot od osebe do človeka učenje o znanju z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem 20.00 Šlandrov trg Žalec_ Poletje v Žalcu Večer country glasbe (Pony express - The ride) 21.00 Na trgu Vasi Lipa term Olimia Skupina Gemaj koncert 21,00 Terasi eMCe plac Velenje Kiša me taka, BeatMyth , High5, DVS, Sikk.ru koncert SOBOTA, 22.8. 9.30 do 15.00 Kalobj. 20.00 Šlandrov trg Žalec_ Poletje v Žalcu: skupina Jackson koncert 20.00 Ramna plaža ob Slivniškem jezeru Med lučjo in temo nastopajoči: Nana Milčinski, Kresnice in Janez Palčnik ob 100-letnici rojstva Frana Milčinskega - Ježka 20.00 Galerija eMCe plac Velenje Sapindalografija odprtje razstave Urbana Cerjaka & Žige Komperška 20.00 Kavarna Lucifer Velenje Vlado Kreslin poezija v glasbi 21.00 Terasa eMCe plac Velenje Ti, Philom, Kontradikshn koncert 21.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Slovenski večer v Termah Olimia nastop ansambla Kozjanski lumpi, folklornih skupin, prikaz obrti... NEDELJA, 23. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 19.00 Letno gledališče Limberk Griže Osrednja proslava ob prazniku KS Griže s podelitvijo priznanj 19.00 Grad Podsreda Glasbeno poletje na gradu Podsreda Karmen Pečar, violončelo in Jan Sever, klavir; koncert 19.00 Dom kulture Velenje Splet gibčnosti in bolečine gibalno-vizualni performans PONEDELJEK, 24. 8. 21.00 Terasa eMCe plac Velenje The Shivas, Clade koncert TOREK, 25. 8. DZVEZDAM Poletni ex tempore: motivi Kalobja ulično slikanje udeležencev slikarskega sr-čanja 10.30 Travoik pri Domu kulture Velenje Princeska Jokica sobotne lutkarijij prvo stand.up za oiroke v Slovenijij Burekteater 10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Leteče ribe poletje na travniku -torkove igrarije 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura z Nino 21.00 Terasa eMCe plac Velenje The Canyon Observer, Ooral Sea, Persons From Porlock koncert VODNIK 23 SREDA, 26. 8. 18.00 Mestna plaža 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Počitniške ustvarjalne delavnice z Nado Mlinarevič 10.00 Knjižnica Velenje Zaplešimo s Plesnim studiem N zabavna sreda 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej Zavrtite se v ritmu swinga 20.00 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Ana Bezjak & The Organics moZZAJik festival 21.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Koncert citrarskega orkestra 21.00 Terasa eMCe plac Velenje Inmate, Curse Of instict, Kholn koncert 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 15.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_ Srednjeveški dan Trušč srednjeveškega vojaškega tabora 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin v Pečovniku Projekcija filma Vox populi 20.00 Hotel Evropa Klemen Bunderla koncert 20.30 Vodni stolp Anja Bukovec & PanArs sekstet koncert NEDELJA, 23. 8. 11.00 Mestna plaža Lutke vabijo na plažo: Gusar Berto gostuje: Sten Vilar, Studio Anima 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 20.00 Krekov trg Poletna vodenja po mestu Celje z najboljšimi lokalnimi turističnimi vodniki PONEDELJEK, 24. 8. 18.00 Mestna plaža Poletje v Celju ČETRTEK, 20. 8. 19.00 Mestna plaža Glasbeni večer 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Kvintet Gamma koncert PETEK, 21. 8. 20.00 Hotel Evropa Sabrina Zavšek koncert 20.30 Stari grad Celje Klapa Intrade in Tomislav Bralić koncert SOBOTA, 22. 8. 9.00 Ploščad Osrednje knjižnice Celje_ cART - sejem unkatnih izdelkov 9.00 do 12.00 Glavni trg_ Celjani Celjanom: antikvariat, delavnice za otroke, fotografiranje brez aparata izvajajo: Člani fotografskega društva Celje 10.00 Hotel Evropa_ Evropa raja z najmlajšimi 10.00 do 13.00 Krekov trg Dobimo se na trampolinu vrhunske akrobacije članov Freestyle kluba iz Celja 10.00 do 13.00 Mestna plaža Na plaži pred desetletji -muzej v kovčku razstava na prostem; kopalni kostumi in druga kopalno-sprehajalna oprema Celjani Celjanom: Fotografske delavnice izvaja Društvo fotografov Svit TOREK, 25. 8. 19.30 Različni kraji mestnega središča Celjani Celjanom: Predstavitev likovnega projekta Čuvaj mesta avtorja Narcisa Kantardžića 20.00 Lapidarij ob Savinjskem nabrežju Celjani Celjanom: Večer poezije, glasbe in vina SREDA, 26. 8. 18.00 Mestna plaža Celjani Celjanom: Predstavitev slikanice Knjige tekmujejo predstavlja se Ljudmila Conradi 19.00 Mestno jedro Festival Reci: Design, podobe recikliranja odprtje razstave Reci: Design 20.00 Plesni Forum Celje Korpus - KOReografska Platforma plesnih Ustvarjalcev predstavitev plesalcev Plesnega foruma Celje z gosti Društva vabijo ČETRTEK, 20. 8. 8.00 do 12.30 Pod kostanji 4, Nova vas Celje Viva creativa glasbeno-literarno-gibalno-likovna delavnica PETEK, 21. 8. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem likovna delavnica 18.00 do 19.00 Pod kostanji 4, Nova vas Celje Kako spodbujati otroke h glasbenemu ustvarjanju predavanje in praktični prikaz SOBOTA, 22. 8. 1.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 1.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica 10.00 Branibor club Celje Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice 10.00 do 12.00 Atelje Moč svetlobe, Gosposka ulica Celje_ Michel-angelovi otroci brezplačno ustvarjalno varstvo NEDELJA, 23. 8. 15.00 Zdraviliški park na Dobrni Poletna nedelja v parku stojnice društev, fotografiranje v potujočem studiu Josipa Pelikana 16.00 Zelenica nasproti trgovskega centra Levec Ko klobuki oživijo PONEDELJEK, 24. 8. 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Kreativni zaključek počitnic od ponedeljka do petka 20. 6. Kino pod zvezdami: Drevo, slovenski film, 20.00 atrij Savinove hiše h • 21. 8. Večer country glasbe (Pony Express -20.00 The Ride), Slandrov trg j 22. 6. Koncert skupine Jackson. 20.00 Slandrov trg 27. 8. Festival Seviqc Brežice: koncert Flanders 20.30 Recorder Quartet, Dvorec Novo Celje « X NJ i 28. 8. FAG 2015, Festival akustične glasbe, 20.00 atrij Savinove hiše 1© Sobota, 9.00, TIC Žalec brezplačni vodeni ogledi Žalca VSTOPNIN, razan za Festivala FAG in Saulqc V prinwru linij j pw'iv.J'tv» пл tr-ju p4ped«)a I TOREK, 25. 8. 8.00 do 12.30 Pod kostanji 4, Nova vas Celje Viva creativa glasbeno-literarno-gibalno-likovna delavnica 10.00 Knjižnica Rogatec Ustvarjalne delavnice -Kaktusi ustvarjalno dopoldne za otroke 10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje M - kot muzej poletne počitniške vragolije v muzeju 18.00 Mestni park Celje Brezplačna vadba joge SREDA, 26. 8. 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ustvarjalne delavnice -Kaktusi ustvarjalno dopoldne za otroke 10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje M - kot muzej poletne počitniške vragolije v muzeju Dobrodelne prireditve SREDA, 26. 8. 19.30 Šotor ob župnijskem domu Liboje Ob prazniku KS Griže dobrodelni koncert domače glasbe Razstave Celjski strop: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica Stari grad Celje: razstava slik Utrinki življenja v Celju danes in skozi čas, članov KUD Svoboda Celje, do preklica Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Celje 2015, do 28. 8.; razstava Pivo in cvetje 50 let, do 31. 8. Galerija AQ Celje: razstava Nika Jarha, Vsem nam je vroč, do 4. 9. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del ustvarjenih na XVII. poletnem slikarskem extemporu: Celjske poletne vedute, do 30. 9. Knjižnica Laško: fotografska razstava Borisa Vrabca; do 15. 9. Galerija erotike Račka: razstava erotične zbirke Grda račka, do 31. 8. Mestna plaža: razstava Savinjske kopel e, Celjsko mestno kopališče na Savinji ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, do 30. 9.; razstava zloženke Kipi v Celju, do preklica Celjska kulturnica: razstava Mravljica - Tihožitje 2015, do 31. 8. Grad Podsreda, galerijski prostori: razstava steklenih mojstrovin Razkošje v steklu - Design studio Gry, do 31. 12. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Visokogorski nogomet Na Korošici bo letos jubilejni dvajseti nogometni turnir Nogometna tekma na 1.800 metrih nadmorske višine? Za kakšno južnoameriško državo čisto običajno, pri nas pa ne povsem. V soboto dopoldne bo na Korošici pred Kocbekovim domom na najvišje ležečem nogometnem igrišču v Sloveniji že jubilejni 20. turnir v malem nogometu, ki ga pripravlja Planinsko društvo Celje - Matica. Nogometne ekipe šestih igralcev so se lahko društvu že prijavile za sodelovanje ali pa bodo to storile šele potem, ko bodo prispele na zeleno planjavo pod Ojstrico - če bodo še imele kaj moči. Tekme bodo trajale dvanajst minut, igralci bodo igrali na igrišču, velikem 40 krat 20 metrov, na koncu se bosta pomerili najboljši ekipi. Da bo šlo zares, bodo poskrbeli pravi nogometni sodniki. Na Korošico vodijo številne poti. Najkrajša in najlažja je s planine Pod-vežak, kamor pripelje iz Podvolovljeka dobra gozdna cesta. Oskrbnica na Korošici je Mojca Perbil, ki poskrbi za lačne in žejne obiskovalce. Prekrasno okolje nogometnega igrišča na Korošici (Foto: Franc Smodiš) Vsako leto je zraven tudi zdravnik, če bi prišlo do kakšne poškodbe, česar pa na srečo še ni bilo. Priprave celo leto Zamisel za takšno višinsko merjenje moči na nogo- metnem terenu je stara več kot dvajset let, se spominja Franc Smodiš, dolgoletni predsednik gospodarske komisije, sicer tudi eden od ustanoviteljev Društva maratoncev in pohodnikov Celje, ki je svojo dejavnost začelo prav v okviru omenjenega planinskega društva. »Do leta 1995 so to tekmo organizirali vodniki visokogorskih postojank, in sicer po sezoni v septembru, ko je ponavadi že padel sneg in je bilo malo obisko- valcev, zato so v glavnem igrali sami. Kot predsednik gospodarske komisije pri PD Celje - Matica sem predlagal, da bi to organizirali štirinajst dni prej, da bi tudi ostali lahko pripravili svoje ekipe.« Rečeno, storjeno. Na prvem srečanju je bilo sedem ekip, v naslednjih letih včasih malo več, včasih manj, rekord je bil dvanajst prijavljenih ekip. Koliko jih bo letos, še ni znano, saj se mnoge prijavijo šele na Korošici. Pogosto je zmagala ekipa iz Šmartnega v Rožni dolini, ki ima dve ekipi, ki celo leto igrata nogomet. Igrajo lahko tudi ženske oziroma z moškimi sestavijo mešano ekipo. Nezaželene »gledalke« S pripravo igrišča ni veliko dela, saj je na Korošici prostora za tri velika nogometna igrišča. Nekoliko le uredijo teren, ga označijo in postavijo gole. Če je bilo kakšno leto slabo vreme, tako kot lani, turnir ni odpadel, le nekoliko so priredili pravila. Vsaka ekipa sama organizira svoj prihod na Korošico. Ponavadi se pripelje do planine Podvežak in nadaljuje peš kakšni dve uri. Nogometno dogajanje sodi v okvir Kocbekovih dnevov, ki jih pripravlja planinsko društvo in v okviru katerih bo letos že trinajsti pohod planincev Franc Smodiš ni le legenda celjskega društva pohodnikov in maratoncev, temveč je tudi pobudnik vsakoletnega nogometnega turnirja na Korošici, ki bo v soboto že dvajsetič. na Korošico, tam pa bodo pripravili tretje družabne igre. To pomeni, da bo v soboto poskrbljeno tudi za gledalce in navijače. Nekateri so sicer že tam - čreda krav, ki se pase na planini, je ponavadi zelo radovedna in te »gledalke« morajo organizatorji večkrat odganjati, ker se preveč »vživijo« v dogajanje ... TC Foto: SHERPA Prvim trem ekipam bodo podelili pokale, prejele pa bodo tudi praktične nagrade in spominske majice. FOTO TEDNA Stari, kateri fotoaparat imaš? Nikonj ali Kanon? Foto: GrupA Vesna »Našla sem sanjsko službo« NOVI TEDNIK stran 30 Hmeljarski par kot ambasador slovenskega hmelja stran 31 PORTRET St. 33 V tretje gre rado Vinogradniku Mirku Krašovcu že tretja radgonska zlata medalja v treh letih - »V vinogradu nikoli ne morem reči, da sem vse postoril,« pravi upoštevani vinogradnik Na območju krajevne skupnosti je bil v zadnjih letih celo pobudnik obnove zanemarjenih kapel, ki so bile v bistvu nikogaršnje. Za botrstvo vsake od kapel je nagovoril domače gradbene podjetnike, največje kapele se je lotila skupina upokojenih zidarjev in drugih sodelujočih. Krašovec je bil pred leti prav tako pobudnik ureditve parka pred župnijsko cerkvijo, pri čemer je sodeloval na različne načine. Mirko Krašovec prav tako deluje kot član vojniškega župnijskega sveta. Vsako leto po ena zlata medalja iz Gornje Radgone. Vinogradnik Mirko Krašovec z eno od zlatih medalj. Na letošnjem odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona je ocenjevalna komisija - med pridelovalci vina z našega območja -kot edinemu prisodila zlato medaljo Mirku Krašovcu iz Arclina. Krašovec, ki je dolgoletni vrtnar, je za svoja vina prejel na državnem ocenjevanju že tretjo zlato medaljo v zadnjih treh letih. Poleg več srebrnih seveda. Slovesna razglasitev rezultatov letošnjega ocenjevanja bo v torek, 25. avgusta, v Gornji Radgoni. »Vsak človek si želi za opravljeno delo prejeti priznanje. Priznanje za vino je po mojem nasploh nekaj posebnega,« se veseli že tretjega radgonskega zlata Mirko Krašovec, predsednik društva vinogradnikov v Vojniku. Vino pridelujejo skoraj povsod po Sloveniji, zato je konkurenca na ocenjevanjih toliko večja. Priznanja so potrditev dobrega dela v vinogradu in kletarjenja. »V kleti se lahko pokvari tudi dober pridelek,« poudarja izkušeni vinogradnik. Recept za vina vrhunske kakovosti seveda obstaja. Vinogradnik se mora najprej odločiti med večjo količino ali večjo kakovostjo. To se odloči že pozimi, med rezjo v vinogradu, ko pade odločitev, koliko bo posamezni trs obremenil. Zelo pomembna so tudi zelena dela v vinogradu, ko je pregoste poganjke na šparonu treba odstraniti. Pomembno je tudi zdravo listje. »Letos oidija skoraj ni, z izjemo zanemarjenih vinogradov, tudi peronospore skoraj ni. Morebitno gnitje grozdja bo odvisno od septembrskih in oktobrskih vremenskih razmer,« ugotavlja izkušen vinogradnik. Iz gnilega grozdja vrhunskega vina seveda ne moremo pričakovati. Pri gnilobi obstaja seveda žlahtna gniloba, ki je zaželena, saj precej pripomore h kakovosti vina. Sončnega ožiga letos kljub visokim temperaturam ni. Letos so razmere za vinogradnike nasploh obetavne. Že prejšnji teden so namerili, na primer pri sauvignonu in chardonnayu, dvainpetde-set ekslerjev sladkorja, kar je za ta čas izjemno visoka sladkorna stopnja. Po vseh merilih naj bi bil začetek trgatve, če se vreme ne bo obrnilo preveč na slabše, že okoli desetega septembra. Krasen konjiček »V zadnjih letih namenjam vinogradu vedno več časa,« pravi Mirko Krašovec. »Ko sem še aktivno vrtnaril, sem moral v vinogradu vse opraviti bolj na hitro kot danes. Odkar je vrtnarijo prevzel sin, imam več časa,« pripoveduje Krašovec, ki dela v poletnih mesecih v vinogradu vsak dan. Po nekaj ur. »Nikoli se mi ne zgodi, da bi lahko rekel, da sem vse postoril, saj mi vedno kaj ostane za naslednje dni,« ugotavlja. Delo v vinogradu je za Krašovca »krasen konjiček«, ki mu koristi kot gibanje na svežem zraku in za druženje s prijatelji, s katerimi lahko nazdravi z lastnim vinom. Vina ne trži, saj bi bilo takšno kakovost pri današnjih cenah vina težko plačati. »Tisti, ki se odločijo, da bodo pridelovali vino za prodajo, imajo veliko skrbi, koliko bodo pridelali, koliko bodo prodali in po koliko,« govori o razliki med malimi in velikimi vinogradniki. »Za to, da bo nekdo od vinogradništva živel, je v današnjih razmerah treba od tri do štiri hektarje vinograda. In od tega ne bo bogat,« ugotavlja. S trtami in z vinogradom se je srečal že doma, v Spodnji Savinjski dolini, kjer so imeli starši vinograd na Brnci, visoko nad Libojami. V vinogradu je moral pomagati že kot majhen otrok. »Ne bom rekel, da sem to takrat delal z veseljem. Saj veste, otroku je vse težko,« spomni. Med vrtnarsko šolo in služenjem dveletnega vojaškega roka je stik z vinogradom nekoliko izgubil. Leto po vojaščini se je poročil in sta z ženo začela razmišljati o gradnji lastnega doma. »Takrat smo skoraj vsi zidali hiše. To smo počeli pretežno sami oziroma s pomočjo prijateljev in sosedov. Ob nedeljah smo drug drugemu pomagali pri beto-niranju plošč,« se spominja starih časov. »Takrat oblast ni govorila, da je ta pomoč delo na črno. Pol toliko hiš ne bi bilo postavljenih, če ne bi pomagali drug druge- mu!« primerja nekdanje in današnje razmere. Žlahtno uspeva Z ženo sta nato kupila zemljo v Arclinu, kjer je nastajala Krašovčeva vrtnarija. Od doma je dobil kos zemlje na Brnci, kjer ima še danes vinograd. Oba brata sta v Brnci že posadila svoja vinograda in Mirka vpraševala, kdaj bo posajen še njegov kos zemlje. Ko je dopolnil trideset let, je tam posadil svojo prvo vinsko trto. V vinogradu je danes 780 trsov, pri katerih gre za štiri sorte grozdja. Na začetku Mirkovega vinogradništva je vladala drugačna miselnost, saj so ljudje menili, da v Savinjski dolini žlahtna trta ne uspeva. Po trsni uši so posadili samoro-dne sorte, ki jih ta škodljiv-ka ne napada, zato je bilo v vinogradih dolga leta veliko šmarnice, izabele in jurke. Jugoslovanska oblast je pozneje te sorte prepovedala, vendar je ljudje niso ubogali. Tudi Mirko je najprej posadil samorodne sorte. Žlahtnih sadik na začetku niti ni mogel kupiti, saj jih ni bilo dovolj. Po zvezi je nato dobil iz Maribora sadike zelenega silvanca, kernerja, chardon-nayja in rizlinga. »Izkazalo se je, da krasno uspevajo, in pozneje so skoraj vsi nasadili žlahtne sorte,« se spominja. Treba je bilo pridelati kakovostno vino, za kar je bilo treba porezati grozdiče. Vsi tega niso takoj razumeli. Po znanje je bilo treba v društvo savinjskih vinogradnikov, ki je staro že dve desetletji. Tam je Krašovec prejel prva priznanja za vino. »Ko sem spoznal, koliko znanja sem tam pridobil, sem dal v Vojniku pobudo za ustanovitev vojniškega društva,« se spominja začetka tamkajšnjega vinogradniškega društva. Znanje se pridobi na tečajih, ocenjevanjih vina, predavanjih in ekskurzijah, ki se vrstijo celo leto. Vojniško društvo s 130 člani vodi že od začetka. Mirko Krašovec na prvo me- sto postavlja izobraževanje članstva, čemur po pomenu sledi druženje. Tako se v Voj-niku različne vinogradniške javne prireditve kar vrstijo. Društvo pripravi vsako leto pohod od kleti do kleti, iz grozdja članov prideluje društveno vino Vojničan, v občinski stavbi ima vinsko klet, letos je postavilo prvi društveni klopotec ... Velike spremembe V vinogradništvu Krašovcu seveda veliko koristijo bogato vrtnarsko znanje, poznavanje zemlje in rastlin. »Že kot osnovnošolček sem mami v vrtu veliko postoril,« se spominja vrtnarskega začetka. Namesto mame je že kot fantek sadil, odstranjeval plevel, čeprav je takrat občasno zaradi pomanjkanja znanja tudi kaj narobe naredil. »Eden redkih sem, ki se je za vrtnarja izučil in v tem poklicu tudi ostal. Drugi so pozneje opazili, da je vrtnar- stvo težko delo, ki zahteva veliko odpovedovanja,« je spoznal. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v nekdanji družbeni vrtnariji v Medlogu, po vojaščini se je zaposlil kot vrtnar terapevt v vojniški psihiatrični bolnišnici. Kot vrtnar si je vsa leta želel na svoje. Želja se mu je uresničila v Arclinu, in sicer ob nekdanji glavni cesti med Ljubljano in Mariborom. S soprogo sta garala od ranega jutra do poznega večera, saj je prva leta prodajal tudi na celjski tržnici. Veliko se je spremenilo, odkar je začel delati v vrtnarstvu. Včasih so vrtnarji na primer sadike paradižnika za prodajo izpulili, danes je vsaka v svojem plastičnem lončku. Toplih gred skoraj ni več, vrtnarije so v znamenju plastenjakov in steklenjakov ter strojnega sajenja in setve. BRANE JERANKO Foto: BJ Mirko Krašovec je v občini Vojnik nasploh pognal močne korenine. Med drugim je bil dva mandata predsednik Krajevne skupnosti Vojnik. »Vsega se seveda ni dalo narediti, vendar se je postorilo marsikaj,« se spominja tega obdobja. »Z voljo, a tudi s sitnarjenjem in z nerganjem,« dodaja. Med trsi Krašovčevega vinograda na Brnci, visoko nad Libojami Visoko nad Libojami odlično uspeva tudi kivi. 26 INTERVJU »Ko otrok občuti stisko, jo moramo razumeti in sprejeti« Ravnateljica Vrtca Anice Černejeve Vanja Krašovic pravi, da v času uvajanja ni dobro v otrokovo življenje vnašati dodatnih sprememb - ne odvzemati stekleničke, dude, »ninice«. Za to je dovolj časa pozneje, ko se otrok že dobro navadi na vrtec. »To, kako težak bo vstop otroka v vrtec, je odvisno predvsem od navezanosti otroka na starše. In tudi od tega, kakšni smo starši, ali smo zaščitniški, preveč skrbni - na ta način mu lahko tudi škodimo, saj ga prikrajšamo za številne izkušnje, na primer ko ga želimo na vsakem koraku zavarovati in obvarovati pred neprijetnimi situacijami. Lahko pa smo preveč odločni - se odločimo, da gre otrok v vrtec in pika, in nehote spregledamo otroka, ki doživlja stisko, in ne pokažemo zadostne mere sočutja. Mislim, da je najbolje, da skušamo otroka in njegovo stisko razumeti.