53. številka Ljubljana, v petek 6. marca 1903. XXXVI. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimSH nedeljefin praznike, ter velja [po pošti prejeman sa avstro-ogrsk« dežele za vse leto SJ5 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem H« dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velia za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja delala toliko veC kolikor anala poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposnjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se ozmanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ie trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlatvo je na Kongresnem trgu st. 12. — Up ravni 51 vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, Oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga št. 12. .Slovenski Narod11 telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. ■r Konsum v Rečici. Pri okrožnem sodišču v Celju se je ta teden vršila kazenska obravnava zastran k on s u m a v Rečici t Savinjski dolini. Obtoženci so sicer srečno utekli zasluženi obsodbi, ali »Slovenec« vendar nima vzroka se veseliti in klicati, da je ta zadeva »sijajno končana«. Obravnava je namreč vzlic opro-ščenju obtožencev dokazala, kako gnila in sleparska je klerikalna organizacija in kakšnim nizkim namenom služi. 16 klerikalcev je sedelo na zatožni klopi, med njimi dva katoliška duhovnika, župnik Ulč n i k in kaplan Zor k o, poleg teh pa bivši mesarski hlapec in sedanji revizor od vlade iz državnih sredstev podpirane »G ospodarske zvez e«i Lojze Pele. Konsum v Rečici je bil ustanovljen L 1899. O dogodkih in lopovščinah, ki so se sploh godile v tem društvu smo že dostikrat pisali in se zato lahko omejime na to, kar je povedala obtožnioa. Po zakonu — pravi obtožnica — bi bil moral konsum v Rečici kup-čevati samo s svojimi člani. Ali že od vsega začetka je kupčeval tudi z nečlani in je dajal v svoji prodajalni blago vsakomur, kdor je prišel, naj je bil člen ali ne. Vodstvo konsuma je očitno izražalo, da ima konsum namen uničiti nasprotne trgovce in obrtnike, kar je najiaglje dosegel s tem, da je prodajal svoje blago tudi nečlanom in tudi pod ceno. Tako sta jeseni 1. 1900 kaplan Melhijor Zorko in njegov brat pregovorila Fr. Krčka, da naj tudi od nečlanov kupi masla, ki naj bi ga konsum na debelo prodal zopet nečlanom. Tudi sta kaplan in njegov brat sama kupila masla od nečlanov in konaum je to maslo prodal nečlanu, nekemu Ilin-terbergerju v \Velsu, ter tako domačim ljudem odvzel zaslužek. Tudi so nečlani na izposojene knjižice dobivali blago in je brat kaplana Zorkota sam svetoval ljudem, naj posojajo knjižice tudi nečlanom. Kako škodljivo je bilo delovanje konsuma, kaže najbolje dejstvo, da seje zadnji čas mnogo rokodelcev in obrtnikov moralo izseliti, ker niso mogli prenesti konkurence kon-sumnega društva. Računski sklep inbilanco za 1. 1900 je konsumu sestavil revizor »Gospodarske zveze« Alojzij Pele. Občni zbor je Pel-čevo bilanco odobril in se je ista predložila okr. glavarstvu. Dne 29. maja 1901 pa je občni zbor odo bril drugo bilanco, za isti čas poslovanja, za katero je bil že predložil bilanco. Tudi to drugo bilanco je sestavil Pele. Med tem pa, ko je v prvi bilanci izkazano 7017 K 20 v kosmatega in 2765 K 90 v čistega dobička, je druga bilanca izkazala samo še 272 K 30 v čistega dobička. Obtožnica pravi, da se ne gre za pomoto, nego da je Pele v dogovoru s kaplanom Zorkotom in njegovim bratom znižal čisti do biček na ta način, da je črtal v drugi bilanci znesek 1800 kron, ki je v knjigi izkazan kot posojilo in se v prvi bilanci nahaja med aktivami ter svojevoljjno pre-naredil še celo vrsto drugih bilančnih postavk, vse to. ker so konsu-marji vedeli, da je le Čisti dobiček do 600 K davka prost. Pele je torej falsificiral bilanco, drugi obtoženci pa so vedeli, da je bilanca falsificirana in so jo vendar odobrili ter predložili. Slišalo se je, da je bil prvi račun napačen in da je zaradi tega izkazal velik dobiček, da bi si konsum pridobil zaupanje ljudstva, a to je neverjetno, ker je bil prvi račun pravilno sestavljen in šele drugi falsificiran. To je na kratko povedana vsebina obtožnice. Zasliševanje prič je spravilo zanimive reči na dan. Soobtoženi S e m e c je konsum. poslovodji Zorku povedal v obraz, da je deloma dajal nečlanom blago in nagovarjal ljudi, da to store na izposojene knjižice. Cela vrsta drugih prič je potrdila, da je konsum delal naravnost na to, da uniči trgovce in obrtnike. Poštar in občinski tajnik Zdravko D e 1 e j a , ki je bil podpredsednik konsuma, je pripoznal, da je samo radi tega iz konsuma izstopil, ker je spoznal, da ima konsum politične namene in da hoče trgovce in obrtnike uničiti. Zorko mu je sam rekel, da prodaja blago tudi nečlanom na izposojene knjižice. Trgovec V u k i č iz Mozirja je izpovedal, da ga je konsumno društvo silno oškodovalo in da je sploh znano, da se je prodajalo tudi nečlanom. Kaplan Zorko je rekel, da je Vukič njegov sovražnik, češ, izrazil se je, da bi bilo najbolje, ko bi se kaplana ustrelilo. VukiČ je to odločno zanikal. Usnjar Banko je bil tudi član konsuma. V društvu je slišal, da bi mu bil konsum sicer delal tako konkurenco, da bi ga bil uničil. Vsled