cena 200 dinarjev števillka 35 (890)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje. 3. septembra 1987
Kakšnih 25.000 naših najmlajših je v Sloven i ji v torek prvič prestopilo šolska vrata. Prva pot v šolo
je bila prežeta z velikim pričakovanjem, i neprikrito nestrpnostjo in veseljem. »Starejši« letniki so se
prvega šolskega dne veselili, ali pa tudi ne. Večina se pouka veseli, želi si novih znanj in spoznanj, ne-
Gorrenje Gospodinjski aparati
Uspela akcija »Predlagaj nekaj koristnega«
Zadnja akcija v okviru prizadevanj za razmah inovacijske dejaivnosti v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati, imernovana »Predlagaj nekaj koristnega!«, je po oceni vseh, ki so jeo organizirali oziroma v njej sodelovali, nadvse uspela. Akcija, oo začetku katere smo v Našem času poročali, je bila usmerjena y\ iskanje inovacijskih predlogov na osnovi razpisanih proble-movy za vsako temeljno organizacijo združenega dela posebej. Sodiila pa je tudi v prizadevanja za iskanje notranjih rezerv.
IVMed akcijo »Predlagaj nekaj ] koristnega!«, trajala je tri messece, so. delavci Gorenja Gosispodinjski aparati skupaj prijijavili 3.208 inovacijskih precdlogov. Posebne delovne skuppine v temeljnih organizacijah združenega dela so sprcoti obravnavale prispele inov)vacijske predloge. Doslej so jijih od skupno 3.208 sprejeli i 1.674 inovacijskih predlogov v oziroma več kot 52 od-stotltkov; 77 predlogov pa še obržravnavajo. Največ inova-cijskkih predlogov, in sicer 1.42120, so prijavili delavci tozda ; Zamrzovalna in hladilna tehmnika, v tozdu Štedilniki so zbrarali 743, v tozdu Pralno po-miv;valna tehnika 673, v tozdu Gahlvana 206 inovacijskih preedlogov itd. Doslej je bilo sprerejetih največ inovacijskih precedlogov delavcev tozda Za-mrzrzovalna in hladilna tehnika, , in sicer 766, sledijo pa tozdzdi Štedilniki (s 371 sprejetimi ni inovacijskimi predlogi), Pralalno pomivalna tehnika Galvana (185) itd.
ICŽlZSfc^ med samo akcijo ^Pr^redlagaj nekaj koristnega!«!«.- so uresničili številne
inovacijske predloge. Sicer pa je dobra polovica vseh predlogov takšnih, ki jih bo mogoče uresničiti v praksi. Ko bodo uresničeni, bodo prispevali k povečanju produktivnosti in zmanjšanju stroškov poslovanja, izboljšali pa bodo tudi delovne pogoje zaposlenih. Torej je mogoče z gotovostjo pričakovati, da bodo uresničeni cilji akcije zmanjšanje izmeta (posebej še pri pločevini in plastiki), povečanje produktivnosti (predvsem z nadomestitvijo ročnega dela s tehnično — tehnološkimi pripravami in pripomočki, izboljšanjem organizacije dela in z zmanjšanjem števila zastojev), povečanje kakovosti in zanesljivosti izdelkov ter izboljšanje pogojev za delo.
Prezreti pa tudi ne gre dejstva, da je letošnja akcija »Predlagaj nekaj koristnega!« resnično spodbudila veliko večino zaposlenih k razmišljanju o njihovem prispevku za uresničitev proizvodnih in izvoznih ciljev Gorenja Gospodinjski aparati za leto 1987.
Po končani akciji »Predlagaj nekaj koristnega!« so v temeljnih organizacijah združenega dela Gorenja Gospodinjski aparati začeli razpisovati naloge za razreševanje posameznih tehnično tehnoloških problemov proizvodnje, konstrukcije, tehnologije in kakovosti. To je pomemben napredek v prizadevanjih, da bi bila inventivna dejavnost kar najbolj usmerjena in da bi kar najhitreje postala resnična sestavina tehnološke prenove delovne organizacije.
kateri bi najbrž vendarle imeli raje počitnice še kar naprej.
Kakorkoli že, učilnice so znova polne in živahne, prihajajo naloge, obilica učenja in skrbi, za
otroke in starše. Prvošolčki pa svojega prvega koraka v svet učenja in znanja zlepa ne bodo pozabili.
(jp- bm)
Igralci velenjskega Rudarja so v prvih dveh kolih razočarali, saj sta jih dva poraza potisnila na samo dno prvenstvene lestvice. Ga bodo že v nedeljo zapustili? Gotovo bodo morali zaigrati veliko bolje, kot proti Vozilom in Domžalam, saj se bodo sestali z Mariborom — lanskim drugoligašem. Tekmo bodo začeli ob 16.30, ob 15.30, torej v predtekmi, pa se bodo v igri velikega nogometa sestale nogometašice Skal in reprezentanca Koroške, (vos)
Celje |_
Miklova Zala 87 na Starem gradu
Gotovo ste že mnogi od vas prebrali ali slišali za sodobno gledališko predstavo članov Slovenskega ljudskega gledališča Samorastniki iz avstrijske Koroške Miklova Zala 87. Uprizoritev sta na osnovi literarnega originala pripravila dr. Bruno Hartman in prof. Janko Messner.
Delo so člani gledališča nadvse uspešno že nekajkat zaigrali v domačem kraju. 11. in 12. septembra pa jo bodo zaigrali tudi pri nas, in sicer na celjskem Starem gradu. Predstava bo na sporedu ob 20. uri. Z njo želijo člani gledališkega ansambla dati priznanje in podporo našim Slovencem na avstrijskem Koroškem pri njihovem delu.
Vsi, ki bi si predstavo Miklova Zala 87 želeli ogledati, lahko kupijo vstopnice pri Turističnem društvu Celje, Tomšičev trg 7 (telefon 22-979). Izpred celjske železniške postaje bodo na Stari grad vozili tudi avtobusi.
Super model
Načrtovanje za leto dni nazaj!
»ŽE« danes, v četrtek, 3. septembra, bodo zbori skupščine občine Mozirje obravnavali problematiko turistične dejavnosti v občini Mozirje v lanskem letu in nasploh. Vse lepo in prav, saj si ta problematika ob vse slabših razmerah na področju turizma v Gornji Savinjski dolini, obravnavo na skupščini tudi zasluži. Ni pa seveda prav, da razpravljajo o tej problematiki in ocenjujejo lansko turistično sezono v začetku septembra, ko je letošnja sezona praktično že sklenjena. Mimogrede, v gradivu je tudi program turističnih prireditev za LETOŠNJE leto.
Kaj naj nam torej pomagajo sklepi in stališča na podlagi
lanske sezone, če je med tem izgubljena še ena. In to dobe-
Naša tema
sedno izgubljena. Turistični utrip pada tudi letos: že tako pičla ponudba je iz dneva v dan manjša; vse manj je gostov, tudi na turističnih kmetijah, katerih število se celo manjša: celo izletniški turizem je v upadanju; kljub dolgoletnim naporom so nosilci turizma vse manj povezani; verjeli ali ne, tudi gostinci prodajo vse manj jedi in tudi pijač; za nameček pa je prav v letošnjem letu krepko razočarala večina
narodopisnih in turističnih prireditev, ki so se še lani in pred tem, ponašale s pravim vsebinskim bliščem, v najlepšem pomenu besede seveda; ob vsem tem pa ne manjka veselic na katerih je gneča v teh razmerah že kar nerazumljiva — kruha in iger torej!.
Nesmiselno je tako, da o lanski sezoni in o ukrepih ter smernicah za izboljšanje razmer razpravljamo leto dni prepozno. Res je, da je gradivo temeljito pripravljeno, da zajema prav vse nosilce turistične in gostinske dejavnosti, opremljeno je z vsemi potrebnimi številkami, podatki in ugotovitvami, vendar je enostavno prepozno, saj bi v tem času morali vsaj
bežno ocenjevati letošnjo turistično sezono in se pripravljati na prihodnjo. Edini del gradiva, ki je vendarle usmerjen v prihodnost, so zasnove dolgoročnega razvoja turizma v Gornji Savinjski dolini, pa še te so nedorečene, ker jih posebna skupina pri občinskem izvršnem svetu šele pripravlja. Izhodišča tega dokumenta so dobro zastavljena, če' le ne bodo preveč zamujala in če jih bodo lahko uresničili. Ob vsakem zavlačevanju se zna zgoditi, da ne bo kje pričeti z razvojem, če temeljev ne bo več. Tudi še tako dobre dolgoročne zasnove pa so premalo, če ne bo ob njih opredeljenih takojšnjih nalog, sicer bo zares vse prepozno.
Janez Plesnik
občinskim
praznikom
Občina
Delovni ljudje in občani Gornje Savinjske doline slavijo občinski praznik 12. septembra. Slavnostna seja zborov občinske skupščine bo prihodnjo soboto v Novi Štifti, že od te sobote dalje pa se bodo po vsej dolini vrstile najrazličnejše prireditve.
V soboto, 5. septembra, bodo slavili obrtniki mozirske občine, ko bodo dopoldne v Mozirju odprli vrata novega doma svojega združenja, v nedeljo popoldne pa bo v Savinjskem gaju slavje ob 100-letnici gasilstva v Mozirju. V torek bodo v Solčavi prerezali otvoritveni trak na novi gozdni cesti, s katero bodo z dolino povezali še zadnjo visokogorsko kmetijo na tem področju. V sredo bodo v Nazarjah otvorili nove prostore delavske univerze, prireditev pa ne bo manjkalo tudi do sklepne slovesnosti v Novi Štifti. Po vseh krajih bo v teh dneh na vrsti še precej športnih tekmovanj.
2. stran * HSS C3S
OD ČETRTKA DO ČETERTKA
titovo velenje * 3. september 1987
Konferenca ZS Gorenje
Gospodarjenje, naložbe, inovacije
Prihodnji torek, 8. septembra, se bo sešla na svojo 7. redno sejo Konferenca Zveze sindikatov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje.
Delegati bodo najprej pregledali poslovanje v Gorenjevih tovarnah v letošnjem prvem polletju in uresničevanje programa naložb za leto 1987. V nadaljevanju seje pa bodo ocenili inventivno dejavnost v tem poslovnem sistemu in obravnavali pobudo
delovne organizacije Gorenje Tiki za organiziranje športnih iger v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje.
Konferenca Zveze sindikatov sozda Gorenje bo na seji 8. septembra izoblikovala tudi predlog kandidatov za predsednika in podpredsednika delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela Gorenje ter za člane izvršilnih organov delavskega sveta sozda Gorenje.
Prostovoljni krvodajalci za zgled tudi drugim
V prvih osmih mesecih letos je 466 delavcev Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja darovalo kri. Samo v avgustu so delavci Gorenja štirikrat odpotovali v Slovenj Gradec, da bi darovali kri v tamkajšnji Splošni bolnišnici. Kri jih je darovalo 115.
Do konca leta načrtujejo še okrog 300 odvzemov krvi. Okrog 50 delavcev iz Titovega Velenja bo darovalo kri še v Bolnišnici Slovenj Gradec.
Okrog 250 pa se jih bo udeležilo prostovoljne krvodajalske akcije v Titovem Velenju za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane.
Organizatorji prostovoljnih krvodajalskih akcij v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju računajo, da bodo dosegli letošnji dokaj zahtevni plan odvzema, po katerem naj bi prostovoljno darovalo kri 750 delavcev.
Delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih
Prihodnjo soboto srečanje
Na letošnjem celjskem obrtnem sejmu bo tudi vrsta spremljajočih prireditev in srečanj. V soboto 12. septembra se bodo v dvorani Golovec v Celju srečali delavci zaposleni pri zasebnih obrtnikih. Srečanje se bo pričelo ob 9. uri.
Za delavce zaposlene pri zasebnih obrtnikih občine Velenje
bo organiziran avtobusni prevoz. Na pot bodo krenili ob 8. uri zjutraj izpred Rdeče dvorane.
Prijave za srečanje delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih sprejemajo na Občinskem sindikalnem svetu, lahko pa se prijavite tudi po telefonu na številki 855-712.
EKO
EKO - ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE
V sedanji organiziranosti smo sicer mlajša delovna organizacija, vendar imamo izkušnje in znanja s področja izdelave orodij za preoblikovanje pločevin, predelavo plastičnih mas ter tlačno litje barvnih kovin, saj smo s tem programom tudi dolgoletni partner raznih slovenskih in jugoslovanskih podjetij.
Z izdelavo projektne in maloserijske strojegradnje nastopamo na trgu samostojno kakor tudi skupaj s proizvajalci katerim dopolnjujemo proizvodni program.
Pred več kot desetletjem smo s programom strešnih stanovanjskih oken in stopnic prvi v Jugoslaviji pomagali odpreti široke perspektive izrabe podstrešnih prostorov v stanovanjske namene. Danes se naša okna vgrajujejo tudi v Nemčiji, Italiji, Madžarski in drugod, stopnice pa tudi na Japonskem.
S pohištvenimi tečaji, drobnim okovjem ter okovjem za gospodinjske aparate smo pomemben dobavitelj vseh največjih jugoslovanskih izdelovalcev pohištva in gospodinjskih aparatov.
Poleg kovinskih programov imamo tudi širok program elektro opreme, ki obsega: elektro opremo za galvaniko, polnilce akumulatorjev, komandno razdelilne postaje, transformatorje, industrijsko elektroniko, program senzorjev in izdelavo žičnih vezij.
Obrtno združenje Mozirje
Z lastnimi močmi zgradili
svoj dom
V obrtno združenje občine Mozirje je skupno vključenih 377 obrtnikov. Od tega je nosilcev proizvodne in storitvene obrti 250, 40 gostincev in 87 avto-prevoznikov. Združenje je bilo kot vsa ostala ustanovljeno pred 13 leti, število članov seje iz leta v leto večalo, prav tako se je širila dejavnost, v zvezi z vsem tem pa rasle potrebe po primernih prostorih. Doslej imajo pisarno združenja in prostore knjigovodskega servisa, vendar je vse skupaj že precej utesnjeno.
Misel o gradnji lastnega doma se je porodila že pred šestimi leti, vendar so imeli kar nekaj let težave, ker niso nikjer uspeli dobiti primerne lokacije. Šele lani so s pomočjo občinskih dejavnikov uspeli najti prostor. Zemljiš-
če so odkupili in takoj pričeli z gradnjo. Dom je danes že zgrajen in v soboto bodo slovesno odprli njegova vrata. V njem bo sedež združenja, prostori za knjigovodski servis, prostori za mo-zirsko enoto obrtne zadruge Av-toprevoz iz Maribora in prostori za obrtno zadrugo, ki jo bodo kmalu ustanovili. Veliko njihovih članov je vključenih v najrazličnejše kooperacije, zato bo ustanovitev lastne obrtne zadruge še kako dobrodošla. Denarnih težav pri gradnji razumljivo ni manjkalo, zgradili pa so ga sami, z lastnimi sredstvi in z izdatno pomočjo zveze obrtnih združenj Slovenije. V soboto bodo torej upravičeno slavili in se obenem vključili v slavje ob bližnjem prazniku občine Mozirje.