« Prvič oditi v vrtec velikokrat pomeni prvič ostati brez mamice ali očka. Čeprav samo za urico ali dve. To je trenutek, ko se tudi starši velikokrat prvič zavedo, da se tesna povezava med njimi in otrokom počasi trga. Otrokov vstop v vrtec je namreč prav poseben korak v svet. Solze ob vstopu v vrtec so nekaj povsem normalnega. Pravzaprav so nekaj, kar bi morali kot starši pričakovati in se na to pripraviti. O tem, kako se na ta pomemben in hkrati stresen trenutek prehoda iz varnega zavetja doma v vrtec čim bolje pripraviti, da bo solz in žalosti čim manj, smo se pogovarjali z ravnateljico Vrtca Anice Černejeve Celje Vanjo Krašovic. Čeprav so zadnji avgustovski dnevi ponavadi tisti, ko začnejo predvsem starši malčkov, ki septembra prvič zakorakajo v svet samostojnosti in prestopijo vrata vrtca, še bolj resno razmišljati o tem, kako ta prehod narediti čim bolj miren, s čim manj solzami, se ponavadi obdobje uvajanja začne že precej prej ... Res je. Pri nas že konec junija pripravimo srečanje staršev vseh novincev, kjer se najprej seznanijo z osnovnimi informacijami o vrtcu, s potekom dela, programom, prostorom in z načinom uvajanja otroka v našo sredino. Starši imajo nato dva meseca časa, da ritem življenja počasi prilagodijo ritmu življenja v vrtcu, z otrokom se lahko nato med poletjem večkrat sprehodijo mimo vrtca, se o njem pogovarjajo, se ustavijo na vrtčevskem igrišču, tam, kjer je to mogoče, in že na ta način otroka navajajo na novo okolje. Hkrati imajo starši možnost navezati stik z vodstvom vrtca in pridobiti dodatne informacije, ki pomirijo njihovo stisko. Lahko pridobijo dodatne informacije, povezane z uvajalnim obdobjem, tako pri ravnateljici kot svetovalni delavki našega vrtca, lahko se obrnejo tudi na naše strokovne delavke in iz prve roke izvejo vse o načinu dela. Tako starši lažje vzpostavijo zaupanje v ustanovo in predvsem zgradijo zaupanje s strokovnimi delavkami. Prav zaupanje staršev v vrtec je tisto, ki ob vstopu otroka v inštitucionalno varstvo opogumlja njih in njihovega malčka. Starše ponovno povabimo v vrtec kakšen dan pred začetkom novega vrtčevskega leta, kjer se seznanijo s strokovnimi delavkami, ki bodo z njihovim otrokom, s prostori, v katerih bo njihov otrok preživljal dopoldneve, in se dogovorijo o načinu uvajanja za svojega otroka. Kakšni so prvi dnevi uvajanja v vrtec? Začnemo s počasnimi koraki. Sicer imamo vsako leto nekaj staršev, ki si dopusta žal ne morejo urediti in morajo otroka že prvi dan pustiti v vrtcu. A načeloma večina staršev otroka postopno uvaja. Prvi dan starš, ki otroka uvaja, v vrtcu skupaj z njim preživi urico ali dve. Pomembno je, da je starš vključen v dejavnosti, v igro otrok in da ni zgolj opazovalec. S svojim zgledom namreč otroka spodbudi, da se tudi on vključi v dejavnosti. Naslednji dan je druženje v vrtcu že nekoliko daljše, starš se skuša za krajši čas odmakniti od otroka, pri čemer je še vedno vključen v dejavnosti in igro. Je pa to seveda odvisno od otroka. Vsako uvajanje se namreč prilagaja otroku. Otroci so različni, imajo različne izkušnje in nekateri so sposobni v vrtcu prej ostati brez staršev, drugi njihovo podporo potrebujejo dlje. »Pomembno je, da starši redno prihajajo z otrokom v vrtec, ker so stalen ritem prihodov in odhodov ter vzpostavitev stalne dnevne rutine v pomoč pri razvoju otrokovega občutka varnosti in zaupanja.« Koliko časa navadno traja uvajalno obdobje? To je odvisno od posameznega otroka. Starš z vzgojiteljem sproti, ob neposrednem opazovanju otroka, prilagaja čas in način. Vzgojitelj s svojimi izkušnjami in poznavanjem razvojnih značilnost predšolskega otroka je dober svetovalec staršem, ki se znajdejo v tej situaciji prvič ali redkeje. Pomembno je, da uvajanje ni predolgo, saj lahko otrok zmotno pridobi občutek, da bo v vrtcu z njim ostajal tudi starš oziroma oseba, ki ga uvaja. In nato znova doživi stres, ko te odrasle osebe, ki ga uvaja, ni več zraven. V našem vrtcu zato načeloma uvajanje traja en teden. Otrok je vsak dan dlje prisoten v vrtcu, prisotnost staršev pa je vsak dan krajša. Če pa zaznamo, da potrebuje kdo od otrok daljšo prisotnost staršev in počasnejši način uvajanja, to sproti usklajujemo in se prilagajamo. Zato še enkrat poudarjam: komunikacija in sodelovanje med starši in vzgojitelji sta ključnega pomena. Otrok se v času uvajanja srečuje z različnimi razvojnimi nalogami, kot so sprememba dnevne rutine, novo okolje, rutina, odreči se mora tudi stalni prisotnosti starša in se navezati na drugo osebo, postati samostojnejši, naučiti se mora sodelovanja in se vključiti v skupne dejavnosti. Kakšni so lahko odzivi otrok? Kaj lahko starši pričakujejo in na kaj morajo biti še posebej pozorni? Zagotovo so v otrokovem vedenju zaznavne spremembe, ki vplivajo na vso družino. V tem času je najpomembneje, da otroka razumemo. Da razumemo, če je agresiven, jokav, ljubosumen, če odklanja hrano. V otroku se prepletajo različna čustva - od hrepenenja po staršu do jeze, agresije, razočaranja in na drugi strani radovednosti in tudi veselja. V tem času sta ključna povezanost in sodelovanje staršev z vrtci. Starši naj svoje strahove in vprašanja glede otroka zaupajo vzgojiteljici, ki jim bo lahko pomagala. Za lažje razumevanje posameznega otroka je dobrodošlo, da starši vzgojiteljem zaupajo vse posebnosti v vedenju svojega otroka oziroma opozorijo na morebitne dogodke, ki bi lahko vplivali na počutje otroka v vrtcu (na primer nespečnost, selitev družine, slabo počutje ...). Tako »Vrtec je za otroka zagotovo prava odločitev, saj je to prostor, kjer otrok pridobi razvojne spodbude na najrazličnejših področjih svojega razvoja, predvsem pa na področju socializacije. V vrtcu se bo naučil, da je treba stvari deliti, kdaj počakati na vrsto, si pomagati. Pridobil bo delovne navade in postal samostojnejši. Vse to je predpogoj za razvoj otrokove samozavesti. In starši si seveda želimo, da bi otroka vzgojili v samozavestnega in zadovoljnega ter odgovornega odraslega. Najbolj mu bomo v pomoč, če mu bomo stali ob strani in mu kazali pot, kako premagati stiske, ki jih bo doživljal na začetku vstopa v družbeni svet in jih bo v svojem življenju zagotovo še kdaj doživel.« vsi skupaj najdejo pot iz te začetne krize. Predvsem je treba otroku dati čas. Koliko, je odvisno od posameznega otroka. Vsi otroci sprejmejo novo okolje in sčasoma radi prihajajo v vrtec. Kdaj otroka vpisati v vrtec? Kdo ima pri vstopu v vrtec več težav, tisti, ki vstopajo med prvim in drugim letom, ali tisti, ki pridejo kasneje? Psihologi sicer priporočajo kasnejšo vključitev v vrtec, ker otrok pri treh ali štirih letih določene stvari že razumsko dojema in sliši ter razume starša, ki mu prigovarja ter se z njim pogovarja o vrtcu. Moje izkušnje pa so nekoliko drugačne. Kar nekaj let sem bila vzgojiteljica tudi v prvem starostnem obdobju in vselej se je izkazalo, da so imeli otroci, ki so bili dlje v domačem okolju in niso imeli toliko stika z drugimi otroki, več težav, ker so tudi na razumski ravni dojemali to spremembo in odsotnost starša. Seveda je to različno od otroka do otroka, vsak otrok je osebnost zase in specifičen v svojem sprejemanju in odzivanju. Kdo naj otroka uvaja v vrtec? Dobro je, da se v krogu družine starši že prej dogovorijo, kdo bo otroka uvajal. To naj bo tisti, ki bo lažje otroka oddal, tudi če bo ta jokal in izkazoval stisko. Ker če starš ob oddajanju pokaže svojo stisko, to prenese tudi na otroka, ki se že tako sam spopada s svojo stisko. Pred vstopom malčka v vrtec morajo starši poleg lastnih čustev urediti še nekaj birokratskih zadev. Na kaj res ne smejo pozabiti? Treba je imeti zdravniško potrdilo otrokovega pediatra, ki ne sme biti starejše od enega meseca. Na center za socialno delo je treba oddati vlogo za uveljavljane pravic iz javnih sredstev. Pri tem je zelo pomembno, da starši ne vpišejo le imena otroka in naziva zavoda, kamor je ta vpisan, ampak da s križcem označijo, da želijo uveljavljati subvencijo vrtca oziroma pravico do znižanega plačila vrtca. dmorajo oddati do 31. avgusta, če želijo, da jim ta pravica začne veljati s 1. septembrom. LEA KOMERIČKI Foto: GrupA ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE 27 »Po nogico na Florido« Jakob ima desno nogico za 11 centimetrov krajšo od leve - Po neuspešni operaciji doma novo upanje našli v ZDA Petletni Jakob iz Cerovca pri Rogaški Slatini se je rodil brez kolka, prav tako mu ne raste zgornji del stegnenice, zato ima desno nogo že 11 centimetrov krajšo od druge. Pri hoji in drugih aktivnostih mu pomaga posebna opornica. Naši zdravniki zanj ne najdejo rešitve. Z le eno operacijo pa bi mu lahko pomagal dr. Paley s Floride. Operacija je draga, a zavarovalnica tovrstnega zdravljenja ne prizna in tudi operacije ne bo plačala. »Zdravo, jaz sem Jakob ... jaz pa Ažbe,« naju s fotografom še pred starši ob obisku pozdravita navihana, razigrana in nasmejana dvojčka. Polna energije in otroške razigranosti naju z željo, da bi vse povedala v dveh stavkih, najprej povabita v svojo sobo, ki jo delita z risanim junakom gasilcem Samom. »Jaz bom poveljnik, ko bom velik,« pove Jakob. »Jaz tudi,« hiti Ažbe, medtem ko daje fotografu natančna navodila, kaj vse mora poslikati. Ob tem izveva tudi to, da sta oba nadvse navdušena »žogobr-carja«, ki navijata za vse nogometaše. Prav tako sta nama zaupala, da imata rada konje in da sta dan pred obiskom jezdila Pikapolonico. Po le nekaj minutah sva s fotografom ugotovila, da mami Aniti Krumpak in ati-ju Gašperju Zupanu nikakor nikoli ni dolgčas. Težave že od rojstva Da bi lahko imel mali Jakob težave pri gibanju, so zdravniki Aniti povedali tri tedne pred porodom. »Takrat so mi rekli, da bo eden od fantov - Jakob - imel eno nogico nekoliko krajšo, vendar se še ni vedelo, ali bo imel kolk ali ne,« se spominja. Žal so se napovedi uresničile in mali Jakob, ki se je rodil kot drugi od dvojčkov, je na svet pri-vekal z dysmelio proksimal-nega dela desne stegnenice. »To pomeni, da nima kolka in da mu zgornji del stegnenice ne raste,« pojasni Anita. V prvem letu so njegovo stanje redno spremljali in ko je začel kolk počasi rasti, so ga pri dveh letih, aprila 2012, prvič operirali. »Operacija je bila neuspešna. Ker je bil ves material po štirih mesecih poškodovan, je bila nujna operacija za odstranitev vijakov in ploščic,« pripoveduje Anita. Žal operacije niso dočakali, zato so v ljubljanski klinični center poslali pisno pritožbo. Jakoba so nato po trinajstih mesecih končno operirali. Stanje njegovega kolka se je poslabšalo, saj sta začela glavica kolka in vrat zaradi nepravilnih postopkov in dodatnih poškodb zaradi poškodovanega materiala odmirati. »Ortoped je takrat dejal, da ne morejo narediti nič več, da nam ne preostane drugega, kot da počakamo, V dobrih dveh tednih se je zbralo dovolj denarja, da je lahko Anita v tem tednu že plačala rezervacijo operacije, za kar je bilo potrebnih deset tisoč dolarjev. Če bodo zbrali dovolj denarja, bodo konec oktobra odpotovali na Florido, Jakob pa bo operiran v prvih novembrskih dneh. »Imamo dva meseca časa, drugače izgubimo predplačilo,« pove Anita, ki bo s partnerjem Gašperjem ta čas na trimesečnem neplačanem dopustu, saj zaradi samoplačniškega zdravljenja v tujini nobenemu ne pripada bolniški stalež. Skupaj za Jakobove sanje Uporabniki mobilnih storitev Telekoma, Izimobila, Debitela, Tušmobila in Simobila lahko pošljejo SMS-sporočilo s ključno besedo JAKOB ali JAKOB5 na številko 1919, s čimer bodo prispevali en evro ali pet evrov za Jakobovo operacijo. Denar lahko nakažete na TRR društva Slatna stopimo skup SI56 6100 0000 7878 978, Delavska hranilnica ali na Jakobov TRR SI56 03163 1000515541, SKB banka, Jakob Zupan, Cerovec pod Bočem 20b, 3250 Rogaška Slatina. Akcijo zbiranja denarja in ostale novice, povezane z Jakobovo operacijo, lahko spremljate na Facebookovih straneh skupnosti Jakobove sanje in Slatna stopimo skup. da fant odraste, v tem času pa bo mogoče kdo izumil celotno protezo kolka,« pojasni mamica. Povsem drugačno je bilo drugo mnenje, ki so ga pridobili v Zrečah. Tamkajšnjo ortoped je na podlagi rentgenskih slik in ostalih ultrazvočnih pregledov ugotovil, da glavica kolka kljub temu je in da nekoliko raste. Še je upanje, a je drago Mlada družina se ni vdala, posebej odločna je Anita. »Dokler bo obstajalo najmanjše upanje, da bo Jakob lahko normalno hodil, tekal in ne bo šepal, do takrat bomo vztrajali,« pravi mlada policistka in ustanoviteljica dobrodelnega društva Slatna stopimo skup. Novo upanje so našli čez lužo. Dodatno moč jim je v tej birokratski vojni vlil primer Jakobovega primorskega sovrstnika Reneja, ki mu je ameriški strokovnjak rešil od rojstva poškodovano nogico. S pomočjo Renejeve mamice Amele Talić je družina Zupan Krumpak stopila v stik s strokovnjakom na Floridi. »Dr. Dror Paley je najbrž edini, ki še lahko pomaga Jakobu. Edini na svetu opravlja takšno operacijo, saj jo je sam izumil. In je edini, ki nam zagotavlja, da bo po opera- ciji Jakobov kolk normalen,« pove Anita in ob tem poudari, da ima njihov fant le še eno možnost operacije, saj se pri vsakem posegu hrustanec, ki ga že tako ni veliko ostalo, dodatno poškoduje. S samo eno operacijo bi kolk pozdravil in naravnali, že s tem pa bi bila Jakobova nogica za pet centimetrov daljša. Temu bi po letu dni sledila še ena ope- racija, s katero bi mu nogico še dodatno podaljšali. »Cena tega posega ni tako visoka. Če takrat ne bomo imeli dovolj denarja, bomo vzeli kredit,« brez oklevanja odločno pove mamica, ki jo v tem trenutku najbolj pestijo vprašanja glede plačila osnovne operacije. Stroški te znašajo 180 tisoč evrov. »Po Amelinih izkušnjah bi na mesec potrebovali Poleg nogometa se dvojčka Jakob in Ažbe navdušujeta tudi nad gasilstvom. Tako sta že razdelila funkcije v tamkajšnjem gasilskem društvu. Jakob bo poveljnik tako kot njegov boter in Ažbe predsednik. Danes Jakob pri hoji uporablja ortozo, ki stane približno 3.300 evrov, na leto pa mu pripada le ena. Ker je fant v zadnjega pol leta že tako zrasel, da mu obstoječa opornica ne nudi več zadostne opore, bo jeseni najverjetneje lahko izredno že dobil novo. O bolečinah ne toži, pravi Anita, morda ima še največ težav z zdravo nogico, saj je ta toliko bolj obremenjena. še približno 8 tisoč evrov za plačilo stanovanja in za stroške tedenskih pregledov ter rentgenskih slik. Tako potrebujemo približno 220 tisoč evrov, da bomo sploh lahko odpotovali na Florido,« stroške na hitro sešteje Anita. Ker slovenska zdravstvena zavarovalnica tovrstnega zdravljenja ne prizna, tudi stroškov ni pripravljena plačati. Zato so starši in širše sorodstvo organizirali vseslovensko dobrodelno akcijo. Vanjo sta vpeta tudi dvojčka, ki zelo dobro vesta, kaj pomeni ves ta »medijski Jakob in Ažbe se imata neizmerno rada, skupaj počneta vragolije, skupaj ubogata in skupaj nagajata. Včasih se tudi spreta, priznata, a sta kmalu spet prijatelja. Ažbe, ki je nekoliko starejši, prizna, da je ponavadi on bolj navihan. Jakob pa pove, da mu tudi velikokrat pomaga. Mamica Anita nam zaupa, da je Jakob že od nekdaj pravi borec, da zanj nikoli ni bilo nič nemogoče. »Kljub krajši nogici je shodil le mesec za Ažbetom.« cirkus«, ki sta ga deležna. Na vprašanje, za kaj zbirajo, Ažbe odvrne: »Da bomo šli na Florido.« In Jakob doda: »Po nogico.« Jakobove sanje Akcija zbiranja denarja za uresničitev Jakobovih sanj, da bo lahko z bratom Ažbe-tom igral nogomet, se je uradno začela v začetku meseca. Anita in Gašper priznata, da je težko prositi za pomoč, predvsem zaradi tega, ker sta bila ponavadi sama tista, ki sta pomagala drugim. »Težko je prositi. Toda zdaj nimamo druge izbire, kot da se izpostavimo in za pomoč prosimo vse ljudi dobre volje. Vsak cent pomaga,« pravi Anita. »Če bi vsak, ki lahko in ki zmore, prispeval evro, bi se hitro zbralo dovolj denarja ne le za Jakoba, temveč tudi za številne druge otroke, ki potrebujejo pomoč. Vem, da je veliko akcij. Vsak nekaj potrebuje in verjetno so ljudje že naveličani tega. Ampak res ne gre drugače.« Vsi mobilni operaterji so vključeni v akcijo zbiranja denarja preko poslanih SMS--sporočil. Organizirane bodo dobrodelne nogometne tekme v Rogaški Slatini, Rogatcu in v okolici Kranja, od koder prihaja Gašper. Do 15. septembra lahko na družbenem omrežju Facebook dražite in kupite predmete in storitve, ki so jih dobri posamezniki podarili v podporo Jakobu. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA 28 FOTOREPORTAŽA Življenje v srednjeveškem vojaškem taboru Pestro in razlik polno življenje vitezov in vojakov - Brez žensk ni šlo V taboru so se znali tudi razvedriti. Plemiče so zabavali glasbeniki, igralci, prirejali so pojedine in zabave, neredko so zaplesali. Vojaki so imeli svojo zabavo. Če sta cilj bojevanja predstavljala demoraliziranje sovražnikove vojske in zavzemanje njegovega položaja, tudi tamkajšnjim ženskam ni bilo prihranjeno nadlegovanje. Pokrajinski muzej Celje v sodelovanju z Društvom ljubiteljev srednjega veka Druščina Zlate ostroge organizira v letošnjem letu serijo prikazov življenja v srednjem veku. Minulo nedeljo je bil na ploščadi Knežjega dvorca na ogled utrip v vojaškem taboru, značilnem za srednjeevropski prostor. Ko se je vojska v srednjem veku odpravila na osvajalski pohod, na pot niso krenilil zgolj vojaki in vitezi, marveč tudi spremno osebje. To so bili žene vojakov, spremljevalke vitezov, kovač in ranocelnik, ki je bil pogosto obenem tudi brivec. V tem spremstvu je bil za plemiča najpomembnejši pratež. Ta mu je pomagal pri nameščanju oklepa in ostalih bojnih potrebščin. Vojaki prateža niso potrebovali. Neredko so se borili povsem brez zaščite, z nasprotnikovo vojsko povsem »ena na ena«. Pred napadom so se pripravljali tudi po štirinajst dni. Treba je bilo pripraviti večje orožje, ki ga niso mogli voziti s seboj. Eno takšnih je bil tribuk, nekakšen katapult. Tega so zgradili iz lesa iz okoliških gozdov. Orožje za boj, to je meče, bodala, sulice, sekire in loke, je bilo treba popravljati. Za to je v taboru skrbel kovač. Ženske v taboru so skrbele za čistočo, prale so perilo in krpale ter kuhale. Osnovno živilo vojaka je bil kruh, tega je pojedel od kilograma in pol do dva kilograma na dan. Medtem ko je plemič dobil pšenični kruh, so vojaki jedli kruh iz drugih, mešanih žit. Kuhali so stročnice, ki so bile takrat na voljo, in zelenjavo, ki so jo, če ni bilo plačila, nabrali kar med ropanjem polj. Posebej slovesna predstavitev življenja iz srednjega veka bo 3. oktobra, ko bodo na dvorišču Knežjega dvorca prikazali animacijo na temo 560 let potrditve mestnih pravic mesta Celje. MARJETKA R. LESJAK Foto: SHERPA Bitke so bile krute. Spopadli sta se dve množici vojakov, vse skupaj je izgledalo precej kaotično. Zaščitna sredstva in orožje, ki jih je imel pri sebi padli vojak, so po bitki pobrali in odnesli. Takšna oprema bojevnika tehta od 30 do 45 kilogramov. Vojaški šotor je bil skromnejši. Namenjen je bil večjemu številu vojakov, ki so spali kar na slami. Plemiči so imeli bolj udoben šotor kot vojaki. Spali so na posteljah. Ob njih so bili skrinja za oblačila in osebne predmete ter stol ali klop. Vojaška oprema je bila izjemno draga že v tistih časih in je še danes. Možje iz Druščine Zlate ostroge so nam zaupali, da je popolna zaščitna oprema vredna za »dober BMW«, cene osnovne opreme pa bi se danes začele pri 20 tisoč evrih. REPORTAŽA 29 Blatna do vrha glave in nasmejana do ušes Tina Salobir in Borut Medved si dom na Kozjanskem z lastnimi rokami gradita iz gline in slame Če ne prej, želja po lastnem domu dobi krila v trenutku, ko si človek najde življenjskega partnerja in začne sanjati o romantičnih večerih pred lastnim kaminom, o otroških sobicah in kuhinji, iz katere bi vedno dišalo. Naj bodo poti do uresničitve teh sanj še tako različne, smo ob obisku mladega para v Hruševju pri Planini pri Sevnici vseeno ostali brez besed. Blatna do vrha glave, a nasmejana do ušes sta nas z veseljem povabila v svoje malo kraljestvo. Tina Salobir je doma iz Dobja, medtem ko Borut Medved zaradi govorice težko skrije gorenjsko poreklo. Našla sta se v Kozjem. »Moja babica je iz teh koncev nekje, čeprav bi lagal, če bi rekel, da točno vem, od kod,« se nasmeji Borut. Obema je skupna ljubezen do narave, pri čemer se ne bojita, da bi si umazala roke zaradi dela. Odločitev, da bo njuna hišica nekaj prav posebnega, tako sploh ni bila nepričakovana. Beton ali slama? V Hruševju sta kupila staro domačijo in na mestu porušene hiše zasnovala nov dom, pri čemer sta trdno odločena, da bosta uporabila čim bolj naravne materiale. »Najprej sva razmišljala o siporeksu, nato je prišla na površje slama. Veliko sva raziskovala po spletu, preučevala različne možnosti izolacije in polnila, in sicer z željo, da bi bila najina hiša čimbolj energetsko varčna oziroma pasivna,« pripoveduje Borut. Gradnja iz slame je imela skoraj vse prednosti in lastnosti, ki sta jih želela. Dovoljenja, načrti in gradbena pripravljalna dela se od klasične hiše ne razlikujejo dosti. V zemlji sta po običajnem vzoru pozidala klet in nad njo osnovno betonsko ploščo, nato sta vse skupaj zapeljala po svoje. Borut, Tina in njen brat Elko skoraj vse proste ure preživijo na slamnatem gradbišču. Čeprav so blatni od nog do glave, jih ves čas spremlja nasmeh do ušes. 29-letna Tina in 36-letni Borut sta par že sedem let. Kot pravi v Dobje priseljeni Gorenjec, se je na Kozjanskem izvrstno udomačil, izdajalske govorice pa si niti slučajno ne pusti vzeti. Poletje v »švici« in na »malti« Na spletu obstaja cela vrsta prikazov različnih načinov gradnje iz slame. Običajno vsak zahteva osnovno leseno ogrodje. »Lahko bi gradila tudi iz bal, vendar bi jih bilo kar zahtevno tlačiti v leseno konstrukcijo. Tako sva se odločila za mešanje slame z glineno vodo in iz tega zdaj gradiva stene,« razloži Borut. Po poklicu je slikopleskar, a se očitno ne ustraši prav nobenega izziva. Če odštejemo tesarska dela, sta s Tino in z nekaj pomoči družinskih članov doslej na gradbišču vse naredila sama. Ko gradbišče postaja dom Tina študira naravovar-stvo in človek bi hitro lahko sklenil, da je tudi to razlog, da jima je takšna gradbena alternativa blizu. »Ne, tole ni nikomur blizu,« se do kolen v blatu zareži Borut. »A je res, da so nama naravni materiali všeč in da sva za prednosti, ki jih prinašajo, pripravljena iti tudi čez to umazano fazo.« Pšenično slamo sta v velikih balah kupila v Prekmurju. Pri nas je v takšnih količinah namreč ni mogoče dobiti nikjer. Ker je že zrezana, je tudi delo nekoliko lažje. Ko bodo stene napolnjene, bosta na zunanjo stran nanesla običajen omet iz cementa, apna in peska ter zaključni fasadni sloj, medtem ko bo notranja stran sten iz ilovice in apna. »Ilovica je krasen material, vendar v naših podnebnih razmerah za zunanje površine ne pride v poštev. Nobenega namena nimam po vsaki nevihti popravljati stene,« je nazoren Borut. Letošnji načrt bodo izvrstno zaokrožili še stavbno pohištvo in fasada, če bo uspelo. Za tretje leto gradnje sta z doseženim precej zadovoljna. Cilj, ko se bo gradbeni projekt spremenil v topel dom, je na srečo z vsakim dnem bližje. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Hiša je prekrita s tegolo, kar je samo začasna rešitev. »Ko bova menjala streho, bova novo naredila iz slame. Ampak trenutno si tega ne moreva privoščiti. Verjetno bo najbolje, da si bova strešno slamo - škop - vzgojila in pripravila kar sama.« Leseno konstrukcijo so napolnili z zrezano slamo, premešano z glineno vodo. Ko se bo zmes strdila, jo bodo na zunanji strani ometali z običajnimi ometi in s fasadnim zaključnim slojem, medtem ko bodo na notranji strani zidovi iz ilovice, prebeljeni z apnom. »Čeprav sva preučila ogromno materiala, v takšni hiši še nisva bila. Ampak glede na izvrstne lastnosti naravnih materialov, sploh ne dvomiva, da bo super,« pravi Borut. Tina pa si že čisto lahko predstavlja, kako bodo razporejeni kuhinja, jedilnica in vsak drug kotiček v hiši. 30 REPORTAŽA Nasmejana Vesna Glinšek s ponijem Miškom Oče Marjan s svojim ljubljencem Barsonom. Tudi starši veliko pomagajo pri delu. Pred ježo je treba dobro pritrditi sedlo, da pozneje ne pride do kakšne nesreče, ko s konjem zdrvita v hitrem galopu. Poskrbeti je treba za kopita, da bo ježa gladka. »Našla sanjsko službo« Vesna Glinšek z neizmerno ljubeznijo do konjev V Škalah pri Velenju smo obiskali Vesno Glinšek. Odlikujejo jo preprostost, nasmejan obraz in neizmerna ljubezen do konjev, ki traja že več kot dvajset let. Vesni pri delu pomagajo tako starši kot prijatelji. Vesna je prvič sedla na konja pri osmih letih, ko je z družino počitnikovala v Čateških toplicah. V bližini je bilo mogoče jezditi. Bila je izredno navdušena. Po prihodu domov je bila, kot pravi, »tako tečna«, da so jo peljali v šolo ježe, čeprav so takrat v velenjskem klubu sprejemali otroke pri enajstih letih, Vesna pa je bila stara devet let. »Ker sem bila premajhna, na tistih velikih konjih nisem mogla narediti kaj veliko, takrat namreč še niso imeli ponijev. A mi je bilo vseeno, saj sem jezdila,« pravi nasmejana Vesna, ki res živi za konje in z njimi. Pozneje je morala kar veliko delati, da je lahko jezdila. Čistila je bokse, konje in pripravljala opremo. V bližini, kjer živi, je sosed kupil kobilo, na kateri je začela resneje vaditi. Tudi tam je veliko pomagala pri oskrbi konj. Kobila Sabina Oče je po nekaj letih videl, da gre zares, da Vesnina želja po ježi ni muha enodnevnica, in takrat je dobila svojo prvo kobilo Sabino, na kateri se je cela družina naučila jezditi. Žal Sabine ni več. Potem so začeli počasi zidati, kupovati konje, zdaj jih imajo trinajst. Nekaj je njihovih, druge imajo v oskrbi. Konji prevladali nad službo Vesna je delala v podjetju za poln delovni čas. Popoldne od pete ure do poznih večernih ur pa je skrbela za konje. »Včasih se je zgodilo, da sem v bila v hali s konji do pol dvanajstih ponoči, zjutraj pa sem morala ob sedmih že biti v službi,« pravi Vesna, ki kljub natrpanemu urniku ni želela pustiti konjev ob strani, ker so res njena velika ljubezen. Nekega dne je domov prišla slabe volje. »Mama in oče sta sedela na kavču, ko sem naznanila, da bom pustila službo in samo jezdila ter skrbela za konje. Seveda je nastal vik in krik. Sčasoma sta se starša omehčala in zdaj jima ni žal, tako kot tudi meni ne,« je še dodala Vesna. Pravi tudi, da si česa takšnega ne bi dovolila narediti, če ne bi imela zaledja staršev. Opozorila ju je tudi na to, da imajo halo i hlev in zakaj ne bi tega izkoristili. Tako je odprla svoje podjetje. Kaj Štala Glinšek počne Poleg ujahovanja in oskrbe konj se je Vesna povezala s Konjeniškim klubom Slovenj Gradec, ki nima svojih prostorov. Tako lahko bodoči jahači in tekmovalci vadijo in trenirajo pri njej. Vesnina šola jahanja je malo drugač- Vesna z Gentlemanom in oče Marjan z Barsonom na ježi na od drugih, kot pravi. Vsaj tisti začetni tečaj. »Dve stvari se mi zdita zelo pomembni, ki ju morajo otroci znati. Če bodo imeli kdaj svojega konja, ga bodo morali znati >zlonži-rati<. To pomeni, da če nekaj dni ne bodo imeli časa zanj, ga bodo morali dati na >lon-žo<. To je vrv, na kateri imamo privezanega konja, ki teče okoli nas, da se malo razgiba, saj ima veliko energije. Po takšnem >lonžiranju< je tudi ježa bolj varna. Druga stvar, ki se mi zdi pomembna, je, da morajo znati poskrbeti za svojo opremo. Naučimo jih namazati uzde, opasnice in sedla,« poudarja Vesna pomembne zadeve pri začetkih vsakega jezdeca. Letos je v sodelovanju s Slovenjgradčani organizirala tudi poletne tabore Počitniške konjarije, kjer so se otroci naučili, da konj ni samo zato, da se ga jezdi, ampak je treba zanj tudi poskrbeti. Počistijo bokse, nahranijo konje in pripravijo opremo. Na tabore lahko pridejo otroci brez znanja ježe. Dobro so se obnesle rojstnodnevne zabave, kjer otroci preživijo s konji le nekaj ur, ampak lahko vseeno vzpostavijo pristen stik s to plemenito živaljo. Konji kot obveznost in terapija »Menim, da se preprosto rodiš z ljubeznijo do konjev, moraš pa vzeti to kot način življenja. Če tega ne sprejmeš, je nesmiselno, da se sploh spuščaš v kaj takega,« pravi Vesna, ki se zaveda, kako resno je treba vzeti takšno po- slanstvo. Pomembno je tudi, da imaš nekoga za sabo, ki ti pomaga. Med delom si vzame tudi čas za dopust na morju, a nikakor ne gre brez pomoči koga, ki ga prosi, da poskrbi za konje. »Konji so velika obveznost, hkrati človeka izredno sprostijo. Pri sproščanju raje priporočam ježo v gozd kot kakšen trening, kjer je bolj naporno,« je povedala Vesna. Pri vsem tem ni zanemarljivo, da skrb za konje predstavlja kar velik finančni zalogaj. Zato je še toliko bolj pomembno, da človek misli resno, ko se spusti v to. S tekmovanji do pomembnih izkušenj Tekmovala je tudi v preskakovanju ovir. Začela je dokaj pozno, saj si je prvega tekmovalnega konja lahko kupila šele, ko je imela svoj denar. Tekmovalci začnejo pri najnižjih 80 centimetrih in nato s pridobivanjem posebnih plasmajev napredujejo v višjo kategorijo. V dveh letih sta z Gentlemanom dosegla preskočeno oviro 120 centimetrov, kar je velik dosežek, saj najvišja ovira meri 140 centimetrov. Na to sta res lahko ponosna. Žal se je Gentleman poškodoval in sta morala končati. Tekmovala sta predvsem po Sloveniji, saj so tekmovanja v tujini izredno draga. »Brez tega znanja, ki sem ga pridobila na tekmovanjih, bi težko učila mlajše jezdece. Preskakovanje ovir je res nekaj čisto drugega kot ježa, v kateri imam kar nekaj kilometrine in lahko sedem Veliko ljudi se boji konjev. »Svetujem jim, naj poiščejo nekoga, ki jim bo prikazal pravi pristop do konja. Če je koga strah, počakam, pobožam konja po vratu, nato mu skupaj dava priboljšek, da vidi, da nič ne naredi, in se mu postopoma približa. Nikogar pa se ne sme siliti v zbliža-nje s konji,« svetuje Vesna Glinšek. na kateregakoli konja,« pravi Vesna, ki si želi pridobiti še več izkušenj v preskakovanju ovir, zato tudi varčuje za novega tekmovalnega konja. Načrtuje, da se bo novih tekmovanj udeležila že naslednjo sezono. Načrti za prihodnosti V Štali Glinšek gradijo pokrito sprehajalno napravo, ki je prava dodana vrednost, saj Glinškovi tako ne bodo vezani na vreme in bodo konje lahko sprehajali. »Upam, da bo vse ostalo vsaj v takšnem stanju, kot je. Želim pa si vsaj enega tekmovalnega konja. S tekmovanji bi rada pridobila čim več izkušenj, na podlagi katerih bi lahko pozneje oblikovala svojo skupino otrok, ki bi jih lahko peljala tudi na tekmovanja, seveda poleg vseh aktivnostih, ki jih že izvajamo,« pravi nasmejana in preprosta Vesna, ki je našla svojo sanjsko službo, ki jo opravlja z vsem srcem. KLARA PODERGAJS Foto: GrupA Pokrita sprehajalna naprava v gradnji PORTRET 31 Hmeljarski par kot ambasador slovenskega hmelja On izkušen dolgoletni hmeljar, ona predstavnica mlade generacije savinjskih pridelovalcev zelenega zlata V Dobriši vasi pri Petrovčah se je nekoč s hmeljarstvom ukvarjala skoraj vsaka kmetija, danes pri tej kmetijski panogi vztrajajo še štiri, med drugim tudi kmetiji pri Alojzu Jelenu in Ani Zupanc. 76-letnega Alojza Jelena hmelj spremlja že vse od malih nog. Pri njegovem pridelovanju ima zato veliko izkušenj, ki jih z veseljem prenaša na svojega sina in vnuka. 22-letna Ana Zupanc je letošnja hmeljarska princesa. V Dobriši vasi pomaga obdelovati očetovo kmetijo, katere osrednja panoga je hmeljarstvo. Simbol hmeljarske princese je pomanjšan hmeljski škaf. Nekoč so najboljše obiralke nabrale tudi do 30 škafov hmelja na dan. Po Spodnji Savinjski dolini v teh dneh diši hmelj. V vaseh so začeli brneti prvi obiralni stroji in s tem napovedali najpomembnejše hmeljarsko opravilo v sezoni - obiranje hmelja. Letos bosta zaradi vseh obveznosti, ki jih prinašata naziva hmeljarske princese in starešine, poleg obiranja hmelja imela še posebej veliko dela Ana Zupanc in Alojz Jelen iz Dobriše vasi pri Petrovčah. 22-letna princesa in 76-letni starešina sta namreč na nedavnem Dnevu hmeljarjev postala aktualna ambasadorja slovenskega hmelja. Kljub temu da pripadata različnim generacijam, sta njuni življenji tesno povezani s hmeljem. Aljoz Jelen je dolgoletni hmeljar, ki ima za sabo vrsto let izkušenj s pridelovanjem zelenega zlata, medtem ko Ana Zupanc redno pomaga na očetovi kmetiji, na kateri med drugim pomembno mesto zavzema prav tako hmelj. Letos se bosta bolj kot delu na kmetijah posvetila promoviranju slovenskega hmeljarstva tako doma kot v tujini, manjkala ne bosta niti tradicionalnih prireditvah, povezanih s hmeljem. Ena takšnih bo že konec meseca pohod po hmeljski poti, ki vodi med hmeljišči po Spodnji Savinjski dolini. Čez dan delali, zvečer prepevali Alojza Jelena hmelj spremlja že vse življenje. Že kot majhen deček je v rodni Galiciji pri hmeljarskih opravilih opazoval svoje prednike in nato pridobljeno zanje s pridom začel uporabljati, ko se je leta 1967 poročil na kmetijo v Dobrišo vas. »Nekoč je bila v Spodnji Savinjski dolini osrednja kmetijska panoga hmeljarstvo. Vsaj nekaj hmelja je imela skoraj vsaka kmetija, zanj pa so hmeljarji kljub manj- šim investicijskim vložkom za takratne razmere dobili veliko več kot danes,« pravi Jelen, ki se še danes povsem dobro spominja, kako je bilo veselo, ko so pred desetletji hmelj obirali še ročno. »Vsako leto je k nam prihajalo približno dvajset obiralk iz Hrvaškega Zagorja. Delale so ves dan, vsako jutro in večer pa prepevale,« pripoveduje izkušen hmeljar, medtem ko so Ani Zupanc časi, ko se je hmelj obiral še ročno, povsem tuji. Njena otroška leta je namreč že zaznamovalo brnenje obiralnih strojev, a kot pravi, to ne pomeni, da se tovrstnih opravil ni veselila, ravno nasprotno. »V času obiranja hmelja sem kot majhna deklica vedno rada pomagala. Tekala sem sem in tja po sušilnici ter se seveda ob pomoči starejših rada lotila vsakega dela,« se spominja aktualna hmeljarska princesa, ki je bila za pomoč tudi nagrajena. V Dobriši vasi, kjer se je nekoč s hmeljarstvom ukvar- jalo več kot dvajset kmetij, danes pri tem vztrajajo le še štiri, poleg Jelenove še tri družine, ki so se pri pridelovanju zelenega zlata zaradi optimizacije stroškov povezale. Od leta 2000 vse tri skupaj obdelujejo več deset hektarjev hmeljišč, uporabljajo isti obiralni stroj in sušilnico. Zupančevi, katerih osrednja kmetijska panoga zadnje štiri generacije ostaja hmeljarstvo, se obenem ukvarjajo še s pridelavo bučnega in sončničnega olja ter sladkega krompirja. Enkrat bolje, drugič slabše Alojz Jelen, ki s sinom in z vnukom v zadnjih letih prideluje hmelj samostojno na dvajsetih hektarjih, je bil v teh dobrih sedmih desetletjih priča že kar nekaj vzponom in padcem hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini. Okrog leta 1990 so bile razmere na hmeljarskem trgu tako zelo neugodne, da so Jelenovi pridelovanje te rastline opustili za tri leta. »Zaradi hiperprodukcije hmelja je njegova cena neverjetno padla. Ker je bil trg bolj naklonjen perutninarstvu, s čimer se na naši kmetiji prav tako ukvarjamo, smo se raje za nekaj časa osredotočili nanj,« pripoveduje Jelen in ob tem poudarja, da ne smemo pozabiti, da je hmelj rastlina, ki raste dve desetletji, zato morajo hmeljarji velikokrat kljub negotovim razmeram in nizki odkupni ceni pri njegovi pridelavi vztrajati. Jelen se zato še posebej nasmeji, ko ga kdo od obiskovalcev z velikim zanimanjem vpraša, kdaj so sadili letošnji hmelj. Z veseljem mu pojasni, da rastlina še posebej dobro obrodi prvih deset let rasti, veliko pa je odvisno tudi od njenega obnavljanja in skrbi gospodarja. Na osnovi pokazateljev zrelosti, kot so teža in dolžina storžkov, vlaga in vsebnost alfa kislin, je letošnji hmelj na večini hmeljišč savinjskega goldinga že primeren za obiranje, zato so nekateri hmeljarji v teh dneh že zavihali rokave. Nekoč Zagorci, danes romunski Romi Če so jim pri tem nekoč na pomoč priskočili predvsem prebivalci Hrvaškega Zagorja in Haloz, v zadnjih letih na savinjskih poljih ne manjka sezonske delovne sile iz Romunije. Pri Jelenovih zdaj že tradicionalno pomaga približno deset Romunov. »Če so na prvi pogled morda res cenejša delovna sila, ko potegnemo črto, niso ugodnejši, saj v primerjavi z drugimi naredijo manj. Ne gre namreč za prave Romu- ne, temveč romunske Rome, ki nimajo delovnih navad. Pridni so predvsem takrat, ko jih nekdo nadzoruje in usmerja,« pojasnjuje Jelen in dodaja, da so se tudi Romuni, ki so sprva veljali za precej skromno delovno silo, v tem času razvadili. Niso več zadovoljni z vsako malico in s postrežbo, enako tudi ne s spalnimi namestitvami. »Opažamo, da ne znajo razpolagati z denarjem, zato jim v času obiranja hmelja damo samo avans. Ves denar, ki ga namreč dobijo, takoj zapravijo. Ženske bi si pri nas kupovale najboljše šampone, za doma pa jim ne bi ostalo dosti,« še dodaja starešina. Preostali trije hmeljarji v Dobriši vasi kljub romunske- mu »bumu« še vedno vztrajajo pri delavcih s Hrvaške, ki v Spodnji Savinjski dolini pri hmeljskih opravilih pomagajo že več desetletij. Če so ti veliko bolj pridni, pa pri njih postaja problem starost. V Slovenijo že več desetletij prihaja ena in ista delovna sila, ki se stara, mladih generacij, ki bi bile pripravljene poprijeti za tovrstno delo, pa ni. Nič drugače ni med brezposelnimi Slovenci, ugotavljata Zupančeva in Jelen. »Do zdaj smo imeli z njimi vedno slabe izkušnje. Še preden so začeli delati, so začeli tarnati, da jih boli tisto in ono ter da od njih ne bomo imeli zaradi tega nobene koristi.« ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Naziva hmeljarske starešine in princese sta prejela na letošnjem Dnevu hmeljarjev v Braslovčah. 