SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XV.
Novo mesto, 9. avgusta 1979
Št 20
\SEBINA
OBČINAČRNOMELJ
209. Odlok o urbanističnem programu občine Čmomelj
210. Odlok o splošnem urbanističnem redu v občini Črnomelj
211. Odlok o urbanističnem načrtu mesta Čmanelj OBČINANOVO MESTO
212. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in
prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978
OBČINA TREBNJE
213.	Sklep o določitvi najvišjih ravni cen
Občina Črnomelj
209.
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 175. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/78) je skupščina občine Črnomelj na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. 7. 1979, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23 . 7. 1979 sprejela
ODLOK o urbanističnem občine Čmanelj
programu
1.	člen
Sprejme se novelirani urbanistični program občine Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: urbanistični program).
Urbanistični program sestavlja naslednja tekstualna in ka tna dokumentacija:
A. Poročilo z naslednjimi poglavji:
1. Uvodna p ojasnila
2. Prostorske osnove razvoja
3. Družbeno gospodarske osnove in program razvoja
4. Planirana razporeditev dejavnosti in infrastrukturno omrežje
5. Planirana raba prostora
6. Načini urbanističnega urejanja območij in naselij
B. Karte (planski del):
1. Opredelitev tipov naselij in funkcijskih območij
2. Razporeditev prebival-
cev in delovnih mest po krajevnih skupnostih
3.	Razporeditev terciarnih dejavnosti in komunalna oprema
4.	Razporeditev kvartarnih (družbenih) dejavnosti
5. Zavarovanje kulturnih spomenikov in varstvo narave
6. Razvrstitev kmetijskih zemljišč
7. Osnove prometnega omrežja
8. Osnove energetskega omrežja
9. Osnove vodnogospodarskih ureditev
10. Namenska členitev površin in zavarovana območja	*
11. Načini urbanističnega urejanja.
2. člen
V urbanističnem programu so na osnovi ocene družbeno gospodarskega razvoja občine do leta 2005 opredeljeni cilji in smotri dolgoročnega razveja in urbanističnega urejanja ter določeni elementi za doseganje teh ciljev.
Urbanistični program je podlaga za izdelavo podrobnih urbanističnih dokumentov, hkrati pa podaja osnove za oblikovanje urbanističnii pogojev pri uporabi zemljišč za pomembnejše posege v prostor.
3. člen
Ob upoštevanju dolgoročno ocenjenih potreb in možnosti razvoja vseh dejavnosti so v urbanističnem programu določena načela skladnega urejanja prostora po nasledim področjih:
- naselja glede na njihov pomen in vlogo
- proizvodne in oskrbne dejavnosti
prane tno omrežje energetsko omrežje komunalno omrežje vodnogospodarske ureditve kmetijske in gozdne površine turistična in rekreacijska območja
območja za pridobivanje rudnin
območja za posebne namene naravna in kulturna dedišči-
na.
4.	člen
Za učinkoviti in usklajeno izvajanje nalog na področju urejanja prostora ter graditve naselij je treba v občini Črnomelj na osnovah urbanističnega programa in v skladu s plani samoupravnih organizacij m skupnosti izdelati naslednje splošne in izvedbene urbanistične dokumente:
a) splošni (usmerjevalni) urbanistični dokumenti, v katerih so podane vse temeljne načrtovalske odločitve o urejanju območij in naselij ter določeni splošni urbanistični pogoji za vse vrste posegov v prostor:
— urbanistični načrti,
— splošni urbanistični red v občini Črnomelj;
b)izvedbeni (usklajevalni) urbanistični dokumenti, ki morajo onogočiti podrobno urbanistično urejanje posameznih naselij in območij oziroma neposredno izvajanje investicijskih nalog:
— zazidalni načrti
— asanacijski oz. ureditveni načrti
— podrobni urbanistični redi.
5. člen
Z urbanističnimi načrti in na njihovi osnovi izdelanimi zazidalnimi načrti se urejajo:
— Črnomelj z naselji Kanižarica, Blatnik, Kočevje, Svibnik in Vojna vas;
— Semič z naselji Vrtača, Kašča, Sela, Mladica, Trata, Vavpča vas;
— Vinica z naselji Drenovec, Ogulin, Golek, Podklanec in Sečje selo;
— turistično rekreacijski center Črmošnjice z naseljema Mašelj in Srednja vas.
