64. številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. marca. XX. leto, 1887. Izhaja vsak dan uveier, izimSi nedelje in praznike, ter Telja po poŠti prejeman za a v s t rij s ko - o g e rs k e dežele za vse leto 15 gld.,, M pol leta 8 gkl, za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta I gld. 30 kr.. z;i jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriotopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole »Van k i ra ti — Rokopisi Be ne vračajo. DredniStvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „(iledaliska stolba". li pravu i š t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo uaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovč, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za L j u bij an s k e naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 ,. 50 „ četrt leta........3 ., 30 ., „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto . . , .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ 6etrt leta........4 „ — „ >t jeden mesec.......I „ 40 „ B^F" Naročuje se lahko z vsakim dnovom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UprMimt&tvo ,,Stov. JS'arott/t** Govor poslanca dr. Gregra, v državnem zboru dne 14. marca i Kom c.) O dualizmu nečem dalje govoriti. Mi nemamo dualizma, tega zločina proti Avstriji na vesti. (Dobro, dobro! na desnici.) Će so gospodje početniki dualizma mislili, da bodo v Avstriji tako zatrli neuem ške narode, kakor so na Ogerskem nemadjarske, so se daleč zmotili, kajti mi smo iz trše kovine, kakor ubogi Slovaki na Ogerskem, kar se na Ogerskem upogne in zvije, bi utegnilo v Avstriji se zlomiti in počiti. Bistvo dualizma je jednakočina obeh držav* nib polovic in se opira na načelo, da se jednu državna polovica ne sme utikati v zadeve druge in mi vemo s kako energijo Ogri zase branijo to načelo. Mi stojimo na istem stališči in od njjh isto zahtevamo. (Prav dobro! na desni.) Koliko se že Ogri utikajo v naše zadeve, kažo najbolje, da ne moremo brez njih na našej strani urediti teksta na bankovcih po potrebah naše državne polovice. To ni nikaka jednakšina več, če jeden zapoveduje, drug pa mora ubogati. Take neopravičene, pretirane zahteve Ogrov morali bi z vso energijo zavrniti; dolžnost naše vlade je varovati nezavisnost naše državne polovice in pustiti ne sme, da bi bila podnoinica mudjurskemu šovinizmu. (Dobro, dobro! na desnici.) Kaj pa pomenja nemški tekst na bankovcih? Prednost jednega naroda nad drugimi. Pomenju pa tudi nemški državni jezik, stališče, na katero nas nikoli ne spravite. (Dobro! na desnici.) Avstrija je bila in je drŽava iz raznih narodov. Avstrija je mnogojezična dižava in njen značaj se mora kazati v vseh njenih listinah. Če je bankovec le nemški, bi to [.omenjalo, da je Avstrija nemška država, kar je pa laž pred Dogom in pred ljudmi. To pomenja, da so nenemški narodi že toliko propali, da se ni vredno več ozirati na njih želje in potrebe. To pomenja, da nemški narod jedini predstavlja našo državno polovico, drugi narodi pa neinajo nič v-č zapovedovati kakor posli pri hiši. Poročevalec pravi v svojem poročilu, da se bode o tej zadevi pogajalo čez deset let. Vprašam, zakaj pa sedaj ni mogoče? Na to odgovori finančni minister, ker bi se sicer zakasnila pogodba z Ogri. To je isto, kakor bi bil rekel, ker bi se potem razbila pogodba in pretresla država v njenih temeljih. Kdo bi si bil mislil, da imata dve besedi v italijanščini, poljščini in češčini tako čarobno silo, da bi vrgli vlado in pretresli temelje države! Privilegij narodni banki poteče še le koncem leta in sedaj smo še le v marci, in jaz mislim, da bi deset me secev vender zadostovalo, da bi se o tej izreduej in ,.težavnej" stvari sporazumeli z Ogri. Jedino slabo posledico bi imelo, če hi bil vsprejet daues naš sklep, da bi se morala vlada znova pogajati /. Ogri (Tako je na desnici.) Jaz ne vem, kako bodo glasovale posamične frakcije te strani zbornice. To pa vem, da bodo narodnjaki s Kranjskega, Goriškega, Južnoštirskega in Dalmacije glasovali za naš predlog. (Poslanec Trojan: Poslanci iz l^tre tudi!), kajti ti zinatrajo našo stvar tudi za svojo. Po jako pomenljivih besedah, katere je pred nekaterimi dnevi o tej stvari spregovoril knez Lichtenstein, se nadejam, da tudi poslanci nemške narodnosti na tej strani ne bodo glasovali proti nam. Tudi ne morem verjeti, da bi naši poljski zavezniki glasovali proti nam, nikakor ne morem verjeti, da bi vitežki poljski narod v tej stvari, ki se tiče narodne časti, hotel zaostati za demokratičnim češkim narodom. Ako bi se pa in i varali v našej nadi pa današnji dan ne bode utrdil železnega obroča, ki mora biti obramba za nas vse (Res je! na desnici.) Pa še druge slabe posledice bode imela od klonitev našega predloga. Jednojezični baukovci bodo v rokah milijonov ljudij javno dokazovali slabost naše vlade ali pa, kar je še hujše, da vladi manjka dobre volje. Vsak Čeh, ki bode dobil tak bankovec v roko, se bode vprašal, čemu podpiramo našo vlado in zanjo doprmnšamo tako velike žrtve, če nam Še tako željn ni mogla ali ni hotela polniti. Jednojezični bankovci bodo spričevali, da vlada laže, da so vse njene obljube, da hoče jednako ščititi vse narodnosti, le prazne besede. Tako bodo bankovci