32 REPORTAŽA Znamenita baročna Marijina cerkev na Sladki Gori. Tod je romal z materjo že mali Anton Martin Slomšek. Na Sladki Gori se je ohranil star romarski običaj, tako imenovani »vrtec«. Vodi ga romar »vižar«. Zadnja leta ga uprizarja folklorna skupina iz Poljčan. Marijina romarska cerkev na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli Številni so poromali Na Marijinih romarskih poteh veliko romarjev - Celjski škof v Petrovčah, ljubljanski nadškof v Novi Štifti Zadnji konec tedna je bil v znamenju praznovanj velikega šmarna, cerkvenega praznika Marijinega vnebovzetja. Verniki so poromali v romarske cerkve, ponekod so bile na predvečer procesije vernikov s svečami. Ponekod, na primer v Petrovčah in Novi Štifti, so v procesiji nosili Marijine kipe. Kaj verniki v bistvu praznujejo? »Kristjani verujemo, da je bila Marija vzeta v nebo z dušo in s telesom. To je slovesno razglasil kot dogmo papež Pij XII.,« omenja dr. Metod Benedik, dolgoletni profesor ljubljanske teološke fakultete, ki živi kot kapucin zadnja leta v celjskem samostanu. Dogmo je razglasil šele leta 1950. »To je sicer staro krščansko verovanje, na kar opozarjajo številne cerkve, ki so posvečene Marijinemu vnebovzetju, tudi najstarejše,« dodaja Be-nedik in omenja Gospo sveto na Gosposvetskem polju, eno od prvih slovenskih cerkva. To, da je bilo Marijino telo po njeni smrti čudežno preneseno v nebesa, prav tako verujejo v pravoslavni cerkvi. Zato praznujejo 15. avgusta (po njihovem koledarju) podoben praznik. Med Marijinimi prazniki je Marijino vnebovzetje najstarejši praznik, ki so ga na vzhodu praznovali od petega stoletja. Marijino vnebovzetje ni le cerkven praznik, saj je v številnih večinsko katoliških državah dela prost dan. Tako je tudi v naši soseščini, v Avstriji, na Hrvaškem in v Italiji. O njegovi priljubljenosti med slovenskim ljudstvom pričajo različna ljudska poimenovanja tega praznika. V osrednji Sloveniji ga imenujejo veliki šmaren, na Koroškem velika gospojnica, v Istri velika Mati božja, iz Celja proti severovzhodu velika maša ... V Petrovčah šotor »Naj vas na novo nagovori in prevzame sporočilo današnjega praznika, da zlo, greh, kriza in vsi podobni pojavi v današnjem svetu niso zadnja beseda,« je med sobotnim praznovanjem Marijinega vnebovzetja v osrednjem romarskem središču celjske škofije nagovoril romarje domači škof dr. Stanislav Lipovšek. Bazilika Obiskanja Device Marije v Petrovčah je ena od vsega sedmih slovenskih bazilik. Letos je bil v Petrovčah za maševanje prvič postavljen velik šotor in to zato, da bi to približali čim večjemu številu vernikov. Osrednje romarske maše se je udeležilo približno tisoč vernikov. Eno od maš je imel zaporniški duhovnik Robert Friškovec, po njej je bil še koncert ritmično duhovne glasbe. Nastopile so skupine Dominik iz Žalca, Up nv downs iz Mozirja in Trinitas iz Petrovč. Na predvečer praznika je bila prav tako škofova maša, po njej je bila po Petrovčah procesija s pomanjšano kopijo Marijinega kipa z glavnega oltarja. V procesiji je sodelovalo približno petsto romarjev ter svetinska pihalna godba, ki je igrala Marijine pesmi. V Petrovčah so procesijo uvedli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil tam župnik dominikanski pater Manes Zdolšek. Romarsko tridnevje Na Šmarskem so praznovali Marijino vnebovzetje že od srede zvečer, ko je bil na veliki Marijini romarski poti na Sladki Gori uvod v romarske pobožno-sti. Tam se je v starih časih uveljavilo tako imenovano romarsko tridnevje. »To se začne na Sladki Gori in se nato preseli na Tinsko, kjer je tudi procesija z lučkami. Nadaljuje se na Svetem Roku nad Šmarjem pri Jelšah, kjer je glavni romarski shod na praznik sv. Roka, 16. avgusta,« pravi župnik iz Zibike Alojz Podkrajnik, ki ima prav tako na skrbi Marijino in Anino romarsko cerkev na Tinskem. Govori o duhovni transverzali Sladka Gora-Tinsko-Šmarje pri Jelšah. «m s $ - »Kristjani verujemo, da je bila Marija vzeta v nebo z dušo in s telesom,« omenja dr. Metod Benedik, dolgoletni profesor ljubljanske teološke fakultete, ki živi kot kapucin v celjskem samostanu. Duhovnik Rok Metličar, ki je kot župnik raziskoval zgodovino Sladke Gore, omenja, da so na prvi romarski postojanki Sladki Gori romarji opravili spoved, kar je pomenilo spokorni del romanja. Na Sladki Gori se je celo ohranil starodavni romarski običaj »vrtec«, ki ga pred cerkvijo vodi romar »vižar«. Ta na romarski križ pritrdi sveče. Romarji so se gibali v obliki kroga in ko se je ta ustavil, je imel »vižar« nagovor, kjer se je med drugim spomnil pokojnih romarjev. »Vrtca« se duhovniki niso udeleževali, vodili so ga romarji sami,« pravi Metličar. Ponoči so romarji v cerkvi prepevali, tudi zadremali so. »Zjutraj 14. avgusta so imeli še mašo, nato so odšli iz cerkve proti Tinskemu - kot se za romarje spodobi - tako da so gledali na oltar in se pomikali proti vratom s hrbtom,« omenja Metličar. Na Tinskem, kjer so bili »pušenšanki«, so se tudi poveselili. Zadnja romarska postaja je bilo Šmarje pri Jelšah. V Novi Štifti nadškof Najbolj vneti romarji so v starih časih med romarskim tridnevjem prenočevali kar v cerkvah, drugi pri vaščanih na senikih ali v hišah. Kakšna hiša je sprejela tudi po trideset ljudi, ki so obiskali med tridnevjem vse tri romarske postojanke. Ljudi, ki obiščejo med tridnevjem vse tri romarske postojanke hkrati, seveda ni niti približno več toliko, kot v starih časih. Tudi ne prenočujejo več v romarskem kraju. Ohranila se je tradicija peš romanja, saj sta na primer na Sladko Goro prejšnji teden peš poromali skupini -s Ponikve pri Grobelnem in iz Loč. Med romarji, ki so nekoč peš romali na Sladko Goro, Tinsko in Šmarje pri Jelšah, je bil celo mali Slomšek, ki je romal z mamo. Ohranjen je njegov zapis o tem romanju. Letos je imel na Tinskem mašo na predvečer praznika škofov tajnik Ivan Šumljak in na praznični dan duhovnik Jože Planinšek iz Doma sv. Jožefa v Celju. Za Tinsko je na predvečer praznika značilna tudi procesija vernikov z lučkami. Oba maše-valca sta rojaka iz Zibike. Zelo slovesno je bilo tudi na drugem koncu našega območja, v Novi Štifti pri Gornjem Gradu, kjer je znamenita romarska cerkev Marije Zvezde. Tam je največji romarski praznik prav Marijino vnebovzetje. Na predvečer je bila maša s pridigo ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, po njej je bila procesija z Marijinim kipom in lučkami. Pri njej je sodelovalo približno tisoč ljudi, med njimi so bili romarji iz Zagorja ob Savi, ki romajo v Novo Štifto zaradi starodavne zaobljube. Na praznik je bilo več maš, glavno mašo je vodil duhovnik Franci Trstenjak. Med največjimi romarskimi cilji na našem območju so Svete gore nad Bistrico ob Sotli, kjer so bile prav tako slovesnosti v počastitev praznika Marijinega vnebovzetja. V starih časih so tja pešačili številni romarji, še zlasti iz širše okolice Ptuja in iz bližnjega Hrvaškega Zagorja, ki so prinesli hrano v nahrbtnikih. Danes je romanje na Svete gore podobno kot v druge kraje v znamenju morja avtomobilske pločevine. BRANE JERANKO Foto: BJ in arhiv Občine Šmarje pri Jelšah približno petsto ljudi. (Foto: SHERPA) Tinsko nad Zibiko, ena od treh postojank romarskega tridnevja NA KOLESIH 33 Da bi Do kdaj bo slovenska bila vožnja varna zakonodaja voznikom koles s pomožnim motorjem še gledala skozi prste? Na Celjskem je bilo do zdaj že ogromno preventivnih akcij za voznike koles s pomožnim motorjem. Na žalost pa je udeležencev, ki bi se želeli poučiti o varnosti v prometu, vedno zelo malo. Tistim, ki pa se odločijo priti, nikoli ni bilo žal, saj so spoznali, kako se odzvati na nevarno situacijo v prometu. Nanje sedejo tudi hudi kršitelji Že pred meseci smo pisali o izjemno nevarnih voznikih koles s pomožnim motorjem. V zadnjem času so policisti ravno na Celjskem opazili, da so ta vozila »rešitev« za najhujše cestne kršitelje. Zakaj? Tisti, ki so jih policisti zaradi največjih kršitev v prometu kaznovali z odvzemom vozniškega dovoljenja ali zasegom avtomobilov, se ne morejo več vključiti v promet z avtomobilom. Zato si nabavijo kolo s pomožnim motorjem, za katerega ne potrebujejo ne vozniškega dovoljenja, ne čelade, ne registracije. Kolo s pomožnim motorjem jim tako predstavlja orodje, s katerim še naprej lahko kršijo pravila. Zakon o motornih vozilih predvideva v primerih, ko je kolo s pomožnim motorjem predelano na način, da dosega višje hitrosti, kazen 400 evrov. Če so vozniki mladoletniki, so lahko starši celo ovadeni zaradi kaznivega dejanja opustitve nadzora nad otrokom. Policisti so zato letos poostrili nadzor nad vsemi vozniki koles s pomožnim motorjem. Pri kaznovanju so dosledni. Na celjskih cestah so vedno bolj problematični vozniki koles z motorjem, ki ne presegajo hitrosti 25 km/h, za katere po slovenski zakonodaji ni treba imeti vozniškega izpita, registracije vozila in varnostne čelade. Vozniki so problematični zato, ker pri vožnji ne upoštevajo ce-stnoprometnih pravil, vedno več je tudi takšnih, ki ta vozila predelajo, odstranijo blokade hitrosti, da z njimi dosegajo hitrost tudi do 60 km/h. Ali se obeta sprememba zakonodaje, ki bo prinesla na tem področju zaradi zagotavljanja varnosti spremembe? Da so vozniki tako imenovanih koles s pomožnim motorjem v prometu izjemno nevarni, priča dogodek Celjanke, ki nas je poklicala pred dnevi. Mladoletno voznico s sopotnico na manjšem skuterju je namreč opazila na zahodni obvoznici v Celju, kjer je omejitev hitrosti 70 km/h. Mladoletnica je po obvoznici vozila sredi noči, brez prižganih luči in po sredini cestišča! Ne ona in ne sopotnica nista imeli čelade, saj je po zakonu ne potrebujeta. Pri tem sta ogrožali svoje življenje in ostale voznike. Če bi se zgodila nesreča, bi potegnili kratko v prvi vrsti mladoletnici, saj bi pri trčenju zagotovo dobili hude poškodbe. Če trči v vas, vam nihče ne povrne škode Ker zakonodaja za takšna vozila ne zahteva registracije, niso niti ustrezno zavarovana. Torej se drug voznik, ki mu voznik takšnega kolesa s pomožnim motorjem povzroči škodo, za njeno povrnitev lahko obriše pod nosom. To so stvari, ki so postale javni problem vseh, ki se z vozniki manjših tako imenovanih in tako priljubljenih skuterjev dnevno srečujejo na cestah. Da vozila niso ustrezno zavarovana, ker zaenkrat ne potrebujejo registracije, in da se pogosto pozablja, kaj pravzaprav za udeležence prometne nesreče to pomeni, je potrdil tudi direktor Agencije za varnost v prometu Igor Velov: »To je tudi razlog, da želimo in se zavzemamo za to, da se zakonodaja na tem področju spremeni in da se določi nujnost registracije tudi tovrstnih vozil. Nadalje si prizadevamo, da bi se zakonsko določila tudi nujna uporaba čelade zaradi varnosti voznikov.« Kot je Velov še poudaril za Novi tednik, se agencija ne bo ustavila samo pri teh predlaganih spremembah zakonodaje. Sicer ne bodo predlagali opravljanja vozniškega izpita za voznike teh koles s pomožnim motorjem, ampak vsaj opravljanje osnovnega tečaja varne vožnje na avtopoligonu, kjer se bodo vozniki naučili osnov varne vožnje. Ker na takšne skuterje sedejo že mladoletniki pri štirinajstih oziroma petnajstih letih, o varni udeležbi v prometu niso dovolj seznanjeni. Če bi v Sloveniji spremenili te stvari, bi morali spremeniti dva poglavitna zakona s področja prometa, to sta Zakon o pravilih cestnega prometa in Zakon o motornih vozilih. Po naših podatkih naj bi o spremembah slednjega razprava sledila že letos, na spremembo prvega pa bo tre- ba še nekoliko počakati. To z drugimi besedami pomeni, da celovitih novosti na tem področju ni mogoče pričakovati pred naslednjim letom. Velov še okrca prodajalce, ki pri oglaševanju teh koles mlade vabijo k nakupu tako, da jih seznanijo s tem, da za ta vozila tako ali tako ne potrebujejo čelade niti vozniškega dovoljenja. Starši se izognejo stroškom Da bi bile takšne spremembe dobrodošle, se strinjajo tudi inštruktorji varne vožnje, ne le policisti in Agencija za varnost v prometu. Tomaž Lotrič, vodja šole vožnje pri Združenju šoferjev in avtomehanikov Celje, opozarja na prikrito nevarnost tovrstnih voznikov tudi zato, ker takšna kolesa s pomožnim motorjem pogosto predelajo, da dosegajo višje hitrosti. Na črnem trgu se da z malo truda že za nekaj deset evrov doseči, da blokade hitrosti odstranijo. Mladoletniki to velikokrat storijo na lastno pest, celo brez vedenja staršev. Na to so pred meseci opozarjali tudi celjski policisti. Kot pravi Lotrič, bi se morali starši in vozniki zavedati, koliko je vredno poznavanje prometnih pravil. »Toda za tečaj varne vožnje, ki je namenjen tudi tem voznikom, se letno morda odloči samo eden. Opozoril bi še na nujno ustrezno opremo. Kolesa s pomožnim motorjem so nevarna, če pride do padca. Kratke hlače in kratki rokavi niso primerna obleka za na takšno vozilo,« dodaja Lotrič. Vsi, ki opozarjajo, da so takšna vozila nevarna, še posebej če nanje sedejo mladi vozniki, ki so neizkušeni, opazijo, da imajo velik del neodgovornosti tudi starši. Ti se namreč z nakupom kolesa s pomožnim motorjem, ki naj bi doseglo le 25 km/h, izognejo stroškom vozniškega izpita. Lažje je torej kupiti takšno vozilo za nekaj sto evrov kot še enkrat več odšteti za usposabljanje o varnosti v prometu. Javnost je vendarle spregledala Na drugi strani je vendarle mogoče opaziti, da je spregledala tudi javnost. Na spletnih forumih so številni komentarji in razprave, kjer ljudje že opozarjajo, da so nujne spremembe v smislu zaostritve zakonodaje. Medtem ko mladoletnik za navadno kolo potrebuje kolesarski izpit in osnovno znanje iz prometne varnosti, za vozilo, ki je večje, bolj nevarno, to ni potrebno? Ljudje opažajo, da so ti vozniki nevarni, ker so kolesa s pomožnim motorjem širša, zato pomenijo tudi nevarnost za kolesarje in pešce. Za vožnjo teh voznikov je predvidena kolesarska steza in prihajalo je že do trkov s kolesarji ali pešci, ki so morda nehote stopili na del kolesarske steze in niso pričakovali takšnih voznikov za hrbtom. Nekateri so celo na vladnih straneh vladi predlagali spremembo zakonodaje, saj so videli, da predvsem mladi vozniki ogrožajo druge. Če bi imela ta vozila registracijo, bi jih bilo lažje izslediti v primeru manjših nezgod, ko s kraja odpeljejo. Lažje bi bile prijave policiji ob hudih kršitvah. Celjanka iz začetka našega članka bi namreč voznico prijavila policiji, a ker vozilo ni bilo registrirano, je bilo to nemogoče. Policija bi na kraj kršitve prišla, ko bi bila mladoletnica z vozilom že drugje. Če bi bila vozila registrirana, bi bil zanje obvezen tehnični pregled. Ta bi onemogočil predelave, saj bi jih pri pregledu odkrili, vozila pa bi bila brezhibna. Ljudje že predlagajo tudi prepoved vožnje s temi vozili na cestah, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h ali več. Ker jih je zaradi širine in vožnje daleč od desnega roba težje prehiteti kot kolesarje, so pogosto vzrok nevarnih prometnih situacij. Vedno bolj so moteča tudi v središčih mesta in v parkih ali sprehajalnih poteh. Zakonodaja jih namreč uvršča v kategorijo vozil, ki se na takšnih lokacijah lahko vozijo. Zato jih je tudi v celjskem mestnem središču ali na Savinjskem nabrežju mogoče opaziti ogromno. Včasih so na skuterju tudi trije potniki ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Nova preprostost plačevanja. PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE VAM 0LA]ŠA]0 PLAČEVANJE, ŠE POSEBE] NA POTOVANJIH IN POČITNICAH. PREPROSTO, HITRO IN VARNO! S' KREDITNE IN PLAČILNE KARTICE O banka celje www.banka-celje.si 34 REPORTAŽA Irena je ponosna lastnica znaka kakovosti. V Molzišče je velika pridobitev, ki precej olajša delo. »Če gre kmečka gospodinja v trgovino po kruh in mleko, ni prava gospodinja.« Irena Videmšek zmaguje s sirom Med zelenimi gozdovi in pašniki nad Šoštanjem stoji kmetija, s katere je prišel zlati mladi sir z olivami, ki je izdelovalki Ireni Videmšek prinesel znak kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Na Videmškovi kmetiji živijo kar tri generacije. Stari starši, Irena z možem in njuni trije otroci. Najmlajši sin ima tri leta, drugi jih ima sedem in je, kot pravi mama, izredno delaven, vsepovsod bi rad pomagal. Najstarejša je hči, ki šteje deset let. Pomagajo, kolikor zmorejo. »Kolikor jim čas dopušča, jih vedno vključimo v delo, da spoznajo delo na kmetiji in da so na svežem zraku,« pravi nasmejana mlada mamica, ki poleg dela na kmetiji opravlja še službo na dve izmeni. »Zelo rada se po službi odpravim delat na njivo, saj sem utrujena, ker so stranke zahtevne, zato mi veliko pomeni, da lahko delam na zemlji, da ta vzame negativnost in se tako sprostim,« je še dodala Irena. Mož je lani pustil službo in ostal na kmetiji. Bil je prisoten pri gradnji novega hleva, da je vse šlo po načrtih. Hlev Videmškovim omogoča, da ima streho nad glavo štirideset glav živine. Trenutno je v njihovem hlevu 25 krav in 15 telic. Po tradiciji kmetije se pasejo po pašnikih, kar se pozna tudi pri kakovosti mleka, ki je zato boljše. Disciplinirana čreda Delo si člani družine hitro razdelijo. Stara starša poskrbita za okolico, pomagata pri molži, Irenin mož pripravi krmo. Nov hlev je velika pridobitev za kmetijo Videmšek, saj se je vsa proizvodnja prestavila vanj. »Krave točno vedo, kdaj je čas molže. So izjemno disciplinirane. Ob pol šestih zvečer že čakajo pred vrati molzišča,« pravi Irena, ki nam je razkazala tudi izredno zanimi- vo molzišče. »Zelo je priročno, saj pride krava k tebi, da jo pomolzeš, ne ti k njej,« z nasmehom ugotavlja Irena. Molzišče je oblikovano v krožnem sistemu. V takšen hodnik spuščajo po eno kravo. Razdeljen je na pet delov in ob vsakem je tudi molzni stroj, naenkrat lahko torej molzejo pet krav. Tisti, ki molžo nadzoruje, stoji nižje, na dnu sobe, hodnik pa je na malo višji polici. Tako lahko nemoteno namesti molzni stroj. Mleko gre nato po ceveh v mlekarno. Videmškovi že več let tudi oddajajo mleko. Vsaka dva dni pride voznik in mleko odpelje. Kontrole mleka se izvajajo trikrat mesečno ob nenapovedanem času. Sporočijo jim vsebnost različnih snovi oziroma kaj govedu manjka. Pri mleku je higiena izredno pomembna. Molzišče večkrat tedensko oziroma po potrebi prečistijo, po molži sledi tudi avtomatski sistem spiranja. V hlevu imajo urejen majhen pisarniški del, kjer lahko nadzorujejo doziranje krmil, od tam pa vodijo mlekarno. Za krave je zelo dobro poskrbljeno. Nameščen imajo >čohalni< stroj. V starem hlevu imajo urejene porodne bokse in bokse za bolno živino, da je izolirana od drugih živali. Aktivna porodniška Ideja za izdelovanje sira se je Ireni utrnila med tretjo porodniško. Začela je razmišljati, da imajo doma mleko in zakaj bi torej kupovali sir, če ga lahko sami naredijo. Svetovalna služba je organizirala tečaj izdelovanja sira v Mozirju, ki se ga je Irena udeležila. En teden je hodila in spoznavala teorijo. Sledil je praktični del, kjer so žene same izdelale sir, skuto in maslo. Irena je uspešno opravila tečaj, sledilo je preverjanje naučenega v domači kuhinji. Dokazala je, da se je dobro naučila, saj ji je sir tudi doma uspel. »Ker sem že- lela izvedeti, kakšen je moj sir, kaj o njem menijo strokovnjaki, sem se z njim prijavila na projekt Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju,« je povedala Irena, ki pravi, da imajo na Ptuju izredno visoka merila, zato je bila še toliko bolj ponosna vseh uspehov, ki so se zvrstili. Prvi dve vrsti sira, ki ju je prijavila leta 2013, sta predstavljala sir z olivami in z mleto papriko. Čeprav je bila novinka, je s sirom z mleto papriko dosegla srebrno priznanje in s sirom z olivami zlato. »Med letom se človek še izboljšuje, poskusi kaj novega, išče lasten trg,« je povedala Irena, ki je v letu 2014 na Ptuj odšla spet z dvema vrstama sira, z enim z olivami in z drugim z domačimi ocvirki. Za oba je dobila zlato priznanje. Irena pravi, da se je bila tretje leto skoraj prisiljena še enkrat prijaviti na projekt. Tako je letos s še enim zlatim priznanjem za sir z olivami pridobila znak kakovosti. »Te nagra- Hči Klara, ki večkrat priskoči na pomoč. Čista sirarna je izredno pomembna. REPORTAŽA 35 Kot zgledna gospodinja se lahko pohvali z bujnim balkonskim cvetjem. Do шт brot ovensMh kmetij i de so neka potrditev, da je sir v redu, da delam prav,« pravi Irena, ki je res lahko ponosna na svoje izdelke. Iz mleka sir Postopek izdelave sira ni tako težak, a zahteva čistočo in natančno spremljanje, kakšna je temperatura. Če je prenizka, se naredi manj skute, zato je tudi manj sira. Če je previsoka, je sir preme-hek. Sir lahko drugi dan po izdelavi ponudimo za jesti, a je boljši po dveh, treh dneh. Vakuumsko pakiran v hladilniku lahko zdrži tudi do enega meseca. Odprtega je treba pojesti v enem tednu. Mogoče je narediti čisto navadnega, lahko pa se mu dodajo različni dodatki, in sicer po plasteh med izdelavo. Dodatki so lahko orehi, olive, česen, mleta paprika, ocvirki. Prava sirarna Poleg starega hleva stoji tudi stara mlekarna, ki bi jo Irena rada preoblikovala v manjšo sirarno. Ta še potrebuje nekaj opreme, ki ni ravno poceni, zato tudi opremljanje traja malo dlje. Za izdelovanje sira morajo biti v takšni sirarni večji kotel za vretje mleka, odcejevalne mize, hladilnik, različni modeli. Širjenje obzorij »Če gre gospodinja s kmetije v trgovino po mleko in kruh, že ni prava gospodinja,« pravi Irena, ki poleg sira doma izdeluje tudi skuto in jogurte različnih vrst. Poskusila je narediti navadne jogurte s sadno podlogo, tekoče jogurte tovili, da s tovornjakom. Ampak potem se je zataknilo. Pomembno je, da