tega je izstopil. Koj na to je začelo njegovo podjetje nazadovati, in če bi ne imel filialke v Mozirju, bi bil že davno uničen. Godi se mu pa tako slabo« da bi šel najraje v Ameriko, kakor sta storila obrtnika Jerin in Dobnik, katera je konsum ugonobil. Tudi Vid P e r e h 1 i n je bil za slišan kot priča, tisti nesrečnik, ki ga je brezmejna hudobija klerikalcev dolžila pož ga. Perehlin je klobučar in izhajal je dobro, dokler ni bil ustanovljen konsum. Ta je začel proti njemu najhujši boj. Konsum je prodajal klobuke po 30 do 40 kr. c neje, kakor jih je sam plačal. Kaplan Zorko, njegov brat, župnik Ulč-nik in župan so ga strastno in neusmiljeno preganjali kot liberalca in vrgli nanj sum, da je požigalec Pe- rehlina so zaprli. Med tem ko je Perehlin sedel v preiskovalnem za poru, se je neki odbornik konzuma izrazil: »P erehlinasmo že stran spravili, zdaj moramo še Bankota, Semca in Terčaka uničiti. Trgovec Ter čak je izpovedal, da je prodajal maslo na Gorenje-avstrijsko. Zorko mu je ponudi), nal dela skupno s konsumom; sam naj kupuje maslo od nečlanov, Zorko ga bo pa kupoval od konsumarjev. Poz neje se je pa Terčak prepričal, da je Zorko tudi od nečlanov pokupil maslo in je prodal z dobičkom le 1 krajcarja pri kilogramu istemu trgovcu, s katerim je bil Terčak v zvezi. S tem je ogoljufal Terčaka pa tudi konsumno društvo, kajti stroški za voznino itd. so bili večji, kakor dobiček. To vse je potrdil tudi priča Terčak ml. Trgovca Anton Turnšek in Tomaž Ne uho ld sta potrdila, da imata vsled konsuma jako veliko škodo in povedala, da je občno znano, da konsum tudi nečlanom prodaja, a konkretnih slučajev nista mogla povedati, Glede falsificiranja bilanc ni bilo iz obtožencev ničesar spraviti, kar bi bilo stvar pojasnilo. Imeli so dve leti časa, da so se pomenili, kako bodo pred sodnijo govorili. Kot izvedenci so bili zaslišani davčni nadzornik dr. Kermavner, mestni blagajnik Lan g in posojil-nični vodja Lončar, ki so izrekli, da je »knjigovodstvo v neredu in da so nekatere stvari večkrat črtane in zopet vpisane«. Izrezaval je obtožence famozni zastopnik poljedelskega ministrstva, Brunner, ki je dejal, da je Pele najbrž v dobri veri napačno bilanco napravil po tem, kar so mu konsumarji povedali. Približno tako je Pele tudi v preiskavi govoril. Obtoženci so glede prodajanja nečlanom vse tajili, glede falsificiranja bilanc pa pravili, da se ne spoznajo na račune, med tem ko je Pele rekel, da se je zanašal na kon-sumarje in vpisal, kar so mu oni rekli. V tem okviru sta delala tudi zagovornika. Obtoženci so bili oproščeni, a to oproščenje obsega moralno obsodbo te druhali. Sodišče je namreč priznalo, kar je dokazala obravnava, da je bi-1 a n c a f a 1 s i f i c i r a n a , oprostilo pa je obtožence, češ, da se ni dokazalo, da je bila bilanca namenoma falsificirana. Glede prodajanja nečlanom so bili oproščeni, ker je dokazani služaj že zastaral. Obtoženci so imeli prav pasjo srečo in so ušli zasluženi kazni, a obravnava je vendar pokazala, kaka sleparska, ničvredna banda je zbrana v tem konsumu in kako ta banda rešuje naše »dobro ljudstvo » Državni zbor. Včerajšnja seja je bila posvečena zapovedniku 10. voja v Pfzemvslu, generalu Galgoczvju. Ker pa sta bila ministrski predsednik in brambovski minister tako premetena, da sta dan poprej Galgoczvja prala, je bil efekt posl. Daszvnskega vidno oslabljen. Pa tudi sicer je bilo opazovati, da se je interpelant premagoval. Pred sejo je bilo zopet podanih več interpelacij. Posl. Schuhmeier je interpeliral brambovskega ministra zaradi konkurence, ki jo n upravljaj o vojaške godbe civilnim kapelam. — Koroški poslanci so interpelirali železniškega ministra zaradi opustitve direktnih vlakov 915 in 916 z južnega kolodvora v Beljaku v Pontebo — Poljedelski minister je odgovarjal na nekatere interpelacije, med njimi tudi na ono posl. dr. Šusteršiča glede pospeševanja železniškega projekta Škofj a Loka-Železniki. Posl. Daszvnski je potem obširno utemeljeval svoj nujni predlog o postopanju generala Galgoczvja. Tri leta se že brezvspešno razkrivajo vse krivice, ki jih dela ta general svojim podložnikom in meščanstvu „Azrael" Legenda v štirih dejanjih (6 slikah). Bssedilo spisal Ferdinand Fontana (prevel A Funtek), uglasbil Albert Franchetti. V torek, 10. t. ni. pride na slovenski oder operna noviteta „Azrael". Dejanje se vrši v XIII. veku deloma v peklu, deloma v nebesih, deloma v Brabantu. Glavne uloge imajo bivši plemič, sedaj prokleti angel Azrael (g. Vi ček), njegova soproga, ki nastopa kot angel Nefta ali kot mina Klotilda -■ van v nemščini, napravi vsprejemni izpit na ljubljanski gimnaziji 1. 