J. P.
Z rumeno rutico varno na cesto
Prihodnje dni, ko bodo ceste. predvsem pa poti do šol in vrtcev postale živahnejše, ho videti na ramenih prvošolcev in otrocih, ki obiskujejo vrtec, živorumene rutice. To bo signal za vse udeležence \ prometu. še posebno za voznike vozil na motorni pogon, da ho v naslednjem obdobju potrebno veliko več previdnosti, predvsem pa počasnejše vožnje. saj otroci še ne poznajo vseh prometnih pravil, razigrani pa pozabijo na trenutke tudi vse naučeno. Preklinjati ob nenadnih, nepričakovanih kretnjah otrok ni nikakršen varnostni ali preventivni ukrep. Če se povrnemo k uporabi rumene trikotne rute, naj dodamo še to, da je zelo koristna tudi v času zmanjšane vidljivosti, saj rumena barva precej poveča odbojnost na npr. temnejših oblačilih. Preventivni ukrep je določen z Zakonom o varnosti v cestnem prometu, ki pravi:
»otroci, ki obiskujejo malo šolo ali prvi razred osnovne šole, morajo na poti v vzgojnovar-stveno ustanovo in v šolo ali iz
nje. nositi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Otroci, ki obiskujejo vzgojnovarstveni zavod... torej vsi, tudi mali šolarji (op. p.) »morajo na poti do zavoda in domov imeti spremstvo«, kar je pomembno dopolnilo k uporabi varnostne rutice. Tako 52. člen citiranega zakona. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje je za šolsko leto 1987 88 kupil vsem 850 prvo-šolcem ter prav tolikšnemu številu malih šolarjev, rumene rutice. Prispevek je simboličen, saj je ekonomska cena rutice okrog 1.000.- , vendar pa je veliko več vredna akcija, da vsi otroci dobijo rutico. Tako lahko šole in vrtci nadzorujejo uporabo in seveda moralno vplivajo na učence ter starše, da se rutica uporablja skozi vse leto. Znatne stroške za nabavo rutic sta prispevala Ljubljanska banka in Zavarovalnica Triglav. Na vrsti ste torej starši in otroci ter učitelji in vzgojitelji. Vozniki pa, odprite oči in prizanesite otrokom.
Jože Miklavc
V	razvoju in izdelavi posameznih programov ter izdelkov smo imeli hitro rast pa tudi krizna obdobja.
Sedaj smo sredi razvojnih, tehnoloških, organizacijskih in kadrovskih prizadevanj za še kvalitetnejši in hitrejši razvoj naše delovne organizacije.
V	teh prizadevanjih je veliko prostora za nove ideje, iniciativnost, inovativnost in uveljavljanje svojih razvojnih ambicij.
Naša usmeritev in cilj so proizvodi s katerimi bomo po zahtevnosti in po kvaliteti enakovreden partner v evropski in svetovni menjavi dela.
Zato vabimo k sodelovanju in nudimo zaposlitev:
—	inženirjem in diplomiranim inženirjem strojništva
—	inženirjem in diplomiranim inženirjem elektrotehnike
—	diplomiranim ekonomistom
—	inženirjem lesarstva
—	orodjarjem, strugarjem, rezkalcem Možnost vključevanja in zaposlitve nudimo na področju razvoja, konstrukcije, tehnologije in informatike kakor tudi na organiziranju delovnega procesa ter za orodjarje, rezkalce in strugarje v neposredni proizvodnji.
K sodelovanju vabimo tako delavce z delovnimi izkušnjami kakor tudi pripravnike.
Vsi, ki v naših programih vidite izziv svoje sposobnosti ali smo vam iz kakršnega koli razloga interesantni nas pokličite na telefon 063-855-151 kadrovska služba DO EKO, oziroma se osebno ali pisno oglasite na naslov Elektrokovinarska oprema, Štrbenkova 10, Titovo Velenje.
Veseli bomo vsakega obiska.
Gornja Savinjska dolina
Vrsta prireditev ob občinskem prazniku
Delovni ljudje in občani mozirske občine slavijo svoj praznik 12. septembra. Slavnostna seja zborov občinske skupščine bo letos v Novi Štifti, v tednu pred tem pa se bodo po vsej dolini zvrstile številne prireditve, slovesnosti in športna tekmovanja. Večjih vlaganj ob letošnjem prazniku ne bodo sklenili, uresničili pa so precej manjših, vendar za dolino nič manj pomembnih. Poglejmo torej, kaj vse bo na vrsti od te sobote dalje.
MOZIRJE
5.	septembra:
9.00 — Kegljaški četveroboj za pokal ZKZ 10.30 — Otvoritev doma obrtnikov
18.00 — Proslava ob 100-letnici gasilstva v Mozirju in ob prazniku krajevne skupnosti
6.	septembra:
7.00 — Pohod na Mozirsko planino ob 105-letnici telesne kulture v Mozirju
—	Strelsko tekmovanje ZRVS in OSO občine Mozirje
—	Svečan mimohod gasilcev
—	Zbor gasilcev v Savinjskem gaju ob 100-letnici GD Mozirje in otvoritev obnovljenega gasilskega doma
9.00
14.00 14.30
7.	septembra:
16.00 — Turnir v namiznem tenisu
10.	septembra:
16.00 — Prijateljska nogometna tekma
11.	septembra:
11.00 — Otvoritev PTT prizidka
18.00 — Otvoritev razstave »Gornjesavinjska v razglednicah« v galeriji kulturnega doma
12.septembra:
10.00 — Republiško tekmovanje B dresiranih psov
11.00 — 40-letnica Modne konfekcije Elkroj v Savinjskem gaju
15.00 — Prijateljska tekma v odbojki
LUČE
5. septembra:
17.00 — Joskov memorial« v rokometu
REČICA
5. septembra:
17.00 — Otvoritev teniških igrišč in garderob
8.	septembra:
16.00 — Šahovski turnir
13.	septembra: 9.00 — Teniški turnir NAZARJE
9.	septembra:
15.00 — Otvoritev novih prostorov Delavske univerze 16.00 — Turnir v malem nogometu
SOLČAVA
8. septembra:
14.00 — Otvoritev gozdne ceste Globaša—kmet Janker LJUBNO
10.	septembra:
16.00 — Otvoritev obnovljene ceste do Rastk
GORNJI GRAD
10. septembra:
17.00 — Lokostrelsko tekmovanje RADMIRJE
10.	septembra:
18.00 — Otvoritev športnega igrišča NOVA ŠTIFTA
11.	septembra:
18.00 — Slavnostna seja ob 50 — letnici gasilskega društva
12.	septembra:
16.00 — Slavje ob prevzemu novega gasilskega avtomobila 17.00 — Slavnostna seja zborov skupščine občine Mozirje
Ves dan — Prikaz vzorčnega tabora tabornikov »Odreda 4. operativne cone«
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerie, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Br-
zojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 200 dinarjev. Mesečna naročnina 755 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 4.530 dinarjev, za tujino 7.670 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
3. september 1987 * titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas »stran 3
Modna konfekcija Elkroj
Bistveno razširjen program
Poletno obdobje je za nami, smo že v septembru, ki obenem z avgustom za konfekcionarje že pomeni jesensko-zimsko obdobje. To seveda velja tudi za Modno konfekcijo Elkroj, ki bo v prihodnjih dneh proslavila 40-letnico uspešnega delovanja. Nazarski konfekcionarji svojega slavja letos ne bodo obeležili z novimi naložbami, pač pa, kot že veliko let nazaj, z izjemnimi in vse boljšimi dosežki pri uresničevanju svojih smelih in zahtevnih načrtov.
V letošnjem prvem polletju so ustvarili za 19 odstotkov več, kot
v enakem lanskem obdobju, obenem pa so samo v mesecu juliju
Komunalna skupnost občine Velenje
Po treh skupščinah sprejeli cene
Po treh sejah skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Velenje poročamo o podražitvi komunalnih storitev in dobrin. Sprejeta je bila namreč kombinacija treh variantnih predlogov, ki so biili pred delegate dani že na prejšinji skupščini in zajemajo posebej enostavno in razširjeno reprodukcijo. Za enostavno reprodukcijo so se delegati opredelili že na prejšnji seji, na ponedeljkovi pa so usklajevali stališča in sklepe zbora uporabnikov in zbora izvajalcev o predlogu prispevka za razširjeno reprodukcijo ob ceni komunalnih storitev po I. varianti.
Precej zapleteno, kajne? Kaj so torej delegati sprejeli? Enostavno reprodukcijo bomo plačevali po predlagani III. varianti, ki pomeni (govorimo samo o široko potrošnji): vodarina za 62 odstotkov več, kanalščica za 34 odstotkov več, javna snaga 66 odstotkov več in toplovodno ogrevanje 62 odstotkov več.
Kier pa smo se s planom za letošnje leto dogovorili tudi za uresničitev treh prednostnih nalog, ki so življenjskega pomena za nadaljnjo gradnjo v občini Velenje in nujni za nemoteno funk-ciniranje že obstoječih komunalnih :sistemov, to so — dokončanje wodovodnega sistema Topolšica,, pričetek izgradnje čistilne napirave in pa dokončanje povezovalnega vročevoda Šalek II, v začetku letošnjega leta pa je prišlo ido izpada prihodka iz pri-
spevka čistega dohodka po zaključnem računu 86, in do še večjega izpada zaradi nenajetja bančnega kredita, je bila uresničitev teh nalog pod novo nastalimi pogoji nemogoča. Prav zato je prišlo tudi do širše družbene akcije, s pomočjo katere naj bi manjkajoča sredstva pridobili z zbiranjem povečanega prispevka za razširjeno reprodukcijo ob ceni. To so bile te variante, o katerih je bilo zadnje čase preveč govora. I. varianta, (za razširjeno reprodukcijo) ki zagotavlja uresničitev vseh prednostnih nalog, je bila torej sprejeta na ponedeljkovi seji skupščine, to pa pomeni, da bodo avgustovske položnice večje za: vodarina — 94 odstotkov, kanalščica 48 odstotkov, odvoz smeti 56 odstotkov in toplovodno ogrevanje 72 odstotkov, v globalu bo torej treba za komunalne storitve in dobrine s 1. avgustom odšteti za približno 74 odstotkov več.
Če vam to še ne pove dovolj, potem še primerjava. Tričlanska družina v 52 kvadratnih metrih velikem stanovanju z normalno porabo je po starem odštela za komunalne storitve in dobrine 10900 dinarjev, po novem bo to mesečno zneslo 19.000 dinarjev; štiričlanska družina, ki je v juliju plačala v 120 kvadratnih metrih velikem stanovanju za komunalne dobrine in storitve približno 18.680 dinarjev, bo avgusta po novem plačala 31.800 dinarjev. Naj vas ne moti ta avgust, ko smo že v septembru, razliko bomo poravnali za nazaj, ker je bila podražitev sprejeta s 1. 8. I987-	M. Krstič-Planinc
presegli prodajne načrte za 300 milijonov dinarjev. Prav tako razveseljivo in obetavno je dejstvo, da so na obdobje jesen — zima zelo dobro pripravljeni. Na teh dejstvih temelji tudi njihovo prepričanje, da bodo predvidevanja v celoti uresničili. Ti načrti niso majhni, so pa vseeno optimisti, saj je njihov kolektiv podobne in še bolj zahtevne naloge že velikokrat uspel uresničiti. V drugem polletju torej računajo na še boljše dosežke kot v prvem, temu v prid pa je tudi dejstvo, da že nekaj let nazaj prav v drugem polletju dosežejo 60 odstotkov letnih načrtov, v prvem le 40.
Za avgust in september načrtujejo preko 2 milijardi realizacije vsak mesec, to se pravi preko 100.000 hlač v vsakem mesecu. To so dejansko zelo velike številke, ki pa se jih niso in ne bodo
ustrašili. Ob vsem tem je pomembno dejstvo, da so svoj proizvodni program bistveno razširili. Poleg hlač že izdelujejo krila, jakne, športne srajce in kombinezone, zato tudi na trgu postajajo še bolj zanimivi. To tržišče pa je precej obsežno. V Jugoslaviji sodelujejo s 300 podjetji, ki imajo v svojem sestavu skupno 1.500 prodajaln, poleg tega pa imajo v Sloveniji še šest lastnih prodajaln. Ni torej razlogov za bojazen, da njihovih izdelkov ne bi mogli kupiti. Tudi na tržišču Zvezne republike Nemčije dosegajo lepe uspehe. Kar 85 odstotkov izdelkov iz svojih tovarn v Sloveniji izvozijo na to področje. Letos se bodo lotili tudi izvoza hlač in kril v Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško in Nemško demokratično republiko.
J. P.
POD PRHO
»Lejo, ti je vroče?«
Torek, 25. avgusta, Cesta Talcev, tista, ki od križišča s Foitovo vodi mimo kolodvorske restavracije proti Erini Nami. Malo pred mostom in malo pred drugo uro popoldan. Po cesti nekdo počasi vzvratno vozi modro stoenko s prikolico in mariborsko registracijo. Za njim počasi vozi motorist. Tu in tam se ustavi (takrat, ko se ustavi stoenka) in čaka kaj bo. Da je pestreje ima s seboj na pol popito steklenico piva (morda je bil v njej sok?)
Prepričana, da skuša voznik stoenke s prikolico sredi ceste obrniti avto, sem opazovala, kako bo to storil. Prepričana sem bila, da to počne tudi motorist, da tudi on opazuje. Manever se mi je zdel kar nekako predolg, in ko pridem že »vštric« z voznikom, me ta vpraša: »Lejo, ti je kaj vroče?«
Meni ni bilo, bilo pa je njemu. No, postalo pa je tudi meni, ko
sem slišala kaj počne. »Stavit sva se šla,« je rekel in pokazal spremljevalca na motorju, »če si upam vzvratno peljati do Konovega«.
Prepričevanje, da to nima smisla, da se lahko zgodi nesreča, da je nevarno, je bilo v tistem trenutku brez pomena.
Ker stava je bila tisti trenutek vredna več kot nevarnos*. Mislim pa, da bi moral tisti, ki je to stavo dobil, to pošteno razdeliti z vsemi, ki so se mu morali umikati, ga čakati, pa tudi s kakšnim miličnikom, ki se takrat verjetno kot zanalašč ni pripeljal mimo. Pošteno bi bilo. Ne vem sicer, kako je operacija »vzvratno na Konovo« potekala do konca. Morda pa jo je le kak bolj samozaščitno osveščen občan kot sem bila jaz takrat, pravočasno preprečil s kakšnim ljubeznivim klicem miličnikom.
M. Krstič-Planinc

Veliki vrh, Gavce. Mali vrh
»Vodo hočemo imeti in imeli jo bomo«
Z;a devetimi vodami, za de-vetiimi gorami,... Tako nekako ste začne mnogo pravljic, ki se biolj ali manj vse končajo s srečtnim koncem. To, kar bomo inapisali v nadaljevanju, pa ni piravljica, ampak resničnost današnjega časa. Napisali bomo inamreč nekaj o Vrholanih, ki sse poleg živinoreje sedaj ubacdajo še z drugo stvarjo. Čepirav so šele na začetku, smo i že danes prepričani, da bo i imela naša »zgodba« ob kontcu — prihodnjo pomlad — sreččen konec.