otroci vedo, od kod prihaja hrana, ki jo kupijo v trgovini,« je pripovedovala Irena o dogodivščinah na obisku pri otrocih. Izrazili so tudi željo, da bi imeli krožek ali da bi v okviru ur gospodinjstva prihajali kmetje, ki bi prikazali, kaj vse se da narediti iz različnih surovin, ki jih najdemo na kmetiji. Kaj takšnega bi bilo Ireni v veliko veselje, saj rada dela z otroki in želi, da bi spoštovali in poznali domače. Pogled naprej V prihodnosti si Irena z možem želi povečati čredo na štirideset glav. Pomembno je tudi, da bi imeli svoj podmladek, saj tako ne bi bilo treba dokupovati krav. Naslednje leto bo v boj za novo zlato priznanje na Ptuj poslala sir z ocvirki in še kateri drug izdelek. »Idej je veliko, kaj vse bi še lahko naredila. A najprej je naš cilj, da bi opremili sirarno in potem odprli popoldansko dopolnilno dejavnost. KLARA PODERGAJS Foto: SHERPA Tudi ko je razrezan, sir res lepo izgleda. Dobrote slovenskih kmetij je ime vsakoletnega projekta KGZ Slovenije in ptujskega zavoda, s katerim želijo čim več kmetij na Slovenskem spodbuditi k pridelavi zdrave domače hrane in njenemu neposrednemu trženju. Vrhunec projekta je majska razstava na Ptuju, na kateri predstavijo dobrote, ki so prejele zlato, srebrno in bronasto priznanje. Najboljšim pridelovalcem so v minulih 25 letih podelili kar 755 znakov kakovosti za trikrat zapored doseženo zlato priznanje za posamezno dobroto. in takšne s sadjem. A večinoma pripravlja navadne, saj jih doma najraje jedo. Kot prava gospodinja ima tudi vrt, kjer ni strahu, da zelenjava ne bi bila bio. Svoje znanje z vsakim novim izdelkom nenehno izboljšuje. Prenaša ga tudi na otroke. Zaveda se, da je treba otrokom privzgojiti občutek za pomen lastne pridelave in predelave izdelkov na domači kmetiji. Z željo, da se še kdo nauči predelovati mleko, je Irena v času tretjega porodniškega dopusta obiskala Osnovno šolo Šoštanj, kjer so imeli delavno dopoldne, saj je z otroki izdelovala sire in jogurte. »Ko sem otroke vprašala, ali vedo, od kod pride mleko, so nekateri odgovorili, da iz trgovine. In smo se pogovarjali o tem, kako pride do trgovine. Nekako smo ugo- Recepta, ki nam ju je zaupala Irena Domači sir z olivami Za kilogram sira: 5 l mleka 1 dl kisa brez arome sol olive Postopek: Sveže mleko segrejemo na 95 stopinj, vmešamo kis. Počakamo nekaj minut, da se sirotka loči od skute. Nato jo nadevamo v modele. Najprej damo plast skute, nato narezane olive in spet plast navadne skute ... To ponavljamo tako dolgo, da napolnimo modele. Nato jih obtežimo za tri ure s posodami, napolnjenimi z vodo. Potem sir damo iz modelov, ga dobro solimo in postavimo v hladilnik čez noč. Drugi dan je sir že za postrežbo, a je priporočljivo počakati nekaj dni. Namig: navaden sir se uporablja za žar, narezke, ob suhomesnatih izdelkih. Marsikdo si ga postreže kar samega na kosu kruha. Domači navadni jogurt 2,5 l mleka 2 navadna jogurta Postopek: Najprej prekuhamo mleko in ga ohladimo na 45 stopinj. Vmešamo jogurta in nalijemo v posodice. Te postavimo za tri ure v pečico na 50 stopinj. Nato jih postavimo v hladilnik. Domači čvrsti jogurt Ob končanem novem hlevu so Videmškovim sokrajani podarili znak z imenom njihove kmetije. Bili so presenečeni in veseli. Irena Videmšek z nagrajenim sirom z olivami 36 POTOPIS Dežela prijetnih ljudi in čudovite narave Na potep po Šrilanki Šrilanka mi ni prišla prva na misel, ko sem se začela spraševati, katero deželo bi še rada spoznala. Kaj veliko o tej azijski otoški državi tik pod Indijo nisem vedela, v spomin sem si lahko priklicala le medijska poročanja pred nekaj leti o vojni, Tamilskih tigrih in tudi o uničujočem cunamiju. A če bi morala to deželo po vrnitvi domov opisati s tremi asociacijami, omenjenega nikakor ne bi bilo med njimi. Šrilanko bi opisala kot deželo sožitja, prijetnih ljudi in prečudovite narave. Na Šrilanki se je leta 2009 končala 26-letna državljanska vojna med Tamilskimi tigri in državno vojsko. Najbolj so jo občutili na skrajnem severu države, ki je za turiste še danes precej nedostopen. Drugod ljudje o vojni skoraj ne govorijo. Več se govori je o cunami-ju leta 2004, ki je na Šrilanki zahteval približno 30 tisoč življenj. Skoraj vsak prebivalec obalnih mest je v tej tragediji izgubil kakšnega člana družine ali prijatelja. Ko razlagajo o visokih valovih in moči vode ter kažejo, kje sta bila nekoč vrtec ali vasica, človeka spreleti srh. V družbi domačinov A kljub težkim izkušnjam so Šrilančani izjemno vedri ljudje. Nasmejani, klepetavi, odprti ... In vedno pripravljeni ponuditi roko. A ne le turistu, ki išče najbližjo restavracijo, saj me je osupnila tudi njihova medsebojna pomoč. Če v nabito poln avtobus vstopi mlad očka, po minuti premetavanja levo in desno njegovega malčka v naročje vzame ženska, ki ji je uspelo dobiti sedež. Ko de- kletu pri plačevanju avtobusa manjka nekaj šrilanških rupij, jih prijazno primakne starejši gospod. Ali ko na poti s safarija poberemo voznika nasedlega džipa, nato pa mu pomoč ponudi prvi traktorist, ki pripelje naproti. Zaradi takšnih doživetij obožujem potovanja v lastni režiji in z javnim prevozom. Ta je na Šrilanki zelo poceni. Za štiri ure vožnje z avtobusom je treba na primer odšteti približno evro. Šrilančani so tudi odličen zgled medverskega sožitja. Največ ljudi je sicer budistov, a precej razširjeni so tudi krščanstvo, islam in hinduizem. Tako je mogoče videti cerkve, moše-je, templje, stupe ... Prostor je za vse. Pripadniki različnih ver imajo celo nekatera skupna romarska središča. Najbolj znano je sveta gora Adam's peak. Unescove znamenitosti Šrilanka, ki je velika za tri Slovenije, premore presenetljivo veliko naravnih, kulturnih in zgodovinskih zanimivosti. Kar osem znamenitosti je uvrščenih na Unescov seznam svetovne dediščine. Nemogoče je izbrati najlepšo med njimi, saj je vsaka nekaj posebnega. Obmorsko mesto Galle na primer navduši z obzidjem, mesto Anaradhapura z bogato arheologijo in z enim najstarejših dreves na svetu priča o življenju na otoku pred več kot dva tisoč leti, medtem ko tempelj v Dambulli v dvoranah globoko v skali skriva številne kamnite in pozlačene bude. Nič manj veličastni niso dolgi sprehodi po številnih plantažah čaja, ki so ga Šrilančani začeli gojiti po letu 1860, ko je bolezen uničila vse nasade kave. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji hribov, ki se lahko v notranjosti otoka povzpnejo čez dva tisoč metrov visoko. Otoška država je seveda bogata tudi s čudovitimi peščenimi plažami, določene, Šrilanka ima tropsko podnebje. Za popotnike je morda nekoliko neprijetno, ker ima država dva monsuna. Poletni monsun prinese deževje jugu in zahodu države med majem in septembrom, medtem ko zimski monsun poskrbi za dež na severu in vzhodu med oktobrom in januarjem. Navdušite nas s p©t©pis©in: Piše: ANJA DEUČMAN Novinarka Anja Deučman je na sliki pred eno od Unescovih znamenitosti, Sigiriyo, imenovano tudi Levja skala. 370 metrov visoka skala je vulkanskega nastanka, na vrhu pa so še danes vidni ostanki nekdanje civilizacije. Budisti v templje nosijo darove, predvsem riž in pisano cvetje. POTOPIS 37 kot je Arugam Bay, so posebej priljubljene med deskarji. Šrilanko marsikdo še vedno pozna po nekdanjem imenu Ceylon. Besedo »Lanka« so domačini uporabljali že od nekdaj, ob novem imenovanju so ji dodali besedo »Sri«, ki je znak spoštovanja. Pester živalski svet Na Šrilanki se ob vsem naštetem ne da spregledati niti pestrega živalskega sveta. Z vsakega drevesa čivkajo eksotični ptiči živo zelenih in živo modrih barv, v templjih se igrajo opice, v tropskem morju plavajo ribe, ki jih pri nas gledamo le v akvarijih, skati, ogromne želve ... Posebno doživetje je iskanje morskih psov, priznam, da kri kar malo zaledeni, ko mimo človeka priplava sivi grebenski morski pes, čeprav vsi zagotavljajo, da je za človeka nenevaren. Le malo od obale Šrilanke si je z ladje mogoče ogledovati tudi kite. Obiska te države pa ni niti brez ogleda katerega od nacionalnih parkov. Tam lahko v naravnem okolju obiskovalci vidijo slone, bivole, različne vrste opic, nešteto vrst ptičev, krokodile, divje svinje, srne, če imajo srečo, tudi leoparda. Šrilanka je ena večjih pridelovalk čaja na svetu. Pogled na čajno plantažo v osrednjem delu države na nadmorski višini približno 2 tisoč metrov. Višje kot raste čaj, boljša je njegova kakovost. Tam jih ne učijo matematike, Na vsakodnevnem jedilniku Šrilančanov sta riž in curry iz najrazličnejših sestavin. Odličen je tudi kothu roti, ki ga večinoma pripravljajo kar na stojnicah ob cestah. Nasekljano palačinko popečejo z jajcem in zelenjavo, dodajo lahko tudi meso. Sadje prodajajo skoraj na vsakem koraku. Okus banan, ananasa in manga, ki jih kupimo v Sloveniji, se ne more primerjati s sladkobo tamkajšnjega sadja. Ena od stup v svetem mestu Anaradhapura. Visoka je približno 70 metrov, nekoč naj bi merila celo 120 metrov. Sestavljalo naj bi jo 90 milijonov kosov opeke. V otoški državi na jedilniku seveda ne manjka rib. 38 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Ali je res treba toliko spiti, da si frajer? Mladi se z alkoholom v v ■ »sprosčajo« Starši se z njimi o nevarnosti alkohola premalo pogovarjajo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v tem letu opravil raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Pokazala je skrb vzbujajoče podatke - polovica vseh mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, je vsaj enkrat že poskusila alkoholne pijače. Podobno raziskavo so pred leti izvedli tudi v celjski območni enoti NIJZ v naši regiji, ki je pokazala podobne rezultate. Obe namreč kažeta, da ima pri otrokovi nameri za poseganje po alkoholu ključno vlogo vzorec, ki izhaja iz domačega okolja. Če starši odobravajo pitje alkohola, ne morejo pričakovati, da bo otrok zavzel drugačno stališče. Starši so tako ali drugače še vedno zgled. »Jasno opredeljena pravila v družini, starševsko spremljanje Med razlogi, zakaj pijejo alkohol, so slovenski mladostniki navajali željo po sproščenosti, pogumu, samozavesti in po tem, da bi ustvarili prijetno vzdušje. Omenjali so tudi prilagajanje družbi, željo po priljubljenosti in vpliv oglasov za alkohol. mladostnika in zanimanje za njegove aktivnosti ter občutek varnosti so pomembni dejavniki, ki mladostnika varujejo pred pitjem alkohola,« pojasnjuje psihologinja, dr. Maja Zorko iz NIJZ. Med dejavniki, ki mladostnika varujejo pred pitjem alkoholnih pijač, so tudi kakovosten odnos oziroma ustrezna komunikacija mladostnika s starši, občutek pripadnosti družini in šolski skupnosti ter skupno načrtovanje prostega časa. Odstopanje od tega je že dejavnik tveganja. Dober znak, ki ga kaže zadnja opravljena raziskava, je, da se je znižal delež mladostnikov, ki pijejo alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko, in tistih, ki so bili v tej starostni skupini v življenju vsaj že dvakrat opiti. Negativen je podatek, da se je odstotek znižal samo pri fantih in ne tudi pri dekletih. Povprečen izračun podatkov raziskave odkrije, da že vsak sedmi 15-letnik ali 15-letnica pose-žeta po alkoholu vsaj enkrat na teden. Zorkova navaja, da je zaskrbljujoče, da otrok pije pri tej starosti, saj obstaja resno tveganje, da bo v odraslosti imel težave z alkoholizmom. Alkohol okvari možgane Otroci in mladostniki so - še posebej pri soočanju z alkoholom - izrazito ranljiva skupina, saj sta otroško in mladostniško obdobje ključna za razvijanje in prevzem vedenjskih vzorcev, vključno s tistimi, ki se nanašajo na življenjski slog in pitje alkohola. »Splošno znano je, da so mladostniki bolj nagnjeni k tveganemu početju. Pritisk vrstnikov v družbi, ki je permisivna do opijanja v javnosti in ga celo spodbuja, ustvarja razmere za zgodnje prve stike z alkoholom in pogostejše opijanje med mladostniki. Premalo se zavedamo, da je alkohol toksičen in rakotvoren. Možgani otrok in mladostnikov so še vedno v procesu dozorevanja in so zato za učinke alkohola še posebej ranljivi. Mladostniki se na učinke alkohola tudi drugače odzivajo kot odrasli,« pojasnjuje dr. Barbara Lovrečič iz NlJZ. Za možgane otrok in mladostnikov je značilno, da se na opito st hitreje odzovejo in da ima opitost nanje dolgoročni učinek. Še posebej če prihaja do pitja alkohola redno in pogosto. »Ponavlja- Kako zajeziti težavo Zmanjšati dostopnost do alkohola Poostrena zakonodaja s področja prodaje alkohola mladoletnim in kaznovanja neposlušnih ni prinesla velikih učinkov, kar se je že pokazalo. V NIJZ še vedno menijo, da je pomemben predvsem odgovoren odnos do alkohola v družbi kot celoti. S tem ciljajo na uvedbo ustreznih programov v šolah in na ukrepe, ki bodo usmerjeni v družino, skupnost in na področje politike. V Sloveniji je trenutno več kot 30 preventivnih programov, katerih namen je preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola. Ti programi so v veliki meri namenjeni mla- V vseh starostnih skupinah mladostnega obdobja je najbolj priljubljena pijača mladih pivo, sledi ji vino. Nekoliko manj posegajo po žganih pijačah, privlačne so tudi mešanice alkohola z gaziranimi sokovi. Največji delež mladostnikov, ki tedensko pijejo alkohol, je med tistimi, ki ocenjujejo finančno stanje svojih staršev oziroma družine kot podpovprečno, med tistimi, ki imajo starše brezposelne, in med mladimi, ki imajo v šoli podpovprečen šolski uspeh. joče opijanje pri mladih lahko prizadene možgane. Pojavi se lahko slabši spomin, slabša pozornost, spremenjeno vidno prostorsko zaznavanje ter slabša sposobnost učenja,« svari Lovrečičeva. Želijo se opiti Glede na podatke naj bi bilo za mladostnike značilno, da pijejo ob posameznih priložnostih večje količine alkohola. In to izključno z razlogom - da bi se načrtno opili. Čeprav se delež opijanja pri dekletih ni zmanjšal, pri mladostnicah velja, da pijejo manj ob polnoletnosti, medtem ko je pri fantih obratno. To, da dekleta pijejo v mladosti več, mnogi strokovnjaki razlagajo z njihovim občutkom zrelosti in tudi s tem, da so dekleta bolj dojemljiva za različne oglase alkoholnih pijač. Predvsem se jih »dota- knejo« oglasi za alkohol, ki so povezani s športom, z vznemirljivostjo in s socialnim položajem. Svetovne raziskave so pokazale, da se je za učinkovit ukrep omejevanja dostopnosti alkohola mladim pokazal dvig cen. Kot učinkoviti so se izkazali tudi programi za odrasle, starše in učitelje, ki vključujejo učenje komunikacije med mladimi in odraslimi o tveganih vedenjih. V Sloveniji so številne ankete tudi odkrile, da se starši s svojimi otroki o pitju alkohola ne pogovarjajo veliko in dovolj. In da kar polovica osnovnošolcev meni, da njihovi učitelji sploh ne vedo, da učenci pijejo alkohol, polovica dijakov pa je zatrdila, da starši ne vedo, kje njihovi otroci preživljajo sobotne večere. Do alkohola z lahkoto Čeprav je prodaja alkohola mlajšim od 18. leta v Sloveniji prepovedana, je več kot polovica mladostnikov, ki so sodelovali v raziskavi NIJZ, dejala, da nikoli nima težav pri nakupu alkohola. Največkrat ga kupijo v trgovinah, na bencinskih črpalkah in v lokalih. 42 odstotkov vseh vprašanih je celo navedlo, da doma starši vedo, da pijejo in da z alkoholom pridejo doma najlažje v stik. Večina je celo svoj prvi kozarec alkohola spila v domačem okolju že do desetega leta, največkrat na pobudo očeta oziroma ob različnih praznovanjih. Še vedno je velik dejavnik tveganja tudi družba, v kateri se mladi zadržujejo. Narašča namreč odstotek tistih, ki so začeli redno piti predvsem zato, ker pijejo tudi ostali prijatelji iz njihove družbe. Za slovenske mladostnike velja tudi ugotovitev, da čim večje kot je izostajanje od pouka, tem večja je možnost, da se učenec ali dijak v tem času opija. Vključenost v šolske krožke in izvenšolske dejavnosti na zmanjšanje pitja alkohola pri mladih nima vpliva. Raziskava je še pokazala, da imajo slovenski mladostniki do pitja alkohola zelo strpen odnos, predvsem do visoko tveganega opijanja. V večji meri prej pričakujejo pozitivne posledice pitja alkohola kot negativne. SŠol Foto: Arhiv NT (SHERPA, GrupA) Največji zgled dobijo otroci doma. Tudi pri opijanju. r dostnikom, vendar so le redko ovrednoteni z vidika njihove učinkovitosti. »Koristno bi bilo, da bi še zmanjšali dostopnost alkoholnih pijač, na primer z višjo ceno, določitvijo minimalne cene ali uvedbo licenc za prodajo alkoholnih pijač, vendar je treba ob tem poskrbeti tudi za omejitev in ustrezen nadzor nad domačo in nelegalno proizvodnjo alkohola. Z doslednim izvajanjem Zakona o omejevanju porabe alkohola bi namreč, posebej pri otrocih in mladostnikih, dosegli še boljše rezultate,« poudarja doc. dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ. Ilff T1IERMANA Laško OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; Е-РО&ГА: VERSININ.ANDREJ@GMAIL.COM V_/ BRALCI POROČEVALCI 39 Učenci in udeleženci prireditve so lahko preizkusili svoje ročne spretnosti in se seznanili z različnimi rokodelskimi obrtmi. Spoznavali rokodelstvo v Štrigovi Ljudska univerza Šentjur (Luš) je v soboto, 18. julija, organizirala obisk partnerske kulturne prireditve z akronimom ROK4. Ta je bila v okviru projekta Moč rokodelstva v preteklosti daje znanje sedanjosti in ohranja prihodnost, ki sodi v program evropskega teritorialnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško in ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Učenci iz osnovnih šol Dramlje in Gorica pri Slivnici, člani citrarskega krožka in predstavnice Luš so se odpeljali na sosednjo Hrvaško, v obmejno Štrigovo. V projektu sodelujejo štirje partnerji, poleg Luš še slovenska Ljudska univerza Kočevje ter dva hrvaška partnerja, TZO Štrigova in TZO Marija Bistrica. Vsi so si v projektu zastavili cilje poučiti mlade o rokodelstvu programskega območja, pripraviti izobraževalni program, gradivo, video zapis, ki bo tudi v prihodnosti uporaben tako za nove generacije kot za vse tiste, ki bi želeli spoznati kulturno dediščino in se udeležiti rokodelskih delavnic. Hkrati partnerji v projektu brišejo meje med državama in ugotavljajo, kaj imata sosedi skupnega in kaj posebnega. Izdelovanje po starem Na dan obiska so odprli tudi prenovljeno kovačnico, kar je bil eden od rezultatov projekta. Organizatorka prireditve, Turistična skupnost Občine Štrigova, je poskrbela za pester in aktiven dan. Dopoldne so ponazorili različne rokodelske obrti: kovaštvo, pletarstvo, lončarstvo ... Udeleženci prireditve so lahko preizkusili ročne spretnosti, se seznanili z različnimi rokodelskimi obrtmi in celo pekli kruh v krušni peči. Preizkusili so se v ročnem kovaštvu in izdelavi ter unikatni poslikavi lesenih igrač, spoznali eno najstarejših domačih obrti na Slovenskem in Hrvaškem - lectarstvo, skupaj z mentorji pekli kruh, pletli košare in koše, izdelovali male lesene kozolce, največ pa se jih je preizkusilo v ročnem lončarstvu in ustvarilo svoje glinene skodelice in posodice. Na pletarski delavnici Luš so otroci dobili osnove za manjše košarice, ki so jih nato spletli sami. Pogumnejši so se preizkusili tudi v izdelovanju večjih košar. Uporabljali so vrbove šibe, srobot in slamo, ki pa se je v tistem dnevu zelo hitro sušila. Da bi lahko pletli in material upogibali, so ga namakali v vedru vode. Spoznali so tudi, kako se iz slame plete pehar s pomočjo šila in mehke žice. Učencem je pri delu pomagala mentorica Marjana Kladnik, material in izdelke ter polizdelke pa so velikodušno prispevali Štefan Novak, Ferdo Završek in Jože Steiner. Obogatili Štrigovske noči Kulturni programi bogatijo Štrigovske noči v juliju in s sobotnim gostovanjem so ga oplemenitili tudi Šen-tjurčani. Nastopili so člani LuŠ-nega orkestra Šentjur ob spremljavi citrarke Ladi- ce Drobne. Poleg njih so se predstavili še lokalni pevci, godba na pihala in mlada folklorna skupina. Sodelovalo je veliko nastopajočih mlajše generacije, kar je eden bistvenih namenov tega projekta, ki se bo končal konec marca prihodnje leto. Čeprav se zdi, da je za tovrstno obrt zanimanje čedalje manjše, so