133. Številka. Ljubljana, v petek 13. junija 1902. XXXV. leto. izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po p o iti prejeman m avstro-ogrske dežele aa vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina, — Posamezne številka po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se b!a govolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniBtvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon st 34. — „Naro:!na tiskarna" telefon št 85. Klofač in cesar Viljem. Tolika srditost že dolgo ni razsajala v nemško nacionalnih listih kakor zadnje dni. Vsi povprek od najradikalnejšega vse nemškega glasila do poloficioznih časopisov kričijo, tarnajo in grozijo, kakor da bi se bilo zgodilo, bogve, kako politično zlodejstvo, ki grozi prevreči državno enotnost. Kaj se je zgodilo? Brezvpliven češki poslanec, Klofač je napadel v dunajskem parlamentu nemškega cesarja zaradi znanega njegovega govora v Marienburgu. Mi obžalujemo obliko, v kateri se je to zgodilo, z ozirom na parlamentarno avtoriteto. Toda Klofač se lahko vsaj nekoliko opraviči. Govoril je prvič v obliki, kakršno so v avstrijsko zbornico zanesli Vsenemci, in tudi nemški nacionalci. Brezobzirnost nemških obstrukcionistov je prva uvedla v našem parlamentu bojno orožje, kateremu se je morala umakniti vsaka avtoriteta, dostojnost, vsi oziri in razlike. Ta maločastna oblika je zastrupljala dalje časa avstrijski parlament. Celo starejši parlamentarci so se je sčasoma nevede navzeli. Klofač pa je mlad poslanec, ki je baš v najhujši zdivjanosti vstopil v parlament. On tedaj drugačnega tona niti videl in slišal ni. Kaj čuda, da se je oprijel orožja, o katerem je vedel, da so dosegli Nemci ž njim za-se marsikatere pridobitve. Vrhutega je Klofač poslanec, ki nima v zbornici nikakega pomena, ter vsled tega njegov nastop ne pomenja bogve koliko. Dalje pa se ne more prezreti, da mu je cesar Viljem dal najslabši zgled. Kdor stoji na tako visokem mestu, ima pač mnogo več ozirov kot vsak drugi. Ako hoče tedaj tako visoka oseba, da se jo smatra zares za zvišeno, mora poznati najobčutnejše ozire in najfinejšo taktiko. Srce takega moža mora znati skrbno zaklepati vsako strankarsko nagnenje, politične strasti mu morajo biti tuje. Vsega tega pa cesar Viljem ne zna, kar je pokazal že pri raznih prilikah, po- sebno pa še v svojem bojevitem govoru med nemškimi vitezi v Marienburgu. Vi-ljemova beseda pa ni prazen glas, vsaj za splošno javnost ne, kakor je Klofa čeva. Cesarjeva beseda se sliši po celem svetu. In cesarjeva beseda v Marienburgu je bila skrajno neprevidna, da ne rabimo hujšega izraza, ki bi bil morda na mestu. Bila je to beseda brezobzirna, posebno nasproti Avstriji. Pri tistem obedu je bil navzoč kot namestnik obolelega nadvojvode Evgena avstrijski vojaški dostojanstvenik, ki je moral molče poslušati hujskanje nemškega cesarja tudi zoper avstrijske podanike. A če bi bil zdrav nadvojvoda Ev-gen, bil bi on navzoč. Vzlic temu bi bil seveda nemški cesar spregovoril besede, ki so poživljale tudi avstrijske Nemce na vsenemško stališče in na boj proti slovanstvu, ki tvori v Avstriji vendar večino prebivalstva. To je treba imeti pred očmi, predstavljati si je treba kočljiv položaj za avstrijskega zastopnika. In ker bi se bil moral na ta položaj primerno ozirati vsak količkaj izveden diplomat, obžalovati je tembolj, da je na te ozire pozabil cesar, predstavitelj velike, z Avstrijo spoprijateljene države. Pa recimo, da bi bil nadvojvoda Ev-gen navzoč. Imeti bi bil moral občutke, da je Avstrija pruska satrapija, ne pa ve-lemoč, ki je za Nemčijo zaveznik velike vrednosti. Malo taktni govor nemškega cesarja bi bil v tem slučaju ne samo za Slovane razžaljiv, temuč poniževalen za Avstrijo kot neodvisno državo. Ne smeli bi se tedaj avstrijski Nemci strinjati ž njim že iz patriotičnih ozirov, ako še sploh poznajo to lastnost. Še bolj depri-mitujoč pa je bil, kakor rečeno, cesarjev govor z ozirom na prijateljsko zvezno razmerje. V interesu te zveze, ako je za našo državo res take vrednosti, kakor povdar-jajo vsako leto nemški zastopniki v dele gacijah, bi bilo želeti, da je nemški cesar svoje besede vendar položil na tehtnico. Le iz teh stvarnih razlogov preso- jamo mi Klofačev govor. Ko bi storili isto nemški listi, ne bi le sedaj besno razgrajali, temuč lepo molčali, ko bi vendar morali uvideti, v kakšnem protislovju so njihovi neodrešeni ideali s pravimi avstrijskimi koristmi. Toda njihova srditost ni neodkritosrčna. Saj so istega govornika celo ščuvali, naj se loti brez povoda tudi ruskega carja. Vidi se, da hočejo imeti povsod le velike germanske demonstracije. Kje boli naše Nemce srce, pove najbolj očitno neki graški list, ki piše v tej zadevi: »Ne le, da je povod, ki je povzročil besnost divjega, neumnega čeha, resnično vsenemški, in ravno tak, ki spaja avstrijske Nemce z vsemi njihovimi narodnimi čustvi z nemškim cesarjem; ne le da se more baš od našega naroda z vso hvaležnostjo odobravati, da se je od tako mogočne strani vendar enkrat pošteno zavrnila »poljska nesramnost in sar-matiška prevzetnost, ter da se je pozvalo Nemce tudi onstran meje nemške države, naj branijo nemštvo, ki je vsled Slovanov v nevarnosti.« Mi pa, ki zremo na celo hrupno afero s stališča treznih podanikov, le ponavljamo: Ako bo cesar Viljem v bodoče svoje besede polagal bolj na tehnico, ni se bati, da bi v avstrijskem parlamentu nastopali Klofači ter ga raztrgali. Naše sodne razmere. Govor poslanca dr. Ploja v seji državnega zbora dne 21. maja t. I. (Konec.) Nekaj besed pa moram vendar iz-pregovoriti o institutu notarjev. Notarji so — to mi bodo gospodje pritrdili — na Spodnjem Štajerskem v žalostnem položaju. Vsled civilnega pravdnega reda se jim je vzelo neposredno zelo veliko poslov, in sicer v prvi vrsti vsled tega, ker so okrajna sodišča bogato preskrbljeno z osobjem ter se sodniki bavijo le bolj z izvenspornim postopanjem ter opravijo posebno velik del zapuščinskih obravnav pri sodišču. Gotovo nimam nič proti temu, da se ti posli opravijo za kmečko prebi valstvo brez stroškov, toda tu se pokaže čudna stvar, da se ravno male zapuščinske razprave primeroma mnogo prepuščajo notarjem, dočim se večje, pri katerih stroški ne pridejo toliko v poštev, izdelajo pri okrajnih sodiščih. Dovoliti si moram opozoriti na to, da mora biti notar eminentna zaupna oseba v okraju, da pa mora na drugi strani zavzemati napram okrajnim sodiščem precej podrejeno stališče, kajti v gotovem oziru je odvisen od sodnikove naklonjenosti. Visoko justično upravo bi prosil, da posveti tem razmeram svojo