1 Maturiral je l. 18S6. Ker ga stan>. niso silili v semenišče, odloči se pravne študije in vpiše na vseučil v Gradcu. Hudo, kakor mnogoštevi! nim slovenskim dijakom, se mu godi, a ve si pomagati. V III. latinski ee je že začel učiti česčine, pozneje ruščine in poljščine. Zadnja se mu je tako priljubila, da jo je študiral 9 pravo strastjo. Začel je prevajat slovanske literature in prevode y 1 jal vsem slovenskim časopisom roda, »Sloveneca, »Edinosta, »^oea« itd. so prinašale dovršene prevode v podlistku, pod imenom Mato, Vrnilel, M. M. Drujo leto svojih pravnih Stadij vpiše se na Dunaju, z namenom, dobiti eno Knaflovih ustanov. — Prosi, a ne dobi. Vrne se nazaj v Gradec. Ko še isto leto išče dr. Smet' v Celju stenografa, preseli se v Celje. Tam se je navzel šele pravega narodnega življenja in začel prestavljati veliki poljski roman »Z ognjem in mečema. Prišedši domov na počit niče, dovrši to delo in izroči »Slovenski Matici* v Ljubljani, kater« je tudi izdala pozneje. Leta 1> napravi drugi državni izpit in vstopi s posebnim dovoljenjem k sodišču v Ribnici, odtod se preseli k okrožnemu sodišču v Novo mesto. Tukaj pa preneha njega literarna delavnost, posveti se popolnoma svojemu stanu Na pozive nekaterih urednikov, naj postane poročevalec poljske literature, se niti ni odzval. V ravnanju je bil Bila odločen, v družbi vesel, dasi ni bil pevec; vendar seje kaj rad pokazal Ribničana, s svojo ribniško himno ali pesmijo o »črnem kosu«. Iz Novega mesta je del kot adjunkt v Kozje in od tam v Šmarje. Bolehal je dolgo, zdravil se z domačimi zdravili, kazal na zunaj življenje, v sebi pa nocil kal jetike, katera je pretrgala zvezo z nami. —Č- Dnevne vesti. V Ljubljani, (3. marca. — čujte! čujte! »Slovenec« priobčil je včeraj brzojav (iz Dunaja, v katerem z debelimi črkami naznanja, daje lepi klub« sogla sno najostreje obsodil »Naro dovo« pisarenje in hujskanje crlede »Slovanske zveze«. To je resnično grozen vdareo za nas! »Edinosti« in reškemu »Novemu Listu« so za sedaj prizanesli, nas so pa z najdebeljšimi črkami »Katoliške tiskarnea do mrtvega pobili. Politični skledolizniki dr. ŠuBteršiča so nas obsodili, in sedaj smo nekaj izvedeli, o čemur se nam prej niti sanjalo ni. Ta mešana politična gospoda nas obsoja! To je nekaj tako nepričakovanega, kakor če bi nam kdo naznanil — da nas obsoja ljubljanski škof z vsemi svojimi kanoniki. Pojdite se solit, politični ostanki, katere je dr. Žlindra iz vseh kotov dunajskega parlamenta skupaj namedel! Mi se za vaše obsodbe toliko bri sramo, kakor se briga kitajska cesarica za prokletstvo rimskega papeža! Pazite raje na to, da se zopet ne osmešite pred celim svetom, kakor ste se osmešili zadnjič pri brambni predlogi! če obsojate »Slovenski Naroda, vam je s tem preklicano malo pomagano. S tem ste k večjemu dokazali, da ne počenjate druzega na Dunaju, nego da pobirate sline a dr. Šusteršičem. Ta dokaz pa je bil do cela nepotreben, ker že celi jugoslovanski svet davno ve, da ne umete drugega, nego sline za dr. Šusteršičem pobirati. Punctura! — Iz goriških učiteljskih krogov se nam piše: Gospod Grča se je na shodu v Ajdovščini tudi iz- ivil, da ravno oni pripomorejo, da 3 vsprejme načrt. Ne vem, koga je mislil s tem »oni«. Ali sam sebe, ali tudi svojo frakeijo. Najbrž nobenega, kakor smo vsi dobro videli. Mislil pa si je: mi pripomoremo, da se načrt ne sprejme, česar pa si ni upal reči, ampak povedal je v nasprotni obliki. Sedaj bi nam vendar le prav prišel davek na tiče, ker drugod ni virov in studencev. Užit-nina na meso, vino, žganje je že tam v varnem; na pivo ne gre in ne gre. Samo še na tiče ostaja! A ne samo na »tiče s perjem«, ampak tudi na »druge tiče« bi bilo dobro naložiti davek! Vsakikrat 1 krono, pa bi se učiteljsvu plače povišale! — Repertoire slovenskega gledaliča. V nedeljo, dne 3. t. m. sta dve predstavi: popoldne ob pol 3. uri čarobna bajka »Snegulj-čica« kot otroška predstava pri znižanih cenah. Zvečer se ne more vršiti premijera velike operne novitete »Azraela, ker je vojaška godba za zadnji dve generalni izkušnji v soboto in nedeljo zadržana ter se je morala noviteta zatorej preložiti na torek, dne 10. t. m. — Koncert Gorlenko-Do- Hna. Gospa pl. Gorlenko Dolina je priredila začetkom marca na Dunaju koncert, o katerem so prinesli »Nar. Usty« nastopni dopis: »Danes se je **SU veliki koncert slavne ruske umetnice gospe Marije I. pl. Gorlenko Dolina v veliki dvorani Glas benega društva pri ogromni udeležbi občinstva, zastopnikov diplomacije, hska, umetniškega sveta, poslancev ln izbrane slovanske družbe. Bil je to velik triurni pravi festwal slo Vanske Muze. Že pri prvem nastopu e žela gospa Gorlenko Dolina slavo, viharno ploskanje je grmelo po dvo rani, ko je pela divno romanco Rat-*nira »Ona muže radost«. Navdušenje je pa doseglo svoj vrhunec, ko Je češki zapela dovršeno krasno dve poslednji kitici »Uspavanke« iz »Hu-bicke«, kar je morala umetnica vsled Neprestanega ploskanja ponavljati, kanzacijski uspeh je dosegla umetnica z vsemi ostalimi točkami spo *eda, obsezajoČega skladbe ruskih ojatrov, zlasti pa pri ljubki, šegavi e*ni Kjuja: »U nas to v doma«, ka- tero je morala ponavljati. S sijajnim uspehom je spremljala gospo Dolino na klavirju nadarjena sestra Oskarja Ne d bala, gdč. M. Kedbalova. Gospa Dolina je bila obsipana z venci in šopki, ki so jih ji poklonili: člani tukajšnjega ruskega poslanstva, »Slovanska beseda«, gledališko društvo »Pokrok«, Russkij Kružok na Du naju, pravoslavni Čehi na Dunaju, Krožek ruskih studentov in cela vrsta umetnikov in skladateljev du najskih ter zasebnikov. Prekrasen šopek ji je poklonil kot »veliki Ča stilec« Frančišek Ondfiček, ki se je pravkar vrnil s Peterburga. Navdu šenja tega večera ni možno popisati. Umetnici je priredilo dijaštvo burne ovacije pri odhodu. — Veliki ruski koncert gospe M. I. pl. Gorlenko* Doline. Ruska pevka je koncertovala 2. marca na Dunaju in 3. in 4. marca v Budimpešti, povsod z največjim, si jajnim vspehom. Budimpeštanske kri tike jako hvalijo krasen glas in naj popolnejšo umetnost gospe Doline. »Pester Llovda piše o koncertu dne 3 t. m.: Aristokratski klub je priredil svojim članom in gostom zanimivo muzikalno znanje in velike umetnostne užitke. Slišali smo v koncertu rusko komorno pevko itd. »visoko umetnico odličnih kvalitet«, — »s svojim mogočnim, obsežnim altom je pela gospa . . .