mladi s svojim zavzetim ustvarjanjem dokazali ravno nasprotno. Njihov pozitiven odnos je lepa potrditev za vse organizatorje, da so odlično mednarodno sodelovali in izpeljali dogodek, vreden posnemanja. NS, AP, ST 11. gorski tek na Goro Oljko Planinsko društvo Polzela je pripravilo 11. gorski tek iz Andraža nad Polzelo na Goro Oljko. Teka, ki je štel za Štajersko-koroški pokal, se je udeležilo 58 tekačev iz različnih slovenskih krajev. Nastopili so v sedmih moških in ženskih kategorijah. Absolutni zmagovalec je postal Dejan Dovjak iz Laporja, ki je za 7,3 kilometra dolgo progo s 410 metri višinske razlike potreboval 35,25 minute (lanski čas 33,34), pri ženskah pa je bila najhitrejša Viktorija Modrijan iz Velenja, ki je progo pretekla v času 42,29 (lanski čas 40,48). Najstarejša udeleženka je bila 81-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca, najstarejši udeleženec je bil 74-letni Branko Janez Rojc iz Prebolda in najmlajši 16-letni Matej Meklav iz Dobriča pri Polzeli. Vreme je bilo sončno in vroče, ob progi pa je bilo poskrbljeno za osvežitev. Na cilju so prvi trije v posameznih kategorijah prejeli medalje, absolutno prvi trije pokale, vsi udeleženci teka spominske majice in topel obrok hrane. TT Javna vodstva v Pokrajinskem muzeju Celje ALMA M. KARLIN POTI - četrtek, 20. avgust 2015, ob 17.00 GROFJE CELJSKI - nedelja, 23. avgust 2015, ob 11.00 KULTURNOZGODOVINSKA R. - četrtek, 27. avgust 2015, ob 17.00 Po štartu v Andražu nad Polzelo novi tednik 40 BRALCI POROČEVALCI V SPOMIN Pestro v Konjerejskem društvu Šentjur Konjerejsko društvo (KD) Šentjur je 2. avgusta v Gorici pri Slivnici priredilo že tradicionalno konjeniško prireditev, na katero so se lastniki konj, člani KD Šentjur in člani sosednjih društev pripeljali s konjskimi vpregami, pri čemer jih je veliko tudi prijezdilo. Na prireditvi smo našteli 85 konj, gledalcev pa je bilo približno 300. Najprej je Marko Šraml, slivniški župnik, opravil že 17. »žegnanje« konj. Sledilo je tekmovanje v spretnostni vožnji med ovirami za hladnokrvne konje v zapregi z zapravljivčki. V omenjeni spretnostni vožnji so nastopili Kozjanski furmani, ki delujejo kot sekcija v KD Šentjur. Prvo mesto je pripadlo Francu Salobirju iz Jelc, drugo mesto je dosegel Stanko Drobne iz Črnolice in tretje Martin Vahen iz Zibike. Dobro se je odrezala tudi Ane Mari Vahen, ki je nastopila kot edina voznica dvovprege, kar je precejšnja redkost. Po spretnostni vožnji dvovpreg je sledila zanimiva spretnostna vožnja s trikole-snikom, ki ga je vlekel jezdec s konjem. Ta vožnja ni bila adrenalinska samo za jezdece in voznike trikolesni- ka, ampak tudi za gledalce. Najbolje so se odrezali Rok Škoberne iz Dobja, Dejan Kalan s Ponikve, Urška Kla-dnik s Ptuja in Alen Kladnik iz Dramelj. Tudi za jedačo, pijačo in dobro vzdušje je KD Šentjur dobro poskrbelo, tako da so vsi obiskovalci zagotovo preživeli prijetno nedeljsko popoldne. BORIS ZUPANC Matura opravljena pred petinšestdesetimi leti Pred petinšestdesetimi leti je v I. gimnaziji v Celju v treh paralelkah maturiralo približno sto maturantk in maturantov. Pred časom se je v znanih prostorih ponovno zbrala večina še živih. Ravnatelj gimnazije Anton Šepe-tavc je »starim« maturantom prijazno razkazal nove pri- dobitve, od dvigala do jedilnice, in na kratko prikazal uspehe gimnazijcev na vseh možnih področjih. Po naporu v gimnaziji se je seveda prileglo okrepčilo, vendar ne pod eno streho. Zanimivo, tudi takšne malenkosti se ne da izpeljati enotno. MIROSLAV MIKELN Ivan Grobler (1944-2015) Pred letom smo še skupaj praznovali 50. obletnico mature Srednje kmetijske šole Maribor. Ivan je bil med soorganizatorji srečanja na inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu. Preteklo je leto upanja, da bo zahrbtno bolezen vendarle dokončno premagal. A nas je - njegove sošolce - usoda ponovno, tokrat z žalostjo, združila v Žalcu ob njegovem grobu. Veliko nas je prišlo iz številnih krajev Slovenije. To je samo skromna oddol-žitev in hkrati potrditev, da smo ga imeli radi, da smo čutili medsebojno povezanost, čeprav si tega nismo vedno znali povedati. Tudi tokrat so prevladala čustva pred besedami in dejanji. Ivan se je rodil 18. maja 1944 v Lokah pri Taboru v Savinjski dolini. Tam je preživel tudi rosno mladost s sestro Metko in z bratom Jožetom. Pri desetih letih, ko je izgubil mamo, se je soočil s kruto realnostjo minljivosti življenja. Osnovnošolske obveznosti je končal v Celju, kjer je tudi živel. Vendar se je rad vračal v Tabor k starim staršem. Naključje naju je pripeljalo na daljšo skupno pot, pot velikih pričakovanj in hrepenenja, a tudi odrekanj v velikokrat neusmiljenem vsakdanjem življenju. Vedno bom ponosen, da sem z Ivanom prehodil dobršen del življenjske poti ob iskrenem prijateljstvu. Začelo se je v dveletni nižji kmetijski šoli v Vrbju pri Žalcu, ko smo pretežno z delom na tamkajšnjem posestvu in hmeljarskem inštitutu pridobili poklicni naziv kvalificiranega kmetijskega delavca in traktorista. Med delovno prakso sva bila edina za pol leta poslana v kmetijsko šolo v Šentjur kot inštruktorja za hmeljarstvo. Tam sva morala tudi stanovati, da sva lahko tudi dežurala v hlevih. Od takšnih delovnih »inštruktaž« si nisva veliko obetala, sploh pa nisva videla prihodnosti. Skupaj sva se odločila, da bova nadaljevala šolanje za poklic kmetijskega tehnika v Srednji kmetijski šoli Maribor. Po srednji šoli se je Ivan odločil, da bo ostal v kmetijstvu, zato je vpisal študij agronomije v Ljubljani. Ves čas, od Vr- bja, Šentjurja, Maribora do Ljubljane, sva bila »cimra« in sva delila vse dobro in slabo. Edino pevske poti ne. Ivan je imel čudovit tenorski glas in se je udej-stvoval v raznih pevskih zasedbah, povsod, kamor ga je vodila življenjska pot. Prepeval je kar 65 let. Kot inženir agronomije se je zaposlil v Hmezadu. V tistem obdobju je spoznal svoji največji ljubezni, soprogo Marjetko in komorni moški pevski zbor v Celju. Tudi kasneje v Merxu sva imela veliko poslovnih stikov, ko je vodil Agropromet in delal na področju trženja v Sozdu Merx. Glede na njegovo delovno energijo in široka poznanstva ga to delo ni zadovoljevalo v celoti. Svojo pravo zagnanost, doslednost in redo-ljubnost pri delu je dokazal v 13-letnem direktorovanju v trgovskem podjetju Izbira v Laškem, kjer se je leta 2004 upokojil. Ob vseh njegovih vrlinah moram posebej poudariti, da je bil Ivan izreden družinski človek. Družina je bila zanj vedno v ospredju. Bil je pozoren soprog ženi Marjeti, vzornik in vzgojitelj otrokoma Luciji in Boštjanu ter dedek za razvajanje svojih vnukinj in vnuka. Vsi ga bodo neizmerno pogrešali. Njegovi sošolci se ga bomo vedno radi spominjali po njegovi pokončnosti, poštenju in prijateljstvu. Veliko nas je bilo, ki smo osem let nemočno spremljali njegov boj, da bi premagal bolezen. Bili so padci in vzponi. Ivan se je po padcu vedno znal pobrati. Zato smo ves čas upali, da bo dokončno premagal bolezen in da bomo organizirali še mnogo skupnih srečanj. Ivanu sicer ni uspelo, a kot velik človek in odličen prijatelj bo ostal v naših srcih in bogat spomin nanj bo vedno živ. EDVARD STEPIŠNIK in ostali sošolci MLADI ZA MLADE 41 Mladi na izmenjavi V italijanskem Luinu spoznavali meditacijo in krepili osebnostne kompetence Med 29. julijem in 5. avgustom se je šest mladih iz Celja odpravilo na mladinsko izmenjavo v mesto Luino v Italiji, kjer so spoznavali meditacijo. Projekt Grow conscious and feel your body, v okviru katerega je bila izmenjava, izhaja iz potrebe po obvladovanju vedno večje brezposelnosti mladih. Vanj je neposredno vključenih več kot sto mladih Evropejcev, starih od 14 do 18 let, in devet evropskih organizacij. Neža Kroflič, ena od udeleženk, je svoje doživetje opisala takole: »Sam opis in potek dela izmenjave me je zelo pritegnil, saj se še nikoli prej nisem udeležila podobnega projekta. Namen naših dni je bil, da se mladi naučimo poslušati svoja čustva in telo, da se okrepimo in zrastemo kot neodvisna oseba. Telesne aktivnosti, bioenergetika in meditacija so metode, ki spremljajo mlade pri odkrivanju in sprejemanju samega sebe in so bile pomembni sestavni deli našega dneva. Okrepili smo si samozavest in zdaj bolj zaupamo v lastne sposobnosti, če poenostavim, dobili smo ogromno izkušenj.« Najprej so imeli meditacijo. »Ta je bila zelo sproščujoča, veliko smo plesali, saj vse temelji na glasbi in izražanju. Na začetku je bil ta del za vse precej težak, a smo se kasneje zelo sprostili in se naučili zabavati. Pri delavnicah ni bila nobena stvar napačna ali nedopustna - samo besedo >nemogoče< je bilo prepovedano uporabljati - s sporočilom, da je vse mogoče, če verjameš vase. Preizkusili smo se v mnogih stvareh: sproščanju jeze in preizkušanju čustev, poslušanju svojega telesa, celo malo samoobrambe. Vse se je dogajalo skozi igro ali zabavne delavnice v parih in skupinah,« pravi Neža. »Bivali smo v zelo prijaznem domu z neverjetnim osebjem. Vsi so bili zelo odprtega duha in vsak je imel posebno zgodbo. Vodili so nas pri aktivnostih, raznih delavnicah, na pohodu in ob zabavnih večerih. Ker smo sodelovale Slovenija, Hrvaška, Italija, Španija in Estonija, smo se med sabo pogovarjali po angleško. Naučili smo se ogromno drug o drugem in skovali močna prijateljstva. Glasba in ples sta nam krajšala dneve. To- liko smo se presmejali, da je bil odhod samo še težji. Mogoče v tistih dneh še nismo vedeli, kaj nam kakšna delavnica želi povedati ali pa se nam je zdela dolgočasna in brez smisla. Ampak vsaka stvar ima svoj pomen, od kričanja do poskakovanja. Vse nam je dalo zagon, da smo se odrešili določenih stvari in našli še več zagona za prihodnost in čistejšo vizijo.« MAJA PODJED V znamenju Acoustic Rock Showa V Celjskem mladinskem centru je na ogled razstava računalniških grafik Katje Škorjanc z naslovom Apokaliptika. Avtorica razstave Katja Škorjanc je študentka drugega letnika likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Pri svojem delu se posveča predvsem figu- raliki. Večinoma se odloča za risbe suhih tehnik in akrila, s tokratno razstavo pa se predstavlja v tehniki računalniške grafike, kjer svojo spretno roko prepušča grafični tablici. Razstava bo v Celjskem mladinskem centru je ogled do 24. avgusta 2015. MP Klub študentov občine Celje je v petek na zadnji terasi Celjskega mladinskega centra organiziral Acoustic Rock Show. Nastopili so fantje iz skupine 70's Rock Show, poznamo pa jih tudi pod imenom Led Zeppelin ali Deep Purple Show. Gre za vrhunsko celjsko zasedbo, ki ponuja prav posebno doživetje v obliki tribute showa. Poleg virtuoznih glasbenikov in kvalitetne glasbe navdušuje tudi s spektakular- nim spremljajočim programom, ki poslušalcev ni pustil ravnodušnih. Fantje so se predstavili v malo drugačni luči, saj so v intimnem vzdušju odigrali svoj repertoar v akustični izvedbi. Poleg uspešnic skupin Led Zeppelin in Deep Purple so v svoj repertoar dodali še uspešnice drugih skupin zlate dobe rock'n'rolla 70. in 80. let. TIMOTEJ VITEZ Razstava je v Celjskem mladinskem centru na ogled od konca julija. Apokaliptika v Celjskem mladinskem centru ALBUM S CELJSKEGA Vozi me avto v daljave Na hrbtni strani je zapis: »V prijazen spomin, Justi Zabukošek, Celje, 2. 9. 1930.« Foto: E. Kramaršič, Kranj Alojzija Lipnik (por. Savodnik, l. 1923 vdova, l. 1933 por. Beneš), desno v črni obleki, lastnica gostilne in mesarije v Celju, se je leta 1930 z desetletno hčerjo Dejo, v črni oblekici z belim ovratnikom pred avtomobilom, in s šestletnim Andijem, stoji na avtomobilskem pragu, z družinskim avtomobilom odpravila na Gorenjsko. Alojzija Savodnik je v tridesetih letih 20. stoletja, v tem času je bila vdova, dosegla vrh gospodarske uspešnosti in si poleg gostilne in mesarije ob Prothasijevem dvorcu v današnji Prešernovi ulici v Celju omislila še mednarodno prevozništvo z dvema tovornja- koma in osebni avtomobil s šoferjem (stoji za avtomobilom z belo čepico). Ostale osebe na fotografiji niso prepoznane. Prispeval: Herbert Savodnik (Mozirje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. 42 VRTNARIMO Рпел/nOfc* tvili\>cle> Vrtn^rke- Plevel Kakšen ponos me je preveval ob prvi zasaditvi družinskega zelenjavnega vrta! Zemlja lepa in rahla, nasajene prve solatke, sadike paradižnika, paprike in feferonov, v zemlji so čakali krompir in semena s pravo kombinacijo toplote in vlage. To je trajalo kakšen teden. Potem je začelo kukati iz zemlje. Tu in tam kaj zelenega. Tudi med sadikami. Hm, a je tja odneslo kakšno seme? Pa sem še počakala kakšen teden. Tisto zelenilo je postajalo vedno večje in še ni kazalo, da bo iz njega kaj od blitve ali špinače. »Nič, malo še počakajmo.« Pa je sledilo deževno obdobje in ni bilo razloga, da bi razumen človek hodil do vrta. Potem je bilo spet toplo in sončno in sem si mislila, da v mokri zemlji tako in tako ne smem delati. Naj se malo posuši. Nekega dne je napočil trenutek resnice. Vrt se je iz ponosa mlade vrtnarke spremenil v njeno nočno moro. Plevela je bilo toliko in bil je tako velik, da sem prav iskala sadike. Jasno je bilo tudi, da je plevel povsem zadušil še tisti korenček in peteršilj, ki bi celo utegnila pokukati iz zemlje. Vzela sem majhno moti-ko ( »krampič« po domače) in vedro ter odšla na delo. Izpulila sem vsako bilko, ki mi je dajala vtis, da ni dobrodošla na krožnikih. Po treh urah mukotrpnega dela se mi je zdelo, da je opravljeno. Saj je bilo, ampak ne za dolgo. Čez dva tedna je bilo treba vajo ponoviti. In spet čez dva in tako naprej do jeseni. In naslednje leto spet. Najbrž je jasno, da je moje veselje do vrtičkanja plahnelo. Do izpred treh let, ko sem uvedla super rešitev. Zastirko. Sosedje so me rahlo čukasto gledali, ko sem po celi površini vrta potresla zastirko in potem za sajenje odgrinjala samo za sadilno luknjico. Opazovali so tako na daleč, kaj se zdaj ta novodobna vrtnarka gre. Verjamem, da je bilo v marsikaterem pogledu nemalo sočutja do mojega početja. Kako tudi ne, cel vrt je bil slamnata zaplata. Priznam, plevel še vedno je. Vendar veliko ga je manj. A ga namenoma pustim, da malo zraste. In potem gre kot namazan iz rahle in vlažne zemlje, ki počiva pod zastirko. Tudi v teh vročih dneh. Zdaj sem spet ponosna na tisto, kar zraste pod ali nad zastirko. Toplo priporočam. V ^fe ■ I ■ ■ I ■ V V Cas je za pobiranje zelisc Ključno je dobro poznavanje Avgusta lahko po domačih vrtovih še nabiramo vsa zelišča. Vrtičkarji doma nikoli ne poberemo vseh povsem do tal, ampak jih režemo za sprotno uporabo. Zdaj se sicer pobirajo melisa, rman, šentjanževka, pa tudi začimbnice, recimo šetraj, komarček, kumina, bazilika in majaron. »To so rastline, ki jih premalo uporabljamo. Preveč se namreč zatekamo k eksotičnim, manj znanim začimbnicam. Na domačih tleh rastejo takšne, ki nam lahko najbolj pomagajo pri našem zdravju,« pravi Milan Kalan z Zeliščne kmetije Ka-lan na Kalobju. Na kaj moramo biti pozorni Če nabiramo zelišča v naravi, jih nabirajmo tam, kjer ni onesnažena. Pri tem bodimo pozorni in jih ne nabirajmo brez dovoljenja lastnika zemljišča. Milan Kalan opozarja tudi na dolžino poti: »Če zelišča predolgo vozimo od tam, kjer smo jih nabrali, do doma, pride do oksidacije in izgube zdravilnih učinkovin. Še vedno bodo sicer dišala, vendar jih bomo lahko uporabili samo še za čaj, zdravilne učinkovine pa se bodo izgubile.« Kalan svetuje, naj zelišča nabiramo takoj po rosi, da niso mokra. In tudi opozarja, naj jih ne nabiramo tik pred nevihto. Takrat rastline vsrkajo vse zdravilne učinkovine nazaj v korenine. Ko se odpravimo nabirat zelišča, ponavadi vzamemo s seboj košaro in nož ali škarje. Kalan pravi, da ima to dvoje, četudi daje videz pomembnosti, v resnici malo pomena: »Kar se nam Setveni koledar Čas za presajanje je do 24. avgusta. 20. ČE korenina t 21. PE cvet 22. SO cvet do 18. ure, po 19. uri list 23. NE list 24. PO list 25. TO plod Baziliko še vedno trgamo in svežo dodajamo jedem. 26. SR plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. zdi malega pomena, a je zelo pomembno, je dobro poznavanje zelišč. Ljudje pogosto menijo, da določene rastline poznajo, potem ko so zgolj slišali za opis. Zaradi tega pride do veliko zastrupitev, tudi do smrti.« Pozorni moramo biti tudi na skrbno ravnanje z rastlinami, ki jih nabiramo. Zelišč nikoli ne pulimo, režemo jih z ustreznim orodjem. Zelišča naj bodo tudi tehnološko zrela, da bodo imela čim več zdravilnih učinkovin. Pomen dobrososedskih odnosov Že pri sajenju je koristno, da smo pozorni, da sadimo rastline, ki so med seboj dobri sosedje. »Takrat bomo imeli NAJLEPŠE BALKONSKO CVETJE zelišča in začimbnice z veliko zdravilnimi učinkovinami, ki bodo zdrave in bodo obilno rodile. Če pa bomo kombinirali takšne, ki se med seboj ne prenašajo dobro, rastline ne bodo imele zdravilnih učinkovin, ne bodo rastle, kot bi morale, ne bodo zdrave in ne bodo imele pravega okusa,« pojasnjuje Kalan. MRL Nagradni natečaj Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo letošnjo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditev tedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili in nagradili 1. oktobra. Vabljeni k sodelovanju! 79 novi tednik Edi Teržan, Celje radiocelje 42 VRTNARIMO Рпел/nOfc* tvili\>cle> Vrtn^rke- Plevel Kakšen ponos me je preveval ob prvi zasaditvi družinskega zelenjavnega vrta! Zemlja lepa in rahla, nasajene prve solatke, sadike paradižnika, paprike in feferonov, v zemlji so čakali krompir in semena s pravo kombinacijo toplote in vlage. To je trajalo kakšen teden. Potem je začelo kukati iz zemlje. Tu in tam kaj zelenega. Tudi med sadikami. Hm, a je tja odneslo kakšno seme? Pa sem še počakala kakšen teden. Tisto zelenilo je postajalo vedno večje in še ni kazalo, da bo iz njega kaj od blitve ali špinače. »Nič, malo še počakajmo.« Pa je sledilo deževno obdobje in ni bilo razloga, da bi razumen človek hodil do vrta. Potem je bilo spet toplo in sončno in sem si mislila, da v mokri zemlji tako in tako ne smem delati. Naj se malo posuši. Nekega dne je napočil trenutek resnice. Vrt se je iz ponosa mlade vrtnarke spremenil v njeno nočno moro. Plevela je bilo toliko in bil je tako velik, da sem prav iskala sadike. Jasno je bilo tudi, da je plevel povsem zadušil še tisti korenček in peteršilj, ki bi celo utegnila pokukati iz zemlje. Vzela sem majhno moti-ko ( »krampič« po domače) in vedro ter odšla na delo. Izpulila sem vsako bilko, ki mi je dajala vtis, da ni dobrodošla na krožnikih. Po treh urah mukotrpnega dela se mi je zdelo, da je opravljeno. Saj je bilo, ampak ne za dolgo. Čez dva tedna je bilo treba vajo ponoviti. In spet čez dva in tako naprej do jeseni. In naslednje leto spet. Najbrž je jasno, da je moje veselje do vrtičkanja plahnelo. Do izpred treh let, ko sem uvedla super rešitev. Zastirko. Sosedje so me rahlo čukasto gledali, ko sem po celi površini vrta potresla zastirko in potem za sajenje odgrinjala samo za sadilno luknjico. Opazovali so tako na daleč, kaj se zdaj ta novodobna vrtnarka gre. Verjamem, da je bilo v marsikaterem pogledu nemalo sočutja do mojega početja. Kako tudi ne, cel vrt je bil slamnata zaplata. Priznam, plevel še vedno je. Vendar veliko ga je manj. A ga namenoma pustim, da malo zraste. In potem gre kot namazan iz rahle in vlažne zemlje, ki počiva pod zastirko. Tudi v teh vročih dneh. Zdaj sem spet ponosna na tisto, kar zraste pod ali nad zastirko. Toplo priporočam. V ^fe ■ I ■ ■ I ■ V V Cas je za pobiranje zelisc Ključno je dobro poznavanje Avgusta lahko po domačih vrtovih še nabiramo vsa zelišča. Vrtičkarji doma nikoli ne poberemo vseh povsem do tal, ampak jih režemo za sprotno uporabo. Zdaj se sicer pobirajo melisa, rman, šentjanževka, pa tudi začimbnice, recimo šetraj, komarček, kumina, bazilika in majaron. »To so rastline, ki jih premalo uporabljamo. Preveč se namreč zatekamo k eksotičnim, manj znanim začimbnicam. Na domačih tleh rastejo takšne, ki nam lahko najbolj pomagajo pri našem zdravju,« pravi Milan Kalan z Zeliščne kmetije Ka-lan na Kalobju. Na kaj moramo biti pozorni Če nabiramo zelišča v naravi, jih nabirajmo tam, kjer ni onesnažena. Pri tem bodimo pozorni in jih ne nabirajmo brez dovoljenja lastnika zemljišča. Milan Kalan opozarja tudi na dolžino poti: »Če zelišča predolgo vozimo od tam, kjer smo jih nabrali, do doma, pride do oksidacije in izgube zdravilnih učinkovin. Še vedno bodo sicer dišala, vendar jih bomo lahko uporabili samo še za čaj, zdravilne učinkovine pa se bodo izgubile.