pažnjo. Ako se misli, da je potrebno in prav, da se notarijat odpravi, potem se naj dela brž in odkrito; če se pa noče tega storiti, potem se naj ne krati notarju zakonito odmerjeno poslovanje, ter se mu naj omogoči, da doseže zaslužek, ki odgovarja socialnemu stališču, kakršnega zavzema notar. Visoko justično upravo lehko zagotovim, da se specialno na Spodnjem Štajerskem nahajajo notarji v zelo slabem gmotnem položaju, da imamo tam en ali dva notarijata, pri katerih je komaj zabeležiti 2000 K letnega zaslužka. To so, mislim, zelo žalostne razmere, in zanesljivo upam, da se bo justična uprava na te razmere ozirala ter jih ozdravila, kolikor je to mogoče. Rad bi bii tudi govoril o nezdravih razmerah, ki so posebno v področju dež. nadsodišča v Gradcu glede avancementa sodnih tajnikov. V tem oziru vladajo res pretužne razmere, in prosil bi visoko zbornico, naj sprejme resolucijo, ki meri na zboljšanje teh razmer. K temu pridružim prošnjo na justično upravo,, naj bi v tej resoluciji izraženi želji v vsakem oziru ustregla. Pri koncu sem s svojimi izvajanji ter končam, zaklicavši justični upravi quo-usque tandem, ne samo v interesu slovenskega prebivalstva, temuč tudi v interesu celokupne države. Justitia funda-mentum regnorum. Po mojem mnenju je dolžnost justične uprave, ukreniti potrebno LISTEK. Pred kronanjem. Nekdanji princ vvaleski, ki je imel od nekdaj največ smisla le za lepe ženske, za lepe konje in lepe pse, ki si je belil od svoje mladosti do smrti matere kraljice Viktorije glavo samo s tem, da je izumeval raznovrstne nove kroje sukenj in telovnikov, nove oblike klobukov in originalnih ovratnic, ta delavni in prosvet-ljeni prvak vseh športov postane v kratkem po božji milosti mogočni kronani kralj angleški. Kmalu zasede prestol, na katerem je sedel nekdaj njegov slavni, pogumni prednik Rihard levosrčni, nezvesti, brezbrižni, pomehkuženi ter od pa-pežtva odvisni Ivan »brez dežel«, modri in srčni Eduard L, samopašni Eduard II., mladenič Eduard III., mesto katerega je vladala njegova mati Izabela, ki je obdržala dve tretjini kraljevskih dohodkov zase in za svojega ljubljenca Mortimerja, dobri Henrik VII., brezsrčni in mehkužni Henrik VIII., moška Elizabeta, smrtna sovražnica zarije Stuartove, veliki prijatelj žensk, a Vendar moški Jakob I. itd. Sedel bo na prestol, v čegar blazini je. čudotvorni kamenček, 65 cm dolg, 46 cm širok in 28 cm debel, ki je imel nekdaj to svojstvo, da je — govoril, ako je bil izvoljen pravi kralj. O tem kamnu pripoveduje namreč legenda, da je služil očaku Jakobu kot blazina, ko je lepo sanjal o nebeški lestvi. Pozneje ga je baje dobil atenski kralj Gathelus, in odtod je prišel v Egipet in na Špansko. Leta 330. pred Kristom so ga dobili Škoti v svojo last in od tam ga je prinesel Eduard I. leta 1296. v Anglijo kot znak zveze Škotske z Angleško. Sedaj seveda kamen že dolgo več ne govori in se niti ne zmeni, kakšni ljudje sedajo na angleški prestol; bržčas se je naveličal večnega protestiranja, ali pa s svojimi besedami sploh nikdar ničesar opravil ni. Gotovo je, da bo sedaj molčal! No, pa naj bi tudi zgodovinski kamen govoril tako ali tako, gotovo je, da bo zasijala Angliji sreča, ko zasede Eduard VII. prestol, kajti američanski astronom Brooks javlja, da se prikaže za časa kronanja na nebu komet, ki stoji sedaj v znamenju — Pegaza. Vse to je vsekakor dobro znamenje in priča, da je zasvetila Angležem gotovo prava zvezda. Zato pa tudi vsa Anglija tekmuje, da proslavi kar najlepše dan kronanja prvega angleškega športsmana, velikega prijatelja subret, elegantnih »Gehrockov«, barvnih telovnikov itd. itd. Pesniki kujejo ode, pisatelji sestavljajo cele knjige in celo geografične karte, iz katerih je videti natančen spored mnogoštevilnih slavnosti po vsej Angleški za časa kronanja. Slikarji in kiparji izdelujejo Blike in kipe mogočnega moža, po božji milosti Nj. Veličanstva kralja angleškega. — Povsod po šolah se pripovedujejo anekdote iz življenja izvoljenca nebes, ko je ta še platno prodajal ter iz delovanja njegove visoke soproge, nagluhe kraljice Aleksandre. Največjo skrb pa provzroČa perom, zlasti pa njih soprogam vprašanje, kakšno krono bo imela kraljica Aleksandra. Rade bi si za dan kronanja nabavile imitacijo! Vse je tiho, vse se vrši tajno, celo prvi zlatarji londonski ne vedo ničesar o tem, dočim imajo kraljevo krono, katero bo di-čil rubin črnega princa, neznani mojstri že v delu. In tako ne bo z imitacijo nič! Gotovo je, da bo glavni okras kraljičine krone svetovnoznani, prekrasni demant koh-i-noor. V zadnjem času je vse mesto London slično velikanskemu tesarskemu prostoru in stavbišču. Prelepa, velikanska po- slopja in palače zakrivajo leseni odri. Izginila so tudi drevesa in mnogoštevilni kipi, povsod so same deske, katere bodo prenapolnjene na dan kronanja z radovednimi gledalci. V kraljevskem hlevu se je pridružilo 120 parom konj še novih 40 parov, ki se že sedaj vadijo za razburljivi sprevod. Dirkališče je okrašeno s pisanimi zastavami, tu se čuje godba in kričanje otrok, konji se morajo navaditi namreč že sedaj naj-raznovrstnejšega krika in vika, da se ne bodo plašili, ko bo treba kraljevsko nastopati. Tudi za slavnostno operno predstavo v Covent Gardenu se delajo velikanske priprave. Vsi prostori bodo okrašeni z umetnimi cvetlicami, sveže prehitro uve-nejo, in so radi vonja pevcem neprijetne, z zrcali, z električnimi žarnicami itd. Kralj, kraljica in kronani gostje ali pa vsaj zastopniki vladarjev bodo imeli svoj salon, boudoir ter ložo v prvem nadstropju, sestavljeno iz šesterih zasebnih lož. Odtod bodo vodila vrata naravnost v salon. Druge, abonirane lože bodo na razpolago sedanjim najemnikom in bo moral marsikdo plačati za prepustitev uprav ogromne svote. Predstava se začne z Elgarsovo verzijo »God Save the King« in z njegov o odo na kralja ter z vso odločnostjo za tem stremiti, da ta temelj na jugu države ne dobi še na-daljnega slabljenja, nadaljnih razpok. Ju-stična uprava bi tu gotovo ne imela izvršiti kakega Sisifovega dela. Voditi jo morajo pri imenovanjih zakon, pravica in poštenost. Prepričan sem, ako se bo ugodilo temu načelu tudi v južnih pokrajinah, da bo ugled sodnega stanu zopet rasel, zaupanje v nepristranost sodnikov se bo povzdignilo ter bo vsled tega v južnih deželah nastopil v tem oziru položaj, katerega si tudi jaz iz vsega srca želim. (Živahno pritrjevanje in ploskanje. — Govorniku se čestita.) V ž Jurija »a A, 13 junija Državni zbor. Predvčerajšnjo sejo je bilo podanih več interpelacij, med njimi tudi ona posl. Ploja zaradi postopanja