6. člen
S splošnim urbanističnim redom se urejajo vsa naselja in območja v občini Črnomelj razen tistih, za katera je s tem odlokom predpisan urbanistični načrt, asanacijski oz. ureditveni načrt, zazidalni načrt ali podrobni urbanistični red.
7. člen
Z asanacijskimi ce. ureditvenimi načrti, izdelanimi na osnovi akcijskih porgramov krajevnih skupnosti, se urejajo krajevna središča Adlešiči, Dragatuš, Griblje in Stari trg ter naselji Lokve in Tribuče.
8.	člen
Z zazidalnimi načrti se urejajo vsa nova naselja počitniških hiš in območje za posebne namene pri Zapudju, poleg tega pa še ožja območja znotraj urbanističnih načrtov in asana-cijskih ce. ureditvenih načrtov, če je za ta območja z navedenimi dokumenti predpisana izdelava zazidalnih načrtov.
9. člen
S podrobnimi urbanističnimi redi, izdelanimi za eno ali več naselij skupaj, se urejajo vsa naselja tipa B. razen tistih, ki so vključena v območje, za katerega je predpisan urbanistični načrt ali asanacijski oz. ureditveni načrt.
10. člen
Naselja in območja, za katera je s 5. do 9. členom tega odloka predpisana izdelava urbanističnega načrta, asanacijskega oz. ureditvenega načrta, zazidalnega načrta ali podrobnega urbanističnega reda, se do sprejetja teh dokumentov urejajo s smiselno uporabo določb splošnega urbanističnega reda.
11. člen
Za izvajanje urbanističnega programa skrbijo izvršni svet občinske skupščine, pristojni občinski upravni organ in strokovna organizacija združenega dela, pooblaščena za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja.
Izvajanje urbanističnega programa nadzoruje pristojna urbanistična inšpekcija.
12. člen
Izvršni svet občinske skupščine lahko v skladu s 15. členom zakona o urbanističnem planiranju in po predhodni pridobitvi mnenj pristojnih strokovnih in upravnih služb dovoli manjši odmik od sprejetega urbanističnega programa.
13. člen
Sprejeti urbanistični program in drugi urbanistični dokumenti, predpisani s 5. do 9. členom tega odloka, morajo biti stalno na vpogled občanom ter samoupravnim organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za. urbanizem, občinski geodetski upravi in pooblaščeni strokovni organizaciji.
14. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urbanističnem programu občine Črnomelj iz leta 1969 (Skupščinski Dolenjski list št. 2/69).
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 350-1/79 Datum: 23. 7. 1979
Predsednik skupščine občine Črnomelj: NIKO POŽEK, dipl. ing. l.r.
210.
Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 175. člena statuta občine Črnomelj (S DL št. 20/74) ie skupščina občine Črnomelj na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. 7. 1979, zbora, združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 7. 1979 sprejela
ODLOK o splošnem urbanističnem redu v občini Črnomelj
1. člen
S splošnim urbanističnim redom se urejajo vsa naselja in območja v občini Črnomelj razen tistih, za katera je z urbanističnim programom občine predpisan urbanistični načrt, asanacijski oz. zazidalni načrt ali podrobni urbanistični red.
2. člen
S splošnim urbanističnim redom se urejajo naslednja naselja:
v KS Adlešiči: Mala Sela, Pobrežje, Purga, Velika Sela, Pribinci, Dragoši, Fučkovci, Miliči, Paunoviči
v KS Dobliče—Kanižarica: Bistrica, Miklaiji
v KS Dragatuš: Brdarci, Podlog, Pusti Gradec, Šipek, Kvasica. Sela pri Dragatušu, Zapudje, Črešnjevec, Knežina, Mala Lahinja
v KS Griblje: Cerkvišče v KS Petrova vas: Gorenja Paka
v KS Semič: Sadinja vas, Trebnji vrh, Brezje pri Vinjem vrhu, Nestoplja vas. Pugled, Starihov vrh, Vinji vrh, Krupa, Movema vas, Praprot, Blatnik nad Črmošnjicami, Brezovica pri Črmošnjicah, Sela pri Vrči-cah. Vrčice, Cerovec, Hrib pri Cerovcu, Brezova reber, Krvavčji vrh, Gradnik, Praproče, Sodji vrh, Omota, Brezje pri Rožnem dolu, Gornje Laze, Hrib pri Rožnem dolu, Potoki, Preloge, Pribišje, Komama vas, Planina
v KS Stari trg: Deskova vas, Kot ob Kolpi, Kovača vas, Prelesje, Sodevci, Dečina, Dolnji Radenci, Gornji Radenci, Dolenja Podgora, Gornja Podgora, Zagozdac
v KS Talčji vih: Dolnja Paka, Talčji vrh, Zajčji vrh, Maverlen, Naklo
v KS Tribuče: Zorenci, Zastava
v KS Vinica: Kovačji grad, Učakovci, Vukovci, Balkovci, Perudina, Drežnik, Breg pri Sinjem vihu, Dalnje njive, Damelj pri Sinjem vihu, Gorica,
Špeharji, Dolnji Suhor pri Vinici, Gornji Suhor pri Vinici.