« Kalan svetuje, naj zelišča nabiramo takoj po rosi, da niso mokra. In tudi opozarja, naj jih ne nabiramo tik pred nevihto. Takrat rastline vsrkajo vse zdravilne učinkovine nazaj v korenine. Ko se odpravimo nabirat zelišča, ponavadi vzamemo s seboj košaro in nož ali škarje. Kalan pravi, da ima to dvoje, četudi daje videz pomembnosti, v resnici malo pomena: »Kar se nam Setveni koledar Čas za presajanje je do 24. avgusta. 20. ČE korenina t 21. PE cvet 22. SO cvet do 18. ure, po 19. uri list 23. NE list 24. PO list 25. TO plod Baziliko še vedno trgamo in svežo dodajamo jedem. 26. SR plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. zdi malega pomena, a je zelo pomembno, je dobro poznavanje zelišč. Ljudje pogosto menijo, da določene rastline poznajo, potem ko so zgolj slišali za opis. Zaradi tega pride do veliko zastrupitev, tudi do smrti.« Pozorni moramo biti tudi na skrbno ravnanje z rastlinami, ki jih nabiramo. Zelišč nikoli ne pulimo, režemo jih z ustreznim orodjem. Zelišča naj bodo tudi tehnološko zrela, da bodo imela čim več zdravilnih učinkovin. Pomen dobrososedskih odnosov Že pri sajenju je koristno, da smo pozorni, da sadimo rastline, ki so med seboj dobri sosedje. »Takrat bomo imeli NAJLEPŠE BALKONSKO CVETJE zelišča in začimbnice z veliko zdravilnimi učinkovinami, ki bodo zdrave in bodo obilno rodile. Če pa bomo kombinirali takšne, ki se med seboj ne prenašajo dobro, rastline ne bodo imele zdravilnih učinkovin, ne bodo rastle, kot bi morale, ne bodo zdrave in ne bodo imele pravega okusa,« pojasnjuje Kalan. MRL Nagradni natečaj Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo letošnjo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditev tedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili in nagradili 1. oktobra. Vabljeni k sodelovanju! 79 novi tednik Edi Teržan, Celje radiocelje ŽIVALSKI SVET 43 Psi Cane corso niso napadalni, čeprav so v prvi vrsti čuvaji in varuhi. A če so napadeni, je njihov odgovor jasen. Zaradi tega bi v tropu lahko bili tudi nevarni. Kot pravi njihova lastnica, doslej ni imela slabih izkušenj, izjema je bil primer, ko je njenega napadel drug pes. Gladiatorji, čuvaji in nežni družinski člani Kaja Nika Weber iz Lažiš pri Dobju vzreja pse pasme Cane corso Bilo je pred približno petnajstimi leti, ko je Kaja Nika Weber na sliki prvič ugledala velikega črnega psa, ki je neustrašno zrl v daljavo. Bila je ljubezen na prvi pogled. Takoj ko bo spravila pod streho še zadnjo fakultetno obveznost in naredila piko pod študentsko obdobje, si ga bo kupila, se je odločila še tisti trenutek. Časa za raziskovanje in učenje o takrat precej neznani pasmi je imela še nekaj let. V Lažiše so se Webrovi iz Žalca pred časom preselili prav zato, da bi imeli psi dovolj prostora. Lepa ograjena hiša z velikim vrtom je kraljestvo kar petih psov, ki jih Kaja Nika ne bi prodala za noben denar. »Blu je bila moja prva psička pred PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE šestimi leti. Potem se je nad pasmo navdušila še mami in tako smo dobili še Lucy,« razlaga gostiteljica in pojasni, da so veliki kosmatinci nezadržno zlezli pod kožo vsem pri hiši. Pred približno tremi leti so dobili prvo leglo redovniških kužkov te Pasma je bila pred nekaj desetletji tik pred izumrtjem. V 70. letih prejšnjega stoletja so jo s posebnimi prizadevanji znova razširili. Leta 1996 jo je svetovna kinološka zveza FCI priznala kot posebno pasmo in jo uvrstila tudi na razstave in tekmovanja. zanimive pasme. In tako se je začelo. Enega samca so na Poljskem kupili za razplod, dva kužka so obdržali iz dveh legel in danes imajo pri Webrovih kar pet strahospo-štovanje vzbujajočih psov. Z gospodarjem se smejijo in renčijo Danes Cane corso ni več tako redka pasma v Sloveniji. Ko si jo je omislila Kaja Nika, pa je imela njena psička šele rodovniško številko 75. »Za to pasmo je značilno, da je izjemno navezana na človeka in da svojega gospodarja zelo čuti. Ti psi so najbolj srečni, če so v krogu družine. V prvi vrsti so izvrstni čuvaji.« Ob našem obisku so psi pri vrtnih vratih sicer najprej grozeče zalajali, potem pa so z vso pasjo govorico povedali, da so obiska veseli, in so naju s fotografom vzeli za svoja. »Brez gospodarjeve navzočnosti seveda ni najmanjše možnosti, da bi koga spustili blizu. In tudi čut za gospodarjevo razpoloženje imajo zelo izostren. Če zaznajo, da je napet in da se počuti ogroženo, takoj nastopijo napadalno,« pojasni Kaja Nika. Vzgojen pes in obvladljiv trop Vsak poznavalec ve, da se psi v tropu obnašajo precej Webrova je svojo psarno poimenovala Custode del mio corpo in kot pravi, vse svoje mladiče proda preko Facebook objav. »Zanimanja je veliko, pravih kupcev pa ne toliko. Še posebej, ker psa ne dam ravno vsakomur. Temeljito se pozanimam o načinu življenja, stanovanjskih zmožnostih in podobno. Na koncu kupca preveri še moja Blu. Se je že zgodilo, da je na koga renčala. Seveda psa ni dobil.« Psi pasme Cane corso živijo približno trinajst let, eden jih je dočakal celo šestnajst, kar je za tako veliko pasmo res lepa starost. Pet psov na dan poje od pet do šest kilogramov surovega mesa, ki se z vidika rasti in telesnega razvoja zdijo vzrediteljici boljša izbira kot briketi. Kot večina velikih pasem so tudi ti psi podvrženi kolenčnim in komolčnim obrabam. Pri zdravju pa tako ali tako ni nobenih zagotovil. Kot pravi lastnica, večina njenih psov vidi veterinarja zgolj pri cepljenju, za katerega od njih pa je v kratkem času porabila tudi več tisoč evrov za veterinarske storitve. drugače kot v ednini. Zato da se nauči ravnati s psom, da vedno ohrani avtoriteto. Nujno je psa tudi socializira-ti. Treba ga je peljati v urbano okolje, med množico ljudi, med otroke, na razstave, med druge pse.« Poslušnost je treba zahtevati in tu ni odstopanja. Znajo biti pa psi v puberteti prav tako naporni kot pubertetniški najstniki. Tako se vse začne in konča pri vzgoji. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA je obvladovanje pasje psihologije v takšnih okoliščinah nujno. Štef, Gusti, Blu in Zofi hitro pokažejo, da so precej lepo vzgojeni in da njihova lastnica več kot obvlada svojo vlogo. »Vzgoja in socializacija sta pri velikih pasmah še toliko bolj pomembni.« Njeni so bili vsi v mali šoli, nekateri med njimi še kakšno stopnjo višje. »Šolanje je vsaj toliko kot za psa pomembno za lastnika, Pasma izhaja s Sicilije in ji pravimo tudi sicilijanski mastif. Cane corso po latinsko pomeni pes stražar. Uporabljali so jih že Rimljani, in sicer za varovanje trgovskih karavan. Nastopali so tudi v gladiatorskih bojih z levi v areni. Zaradi tega so jim tudi prirezovali ušesa in rep. Danes jim to naredijo iz estetskih razlogov, vendar je v Sloveniji to prepovedano. Psi s prirezanimi uhlji in pri-rezanim repom tako pridejo le iz tujine. Psi imajo tradicionalno prirezane uhlje in rep. V gladiatorskih bojih rimskih časov je to imelo povem funkcionalen namen, danes pa gre zgolj za estetske razloge. Štef, Gusti, Blu in Zofi so se izkazali kot lepo vzgojeni psi, Lucy pa je bila ob našem obisku zaprta. Paritveni rituali namreč zahtevajo posebno pozornost. Ћ- T -w I 4R www.vb-sentjur.si Kaja Nika Weber svojo psarno vidi tudi kot profesionalni izziv. A ker psov ne želi imeti zaprtih v kletkah, kjer bi kotili kot po tekočem traku, je izkupiček od prodaje mladičkov skoraj v celoti namenjen oskrbi psov. V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: ' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov ' kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali ' diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 32 11 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Clonarjeva 2, Ljubljana)! OVI TEDNIK IN RADIOCEUE lil J H 0 K Ћ 791 novi tednik www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Posoda TO GO - za sendvič Posoda TO GO - steklenička Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer: Posoda TO GO - za kosilo Posoda TO GO - za solato Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta trgovine Tuš po Sloveniji. Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. 4 in vse Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje: • Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor**** • Polpenzion (bogat samopostrežni zajtrk in večerja) • Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri) • Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji) • 1-krat vstop v Deželo savn Varinia • Neomejen vstop v fitnes center Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 44 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Preživljanje prostega časa in skrb za osebno higieno vojakov # g^ftra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. www.kamra.si _ Postroj vojakov 87. pešpolka ob visokem obisku Celjski pešpolk na misiji v Skadru Različne oborožene formacije - multietnična podoba v Skadru Območje jugovzhodne Evrope je bilo v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja pravi sod smodnika, saj so se vstaje in vojne med posameznimi narodi vrstile druga za drugo. Zato so velesile skušale umiriti napete in krvave razmere tudi s pošiljanjem vojaških enot na mirovne misije na to območje. Med drugim so se dveh misij udeležili tudi vojaki avstro-ogrske vojske, in sicer pripadniki 87. celjskega pešpolka. S tem so tudi naši predniki pridobivali prve izkušnje na mirovnih misijah, kjer so življenje in delo dokumentirali s fotografijami, ki so danes dragocen vir pri spoznavanju njihovega delovanja na teh nalogah. Po okupaciji Bosne in Hercegovine leta 1878 je avstro-ogrska vojska leta 1882 izvedla reorganizacijo. Med drugim je bil januarja 1883 ustanovljen tudi 87. pehotni polk (K.u. K. Infanterieregiment No. 87, IR. 87) kot domači celjski pešpolk. Če izvzamemo 2. gorski strelski polk, je imel 87. pešpolk največji odstotek Slovencev med vsemi slovenskimi polki avstro-ogrske vojske. Polk se ni zapisal v vojaško zgodovino samo po pogumu vojakov med prvo svetovno vojno, ampak tudi po udeležbi na dveh mirovnih misijah. Obe misiji sta bili na območju jugovzhodne Evrope, in sicer na predvečer izbruha prve svetovne vojne. Prva misija, ki so se je udeležili vojaki 87. pehotnega polka, je bila na Kreti leta 1897 in 1898, po prvi in drugi balkanski vojni pa je Avstro-Ogrska poslala svoje vojake na sever Albanije, in sicer na območje Skadra, kjer so bile leta 1913 in 1914. Deli posameznih enot 87. pehotnega polka so sodelovali septembra 1914 pri napadu na Kraljevino Srbijo. Vir: kamra.si Paolo Santonino: Popotni dnevniki 1485-1487 Grdi in umazani Savinjčani? Danes potujejo mnogi, nekoč je bilo to nekaj posebnega. Dandanes je mogoče pri nas srečati ljudi iz Avstralije ali z Nove Zelandije, nekoč niso bili od prav daleč. Tako kot srednjeveški popotnik Paolo Santonino iz Vidma oziroma Udin z območja današnje pokrajine Furlanije - Julijske krajine. In kako je bilo videti potovanje po naših krajih pred pol tisočletja? »Prebivalci dežele, moški in ženske, so grdi in živijo bolj umazano kot Ziljani, vendar nimajo golš,« je o obisku savinjskega okoliša zapisal srednjeveški popotnik Paolo Santonino. Med kraji, ki jih je obiskal, se z našega območja v njegovih dnevnikih pojavljajo Celje, Vojnik, Črešnjice, Vitanje, Rogatec, Kostrivnica, Lemberg, Vransko, Slovenske Konjice, Stranice, Žička kar-tuzija, Loče, Šentjur, Ponikva pri Grobelnem ... Potovanje je bilo seveda delovnega značaja, ne turistično, čeprav je Santonino opazil in zapisal veliko zanimivega. Po hudih turških vpadih in njihovih posledicah se je oglejski patriarhat odločil za pregled stanja na območjih, ki so spadali pod njegovo cerkveno oblast. Paolo Santonino, ki je bil kancler oglejskega patriarha, je odšel na tri potovanja kot spremljevalec generalnega vikarja patriarhata škofa Petra Carlija iz Caorleja. Tri Santoninova potovanja, tako imenovane vizitacije, so trajala 114 dni. Med njimi je obiskal območja Koroške in Vzhodne Tirolske, dežele Kranjske in Štajerske. »V mestu je kakih sto trideset kamnitih, vendar s skodlami kritih hiš; nekatere so prav lepe,« opisuje srednjeveški popotnik Celje. Iz tega mesta omenja lesen most čez Savinjo, stari grad, župnijsko cerkev svetega Danijela - kjer je služil vikar s štirimi kaplani - rimske izkopanine in še marsikaj. »V njem najdeš razne s starimi črkami popisane kamne in mnogo reliefov ter fino klesanih kipov; tu je bil nekoč rimski municipij; meščani mu pravijo tudi »mala Troja,« opisuje Celje. Obiskovalec iz Furlanije ni ravno stradal, saj mu je celjski glavar postregel s šestimi različnimi ribjimi jedmi, skledo jelenjega mesa v poprovi omaki in z vini vse od rebule do malvazije. Veliko pozornosti je San-tonino namenil tudi obmejnemu Rogatcu, kamor je prišel v skupini sedemdesetih jezdecev. »Ti kraji niso varni pred ropi in nasilstvi,« opisuje srednjeveški popotnik. Za cerkev v bližnji Kostrivnici meni, da je lepša od drugih, ki so jih videli v pokrajini Savinje, saj jo je spoznal kot obokano in pisano poslikano. Celo na Boč so se odpravili in »po naključju ujeli veliko zajcev«. Zelo je užival na gradu Konjice, ki je danes večinoma v razvalinah. Tam so ga pogostili z vsem mogočim, od kopuna, kokoši in postrvi do kozlička, rakov in jedi, ki jih ni poznal. »Na devetem mestu so postregli z novo jedjo iz mesa, po mojem kuhanega v krvi, ki ji sicer pravijo »meso v temi.« Santonino v Popotnih dnevnikih pogosto opisuje, kaj so kje jedli, kar je za zgodovino srednjeveške kuhinje pomemben podatek. Imenitne goste iz oglejskega pa-triarhata so seveda razvajali na različne načine, ne samo kulinarično. Santonino je bil posebej razvajan na gradu v dolini Zilje na Koroškem, kjer ga je »najbolj omikani in čez vse žlahtni gospod« povabil, da bi si s telesa očistil nesnago, ki se mu je nabrala na dolgem potovanju«. Nato je na gospodov ukaz vstopila njegova dvajsetletna soproga, »Zelo lepa in predvsem priljudna in dobrotna, vendar vselej spodobno čedno-stna in skromna.« Na soprogov ukaz je Santoninu, ki se je tako velikodušne pozornosti sprva branil, z nežnimi prsti umila telo od glave do peta. Za konec je Santoninu z obilnim polivanjem vode »očedila ude od trebuha do peta vsakršne nesnage.« Popotnik Santonino v dnevnikih ni opisoval le posledic turških vpadov, ampak je opazil in opisal lepoto kar nekaj grajskih gospa. BRANE JERANKO O avtorju: Paolo Santonino (rojen okoli leta 1440 v Umbriji - umrl okoli leta 1507 v Vidmu oziroma Udinah) je pomemben kot srednjeveški potopisec. Kot pravnik je opravljal delo v pisarni oglejskega patriarhata kar tri desetletja. Po njegovi smrti je kanclersko mesto prevzel njegov sin. Santonino je bil poročen, med njegovimi šestimi otroki so bili kar trije sinovi pravniki. s ko is 95.1 j 95.9 j 100.3 j 90.6 MHz zvočne slike ku"L"t U ГС5 www.radiocelje.com m VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 radiocelje NAMIG ZA IZLET 45 M& Kamniti most čez potok Rak in jama v ozadju Križna jama je znana kot bogato najdišče kosti izumrlega jamskega medveda. V jami je med drugim na ogled njegova lobanja (spodaj) v primerjavi z lobanjo današnjega rjavega medveda (zgornja lobanja). Narava je Slovenijo velikodušno obdarila z lepotami. Zelena razgibana pokrajina skriva številne bisere, ki so edinstveni na svetu, a jih žal, čeprav jih imamo tako rekoč pred nosom, premalo poznamo ali zanje morda sploh ne vemo. Tudi na mojem seznamu je še kar nekaj takšnih kotičkov, ki bi jih bilo vredno obiskati in jih od blizu občudovati. Nekaj sem jih »odkljukala« pred dnevi, ko sem odkrivala lepote Notranjske. Obisk Rakovega Škocjana, čudovite kraške doline med Cerkniškim in Planinskim poljem, Cerkniškega jezera in Križne jame je prava izbira za vse, ki se želijo iz hrupnega betonskega sveta umakniti v neokrnjeno naravo, ob čiste vode, v mir in tišino podzemnega sveta. V dolini reke Rak Z iskanjem Rakovega Škocjana nismo imeli težav. Pot je dobro označena. Avtocesto Ljubljana-Koper smo zapustili na izvozu Unec in sledili oznakam za Rakov Škocjan. Po nekaj kilometrih smo po makadamski cesti prispeli do prvih opisnih tabel. Dolina, ki jo je izoblikovala reka Rak, je danes najbolj znana po soteski z Velikim in Malim naravnim mostom. Po dolini je speljana naravoslovna učna pot, ki jo ob obeh naravnih mostovih sestavljajo še Zel-ške jame, vrtača Kotel, Tkal- ca jama in razvaline cerkve svetega Kancijana. Med glavnimi znamenitostmi Rakovega Škocjana se je mogoče tudi peljati z avtom, a ni treba posebej poudarjati, da bomo čudovito naravo najbolje doživeli peš. Mi smo združili oboje, vožnjo in hojo. V Rakovem Škocjanu smo se zadržali debelo uro, seveda bi se lahko bistveno dlje, če bi se raziskovanja njegovih lepot lotili temeljiteje. A želja po občudovanju naravnih lepo Notranjske nas je gnala naprej proti Cerkniškemu jezeru. Pot smo iz Rakovega Škocjana nadaljevali po makadamski cesti in po približno petih kilometrih vožnje ob izhodu iz prostranega mešanega gozda prispeli na kraško polje, ki je, kadar je polno vode, največje jezero v Sloveniji, veliko za nekaj Bohinjskih. Jezero je, jezera ni Cerkniško jezero se ob obilnem deževju napolni v samo nekaj dneh, medtem ko voda iz njega odteka nekaj tednov. Največje je jeseni in spomladi, medtem ko poleti presahne. Tokrat je bil z vodo napolnjen le manjši del, ki je skupini obiskovalcev nudil odlično poletno osvežitev. Pravijo, da na svetu morda ni jezera, ki bi kazalo toliko različnih obrazov, kot jih ravno Cerkniško jezero. Se strinjam. Praktično na vsakem koraku lahko pokaže drugačno podobo in to mu daje še prav poseben čar. Sicer pa na Cerkniškem jezeru lahko počnemo marsikaj: opazujemo ptice, preizkušamo ribiško srečo ali preštevamo ribe, ki so ostale na suhem, ker je voda prehitro odtekla, se kopamo, kolesarimo, drsamo, fotografiramo ali odkrivamo požiralnike s pomenljivimi imeni, kot so Vodonos, Rešeto, Kotel ... Prebivališče jamskega medveda Da narava v tem delu Slovenije res ni skoparila z lepotami, dokazuje tudi Križna jama na vzhodni strani Cerkniškega jezera pod Blokami in Križno goro. Od Cerknice do vhoda v jamo je približno deset kilometrov: usmerimo se proti Bloški Polici in tam zavijemo desno proti Staremu trgu pri Ložu. Križna jama slovi predvsem kot bogato najdišče kosti izumrlega jamskega medveda. Njena posebnost so tudi podzemna jezera, skozi katera se preliva kristalno čista voda. Možen je eno-, štiri-ali sedemurni ogled jame. Mi smo si privoščili enournega, ki vključuje tudi 10-minutno vožnjo s čolnom po podzemnem jezeru. Posebno doživetje je raziskovanje s svetilkami, saj jama ni osvetljena. V mogočnih podzemnih rovih in dvoranah se obiskovalci dejansko počutijo kot gostje v nekem drugem, skrivnostnem svetu, kjer ni prostora za človeško prevzetnost. BA Obisk Zelških jam Udrt nekdanji jamski strop v Rakovem Škocjanu norni strani Raka. Debel je 23 in visok 37 metrov. Cerkniško jezero na vsakem koraku kaže drugačno podobo. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zakon težnosti v vojski Desetar razlaga vojakom zakon težnosti: »Mogoče ste že kdaj slišali za zakon težnosti. Če vržete kamen v zrak, pade nazaj na zemljo. To je zakon težnosti.« Vojak: »Kaj pa če pade v vodo?« Desetar: »To pa ni več naša stvar, s tem naj se ukvarjajo pri mornarici!« Nemogoče »Gospod brigadir, pokorno javljam, da utrdbe ne moremo obkrožiti!« je v štab javil vojak. »In zakaj ne?« »Ker je štirioglata!« Kdo je streljal Pride 90-letnik k zdravniku na pregled. Doktor ga vpraša: »Kako se počutite?« »Nikoli nisem bil boljše volje!