\f mislih imamo krajane Veliikega in Malega vrha ter Gavvc v krajevni skupnosti Šmaartno ob Paki oziroma — rešejvanje njihove že precej let > »stare« težave — izgradnjo vodovoda. Že pred vojno so iiimeli ti z oskrbo večne te-žavee. Ob vsakem sušnem ob-doboju so ostale njihove vodo-voddne pipe suhe. Pomagali so sisi kakor so vedeli in znali. Nekkateri so kopali nova zaje-
tja, zopet drugi našli drugačen vir, tretji,... Sčasoma so tudi ti začeli usihati. Zadnjih nekaj let so jim v kriznih sušnih dneh pomagali gasilci, ki so jim enega najpomembnejših življenjskih virov dovaža-li v cisternah. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da je bilo te komajda dovolj za gospodinjstva, kaj šele za živino. Zato je bila želja po zdravi pitni vodi, katere izvir ne bi usahnil še v tako hudi vročini, vse glasnejša. Postala je tako glasna in nujna, da kljub časom, ki izgradnji večjih objektov ni najbolj naklonjen, vgriznili v kislo jabolko in si rekli: »Vodo hočemo in imeli jo bomo.«
Kar so rekli, so tudi naredili. Že lani so pridno zbirali vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo vodovoda, imenovali osemčlanski gradbeni odbor, se dogovorili kaj in kako se bodo lotili izgradnje te zahtevne naloge. Da misli-
jo še kako zares, so dokazali oktobra lani, ko je vsako gospodinjstvo pravzaprav ^šele za idejo prispevalo 50 tisoč dinarjev.
Pripravljalna dela so z veliko vnemo nadaljevali tudi letošnjo pomlad. Pred 14 dnevi so na zahtevni, razvejani in dolgi trasi zasadili prve krampe in lopate. Če so se ob pripravah na uresničitev njihove največje želje še nekateri posmihali in le malo verjeli, da se bo iz zapisanega referendumske naloge krajevne skupnosti Šmartno ob Paki za obdobje 1985 — 1990 kaj izcimili, danes trdno verjamejo, da bodo v svojih prizadevanjih uspeli. Sploh ob dejstvu, da jim ne manjka dobre volje, velike pripravljenosti in zagnanosti. O vsem tem smo se prepričali tudi sami, ko smo se preteklo nedeljo mudili na delovišču. Orodje je »pelo« svojo pesem, krajani svojo. Kaj jim
mm.
Svojojo veliko delovno vnemo za uresničitev te zahtevne naloge krajani pokažejo z udeležbo na vsaki udailarniški akciji. Prejšnjo nedeljo se je slednje udeležilo več kot 55 krajanov.
mar napor prt premagovanju najrazličnejših ovir, denar, vsa stvar ne bo poceni, proste nedeljo, ki jih vse do konca ne bo veliko. Najpomembnejša je voda in zopet voda.
V štirinajstih dneh so naredili tretjino primarca. Samo glavne veje vodovoda se namreč razprostirajo v dolžini 4,5 kilometra, vmes sta še dve črpališči in 200 kubičnih metrov velik zbiralnik. Vse to naj bi naredili do konca tega leta. Nič krajše ne bo sekundarno omrežje. Spomladi prihodnje leto pa naj bi zdrava pitna voda pritekla v vsako gospodinjstvo.
Na vodovod Veliki vrh-Gavce- Mali vrh se bo priključilo 110 gospodinjstev. Po cenah, s katerimi danes seštevajo, množijo in delijo projektantske delovne organizacije, bo Vrholane celotna naložba veljala 600 milijonov dinarjev oziroma naj bi za tekoči meter odšteli 150 tisoč dinarjev. Kljub 8 milijonom dinarjev, te naj bi zbrali s samoprispevkom, vsako gospodinjstvo bo za uresničitev naloge prispevalo 50 tisočakov ter opravilo 150 udarniških ur, ovrednotili so jih z 2 tisoč 500 dinarji, bo denarja za tako veliko naložbo premalo. Krajani so prepričani, da jim bo finančne težave že uspelo kako premagati. V tem trenutku je najpomembnejši nadvse uspešen začetek, velika pripravljenost skorajda vseh nenazadnje pa so jim v oporo tudi prizadevanja nekaterih funkcionarjev krajevne skupnosti.
Naj končamo tole pripoved tako kot smo jo začeli:. .. in prihodnjo pomlad bodo živeli v slogi, veselju, srečni in zadovoljni še dolgo let.
25. kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni
Veliko zanimanje in priznanje za izdelke Gorenja
Od 2. do 30. avgusta je bil v Gornji Radgoni jubilejni 25. Mednarodni kmetijsko živilski sejem, na katerem je med 1.200 razstavljalci, podobno kot že vrsto let doslej tudi tokrat sodelovalo Gorenje. Predstavilo se je z izdelki enega od poslovnih področij — tako imenovanega Zelenega programa.
Delovni organizaciji Gorenje Muta, Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov z Mute in Gorenje Fecro, Tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo iz Slovenj Gradca, sta zraven tradicionalnih, doma in na tujem uveljavljenih izdelkov, predstavili tudi več novosti. Številni obiskovalci letošnjega jubilejnega 25. Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgo-i ni, vseh je bilo okrog 200.000, so si z izrednim zanimanjem ogledovali razstavljene izdelke Gore-njevega zelenega programa, novi izdelki pa so vzbudili tudi precejšnje zanimanje ocenjevalne komisije.
Ni slučaj, da sta bili v Gornji Radgoni nagrajeni 'obe novosti Gorenja Muta in zadnja novost Gorenja Fecro. Z zlato plaketo 25. Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma Gornja Radgona sta bila nagrajena mali komunalni traktor s priključki Gorenja Muta in pulzator »stymopuls«, namenjen za najzahtevnejše sisteme molže, novost Gorenja Fecro. Srebrno plaketo pa je prejela namenska kosilnica Gorenja Muta (Na majskem 54. Mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, bodi omenjeno, pa je prejelo Gorenje Muta tri diplome, po eno zlato, srebrno in bronasto plaketo; zlato je prejel mali komunalni traktor, srebrno pa namenska kosilnica).
V okviru sejma v Gornji Rad-
fcna zadnjih novosti Gorenje Muta, mali komunalni traktor s priključki, namenjenimi za vzdrževanje športnih igrišč, je vzbujal veliko pozornost obiskovalcev 25. Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni. (Foto: Hinko Jerčič)
goni pa so ob Gorenju Muta in Gorenje Fecro razstavljale svoje izdelke tudi druge Gorenjeve delovne organizacije iz Titovega Velenja, Nazarij, Gornje Radgone in Lendave. Vrsto Gorenjevih izdelkov pa je bilo na sejmu mogoče tudi kupiti.
Gorenje Glin
Obetavne planske usmeritve
V Gorenju Glin bodo spričo spodbudnih dosežkov lanskega in letošnjega prvega polletja pospešeno nadaljevali s prestrukturiranjem proizvodnega in prodajnega programa. Ob tem si bodo prizadevali pospeševati tudi učinkovitost poslovanja delovne organizacije, in to v vseh fazah poslovnega procesa.
Osnovna naloga ostaja tudi za naprej dosledno uresničevanje proizvodnih in izvoznih nalog. S prodajnim programom za leto 1988 si bodo prizadevali zaokrožiti posamezne skupine. Nove izdelke, posebej še pohištvo in strešna okna, naj bi tržili v večji meri tudi na jugoslovanskem tržišču. Da bi posodobili predelavo masive in pripravo polizdelkov za finalizacijo bodo kar najhitreje dokončali vse potrebno za naložbo, namenjeno vsem vrstam lepljenj, površinske obdelave in zaščite masice ter začeli z deli.
Osnutke plana Gorenja Glin,
Lesne industrije Nazarje, pa bodo pripravili ob upoštevanju naslednjih najpomembnejših usmeritev: 10% povečanje proizvodnje (pri čemer števila zaposlenih ne bodo povečevali), najmanj 10% povečanje lastne predelave rezanega lesa iglavcev in ivernih plošč ter kar 30% povečanje izvo-
V nazarskem Gorenju Glin pa so se tudi odločili, da se bodo na vseh sejmih v letu 1988, na katerih bodo sodelovali s celovitim proizvodnim in prodajnim programom, predstavili še domisel-neje in učinkoviteje kot doslej.
Gorenje Procesna oprema
Novost:
metrološki laboratorij
Zahteve tehnoloških programov in varčnost pri surovinah ter energiji slehernega proizvodnega procesa zagotavljajo oziroma omogočajo meritve. Kakovost meritev pa je odvisna od točnosti meril, ki jih je zato treba stalno preverjati oziroma nadzirati. Sicer pa je dosedanji tehnološki razvoj v svetu dokazal, da sta uvajanje in razvijanje novih tehnologij pogojena tudi z ustrezno razvito merilno in metrološko dejavnostjo za zagotovitev merilne enotnosti. Merilna tehnika ima namreč pomembno vlogo v nadzoru in vodenju procesov (avtomatizacija, robotizacija, računalniška kontrola itd.), prav tako pa tudi v preverjanju in zagotavljanju kakovosti množične proizvodnje.
V Gorenju so že pred leti sprejeli samoupravni sporazum o zagotavljanju kakovosti izdplkov in storitev, zatem pa še pravilnik o uporabi in pregledu meril. Ena od nadaljnjih nalog pa je bila, upoštevaje proizvodne programe tega poslovnega sistema, posebej še zagotovitev točnosti električnih instrumentov.
Zato so v delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema, ki ima izkušnje pri proizvodnji električnih kontrolnih pultov in njihovem vzdrževanju, nedavno tega uredili metrološki laboratorij za merjenje in kontrolo električnih veličin, ki jih uporabljajo v proizvodnem procesu. Upoštevaje proizvodne programe Gorenjevih tovarn so metrološki labo-
latuiij najprej usposobili za zagotovitev točnosti električnih meril, ki jih tudi najpogosteje uporabljajo v proizvodnji in kontroli. Največ tovrstnih meril je v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje, Gorenje Procesna oprema Titovo Velenje in Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje, ki so tudi združile sredstva za opremo metrološkega laboratorija. V prvi fazi bodo v delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema v metrološkem laboratoriju mer-jali in nadzorovali instrumente električnih veličin, ki jih uporabljajo v proizvodnem procesu, ter meril v laboratorijih in kontrolah. V drugi fazi pa naj bi se, kot načrtujejo, registrirali še za umerjanje meril za javni promet.
4. stran ★ fiaS CaS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje *
3. september 1987
Prejeli smo
w
Sele kot velemesto upravičeni do kolesarskih stez
Misel, objavljena v 33. številki Našega časa, dne 20. avgusta 1987 (stran 2, zgoraj desno), da bo Titovo Velenje šele kot vele-msto upravičeno do kolesarskih stez in hodnikov za pešce, ni pravična. Vedeti moramo, da danes tako na občinskem kot na mestnem področju, razen krajših izjem, kolesarskih stez ni. To seveda ni spodbudno za razvoj kolesarskih poti in je tudi glavni razlog za relativno nerazvitost kolesarskega prometa in vzrok za veliko število ponesrečencev med kolesarji. To pa spodbuja uporabo drugih prometnih sredstev, predvsem osebnega vozila.
Tako kot kolesarski je tudi peš promet podrejen motornemu prometu. Sistem primernih peš poti ni kontinuiran in v skladu s sodobnimi varnostnimi, ambien-talnimi in drugim normativi. Poleg tega pa je problematičen s stališča fizične kapacitete in kapacitete okolja. Rezultat dosedanjega premajhnega poudarka na pešprometu -so relativno slabi pogoji za pešce. Dokazano je, da ni potrebno dovoliti avtomobilu, da definira shemo našega življenja.
Pešpromet je še vedno najbolj pogost način gibanja v majhnih in srednje velikih mestih, naša obveznost pa je, d^ se omogoči možnost lalikega, neoviranega in varnega gibanja prav pešcem.
Vsi ukrepi na področju prometa so večinoma namenjeni prebivalcem poprečnih karakteristik. Pod te običajno razumemo prebivalce, ki so v večini. Vendar pa dejansko ta kategorija prebivalcev ne predstavlja niti 50 % populacije, je pa res, da je to najaktivnejši sloj prebivalstva (mladina, ostareli ljudje, invalidi, ljudje z najnižjimi osebnimi dohodki in ljudje, živeči v odročnih in majhnih krajih), ki v določeni meri odstopajo od poprečja. Zaradi tega so te kategorije prebivalcev v primerjavi z drugimi v podrejenem in zapostavljenem položaju.
Drugo vprašanje, ki izhaja iz tega razmišljanja pa je, ali je dolžnost neke temeljne ali delo-
vne organizacije res samo to, da skrbi za svoj razvoj in svoj dohodek. Danes se zato vedno pogosteje in dosledneje zahteva, da vsak investitor spozna in prouči vse posledice svoje odločitve, tako zanj kot za družbo. Ob analizi ekonomske uspešnosti investicije, njenih prostorskih zahtev in posledic, je vedno bolj potrebno upoštevati ugotovljene zahteve socialne narave ter posledice v prostoru, emisijah v okolje in drugih vplivih na kulturno krajino ipd . ..
Vedno večji je konflikt med gospodarstvom na eni strani in izgledom kraja na drugi. Pogosto slišimo mnenja kot so:
—	DO s svojimi pretiranimi težnjami po hitrem dohodku, s svojimi poslovnimi zgradbami, tovarniškimi halami, rušijo izgled naših krajev;
—	industrijski objekti s svojimi dimniki onasnažujejo zrak in z odplakami zastrupljajo reke, jezera . . .
—	gradimo veleblagovnice in razne markete v vprašljivih oblikah, s fasadami, ki se nikakor ne vključujejo v okolje, kjer so locirane;
—	DO se iz gole želje po hitrem dobičku odločajo za gradnjo na zelenih površinah in s tem napadajo neprecenljivo vredna zemljišča, ker je pač ceneje angažirati zelene nezazidljive površine kot pa se odločati za rekorT-strukcijo na območjih, ki so že pozidana, pa čeprav s starimi in že amortiziranimi objekti.
Iz doslej povedanega je jasno, da so razhajanja prisotna. Kljub temu, da ni nobenega dvoma, kakšni so končni interesi družbe in vseh posameznikov v njej lahko vidimo, da so vendarle prisotne težnje, ki kažejo na sorazmerno velik egoizem in sorazmerno majhno premišljenost v akcijah. Ta razhajanja so rezultat dejstva, da imamo opraviti z željo, da bi tako OZD, kot družbenopolitična skupnost dosegli svoj optimalni razvoj, seveda pa so poti in načini iskanja optimalnega razvoja različni. Razlike nastopi-
jo zaradi posamčnih in kolektivnih interesov. Razhajanja so tudi plod pomanjkljivega znanja in pomanjkljivi)! informacij o razvojnih težnjah, ki jih zagovarja eden ali drugi. Ob tem je očitno, da DO preveč pogosto zanemarjajo proučevanje družbeno usmerjenih raziskav, ki lahko same po sebi odgovore na vprašanja, ki si jih DO v vsakem primeru morajo zastaviti. Po drugi strani pa je tudi res, da pri oblikovanju določene politike ter njenemu izvajanju v različnih
prostorskih, urbanističnih planih in programih preveč pogosto opažamo nepoznavanje dolgoročnih zahtev DO in njihove usmerjenosti v tradicijo, prostor, zaposlene, infrastrukturo ipd . . .