3.	člen
V naseljih iz 2. člena tega odloka je predvsem potrebno vzdrževati in prenavljati (rekonstruirati, adaptirati, sanirati) vse vrste objektov in naprav z nalogo, da se zagotovi postopna komunalno higienska sanacija naselij in izboljšanje bivalnih pogojev.
V teh naseljih je dovoljena tudi gradnja nadomestnih stanovanjskih in drugih zgradb znotraj meje strnjenega naselja, ki ga tvorijo stavbne parcele in njihovo funkcionalno zemljišče (dvorišča, vrtovi, sadovnjaki itd.), vendar le na slabših kmetijskih zemljiščih.
Za nadomestno gradnjo po tem odloku štejejo samo tiste nove zgradbe, ki jih zgradijo lastniki obstoječih dotrajanih ali funkcionalno neustreznih objektov kot njihovo nadomestilo.
4.	člen
Izjemoma je v naseljih iz 2. člena tega odloka dovoljena dopolnilna gradnja novih stanovanjskih in drugih objektov, vendar le v primeru, da bo v naselju v doglednem času zagotovljena vsaj minimalna komunalna oprema (individualne ali skupinske kapnice oz. zajetja in hišni vodovodi, individualne ali skupinske nepretočne greznice, trofazna elektirka) in pod pogoji, navedenimi v 2. odstavku 3. člena.
5.	člen
Izven naselij iz 2. člena tega odloka je dovoljeno samo vzdrževanje, sanacija in adaptacija obstoječih objektov in naprav ter graditev novih objektov in naprav infrastrukture, gospodarskih, turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti, ne pa stanovanjskih zgradb.
Z adaptacijami obstoječih objektov iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno tudi spreminjanje njihove namembnosti (n. pr. v počitniške hiše), ne smejo pa biti spremenjene njihove dorisne in višinske razsežnosti ter glavne oblikovne značilnosti.
Gradnja zidanic, kot gospodarskih poslopij oz. počitniških hiš, je urejena s 7. členom tega odloka.
6.	člen
Za graditev novih in prenavljanje obstoječih objektov, pri katerih se spreminja zunanjost, velikost ali namen, veljajo naslednji pogoji:
1.	Vsak poseg, katerega posledica je spreminjanje sedanje rabe površin, mora biti podre-
jen presoji iz vidika varovanja kmetijskih zemljišč in s tem kmetijstva kot materialne osnove prebivalstva, v enaki meri pa tudi varovanja kvalitetnih gozdnih površin.
2. Varstvo krajine in značilne podobe naselij mora biti upoštevano s prilagajanjem vseh posegov v naseljih in izven njih naravnemu okolju, avtohtonemu merilu in oblikovnemu izrazu, gradivu ipd.
3. Dovoljena je graditev pritličnih, visokopridičnih in enonadstropnih objektov, tako da se oblikovno in gabaritno prilagodijo tipološkim značilnostim belokranjske hiše.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za javne, družbene, industrijske in specifične objekte, za katere se določijo oblikovni in gabaritni pogoji po posameznih primerih.
4. Novi stanovanjski objekti in gospodarska poslopja morajo biti odmaknjeni od obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov drugih lastnikov najmanj 8 m oz. 4 m od posestva meje. Manjši odmiki so dovoljeni samo z dovoljenjem prizadete stranke. Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o javnih cestah, od nekategorizi-ranih cest pa morajo biti novi objekti odmaknjeni najmanj 4 m.
5. Vsi objekti, ki morajo biti oskrbovani s pitno vodo in ki imajo možnost priključka na javni vodovod, se morajo nanj priključiti. Pogoji priključitve se določijo v soglasju upravljal-ca, ki si ga mora investitor pridobiti pred izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma gradbenega dovoljenja, če se lokacijski pogoji določajo v gradbenem dovoljenju, za obstoječe objekte pred izvedbo priključka.