neprestano tožili sedanjo vlado. Prepuščam vladi, da naj | reuduri, če bi pri tacih okoliščinah ne bilo vredno, še jedenkrat začeti se pogajati z Ogri o tej stvari. Če bodo Ogri še jedenkrat odklonili našo prošnjo, bode zbornica, če ima še kaj samosvesti, vedela, kak odgovor ima dati Ogroni. (Prav dobro! na desnici.) Večini te zbornice priporočam, da naj ne prezira stvari, ki je postala srčna zadeva nenem škili n, rodov in glasuje za predlog manjšine. (Odob-ravauje na desnici.) Politični razgled. Notranje dežele. V 14 j u h 1 j a u i 21. marca (■nliški deželni zbor sklical je v 5. dan aprila enketo odličnih poljskih poslancev in pedagogov, da se bode posvetovala o preustrojenu meščanskih šol v obrtne in kmetijske šole. Deželni odbor misli, da sedanje meščanske šole ne ugajajo za Galicijo, ker so osnovane po nemškem kopitu. LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem »pisalu M ari j a S. C nm m i na, poslovenil J. P—aki ) Tretje poglavje. (Dalje ) še manj pa je poznala svojo sestro Ludviko, sedanjo gospo Lerovevo. Od nje poroke sem videla jo je le dvakrat in še takrat le za malo ur. Jedenkrat je bila dobila v naglici pisan list, ki jej je naznanil, da bode vesela družba z Lerovevimi izle-tela blizu nje šole ter naslednji dan v sosednjem mestu obedovala; naj pride tja. Bilo je to celo leto po Ludvikini poroki; Mabel, takrat še otrok, dobila je res od gospe Herbertove dovoljenje, vsprejeti povabilo ; vrnila se je veselja vsa prevzeta in naudu-šena od vse družbe, zlasti pa od svoje lepe sestre. Ta utis se tudi ui zmanjšal, ko jo je nekaj let pozneje Ludvika spremljala pri svojem rednem pohodu pri Herbertovih ter prebogato oblečena jedcu dan pri njih bivala; ta dan je mladej učenki posebno pomnožil navdušenost za premično svojo sestro, ono prenapeto navdušenost, ki se je tem daljo ohra- nila, ker so jo vse nje mlade prijateljice ž njo delile. Da bode vsak dau občevala s toli ljubeznjivo, nadarjeno in očarovno gospo, štela si je v največo srečo in čast. V nje sanjah o veselem vsprejemu igrala sta imenitno nalogo Mabeliua mala sestrica, dva zala dečka, katerih še nikdar videla ni. Ker je imelu toplo srce ter je otroko izredno ljubila in se jim tudi posebno prikupiti znala, pomnoževalo je močno pričakovano srečo, da si je mala dečka slikala, kako jej nasproti skakljata, da bi objela teto, katero sta že gotovo ljubiti se učila. če prav so oče, sestra in sestrica v Mabelinih sanjah o bodoči srečni domovini bili kaj imenitne osebe, vender nobeden izmej njih ni bil na prvem mestu nje vobraznosti, kajti njo spomin jej ni ponujal nobene vezi, ki bi jo bila z domovino nje otročjih let sklepala. Bliščeče kot so bile nade, kar jej bodo ti sorodniki v bodočnosti, vender je ž njimi niso vezali nikakeršni sladki otročji spomini, da bi jej izbujali ljube misli, ki k očetovskemu ognjišču vabijo. Vsi so jej bili zares bolj ali manj tuji in nje misli p njih, kolikor so jej tudi ugajale, morale so biti nejasne in nedoločne. A bil je člen v rodovini, čegar golo ime je že Mabelino srco z ljubeznijo in srečo napajalo. Nje- govo razmerje ž njo je bilo prirodno in resnično, kajti že od zibelke sem je z njo delil vse zadeve, nje žalost in nje radost. Bil je soigralec v nje otročjih letih, ter zaupnik in tovariš v nje dekliških. Nje dolžna udanost očetu in nje občudujoča ljubezen proti sestri sta bili razmerno novi, a spominjala se ni nobenega časa, ko bi brata ne bila ljubila. Ž njim jo je sklepal vsak spomin na ono prejšnjo dob>, ko sta bila, iz ljubezni drugih izključena, vse drug drugemu. Oba so takrat nista menila, kako ja je mati zanemarjala in sestra malo cenila, ali pa je Mabel že davno vse to pozabila; izpozabila je bila tudi na bliščeče in bogato opravljene sobe, iz katerih sta bila za kazen čestokrat izgnana. Živo in jasno pa se je spominjala otročje izbe, v katerej sta Henrik in ona se igrala, spominjala se je na mejsebojne nade in na mejsebojne objokovane prevare. A ti nežni spomini neso bili v.-e, kar je nje ljubezen posvečevalo. Ko so čas, ločitev in odsostvo postavili meje proti drugim členom rodovine, shajala sta se Mabel in Henrik vsako leto ter sta mnogo tednov skupaj bivala. Navadno sta se našla vsako leto pri stari materi gospej Vaughanovi, pa Henrik je tudi skoro vse šolske počitnice preživel v hiši gospe Herbertove ali pa v bližnji gostiluici; tako je srečni dom, katerega jo Mabel pri svojej prijazni Hrvataka vlada je predložila saboru predlogo zakona o pravicah na Hrvatskem živečih Srbov. Ta zakon določa, da bodo Srbi samostojno gospodarili s cerkvenimi in šolskimi zakladi. Iz deželnih dohodkov dovoljuje se primerna svota za pravoslavne verske namene. Oblastva pjrve instance bodo nadalje vsprejeinala uloge s cirilsko pisavo, ViiaiUt? tlržate. Radikalni „Odjek" hoče vedeti, da sta Avstrija in Mrl»()si sklenili vojaško pogodbo. Pogodili sta se, da bodeta sestavili vojsko, brojeeo 200.000 mož, iz vojakov srbske in hrvatske narodnosti, katere j bode poveljnik kralj Milan, ko bi prišlo do vojne mej Avstrijo in Rusijo. Višji čast niki te vojske bodo Srbi, nižji pa Avstrijci. Ta vest ee nam ne dozdeva verojetna. ISolgaai'Mki ministerski predsednik Radosla-vov namerava pohoditi več bolgarskih mest in