« v ruskem, francoskem in nemškem tekstu. »Viharno so jo klicali in pozdravljali . . .« V gospo dični Nedbalovi smo spoznali izvrstno šolano pianistinjo s polnim tempera mentom in umetnostjo . . .« Koncert je bil razprodan. Po koncertu pred stavili so se umetnici dvorni maršal grof Ludovik Apponvi s soprogo, grof Bela Szehenvi, naučni minister dr. WlassicB in mnogo drugih ogrskih magnatov. Po koncertu prirejali so ji v anstokrac jskem kazinu velike ova cije. En dan pozneje pa je imela ve liki koncert z orkestrom z velikim, lepim vspehom. Kritike o njem pridejo danes v Ljubljano. »Journal« piše: »Glas gospe Gorlenke je pastozen, polno doneč, mehak alt omamljujoče miline, najplemenitejše izšolan, ter se uda vsem najfinejšim intencijam umetnice. Predavanje ruske primadone kaže poleg formalne noblese gorak čut in najbogatejšo izrazovitost, s katero gospa enako karakteristično v razpoloženju mehke sentimentalnosti kakor ritmično živahne veselosti in nežno ljubke pikantnosti izraža . . .« »pela je vse točke velezanimivega sporeda mojstrsko in je žela za svoja fino cizelizirana predavanja opetovano najviharnejše aplavze«. Enako hvalno pišejo drueri nemški in ogrski listi: »Pester Tagblatta, »Politisches Volks blatt« itd. Gospa pl. Dolina nas bo prvikrat seznanila z ruskimi moder nimi skladbami. Že spored, za Ljubljano prezanimiv, je zmožen razumno slovensko koncertno občinstvo v dvorano privabiti. Velika umetnica pri haja z velikim zanimanjem in veseljem v Ljubljano- Naj bi ljubljansko koncertno občinstvo tudi primerno pozdravilo ljubeznivega in odličnega gosta ter simpatijo vračalo s simpatijo. V Ljubljano dospe nocoj ob pol 6. uri z hrzovlakom. Njen zastopnik dr. Kueak z Dunaja je došel danes zjutraj. — Koncert N. Slavjanske V Gorici je bil za goriške razmere naravnost velikanski. Nad 700 oseb se je zgnetlo v dvorano hotela »Central«, po ogromni večini Slovenci, malo Lahov in precej Nemcev, veči noma tujcev. — Pevski zbor je do segel popoln vspeh. Nadino Slavjan-sko je občinstvo viharno pozdravljalo. Po prvem delu je dobila ob burnem ploskanju prekrasen šopek, izdelan po izvrstnem narisu, s slovanskimi trakovi in napisom: Pvcckoh trbeemn — »Prečni! KPvjKOKt« bt» Topuusi.. (Ruski pesmi — »Russkij kružok« v Gorici). Nato je zadonel v zahvalo po dvorani — naš »Naprej!« Navdušenje velikansko! — »PyccKJii kpvjkok-l« je povabil potem gospo Nadino in nje g. soproga v svojo sredo, kjer je bila zopet presrčno pozdravljena. — Svarilo pred sleparskimi podjetji s srečkami. Na podstavi zanesljivih informacij nam je mogoče občinstvo kar najodločneje svariti pred sleparskim početjem nekaterih nizozemskih pod jetij s srečkami. Ta podjetja so: 1. Nizozemska kreditna banka; 2. Trgovska in kreditna banka (Ivan Ludkej; 3. Internacionalna menična in efektna banka (A. Steinkenj; 4 Komisionalna in bančna kupčija (»Fortuna«); 5. Premijska in efektna banka (imetnik F. Stroetzel); 6. Bančni zavod »Niederlande« (imetnik Kari Gabs); 7. Narodna rentna in kreditna banka v Amsterdamu (imetnik Kiihrop); 8. Fondsen - banka v Hagi (imetnik Mr. A. E. Haantjes); 9. Haška trgovska banka (imetnik (S. Ila-lamek). — Ta podjetja imajo najetih mnogo agentov, ki potujejo po Avstrijsko ■ Ogrski ter se trudijo zlasti med ubožnejšim prebivalstvom s laž nji vi m prigovarjanjem in obetajoč zapeljiv dobiček pridobiti naročnikov na srečke svojih podjetij. V sad njem Času so se pritožbe avstrijskih državljanov slasti zoper poslovanje Nizozemske kreditne banke v Amsterdamu izmed zgoraj označe nih podjetij — ki se peča s prodajanjem v Avstriji nedopuštenih are-ček na obroke, tako močno pomno žile, da se mora iz tega sklepati na pomnoženo delovanje agentov te banke. — Predavanja v splošnei slovenskem ženskem društvu. Poleg bogate in lepe knjiž nioe so splošnemu slovenskemu Žen skemu društvu predavanja glavno sredstvo, s katerim deluje za iz obrazbo svojih članic in somišljeni kov. Kakor v prejšnjih sezonah, pri redi društvo tudi v sezoni 1903/4 več javnih predavanj in tudi posebnih predavanj za članice v društvenih prostorih. V tem društvenem letu je prvi predaval gospod vseučiliščni profesor in ruski državni svetnik dr. Vinko Sercl, ki je imel minolo nedeljo prekrasno, uče njaško temeljito, izredno zanimivo predavanje v najlepši slovenščini o mutastih jezikih in pantomimiki v »Mestnem domu«. Žel je za svojo izborno sestavljeno predavanje viharno priznanje v nenavadno velikem številu došlih poslušalk in poslušalcev Gosp. vseučiliški profesor, rodom sicer ceh, govori gladko, bogato in izbrano slovenščino, zato se že danes kaže najživahnejše zanimanje za njegovo II. predavanje. V društvenih prostorih bo predavala v slučaju dežja žeto nedeljo gdč. Hubma