V naseljih, kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi hišno kapnico ali hišni vodovod s soglasjem občinske sanitarne inšpekcije.
6. Za priključek 'na javno električno omrežje mora investitor predhodno dobiti soglasje pristojne elektrogospodarske organizacije in ga pnložiti k vlogi za pridobitev lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja, če se lokacijski pogoji določajo v gradbenem dovoljenju.
7. V naseljih, kjer obstaja kanalizacija, se mora vsak objekt priključiti na javno kanalizacijo oz. se mora priključiti takoj, ko bo za to dana možnost. V ostalih naseljih, ki ne bodo imela tekoče pitne vode in ne bo možno urediti kanalizacije, morajo imeti novi objekti urejeno individualno in skupinsko neoretočno greznico.
Občinska sanitarna inšpekcija predpiše tip greznice za vsak primer posebej, pri čemer je treba upoštevati, da na celotnem območju občine Črnomelj ni dovoljena gradnja pretočnih greznic in ponikalnic za odpadne vode.
8. Za vsako naselje oz. za več naselij skupaj je treba urediti odlagališča odpadkov v skladu s pogoji in na način, ki ga določa občinska sanitarna inšpekcija.
9. Gnojišča pri kmečkih gospodarstvih je treba zgraditi higiensko in sanitarno tehnično pravilno, ob pogojih in na način, ki ga določa občinska sanitarna inšpekcija.
10. Vsaka nova zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. Pri določanju lokacij novih objektov je treba stremeti za tem da ima več objektov skupni priključek na javno cesto ali pot.
11. Zunanja ureditev novih objektov mora biti urejena v skladu s pogoji lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
7. člen
Na vinorodnih območjih je dovoljena gradnja novih zidanic, ki imajo lahko izključno gospodarsko ali pa tudi bivalno funkcijo (počitniška hiša).
Gradnja novih objektov iz prvega odstavka tega člena je možna le, če se investitor izkaže, da je lastnik najmanj 1000 m2 skupnega zemljišča, od tega pa najmanj 600 m2 vinograda ali intenzivnega sadovnjaka. Za gradnjo zidanic veljajo še na-dednji pogoji:
1. tlorisna velikost objekta ne sme presegati 5 x 7 m.
2. V višino ima objekt lahko le eno polno etažo, nadzidava (kolenčni zid) nad njo pa sme segati največ 41.60 m visoko.
3. Smer strešnega slemena mora biti praviloma pravokotno na pobočje oz. vzporedna s slemeni bližnjih obstoječih objektov. Naklon strešine mora biti v mejah od 30 do 45 stopinj, kritina pa opečni ali betonski strešniki temnejše barve.
4. Zidanice, ki imajo tudi bivalni del, morajo obvezno imeti tudi nepretočno greznico.
5. Za objekte, ki se priključijo na obstoječe komunalne naprave, morajo investitorji prispevati k izgradnji, vzdrževanju in modernizaciji teh naprav znesek, ki ga določi upravljalec.
8. člen
Pri vseh posegih v območjih, kakršna so n. pr. pridobivalni prostori za podzemno in po-
vršinsko pridobivanje rudnin, varstvena območja vodnih virov, varstveni pasovi energetske in prometne infrastrukture itd, je potrebno upoštevati določbe ustreznih zakonskih predpisov.
9. člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred zračnimi napadi in drugimi'vojnimi učinki se morajo na območju občine graditi zaklonišča in drugi zaščitni objekti v skladu z ustreznim občinskim odlokom ter na njegovi osnovi sprejetim programom in načrti graditve zaklonišč.
10. člen
Za graditev novih objektov in naprav iz 3., 4., 5. in 7. člena tega odloka mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje po določbah zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78).
Prav tako je potrebno lokacijsko dovoljenje za:
— vse vrste podzemnega in površinskega pridobivanja rudnin in gradbenih materialov,
— odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov,
— ureditev večjih športnih in rekreacijskih površin,
— vse posege na zavarovanih območjih in spomenikih naravne in kulturne dediščine
— preureditve indaptacije obstoječih objektov, s katerimi se spreminja njihova velikost, zunanjost ali namembnost,
— odstranitev večjih objektov in naprav.