sel, da se osobno prepriča, kako mišljenje vlada mej narodom. Veliko sebranje se pa ne bode sklicalo, dokler W zopet ne vrne v Sofijo. Bolgarski delegat Stojilov, ki je bil še ostal v Carigradu, vrne se v Sofijo in bode zopet prevzel vodstvo pravosodnega ministarstva. Vodje opozicije so baje zadnje dni pogostem pohajali Stambulova in bi se radi sporazumeli z vladno stranko. Vlada pa sedaj, ko je zadušila ustanek v Iluščuku, misli, da dovolj trdno stoji in ne mara prav nijS odjenjati opoziciji. Cankovci se pogostem posvetujejo s turškim komisarjem, toda se nič ne zve, o tem. Vse zaprte Cankovce so v Sofiji izpustili, ker so se preverili, da neso bili v ni-kakej zvezi z uporniki v Iluščuku. Karavelovce pa so obdržali v zaporu, in se proti njim preiskava hitro nadaljuje. — Proti morilcem poslancev v Dub iiici vrši se sedaj glavna obravnava v Radomiru. Poklicanih je nad 200 prič. Razsodba se bode objavila v sredo ali v četrtek. ItolgurNki emigranti v Carigradu prosili so rnskcgii veleposlanika, da naj carju povodom njegovega rojstnega dne sporoči njih udanost. Boga vedno prosijo, da bi rešil Bolgarijo zatiralcev. Neli-dov je odgovoril, da bode njihovo prošnjo rad spol nil; car bode pa storil za Bolgarijo, da jej pomaga iz sedanje molilne krize, kolikor se strinja z inte resi Rusije. — „Nordu" se piše iz Poterburga, da Rusija ni osvobodila Bolgarije zategadelj, da bi si ugladila pot proti Carigradu. Nikdar ni Rusija na meravala Bolgarije narediti za svojo provincijo. Vojna 1877. leta bila jo donquixotstvo v prid orijent-skim kristijanoni. Rusija je presrčno želela, da bi se Bolgarija hitro razvijala. Sedaj pa Rusija ne sme Bolgarije osvoboditi zatiralcev, ker se ne sme spuščati v nikaka pustolovstva, ampak mora svoje moči imeti zbrane, da ž njimi varuje ohranenje miru. Pridružila se bode samo diplomatičnej akciji velevlastij, da se v Bolgariji uvedo manj nenormalne razmere. S tem se strinja to, kar je francoski list „Liberte" izvedel iz ruskega vira, da napad na carja ne bode imel nikakega upliva na vnanjo politiko. Car in Giers sta v tem popolnem jedina, da Rusija ne sme zasesti Bolgarske, naj se zgodi, kar koli hoče. Javno mnenje pa tudi odobrava tako politiko. — Ruski stotnik Nabokov, ki je vlani bil napravil ustajo v Burgasu, zbral je nekda blizu Carigrada kakih sto Črnogorcev in Bolgarov, da bi ž njimi udri v Vzhodno Rutnelijo, da bi ondi potem napravil ustajo. Turška oblastva pa strogo opazujejo vsako gibanje njegovih ljudij in bodo skušala zabraniti jim uhod v Vzhodno Rumelijo. Komisija niHkili višjih ženijskih častnikov ogleduje kraje ob reki San blizu gališke meje. Kakor se govori, nameravajo tu zgraditi močne utrdbe. — „Ni'i'd" piše, da je napad na carja pokazal, da revolucijonarci še ne mislijo mirovati toda drugod je ravno tako. Nihilizem ni druzega kakor kozmo- političen anarhizem in izbira predmet svojim napadom po tem, kakeršna je dežela. V Rusiji napadajo nihilisti carja, ker on je temeljni kamen socijalnega reda. — Ruski listi na pišejo, da je sočutje inozemstva, da se ni posrečil napad na carja, farizejsko, saj je vender znano, od kod prihajajo bombe v Rusijo. Inozemska diplomacija, pišejo nekateri, poslužuje se celo anarhistov, da bi prisilila Rusijo, da bi popustila sedanjo politiko in se zopet pridru žila kakej evropskoj abjanci, kar bi slabilo njen upliv. Nemški listi so polni poročil o podrobnostih nabada na carja, ki pa neso verojetna, ter se močno nasprotujejo. Govori se, da so tudi v Varšavi in Hai-kovu zaprli reč osyb, ki so bile v zvezi s Peter-burŠkjmi zarotniki. Ker i ruagora nekda vedno nadaljuje oboroževanja, začela se je Turčija bati, da ne bi v kratkem prišlo do kakega boja mej Albanci in Črnogorci. Prvi so jako nevoljni, ker vidijo, kako se sosednja državica pripravlja za boj, Črnogorci pa dobivajo vedno več poguma, ko dobivajo boljše orožje. Zategadelj bi ne bilo čudno, ko bi v kratkem kak neznaten dogodek dal povo 1 krvavemu boju. Turška vlada je ukrenila razne previdnostne naredbe proti Črnejgori in naročila vrhovnemu poveljniku svojih vojgk v gorenji Albaniji, maršalu Redžeb paši, da naj dobro pregleda vojaške postojanke. Kakor se poroča iz Soluna, so tamošnja tur« ška oblastva našla na neke j Krške j ladij i mnogo revolverjev in patron in strojev za izdelovanje patron. Vse te stvari so bile namenjene za razne kraje v Makedoniji. Ko je prišla turška komisija, ukazal je kapitan mnogo stvarij hitro pometati v morje. O kakih bojih iz Hudima že dolgo ni bilo nič čuti. Splošno je tedaj bilo mnenje, da tam vlada mir, ko so se naveličali dolgih bojev. Sedaj je pa brzojav zopet prinesel vest, da se je četa Sudancev približala Wadi-Halfi in napala to mesto, pa je bila odbita. Dopisi. Ix Spodnje Šiške 20. marca. [Izv. dop.] Pevski večer na sv. Jožefa dan, prirejen na čast Antonu Knezu v prijazni gostilni pri „Kankretu" vršil se je ob navzočnosti vseh pevcev in pevk in toliko društvenikov, da je bila z zastavami in na-p som: Čitrtlnca praznuje Dan's vse Josipe, In Bvojetf* patrona — Čislanega „Antona". primerno okinčana sobana polna. — Pri tej priliki oskrboval je godbeni del prav dobro n domač orkester" obstoječ iz 4 oziroma 5 mladih gospodov. Gospodje Kos, Zavadi^, Ruj ina in Burgar