Strinjam se, da je danes potrebno na vseh področjih strokovnjakom vrniti ugled in zaupanje v njihovo delo, vendar je to možno le ob vidnih rezultatih kakovostno opravljenega dela. Morda se bodo oglasili tisti strokovnjaki, ki danes modro molčijo-	Aleksander Kneževič
Jamski reševalci
Preizkus telesnih zmogljivosti
Med Cooperjevim testom
Že tretje leto zapored se konec avgusta na stadionu ob Jezeru zberejo jamski reševalci in preverijo svoje telesne zmogljivosti. Opraviti morajo Cooperjev test, v 12 minutah preteči čim daljšo razdaljo, skačejo v daljavo in mečejo kroglo. Letos seje na stadionu zbralo 237 jamskih reševalcev, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Doseženi rezultati so bili več kot zadovoljivi, vsi reševalci so bili kos nalogam, vsi pa so tudi dokazali, da redno skrbijo za svojo telesno pripra-
vljenost, ki je ob morebitnih reševalnih akcijah še kako pomembna. Vedeti namreč moramo, da je v velenjskem rudniku odprtih 90 kilometrov poti do odkopnih polj in delovišč. Vodja jamske reševalne čete Avgust Terglv je na koncu vaje poudaril, da so takšni testi in pregledi nujno potrebni, kajti poleg znanja in obvladovanja rokovanja z reševalnimi aparati je za jamske reševalce nujno potrebna tudi dobra telesna pripravljenost.
L. O.
Brezvestni kolesarji in mopedisti
V naše uredništvo smo prejeli precej ogorčeno pismo bralca, podpisal se je kot »Občan s Prešernove 9« v Titovem Velenju, ki nas sprašuje, ali je sploh mogoče preprečiti promet kolesarjev in motoristov v centru Titovega Velenja in to po največji »peš poti« kot pravi — od Delavskega kluba pa vse do Zdravstvenega doma. Našteva pa še nekaj podobnih primerov. Pravi, da so pešci na tem področju ogroženi, še huje pa je, da so ogroženi tudi otroci, ki jih starši vodijo na sprehod.
To pismo se navezuje tudi na druge, že objavljene, v katerih
uaMii ui aici upozarjajo na brezvestne voznike. Občan s Prešernove 9 nam je predlagal, da gre kdo od novinarjev v soboto od 15. do 16. ure v omenjeni del mesta Titovo Velenje. S seboj pravi, naj prinese tisoč filmov, ker jih bo potreboval, in naj objavi posnetek tudi v Našem času. Počuti se nemočnega, ne ve, kaj sploh še naj naredi. Velikokrat je že poklical tudi na Postajo milice, da naj ukrepajo, vendar pravega učinka ni bilo. Kaj torej narediti? Bi fotografija v Našem času
—	pa ne bi bila objavljena prvič
—	lahko kaj pomagala? Ali pa bo le treba storiti kaj drugega, da preprečimo to ogrožanje pešcev?
Šmartno ob Paki
Končno preobleka
Krajani Šmartnega ob Paki in njegove okolice, ki se na delo vozijo z avtobusi, avtomobili in drugi koristniki so se pred dnevi gotovo nadvse razveselili delovnih strojev Cestnega podjetja Celje, ki so cesti Šmartno ob Paki—Paška vas končno dali novo preobleko.
Denar za prepotrebno obnovitev je dala samoupravna
skupnost za ceste občine Velenje, veljala pa bo približno 92 milijonov 220 tisoč dinarjev. Glavna ovira za to, daje posodobljena le do križišča z osnovno šolo, pa je menda železniški prehod in pomanjkanje denarja.
Velenjski taborniki pri angleških skavtih
Naši prijatelji so nam seveda pripravili tudi uradni sprejem ali party kot ga oni imenujejo. V navadi je, da se teh srečanj udeležujejo tudi njihovi starši in tudi tokrat je bilo tako. Ti so se izkazali kot zelo darežljivi, saj je vsakdo prinesel s sabo, od doma, nekaj slaščic, sokov in druge hrane in imeli smo pravo gostijo. Party smo začeli čisto uradno. V našem imenu je spregovoril Andrej Oman, predsednik občinske taborniške zveze Velenje, ki se je Johnu, Charliju in Barryju, ki so nekako ta »glavni« v 26. skupini skavtov, zahvalil za povabilo na obisk. Ker bo prihodnje leto minilo že 10 let od prvih stikov, je povabil Angleže na obisk k nam. Če ne čez leto, čez dve, bodo Angleži gotovo spet med nami, so obljubili, saj jim je pri nas zelo všeč.
Jugoslavija je za njih zelo lepa dežela. Navdušeni so nad njeno pokrajino, jezeri, rekami, mor-
jem, planinami, gorami, ljudmi, sploh nad njeno barvitostjo. Preden pa so bili prvič med nami v Titovem Velenju, v Savudriji, Ribnem . .., so mislili povsem drugače. Tega jim nismo zamerili, so pač o nas brali samo v časopisih, ki pa — kot vemo — marsikdaj in marsikaj prikrojijo po svoje, še zlasti, če je treba zvabiti turiste kam drugam.
Po zaslugi Tine sem v Cam-bridgeju spoznal Kena Bronwy-na in njegovo ženo. Pri njima je živela Tina, ko je leta 1978 izpopolnjevala znanje angleškega jezika. Prav iz tega bivanja, se je rodila zamisel o srečanjih med angleškimi skavti in velenjskimi taborniki.
»Prispevala so in prispevajo,« je dejal Ken, enako pa mislijo John, Barry, Charlie in drugi skavti, pa tudi naši taborniki, da mladi med sabo navezujejo prijateljstva, spoznavajo navade, ži-
vljenje ljudi in da smo spoznali, da vaša dežela ni tisto, kar smo si o njej mislili in predstavljali, dokler nismo prišli med vas.
»Prepričan sem bil«, je iskreno povedal Ken, »da je pri vas vse zelo strogo, čisto po vzhodno naravnano. In če sem še bolj iskren, da bom na vsakih sto metrov ob cesti srečeval vojake s puškami. Resnično, v povsem napačni sliki smo si predstavljali vas in vašo državo. Zato neverjetno presenečenje, ko smo prvič prestopili mejo. Nikjer vojakov, tiste strogosti, ampak prijaznost, sproščenost, prisrčnost. Mi Angleži, razen svojega jezika, drugega skorajda ne znamo govoriti.
Pri vas pa s sporazumevanjem sploh nismo imeli težav. Vaši taborniki so tako že pravi Angleži, saj med obiskom pri nas dobro izpopolnjujejo angleščino, pa tudi drugi ljudje znajo precej angleščine. Zato bomo med vas še
i ru^
Sprejem v Guildhall Cambridge, kjer smo si z zanimanjem ogledali zlata žezla
prišli, sicer ne verjetno že prihodnje leto, ker moramo tudi mi gledati, na denar. Letos smo namreč končali popravljanje hiše, zato se bomo najbrž videli šele čez dve leti. Pa saj bo to kmalu.«
Od Kena smo zvedeli, da je stanovanjska gradnja pri njih zelo draga. Skorajda pa nismo mogli verjeti, da v Cambridgeju primanjkuje delavcev, zlasti strokovnjakov za računalništvo; torej imajo odvečna delovna mesta. Delavcev pa ne morejo dobiti prav zaradi tega, ker ni stanovanj.
Party smo našim gostiteljem vrnili, saj smo zanje pripravili jugoslovanski piknik. Hrano smo, kot vso pot, kupili v mestu in nato pekli na ražnju. Raženj oziroma jedi z njega pa so skavtom zelo všeč. Dokler niso prišli v Jugoslavijo, menda ražnja sploh niso poznali in tako tudi ne okusno pečenih kotletov na njem.
Med piknikom pa so se zelo razveselili, ko smo jim podarili nov raženj in gotovo bodo prav kmalu takšni mojstri zanj, kot je bil naš ekonom Marjan.
Naš obisk pri skavtih ni bil kar
Na našem pikniku smo jim podarili raženj
tako, niti neveden, kajti zanj nismo vedeli le naši gostitelji in mi. Že prve dni obiska smo odšli na sprejem v mestno hišo Cam-bridgeja. Tu nas je prijazen moški, nekakšen »občinski uslužbenec« zadolžen za stike in ves protokol v njihovi The Guildhall Cambridge, seznanil z zgodovino
Party — polno obložene mize
mesta, nato pa smo srečanje nadaljevali ob angleškem čaju.
Zanj ste gotovo že slišali kakšen je, mi smo se nanj hitro navadili in nekateri ga še vedno zelo radi pijemo, pa še veliko bolj zdrav je, kot naša kava. Ko nas je prijazni vodja protokola popeljal v zgodovino tega mesta, nam razkazal žezla in druge simbole, ki so jih uporabljali njihovi kralji oziroma kraljice, se nam je pridružila še njihova županja in nam zaželela prisrčno dobrodošlico ter prijetno bivanje pri njih.
Andrej ji je prebral pozdravno pismo predsednika naše občinske skupščine Draga Šuleka, županja pa je še posebej dejala: »Vi ste čudoviti ambasadorji vaše dežele'in prav je, da ta srečanja nadaljujete.«
Tudi ta sprejem ni ostal anonimen. Nanj smo prišli približno ob desetih, proti večeru pa je že bila fotografija z zapisom v njihovih Cambridge Nevvs. Pač tehnika računalništva. (Dalje prihodnjič)
Stane Vovk
■
3. september 1987
* titovo velenje
ŠPORT, REKREACIJA
nas cas* stran 5
Konovo — zanimiv in privlačen konec tedna
Ženske, moški, debeli, suhi
Mladi iz krajevne skupnosti Šmartno Titovo Velenje so skupaj s predstavniki TVD Partizan iz Skal pripravili zanimiv konec tedna na igrišču na Konovem. Poskrbeli so, da so ljubitelji rekreativnega športa pestro preživeli preteklo soboto in nedeljo.
Že v soboto se je začel turnir v malem nogometu za pokal Baya. Udeležilo se ga je kar 29 ekip, trajal pa je kar do nedelje zvečer.
tJli
V finalni tekmi sta se sestali ekipi Karake iz Titovega Velenja in Muškertirji iz Raven pri Šoštanju. Igra je izredno navdušila veliko število gledalcev. Resnično se jih je ob lepem igrišču na Konovem zbralo veliko veliko več, kot pa jih zadnje čase prihaja na Rudarjeve tekme ob Jezeru. Torej ni pomembno kje, v kateri ligi igraš, ampak kako igraš. Mladi fantje iz Ravn so resnično igrali odlično, čeprav med njimi ni no-
... m®** m«
benega, ki bi se bil tudi redno ukvarjal s pravim nogometom. Ekipo Karake pa sestavlja tudi nekaj igralcev, ki so včasih aktivno igrali nogomet. Nekateri so bili najmanj enkrat starejši od svojih mladih nasprotnikov, toda nogometno znanje jim je še vedno ostalo. Srečanje je bilo zelo razburljivo in v rednem delu se je končalo brez zmagovalca, tudi brez zadetka. Pri streljanju se-demmetrovk pa so bili močnejši

NMEVEST ZA MENICE NI - Je že tako. V glavvnem pride vsak(a)do enkrat na vrsto, ko je treba i reči tisti lepi DA. Pa pot do njega včasih ni tako enostavna, niti poceni.
VVeliko krajanov, predvsem pa krajank, mladih in sstarih — tistih, ki so že pred mnogimi leti dah-nilee ta lepi DA, in tistih, ki komajda čakajo, da bi to sstorile, se je zbralo v soboto dopoldne v Škalah v zzaselku Podljubela. Ta sobota je bila verjetno najljlepša ali ena najlepših doslej za Stanko Virbnik in rnjenega Benjamina.
SSlučaj je hotel, da Benjamin ni iz domačega kraja, , ampak iz daljnje Idrije. Če pa gre nevesta v
uiugo faro, pa je ne damo kar tako, saj smo dolgo bdeli nad njo, so si dejali škalski fantje in postavili oviro čez cesto ali šrango, kot po starem času to imenujemo. Pa se svatje niso kar tako dali. Ženi-nova priča, ki je imel zelo debelo denarnico, je najprej ponujal za nevesto menico, pač po jugoslovansko. Pa tudi mladinci niso bili kar tako. To nesite kar v Veliko Kladušo, mi pa bomo še naprej čuvali nevesto. No, seveda brez neveste ni ohceti. Ženin je tudi že dolgo hodil v ta škalski zaselek, pa je priča le segel globoko v žep in padli so tapra-vi milijoni, ne pa menice. Tako je Benjamin dobil lepo škalsko dekle in ponos kraja je bil ohranjen.
(vos)
Vratar suhih si je privoščil celo branje časopisa, kajenje, tudi malo piva, saj so debeli redko prihajali pred njega. Od časa do časa pa ga je le presenetila kakšna močna žoga, in napad debelih.
izkušenejši igralci Karake, ki so si prislužili poleg pokala, tudi lepo denarno nagrado (150.000 din) od organizatorja mladih iz krajevne skupnosti Šmartno. V tekmi za tretje mesto je ekipa Marinero iz Celja premagala Ko-lesijo iz Titovega Velenja z 1:0 (finalna tekma se je končala z 2:1). Drugo uvrščena ekipa je prejela 7 starih milijonov, tretja pa tri. Seveda je organizator glavni delež denarja dobil od prijav-nine, ki je veljala 15.000 dinarjev.
Poleg moškega nogometa so pripravili tudi ženski, saj je TVD Partizan Škale na istem igrišču izvedel prvo republiško žensko prvenstvo v malem nogometu.
Na njem je nastopilo pet ekip. V tekmi za prvo mesto so dekleta iz Svečine (Maribor) premagale Ljubljančanke (Železničar) z 2:1, tretje mesto pa so osvojile nogo-metašice iz Skal.
Ta konec tedna na igrišču na Konovem pa je bil tudi zelo zabaven. Za zabavo so poskrbeli v medsebojnem srečanju v malem nogometu debeli in suhi. Obilnejši so bili iz Reka ta tanki pa iz Gorenja. Suhi oziroma debeli so to bili v pravem pomenu besede, saj so morali na začetku obvezno vsi na tehntnico. Skupna teža devetih debe-' lih je znašala dobro tono (1050 kg), povprečno je torej odpadlo na vsake-
ga dobrih 116 kg. Suhi pa so skupaj tehtali 502 kg, bilo jih je sedem, njihova povprečna teža pa približno 71 kg. Najtežji nogometaš je imel kar 135 kg, najlažji pa komaj 48 kg. Lažje so se po igrišču gibali suhi (Gorenjča-ni), toda Rekovci so »taktično« igrali zelo dobro, saj so svojo okornost nadomeščali z »hudimi« streli od daleč. Z nekaterih je pot lil kot iz škafa. Debeli so gotovo zgubili nekaj kilogramov, pa kaj, ko so jih po končani tekmi spet vrnili. Suhi pa so bili kljub porazu nadvse srečni, ker so njihove kosti oastale cele. (vos)
Nogomet
Edina
še brez točk
Obe ekipi z našega področja, ki tekmujeta v slovenski nogometni ligi. Rudar in Elkroj, se v prvih dveh kolih nista izkazali. Edini na lestvici še hi-sta osvojili nobene točke, zato sta razumljivo na predzadnjem in zadnjem mestu. Po povsem nepričakovanih porazih v prvem kolu na domačih igriščih, so nogometaši Rudarja in El-kroja klonili tudi v drugem kolu na gostovanjih. Že res, da oboji z 0:1, toda točke so točke.