11. člen
Lokacijsko dovoljenje ni potrebno za:
— adaptacije, s katerimi se ne spreminjajo zunanjost, velikost ali namen obstoječega objekta,
— tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
— postavitev začasnih objektov in naprav pri prireditvah, proslavah in podobno,
— postavitev turističnih opozorilnih tabel, panojev in reklam,
— graditev pomožnih objektov in vzdrževalna dela, med katere štejejo:
1. novi hlevi, skednji, shrambe za krmo in kmetijske stroje, silosi in drugi pomožni gospodarski objekti;
2. drvarnice, kokošnjaki, čebelnjaki, vrtne ute;
3. ograje ob nekategorizira-nih cestah in javnih poteh, če je podano prejšnje soglasje upravljavca;
4. obnova dotrajanih ostrešij brez spremembe naklona ali kritine in brez dviga obodnega zidovja;
5. zamenjava oken ali vrat brez spremembe velikosti ali oblike;
6. zamenjava hišnih napeljav vseh vrst.
Za posege, navedene v prvi alineji in 1. točki zadnje alineje tega člena, mora investitor pridobiti gradbeno dovoljenje, v katerem se določijo tudi lokacijski pogoji. Za vse ostale posege, navedene v tem členu, je potrebna pismena priglasitev -del pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Priglasitev vsebuje opis objekta in zemljišča, na katerem naj bi stal objekt oz. gradbeni del ter situacijsko skico z lokacijo objekta.
12. člen
Določbe tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za urejanje naselij in območij, za katera je z urbanističnim programom občine predpisan urbanistični načrt, asanacijski oz. zazidalni načrt ali podrobni urbanistični red, dokler niso sprejeti ti dokumenti. .
13. člen Urbanistični red mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.
14. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urbanističnem redu v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 2/69).
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 350-1/79 Datum: 23. 7. 1979
Predsednik skupščine občine Črnomelj: NIKO POŽEK, dipl. ing., l.r.
211.
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 175. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/78) je skupščina občine Črnomelj na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. 7. 1979, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnost sprejela
ODLOK o urbanističnem načrtu mesta Črnomelj
1. člen ■
Sprejme se novelirani urbanistični načrt mesta Črnomelj (v
nadaljnjem besedilu; urbanistični načrt).
Urbanistični načrt sestavlja naslednja tekstualna in kartna dokumentacija:
A. Poročilo k urbanističnemu načrtu
B. Pravilnik za izvajanje urbanističnega nač rta
C. Karte (planski del):
1. Namenska raba površin
2. Osnovno prometno omrežje in naprave
3. Osnovno komunalno omrežje in naprave ter vodnogospodarske ureditve
4. Opredelitev ureditvenih območij in načini urbanističnega urejanja
5. Organizacija in razporeditev centralnih dejavnosti
6. Urbanistično oblikovalska izhodišča.
2. člen
Sprejeti urbanistični načrt velja za ureditveno območje, ki obsega približno 759 hektarov, vanj pa so vključeni mesto Črnomelj in naselja Kanižarica. Blatnik, Kočevje, Svibnik in Vojna vas.
3. člen
Z urbanističnim načrtom je na podlagi urbanističnega programa občine Črnomelj obsežen predvideni prostorski razvoj v ureditvenem območju doleta 2005.
4. člen
Prostorsko in urbanistično urejanje v ureditvenem območju Črnomlja se izvaja v skladu z urbanističnim načrtom, ob upoštevanju pravilnika za njegovo izvajanje in na podlagi naslednjih podrobnih urbanističnih dokumentov:
— dispozicijskih (ureditvenih) urbanističnih načrtov,
— asanacijskih načrtov,
— zazidalnih načrtov.
Območja, za katera je treba
izdelati prej navedene podrobne urbanistične dokumente, so določena z urbanističnim načrtom.
Za urbanistično urejanje vaških naselij znotraj ureditvenega območja Črnomlja, ki ne bodo zajeta z dokumenti iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določila urbanističnega načrta in odloka o splošnem urbanističnem redu v občini Črnomelj.
5. člen
Za izvajanje urbanističnega načrta skrbijo izvršni svet občinske skupščine, pristojni občinski upravni organ in strokovna organizacija združenega dela, pooblaščena za opravljanje zadev s področja urbanističnega planiranja. Izvajanje urbanističnega načrta nadzoruje pristojna urbanistična inšpekcija,
6. člen
Izvršni svet občinske skupščine lahko v skladu s 15. členom zakona o urbanističnem planiranju po predhodni pridobitvi mnenj pristojnih strokovnih in upravnih služb dovoli manjši odmik od sprejetega urbanističnega načrta.