so bili s*roj nalogi popolnem kos. Da je Šišenska čitalnica mej svojimi člani dobila sile, ki morejo in hočejo vsaj pri manjših veselicah za zabavo prepo-trebni del, godbo — izvrševati, je vesel in jako praktičen napredek. Spored veselici bil je mnogovrsten in obsegal je razen godbe še petje in govore. Možki in Ženski zbor prepevala sta samostojno ali združeno, pod vodstvom g. Kosa razne pesni, vse s pohvalo. Posebno treba omeniti „Jadransko morje", „Nazaj v planinski raj", „Mojemu spominu", „Jesenska", „Slava Slovencem", „Spoved", „Njega ni", itd. Za govore skrbeli so gg. Govekar, Fr. Gale, Fr. Petelin, Dežman in Drenik in drugi. Gosp učiteljici našla, tudi Henriku bil najljubši dom, kjer je o počitnicah najrajši bival. Dalje nego navadno sta bila ločena zadnji dve leti, kateri je Henrik v \Vest-Pointu prebil. A zato ga je odškodovalo veselje, s katerim je Mabel mladega kadeta pri njegovem kratkem dopustu pozdravila ; s ponosom in radostjo je poslušala pohvalo, s katero so nje součenke brata poveličevale. Ko se je nekaj mesecev pozneje bil udeležil neke neumnosti svojih tovarišev ter je bil iz vojaške akademije izključen, ker je nje oBtra pravila prelomil, verovala je Mabel rada njegovemu opravičevanju ter se je dala rada prepričati, da se mu je velika krivica zgodila; da ljubila ga je celo tem bolj, ker je toliko krivico trpel. Gospod Vaughan ga je na to poslal v ino-stranski svet iu Henrik je bival dve leti na nekem nemškem vseučilišči. Potem je potoval po Evropi tor se tu mudil dosta dalje, nego mu je bil oče dovolil. S tega potovanja se je bil ravnokar nepričakovan vrnil. To dolgo odsodstvo pa je njegovo srce le tem ožje sklepalo z Mabelo. Pisala sta si neprestano in nju listi so bili popolnoma odkritosrčni in neprisiljeni; naznanjala si nista le golih dogodkov, tudi ne le zaupno si odkrivala svojih mislij, ampak po- gostoma sta si očitno izrekala, kako Be drug druzega ljubita. Bilo ni kota v starem svetu, katerega bi bil Henrik obiskal, da ne bi mu bila Mabel v duhu sledila; ni bilo mesta, ne reke, ne gore, da bi je ne bila v spominu ohranjevala kot kraj, kjer je Henrik doživel vesel dogodek ali pa zgodovinsko de janje, ali pa je o slavi in časti sanjaril. In kdor Be je udeleževal njegovega zimskega učenja ali pa nje govega poletnega potovanja, čislala ga je močno, ker bil je njenega brata prijatelj. Tako ja je od otročjih let združevala ljubezen in vsako leto je le utrjevalo vezi nju mejsebojne naklonjenosti in zaupnosti. Odločena kot sta bila od druge rodovine, razvile so se v razmerji mej njima tem popolniše zaupnost, sočutje in ljubezen, ki so najsvetejše moči vsake očetovske hiše. Iu kolikor rada je Mabel, bližajo se očetovi hiši, tudi priznavala pravice ostale rodovine, vender rekalo jej je srce, da je jedina Henrikova prisotnost, katera po nje mislih tej hiši ime dom daje. Prvo poročilo, da se je nje brat s potovanja po inostranskem svetu vrnil, dobila je bila v zadnjem listu svojega očeta. Ta jo je bil pozval, naj se snide s Henrikom v Novem Jorku, ter uravna vse slavnosti, s katerimi bi združenje toli dolgo razkropljene rodovine praznovala. (Dalje prih.) Gale deklamoval je „Lavoriko na grobu možu — Fran Erjavcu v spomin' tako gladko in tako pravilnim naglasom, da mu je donelo burno priznanje, in le ustregel bi bil občinstvu, da je prelepo pesen ponavljal. V prvem, nagovoru je g. Drenik opisal zasluge, katere si je za čitalnico stekel g. Anton Knez, kateri je kakor oče pozdravil društvo pred 10 leti in ves čas skrbno čuval mlado čitalnico, vsestransko delal za nje obstoj in razvoj, da je nje današnji ugodni stan v prvi vrsti sad dela njegovega, ter da velja „večer" njemu v vidno znamenje, da pevci, odbor in društveniki prvega delavca za korist čitalnice in najodličnejega nje dobrotnika spoznajo in častijo. Jednakerau namenu posvetil je g. Govekar po prelepem uvodu napitnico: da naj Bog ohrani čitalnici prezasluženega nje patrona g. Knez — Antona. Tombola za pevsko blagajno zaključila je glavno polovico veselice. V drugi vrstile so se zdra-vijce vsem Josipom, pevcem, nadepoluim sviračem, godba in pesen, in to je končalo — ko so pridni petelini že dan peli. 1» Trstu 15. marca. [Izv. dop.] V nedeljo 13. t. m. bil je prvi redni občni zbor naše ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Točno ob napovedani uri (5 popoludne) zbralo se je okolu 40 gospa in gospodičin v dvorani Slovanske Čitalnice in predsednica gospa Vek osla va Valenčičeva otvori z lepim nagovorom zborovanje. Naznanila je navzočnim, da je namestništvo potrdilo pravila ženske podružnice iu da ima današnji zbor izvoliti stalen odbor za jedno leto. Govoreč o namenu in pomenu ženske podružnice, rekla je, da lep in ugodeu razvoj podružnice jasno kaže, da se je res čutila nje potreba in da je bila osnovana o pravem času. Rekla je nadalje, da postoje mej raznimi društvi razlike, izvirajoče iz socijalnega položaja njih udov; v tem društvu pa ni zidov, ki bi ločevali Slovenko od Slovenke, tu smo si vse jednako, odlična gospa in preprosta žena, vse nas veže jedna misel, jedna skrb, vse težimo za jedno svrho, ohraniti našo deco potuj-čenja! Rodoljubna Crnogorka gre s svojim možem, bratom ali očetom v boj za domovino; od nas se