štajerskega dež. šolskega sveta pri razširjenju neke slovenske ljudske šole. Potem je utemeljeval Berger svoj nujni predlog, naj se pogodba z donavsko parobrodno družbo razveljavi, ker družba svoje bilance falsificira. Govornik dokazuje, da izda ta družba, ki jo podpira z denarjem naša država, samo za podkupljenje dunajskih listov 44.000 K ter navaja liste, ki so podkupljeni kakor »N. Fr. Presse«, »Deutsches Volksblatt«, »Ostdeutsche Rundschau« itd. Pri tej priliki je prišlo do že omenjenih škandalov med VVolfom in Schonererjanci. Berger je opravičil ta škandal, češ, kadar koli se govori o kaki lumpariji, se mora tudi govoriti o \Volfu. Napadeno parobrodno družbo je branil trgovinski minister Call. Nekateri vsenemški poslanci so odtegnili svoje nujne predloge v prilog obema zakonskima načrtoma o zvišanju pokojnin civilnim drž. uradnikom in njih vdovam in sirotam. Oba zakona sta se sprejela v drugem in tretjem branju. Istotako se je sprejel nujni predlog posl. Ferjančiča v imenu justičnega odseka glede zakona o bančnih in posojilničnih zadevah v Pragi. Končno se je sprejel tudi v drugem in tretjem branju predlog posl. Kramara kot načelnika davčnega odseka, da se dovolijo davčne olajšave za jubilejni vodovod. Tiskovna reforma. Trideset let prekasno dobimo tiskovno reformo, a vendar je je vse veselo, saj napravi z njo avstrijski tisk velik korak naprej. Tudi novi Koerberjev zakonski načrt ima še precej nedostatkov. vendarle pa znači velik napredek. Te nedostatke bo poslanska zbornica vsaj deloma odpravila, tako da se tiskovna reforma dvigne skoraj do evropske višine. Glavni pridobitvi s tem novim zakonom sta: svobodna kolportaža in odprava objektivnega postopanja. Prodaja časopisov, brošur in knjig po cesti bo poslej omogočena tudi pri nas. Namesto objektivnega postopanja stopi subjektivno, ki išče in kaznuje le storilca, ne pa list in urednika. Konfiskacija listov bo poslej omejenejša, kajti državna pravd ni-štva in policije bodo morale svoje konfiskacije odslej korenitejše utemeljevati. Največje razburjenje in ogorčenje pa je vzbudila razdelitev prostorov v cerkvi, v kateri se bo vršilo kronanje. Zlasti dame so s to razdelitvijo bridko nezadovoljne, in to z vso pravico. Med dvema plemeni-tašinjama temnovišnjeve krvi, ki se ponašata z nedogledno vrsto svojih vrednih pra-dedov, med tema visokima damama bo sedela n. pr. marhioness of Heatfort, ki se je imenovala še pred kratkim mis Rosie Boote, in je pela nekdaj v gledališču »Gaity« razposajene kuplete. Grofica Orkney bivša mis Conni Gilchrist, mnogo občudovana subreta, pa ima prostor med groficama Dunmore in Aberdeen, ponosnima damama jako starega plemstva itd.! Milijonarke temne preteklosti bodo sedele poleg ubožnih aristokratinj najslavnejših imen, mlado denarno in staro zgodovinsko plemstvo, lordi in angleški nabobi bodo gledali z istih okenj, odrov in klopi, v isto maziljeno obličje mladokronanega, a že 61 let starega kralja in 58 let stare kraljice. Toda nekaj razločka bo med njimi vendarle. Na svojih toaletah, na svojih frakih in uniformah bodo nosili pristni plavokrvniki stoletja stare dragotine, znake in odlike svojih v zgodovini nesmrtno slavnih ali vsaj razupitih pradedov — raritete male denarne vrednosti, a velike imenitnosti; plebejske milijonarke pa se Žaljenja časti ne pridejo več pred porotnike, nego pred okr. sodišča. Kazen, kije znašala sedaj 6 mesecev do enega leta, se zniža poslej le na zapor do 6 tednov in v globo do 2000 K. Zloraba konliska-cijske pravice in razne šikane drž. pravd-ništev so poslej otežkočene, samovoljnosti onemogočena. Tudi popravkovanje, v katerem so naši klerikalci mojstri, se omeji. Urednik sme namreč popravek zavrniti, ako more dokazati, da trdi popravek neresnico, če so pretekli po objavi popravljenega spisa že 4 tedni, če je popravek sam na sebi kazniv, če je popravek v tujem jeziku. So pa še druge olajšave, ki se tičejo mučenja uredništev s popravki. Vsekakor je Koerberjeva tiskovna reforma resno in premišljeno delo, s katerim se bode bavil parlament obširno. Tudi časopisje bode obdelovalo reformo temeljito. Razume se, da prinesemo tudi mi o novem zakonskem načrtu še kaj več, ko dobimo popolni tekst. K položaju. Vsenemci in češki radikalci kupičijo nujne predloge, obstrukcija se začenja z nemške in češke strani, pogajanja s Koer-berjem ne dosežejo nobenega uspeha, minister Rezek hoče odložiti portfelj, a Koerber se še noče udati, kajti zasedanje parlamenta se vzlic vsemu nadaljuje. Celo novo tiskovno reformo je predložila vlada, predloga, ki izzove dolgotrajne debate. Koerber je vsaj navidez miren, dasiravno novega davka na vozne listke najbrž v tem zasedanju ne spravi na varno. Mladočehi ne odnehajo, ako Koerber ne predloži v sakcijo zakona glede popustov zemljiškega davka in ako ne poda odločnejše izjave, kako hoče rešiti jezikovno vprašanje na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Pogajanja se nadaljujejo, a niti Koerber niti Mladočehi nočejo odnehati. Tako se pripravljajo v parlamentu na desni in levi za obstrukcijo. Dnevni red je že za bari-kadiran z nujnimi predlogi, Vsenemci in radikalni Čehi podpisujejo drug drugemu obstrukcijske predloge — zmešnjava narašča, in vse kaže, da bo zasedanja v kratkem konec. Najnovejše politične vesti. Zahvalo Klofaču so poslali uradniki lvovškega magistrata, da je protestiral zoper govor nemškega cesarja. — Državni zbor bo najbrže zboroval samo še do srede. Razun že določenih predmetov pride na vrsto še tudi imunitetna zadeva S c h a 1 k - W o 1 f o v a. — Nemška ljudska stranka je priredila včeraj v Dunajskem Novem mestu velik shod, katerega se je udeležilo 17 poslancev te stranke. — Poljska predloga v nemški gospodski zbornici. Poljak Koscielskije povedal, da je Poljakom dvojno geslo: ostanemo Poljaki ter se ne damo po ničemer zapeljati, da bi zapustili pravico. Ministrski predsednik grof Biilow je izjavil, da je zgodovinski poklic nemške države povsod varovati in pospeševati nemštvo ter upa, da bodo Poljaki za izkazane jim dobrote s časoma postali dobri Prusi in Nemci. — bodo košatile v najtežjem brokatu in kakor lešniki debelimi demanti in raznoboj-nimi biserji. Že danes divja med najodlič-nejšimi Angležinjami tih, a besen boj, obupno tekmovanje, ki prikipi na dan kronanja do kritičnega viška. Milijoni se bodo potrosili te dni za obleke, milijoni za okrasitev palač, milijoni za razsvetljavo, milijoni za prekrasne kočije, uprege i. dr. Vso Anglijo stresa danes mrzlično rivali-zovanje, in tisoč in tisoč ljudi spi slabo iz strašnega strahu, da bi ga na dan