Nogometaši Rudarja so gostovali v Domžalah in edini zadetek prejeli dobrih deset minut pred koncem srečanja. Domačini zmage niso dosegli zlahka, povedati pa je treba, da so gostje od 24. minute dalje igrali brez izključenega Brdžanoviča, ki je brez razloga udaril domačega igralca. Tudi v 3. kolu nogometaše Rudarja čaka težko delo, saj bo na stadionu ob Jezeru gostovalo moštvo Maribora.
Nogometaši novogoriških Vozil so se izpada iz slovenske lige v prejšnjem prvenstvu rešili v zadnjem kolu. sedaj pa so celo med vodilno trojico. Prav pri njih so v nedeljo gostovali nogometaši Elkroja. Domačini so po povprečni igri uspeli izkoristiti eno redkih priložnosti in zmagati z najtesnejšim izzidom. Po vodilnem zadetku Vozil v 57. minuti so gostje zaigrali bolj napadalno, zares lepo priložnost za izenačenje pa so zapravili v 75. minuti. Nasprotnik Elkroja v 3. kolu na igrišču v Mozirju bo ekipa Domžal.
Šoštanjski gasilci in planinci na Krnu
Člani planinskega društva in gasilskega društva iz Šoštanja so tokrat skupno načrtovali dvodnevni izlet, ki pa ni v celoti uspel zaradi neodpust-jjive napake prevoznika REK APS. Vendar je nekakšna planinska strokovna ekskurzija uspela zaradi prilagodljivosti in iznajdljivosti udeležencev, ki so se morali kar med potovanjem odločiti o spremembi načrta. Namreč, med vožnjo je vodstvo izleta voznik obvestil, da nima urejenih dokumentov za prestop meje in tako je Doberdob, kot osrednji cilj ekskurzije odpadel v splošno razočaranje organizatorjev in udeležencev.
Prvi del izleta pa je stekel po načr-
tu, saj se je okrog štirideset planincev v petek povzpelo do Krnskih jezer, ena skupina pa nato naslednji dan še na vrh 2245 m visokega Krna. Po opravljenem planinskem podvigu so Šoštanjčani organizirali piknik ob rečici Lepena v Posočju ob povratku pa so si ogledali še tehniški muzej Slovenije v Bistri.
Po celoletnem delu članov v gasilskem društvu in v planinski organizaciji je prav, da poskrbijo tudi za organizirano rekreacijo, ki je imela tokrat le to lepotno napako, da jo je zagodel prevoznik na način, ki je znan že številnim naročnikom.
J. M.
Dobri rezultati velenjskih kotalkarjev
Na republiškem prvenstvu kotalkarjev, ki je bilo v Novi Gorici 21. in 22. avgusta, so se izkazali tudi velenjski tekmovalci. Kar trije so namreč postali republiški prvaki. Med mlajšimi mladinci je bil najboljši Matej Šumnik, med mlajšimi mladinkami Alenka Oven in med pionirji A. Marko Štor. Strokovno in prizadevno delo torej že daje sadove, kar dokazuje tudi odločitev strokovnega sveta Zveze kotalkarjev Slovenije, ki je sedem tekmovalcev ve--lenjskega kluba izbral v republiško selekcijo. Ti bodo skupaj z drugimi izbranci hodili enkrat mesečno na skupne priprave v Ljubljano. Ker pa je za doseganje dobrih rezultatov tudi v tej disciplini potrebna celoletna vadba, se je kotalkarski klub dogovoril za prostor v Rdeči dvorani. To bo seveda velenjskim kotalkarjem odprlo nove možnosti.
Gcorenjeva kolesarska Karavana bratstva in enotnosti
Letos od Gevgelije do Dubrovnika
P Potem, ko je 40 kolesarjev — deltlavcev Gorenja leta 1985 prevozilo 1.054 kilometrov dolgo potDt po Sloveniji, s čimer so obe-ležižili 40-letnico osvoboditve, je bilala lani sprejeta odločitev, da se Goiorenjevi kolesarji podajo na potat po »Kolesarski transverzali po o Jugoslaviji«.
C Od 11. do 18. septembra 1986 je 4 40 kolesarjev — delavcev Go-ren:nja V okviru akcije »GORE-NJUE PO JUGOSLAVIJI '86 -KO.OLESARSKA KARAVANA BRRATSTVA IN ENOTNOSTI« prerevozilo nad 1.300 kilometrov dololgo pot iz Titovega Velenja do Beceograda. Udeleženci karavane so d spotoma obiskali Gorenjeve dehelovne organizacije, predstavni-štvava, razstavno prodajne centre in st servise, mudili pa so se tudi v štirtirih mestih, ki nosijo Titovo imene — Titovo Velenje, Titova KoCorenica, Titov Drvar in Titovo UžiJžice. Akcijo pa so zaključili z
obiskom »Hiše cvetja« v Beogra- | PO JUGOSLAVIJI '87 - KO-du.	LESARSKA KARAVANA
Z letošnjo akcijo »GORENJE j BRATSTVA IN ENOTNOSTI«,

Udeleženci lanskoletne akcije »Gorenje po Jugoslaviji '86« na ulicah Bihača
od 6. do 13. septembra 1987, na relaciji Gevgelija — Dubrovnik pa bo opravljen drugi, zaključni del »Kolesarske transverzale po Jugoslaviji«. 30 kolesarjev — delavcev Gorenja bo v 8 dneh prevozilo nad 1.100 kilometrov. Letos bodo udeleženci karavane obiskali Gorenjeve tovarne, predstavništva, razstav noprodaj-ne centre in servise v Strumici, Štipu, Vranju, Skopju, Prizrenu, Djakovici, Prištini, Titogradu, Tivtu in Dubrovniku. Nadaljevali pa bodo tudi z obiski mest, poimenovanih po tovarišu Titu — Titovega Velesa, Titove Mi-trovice in Titograda.
Udeleženci kolesarske Karavane bratstva in enotnosti »Gorenje po Jugoslaviji '87« bodo startali v Gevgeliji v nedeljo. 6. septembra 1987 zjutraj, zaključek akcije pa bo po osmih dneh kolesarjenja 13. septembra v Dubrovniku.
Že sedaj izredno uspešna Alenka Oven se bo udeležila tudi evropskega prvenstva, medtem ko bo Matej Šumnik svojo pot na to tekmovanje v Španiji moral potrditi danes in jutri na državnem prvenstvu v Domžalah. Državnega prvenstva se bo udeležilo 9 članov kotalkarskega kluba Velenje v kategoriji mlajših mladincev in pionirjev.
Pestro letošnjo sezono dopol-
njuje tudi povabilo iz Zvezne re publike Nemčije, kjer naj bi s€ osem naših tekmovalcev udeležilo enega od tamkajšnih med-klubskih tekmovanj in sicer od 18. do 21. septembra.
Vsa ta prizadevanja so seveda povezana s precejšnjimi stroški, zato si kotalkarski klub Velenje zelo želi še uspešnejše sodelovanje z delovnimi kolektivi iz občine Velenje.
Zavodnje
Kolesarski vzpon
Ob 100-letnici kolesarstva v Sloveniji je ZTKO občine Velenje 23. avgusta pripravila 1. kolesarski vzpon v Zavodnje. V lepem vremenu se je te prireditve udeležilo preko 200 kolesarjev — rekreativcev iz vse Slovenije. Pot so pričeli pred Rdečo dvorano, jo nadaljevali skozi Pesje, Šoštanj in Lajše kjer se je pričel vzpon do cilja v Zavodnjah.
Vsak udeleženec je prejel spominsko medaljo, najstarejši in najmlajši udeleženec Stane Lipnik in Iztok Jelen, najštevilčnejša ekipa celjskega Ema ter najštevilčnejše družine Šolinc, Agič in Jelen pa spominska darila. Naslednje leto bodo vzpon znova pripravili, seveda pa pričakujejo še večjo udeležbo.	„
J. Č.
Člani Šaleškega teniškega kluba so za vse tiste šolarje, ki so želeli spoznati osnove in veščine belega športa — tenisa, pripravili med letošnjimi počitnicami tečaj za začetnike. V 12 urah skrbno pripravljene vadbe, vodili so
jo Robi Podojsteršek, Matjaž Končan, Jure Lednik in Bojan Povšek, so se tečajniki veliko naučili. Tisti, ki pa bi radi postali dobri igralci, bodo morali seveda še trdo vaditi.
6. stran ★ jTOS C3S
KULTURA
titovo velenje * 3 september 1987
Mož iz okvirja
V maju letos je v Stiskami svoje pastele razstavljal Slavko Šumnik, naš rojak iz Šoštanja. Kljub temu (ali pa prav zato), ker ne živi več v naši dolini, je razstava zbudila veliko zanimanja, Šumnik pa je požel nemalo laskavih pohval. To je bila njegova prva samostojna razstava v Titovem Velenju — pred tem je s Črtom Valenča-kom razstavljal v Domu učencev. Prav njegovo razstavo je videl v Stiskami in si dejal: »ta prostor je sicer majhen, ampak čudovit!«
Šumnik slika že 17 let: začel je z akvareli, se preizkusil v olju in grafiki, leta 1983 pa se je. dal v študijskem risanju podučiti Jožetu Muhoviču. In rezultat?
ŠUMNIK: Veliko sem pridobil, kar sem ugotovil kar na portoroških ulicah, kjer sem risal portrete. To je bilo lani, ko sem mimogrede opremil tudi
Ija, Jože pa me je začel spodbujati k delu. Ogromno mi je dal! Po veliko letih prijateljstva se je torej zgodilo, da je prišel z ženo na otvoritev moje samostojne razstave. Bil sem ganjen in preživeli smo krasen večer, saj je Jože celo raztegnil meh diatonične harmonike.
• Baje si imel nekaj tudi z Corazdom Rihtaričem, človekom, ki v Stiskami vodi razstavno dejavnost?
ŠUMNIK: Gorazd je hodil v šolo za oblikovanje v Ljubljani. V tistem času, mislim da je bilo leta 1972, sva se veliko srečevala. Priznam, daje name vplival, da sem začel iskati različne izrazne tehnike. Mož mi je med drugim izkazal priznanje tudi s tem, da je zamenjal moj pastel za svoje olje.
Ali se ti zdi. da si že uspel?
ŠUMNIK: Ne! Ce je uspeh I meter poti, potem sem jaz še-
nekaj lokalov in restavracij. V Piranu, Umagu in tudi eno najlepših restavracij v Poreču, lan terno Geranina. Ko sem se takrat vračal domov, sem si vzel čas tudi za lokal »Štorman« v Šempetru.
•	Lansko poletje je bilo torej tvoj veliki met?
ŠUMNIK: Da! Leto prej sem doživel družinski zlom, ostalo mi je le slikanje. Do takrat sem se pravzaprav le poigraval, od takrat delam kot profesionalec. Pokazalo se je, da je delo res lahko rešilna bilka. Mene je to rešilo. Takrat sem se tudi odločil zapustiti Velenje, odselil sem se v Domžale. Pogosto sem zahajal v razstavišče »Metulj«, kjer sem spoznal umetnika in lastnika Janeza Repanška. Pokazal sem mu posnetke svojih pastelov, sprejel me je in imel sem prvo samostojno razstavo v novembru 1986. V »Metulju« sem videl tudi razstavo Jožeta Tisni-karja . . .
•	Saj res! Na otvoritvi tvoje razstave v Stiskami je bilo nenavadno veliko ljudi, našteli smo jih več kot 80, med njimi tudi Jožeta Tisnikarja! Od kod on?
ŠUMNIK: Spoznal sem ga leta 1972 v pasaži Nebotičnika v Ljubljani. Tam sem prodajal svoje akvarele, to so bili začetki mojega slikanja. Mimo je prišel človek in se ustavil pri slikah. Predstavil se mi je, jaz pa sem bil šokiran - tresti so se mi začele noge! Naslednjič sva se srečala leta 1974: takrat sem ga prvič obiskal v ateljeju v Slovenj .Gradcu in kupil njegovo sliko. Postala sva prijate-
le na 25 centimetrih. Šele začenjam! 2 leti bom še v domovini, potem pa se bom verjetno podal na tuje. Hočem v Pariz, kamor bi pravzaprav lahko šel že lani, če ne bi bil tak norec kot sem. Enostavno si nisem upal, imel sem občutek, da sem nezrel.
Toda ljudje verjamejo, da delam, da dobro delam. Je pa tudi res, da se med ljudmi ogromno gibljem. Jaz vem. da je sliko premalo narisati: treba jo je znati predstaviti ljudem, pa seveda tudi prodati. Veliko časa sem bil trgovski potnik, prodajal sem knjige in tako vem, kako se rečem streže.
•	Ob otvoritvi si imel zelo lep umetniški program .. .
ŠUMNIK: Da, ljudje so prišli tudi zaradi programa. Na moji prvi samostojni razstavi v Domžalah sem želel, da mojo sestro Agato spremlja pianist. Ker ga nismo našli, sem prosil Lada Planka in to je bil njun začetek. Agata in Lado sta ugotovila, da bi lahko bilo nekaj na tem, če bi s skupnim muzici-ranjem nadaljevala. Mislim, da bosta v kratkem imela prvi samostojni koncert v okviru Poletnih kulturnih prireditev v Velenju.
•	Kje bo tvoja naslednja razstava?
ŠUMNIK: Želim se predstaviti ljubljanski publiki, toda napišj tole: vedno bom ljubil to lepo Šaleško dolino, zato storimo kaj, da ne bo propadla!
•	Zakaj si razstavi dal naslov Erotika?
ŠUMNIK: Veš kaj, rad rišem to, kar bi rad doživel. To lahko imenuješ sanje.
Pogovarjal se je: VANE GOŠNIK
								
I I	M	M	M	M	I 1	1	1	
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 3. 9. ob 18. uri OGROŽENA SRCA -. francoski, komedija.
Četrtek, 3. 9. ob 20. uri LOČITEV ZA DOLOČEN ČAS - jugoslovanski, komedija, V gl. vi.: Ljubiša Samardžič
Petek, 4. 6. ob 18. in 20. uri LOČITEV ZA DOLOČEN ČAS -jugoslovanski, komedija.
Petek, 4. 9. ob 10. uri, sobota in nedelja, 5., 6. 9. ob 18. in 20. uri ŽRELO 3 — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Dennis Quaid
Ponedeljek, 7. 9. ob 10., 18. in 20. uri BETTY BLUE — francoski, ljubezenski. V gl. vi.: Beatrice Dalle
Torek, 8. 9. ob 18. in 20. uri DVA VRAGA IZ CHICAGA -ameriški, akcijski.