tega ne zahteva, vender je pa naša sveta dolžnost, podpirati naše može v boji za narodnost tam, kjer jih moremoin moramo ! Te žive in gorke besede gospe V. Valenčičeve so zbrane gospe in gospođici ne kar naudušile. Pre-čitala je potem še pismo vodstva, ki je bilo že objavljeno v „Narodu" in katero so prisotne dame vzele z veliko pohvalo na znanje. Tajnica gospodičina Mičhelli opisala nam je v svojem poročilu delovanje začasnega odbora, ki je bilo, na čast mu bodi povedano, jako marljivo in uspešno! Naša ženska podružnica šteje že 110 družabnic, mej temi je 8 ustanovnic in jedna pokroviteljica! Mnogo, mnogo družabnic pa daruje tudi znatne doneske za obleko otrokom, upisanim v otroško zabavišče. Tu treba res pred vsem svetom pohvaliti rodoljubno naše ženstvo, da bo tako živo zanima za to velevažno naše društvo in tako radodarno podpira uboge otroke. Pogostokrat zahajajo v zabavišče, da se prepričajo o napredku nežne mladine in nikdar ne pridejo s praznimi rokami, za kar jim bodi vsa čast in hvala! Iz poročila blagajnice, gospodičine Ljudmile Mankočeve, razvideli smo, da ima podružnica jako povoljen gmoten uspeh. Glavni družbi v Ljubljano odposlala je podružnica že 221 gld. 18 kr., pri današnjem občnem zboru uplačalo se je tudi okolu 35 gld. letnine. Po končanem poročilu blagajnice povzame zopet predsednica gospa V. Valenčičeva besedo, ter prosi, naj se slavne gospe in gospodičine pogovore mej seboj zaradi volitve novega odbora, voliti se ima po listkih. Vabi pa najpreje one, katere žele staviti kak predlog ali izraziti kako željo, naj se javijo. Ni to prosi gospodičina U m ko v a besede. Zahvali se v lepem govoru začasnemu odboru za neutrudno delovanje ter vabi vse navzočne dame, da ostanejo s svojih sedežev v znamenje, da se zlagajo z njenim predlogom, kar se zgodi. Na to se javi gospodičina Kobalova k besedi ter predlaga, naj se volijo poverjenice, da bi se odboru olajšalo delo. Utemeljevala je svoj predlog jako spretno s tem, da je mesto veliko, število odbornic pa majhno in da je torej njih delo, ki ga imajo z nabiranjem družabnic in pobiranjem letnine prenaporno; ako pa izvolijo nekatere po-verjenice, bode mogoče lahko in točno opravljati društvene posle. Gospa predsednica pravi, da se strinja s pred-govornico ter popolnem oilobrava njen predlog, da se pa v /mislil §. 9. društvenih pravil sme voliti le predsednico, tajnico, blagajnieo, da bi torej vo-litvi poverjenic lahko ugovarjal gospod vladni zastopnik. Zato meni, da bi bilo bolje, da novo izvoljeni odbor sam izbere poverjenice, ako se mu bode zdelo potrebno. Na to poprime gospodičirih N. besedo, ter predlaga, naj bi se volilo per acclamationem, ker bi volitev po listkih trajala predolgo in misli, da bi bilo najbolje voliti začasni odbor, ki je dosedaj tako izvrstno vodil našo podružnico. Gospodičina G. podpira predlog predgovornice in izvoljene so bile per acclamationem: predsednica gospa V e k o s I a v a Valenčičeva. tajnica gospodični* Micheili, blagajnica gospodičina Ljudmila Man k očeva; namestnice: gospa Ema Abramova, gospa Julija Netliova in gospodičina Ivauka Kal is tro va. Predsednici gospa V. Valenčičeva zahvali se v imenu odbora za zaupanje, ki slavni zbor stavi v zopet izvoljene, ter obljublja, da si bode odbor po najboljši svoji moči prizadeval točno iz vrševati svojo nalogo, ter na tak način opravičiti poverjenje, katero mu je danes občni zbor skazal! Vzame se z odobravanjem na znanje. Vse zborovanje vršilo se je gladko in parlamentarno, tako da se mora človek našim damam čudit*, kedaj in kje so se naučile tako lepo na kratko in stvarno pretresovati in reševati društvene stvari. Mnogo smo sicer pričakovali, ali to nas je prav prijetno iznenadilo in nam tudi imponovalo! Le tako hrabro naprej, vrle domorodke Tržaške, nadaljujte rodoljubno svoje delo, ves narod bode s ponosom gledal na Vas in tudi oholi nasprotniki naši, ki so nas do sedaj vedno le zasmehovali, bodo Vas morali spoštovati in klanjati se Vam! Bog živi rodoljubno ženstvo Tržaško! \t. Senožeč 18. marca ob 9. uri zjutraj. [Izv. dop.] Prilično, ko nosi 7 5 mož pošto na Razdrto, katero so sinoči ob 7. uri trije vozovi v čve-ter semkaj z velikanskimi težavami in nevarnostmi dopeljali, Vam poročam v naglici, da je tukaj toliko snega po zametih, kakor so hiše visoke, da kaj tacega nikdo ne pameti. Danes in pretečeno noč je burja ponehala, a sneži še nepretrgoma z južne strani. Po vaseh, v tukajšnjej okolici so družine, koje neso mogle od ponedeljka večer do sinoči iz hiš, dokler jih neso sosedje odkidali. Nesreč posebnih ni še znanih, a brez teh go tovo ne bo. Tudi strehe se bodo jele udirati, ker neso strme, kakor so Ljubljanske, če ne neha mesti. Z Razdrtega 18. marca. [Izv. dop.] Zima je res strašanska; zameti so po več metrov visoki, posebno po vaseh, kjer je burja doma, so nekatere hiše popolnem zameten • tako, da nekatere je treba odkidavati, da morejo prebivalci ven. Pošte nesmo dobili pet dnij, kaj tacega se nihče ne spomina-Promet po Vipavi je tudi ustavljen; ker so po cesti silni zameti. Brzojavna žica se je po Krasu v mnogih krajih pretrgala, deloma so se drogovi polomili. Temu uzrok je bil požleb in pa burja; na žici se je nabiral led, tako postala je teža in burja