kraljevskega kronanja posadil sosed ali da bi jo postavila soseda v senco. Vojne z Buri v Južni Afriki je konec — od 22. janu-varja 1901, ko je umrla kraljica Viktorija, ga je najhrepenejše želel Edvard VII. — a sedaj divja med Angleži samimi še hujša, še ljutejša vojna. Ali v kratkem bo tudi te vojne konec. Kralj Edvard si posadi na svojo — od dela in skrbi gotovo ne — trudno glavo staroslavno krono, še par dni šumečih balov, banketov, gledaliških iger, vojaških parad in športnih bitk, in vse bo končano. Kralj Edvard se pa lahko zopet povrne k mučnemu razmišljanju o novih krojih hlač, »Gehrockov« in telovnikov, o novih oblikah klobukov ter o novih fa-conah kravat in rokavic. Za druge — športe je mož že itak prestar! M. C. Nemška posadka vvzhodnjiAzi j i bo obstojala iz dveh polkov pehote, ene eskadre konjištva, ene gorske baterije, ene kompanije pionirjev ter dveh lazare-tov. Vse ostale čete se vrnejo v domovino. — Novi sultan v Tunisu je postal princ Mohamed El Hadi. Dopisi. Iz Podkraja. Naš že dobro znani župnik Mezeg ne more mirovati. Sedaj si je vzel v pretres g. J. Pregeljna. Obdolžil ga je, da mu je neko zaničljivo karto pisal. Ko omenjeni to zve, vzame s seboj občinskega tajnika kot pričo, in gresta v župnišče. Vpraša ga: »Sem Vam jaz pisal karto?« Odgovoril je večkrat: »Da.« Rekel je, da se z njegovo pisavo strinja, torej da je on isti. Gospod P. je odšel. Kaki 2 uri pozneje pride župnik k P. in po kliče tudi občinskega tajnika ter prosi oproščenja. Pravi: »Pred katero pričo sem Vas razžalil, pred isto besedo preklicem, ker se bojim krive prisege, ker liberalci radi prisežejo. Župnik! na dan torej z istimi, ki po krivem prisegajo. Dne 1. t. m. se nas je prav pošteno privoščil. Raz lece je pravil: »Dobivam pisma brez podpisov, to mi pošiljajo liberalci, ker me želijo proč spraviti. Jaz Vam pa naravnost povem, da bom šel, kadar bom sam hotel. Vidim pa tudi raje, da me liberalci grajajo, kakor da bi me hvalili (saj niste hvale vreden). Dalje prsvi: »Grajščinski gozdi so prešli, mi dobro vemo kam. Grof nima sedaj denarja in ne gozda«. Župnik! Kaj ste posneli iz sv. evangelija vse te in še več drugih stvarij? Ako imate s kom kaj opraviti, k njemu pojte in se dogovorite! Ako pa veste za kako tatvino in sleparijo gozdov, na dan ž njo! Takih stvarij ni treba molčati. Ako ne veste, da ljudje pridejo v cerkev božjo besedo poslušat, bodi Vam povedano, da za to, ne pa za take čen-čarije. Tak pastir, kakor ste Vi, je slab. Dober pastir pusti 99 ovac in gre za izgubljeno, dokler je ne najde. Vi pa varujete le ovce, ki niso izgubljene. Kaj bo pa gospodar rekel, ker cele črede enako ne pasete? Kakor smo že poročali, so bile 13. maja pri nas občinske volitve. Ta dan se je valil sod iz katoliškega hrama čez cesto v gostilno. Župnik je pri neki priliki rekel, da je za istega njegova koža pela; za to imamo pričo. Župnik! spominjate se pa še lehko tudi, kako ste v župnišču delili kronce in tudi po dve, nekateri so vzeli, drugi ne. No, pa za to se že še dogovorimo. Torej to za Vas, pristaši pridejo v kratkem za Vami. Iz Gradca. Ljubljanski Slovenci ste se grozno zamerili tukajšnji čestitljivi tetki »Tagespošti«, da vas imajo že nekaj časa sem vedno v želodcu. Čujte in strmite, kaj ste tako groznega zakrivili. O binkoštih je obhajalo ljubljansko filhar-monično društvo neko slavnost in slovensko časopisje se ni nič zmenilo za njo, to se pravi po domače, ni hotelo priobčiti — slavnostnih številk in g. župan ni dal nabiti na oglih ljubljanskega mesta običajnega »ukaza«, naj se v ta namen razobesijo zastave. Zares škandal, da nimate prav nič zmisla za »eine die Stadt und das Land hochehrende Festlichkeit«! Preljuba tetka »Tagespost« pač nečejo pomisliti, kdo je bolj nestrpen, surov in oduren napram tuji, sosebno slovanski umetnosti, kakor ravno graški nacionalni petelinčki. Kedo je iz golega fanatičnega sovraštva izvižgal na graškem odru slavnega našega umetnika Bučarja in ga na ta način uničil? Kedo zabranjuje, da se v Gradcu ne igrajo nevenljive lepe češke opere, kakor postavim »Prodana nevesta« i. dr.? Kaj hočemo. Nemci so že taki ljudje; od nas polubarborov zahtevajo vsakovrstne lepe čednosti in vrline, do« čim nam sami dajejo le slabe vzglede. V petkovi številki »Tagesposte« se neki ljubljanski dopisnik v dolgem članku na najinfamnejši način zaletava v slovensko časopisje na Kranjskem. Očita mu, da objavlja skozi in skozi samo fanatične protinemške — otročje članke (?!), za gospodarski razvoj naroda in naravno za-slombo pri Nemcih (?), za se prav nič ne briga. »Ravno na Kranjskem, piše nadalje obstoji vsa dušna hrana večjega dela slovenskega ljudstva v čitanju slovenskih časopisov. Radikalni odpravi nemškeg? učnega jezika (?) in temeljitemu sloveni zovanju se je pa zahvaliti, da je narodu ne po lastni krivdi, odvzeta vsaka prilož nost, da bi spoznal iz nemških listov, kj< je resnica«. Oho, le počasi, gospodje Nemci, ki tako radi pometate pred tujim pragovi, raje se ozrite na svoje smetišče Ne mine skoro božjega dneva, da bi grašk nacijonalni listi ne napadali na najostud nejši način Slovanov. Da se pri svojih na padih ne sramujejo posluževati se najne umnejših sredstev, to je pokazala ravne »Tagespošta« nedavno, ko je priobčila i dokaz, kako grd jezik imamo Slovenci kos grozno spakedranega, seveda popol noma izmišljenega dopisa iz »Mira«. Ravn< graškemu mobu pa so nemški nacijonaln časopisi najsvetejši evangelij. Najnavad nejši delavec ali pa cestni pometač mo rata imeti svojo »Tagespošto« ali pa »Tag blatt«. Ali se je potem čuditi, da ga n kmalu tako odurno surovega ljudstva na pram Slovanom, kakor so graški Nemci Posebno Slovenci moramo neizmem mnogo pretrpeti od tukajšnih zagrizencev Ako le spregovoriš slovensko besedo, s že »windischer Heiland«. Tetka »Tages post«, zakaj pa zdaj ne pridete na dan pobožno željo, da bi Gradčani brali tud slovenske časopise po receptu: »Da resnic se spozna, treba čuti oba zvona?