Sreda, 9. 9. ob 10., 18. in 20. uri MISIJA — britanski, zgodovinski. V gl. vi.: Jeremy Irons, Robert de Niro
KINO DOM KULTURE
PULA PO PULI '87:
Četrek, 3. 9. ob 20. uri STRATEGIJA SRAKE vi.: Predrag Lakovič
Petek, 4. 9. ob 20. uri KRALJEVA KONČNICA - domači. V gl. vi.: Irfan Mensur, Ena Begovič
TEDEN OTROŠKEGA FILMA:
Četrtek, 3. 9. ob 16. uri NENAVADEN PES ČUVAJ - britanski igrani. Pred predstavo bodo otrokom zaigrale na klavir učenke glasbene šole.
KOT PREDFILM PRI PREDSTAVAH PULE PO PULI SI LAHKO OGLEDATE LETOŠNJI NAGRAJENI DOMAČI KRAT-
domači. V gl.
Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda
Novi prostori za knjižnico in gospodinjski pouk
O težavah našega osnovnega šolstva, predvsem prostorskih, so v občim govorili na raznih koncih in krajih. Tudi mi smo že večkrat poročali o stiskanju učencev, o njihovih nemogočih delovnih pogojih, o ... Slednje so privedle celo tako daleč, da je celodnevna šola morala vzeti slovo, nadomestil pa jo je dvoizmenski pouk. Med vsemi osnovnimi šolami v velenjski občini je imela kopico težav trenutno najstarejša osnovna šola Mihe Pintarja Toleda. Poleg obsežnega šolskega okoliša je samo zgradbo pošteno načel zob časa. Šolsko leto pa bo za učence in delavce te šole vendarle nekoliko drugačno.
»Počitnice za nekatere delavce te šole namreč niso bile počitnice, ampak pravo >garanje<, nam je ob obisku povedal ravnatelj šole Mihe Pintarja Toleda v Titovem Velenju Tone Skok. »V slabih dveh mesecih je bilo treba narediti veliko obnovitvenih in vzdrževalnih del, skratka narediti nekaj za boljše delovne pogoje. Trdimo, da smo šola, ki dela v najtežjih pogojih, s tremi podružnicami, kjer se ti neprestano spreminjajo. Kljub opravljenemu precejšnjemu delu, vseh težav nismo odpravili. Ure oddelčnih skupnosti bodo še vedno morale biti v avli, tudi nihče od učiteljev ne bo imel svojega kabineta, da o zbornici, ki je za pripravo na pouk povsem neprimerna, ter o nekaterih drugih stvareh raje ne izgubljam besed.« Tako na primer streha pušča na 15 koncih, ob vsakem večjem nalivu so v nevarnosti učilnica fizike in še nekatere druge,. . .
Z dogovarjanjem in združevanjem sredstev znotraj delovne organizacije Viz Velenje ter sredstvi amortizacije so pridobili prostor za knjižnico, da bo slednja vendarle lahko odigrala svojo vlogo, nova pridobitev je učilnica za gospodinjski pouk, posodobitve je bila deležna še telovadnica, v kateri skoraj 30 let niso delovale klimatske naprave,
garderobe na nižji stopnji so opremljene z novim parketom, . . . Vsa vzdrževalna in obnovitvena dela so jih stala okrog 30 milijonov dinarjev. Da bi rešili še nekatera druga vprašanja in kolikor toliko uredili delovne pogoje na šoli, bi rabili še najmanj dvakrat toliko. Kljub temu so delavci osnovne šole Mihe Pintarja Toleda zadovoljni. Če bi vsako leto tako vestno in marljivo delali kot letos, bi po njihovem mnenju izboljšali najosnovnejše pogoje za življenje in delo na šoli v naslednjih dveh, treh letih.
In kako so dočakali novo šolsko leto vsi, ki so prestopili prag osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Titovem Velenju? Učenci na nižji stopnji bodo morali v šolo en teden dopoldne, en teden popoldne, dva oddelka podaljšanega bivanja bosta še vedno gostovala v glasbeni šoli, enoizmenski pouk bodo imeli le učenci na razredni stopnji. Škalski učenci bodo sedli v šolske klopi v gasilskem domu, kamor so začasno premestili pouk, na podružničnih šolah v Cirkovcah in Plešiv-cu pa bo potekal pouk v dveh kombiniranih oddelkih. Po besedah Toneta Skoka so resnično poskušali narediti čimveč, da bi bilo 814 učencev in njihovih staršev zadovoljnih.
Med pridobitvami so tudi prostori za knjižnico
PRIREDITVE PRIREDITVE
Razstava del Albina Lugariča
Letošnjo razstavno sezono v Kulturnem centru Ivan Napotnik začenjamo s pregledno razstavo del slikarja ALBINA LU-
GARIČA ob njegovi šestdesetle-tnici. Svojemu rojaku je razstavo pripravil Pokrajinski muzej Ptuj v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor, Kulturnim centrom Miško Kranjec Murska Sobota in Kulturnim centrom Ivan Napotnik Titovo Velenje. V Titovem Velenju bo predstavljen izbor iz njegovega širokega opusa te razstave. Razstavljena dela so pretežno avtorjeva, galerijska ali privatna lastnina.
Na otvoritev razstave vas vabimo 4. septembra ob 19. uri v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik.
Ob otvoritvi bo nastopil Trio ARTI iz Ljubljane, v katerem igrajo: Cveto Kobal — flavta, Zvone Richter - klarinet in Peter Stadler — fagot. Predstavili se bodo s skladbami Wolfganga A. Mozarta, Lucijana Marije Škerjanca in Rudolfa Marosa.
KI FILM NENADNA IN PREZGODNJA SMRT POLKOVNIKA K. K.
KINO ŠOŠTANJ
Četrtek, 3. 9. ob 16. uri IZ TEDNA OTROŠKEGA FILMA še zadnji film ČAROBNI GOZD — jugoslovanska celovečerna risanka narejena v koprodukciji z ameriško filmsko družbo. PRED FILMOM SE BODO OTROKOM PREDSTAVILE LUTKE.
Sobota,.5. 9. ob 18. uri LOČITEV NA DOLOČEN ČAS — jugoslovanski, komedija.
Nedelja, 6. 9. ob 18. in 20. uri OGROŽENA SRCA - francoski, komedija.
Ponedeljek, 7. 9. ob 20. uri ŽRELO 3 — ameriški, grozljivka. Sreda, 9. 9. ob 20. uri BETTY BLUE - francoski, ljubezenski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 4. 9. ob 20. uri ŽRELO 3 stični.
Torek, 8. 9. ob 20. uri MISIJA — britanski, zgodovinski. OB LEPEM VREMENU VAS VABIMO V LETNI KINO NA JEZERU, V PETEK, 4. 9. OB 20.30 URI
Dvignjeni zastor 54
»Berlin — izgubljenih
Razvpita berlinska filmska scena je letos poleti enega članov KINA 16 dokončno premamila: odločil se je in si jo od blizu ogledal. Pred vami so vtisi s popotovanja po berlinskih kinematografih.
Ko obiskovalec vzhodnega Berlina na Alexanderplatzu vstopi v mestni vlak, ki pelje v smeri zahodnega dela mesta, ve le to, da ga loči nekaj minut vožnje do mejnega prehoda. Po dveh postajah se potovanje konča, vendar se še vedno ni premaknil iz realnega socializma. Na naivno vprašanje kateri vlak vozi na zahod, se prijazni zakonski par nasmehne in odvrne, da je to dobra šala. Vse je jasno tedaj, ko obiskovalec spozna, da je na Frie-drichstrasse ločena postaja za potnike, ki so namenjeni na zahod. Že na vhodu v postajno poslopje je kontrola pasožev in potem je treba še dvakrat v vrsto: enkrat pred carinike in nazadnje pred negibno masko policaja, ki po nekajkratnem preverjanju fotografije in temeljitem opravilu s formularji končno pritisne pečat. Skozi podobno proceduro gre potnik pri ponovnem vstopu v DDR in ko se to ponavlja skoraj vsak dan, se po treh tednih spremeni v stoika, ki je pripravljen v vrsti čakati tudi na vstop v komunizem ali pa na vesoljni potop.
Vožnja mimo stražnih stolpov, minskih polj in ostalega kar sodi k berlinskemu zidu, prehod čez reko Spree in takoj zatem mimo Reichstaga ter izstop na postaji ZOO, pa za razliko od prve izuš-nje na Friedrichstrasse, nepreklicno sodi v območje deja vu. Vse je že videno in s filmsko montažo kontaminiranemu spominu tudi znano. Ker je obiskovalec pripravlen verjeti trditvi Ervina Hladnika-Milharčiča, da je druga svetovna vojna le medijski konstrukt, (Montaža spomina. Ekran), je tudi prepričan, da so sledovi mitraljeskih rafalov na stranskem pročelju muzeja Per-gamom, berlinski zid in vse kar se v obeh delih Berlina ponuja njegovemu pogledu, le ostanki kulis filmov, ki jih je neštetokrat gledal. Resnica sveta je v njegovi medijski interpretaciji in film je
mesto duš«

del medijske produkcije te resnice. Za obiskovalca je to aksiom in ker ve, da zgodovina tega trenutka pravtako nastaja na ekranu in v zvočniku, bo tudi današnji Berlin odkrival na filmskem platnu. Prva priložnost se mu že takoj ponudi v kinu Eiszeit, kjer predvajajo film Mesto izgubljenih duš — Berlin blues: ». . . Kar je bil New York v šestdesetih letih se mi zdi, daje postal Berlin v osemdesetih, kajti atraktivnost tega mesta ustvarja preko tisoč glasbenih skupin iz nočnih lokalov. Berlin tem manjšinskim skupinam daje varnost, ki jo nikoli niso imele v New Yorku. kjer so njihovi člani končali z nožem v hrbtu če niso postali člani raznih mafij. Fantazija in temperament teh nenavadnih Američanov sta me pripravili do tega, da sem o njih posnel film . . .« (režiser Rosa von Praunheim).
Čeprav na Zahodu imajo mediji opravka tudi s produkcijo nadomestnih potreb (v zadnjih letih, ko je AIDS zasejal paniko med 4500 berlinskimi prostitutkami in njihovimi strankami, je ponovno zacvetela pornografska video industrija), pa na Vzhodu oko kamere seže še dlje. Pogled obiskovalca na kamere v javnih prostorih (hotelska recepcija in restavracija, okolica in notranjost postaje na Friedrichstrasse) sicer za trenutek sproži asociacije na totalitarno oblast. Vendar na to takoj pozabi, ko pomisli, daje tudi sam neposredno udeležen v spektaklu. Zato se ne razburja, ko ob prihodu iz zahodnega v vzhodni Berlin od ene do pete ure zjutraj čaka na taksi, kajti zaveda se, da je vseskozi v kadru. Pri tem sploh ni pomembno, da taksi ne prispe tudi do odhoda prvega jutranjega vlaka. Skrbi ga le kako bodo spretni policijski prsti ta štiriurni kader zmontirali v bodočo filmsko epopejo o življenju v sodobnem socialističnem velemestu. -
SILVO GRMOVŠEK (se nadaljuje)
Reci(pročja)
Šolski zvonec
V letošnjem šolskem letu bo (žal) odzvonilo celodnevni šoli, kije bila pedagoško-politlčni hit desetletja. Kot že toliko hitov!
XXX
Na nekaterih šolah so ukinili šolski zvonec, ker je vedno zmoti! učence v največji vnemi. Zdaj bo pedagoške ure merila le natančna ura. Vprašanje je le. če bodo natančni tisti, ki gledajo nanjo.
XXX
Škalski šolarji so zapustili svojo razpokano učilno zidano in se vselili v gasilski dom. Tako bo dom »gasilske brambe« postal pribežališče ogroženim zaradi spodkopavanja temeljev — velenjskega šolstva.
XXX
V velenjski glasbeni šoli ne bi bilo jeseni nič novega, če ne bi že čez tri mesece zvišali visoke šolnine. To pa bo ob rasti režijskih stroškov prav gotovo poživilo za starše glasbenih upov. ki morajo plesati kakor drugi »svirajo«.
XXX
Če bo akcija »varno v šolo« uspešno potekala, bo ob cesti prava gneča s prometnimi »strokovnjaki«. Zatorej upoštevajte stari slogan: »Na cesti nisi sam, so tudi šoferji. . .«
Jože Miklavc
Zlata harmonika Ljubečne
V velikem finalu 25 najboljših
ameriški, grozljivka, avanturi-
V nedeljo, 6. septembra, se bo ob 15. uri pričel na Ljubečni pri Celju zaključek tekmovanja harmonikarjev z diatonično harmoniko. Na predhodnih desetih izbirnih tekmovanjih je sodelovalo kar 358 harmonikarjev, v velikem finalu pa bo sodelovalo 25 najboljših.
Pomerili se bodo za pokal Zlata harmonika, ki ga podeljuje Kulturno umetniško društvo Lju-
bečna, za plaketo Avgusta Stanka, nagrado, ki jo podeljuje Radio Ljubljana, Majolko, ki jo prispeva Radio Celje ter za zlate, srebrne in bronaste plakete.
Že ob 10. uri dopoldan pa bodo na Ljubečni odprli razstavo harmonik ter pripravili posvet o nadaljnji vlogi Zlate harmonike pri razvoju igranja na ta instrument.
3. september 1987
* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas ★ Stran 7
KOLEDAR
GREGOR
PETEK,4. septembra — RO-ZALIJA
SOBOTA, 5. septembra -
M ALi OGLAS!
RABLJENO ŠKOLJKO z okroglimi žarometi in odbijači za Zastavo 101 in razdelilno ploščo z enotarifnim števcem za trofazni tgk ugodno prodam. Informacije, samo popoldan, Šentilj — Ar-nače 19, Titovo Velenje. OSEBNI AVTO ZASTAVO 101, letnik 1981, ugodno prodam. Telefon 853-161.
AUDI 60, starejši letnik, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Telefon 855-123. AVTO FIAT 125 P, letnik december 1976, registiran do 4. 88, prodam. Cena 800.000 din, naslov Zijad Ajšič, Kersnikova 3, Titovo Velenje.
MENJAM ENOSOBNO STANOVANJE za dvoinpolsobno ali trosobno. Naslov Kesnikova 3, Zijad Ajšič Titovo Velenje. DIATONIČNO HARMONIKO B E S AS DES Melodija Mengeš ugodno prodam. Podgoršek, Šalek 81, Titovo Velenje. Ogled možen vsak dan do 21. ure. DVA LEŽIŠČA Z JOGIJEM prodam. Telefon 063 857-135. REZERVNE DELE ZA AMI 8, vrata in haubo prodam. Prešernova 9 b, Titovo Velenje — Cve-tkovič.
IŠČEM ŽENSKO ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU od 11. do 14. ure. Dobi sobo in hrano. Telefon 856-880.
MOTOKLLTIVATOR, koso, frezo in plug ter prikolico — še v garanciji, poceni prodam. Jagrič, Kajuhova 2, Titovo Velenje, telefon 858-715.
DOBRO OHRANJENO Z 101
SC, letnik 1981, prevoženih 49..000 km, prodam za 200 SM. Tellefon 857-359, od 18. do 20. ure.
MOTOR MZ 250/80, dodatno opiremljen, prodam ali zamenjam za avtomatik ali APN. Telefon 884-034.
MOTORNO KOLO 14 M, pro daim. Telefon 891-102. GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem za čas od 10. do 14. ure. Možna honorarna zaposlitev. Ponudbe pošljite na Uredništvo Našega časa pod šifro: »ZAPOSLITEV«. VIIBRIRANO STREŠNO OPEKO, ladijski pod. trajnogoreče peči ter krožno žago za obrezovanje tramov ugodno prodam. Tellefon 888-265, od 12. do 13. ure.