7. člen	' Urbanistični načrt in na njegovi osnovi izdelani podrobni urbanistični dokumenti, predpisani s 4. členom tega odloka, morajo biti stalno na vpogled občanom ter samoupravnim organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem oiganu. pristojnem za urbanizem, občinski geodetski upravi in pooblaščeni strokovni organizaciji-
8. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urbanističnem načrtu mesta Črnomelj iz leta 1969 (Skupščinski Dolenjski list št. 2/69).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 350-1/79 Datum: 23. 7. 1979
Predsednik skupščine občine Črnomelj: NIKOPOŽEK, dipl. ing., 1. r.
Občina Novo mesto
212.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradnj list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76. 31/76 in 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS. št. 2/73) in 223. ter 240. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978
I.
Potrdi se zaključni račun davkov in pripevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostne zavarovanje kmetov za leto 19*78, ki obsega:
— bilanco,
— bruto bilanco,
— pregled skupno doseženega prometa,
— pregled dolgov in preplačil zavezancev in
— zapisnik strokovne komisije
o pregledu zaključnega računa.
II.
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1978 izkazuje:
— obremenitve
69,278.406,75 din
— plačila 63,255.195,57 din
— zaostanki — dolg
6,023.211,18 din
III.
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za letoo 1978 izkazuje:
— obremenitve
10,746.300,55 din
— plačila 4,443.132,55 din
— zaostanki—dolg
6,303.168,Oo din.
IV.
Ta sklep velja od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-01/78 Datum: 18. 7. 1979
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, 1. r.
Občina Trebnje
213!
Na podlagi 9. člena Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 245. člena Statuta občine Trebče (Skupčinski Dolenjski list, št. 9/79) je izvršni svet Skupščine občine Trebnje na seji dne 3/8-1979 sprejel
SKLEP
o določitvi naj višjih ravni cen I.
Cene živil v prometu na drobno iz pristojnosti občine, cene obrtniScih storitev, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin za poslovne prostore in storitev priključevanja na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 5/8-1979.
II.
Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne strokce in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 5/8-1979.
III.
Za cene iz I. točke tega sklepa se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizod oziroma opravi storitev.
IV.
Cene iz I. točke in deleži iz II. točke se lahko povečajo samo na podlagi odločitev izvršnega sveta Skupščine občine Trebnje do ravni, določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št 7/79) na predlog občinskega organa za cene,
pripravljen na podlagi sodelovanja z Zavodom SRS za cene.
Pristojni oigan izvršnega sveta mora do 10/9-1979 izdelati kriterije za selektivno politiko cen iz pristojnosti občine in predlagati ukrepe za stabilno preskrbo trga.
VI.
Ta sklep prične veljati z dnem objave v Skupčinskem Dolenjskem lista
Številka: 38-08/79-1
Datum: 3/8-1979
podpredsednik izvršnega sveta Jože Godnjavec
r
.KOPITARNA" SEVNICA p. o. Industrija lesne in plastične galanterije za čevljarstvo in gradbeništvo ter lesene obutve
OBJ A VLJA prosta dela oz. naloge
KADROVNIKA
Poleg splošnih pogojev po zakonu mora kandidat izpolnjevati še r.aslednje posebne pogoje:
- višja izobrazba kadrovske ali socialne smeri,
- dve leti delovnih izkušenj na kadrovskem področju,
— smisel za delo z ljudmi,
— moralnopolitična neoporečnost in družbena aktivnost
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev na naslov: Kopitarna Sevnica, 68290 Sevnica v 15 dneh od dneva objave teaa oglasa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri."
interexport
i INEX
LJUBLJANA
POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY
NOVO! Izkoristite izredno ugodnost!
Od 1. AVGUSTA 1979 dalje PRODAJAMO:
— LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za TURISTIČNE POLETE nad Novim mestom in okolico,
— LETALSKE VOZOVNICE, za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za PRIKUUČNE LETE na letališča Ljubljana, Za greb in Maribor
— LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za POSLOVNE LETE na vsa stalna in športna letališča v JUGOSLAVIJI.
Podrobna pojasnila dobite:
INEX Novo mesto, Novi trg 4, telefon: (068) 23-773
Hkrati vas vabimo na letni oddih v DOMOVINI in TUNIZIJI.
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
- INEX, Novo mesto. Novi trg 4. tel. (068) 23-773
- INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995
- INEX. Maribor, Volkmarjev prehod 4.
CO
DOLENJSKI LIST št. 32 (1565) — 9. avgusta 1979