je imela več moči se karo upirati. V Divači bilo je več potovalcev, katere so pa morali zopet v Trst odpeljati, seveda brezplačno. Danes so prinesli pošto iz Trsta, Divače, Vipave in Postojine. Nosačev samo v Postojino je šlo 91, pa danes idejo zopet. Domače stvari. — (Volilni shodi.) Na sv. Jožefa dan do-poludno ob 11. uri bil je shod volilcev III. razreda, katerih se je v čitalnični dvorani sešlo nad 60. Predsedoval je mestni odbornik g. Anton Klein, kateri je po kratkem nagovoru naznanil, da dosedanji odborniki gg. Geba, Počivalnik in Šker-binc ne prevzeme nobene kandidature več. Bivša odbornika gg. Valentinčič in Nolli vsprejmeta se potem z vsklikom kot kandidata. Po kratki debati, katere so se udeleževali gg. dr. H ud ni k, dr. Bleiweis vitez Trsteniški, Vidmar in Zor, bili so kot novi kandidatje vsprejeti gg. Oroslav D o 1 e n e c, hišni posestnik, Ivan Tomšič, učitelj na vadnici iu urednik „Vrtca", in urednik Ivan Žele zn i k ar. — Včeraj dopoludne bil je shod volilcev II. razreda, katerih se je zbralo nad 50. Shod otvoril je g. dr. Bleiweia vitez Trsteniški, ter predlagal g. ces. svetnika Mu mik a predsednikom. Slednji pozdravi volilce, omenja pomena vo lite v v mestni zastop ter predlaga kandidate. Bivši odborniki gg Josip Benedikt, notar Ivan G o gol a in dr. Tavčar vsprejmo se z dobroklici. Kot nova kandidata priporočata se gg. deželni inžener Vladimir Hrasky in umirovljeni stotnik Zitterer vitez de Časa Cavalchina. Po toplih priporočilnih besedah gg. dr. Bleiweis-Trsteniškega, Nollija in Valentinčiča bila sta oba jednoglasno kot kandidata vsprejeta. — Danes zvečer ob 7. uri je shod volilcev I. razreda. — (Umrl) je dne 15. t. m. v Bazovici uzorni rodoljub, dolgoletni naročnik našega lista in podpi-ratelj mnogih narodnih društev g. Fra n Smerdu. Bodi mu zemljica lahka! — (Osobna vest.) Generalni majorGrol ler pl. Mildeusee doslej poveljnik 56 brigade v Ljubljani imenovan je poveljnikom 32 divizije v Budimpešti. Na njegovo mesto pride v Ljubljano polkovnik Josip Seliilhawsky vitez Bahnbrlick kot poveljnik tukajšnji brigadi. — (Huda kazen) nas je zopet zadela. Kranjska hrauilnica, ki je imela dne 17. t. in. svoj občni zbor, nas ni zmatrala z« vredne, da bi nam poslala svoje lotno poročilo in izkaz v dobrodelne namene darovanih vsot v v kupne m znesku 28.550 gld. Mislimo, da bomo to kazen lahko preboleli. — (Pisateljsko društvo v Ljubljani) je nameravalo dne 25. marcija napraviti predavanje na korist Erjavčevi ustanovi. Toda ker je bilo že prej na ta dan določeno predavanje prof. Šubica o ljubljanskem vodovodu, ker je na tiho nedeljo občni zbor „Narodnoga Doma", na cvetno nedeljo pa občni zbor uradniškega društva, preložilo se je predavanje na korist Erjavčevi ustanovi na belo nedeljo. Predaval bode prof. Leveč o Erjavci in njegovih spisih. — (Sokolov „Jour fix") bode v četrtek dne 24. t. m. zvečer v čitalničnej restavraciji. Porok za prav zabaven večer sta nam reditelja gg A. DeČman in A. Mila ve c. — (Javno predavanje.) V nedeljo 27. dan t. m. ob 11. uri dopoludne bode gospod gimnazi-jalni profesor Ivan Subic na prošnjo mestnega vodovodnega odseka v redutni dvorani predaval o vodi, njenih svojstvih in nje pomenu za človeško zdravje, potem o važnosti vodovodov v obče in posebno o nameravanem vodovodu za mesto Lj ub Ij unsko. — (Ondfička k o u c e r t) pretekli petek napo ni I je kljubu skrajno neugodnemu vremenu zopet redutno dvorano, in uspeh koncerta bil je še sijaj* noji nego prvikrat. Naudušenost občinstva prešla je na divnega goslarja samega. Ni se mogel ločiti od svojih občudovalcev, slednji pa od njega ne in ko je bila končana zadnja točka, ostalo je občinstvo na svojih prostorih kakor očarano ter z naudušenimi slavaklici in burnim ploskanjem izražalo svojo srčno zahvalo na tem nepozabnem užitku. Tudi v petek igral je Ondfiček večino točk. — Prva točka bi je Ernstov „Fis- moli koncert", skladba ki sluje zaradi izrednih težav, za tem Vieuxtemps-ov „Voix du coeur", Dvorak Ondfičkovi n Slovanski plesi" in Paganinijeve „Ćarovniške varijacije", katerim je potem še dodal transkripcije naše pesni „Po jezeru" in „Melancolie". Vse to godel je moj-sterski, kakor piše izborni kritik in strokovnjak v Laibachei Zeitung „mit unvergleichlicher Reinheit und unerreichbarem Schvrung und Ausdruck". Njegova godba šla je iz srca v srca in efekt bi ne mogel biti mileji niti silneji. —Gosp. Ant. Foerster ml. stekel si je kot g. Ondfička spremljevalec in kot samostalen koncertant na glasoviru z Chopinovo G moll-balado veliko in zasluženo pohvalo. Lisin-skega krasni čveterospev „Stanak moj" peli so gg. Razinger, Pribil, Pucihar in Paternoster tako lepo, da menda le iz posebnega ozira neso ustregli občinstvu, ki je glasno želelo, slišati jih še jedenkrat. — Po koncertu improvizovala se je v Čitalnice gorenjih prostorih prava slovanska veselica na čast in v slovo slavnemu Ondfičku, ki seje pri tej priliki uveril, kako globoko je upisano njegovo ime v slovenskih srcih. Poleg izbornoga petja bilo je mnogo pomenljivih in jedernatih govorov, najbolj pa je dr. Tavčar elektrizoval vse navzočne s svojim krasnim govorom. Ločitev od Ondfička bila je težka, a lajšala nam jo je živa vera, da še ni bilo zadnjikrat, ko smo