SPALNICO poceni prodam. Kardeljev trg 1, stanovanje 47, teliefon 856-605, popoldan.
PLASTIČNE IN LESENE ROLETE izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296.
R 18, letnik 1984, 46.000 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon
857-006.
BARVNI TV SAFIR, star 8 let, prodam. Telefon 855-333. MZ 250, športno urejen, prodam. Telefon 857-224. AVTOMOBILA ZASTAVO 1300 in 1500, letnik 1979, poceni prodam. Eden v voznem stanju, prevoženih 59000 km, drugi za rezevne dele. Telefon 857-093, Gregorčičeva 20, Titovo Velenje. SEDEŽNO GARNITURO -kotno ugodno prodam. Jože Koper, Koroška 7 b, telefon 856-472 po 20. uri.
FORD GRANADA 2. 0 L poceni prodam. Telefon 063 28-281 od 19. do 20. ure.
VIDEOREKORDER VHS H Q
prodam. Telefon 853-312, int. 1458 — dopoldan. PRODAM Tomos avtomatic, star 3 mesece, 30 % ceneje in Citroen GS X 1,2, letnik 1978, registriran do maja 1988 (ugodno in z dodatno opremo). Telefon
858-020.
DVA A VTOPLAŠČA —zimska, znamke Trayal MS radial in zračnici prodam. Dimenzije 135 x 13. Poizvedbe na telefon: 853-194 med 15. in 17. uro. KAVČ, DVA FOTELJA IN MIZO prodam po polovični ceni. Telefon: 858-751. MLAD SLOVENSKI PAR išče stanovanje ali garsonjero ali vzame v najem. Šifra: POŠTENOST. POSTEN SLOVENSKI PAR, bre? otrok, išče sobo z možnostjo kuhanja. Šifra: REDNO PLAČILO. 126 P. letnik 1986, prevoženih 1300 km in jadrnico F.Uin 375 'S ugodno prodam. Telefon 853-839. popoldan ali 853-312, int. 1288, dopoldan. FIAT 750. letnik 1977. dobro ohranjen. ugodno prodam. Telefon 857-309, popoldan. RAČUNALNIK COMODORE 64, nov, prodam. Telefon 062 S45-144, popoldan.
ZASTAVO 705. letnik junij 1985, prevoženih 13.000 km, registrirano do junija 1988, prodam. Telefon 882-780, zvečer.
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO
(šestdelna omara, sedežna garnitura), prodam. Naslov v uredništvu. IŠČEM STANOVANJE, po možnosti v Titovem Velenju. Koštrun, Kersnikova 13, Titovo Velenje. LOKAL ZA OPRAVLJANJE VSEH ZVRSTI OBRTI, v izmeri 75 nr, v Titovem Velenju, prodam. Memet Muharemi, Zidanškova 2, Titovo Velenje.
DNEVNO SOBO »TRIGLAV« z rja
vo sedežno, skaj garnituro »Elegant«, prodam za 38 SM. Telefon 854-417, dopoldne.
GS, LETNIK 1979, prevoženih 69000 km, garažiran, prodam. V račun vzamem VW »hrošča« novejši letnik. Telefon 831-925, po 15. uri.
Računalnik »COMODORE 64« KPL z disketnikom, kasetofonom, tiskalnikom in dvema joy stickoma. Tone Grlica, Mozirje 99, telefon 831-203. AVTOLIČARSTVO - KLEPAR-STVO Peter Vodišek, Škale 36 a, obvešča stranke, da bo obratovalnica zaradi dopusta zaprta od I. do 30. septembra.
V spomin Tonetu Krištofu
Vse prehitro se redčijo vrste ustanoviteljev ter dolgoletnih prizadevnih funkcionarjev na-šiega društva — občinskega diruštva invalidov, ki združuje ssedaj že preko 3600 telesno prizadetih občanov naše občine.
PPo mučni in dolgotrajni bole-zizni je umrl naš sodelavec in do-bber tovariš Tone Krištof. Po-ggrešali ga bomo vsi. Zlasti pa iiinvalidi na terenu, težje telesno pprizadeti in še posebej socialno nnajbolj ogroženi invalidi, ki jih j«je Tone vedno obiskoval, jih o obdarjal in jim, po potrebi, tu-ddi fizično pomagal pri prema-ggovanju arhitektonskih ovir naši šega mesta, ko skoraj ni objekti ta, ki ne bi imel stopnic, saj ce-ldo k zdravniku ne prideš, če jih n ne premagaš!
Tone Krištof je bil rojen 15. ji januarja 1932 v Glojeku pri C Čatežu v dokaj številni kiuccki
družini. Zato je tudi Tone moral kmalu s trebuhom za kruhom. Pot gaje že leta 1957 privedla v naše mesto in začel je delati v jami. Njegova delovna vnema je bila vzrok, da se je leta 1965 ponesrečil v jami in bil je med mnogimi invalidi, ki jih je RLV »napotil« v druge organizacije združenega dela, kjer se je bilo treba kmalu spoprijeti s tistimi, ki so hoteli kar pozabiti kakšne so pravice delovnih invalidov. Tako je bil Tone med ustanovitelji našega društva, zlasti pa aktiva delovnih invalidov pri RŠC oziroma pozneje pri EKO. Zaradi bolezni je moral 1. januarja 1985 v invalidski pokoj, a še z večjo vnemo je sodeloval kot funkcionar v našem društvu. Lotil se je velike akcije in sam zbral skoraj ves denar za lep društveni prapor. Znal je organizirati srečanja z invalidi iz Vrnjačke banje in bil izredno uspešen ob srečanju z invalidi iz Debrece-na in Szolnoka iz Madžarske. Bil je med ustanovitelji pover-jeniškega odbora društva invalidov v KS Konovo. Nepozabne so njegove organizacijske sposobnosti pri naših izletih in pri pomoči težjim invalidom. Vrsta odlikovanj, pohval in priznanj ter zlasti veličastni žalni sprevod na njegovi zadnji poti pričajo, da je iz naših vrst odšel človek, katerega bomo zelo pogrešali in njegovo voljo ter vztrajnost zares težko nadomestili pri vsakdanji pomoči našim članom-invalidom!
Društvo invalidov Velenje
Občinska skupnost za zaposlovanje občine Velenje
OBJAVE PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ ROK	P OD	ŠTEV. DEL
OBČINA VELENJE						
VEGRAD DSSS - VPD	varnostni ing.	— vodenje službe VPD	4	nč 8	350.000	1
VEGRAD DSSS	varnostni ing.	— zahtevno izv. var. pri delu	2	nč 8	300.000	1
VEGRAD VEMONT	gradbeni tehnik	— manj zahtevna konst. dela	1	dč 8	210.000	1
VEGRAD ZAKLJUČNA DELA	slikopleskar	— slikopleskarska dela	2	dč 8	160.000	1
GORENJE SERVIS		— vakumiranje in vstavlj. elekt.				
	elektromonter	sistemov	2	nč 8	220.000	2
ŠTANGLER JOŽE - SPLOŠNO						
KLEPARSTVO	klepar	— kleparska dela	X	nč 8	220.000	1
ŠTANGLER JOŽE - SPLOŠNO						
KLEPARSTVO	pomožni delavec	— pom. kleparska dela	X	nč 8	170.000	1
OBČINA MOZIRJE						
OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE		pedagog —psiholog —strokovni				
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ	dipl. psiholog	del.	X	nč 8	250.000	1
	= nedoločen čas, DČ =	določen čas, ROK P = rok prijave OD	= osebni dohodek, ST. del. =			število
delavcev						
REK Tiskarna p.o.
: Titovo Velenje

REK Tiskarna Titovo Velenje
REK Tiskarna p. o. Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja REK TISKARNA oglaša prosta dela in naloge
1.	vodja splošno-kadrovske službe (sekretar DO)
pogoji:
—	VI. ali VII. stopnja pravne ali druge družboslovne smeri,
—	3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah.
2.	vodja prodaje
pogoji:
—	VI. ali VII. stopnja ekonomske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah.
3.	vodja DE priprava tiskovne forme
pogoji:
—	V. ali VI. stopnja grafične smeri
—	3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
4.	vodja kontrole kvalitete
pogoji:
—	V. ali VI. stopnja grafične smeri
—	1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
5.	tiskar s ploskve — najzahtevnejša opravila — 2 delavca
pogoji:
—	V. stopnja grafične smeri
—	1 leto delovnih izkušenj.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni v DO REK TISKARNA Titovo Velenje, Štrbenkova 6; za Komisijo za delovna razmerja.
DANES POMISLITE NA VAŠ DIMNIK!
2 VAMI JE schiedLel® IN [g]
gl GRADNJA ŽALEC
/T\ tel. (063) 701-011
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine
Velenje
RAZPISUJE
dela in naloge
DVEH POKLICNIH GASILCEV, ki bosta opravljala dela in naloge v gasilskem domu gasilskega društva Titovo Velenje.
POGOJI:
—	kandidat mora imeti poklicno šolo
—	kandidat mora imeti izpit gasilca, opravljenega v kateremkoli gasilskem društvu
—	kandidat mora imeti vozniški izpit B kategorije
—	kandidat mora imeti odslužen vojaški rok
—	kandidat mora opraviti v roku dveh let šolo za poklicne gasilce.
Osebni dohodek po dogovoru in po določilih pravilnika, ki veljajo v poklicnih gasilskih enotah.
Stanovanja ni na razpolago.
Dela in opravila poklicnega gasilca bodo potekala v izmenah.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: SIS za varstvo pred požarom občine Velenje, Žarova 2, Titovo Velenje.
G. PREBIVALSTVA
Matični urad Velenje
Poroke:
Peter Sekljič, roj. 1964, avto-mehanik iz Titovega Velenja in Tatjana Bašnec roj. 1968, prodajalka iz Titovega Velenja, Peter Smon, roj. 1966, elektrotehnik iz Topolšice in Mirjana Šakotič, roj. 1963, kmet. tehnik iz Topolšice, Zoran Lončar, roj. 1952, planer iz Titovega Velenja in Jerica Šipek, roj. 1959, operaterka iz Titovega Velenja, Silvester Hojan, roj. 1957, delavec iz Titovega Velenja in Romanca Jakop, roj 1968, delavka iz Stenic, Drago Veselinovič, roj. 1952, ekon. tehnik iz Čujluga in Matilda Kotnik, roj. 1955, ekon. tehnik iz Titovega Velenja.
Smrti:
Jožef Mlinar, delavec iz Ko-telj, roj. 1932, Anton Pajk, kmet-borec iz Tajht št. 10, roj. 1919, Katarina Petrovič, upokojenka iz Celje, Kraigherjeva 20, roj. 1907, Evgen Friškovec, dijak iz Topolšice št. 207, roj. 1970, Marjeta Petek, gospodinja iz Celja, Ku-merdejeva ul. 15, roj. 1910.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in hčerke
Jožice Lenart
Iz Hrastovca 43 pri Titovem Velenju
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako hvala gospodu dekanu Kuku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: mož Jože, sin Marjan z ženo Tanjo, sin Jože, mama Jožefa, brata, sestre ter ostalo
sorodstvo.
DEŽURSTVA
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
5. in 6. septembra — dr. Danica Bakulič, Prešernova 9, Titovo Velenje.
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 4. do 11. septembra — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15, telefon 891-166.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubega sina
Evgena Friškovca
Janezovega iz Lajš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena soža-
Ija, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujeva govornikom, sošolcem, mladincem Lajš ter duhovniku za opravljen
pogrebni obred.
Še enkrat vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali, iskrena hvala.
Žalujoča: mamica in očka
S kajakom po Savinji
Najprej v »kopalnico«
Uspela poletna plesna šola
V plesnem klubu Velenje so konec letošnjih počitnic izkoristili za intenzivne priprave na prihodnjo tekmovalno sezono. Organizirali so poletno plesno šolo za perspektivne pionirje, mladince in člane. Program šole je bil zelo obsežen in zahteven, saj so plesni pari temeljito predelali osnove plesnega gibanja v vseh standardnih in latinskoame-riških plesih. Zbranih je bilo okrog 60 plesalcev, približno polovica iz domačega plesnega kluba in polovica iz Beograda, Kra-gujeva, Novega Sada in Sente. Teden trdega dela — tudi po 10 ur dnevno — so udeleženci šole zaključili s tekmovanjem. Pokazali so obilico novega znanja, ki
pa še ni bilo povsem utrjeno, tako da ni manjkalo treme in drobnih napak. Najuspešnejši v posameznih kategorijah so bili: LATINSKOAMERIŠKI PLESI Pionirji: Daniel in Sandra Paunovski, PK Kazina Kraguje-vac
Mladinci 2 (začetniki): Sagme-ister-Šlehta, PK Velenje
Mladinci 1: Savič-Radojkovič, PK Kazina Kragujevac
Člani C: Zamuda-Forstner, PK Velenje.
STANDARDNI PLESI
Pionirji: Paunovski-Paunov-ski, PK Kazina Kragujevac
Mladinci 2: Škorjanc-Čas, PK Velenje
Člani C: Tement-Breznik,
MILIČNIKI SO ZAPISALI # MILIČNIKI
ukradel kolo z motorjem
Medtem, ko se je Darinka Ca-futa iz Podkraja pri Titovem Velenju veselo zabavala na Noči ob jezeru, ji je neznanec ukradel kolo z motorjem.
kršili so javni red in mir
Nekaj po 14. uri je v petek, 21. avgusta, v bifeju pri samopostrežni trgovini v Pesju vinjeni S. D. razgrajal, razbijal steklovino in pretepal mimoidoče. Vročekrv-než se ni umiril niti ob prihodu miličnikov. Svoje nevzorno vedenje bo moral S. D. opravičiti pred sodnikom za prekrške.
Prejšnjo nedeljo ob 11.45 je kršil javni red in mir vinjeni A. T. Zaradi spora z ženo je glasno prepeval in razbijal posodo. Ker so ir ličniki menili, da bo dejanje n idaljeval, so ga pripeljali na
postajo milice in obdržali do istreznitve.
Dan kasneje, v ponedeljek, 24. avgusta, ob 3. uri zjutraj, so morali miličniki ponovno na teren. Tokrat na ulico Vrnjačke Banje v Titovem Velenju, kjer je preglasno poslušal glasbo Ž. S. Na motenje nočnega miru ga je opozoril sosed J. S., katerega je kršilec javnega reda in miru pretepel. Miličniki so zoper Ž. S. že napisali predlog sodniku za prekrške.
ni hotel ustaviti
V ponedeljek, 24. avgusta, sta nekaj po 18. uri delavca postaje milice na regionalni cesti Titovo Velenje—Šoštanj v bližini gostišča »Pod gozdom« ustavljala voznika osebnega avtomobila FU-EC-96 Antona Skornška iz Metleč 47, ki je sedaj na začasnem delu v tujini. Skornšek na znake pooblaščenih uradnih oseb, da naj ustavi, ni reagiral,
KUD »Jože Hermanko« Maribor.