jerjeva »O reformi oblek in o škodljivosti kor set a«. Če bo lepo vreme, se predavanje preloži na prihodnjo nedeljo, na kar so članice opozorjene. Prihodnji petek se začne pouk v risanju krojev. Oglasila članic sprejema gdč. A. Ka-divčeva do prihodne srede (Prešernove ulice 36). — Društvo tiskarjev na Kranjskem. Kako blagodejno lahko tudi majhno društvo vpliva in deluje na korist svojih članov, če veje v njem pravi duh, nam kaj živo dokazuje letno poročilo tega društva, ki se je te dni razdelilo med člane. Iz letnega poročila je posneti, da je društvene posle opravil odbor enajstih članov in zato imel 17 sej. Društvo je imelo člane razen v Ljubljani še v Novem mestu, Kranju in Kamniku. Pomočnikov Šeberjeve tiskarne v Postojni žal. nikakor ni biio pridobiti za društvo. Koncem prošlega leta je štelo dru štvo 6 častnih članov, 127 rednih članov in 3 onemogle. V poročilu se posebno naglasa: vpeljava tehničnih predavanj (teh je bilo 10), ustanovitev nove tiskarne Drag. Hribarjeve, urejene tarifne razmere po vsej deželi in ministrski odlok z dne 19. novembra 1902. 1. — Računski zaključek pa izkazuje, da je imelo društvo sledeče dohodke: članski prispevki so znašali 8015 K 80 h, vpisnina 6 K, naloženi denar je prinašal društvu 1431 K 8 h; drugih dohodkov je bilo: poravnalni zneski zveze so znašali 2974 K 79 h, Kranjska hranilnica je darovala 100 K, g. A. Slatnar, tiskarnar v Kamniku, je da i )val 30 K, in razni dohodki v znesku 702 K 12 h. Vseh dohodhov je bilo 3 259 K 79 h. — V prošlem poslovnem letu je društvo podpiralo 368 oseb s 6909 K 16 h, in 63 bolnikov 931 dni z 2211 K 16 h, 9 brezposelnih članov 148 dni z 296 K, 282 potujočih članov drugih društev 1440 dni s 1728 K. 3 onemogle člane 156 tednov s 1924 K, 10 sirot 111 mesecev s 642 K in 1 vdovo 9 mesecev s 108 K. Izplačana pogrebnina znaša 400 K, za izobraževalne namene se je izdalo 894 K 78 h, zavezi se je poslalo 2385 K 10 h, in drugih stroškov je bilo 1425 K. Če primerjamo vsoto izdatkov z vsoto prejemkov, vidimo, da znaša prese žek 1245 K 75 h. Koncem leta 1902. je imelo društvo 35 558 K 99 h premoženja. Društvo ima tudi obsežno knjižnico, ki šteje 863 zvezkov. Iz knjižnice si je 760 oseb izposodilo v prošlem letu 1102 knjigi. — Društvo ima v soboto zvečer, dne 7. t. m. v Hafnerjevi pivara i svoj redni občni zbor. — Ljudski shod v kazini. Politično društvo »Bodočnost« priredilo je včeraj zvečer v kazinskem steklenem salonu javen ljudski shod, na katerem je poročal gosp. E t b i n Kristan v tri ure trajajočem govoru o političnem položaju v Avstriji in o drugem Železničarskem kongresu na Dunaju. G. Zawadil je govoril o železničarski organizaciji. Shod je bil izredno dobro obiskan. — Shod pekovskih pomočnikov. Včeraj popoludne priredila je krajna skupina Ljubljana zveze pekovskih pomočnikov v Avstriji zborovanje, katero je bilo precej dobro obiskovano. Govorili so o položaju pekovskih pomočnikov, o razmerah v pekovskem obrtu in o nadomestnem počitku Skerbec, Urbar, Avbelj in KarliČ. O položaju vajeneev je govoril pekovski pomočnik U d e r. Skerbee je predlagal zastran nadomestnega počitka nastopno resolucijo: Shod pekovskih pomočnikov dne 5. t. m. v gostilni »pri kroni« izreka energičen protest proti nevzdrZanju zakonitega nadomestnega počitka. Na shodu zbrani se obračajo na ces. kr. deželno vlado z vprašanjem, kako to pride, da se z izjemo dveh ali treh pekovskih podjetnikov, pri vseh drugih ta privilegij obdrže in zakon, ki obstoji že od 16. januvarja 1895 ne-briino skozi leta in leta krši. Z ogorčenjem pa morajo zbrani konstatirati, da obrtna oblast vkljub že večkrat napravljenim ovadbam to nezakonito postopanje pekovskih mojstrov še nadalje z mračnim očesom opazuje. Današnji shod se zategadelj obrača na c. kr. deželno vlado s prošnjo, da se obrtni oblasti zaukaže zakon o nadomestnem počitku nemudoma upe-Ijati, Tukaj zbrani spričujejo, da jim je z upeljavo zakonitega prostega dne v tednu resna stvar. Ta resolucija je bila s pristavkom, da dvakratni po Gurni nadomestni počitek odpravi in namesto tega upelje vsak teden zakoniti prosti dan, soglasno sprejeta. — Zborovanja. Jutri ob 7,9. uri zvečer vrši se v Hafnerjevi pivovarni na Sv. Petra cesti redni celoletni občni zbor društva tiskarjev na Kranjskem. — Istega dne ob 1/a8. uri zvečer vrši se v Auerjevi gostilni občni zbor bolniškega in podpornega društva pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko. — Papir ukradel je neznan tat trgovcu Matiji Supanu na Dunajski cesti iz zaklenjenega podstrešja. Bili so stari časniki: »Neue Freie Presse«, »Grazer Tagespost« in »Gra-zer Tacrblatt«. Vsega papirja je bilo okoli 50 klg — Restavracijo na južnem kolodvoru bode prevzel j Franc Pečnik, posestnik in hotelir v Šoštanju. Sedanji restavrater g. J. Hafner se v kratkem preseli v Gradec. — Na Bavarsko se je odpe Ijalo danes ponoči 230 hrvatskih delavcev. — V Ameriko je odpotovalo danes ponoči z južnega kolodvora 71 izseljencev, 43 s Hrvatskega in 28 s Kranjskega. — Društvena godba priredi v soooto, dne 7. t. m. v »Narodni kavarni« koncert. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina prosta. * Najnovejše novice. Leopold W6lfl ing je zaprosil solno-graško občino za domovinske listine. Odgovorilo se mu je, da se v matri kah ničesar ne nahaja, kar bi dokazovalo, da ima pristojnost v Solno-gradu — Bivši predsednik ogrske magnatske zbornice grof Karoly je postavljen pod ku-ratelo. Kurator je njegov starejši sin. — Umrl je srbsko pravoslavni me tropolit v Mostaru, Perović. — Potres so čutili včeraj v Karlovih varih in v Hebu. — Viharji na francoskem nabrežju so zahtevali novih žrtev. Blizu Nantesa se je potopila z vsem moštvom večja ladja, katere ime in narodnost ni znana. — Pariški mestni zašto p je izrekel praškemu županu šožalje na smrti Riegerja — V Kruppovih tovarnah so napravili kovači štrajk. — Proti naselitvi jezuitov na Nemškem se prirejajo protestni shodi po celi državi. — Samomor dveh prijateljic. V Muhlheimu pri Kolinu sta skočili dve deklici iz uglednih rodbin skupno v Reno, ker sta bili zaljubljeni v enega in istega moškega. — Po-n everjenje. Pri posojilnici v Sch6n-bachu na nemškem Češkem je po neveril blagajnik Kraul 12 000 K ter zbežal. — Zblazneli brivec Fr. Muller v Meranu je prerezal vrat svoji ženi, vajencu in samemu sebi. — Tri nove lekarne so otvorili v Zagrebu. * Verska nestrpnost. T Grebinjah na Koroškem se je babica Marija Rainer poročila s protestantom J o s. H u b e r j e m. To je župnika Maver j a tako raztogotilo, da je napravil vlogo na občinski svet ter zahteval, naj se novo poro čena iztirata iz občine, češ, da živita v divjem zakonu (konkubinatu), ker zakon pred luteranskim pastorjem ni veljaven. Tudi je nepostavno (!), ako ima luteranska babica opraviti s katoliškimi otroci. * Vatikanske kupčije. Za veliko jubilejno slavnost je bilo iz danih 75000 vstopnic v vatikansko oerkev. Dasi so imele vstopnice napis »brezplačno« , se jih je vendar ogromna večina prodala. Vatikanski služabniki so jih prodajali s pomočjo portirjev v hotelih po 50 do 100 lir, sedež pa celo do 200 lir. Brez napitnine pa je le redko kdo dobil vstopnico. Sicer se pa mora vatikanskim hlapcem le prav dati. Najdražja stvar na svetu je pač neumnost. Književnost Manes v Hagen-Ivan Prose- 6. Ivan Kav- 7. Josip Do- — R. Pe-misao. — Dr. Fran — »Slav- — „Ljubljanski Zvon«. Vsebina marČevega zvezka! 1. A. A š k e r o: Nadežda Gareva. Mace donska drama. 2. J o s. J e r a n o v: Heautontimorumenos. Povest. (Konec prihodnjič) 3. tb: Spomini. Pesem. 4. I. V a v p o t i č: bundu. (Konec.) 5 kar: Ščip. Pesem, č i č: Roža. Pesem. 1 i n a r: Trenotki iz učiteljskega življenja. I. Črtice. 8. Samo V a s i - I j e v: Ob pustu. Pesem. 9 Ivan Romanov: Pismo. Pesem. 10. Podlimbarski: Potresna povest. (Dalje prihodnjič.) 11. U t v a: Pla-menčki. Pesem. 12. D r. H Dole n e c: O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh. (Dalje prih.) 13 Dr. Fran II e š i č: O Korvtku in drugih prognanih Poljakih. 14. P e t r u š k a: V samotnem drevoredu. Pesem. 15. Književne novosti. A. Sever: Anton Aškerc: Balade in romance. — Aleksandrov: Pesmi in romance. — Z.: Družba sv. Cirila in Metoda. — —k : Ročni kažipot. — Mali vitez. — —b—: Slovensko - amerikanski koledar. — »Škrat«. — Z.: »Das nationale Leben der \Vindisch Bft-cheln. — R. Perušek: Stanko Dušic: Mvrrha. — R. Perušek: V. N. Ko-rabljev: Nikola Vasiljevič Gogolj. — —k.: Matica Hrvatska. 16 Slovensko gledišče. Dr. Fr. Zbašnik: A. Drama. — B. Opera. 17. Med revijami. »Zvonček«. ruŠek: Prava hrvatska »Vienac«. — »Lučo. — IlešiČ: Bolgarska sbbirka janski veka. — »Slovanski Obzor«. 18. Splošni pregled. Jaroslav Vrchlick^. — Slovenija se klanja Ljubljani. — Novi dopisujoči člani ruske akademije. — C G.: Leonid Andrejev. — Novi ruski pripovedniki. — Julij Verne. — —k: Nova drama Gorkega. — Kipar Rendić — š—: Društvo čeških umetnikov »Manes«. — —i—: »Društvo sv. Jeronima«. — —š—: Nove češke opere. — Rusko predavanje. — Andrej Rovšek.--k: Dvestoletnica Peterburga. — O »Ljub. Zvonu«. Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 6. marca. Sinoči je prišlo v kavarni „Union" do pretepa med slovanskimi in nemškimi dijaki. Povod so dali nemški burši. Graški listi pa zavračajo krivdo na Slovane in ščujejo prebivalstvo proti slovanskim Tgostom". Dunaj 6. marca. Današnja seja poslanske zbornice je bila prav kratka. V 20 minutah je zbornica rešila pet predlog, tičo-čih se nekih olajšav Pragi, Te-šinu in Bielici. Praga 6. marca. Bolgarski ministrski predsednik D a n e v je v imenu bolgarske vlade kondo-liral Kiegrovi rodbini. Praga 6 marca. Okrog Heba, Karlovih varov, Ascha itd. so se primerili močni potresi. Sunki se ponavljajo Budimpešta 6 marca V nedeljo priredita neodvisna in soci-alnojdemokratična stranka pred parlamentom in na nekem javnem trgu veliko demonstracijo proti brambni predlogi. Beligrad 6. marca. V Prilepu so se bolgarski ustaši hoteli polastiti cerkve. Pop Nikolaj Naumu-vič je iskal pomoči pri turški gosposki na kar so ga ustaši ustrelili. Solun G. marca. Hilmi-paša je dobil iz Carigrada ukaz, da pusti vsakega macedonskega ustaša ustreliti na mestu, kjer ga dobe. Carigrad 6. marca Vlada je — baje „ vznemirjena" zaradi mnogih ustaških čet — vprašala ruskega in avstrijskega poslanika, kaj naj stori. Priporočala sta ji, naj vstaško gibanje zatre, a ne da bi klicala novih Vojakov pod zastave. Pariz 6. marca. Angleški kralj Edvard pojde v kratkem na Riviero. V Parizu ali v njega bližini bo imel sestanek s prezidentom Loubetom. * Kakor je splošno znano, dajejo „Mauthnerjeva" semena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthner-jeva semena za zelenjavo in cvetliee. (309—16) Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kure i dunaj borze 6. marca 1903. Ifaloiboni pAplrjt. Denu Blago 4-2% majeva renta . . . 