« -Reveži smo zares slovenski dijaki Gradcu, še večji reveži pak so Slovenc ki si morajo iskati tukaj kruha. Ljui ljanski Slovenci ste še veliko premalo n • dikalni. Ko bi nas hoteli — maščevat , morali bi zares trdo, neizprosno poste pati z Vašimi Nemci, da bi se jim ne bil treba več nesramno lagati, kako hudo s jim godi. Kar se tiče obrekovanja, da sloven sko časopisje premalo skrbi za gospodai • ske razmere našega naroda, ni vredne, da bi človek odgovarjal. Kedor čita sle venske novine, ve dobro, da je prav m ■ robe, kakor trdi »Tagespošta«. Ravno ; povzdigo narodne zavesti mnogo slovei • skih časopisov še vse premalo skrbe. N i nekaj drugega pa naj odgovorim, namrt! na zahtevo, da bi Slovenci iskali v vs kem oziru zaslombe pri Nemcih. Da mi ni posebno jasno, kako si to »Tage ■ pošta« tolmači, vendar si lahko mislil., , da bi bilo gospodom Nemcem jako vse : ko bi hoteli igrati žalostno ulogo korosk Slovencev. Neštetokrat so že osvetlili si vanski časopisi od raznih stranij takozvar t nemško jedinozveličavno nemško kultur j ki ne obstoji v ničemur drugem nego i absolutnem gospodoželjstvu. Kedor i hoče prepričati, koliko pozitivnega blag slova prinese ona tujemu ljudstvu, ta n se pelje v dvakrat tužni Korotan, ; I pa v Kočevje s svojo »hinder honder k\ 1 turo« in mu ne bde treba hoditi še le — Kamerun. Izpred sodišča. Pod predsedstvom g. deželnosodnei ; nadsvetnika Schneditza vršile so včeraj tudi sledeče bolj zanimive priziv i obravnave deželne kot prizivne sodni b 1. Neopravičeno sumničenj i 451etni posestnik Jože Ažman je ova 36tetnega urarskega pomočnika Mavi i cija Smoleta, da mu je ukradel tr< sklepov pri zlati verižici. Dal mu je na i reč verigo popraviti, in ko jo je nazaj bil, je bila baje krajša kakor preje. Okraj i sodnik je Smoleta za to obsodil na 3 c zapora s postom. Smole se je pa po i Tekavčiču pritožil in izkazalo se je, da j bilo Ažmanovo sumničenje popolnoma opravičeno. Zato je bil Smole tudi oprošč 2. Prepir in tepež sta v ja t tesni zvezi in ne ve se vedno, kje koi ! prvi in prične drugi. 27. aprila se je sk i gal tovarniški delavec Gregor Schl<: cher s zakonskima P uši. Pri tej pri 1 ^ je udaril Nežo Pušl malo neprijetno obraz. Čez nekaj časa sta pa njega padla Sabastijan in Peter Pušl in ga op vala: »Pojdi sem, prokleti Malhus!« Kon< sta mu še v obraz pljuvala. Zato sta l obsojena na 10 in 20 K globe. Schleicl i pa je dobil 10 dni zapora. Po dr. Tek čiču se je pritožil in zmanjšala se mu kazen na 3 dni s postom. 3. Ukradena hoja. Janez I kovic iz Iške vasi je posekal in odstn i jedno hojo iz tujega gozda ter jo odntii v žago posestnika Martina Šusterši I Ta je napravil iz hoje deske; a takrat i prišli že orožniki in mu dejali, da ne s i deske obtesati, ker se drugače ne bo d konstatirati, da so od ukradene hoje. Vkl i temu jih je pa Šusteršič obresal in zato obtožen kot sokrivec. Lipovšek je i obsojen na teden dni zapora; on se ni pritožil, ker »noče dohtarjem finfarje nositi —« Supančič pa se je pritožil, ker mu niso bili štirje dnevi zapora všeč. Pritožbo se je pa zavrnilo. 4. Zmešani Orožnik Zgorne Šiške je videl 11- *• m nekdanjega črevljarja Toneta Toporša iz Križa pri Tržiču. Mož je beračil in orožnik ga pelje v luk njo Ker je prestopil postave, ki določajo, da mora človek na potovanju denar imeti in ker je beračil in brez dela bil, je dobil teden dni zapora. Pritožil se je pa. Komaj je pri obravnavi usta odprl, se je videlo, da ni povsem jasno v stari glavi. Pravil je, da je okraden — tam v Gorici so mu ukradli vse in zaradi gotove zastave je bila tista stvar, zaradi Slovenca — testament, moj testament, mojo jerpšno hočem in zato se pritožim .... Sodniki so prvo sodbo potrdili. 5. Ubogi otrok. Zakonska Šem-rov v Cerkovski vasi sta se skregala in stepla ter ločila. Mož je drugod stanoval kakor žena. Oče Šemrov pa je nesel še tisti dan dveletno svojo unukinjo k ženi svojega sina, jo položil na okno in jo pustil v mrazu. Tako so nosili otroka od hiše do hiše in končno so ga vrgli v sneg . . . Bili so pa zato tudi obsojeni na teden, 14 dni in zopet teden. Rekurzu Jere Šemrov pa se je ugodilo in bila je oproščena. Dnevne vesti V L i ubijani, 13 junija. — Kurat Ferjančič na Gočah bo prej kot ne pomiloščen. Kakor poroča »Gorica«, prišel je v Ljubljano brzojav, s kojim je justično ministrstvo deželnemu sodišču v Ljubljani zaukazalo, da naj za-jedenkrat ne odvede goskega kurata v zasluženi in prisojeni mu zapor. Ne vemo, jeli omenjeni brzojav istinit ali ne, ker ga pa navaja »Gorica« doslovno, je morda le mogoče, da se je gosp. dr. Gregorčič kaj zaklepetal ter izdal tajnost našega justičnega ministrstva. Bodisi kakor si hoče, naš kurat še vedno uživa sladki zrak. Da je bil obsojen kak kmet, privlekli bi ga orožniki že desetkrat v zapor. No, pa to je postranska stvar. Glavno pa je, da se med našim ljudstvom, ako bo justično ministrstvo vsakega obsojenega popa hujskača priporočalo v Najvišjo milost, vkorenini počasi mnenje, da so na-prednjaki brez vsake pravice in da se sme nanje streljati, kakor na vrabce v prosu! Morda bode pa justičnemu ministru najbolje kazalo, če predloži novelo h kazenskemu zakonu, s katero se § 2. kazenskega zakona vsaj za Kranjsko tako spremeni, da duhovnik sploh nikacega hudodelstva izvršiti ne more, in da se zategadelj, naj tudi par liberalcev pobije, nikdar obsoditi ne more! To bi za Kranjsko res najbolje bilo! Potem bi enkrat za vselej vedeli, pri čem da smo! — Iz Tomišlja se nam piše: 1. junija se je med procesijo raznesel glas, da je naš župan Janez Mavc vulgo Gri-čar odstavljen, ker je izdajal knjižice fantom, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti, da so potem mogli skrivoma in brez dovoljenja političnega oblastva v Ameriko uhajati. Mavc je bil zato pri okrajnem sodišču tudi obsojen na 24 ur zapora, ki se je izpremenil v 10 K globe. Klerikalci niso hoteli verjeti, da je padla njih glava. Ko pa sta prišla dva moža z uradnim ukazom, da mora župan oddati uradni pečat, potem šele so ljudje verjeli. V soboto je bila nova volitev; bil je izvoljen zopet klerikalec, bivši županov namestnik, Janez Modic, županovim namestnikom pa bivši župan — Mavc. Proti vo-litvi se je vložil priziv radi nepostavnega postopannja med volitvami. Afera Mav-čeva je naše klerikalce zelo poparila ter se je kurat Knific nekaj dnij kar skrival. — Dovoljenje za rudosledbo je dobil tovarnar v Radečah gosp. Josip Tertschek za litijski okraj. — Detomor. 171etna Neža Primožič v Podjelovembrdu v škof|eloškem okraju je zadušila svojega novorojenca. Detomorilko so izročili sodišču. — Pri kopanju je utonil v Savi blizu Smartna pod Smarnogoro oženjeni čevljar Mušič. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca maja so pričeli v Ljubljani izvrševati obrt, in sicer: Daniel Le-rida, Resljeva cesta št. 22, svečarski obrt; Ivan KorenČan, Stari trg št. 5, trgovino z mešanim blagom; Fran Pust ml., Streliške ulice čt. 29, tesarski obrt; Ivan Schrev, Gradišče št. 5, prodajo drv; Mate Valentič, Sv. Petra cesta št. 27, brivski obrt; Ur- šula Cotman, Sv. Petra nasip št. 47, sej-marstvo z galanterijskim blagom, molit-veniki in sv. podobami; Anton Mavc, Rečne ulice št. 3, pekarski obrt; Jera Premrov, Sv. Petra cesta št. 5, prodajo živil; Fran Cirer, Ilovica št. 42, prevažanje blaga; Martin Jenko, Karlovska cesta št. 36, sejmarstvo z galanterijskim blagom in sladčicami; Marija Hočevar, Poljanska cesta št. 10, žensko krojaštvo; Terezija Zaje, Pogačarjev trg, prodajo živil; Viktor Accetto, Privoz št. 5, malo trgovino z žganimi in opojnimi pijačami. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Avgust Auer, Stari trg št. 5, trgovino z galanterijskim blagom; Zofija Bernard, Prešernove ulice št. 3, svečarski in medi-čarski obrt; Norbert Minibek, Zaloška cesta št. 14, trgovino s kavnimi surogati; Ana Loipold (Haring), Dvorni trg št. 1, izdelovanje otroških oblek. — Ponoćna idila na Golovcu. Velih strah je popadel danes prebivalce ob Dolenjski cesti in v Hradeckega vasi. Na vrhu Golovca se je prikazal žar, ki je postajal od minute do minute večji. Marsikoga je preletaval strah, ko je slišal kur-jevaske geologe govoriti, da Golovec ogenj bruha. Toda ta strah se je kmalu polegel, kajti videlo se je, da nekdo na Golovcu kuri. Mislili so, da se je kaka ciganska družba naselila na Golovcu ali pa da si kaki tatovi pečejo janjca. Oborožila se je četa junakov z vilami, z motikami, krampi, koli in puškami in se je podala pod vodstvom policaja na Golovec. Tukaj je bilo vse mirno in tudi ognja ni bilo nič več videti. Brez dvoma so dozdevni tatovi slišali priti ljudi in ogenj takoj pogasili. Oborožena četa zasledovalcev se ni upala iti naprej v gozd in sebi v korajžo so začeli streljati v zrak. To je imelo čudovit učinek. V gozdu je postalo vse živo in osebe so začele švigati semtertja. Slučaj je hotel, da je jeden izmed golovških ponočnjakov priletel naravnost med svoje zasledovalce, in bi ga bili v strahu pobili na tla, če bi ne bil takoj milo prosil milosti. Bil je 14 let star fantič, ki je z jo-kajočim glasom pripovedoval, da je bil od drugih zapeljan, da je šel v »lagera na Golovec. Pokazal je tudi »lager«, v katerem se je našlo več jajčjih lupin in razne posode. Fantiči so doma kradli jajca in mast in so na Golovcu ponoči delali »šmarn«. Fantiči so stari od 12 do 14 let in sami »cajzelci«. Ujetega fantiča-ponoč-njaka je kurjevaška patrulja peljala na policijo. — Pudel v smrtni nevarnosti. Danes dopoludne se je nabralo na frančiškanskem mostu vse polno ljudi. Kleinov pudel je šel v Ljubljanico po nekov drog, katerega so mu notri vrgli. Voda ga je odnesla v sredo in ni si mogel več pomagati. Prinesli so vrv in policaj je napravil zanjko na vrvi in jo spustil v vodo. Pudel je priplaval proti vrvi tako, da je šel z glavo in s sprednjimi nogami skozi zanjko. V tem momentu je policaj potegnil vrv, zanjka se je zadrgnila in pudel je obvisel v njej. Med velikim smehom je policaj potegnil pudelna na frančiškanski most, ga rešil zanjke in spodil domov. — Nepošten hlapec. Janez Je-zernik, 20 let star, doma na Teharjih, je služil pri kantinerju Francetu Sattlerju v v topničarski vojašnici. V sredo zjutraj mu je dal gospodar 120 kron, da bi prinesel iz mesta amodk in tobaka. Hlapec je z denarjem baje pobegnil v Trst. — Aretovanje. Policija je aretirala v mestu nekega Franceta Hribarja iz Ra-folč, katerega zasleduje deželna sodnija zaradi hudodelstva javnega nasilstva. — Z nožem je sunil včeraj popo-ludne na klavnici mesar A. P. Urbasovega hlapca Jakoba Levca v levo roko in ga ranil, ker je bil ta tako predrzen, da si je svoje umazane roke obrisal ob njegov predpasnik. — Izgubljene reči. Črevljarski mojster F. F. je izgubil na Poljanski cesti črno-usnjato denarnico s 14 K in dvema loterijskima listoma. — Na poti od drž. železnice do Dunajske ceste je bil izgubljen zlat prstan s sivim kamnom. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri ob 8. zvečer na vrtu gostilne »Novi svet« na Marije Terezije cesti koncert. Čla ni in otroci prosti. Nečlani 30 vin. — Tlakovanje Dunajske ceste je prevzela tvrdka Feliks Toman, ki začne s tlakovanjem v prihodnjem mesecu. Med tem časom bo seveda cesta javnemu prometu zaprta. * Najnovejše novice. Dva slučaja kuge sta se pripetila na ladiji »City of Perth«, ki je prišla iz Indije. — V »J u-piterjevem« rovu so našli zopet tri mrliče. — Velik požar je uničil v Skaski pri Kamencu premogokop in jedno tovarno. Škode je 600.000 mark. — Hišna preiskava pri frančiškankah je bila v Parizu. Našli so mnogo sumljivih listin, katere so zaplenili. — Na krovu parni k a »C a m b o d g e«, ki je prišel iz Carigrada v Atene, je obolel nekdo za jako sumljivo boleznijo. — Pariški listi poročajo, da se preiskava proti rodbini Hum-bert razteza prav do Sibirije, kjer ima ista večja posestva. — PrincEitel F rit z, drugi sin nemškega cesarja, se preseli v Bonn, kjer bo skupno s svojim bratom študiral. — V livarni v Pulju je vrela kovina oblila 15 delavcev ter tri zelo, druge lahno ožgala. — Strela vdarila je v Hreljinu na Hrvatskem v hišo neke vdove. Škode ni napravila ter je prišla skozi dimnik v sobo in pri odprtih vratih zopet vun. Ob istem času je treščilo tudi med tri dekleta na polju, ki so se onesvestile. — Grofica Lonyay pride v nedeljo v Prago in bo stanovala v palači \Vindischgraetz. — Na Španskem seje v času od 9. maja do 10. junija priglasilo 6000 verskih družb. — Dijaško društvo Ghibellina na Dunaju je sestavilo častni sod, ki bo preiskoval, ali je posl. Wolf zmožen satisfakcije ali ne. — Bivši angleški generalni konzul na Dunaju, Sir Gustav Nathan je umrl. Bil je neoženjen in je zapustil veliko premoženja. — Iz Arada se poroča, da sta se žena notarja Schweigerja in adjunkt Hausee skupno ustrelila. — Včeraj se je pričela v Koburgu konferenca ravna teljev in tehničnih odborov nemških, avstrijskih in ogrskih žele z-ničnih ravnateljev. — Znana romarska cerkev v Strugnano, okraj Piran, je popolnoma oropana. Med oropa-nimi stvarmi je tudi zlata krona, zlate verige in velik srebrn križ. ' Musolino obsojen. Musolino, znani italijanski brigant, je bil pret porotniki spoznan krivim ter je bil obsojen na dosmrtno ječo, poostreno s samotnim zaporom. Musolino je naznanil vzklic. Zdravniki so ga hoteli rešiti, a porotniki jim niso verjeli. Soobto-ženci so bili oproščeni. ' Požar v St. Lockes Societv v Chicagu. V zavodu za pijance »St. Lockes Society« je nastal, kakor je že »Narod« poročal, požar; zgorelo je 9 mož in ena ženska, 30 oseb pa je ranjenih. Večina bolnikov, ki so imeli delirij, je bila privezana na postelje, koje začelo goreti. Bolniki so grozno besneli in kričali. Društva. — Izlet šišenske čitalnice na Sv. Jošt bo v nedeljo dne 15. t. m. Društveniki se odpeljejo z jutrajnim