« odgovori ata. »Moja ljubica ima 18 let. Zdaj je noseča in bova dobila otroka.« Doktor malo pomisli in reče: »Dovolite, da vam povem eno zgodbico: Lovec, ki nikoli ni izpustil lovske sezone, je nekega dne tako neučakano odšel od doma, da se je zmotil in namesto puške vzel dežnik. Ko je prišel v gozd, se pojavi pred njim en velik medved. Lovec dvigne dežnik, nameri v medveda in ustreli ... Gotovo ne uganete, kaj se je zgodilo? Medved je mrtev padel pred njega!« »Nemogoče! Nekdo drug je moral streljati!« »Ravno to sem vam hotel povedati!« Lubenica »Jože, kam pa neseš ti dve lubenici?« »Domov ženi.« »Kako si pozoren! Zakaj pa kar dve?« »Ker je rekla, da bi za eno lubenico dala pol življenja.« Nevarnost kapi Zdravnik pravi bolniku: »Gospod Dolinar, opozoriti vas moram, da vas lahko ponoči zadene kap.« »Kje pa! Saj ponoči moja žena spi.« Šali nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Spraševali smo vas, s kom smo se pogovarjali v intervjuju v prejšnji številki Novega tednika. Pravilen odgovor se glasi: s celjskim županom Bojanom Šrotom. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Karin Ambrožič iz Vipave, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Nova stran v časopisu, posvečena vrtu in cvetju, se imenuje ... Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 25. avgusta, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Službeni avto Na poti v službo je Vero Orešnik, ki je med dopustom naše »generalne« Tee Podpečan zadolžena tudi za službena avtomobila, z nujnim telefonskim klicem priklical Robert Gorjanc: »Pripravi mi, prosim, avto, se mi zelo mudi v Velenje.« Ker je bil Robi že prejšnji dan v Šaleški dolini, Veri seveda ni bilo jasno, kaj se dogaja. Bolj podrobno pa ga med vožnjo tudi ni mogla izpraševati. Tako je vse nadaljnje informacije dobila šele v pisarni pri novinarjih. Spomin je ni izdal, Robi je dan prej res že bil v Šaleški dolini, a v Šoštanju, in se je v Celje vrnil šele proti večeru, za vožnjo v Velenje pa je naslednji dan seveda potreboval nov potni nalog. Ne zna vsak Saj veste, kako gre tisto - od plače do plače se vleče kot kurja čreva, od položnic do položnic je pa v »šusu«. In približno tako je tudi pri nas. Se nam zdi, da kave niti ne pijemo tako pogosto, kot poslušamo dretje tipa »dvaaaaa evraaaaa«. O legendarnem pobiranju »kofe-tarske« pristojbine za jutranjo prvo pomoč smo na tem mestu tako ali tako že marsikatero rekli. »Generalna« Tea Podpečan ima stvari zdaj že tako »poštimane«, da se kovanci že skoraj sami prikotrljajo do njene mize. Oni dan, ko je bila slučajno odsotna, pa je prazen fond opazil najbolj usposobljen kuhar kave v uredništvu, tehnik Aljoša Bončina. »Dva evra bo treba pobrati!« se je zadrl čez uredništvo. Malo pozneje pa je v brado resignirano zabrundal: »Noben me ne j ...« Demantirala ga je Ivana Stamejčič, ki je v njegovem imenu brez vsakega kričanja v hipu nabrala po dva evra. Prva Če že omenjamo plačo, naša nova odgovorna urednica mag. Marjetka Raušl Lesjak si je prislužila prvo v novi službi. Kot se spodobi v takšnih primerih, je poskrbela za polno mizo in sama spekla še kup odličnega peciva. Sploh nismo bili posebej presenečeni, saj je že prej nekajkrat dokazala, da je prava »Prlečka« - gostoljubna in dobrovoljna. ANEKDOTE Georges Feydeau (1862-1921), znani francoski pisec komedij, je nekoč nameraval kupiti knjigo, ko je v knjigarni zagledal prijatelja, ki je eno že kupil. Pogledal je, katero je izbral, in videl, da se imenuje Kako obogateti. Feydeau mu je na uho zašepetal: »Priporočam ti, da kupiš še Kazenski zakonik, saj še nisem slišal, da bi kdo obogatel na pošten način.« 7 8 9 4 5 7 6 4 3 8 4 9 2 1 6 2 7 5 9 5 1 6 2 3 4 Morska zgodba se ponavlja Vsako leto je samo še huje, vam rečem. Na dopust ne grem več na morje. V redu, priznam, da si to rečem vsako poletje, a še vedno silim na obalo. Je pa to zame stres namesto počitka. Zgodba se ponavlja vsako poletje. Načrtovanje, pakiranje, razmišljanje, kako se izogniti gnečam, kako varno voziti, kako paziti, da te ne okradejo ... Stres je že, ko se na počitnice pripravljaš. Potem vožnja. To je zame čisti napor. Kupi vinjeto, na-toči bencin, napolni pnevmatike, na pot se odpravi zgodaj. Ne glede na to, kdaj greš od doma, padeš v gnečo. Ko te pritisne lulat, ustaviš na počivališču, padeš v gnečo. Bog ne daj, da te pritisne še na veliko potrebo. Ko se pripelješ v hotel, spet gneča in čakanje na sobo. Prideš na plažo, je že vse zasedeno. Kakopak. Večina verjetno že ob štirih zjutraj vstane, da si rezervira svoj prostor. Morje bo kmalu še brez kamnov in skal ostalo. Saj so vsi na brisačah, da jih ne bi odpihnilo. Če razgrneš brisačo na pol kvadratnega metra, kjer na plaži še najdeš prostor, in če je to preblizu nekoga, ki ima tam že svojo brisačo, te vsi gledajo, kot da si jim zavzel domovino. Ker se počutiš kot sardela, tuhtaš, kje boš zdaj v miru napihnil blazino. Z njo vsaj lahko malo odplavaš dlje, kjer je mir. A je v senci ne moreš, ker je gneča, blazina pa je prevelika, zato greš pihat na sonce. Pri tem pri 38 stopinjah skoraj izdihneš dušo, vmes razmišljaš, kje za vraga vsi ti ljudje opravijo malo potrebo, saj opaziš, da na plaži ni stranišč. Dodaten stres. Vnaprej vem, da se kopam v mešanici morja in urina. Katastrofa. In še plačam za to. Preden greš v vodo, seveda ne izostane ustrezna zaščita. Trenutek, ko si si pol kilograma kreme namazal po telesu, da te sonce ne opeče, preklinjaš takrat, ko se nikakor ne moreš v vodi skobacati na blazino. Ker drsiš kot riba. Ko nekako uspe in že mirno ležiš na blazini, se začneš spraševati, ali je REŠITEV SUDOKU 165 8 6 7 2 9 3 1 5 4 3 5 9 1 4 8 6 2 7 2 1 4 7 6 5 3 9 8 4 3 1 9 8 2 7 6 5 9 8 2 5 7 6 4 1 3 6 7 5 3 1 4 9 8 2 5 9 3 4 2 1 8 7 6 7 2 6 8 3 9 5 4 1 1 4 8 6 5 7 2 3 9 na plaži vsaj tuš, da se boš lahko stuširal. Ko je dan mimo, si privoščiš pivo, saj si vendarle na morju. Greš še malo do prvega mesta, ki je v bližini, se sprehajaš, gledaš tiste stojnice in kaj vse prodajajo na njih. Vse se ti zdi zanimivo, čeprav veš, da prodajajo iste stvari, kot so jih že lani in da jih tako ali tako bolj poceni dobiš v kitajskih trgovinah doma. Ampak tiste stojnice je pač zanimivo opazovati. Edina stvar, za katero razmišljaš, da bi jo lahko vendarle spremenili ali si izmislili kaj novega, je ponujanje napisanega imena na zrncu riža. Še danes ne razumem, v čem je bistvo tega. Ko en dan na dopustova-nju mine, ležeš v posteljo in si naravnaš budilko. Drugi dan je treba ob štirih vstati, da si lahko rezerviraš prostor na plaži, kamor tako ali tako prideš šele po kosilu. Noro. Polovico stvari sem izpustila. Na primer pasjo vročino v hotelski sobi, kjer ni klime. Ali drenjanje gostov v hotelski jedilnici. O tem bi se lahko na široko razpisala. Nekateri so res požeruhi. Vzamejo tri breskve, eno pojejo, dve spustijo v torbico. Enako je z marmeladicami in s paštetami. Aja, da ne pozabim tako imenovanih »selfijev«. Ti na dopustu vzamejo zagotovo vsaj dve uri časa na dan. Slikati je treba vsaj petkrat isto pozo. Ena slika od vseh teh poskusov bo zagotovo dobra. Nato moraš sliko še obdelati na telefonu (ali računalniku, če ga imaš zraven). Ko je slika obdelana, si vzameš nekaj minut, da preštudiraš, ali je dobra za objavo in ali bo dosegla tisoč všečkov. Morda za mnenje vprašaš še koga, ki je s teboj. Nato jo objaviš na Facebooku. Po možnosti se slikaš na takem mestu, za katerega prijatelji na Facebooku domnevajo, da je nekje v pravi pravcati morski idili in da kilometre naokoli ni nikogar, medtem ko ti dejansko veš, da si v nekem »levem« letovišču, kjer te naslednji dan spet čakata gneča in stres na plaži. In tako naprej do zadnjega dne dopusta. Takrat je na obzorju nov stresni dejavnik tveganja: pot nazaj domov. Načrtovanje, pakiranje, razmišljanje, kdaj boš šel, da spet ne padeš v gnečo. Ki je tako ali tako neizbežna. Ampak še vedno naivno upaš, da zastojev ne bo. Drugo leto grem na Veliko planino. Pastirska koča, sir in mleko. To je vse, kar rabim. Brez stresa. DOPUSTNICA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Križam Ke & uganKe STVARNOST-NA NARAVNANOST NAUK O ASKEZI ZARA CULLY OVRATNIK KATOLIŠKEGA DUHOVNIKA NASPROTNO OD MRTEV IGRALKA CERAR STRIPOVSKI JUNAK FORD RAZKUZITEV (STAR.) NEKDANJA POLETNA ASHTON REZIDENCA KUTCHER ŠP. KRALJEV ŠVEDSKA IGRALKA OLIN PLAVALKA BABIČ PRIKRITO OPOZORILO BOGDAN NOVAK UMETNIŠKO IME IDE KRAVANJE 10 FORMAT ZA STISKANJE DATOTEK NOBELIJ SLOVENSKA AVTOCESTNA DRUZBA Mislim, da komandir ne bo zadovoljen, da s parkirišča . PREBIVALCI HAMBURGA ZADNJEGA DNE (LAT.) NOGOMETNI KLUB SL. POP SKUPINA ENA (POG.) NASIČEN OGLJIKOVODIK MOUNT MLAD BIK 15 GRŠKI OTOK 3. SOL-MIZACIJSKI ZLOG PODREDNI VEZNIK GREGOR STRNIŠA URAD EKONOMA MOČEN GLAS TABORIŠČE (ZARG.) ŠPANSKO ZENSKO IME OKAMNELA SMOLA KATE HUDSON PRIPRAVA ZA REZANJE ALPINIST GROŠELJ ALJASKA (ORIG.) OLGA GRAD NEKD. HRV. TENISAČICA (IVA) PREBIVALKA APULIJE DRUGA OBLIKA GENA Žal nam je zmanjkalo ledenih kock. Jutri... Povsod z vami KAČJI UGRIZ PSI, KI GONIJO DIVJAD DEDNA ZASNOVA VOZILO Z ENIM SEDEŽEM LEPO VEDENJE 14 MALA GRAMOFONSKA PLOŠČA PIJAČA STARIH SLOVANOV KOZJI GLAS VAS NA SORŠKEM POLJU NORV. KNJIŽ. (HENRIK) OZNAKA SERIJ. PUBLIKAC. MALI SUNDSKI OTOK IGRALEC ŠERBEDŽIJA KOREJSKI AVTO SVETILNI PLIN PREMAZ ZA LES STREHA (STAR.) VRSTA MAMILA NEMŠKI ALKIMIST (HENNIG) OZNAKA KENIJE IVO DANEU LJUDSTVO V ZAMBIJI KIM NOVAK LATINSKO-AMERIŠKI PLES ALEŠ PAJOVIČ GOSPODARSKA ZBORNICA PREBIVALKE ATIKE 16 KOREN-JENEC 19 ČETRTA NAJDALJŠA EVROPSKA REKA Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za storitve v Hair centru Darja v Celju 2. nagrada: darilni bon za kosilo za dve osebi v gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku 3. nagrada: darilni bon za dve pici v gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 25. avgusta 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 32 Vodoravno: OHIO, ODPAD, BIHAČ, PETDESET TISOČ DVA, TLA, MATT, LINA, TS, IV, MOTO, CNN, TON, METAN, MUSEK, POTI, UTEČENOST, OGOREK, MIRO CERAR, NJASA, AZIJA, TR, NARAVA, ŠKOT, GOS, ČRN, MENA, IN- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 $ NOVO (ftva blovenbka kviz Ona: Morali se boste sprijazniti s tem, da ne morete spremeniti navad svojega partnerja. Toda verjetno je ravno to tisto, kar vas na njem najbolj privlači. Še vedno boste razmišljali tudi o nekom drugem. On: Že zelo dolgo veste, da niste najboljši igralec na srečo. Vaši namigi so tako prozorni, da bi jih spregledal tudi otrok. Toda kdo ve - mogoče se vam bo vseeno posrečilo tisto, za kar si že dolgo prizadevate. Ona: Preveč boste popustljivi do svojega srčnega izvoljenca, kar vam bo prineslo tako prijetne kot tudi manj prijetne posledice. Včasih je treba vztrajati pri svojih prvotnih načrtih, četudi to ni ravno najlažja pot. On: Čeprav si v bistvu morda res ne želite korenitih sprememb, je skrajni čas, da spremenite stil življenja. Vse preveč se zapuščate in to se vam lahko še maščuje. življenje teče naprej, vi pa ostajate zadaj... TEHTNICA И Ona: Rezultat na poslovnem področju bo v veliki meri odvisen predvsem od vaše iskrenosti, zato se nikar ne zapletajte v diskusije, ki nimajo pravega smisla. Stvari povejte naravnost in odkrito, da bodo tudi rezultati takoj na dlani. On: V zadnjem času vam gre vse na bolje. Odpirajo se vam vrata, na katera si še pred časom ne bi upali niti potrkati. Premislite malo o tem, zakaj je prišlo naenkrat do takšne spremembe. Nad rezultati boste precej presenečeni. m шеш Ona: Skrivoma boste opazovali osebo, ki vam zadnje čase neprestano roji po glavi. Toda zavedajte se, da bo hitro nastopil trenutek, ko bo treba narediti odločen korak, sicer se vam bo priložnost izmuznila. On: Zelo vas mika neko vabilo in to predvsem zaradi tega, ker vam je partnerka to prepovedala. Prepovedan sad je pač najslajši, vendar je treba poznati mejo, do katere lahko greste, da ne boste kasneje čutili posledic. DVOJČKA ** ■ STRELEC £ Ona: Ne pretiravajte s hrano, saj se vam to lahko maščuje. Pri vsem je v prvi vrsti treba imeti pravo mero. Srečali boste popolnega tujca, ki bo kmalu našel svoje mesto v vašem zasebnem življenju. On: S prijateljico se boste zapletli v prijetno avanturo, ki ne bo povsem po okusu vaše nekdanje partnerke, ki je še vedno precej ljubosumna, kljub temu da je že davno vsega konec. Pazite, da ne bo nepotrebnih težav. Ona: Preobrat v ljubezni vam bo docela spremenil dosedanje življenje in navade. Sicer pa ste si to srečo tudi zaslužili. Še vedno pa ostajajo nerešeni problemi, ki se tičejo vaših poslovnih ambicij in spletk. On: Svoje težave boste zaupali napačni osebi, ki jih bo raztrobila naokoli in znašli se boste v precejšni zadregi. Drugič bodite pazljivejši in dvakrat premislite, preden kaj storite. Ona: Nekdo vas bo skušal izkoristiti, zato bodite previdni in opazujte dogajanja okoli sebe. Vse to namreč lahko preprečite -treba je le pravočasno reagirati. Bolje je preprečiti kot zdraviti! On: Zaradi nediscipline in prenagljenosti boste še presneto dobro kaznovani - vprašanje pa je, ali se boste iz tega tudi kaj naučili. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo potuhnete in pošteno premislite o preteklih dejanjih. KOZOROG & Ona: V zapleteni poslovni situaciji boste iskali pomoč in jo tudi našli, vendar ne tam, kjer ste jo pričakovali, ampak pri povsem nepričakovani osebi. Najprej vas bo to malo zmedlo, a si boste hitro opomogli. On: Pretirana samozavest vam lahko še precej škoduje, saj nimate za takšno obnašanje prav nobenega vzroka. Ozrite se malo okoli sebe in videli boste, da ste si nakopali precej težav. Poprimite za delo. STINKT, ACE, ESTRI, OVELOST, AR, CARDIFF, OBLIČJE, ABU DHABI, SRAKA, TED, TOALETA, SUM, CAFE, SIT, TEMOTA, RE, INTERNA, TOPAZ, ODDAJA, ALBANIJA, PANTER, TENISAČ. Geslo: Gremo na lepše Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za storitve v Hair centru Darja v Celju, prejme: Vida Glaser, Svetelka 6, Dramlje. 2. nagrado, darilni bon za kosilo za dve osebi v gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Matjaž Šinkovec, Pregljeva 9, Celje. 3. nagrado, darilni bon za dve pici v gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Cirila Suša, Pod gradom 1, Laško. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. VODNAR Ona: Spoznali boste nekoga, ki sploh ne bo vaš tip idealnega partnerja, a bo imel vse preveč mamljiv nasmeh, da bi se mu uspeli upreti. Tako ne boste niti opazili, kdaj se boste ujeli v zanko, ki ste jo pripravili nekomu povsem drugemu. On: Nekdo iz družbe vam pripravlja prav nizek udarec. Vi pa bodite nanj pripravljeni in mu vrnite še nižjega. To ga bo pošteno izučilo, da bo drugič raje dvakrat premislil, preden se bo podal v takšno neumnost. DEVICA Ona: Partner bo v veliki meri vplival na vaše poslovno življenje, vendar vam bo s tem hotel le pomagati. Na koncu se boste hoteli o celotni zadevi odkrito pogovoriti in razčistiti vajini vlogi. On: Poglejte malo okoli sebe in lahko boste opazili, da vas nekdo prav rad vidi. Stopite mu naproti, saj bo korist obojestranska. Ne pozabite, za srečo se je treba boriti, čeprav ste prepričani v nasprotno. Ona: Prijeten konec tedna vam bo še dolgo ostal v spominu predvsem po zaslugi novice, ki vam bo resnično polepšala življenje. S prijatelji se boste domenili za nek posel, od katerega si veliko obetate. On: Srčna izvoljenka se bo počutila nekoliko zapostavljeno, zato je še najbolje, da se ji izdatno posvetite in jo morda povabite v kino ali na sprehod. V ljubezni ni sicer nič narobe, vendar poskusite preživeti malo več časa z njo. Ona: Zakaj svoje že tako prenapete živce še dodatno obremenjujete z načrti za prihodnost, ko pa še vsakdanjih opravil ne zmorete opraviti? Ne zadajajte si preveč nalog naenkrat, ker ne boste uresničili nobene. On: Nikar se preveč ne zaletavajte, temveč raje dobro premislite, preden se spustite v tvegan posel,, saj vam trenutne razmere niso naklonjene. Počakajte malo, prihajajo boljši časi. Do takrat si malo odpočijte. 3 11 18 12 ELIKSIR 9 60 MINUT MALIK 13 5 2 17 PREDUJEM 4 7 6 8 48 RUMENA STRAN Z modne revije v Lučah, s kreacijami rosno mladega modnega kreatorja. Dvorana je bila prepolna V Lučah je bila pred tednom modna revija kreatorja Timoteja Rosca, nadarjenega domačina, ki je zaključil drugi letnik ljubljanske srednje šole za oblikovanje. Prvo modno revijo, s svojimi kreacijami je pripravil že med obiskovanjem lučke osnovne šole, dve nato še v Mariboru in Ljubljani v dijaških domovih. Na modno revijo se je pripravljal ves čas počitnic ter predstavil nad dvajset oblačil po svoji zamisli. Za predstavitev rosno mladega kreatorja ni bilo posebnega oglaševanja, Grožnja je pomagala Simon Rožman (desno), trener NK Celje, je še prejšnji konec tedna želel odstopiti, ker celjski nogometaši v novi sezoni državnega prvenstva še niso zmagali. Potem je dejal, da bo res odstopil, če v ponedeljek njegovi varovanci ne bi premagali ekipe Zavrča. Očitno so nogometaši resno vzeli njegovo grožnjo in se potrudili ter zmagali, tako da za zdaj Rožman ostaja na čelu ekipe skupaj s pomočnikom Alešem Kačičnikom. MiK, foto: SHERPA vendar je prišlo toliko ljudi, da vsi v kulturno dvorano niso mogli vstopiti. O njegovi nadarjenosti so namreč že brali oziroma slišali. Lučani ugotavljajo, da je ustvarjalni 17-letnik zanimanje za svet tekstila in oblačil podedoval po mamini strani in ne po očetu Cirilu Roscu, ki je župan Luč. Njegova mama je inženirka tekstilne stroke in že fantova babica je bila zaposlena v nekdanjem celjskem Topru, tovarni oblačil. BJ Fotografija s cilja (z leve): šofer kombija Alojz Melavc, Odon Simonič, Luka Andrej, Vlasta Simonič, ki je tekla z ekipo zadnjih 15 km, Bojan Čakš, Katjin mož, Jože Tonkli, Jože Andrej, Ivan Valenčak, govornik na zaključku, in Stane Novak. Maratonci iz Celja na Krk Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je ob koncu preteklega tedna pripravilo nov podvig. Ponovilo je tek iz Celja na otok Krk. Tekači so se na pot podali v zgodnjih petkovih urah in na cilj prispeli v nedeljskem dopoldnevu. Letošnji tek je bil namenjen Katji, nečakinji predsednika društva Odona Simoniča. Katja je lani tekače, ki so po naporni trasi prispeli na Krk, sprejela z odprtimi rokami, zatem pa zaradi hude bolezni umrla. Ekipa tekačev je bila zadovoljna, da ji je ponovno uspelo opraviti z zanimivo traso. Na Krku so jo pričakali številni navijači s slovensko zastavo. Simonič bo zdaj s svojimi pomočniki vse moči usmeril k izpeljavi maratona od Celja do Logarske doline, ki bo 5. septembra. MiK Direktor na zalogo do novega prahu Ponoven poskus novinarske konference v Termoelektrarni Šoštanj po aferi »beli prah« je vendarle uspel. Tako se je Matjaž Eberlinc, direktor Teša, vendarle pojavil pred novinarji, fotografi in snemalci, ki so tokrat verjetno tudi malo na zalogo »ovekovečili« prvega moža podjetja. Glede na zadnja leta burno dogajanje v Tešu medijska daljnovidnost ni odveč ob morda v prihodnje še kakšni odpadli novinarski konferenci zaradi takšne ali drugačne barve prahu v sumljivih pisemskih pošiljkah. RG Brez hmelja ni piva, to vedo vsi. Zato so bili v množici tudi mnogi Laščani, povezani s tamkajšnjo pivovarno. Med drugim je prišel preverit letino tudi član uprave Matej Oset (levo). Manj je več Na nedavnem Dnevu hmeljarjev v Braslovčah, ki ga tamkajšnje turistično društvo že tradicionalno pripravi tik pred začetkom obiranja hmelja, so letos še posebno prišli na svoj račun številni obiskovalci. Uradni del programa, v katerem razglasijo novo hmeljarsko starešino in princeso, je minil brez takšnih in drugačnih nagovorov lokalnih veljakov, za zabavni del programa pa so poskrbeli Modrijani. ŠO, foto: SHERPA Potem ko se je nagovoru najprej odpovedal žalski župan Janko Kos, je oder brez svojih treh minut zapustil tudi braslovški župan Branimir Stro-janšek. Očitno sta tudi sama komaj čakala, da čimprej nastopi zabavni del prireditve. Na sliki Strojanšek (levo) v družbi predsednika Turističnega društva Braslovče Branka Ribizla