100 50 100 70 4-2% srebrna renta . . . 10050 10070 4°'c avstr. kronska renta . 10106 101-25 4#/. „ zlata „ 12110 12130 4°/0 ogrska kronska „ . 99 55 99 75 *•/. „ zlata „ . 121*55 12175 4% posojilo dežele Kranjske j| 99 75 —*— *Vi0/t posojilo mesta Spljeta i 100"— — *— 4V,°/. „ „ Zadra I 100 — 101 — 4Vi°/o bos.-herc. 2el. pos. 1902 100 90 101 90 4'/0 češka dež. banka k. o. 99*60 10010 *•/, „ „ „ 2. o. 99 60 10010 4t/,°/0 zast. pis. gal. d. hip. b. 10115 102 15 4'V/o pest. kom. k. o. z 10*fa pr. . . . . 106*60 107 50 4Vt*/o zast. pis. Innerst. hr. 101 — 102 — *Vi7o ». t» ogr. centr. deželne hranilnice 101*— 10180 4V,#/. zast. pis. ogr. hip. b. 100 50 10150 11% U obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 100*— 100*50 4* ,c o ,» Ceske ind. banke 9950 100*50 4°/0 prior. TrstrPoreč lok. žel. 98— 99*— 4*# || dolenjskih železnic 9950 100*50 8*o „ juž. žel. kup. Vi Vi 303— 305 — 4«/i% Pos. za žel. p. o. 100 50 10150 §r«čke. Srečke od leta 1864 . . . 178— 188— „ „ 1860V« . . 185— 187- M „ 1864 . . . 245 — 249 — tizske...... 159 25 160 26 zemlj. kred. I.emisije ! 269 — 273'— „ „ H. „ 264 - 268- ogrske hip. banke . 259 — 263 — „ srbske a frs. 100— 8925 9125 „ turške..... 118 50 119*50 Basilika srečke . . 19 25 20 25 Kreditne , ... 431*— 435 — InomoSke „ . . . 84 — 89 — Krakovske „ . . . 75 — 77*— Ljubljanske „ . . . 75 — 77 — Avstr. rud. križa a ... 55 25 66 25 Ogr. „ „ „ . . . 27 60 28 60 Rudolfove „ . . . 74*— 76 — SalcburSke B . . . 74*— 78*— Dunajske kom. „ . . . 438*— 442*— Delnice. Južne železnice^ .... 6250 6350 Državne železnice .... 689 76! 690 75 Avstro-ogrske bančne del. 1577*— 1587*— Avstr. kreditne banke . . I 683 25 684 25 Dgrske , , . 740 — 741 — Zivnostenske „ . . 256*— 255 50 PremogokopvMostu (Brux) 714— f 716*— Alpinske montan .... 38450 38550 PraSke želez. ind. dr. . . 11640— 1645 — Rima-Min*anyi..... 478*— 479 — Trboveljske prem. družbe . f 419 — 422 — Avstr. orožne tovr. družbe 340— 343 — Češke sladkorne dražbe . 164*— 156 — -Valute. C. kr. cekin...... 1132 1136 20 franki.......| 19*11 1913 20 marke....... 23*44 23 50 Sovereigns...... 2396 2404 Marke........ 11712 117 32 Laski bankovci.....! 9540 96*60 RuMji........( 26325i 264— Žitne cene v Budimpešti. dne 6. marca 1903. Termin. Pšenica za april Rž „ april Koruza „ maj _ „ „ julij Oves „ april za 50 kg 60 . 50 „ 50 „ 60 . 764 6 74 615 620 604 Mirno, nespremenjeno. Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah In stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepnčako-= vanih dobitkih__ Umrli so v Ljubljani: Dne 4. marca: Ivan Pavšek, računski oficijal, 25 let, Resljeva cesta št. 25, Phtby-818 pulm. V deželni bolnici: Dne 4. marca: Ferdo Rak, hlapec, 24 let. jetika. V hiralnici: Dne 4. marca: Terezija Perne, dekla, 64 let, splošno oslabljenje. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 806-2. Srednji »račni tlak 756 0 mm. O rt Čas opazovanja Stanje barometra v mm j— c 8 b Vetrovi Nebo 5. 9. zv. 7401 3*3 brezvetr. 6. 7. zj. 739*1 — 21 brezvetr. „ 2. pop. 735*7 12*4 si. jjzah. jasno jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura 36°. normale: 19°. Mokrina v 24 urah : 0 0 mm, Zahvala. (672; Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in ob smrti našega ljubljenega, nepozabnega, sedaj v Bogu počivajočega sina, oziroma brata, gospoda Ivana Pavška oficijala deželne bolnice kakor tudi za darovane vence in obilno udeležbo na njegovem zadnjem potu izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo Posebej se Se zahvaljujemo za darovane krasne vence in za izkazano zadnjo čast si ljubljanskemu „Sokolu", preblag, g. dei. glavarju O. pl. De tel i. gg. načelnikom in drugim uradnikom ter uslužbencem deželnih uradov, slednjič gg. uradnikom finančne direkcije in drugih ljubljanskih uradov. Žalujoča rodbina Pavšek. Od c. kr. finančnega ministrstva imenovano priglaševališče za konverzijo 42% obveznic skupnega državnega dolga LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA *f <«<•• skupne rente (2975 41) brez kacih troškov. Za večjo trgovino z mešanim blagom na deželi se učenec 14—15 let star, krepak, zdrav in iz poštene rodbine. Ponudbe pod 9VXCC na upravni-štvo »Slov. Naroda«. (636—2) samostojen konjski kovač sprejme ae takoj v službo pod jako ugodnimi pogoji pri (600—3) Urbana VVeber ja nasledniku Zalilog pri Železnikih. Dragotin Fuc tapetar zaloga pohištva mizarsko zadruge v Št. Vidu Ljubljana ^ Gradišče st. 5. i lUuumniitintnuuiHiuiiiumiiH Prodajalka za trgovino z mešanim blagom se takoj sprejme v službo. Prednost imajo one, ki so vajene tudi dru gemu hišnemu delu. Placa ugodna. Ponudbe naj se adresirajo pod: „M. M. 56 v Ajdovščino". 643—2) Svojo trgovino z vso opravo oddam za šest let v najem. Natančneje se izve pri Gustavu Hochu v Deaeniču, Hrvatsko Zagorje. (630—2) „Narodna tiskarna11 proda na svojem stavbišču v Knaflovih ulicah v Ljubljani železno ograjo s kamenito podlago vred ali brez nje. Proda se tudi nekaj tuj, I tisa ter nekaj sme rek. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« do 25. marca t. I. ■Jirjalle" filharmoničnoga društva. V nedeljo, dne 8. marca 1903 dopoludne ob pol 12. uri [)NCER _ orkestra leriffi ilaHoY (7 O umetnikov). Dirigent: Strauss. L. v. Beethoven. Alfred Bruneau. Rihard VVagner. Rihard Strauss. -B*=sr-*- Ouvertura k žaloign „Egmont11 spisal Goethe......... Ouvertura „Entre Acte iz Messidor" Predigra k flDie Meistersinger von Nurnberg" . . ,..... „lz Italije", simfonična fantazija, op. 16 Na Campagni (Andantc). Na rimskih razvalinah (Allegro molte con brio). Na obali Sorrenta (Andantino.) Napolitansko narodno življenje (Allegro molto). Sedeži po K 7-—, 6-—, 5-—, 4.-— in 3-—; stojišča po K 2-—; dijaške vstopnice po K I-50 pri Otonu Fischer-ju, trgovina z muzikalijami, Ljubljana, „Tonhalle", W7-6) in isti dan dopoludne pri blagajni. Veliko iznenađenje! V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld. 1*80. 1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci-zijska anker ura s sekundnim kazalcem, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff žepnih robcev, 1 gosposki prstan 8 ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik za smo tke iz jantarja, 1 elegantna damska broža (novost), 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par man-aetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, 1 m:čni album s slikami, obsegajoč 36 naj-krasnejših slik, 5 šaljivih predmetov, ki vzhajajo tako pri mladih kakor pri starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, *20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če (656) se denar naprej pos je dunajska razpošiljalna tvrdka Gh. Junpirth, Krakov A115. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Gospod se sprejme v stanovanje in na hrano. (65i—i Več se izve Krakovski nasip št. 18 t pritličju (pri sv. Jakoba mostu) 1 2 kilo gosjega perja PoSiljam popolnoma novo, sivo gosja perje, z roko skubljeno, V, kilo samo za 60 kr. in isto boljše kakovosti samo za 70 kr. V poskusnem postnem tovorku a 5 kilo proti po&tnem povzetju. (657, ~V• iKpae-a, trgovina z gosjim perjem, na S m irlio v« pri Pragi (?30) Zamena dovoljena. Poskusite TfiJ/y|ft.l<| Ulauerjev, | ||gl3V pristni rastlinski liker, 'auj SST~ Oživi j ti želodec. -fST Budi teli. in prebavo, ifST~~ H>uje dobr«i spn nj. Edino pristen od založnika: Edmund Kavčič v Ljubljani. (11- Ces. kr. avstrijske ♦w3 državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljano juž. kol. Praga čoz Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 n zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pnntabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 c popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. i Trst-Monakovo direktni vozovi L in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevjo. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri h :r zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri I zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solr. grad, Line. Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi I in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Kari re vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cunb Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel -Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, M o-j nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlal Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesti in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Eamnilt. Mešani vlaki: 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6 uri BO m nvečer. — Prihod v l^j ljane drž. kol. Iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopo dne in ob 6. uri 10 m zvečer. ff ANDROPOGON (IsnaJdllelJ P. llcrrintiiiii. Zgornja Polskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekaša joče nrrdMl-io za rat«f lati, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje las In odstrani pm-haje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do B tednov, opazi močna ras: las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo neki! naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja Cena steklenice 3 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. (■lavna zaloga !■■ raznti«IIJ««•**♦ *«' I.JutilJaiil pri gospodu Vaso Petričić-u, V zalojrl imata tudi gg. K. Jlah«" in t . |»l. lrnkof/> v IJuulJaiil in g. A. Kant v Krim J it. se tudi V *%©-♦«''■■■ me»ln % I«*-kanil 1Jtiu. Preprodajalci popust. (2l3—T) **Ki*Ki*Kil*i<*itS**Ei<** m •s m m "Mojueejei zalege eblelt gespe in delnice, gospode in deč^e. Solidno blago. J m m i m *» Gričar § JV^ejac Cjtibljatta, Prešernove ulice 9 5ucjim p. n. cenjenim odjemalcem uljudno naznanjata, da 50 micne spomladanske novosti« i> zelo »elilti izberi u zalogi. W i-fft rŽi irV rftf tt ift' -fr ^ ifet Ifir S iŽ W ffilftrtllg^ffiffiaVnn^ffiffiffiffinVffi^ *V» ^ir»^|r» ^fr* *W» ^f* *V» •V* Tw» *V» ^Ir. »W» »w* ^jr»^jf. rl|r. ^jr» r^T. TV. v *# 1616-2} •5 m m i ( "Hajpezcrncjle ZZ postrežbe. Najnižje cene. Naročila z dežele izvršijo se točno. Solidno blago. J Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne WB