poslušali njegovih goslij divne akorde in zato mu kličemo: Na svidenja! — (Slovensko gledališče) Za»ali iz » bilja raznih veselic in shodov bila je včerajšnja predstava malce pičleje obiskana, nego prejšnje, ka e tem bolj obžalovati, ker se je včeraj izborno igral Igrokaz ^Zblaznela je", ki ga je po francoskem van devillu »Elle est folle" poslo/enil g. Gecelj, p prav lepo in psihologično razpeljan, dejanje živahni, prizori zanimivi. Predstavljalci vršili so svojo uloge vsi jako dobro, vender kedar se navajajo najboljša in ena treba pred vsem imenovati g. Borštnika, g. K o c e-Ija, gospici Zvonarjevo in M. Nigrinovo, za temi pa gg. Danilo, Sršen in S tu r m ter gospo-dičino Gostičevo. — Druga igra „Pesin mačku sicer nema pravega značaja vesele igre, a kadar s> tako gladko in vrlo predstavlja, kakor včeraj, jej je uspeh gotov. Kakor v prvi igri goro omenjeni gospice in gospodje, tako so v drugi igri gospodična Mat. Nigrinova, gosp. Slavko in gospod Sršen vzbudili veliko priznanja in pohvale. Žal nam je, da se z včerajšnjo predstavo ne moremo obširneje baviti, a vremenske nezgode pre teklega tedna napravile so tudi nam toliko neprilik. da smo danes v zadregi. — (GI a s be n o • dek I am o v al s k a akademija,) ki je bila dne 19. t. m. v telovadnici c. kr. učiteljišča obnesla se je v vsakem oziru jako dobro, uspeh bil je popolen. Obširneje izvestje v prihodnji številki. — (Promet mej Ljubljano in Trstom) je zopet odprt. Kakor nam javlja g. načelnik tukajšnje železnične postaje, odpeljal se je prvi poštni vlak iz Ljubljane v Trst in Pulj dno 19. t. m. ob 1. uri 29 min. popoludne. V isti dan po 4. uri po-poludne dospel je prvi vlak iz Trsta v Ljubljano in sedaj se bode zopet pričela redna vožnja. Kakor Čujemo, prigodila se je danes zopet mala neprilika, upajmo, da bode kmalu od pravljenu. Proga iz Št. Petra na Reko otvori se menda danes. Vsled nečuveno dolge zaprtije nakupičilo se je na pošti jako veliko pisem in drugih pošiljatev in poštni uradniki imajo sedaj jako hudo delo. S prevažanjem pošte iz Ljubljane v Trst in iz Trsta v Ljubljano bile so velike težave. Na mnogih mestih je sneg do 5 metrov na debelo in pošta morala se je prenašati, za kar je bilo treba 70 do 90 nosačev, katerim se je izplačalo več sto goldinarjev. Koliko truda je prouzročilo izredno vreme, posnamejo čitatelji lahko iz tega, da je nek kondukter 14 ur neprestano z ljudmi gazil po snegu in da je pošta iz Ljubljane na Vrhniko potrebovala nad 6 ur. Več o tem v dopisih današnjih in jutršnjih, ker za vse danes nemamo prostora. — (Ljutomersko vino.) Kapitani avstro-ogerskega Lloyda vzeli so na pot v Indijo pravo Ljutomersko vino. Na otoku Javi so to vino poku šali in videlo se je, da se vino ne le ni nič pokvarilo prehodom ravnika (ekvatorja), temveč da je izvrstno dišalo in prekosilo marsikatero drago francosko ali španjsko vino, ako so pridejali malo ledu. To dokazuje, da se „Ljutomeržan" brez primešanja alkohola izvrstno drži tudi v tropskih krajih in obžalovati je, da je to izvrstno vino v kupčiji tako kazi i da se „štajerski nektar" na ta način diskredit uje. — (Narodna čitalnica Vipavska) na znanja: 19. marca t. I. v korist Erjavčevega spomenika in ustanove tu napovedana beseda se mora zaradi izredno silovite burje z zameti na 2 7. dan t. m. z istim vsporedom preložiti. — (Duhovske spremembe v Tržaški škofiji:) G. F. Vončina, administrator v Ospu, postal je tamošnji dekan in konzistorijalni svetnik. G. Jakob Ladavec, župnik v Karkavcih, postal je dekan za ta okraj. — Gospod Ljudevit Vodo-pivec postane župnijski oskrbnik v Šmariji. — GoBp. Ivan Kociper gre za duhovnega pomočnika v Jelšane. — Gospod Ivan Mlakar pa gre kot župnijski oskrbnik v Vodice. — (V. izkaz.) Za Erjavčev Bpomenik in ustanovo došli so Goriškemu odboru še. sledeči doneski : II. Makab. 12, 43-46 3 gld.; Ivan Vrhovnik, kaplan v Dolu, 2 gld.; Čitalnica v Solkanu 3 gld.; Štefan K0 kr ; Slavoj Jenko, trgovec v Podgradu, nabral 34 gld. 50 kr.; Alojzij Sorč nabral v Bolci 12 gld. 10 kr. — Znesek 339 gld. 75 kr. Po odbitih pošt. nih stroških 40 kr. ostane 839 gld. 35 kr. Vsled L, II., III. in IV. izkaza 1194 gld. 68Va kr. — Skupaj 2034 gld. 3Va — V Gorici, dne 14. marca 1887. _Odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu' : Berolin 21. marca. Cesarjevič Rudolf vrnil se je iz Potsdama. Mnogo vladarjev, članov vladajočih rodbin in odposlancev raznih dvorov semkaj dospelo, mej njimi veliki knez Vladimir. Peterburg 21. marca. „ Praviteljstvennij Vestnik" obrača se energično proti ruskim listom, ki širijo vesti o neugodnih razmerah mej Rusijo in Nemčijo. Te vesti so, kar se specijalno tiče zastopanja ruskih interesov v Bolgarski po nemškem agentu, skrajno neosnovane. Carigrad 21. marca. Nelidova avdijenca pii sultanu, odložena od 13. t. m. na danes, odložila se je na novo. Dunaj 20. marca. „Slovenski klub" je sinoči storil soglasen sklep, da se preustroji v društvo, ter je volil petorico, katera priredi pravila. Pariz 20. marca. Iz Genfa se brzojav-Ija, da je poljski pisatelj J. I. Kraszevvski umrl. Dunaj 19. marca. Društvo „Slovenija" je na včerajšnjem rednem shodu jednoglasno sklenilo izjavo: „Slovenija" kot zastopnica slovenskih dijakov na Dunaj i poudarja veliko potrebo gmotne podpore za slovenske vseučilišč-nike na Dunaji ter iskreno priporoča, da bi slovenski rodoljubje v kratkem osnovali, oziroma podpirali društvo, katero bi skušalo zadostovati ta kej potrebi. Zagreb 19. marca. Poslanec dr. David Starčević danes k preiskovalnemu sodniku pozvan. Po kratkem zaslišanji deli so ga v preiskovalni zapor. Peterburg 19. marca. Včeraj bila na vseučilišči po rektorjevem govoru, v katerem je izražal gnus na nameravanem atentatu in pozival, da se izreče protest proti atentatu, ob !