Plesne pare so spremljali voditelji in trenerji, ki bodo pridobljeno znanje s pridom uporabljali pri delu v svojih klubih. Z organizacijo in strokovnim delom Barbare Nagode iz Ljubljane ter Draga in Verene Šulek iz domačega kluba so bili vsi zelo zadovoljni. Organizatorjem je to seveda spodbuda in izziv, da poletna plesna šola postane tradicionalna in da poleg perspektivnih mladih plesalcev privabi v prihodnjih letih v Titovo Velenje tudi člane jugoslovanskih plesnih reprezentanc in morebiti celo tuje plesne pare in trenerje.
Poletna plesna šola pomeni za Plesni klub Velenje začetek nove izobraževalne in tekmovalne sezone, ki jo bodo tudi letos nadaljevali v prostorih »Vrtnice« v Hotelu Paka. Nekdanje kegljišče in kasnejši disko postaja vse bolje obiskana plesna šola in dvorana za strokovno vodene družabne plesne večere, v preostalem času pa seveda prostor za treninge športnih plesalcev. V sredini septembra bo vpis v celoletno plesno šolo za otroke od 6. do 13. leta starosti in vpis v plesne tečaje za mladino in odrasle. Razpis za vpis s potrebnimi podrobnostmi bo objavljen v našem tedniku.
ampak je še z večjo hitrostjo odpeljal dalje. Vozilo milice mu je sledilo, ga prehitelo in z znaki znova zahtevalo, da ustavi. Skornšku tudi tokrat ni bilo prav nič mar. Zapeljal je na makadamsko cesto. Ker pa je bila ta neprevozna, je slednjič moral ustaviti. Takoj zatem je planil iz avtomobila, prijel miličnika za srajco in ga poskušal udariti. Ta se je udarcu izognil in vročekrvnega s strokovnim prijemom »umiril«. Med vožnjo na postajo milice je Skornšek, ki je bil močno vinjen, miličnika žalil. Noč je tako »prebil« v prostoru za pridržanje, že naslednji dan pa se je srečal s sodnikom za prekrške. Delavci postaje milice preverjajo tudi možnost kazenskega pregona zoper Skornška.
trčila voznika kolesa z motorjem
Za voznika kolesa z motorjem Jožeta Postružnika, 1969, iz Titovega Velenja in Martina Velerja,
Zgradili bodo BMX progo
Člani Avto-moto turing kluba Titovo Velenje so uspešno uresničili skoraj vse zastavljene naloge v lanskem letu. Res je, da je bil delovni program zaradi pičlih sredstev nekoliko skromnejši kot v preteklosti, vendar je bilo njihovo delo vseeno zavzeto in dosledno. Med uspešno opravljene naloge sodijo pregledi koles po osnovnih šolah, sodelovanje pri kolesarskih izpitih in pri organizaciji hitrostne preizkušnje na rallyju Satur-nus, uspešno izveden rally v Titovem Velenju in tako naprej. Tudi na tekmovalnem področju so bili uspešni, omenimo le gorskohi-trostne preizkušnje, rallyje in podobna tekmovanja, na katerih so sodelovale posadke AMTK Titovo Velenje.
Naloga, ki je lani niso uspeli uresničiti, je ureditev BMX proge v Titovem Velenju. Vse več je namreč teh koles, mladi pa ne vedo, kje bi se z njimi lahko vozili. To se je pokazalo tudi ob zadnjih pregledih koles na osnovnih šolah, ko so strokovnjaki ugotovili, da ta kolesa, z grobimi gumami, brez luči in odbojnih stekel ter drugih potrebnih pripomočkov, niso za vožnjo v javnem prometu. Avto-moto turing klub si je najprej zamislil, da bi bila proga ob starem velenjskem jezeru, vendar se je izkazalo, da kraj zaradi drugih objektov ni prime-
1968, prav tako iz Titovega Velenja je bila prejšnji ponedeljek, po 14. uri, cesta Janka Ulriha v Pesju preozka. Voznika sta namreč trčila. V nesreči se je Martin Veler hudo telesno poškodoval, Postružnik pa lažje.
izsiljeval prednost
Prejšnjo sredo, nekaj minut čez sedmo uro zjutraj, sta v križišču Tomšičeve in Jenkove ceste v Titovem Velenju trčila voznik tovornega vozila BJ 364-31 Miško Božič, 1947, iz Bjelovarja in voznik osebnega avtomobila CE 918-55 Alojz Burvič, 1919, iz Titovega Velenja. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznika tovornega avtomobila. V nesreči seje Burvič hudo telesno poškodoval.
zaprla pot vozniku
Istega dne, vendar ob 21.40 uri, se je zgodila prometna nesreča v križišču Kidričeve in Kaju-
ren. Zato sedaj razmišljajo o primernejši lokaciji ob novem jezeru ali celo blizu kotalkališča. O tem se še pogovarjajo. Progo bodo zgradili v glavnem s prostovoljnim delom, saj za takšen objekt ni predvidenega denarja. Za-pišimo še, da je gradnja takšnih prog v večjih slovenskih mestih nujna, imajo jo le v Mariboru, če želimo to zvrst športa med mladimi širiti in popularizirati.
Člane kluba čaka v tem letu še ena pomembna preizkušnja, in sicer organizacija rellyja »Titovo Velenje 87«, ki šteje tudi za državno prvenstvo. Priprave nanj so v polnem teku, pridobiti morajo le še soglasja za zaporo cest in seveda zbrati potrebna sredstva.
Čeprav združeno delo podpira takšne prireditve, je zanje vsako leto težje zbrati dovolj denarja. Kljub temu so prepričani, da bodo z bogatimi izkušnjami to vsakoletno prireditev sposobni izpeljati, kar so seveda dokazali že v preteklosti. Seveda pričakujejo, da bodo do pričetka rallyja, ki bo 26. septembra in je zanj v Šaleški dolini veliko zanimanja, zbrali dovolj finančnih sredstev in ga izvedli prav tako uspešno kot prejšnja leta. Štirinajst dni zatem bodo člani AMTK Titovo Velenje organizirali še turistični rally v Titovem Velenju, na katerem bodo lahko sodelovali vsi, ki imajo veselje do te vrste športa.
B. Mugerle
Posadka bratov Krištof na enem izmed tekmovanj
hove ceste v Titovem Velenju. Zakrivila jo je voznica kolesa z motorjem T. S., 1970, ki je zaprla pot vozniku osebnega avtomobila CE 171-179 Mirsadu Zahirovi-ču, 1956, prav tako iz Titovega Velenja. Voznica T. S. se je v nesreči hudo telesno poškodovala.
vlomil v delovni stroj
V noči iz srede na četrtek, 27. avgusta, je neznanec vlomil v delovni stroj, last delovne organizacije Nivo Celje. Ta je bil parkiran na delovišču pri jezeru v Titovem Velenju. Iz stroja je iztočil okrog 100 litrov pogonskega goriva ter odnesel drenažno cev, ki je bila v bližini.
odnesel avtoradio
Kar več kot mesec dni (morda je bil na dopustu) je potreboval lastnik osebnega avtomobila J. P., preden je ugotovil, da mu je neznanec v času od 18. julija do 27. avgusta iz avtomobila, parki-
ranega na Kerstnikovi 13, v Titovem Velenju, odnesel avtora-dio.
ukradel gorilnik
Prav nespreten je bil pri kraji gorilnika v petek, 28. avgusta, I. K. delavec šoštanjskih termoelektrarn. Med odtujevanjem tega predmeta so ga namreč zalotili njegovi sodelavci. Pri zbiranju obvestil so miličniki ugotovili, da ima slednji na vesti še več kaznivih dejanj. O vsem tem se bo moral I. K. »pogovoriti« še s sodnikom temeljnega tožilstva.
ukradel motorno žago
Stano Jelen iz Raven pri Šoštanju gotovo prejšnji petek ni pomislil, da si bo medtem, ko bo sredi popoldneva kosil, nekdo prilastil njegovo motorno žago. Ko se je vrnil na delovišče, mu ni preostalo drugega, kot da je o kraji obvestil delavce postaje milice, ki neznanega dolgoprstneža še niso našli.
Gotovo ste bili že velikokrat v Gornji Savinjski dolini. Ko ste se vozili po njej z avtomobilom ali hodili peš, vas je včasih verjetno tudi zamikalo, da bi jo še bolje spoznali, da bi jo morda prevozili s kajakom; pa ste se ob pogledu nanjo in na njene brzice ter jezove ustrašili. Takšen zastrašu-
korajže pa tudi s kajakom po njej. Pa korajže ni treba imeti veliko, strah vas mine v trenutku, ko sedete vanj in ko vas potegne tok.
Predzadnjo soboto v avgustu smo tudi mi spoznali lepoto ka-jakaštva in seveda tudi lepoto te reke. Kajakaši namreč pravijo,
Z muko smo si navlekli opremo, prvi z leve Edi, prvi in drugi čepita Luka in Rok, naša učitelja tisti dan.
joč pogled se zdi — zagotavljamo vam — le do takrat, dokler ne sedete v kajak in se spustite po tej resnično lepi reki. Ampak, kako?
Verjetno ne veste, da imamo pred nosom Savinjsko kajakaško šolo Golte. Pri iskanju možnosti za razširitev letne turistične ponudbe želijo delavci RTC Golte ob smučanju pozimi ponuditi turistom tudi nekaj čez poletje in to v dolini. Prav zato so ustanovili kajakaško šolo. Zamisel so uresničili letos in obiskovalce lahko sedaj popeljejo na izlet v Savinjske Alpe ali po že utečeni poti po Golteh, če pa se vam zdi mikavna Savinja, in če imate kaj
da je reko treba spoznati iz nje same in potem se ti zdi še lepša. Strinjamo se z njimi.
Skupaj z Marjanom Skorni-škom in Marjariom Prelogom z RTC Golte (Marjan Skornišek je predvsem zadolžen za izvenpen-zionsko ponudbo v tej organizaciji), smo se zbrali pri Ediju Jur-jevcu v Juvanju 1, kije tudi pravi zaljubljenec v kajakaštvo. Pa bomo najprej zapisali nekaj podatkov, ki sta nam jih povedala Marjana: »Kajakaško šolo smo pričeli ustanavljati v začetku junija letos. Imeli smo veliko srečo, saj je pritegnila predvsem takšne ljudi, ki se zelo radi ukvarjajo s to obliko športno-rekreativnega raz-
vedrila. To še zlasti velja za Edija Jurheva ter brata Roka in Luka Šribar. Vsakdo je prevzel svoje delovno področje. Edi ima izposojevalnico kajakov, Rok in Luka pa sta učitelja kajakaštva. Zanimanje za našo šolo je izredno, pa čeprav smo letos z njo začeli malo pozno. Toda prepričani smo, da bo v prihodnje še večje, saj bomo šolo predstavljali tudi preko različnih agencij. Povedati morava, da šola ne bo le ponudba RTC Golte, saj menimo, da jo lahko v svojo ponudbo vključijo vsi tisti, ki imajo počitniške zmogljivosti v dolini. Ob tem je še posebej pomembno, da je sezona kajakaštva zelo dolga. Prepričani smo, da bo letošnja trajala do konca septembra. In če ste se že navdušili, je najbolje, da pridete k Ediju. Njegova hiša stoji tik ob cesti nekoliko pred mostom v Radmirju, kjer je križišče za Logarsko dolino in Kamnik.«
Edi Jurjevec: Če se boste odločili za šolo, vam ni treba prinesti zraven prav nič; niti kopalk ne. Le malo dobre volje ... Pa še te ne potrebujete. Lahko pridete slabe volje, toda v trenutku, ko boste sedli v kajak, naredili nekaj zamahov z veslom, vas bo ta minila. In ko boste zapustili Sa-
Si upate preko »lepotca«?
vinjo, se vam bo še ves teden smejalo. Trenutno imamo na voljo 15 kompletov. Zdaj je največje zanimanje za šolo med občani naše občine, prihajajo tudi z velenjske, precej je tudi Mariborčanov, bilo je tudi nekaj Nizozemcev in Nemcev . . .«
Vsaj začetek je težak, radi rečemo. Človek se hitro navduši za stvar, ki mu je všeč. Toda nikoli nismo pomislili, da nas bo zamikalo tudi kajakaštvo. In če iščemo »krivca«, potem je to Marjan Skornišek, ki je povabil novinarje za nekaj ur v šolo kajakaštva.
V Juvanje smo prišli »goli« — brez kajaka, ustrezne obleke in
Na začetku sta nas Rok in Luka spodbujevala tudi s takšnole vratolomnostjo
obutve, reševalnega jopiča, zaščitne kape in tudi brez vesla. V nas pa je bilo kar nekaj strahu pred neznanim. Ampak Edi, oba Marjana, najbolj pa Rok in Luka so nam hitro vlili korajžo. Odpravili smo se v Struge, nekaj kilometrov niže od Luč. Tu sta nas Rok in Luka najprej »popeljala« v teorijo kajakaštva in nas teoretično usposobila za naporno pot po Savinji. Da ne pozabimo! Rok in Luka sta doma iz Šempetra v Savinjski dolini in menda naša edina kajakaša »ekstremi-sta«, ki sta doslej prevozila brzice najbolj divjih evropskih rek, pa tudi nekaj azijskih.
Ko smo obvladali teorijo, je bilo treba v kajaško opremo, pa na suhem nekajkrat v čoln in iz njega. Nato pa zares s čolnom v Savinjo.
Tistemu delu, kjer spuščajo začetnike s kajaki v Savinjo, pravijo »Kopalnica«. »Navadno se vsak pošteno okopa preden ulovi ravnotežje in od tom to ime,« sta povedala Rok in Luka. Mi se nismo, kar pomeni, da smo začetno preizkušnjo dobro prestali. Ampak kasneje, brez kopanja ni šlo. Nekateri smo se kar nekajkrat prevrnili pa nam volje kljub temu ni pobralo. Nasprotno! Prav zabavno je bilo. Premagovali smo kilometer za kilome-
trom — prevozili smo jin približno deset, v vodi pa bili približno pet ur. Dolgo za tiste, ki se na kajakaštvo malce spoznajo. Ampak mi smo sproti »obdelovali« posamezne kajaške prvine in resnično, nad vsem smo bili navdušeni. Nekaj treme in raz-burljivosti je le bilo ..., ko smo morali premagati Kolenčev jez pri Ljubnem. Kajakaši mu pravijo »lepotec«. Pa je res. Lepo je leteti čez njega. Tako nas je navdušil, da smo se čezenj spustili kar dvakrat.
Pred koncem, pod Radmir-skim mostom je bila za nas začetnike še zadnja in tudi najtežja preizkušnja. Šlo je za las. Občutek smo imeli, da letimo kar po zraku, tako nas je nosil močan tok, ampak tudi tem brzicam smo bili kos. Vsi, brez kopanja smo jih prevozili. Izkušenejši ali pravi kajakaši, ki so bili tudi z nami, so nas nagradili z veselim vzklikom in ploskanjem in nam skupaj z Rokom ter Lukom stisnili še roko. »Takšna je pač navada med kajakaši,« smo slišali.
Bili smo pošteno izčrpani, tudi pošteno lačni. Že dolgo nam ni tako teknila obilna malica, kot tistega dne pri Ediju doma. Vzljubili smo kajakaštvo, postali smo kajakaši, postanite še vi. Pa brez strahu ...	s. Vovk