vlakom (ob 7. uri) do postaje »Sv. Jošt«, gredo na goro, se udeleže cerkvenega opravila (ob polu 10. uri). Z večernim vlakom se vrnejo. — Šišenska narodna društva prirede dne 29. junija ljudsko veselico na lepem Koslerjevem vrtu na korist Ciril-Metodove družbe, »Sokola« in Vodnikovega doma. — „Sokol" v Šiški. Gosp. Josip Vodnik priredil bo z dveh magacinov v hiši, kjer je čitalnica, prav ugoden prostor za telovadnico. Njegova naklonjenost odstranila je glavno težkočo in skrb osno valnega odbora. S prvim avgustom bo mogoče »Sokolu« pričeti delovavje v pouk, zabavo in korist šišenske mladine in drugih. — Vzajemno delavsko podporno društvo v Št. Vidu nad Ljubljano — to društvo, kateremu se stavi vsled obstoječih razmer mnogo ovir, pričelo je svoje ljudomilo delo s hvalevredno požrtvovalnostjo. Dne 1. t. m. priredilo je veselico v gostilni g. J. Cirmana, da si s čistim dohodkom podpre blagajno, oziroma blagajno sploh začne. Vzrado-ščeno nad nepričakovanim vspehom nastopa v nedeljo 15. t. m. ali, ako bi tisti dan deževalo, prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. že drugič na obsežnem vrtu »pri Kraljici« s pomnoženim vsporedom ter v prid pogorelcem v Zdenski vasi. Tolike delavnosti in v tako blage namene v Št Vidu nismo vajeni — ter izražamo samo svoje začudenje. Želimo pa, da bi postala plemenita delavnost omenjenega mladega društva vzgled obstoječim našim društvom, želimo tudi, da bi je naše ljudstvo pri delu ne puščalo na cedilu, marveč naj je po možnosti pol pira. Posebno na v nedeljo se vršečo veselico opozarjamo slehernega, ki ima čut za uboge pogo relce v Zdenski vasi, in katerim v prid prireja društvo veselico — naj ne izostane, temveč naj s svojim obiskom pokaže vsak, da smo za uboge vsi jedne misli, namreč misli, da se jim mora pomagati. Nadejamo se, da bližnja in daljša okolica ne bo ostala brezčutna doma, marveč naj se drži onih, ki hočejo ubogim pogorelcem če tudi samo z vinarjem pomagati. Zabave bo ob krasnem petju znanega in slovečega Žirovnikovega zbora, izbornem tamburaškom zboru, plesu, šaljivej loteriji in šaljivej pošti dovolj. Z obilno vdeležbo se bode pa zdatno pomoglo pogorelcem, društvu pa, ki veselico prireja, se bode dalo zadoščenje za trud in delo. Torej na svidenje v nedeljo v Št. Vidu! — Prostovoljno gasilno društvo v Pirničah vljudno vabi na veselico, katero priredi v nedeljo, dne 15. junija t. L, na vrtu J. Hujanove gostilne v Gor. Pirničah. Vspored: 1. Petje. 2. Srečkanje. 3. Prosta zabava. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina 50 vin. za osebo. Udje gasilnega društva so vstopnine prosti. Cisti dobiček je namenjen v poplačilo dolga za gasilno orodje. Blagovoljne dobitke za srečkanje hvaležno sprejema načelstvo. — Na Rakeku priredi 22. junija t. 1. veliko splošno veselico, z javnim plesom, koncertom in tombolo, v večjih velikih dobitkih, v korist ondotne šolske mladeži g. Franjo Stibilj na lepem Lav-renčičevem dvorišču. Pričetek ob 3 uri popoldne, tombole ob 6. uri zvečer. Ker bo veselica zelo kratkočasna, zabavna, brezstrankarska ter pri kolodvoru, je pričakovati obilo obiska. Pri plesu, koncertu in tomboli bo svirala vrla narodna polno-številna godba iz Slop. — Akademično tehnično društvo „Triglav" ima svoj tretji redni občni zbor dne 14. t. m. ob 8. uri v društvenih prostorih s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika br. društva »Ilirije«. 3. čitanje zapisnika br. društva »Slovenije«. 4. Odborovo poročilo: glavno poročilo blagajnikovo za zimski tečaj. 5. Poročilo revizorjev. 6. Proračun za drugo polletje. 7. Slučajnosti. Književnost — Venec slovanskih povestij. V. knjiga obseza prevode iz raznih slovanskih jezikov, in sicer: Sienkiewicz: Lux in tenebris lucet. — Luhmanova: Moč ljubezni. — Podjavorinska: Že zopet. — Jezov: Glasovi iz groba. — Demerta: Noč v gozdu. — Bestužev: Izdajalec. — Korolenko: »Gozd šumi.« — Tolstoj: Dva huzarja. — Vse to so biseri slovanske literature in vsakdo bo gotovo z veseljem segel po cej knjigi. Upamo, da nas bo Gabršček še nadalje oskrboval s takimi prevodi, da nam ne bo treba segati vedno le po nemških knjigah, ako se hočemo seznaniti s slovansko literaturo. Želeti je le, da bi se naši prevajalci ravnali po navodilih Ivana Prijatelja in njem samim, potem si obetamo še večjega užitka od naših prevodov. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 13. junija. Kriza je odpravljena. Med Čehi in vlado je prišlo do sporazumljenja. Ministrski predsednik je imel zjutraj konferenco s Paca-kom, na kar se je takoj sešla parlamentarna komisija češkega kluba, ki je po kratki debati sprejela vladne predloge. Dovolili so se davčni popusti pri gotovih ujmah, kakor suši, mokroti itd. Štajerski klerikalni nemški poslanci so vrhutega še dosegli, da se bo izvršil odpis zemljiščnega davka pri posestvih, ki merijo najmanj 2 ha tudi tedaj, ako je poškodovanega samo V« ha zemljišča. Načrt je sprejela vsa zbornica. S tem je odprta pot zakonu za obdačenje voznih kart Zbornica sprejme ta zakon danes ali jutri, sankcioniran pa ne bo pred torkom. Danes se vrši v zbornici debata o^terminskem zakonu. Dunaj 13. junija. Gospodska zbornica se je sešla ob 1. uri popoldne. Na dnevnem redu je odprava državnih mitnic. Zbornica je sklenila odpravo s 1. januvarjem 1903, dočim je, kakor znano, poslanska zbornica zahtevala odpravo že s 1. januvarjem 1902. Vsled tega pride zakonski načrt jutri nazaj v poslansko zbornico ter bo po sprejetju takoj sankcioniran. Peterburg 13. junija. Sprejem bolgarskega kneza je bil na carskem dvoru sijajen. Car je prisrčno napil knezu, svojemu kumčetu prestolonasledniku Borisu ter na prospeh vsakemu Rusu drage Bolgarije. Mestno starešinstvo je poklonilo knezu krasno kupo kot darilo za princa Borisa. Berolin 13. junija. Bolezen saksonskega kralja Alberta se je črez noč zopet zelo poslabšala. Njegovo stanje je naravnost obupno. Nikogar ne puste k njemu. 10170 10155 19095 90 80 Borzna poročila. Dunajska borza dne 13. junija 1902 Skupni državni dolg v notah . . Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4*/» . . Ogrska alata renta 4«/........ 12070 Ogrska kronska renta 47...... »7-95 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1591— Kreditne delnica......... 688'— London vista.......... 240 32'/t Nemški državni bankovci za 100 mark 117 32l/, 20 mark............ 23 47 90 frankov........... 1908 I talijanski bankovci........ 93 85 C. kr. cekini........... 1128 Žitne cene v Budimpešti dnć 13. junija 1902. Termin. Pšenica za oktober Rž Koruza Oves oktober julij..... * avgust . . . . , maj 1903. . . . , oktober . . . . , Efektiv. Nespremenjeno. za 50 kg ,. 