«.'dnom pa u dan os t i adresa na carja, nau dušena ovacija od strani vseučiliščnikov za carsko obitelj. V torek dne 22. t. m. je pevska vaja čitalniškega pevskega zbora, h kateri vabi najuljudneje častite go-spice in gospode pevski odbor. Meteorologično poročilo. Poslano. Prijatelje dobrega piva '•i.i./.arJH na /ar«« lzvr«tn<» Japi-l-novo pivo v gostilni ..pri l.ipi" V /idotsKilt ulicah 17-2—2)_ m.n.ogro gostov. Tujci. 20. marcu. Pri 'i-uni Lenk, Markus t. Dunaja — Vogel iz (riinlca. — Spitzer z Dunaja. — Deutsch iz Budimpešto. — I.tlouitsch z Dunaja. Pri *tIjaiii dne 18 marca t. 1. P&enioa, liktl. Bol, ■ l ■"•IIIt'!., „ OveB, Ajda, Proso, 0 rCoruza, „ Krompir, „ Leča, -»-rab, 1 .iol. Maslo, Mast, - ah Irijen, ti. kr. 7 1 r»I Speli povojni 4 99j Surovo maslo 4 55 Juice, jadno Mleko, liter Goveje Telečji-Svinjsko Koštruuovo Golob . . Soli'1, 100 kgr. 3 25 4 22 4 71 5 04 3 03 12' ]n - 12 — 10 — tJ4 - iiO Uiesd, kgr. Drva kiio . trda, 4 O ui«ii 'bku. . rl.tkr.| - lili; - 90: - 2 - 8 — 64; — 54 — Ho — '38 — 75 — 25 3 03 3 03 1; 50 i 15 Dan Čas opazovanja Stanje barometra v miu. Temperatur« Vetrovi Nebo M ■ krina v mm. i E a od 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731 80 mm. 733-40 mm. 7342H mm. — 2 6° C 28 C 00 C Sl. 8V£. al. svz. sl. svz. obl. snež. obl. 9 00 mm. snega. 50 l_ . a 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738 03 um. 739 31 mm. 741 12 n«. — 1-2° C 1 si. vzh. 3 6 C si. vzh. — 3 6 C si. vzh. obl. d. jas. jas. =_ . 3 00 mm. snega. Z ' z. = • o s* 7. ljutraj 2. pop. 9. zvečer 743-82 mm. 743-30 mm. 743-70 mm. — 88" C 12J C — 3 0« C brezv. sl. vzh. sl. vzh. megla jas. jas. 0 tO *w Srednja temperatura 0 1', 40* in 7-4° pod nor malom. 0-4° in — 3-5", za 3 4«, XD-CLii3-3sls:a, borza dne 21. marca t. 1. Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj .... gld. 8-V56 .....81-30 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol. . ..... € kr. cekini ...... Nemške marke ..... 4"/„ državne srečke iz I. 1854 Državnu srećke iz 1. 1864 - gld , 11315 - „ , 9765 - „ , 877-— - „ , 2-6-60 - „ „ 127-80 - „ ; lo-iov, - s , 6- - n , 62-627, - w 25) gld. 126 gld. 100 „ 165 .- danes 80- 75 81- 70 112 90 M7-70 880 — 287-127-75 10 11 6 — 62-60 Ogerska zlat»« renta 4%...... Ogerska papirna renta ..... 89 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 • • 1QQ gld. 115 Zemlj. obč. avstr. 4,/,0/0 z,ati zast- 'i*1' • 126 Prior, oblig. Elizabetine zap»d. železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 Kreditne srečke.....100 gld. 175 Rudolfove srečke.....10 19 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 Tiammway-društ velj. 170 gld. a. v. . 217 50 75 30 30 50 50 75 7;"» kr. Mesto vsake posebne objave. Naznanjamo tem potom vsem sočuvstvojočim, da je Vsemogočnemu dopalo gospoda FRANA SMERDU, posestnika v Bazovici, dno 15. marca t. I., ob 8. uri zjutraj, v starosti 39 let po dolgej in mučnoj bolezni, previdenega s svetimi zakramenti, k sebi poklicati. Posvetni ostanki dražega prezgodaj umrlega izročili so su materi zemlji v četrtek dne 17. marca ob 4. uri popoludne. Bazovica, dne 18. marca 1887. Žalujoča soproga (181) Sofija rojena Tomšič. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije luine "KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, 1 ka« izkušan llek proti trajnom kašlju plućevino l irliufoa bolesti grkljana I proti mehi rnlm kataru, IIINKR MATTONIJA Karlovi vari i VVidn. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Selski župnik. Roman. Spisal L. Halčvy, poslovenil Vinko, — Ml. 8°, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 ki: Tovarna za kostne pridelke in lim Luckmann-a & Bamberg-a v Ljubljani priporoča svoja zelo vnpešno učinkujoča umetna gnojim kostne moke in sojerfosfate po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpoilje cenilnik in prospekt. (151—5) „Ljubljanski biciklisti klub" imel bode svoj občni »bor v torek 22. marca 1887 ob 8. url zveoer ▼ hotelu „Stadt Wlen". «8pi_ Odbor. v večjih ln manjiih količinah ae kupujejo pri »Bavarskem dvoru" v Ljubljani. ________ (159—71 ii s trijerjem popolnem očiščen dobi se pri (137-8) Gabrijelu Jelovšku na Vrhniki W *«►<» kilo po lO ai«l. -M Kri Une krogljice so so vselej sijajno osvedočile pri zabaHitnjl člo-veški'ifH telesa, «lu ubolu. navalu krvi, otrpnenlh u iib, skaieoeni iolodel, po-manjkanji slasti do Jedli, jetrnih ln obl-Mtulh boleznih, in presegalo v svojem učinku vna druga v reklamab toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s C Skatljami 1 gld. 5 kr. Manj kot jeden zavoj se s poŠto ne razpošilja. — Prodaja ^748—19) »LEKARNA TRNKOCZY" flSJF* zraven r o to vsa v LJubljani. Bfli Razpošilja se vsak dan p u pošti. BH r T 'L 11 Mi ■ LM_1 UP