50 „ ii 60 „ „ 50 „ „ 50 „ .. 50 „ 801 663 514 521 610 576 &0.000 kron znaSa glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (Schauspieler-Lotterie). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se sreč-kanje vrSi nepreklicno dne 19. junija 1902 in da se vsi dobitki od zalagateljev izplačajo v gotovini z fO70 odbitkom. Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Mateorologično poročilo. Višina nad morjem 80«'2 m. Srednji men Ufck 786'0 mm. Junij j Cas opazovanja Stanje barometra v mm. bS> §.» 12. 9. zvečer 730 9 153 13. 7. zjutraj 731 2 160 ■ 2. popol. ■310 21-1 Sredrja včerajšnja t male: 17-4°. Vetrovi Nebo 11 Js — rs s si. j zahod jasno g" bL jzahod del. jasno » p. m. z ah. del. oblač. ^ Zahvala. Vsem onim, ki so nam o priliki težke izgube, ki nas je zadela, izrekli 80žalje ali daroveli vence, kakor tudi onim, ki so se udeležili pogreba, izreka najsrčnejšo zahvalo (1363) rodbina Golli. Izobražena gospodična obeh deželnih jezikov v pisavi in govoru popolnoma vešča, trgovske korespondence vajena, želi vstopiti v kako pisarno tu ali na deželi. (1365—1) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar«. Mašinist se išče za večjo parno žago. Zmožen mora biti slovenskega jezika. Prednost imajo oni, ki se razumejo tudi na električno razsvetljavo. (1213—9) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Majhno posestvo na prodaj! Solidno zgrajena, z opeko krita hiša, urejena za gostilno in prodajalno, v Krtini hi*, itev. 57, preje last Jožefa Pajer-ja, dalje lepa, rodovitna njiva ob državni cesti v Prevojah, pripravna za stavbišče, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Natančneje izve se v pisarni Marije Terezije cesta štev. 16 (,,pri Žvokelju"), nasproti Kolizeja. (1358—2) Žrebanje že v četrtek! Loterija fleiiskiii igralcev (Schauspieler-Lotterie). 1 glavni dobitek a i K n m n a 5000 ii n n 91 a 3000 ii 2 glavna dobitka a 2000 ii 5 dobitkov a 1000 ii 10 ii a 500 ii 20 ii a 200 ii 60 ii a 100 ii IOO ii a 50 ii 300 ii a 20 ii 3500 ii a 10 ii Srečke d X U. priporoča J. C. jVTayer v Ejubljani. Vsi dobitki se od zalagateljev izplačajo v ,10*2) gotovini po 10°/0 odbitku. 20 V najem se da skupno ali posamezno: gostilna, peka« rija, ledenica za zalogo piva, lep in primeren prostor za sode, hlev, njiv« in lep vrt. Prostor za zidanje. Kraj: tovarne z velikim premogo-kopom, čez 12.000 prebivalcev, blizu ie-železničnega kolodvora. (1273—6) Naslov pove upravniitvo »Slov. Nar.«. Cei, kr. avstrijske ^ državna železnica. Izvod iz voznega reda veljave* od dne 1. jnnija 1902. leta. Odhod ls Izubijane j "i. kol. Prog* dem TrbtZ. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vio k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selsthal v Anasee, Solnograd, čes Klein-Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m sjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; tet Selzthal v Solnograd, Inomost, ć&a Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francov« vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 ari 56 m popoladne osobni vlak v Trbiž. Beljak, v Pontabel, Celovec, Fnmzenbfe^te, Monakovo, Ljul.no ; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih, Genevu, Pada ; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Badejevice, Fluea. Marijine vare, Heb, Fraacovevare, Karlove vare Prago, Lipsko, na Donaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 m popoldne v Podnart- Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in H. razreda). Proga w Novozneato ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob i. ari 5 m popoladne istotako, ob 7. ari 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v Izubijano juž. kol. Prog-a iz Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobri vlak z Danaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni vozovi I. in II. razreda}, Inoinosta, Franzensfeste, Solnograd*, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m aopoMne osobni vhik i Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih vara v. Heba, Marijinih varov, Plzaja, Budejevic, Sclnograda, Lmca, Stevra, Pariza, Geneve, Ccnha, Bregenca, Ino-moata, Zella ob jezero, Lend-Gastt ; a, Ljubša, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoladne osobni vlak a Dunaja, iz Ljubna, Seizthalo, Beljaka, Celovca, Monakova, Iuomosta, Fr»czensi68te, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 ari 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih sjarov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljobna, Beljaka, Celovca. Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Pro^a iz Novega mesta ln KoOevja. Osobni vlaki; Ob 8. uri m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob ari 3£ m popoladne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8, uri 35 m zvečer, istotako. — Odhod ia LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob i. ari »8 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoladne, ob S. ari :M) m in ob JO uri 25 ui zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah ia praznikih. — Prihod v LJubljano drž. sol. is Kamnika,. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m sjatraj, ob 11. uri 6 m donoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1393) Izvršilna prodaja. Dne 16. junija 1902 bode vršila v „Katoliš! jaškem trgu izvršilna ^Katoliške družbe". ob 9. uri dopoludne se i a ;kem domu" v Ljubljani na Tur-prodaja različnih premičnin (1346—2) Opr. št. 7/2/1. Konkurzni edikt. (1350—2) Črez premoženje g. Konrada Scliiimija, protokoliranega trgovca V Ljubljani, je bil dne 8. junija 1902 (trgovski) konkurz razglašen. Konkurzni komisar: c. kr. svetnik dež. sodnije g. Franc Vedernjak v Ljubljani. Začasni upravitelj mase: g. dr. Franc IkTunda, odvetnik v Ljubljani. Rok: 20. junija 1902 ob 9. uri predpoldnem pri podpisanem sodišču na Bregu, sobna št. 22. (pred konkurznim komisarjem). Rok za zglasitev: do 30. julija 1902. Likvidačni in poravnalni dan: 11. avgusta 1902 ob 9. uri predpoldnem pri tem sodišču, novo sodno poslopje, Cigaletova ulica, II. nadstropje, št. 112 pred konkurznim komisarjem. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 8. junija 1902. «i_~ t i_it_i—-«--«-«---->-— I Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv.Petra cesta 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 24 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri so po najnovejših ozorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Ljubljana, Stari trg št. 28 orar,